PoStnlna Plačana v eotovtn' Leto IX, St. 208 LJubljana, sreda 5. septembra 1928 Cena 2 Din mm iimi» «|ifj. mm mesečno lita »5*—; Din Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljvbljana, Knallovs ulica Stev. 5/L Telefon St. moj* in «804, ponoči tudi it. 10J4. ■•kopis) se na vra&ai«. Dnevnik zal gospodarstvo,* prosveto in ŠL 54. — Telefon ftt. it ljubi)—, nova oMcs fc. 4. — Telefon ftt. «49« PodntZaid: Maribor, Aleksandrova *t 13 — Celic, Aleksandrova cest« KaCan pri poštnem ček. zavoda: Llub-lana *L 11. &m - Praha čislo 78.1*9. W«en, Nr. 105^4*.-"-- ^ Ljubljana, 4. septembra. Klerikalci so zopet zavili oči proti nebu in izlili polno skledo votlih besed o svojih krščanskih načelih. «Slove-nec» je danes priobčil kar na dveh mestih dolgovezne tirade o osemurniku. V uvodniku govori o «izkoriščanju de-lavca» in o »obrambi človeka pred izrabljanjem po kapitalu®, na drugi strani pa prinaša izjavo Jugosl. strokovne zveze o nekaki njeni «straži za osem-urni delavnik*. «Slovenec» piše seveda vse to samo zato, da se «ne kvari ugled sedanje vlade». Za drugo mu ni mar. Glede klerikalnih «krščanskih» in moralnih načel smo imeli že dostikrat priliko se prepričati, koliko so v praktičnem življenju vredna. Ta načela so le krinka na obrazu, da potem lažje bolj neusmiljeno divjajo in v tla teptajo res prava krščanska načela. «Sk>venec» demagoško zlorablja protestni shod obrtnikov proti uredbi o odpiranju in zapiranju trgovin. Razume se, da mora lopniti po SDS in predočiti stvar tako, kakor da je SDS načelno proti osemurniku in samo SLS za osem-urnik. Mi smo stali vedno na stališču, da so obrtniške in delavske stanovske organizacije organizacije, ki naj so od političnih strank neodvisne. Na tem stališču stojimo tudi še danes. Zato je zlobnost, ako se «Slovenec» povzpne do trditve, «da shod proti osemurniku ni izšei iz vrst obrtništva, organizirala ga je SDS zato. da dobi priliko in nov način nastopa proti vladi in naši stranki.« Ne zdi se nam vredno, da bi napram hinavski klerikalni zgovornosti za osem-urnik ponovno podčrtavali naše stališče. SDS je s praktičnim delom, z uzakonitvijo raznih delavskih teženj pokazala, kako pojmuje praktično socijalno politiko, SLS pa je prišla in naredila samo zmedo. Na klerikalna socijalna načela pač nihče ničesar več ne da. Medtem, ko govoriči «Slovenec» o osemurniku, preganja policija njegovega šefa in načelnika stranke širom naše države delavstvo in delavske voditelje pod izgovorom «komunistične nevar-nosti». Osemurnik in pa zakon o zaščiti.države. Tudi to je poglavje o odkritosrčnosti klerikalnih deklaracij. G. Gosar je bil na viadi skoro dve leti. Sedaj je dr. Korošec kar predsednik vlade in živimo v popolnoma normalnih časih. Zakaj nista odpravila zakona o zaščiti države, zakaj ne ustavita samovoljnih preganjanj delavstva širom države? Hic Rhodus, hic salta! Pa ročni davek, ki smo ga lani v Sloveniji plačali 17 miiijonov, dočim znaša vsa dohodnina, ki je bila plačana za leto 1927., 23 milijonov dinarjev. Tu povejte, g. Gosar in vi ostali krščansko-socijalni pismouki, kako ste varovali osemurnik. Osemurnik, pa delo v državnih podjetjih, osemurnik pa železniško delavstvo, pa službeni čas finančne kontrole in tako dalje. Ko so se člani finančne kontrole pritožili na ministrstvo financ, to je bilo baš v času socijalnega ministrovanja dr. Gosarja, so prejeli odgovor, da zakon o zaščiti delavcev ne veže državnih uslužbencev in da zanje ne velja... To so dejstva, ki govore mnogo bolj glasno in jasno, kakor pa «Slovenec». dr. Gosar, Ogrin in kar je še teh «kr-Ščanskih socljalcev». katere delavstvo že tako dobro pozna, da se njihovim tiradam le smeje, klerikalce pa kolne. Jugoslavija in albanski Tržaška,Edinost'ustavljena! Po ratifikaciji nettunskih konvencij fašisti še bolj divjajo »Edinost" zaplenjena, posvarjena in ustavljena, - Izhajati ne bo smela več. - Našo inteligenco mečejo v ječe in pošiljajo v pregnanstvo Trst, 4. septembra o. Z ukrepom z dne 3. t. m. je tukajšnji prefekt sporočil danes ravnatelju »Edinosti«, da ga vnovič posvar-ja. Besedilo prefektcrvega dekreta se glasi; »Videvši v Trstu izhajajoči list »Edinost« štev. z dne 17. avgusta 1928, ki je bila zaplenjena z ukrepom istega dne, upoštevajoč, da ie ukrep vlade, ki predpisuje naznanitev omiačenega žita oblavlien v članku pod naslovom »Rok za naznanitev omiačenega žita« v Štev. z dne 2. t. m., z besedami, ki mu pripisujejo namene, katerih omenjeni ukrep nima in pa z očitnim namenom oviranja vladne akcije, nadalje upoštevajoč, da vest o prenehanju poslovanja podružnice ljubljanske kreditne banke objavljene v štev. z dne 2. t. m. vsebuje navedbe, ki morejo povzročiti neupravičeno vznemirjenje med prebivalstvom in končno upoštevajoč prejšnji svarili in mnenje komisije posvarim vnovič odgovornega ravnatelja lista »Edinosti« v osebi g. proi. Filipa Perlča. — Prefekt: Fornaciari s. r. Zadnje svarilo je prejela »Edinost« sredi septembra preteklega leta. Dve svarili tekom enega leta zadostujeta, da prefekt lahko odtegne odgovornemu uredniku priznanje in list ne sme izhajati, dokler merodaj-na oblast ne prizna novega odgovornega urednika, seveda če smatra to za umestno. Famozna zaplemba Tržaški prefekt Je odredil nadalje tudi zaplembo današnje številke »Edinosti«, in sicer zaradi posmrtnice o tolminskem dekanu Ivanu Roicu ter poročila o potovanju nadvojvodinje Aoste po Krasu In Goriškem Rrelektpv ukrep navaja, da se v nekrologu tendencijozno omenjajo pretvezne žalostne razmere v tukajšnjih krajih; druga vest je tendencijozna, ker ne omenja, da ]e bila nadvojvodinja na svojem potovanju od prebivalstva navdušeno sprejeta, posebno v Štorjah na Krasu. Ustavitev »Edinosti" Trst, 4. septembra o. Nocoj ob 9.40 se je zglasil v uredništvu »Edinosti« vitez Locastro, poveljnik politične čete tukajšnje kvesture, v spremstvu komisarja in enega agenta, ter izročil ravnatelju »Edinosti« naslednji prefektov dekret: Prefekt tržaške pokrajine! Upoštevajoč, da je bil odgovorni ravnatelj dnevnika »Edinosti« v osebi g. prof. Filipa Perlča, posvarjen z dekretom z dne 28. julija 1927, st. 082-7508, z dne 9. septembra 1927, št. 082-8124 in z dne 3. septembra 1928, št 082-6673 zaradi Italiji in režimu protiv-nega zadržanja In zaradi objavljanja napačnih in tendencijoznih vesti, ki lahko povzroče motenje javnega reda; upoštevajoč nadalje, da je list po zgoraj omenjenih svarilih in po zaplembi izdaje z dne 17. avgusta t I. objavil v današnji številki članke nedvoumne tendencijoznosti in izrazite pro-tinacijonalne narave, zaradi katerih je bila današnja številka zaplenjena, namreč članek pod naslovom: »Smrt tnsg. Ivana Rojca, tolminskega dekana« in drugega pod naslovom: »Vojvodinja D' Aosta na Goriškem«, v katerih so se namenoma zamolčale okolnosti, ki imajo važen politično-nacijonaien pomen; upoštevajoč končno, da iz vsega tega sledi trdovratno ln trmasto sovražno zadržanje proti vsemu, kar je italijansko in fašistično, ln ki dobiva izraz v protinacijonalnefti obnašanju, katerega ni mogoče več nadalje trpeti, odreja po zaslišanju komisije, o kateri čl. 2. kraljevega ukaza z dne 15. julija 1923, št. 3288 (spremenjenega v zakon z dne 31. decembra 1925 št. 2309); videvši čl. 3. omenjenega ukaza, da je odgovornemu ravnatelju »Edinosti« v osebi g. prof. Filipa Periča odtegnjeno priznanje. V Trstu, 4. septembra 1928. Prefekt: Fornaciari s. r. S tem je dejansko ustavljeno nadaljnje izhajanje lista, ki do odobritve novega ravnatelja ne sme več iziti. Po dosedanji fašistični praksi italijanske oblasti ne bodo izdale odobrenja nobenemu Slovencu in bi mogel list kvečjemu izhajati pod vodstvom kakega fašista. ★ To so torej sadovi, ki jih je rodila ratifikacija nettunskih konvencij, ki naj bi po zatrjevanju »Slovenca« in ostalih režimskih listov prinesla izboljšanje položaja naših rojakov pod Italijo in dovedla do zbližanja s fašisti. Konfinirani inteligenti Trst 4. sept. o. Pristojna pokrajinska komisija je danes obsodila na konfinacijo za dobo 5 let zobozdravnika dr. Dorčeta Sar-doča iz Gorice, stanujočega v Trstu, starega 30 let, dalje 29 letnega odvetniškega kan didata dr. Josipa Deklevo iz Materije, sta-nujočega v Trstu in 25 letnega vlsokošolca Romana Pahorja Iz Trsta. Vsi trije so bili aretirani v soboto dne 4. avgusta takoj po umoru miličnika Cerkvenlka Iz Divače Preiskovalni sodnik je ugotovil, da zaradi pomanjkanja indicijev ni mogoče uvesti proti nJim sodnega postopanja. Tržaška kvestura je predlagala konfinacijo z navedbo, da so vršili protinarodno propagando. Sklep pokrajinske komisije je bil sporočen v Rim, kjer bo notranje ministrstvo določilo kraj, kamor je treba odposlati konfinirance. Aca Stanojevie in Velja Vukičevič Po vesteh iz vrst glavnega odbora je sedaj tudi Stanojevie obupal na Vukičevrcem in pristaja na njegovo izključitev iz stranke kralj Beograd, 4. avgusta p. Glasom poročil italijanskih listov je jugoslovenski odprav« nik poslov izvršil demaršo pri albanski vla» di radi naziva novega kralja, ki si je na* del naslov «-kralja vseh Albancev®. Italijan 6ki listi poročajo, da je napravil ta korak j-ugoslovenskega diplomata v vsej Albani* ji zelo mučen vtis rn izzval tudi veliko ogorčenje, ker smatrajo to za vmešava* nje v notranje albanske zadeve. V krogih našega zunanjega ministrstva to vest za* nikajo in naglasa}o, da v Tirani sploh ni bila izvršena nikaka intervencija. Glede nove oblike vladavine v Albaniji zavzema naša vlada enako stališče, kakor ga zavze* mata Francija in Anglija, ki se do danes Se nista izjavili o tem, ali priznata alhan» sko kraljevino in proglasitev Ahmeda bega ^ogu za albanskega kralja. Demisija albanske vlade Tirana, 4. septembra (be.) Glede na spremembo vladavin eje albanski kabinet demisijoniral. Ahmed Zogu ie poveril sestavo novega kabineta notranjemu ministru Costa Cotti. Rim, 4. septembra, s. Med albansko vla* do in italijanskim poslanikom v Tirani so bile izmenjane zanimive note. Albanska vlada naglasa v noti svojega zunanjega ministra, da bo pogodbe in obveznosti, k? so bile v zadnjih letih sklenjene med Al* banijo in Italijo, vedno izpolnjevala lo» jalno. Albanija bo ostala zvesta tej tesni politični antanti, ki je pokazala za mir in red na Balkanu dosedaj tako koristne utpehe... Beograd, 4. septembra p. Ze tolikokrat na,povedana seja radikalskega glavnega odbora se tudi danes ni vršila, pač pa sta se danes dopoldne sestala Aca Stanojevič in Velja Vukičevič v vili znanega radikalskega prvaka Ilije Mihajloviča. Njun sestanek je trajaj od pol 10. do pol 11., a po zatrjevanju iz okolice Ace Stanojeviča ni rodil pričakovanega uspeha. Stanojevič je bil po seštansku skrajno slabe volje ter je baje svojim ožjim prijateljem izjavil, da sedaj tudi sam uvideva. da je z Vukičevi-čero nadaljnje sodelovanje nemogoče. V prostorih Zemaljske banke se je nato vršila konferenca prvakov glavnega odbora. Tekom popoldneva se je iz okolice glavnega odbora naglašalo. da se je sedaj tudi Aca Stanojevič, ki je doslej zavzemal vlogo nekakega posredovalca in pomirjeva'ca, popolnoma pridružil stališču glavnega odbora. O njegovem dopoldanskem sestanku z Vukičevičem se Je popoldne zatrjevalo, da je Aca Stanojevič zahteval od Vukiče-viča, naj se umakne s svojega mesta kot predsednik poslanskega kluba ter opusti vsako nadaljnjo akcijo, ki le škoduje interesom stranke in ograža njeno enotnost. Vukičevič je to zahtevo seveda odklonil in smatra se za njegov najjasnejši odgovor dejstvo, da Je popoldne odpotoval v Južno Srbijo minister agrarne reforme Daka Po-povič. da skupno z ministrom ver Dragico Cvtekovičem ustanavlja policaj-radikal-ske organizaciie m tako utrdi Vukičevičev vpliv v strank'. Ko le Aca Stanojevič Izvedel za to postopanje Velie Vukičeviča. Je .svoji okolici izjavil, da-Je pod takimi oko- liščinami vsak kompromis z Vukičevičem nemogoč in da bo moral sedaj glavni odbor iti svoja pota. Vprašanje je sedaj le, kdo bo prvi sklical strankin kongres. Tako glavni odbor kakor vukičevičevci se na to z vso naglico pripravljajo. Vukičevič ie kot predsednik poslanskega kluba sklical za dne 20. t. m. sejo klubskega odbora, na kateri bo baje sklenjeno, da se že prve dni meseca oktobra skliče kongres stranke. Glavni odbor s svoje strani pa hoče Vukičeviča prehiteti na ta način, da bo sklical že za prihodnje dni sejo širšega glavnega odbora, na kateri naj bi Vukičeviča izključili iz stranke. Drugi tir na beograjski progi izročen prometu Beograd, 4. sept. p. Jutri bo izročen pro* metu drugi, novo zgrajeni tir na progi Beograd»Novska. Zaenkrat se bo vršil v svrho preizkušnje proge samo promet s tovornimi vlaki, od 15. t. m. dalje pa se bo vršil na novi progi tudi redni promet potniških vlakov. Dvorni lov Bled, 4. septembra, n. Davi se je kralj v družbi svojega spremstva ponovno podal r»a dvorski lov na Krmo. Lov je trajal ves dan. Kralja je tudi to pof spremljala velika lovska srpča in je ustrelil dve divji kozi, nje-sov ordonančni oficir kapetan Ferue pa eno. Lovci so se vrnili na Bled šele z pozni veCerni uri. Kralj Boris zaročen s princeso Giovanno Po sofijskih vesteh se je bolgarski kralj zaročil s tretjo hčerko italijanskega kralja vzbudila presenečenja, ker so bili na njo že pripravljeni. Splošno pa se smatra, da je prišlo da zaroke bolj iz političnih motivov, kakor pa iz medsebojne osebne simpatije. Berlin. 4. septembra, g. «Mittagszei-tung» poroča, da se je kralj Boris zaročil z italijansko princeso Giovanno. Princesa je stara 21 let; njeno ime se je v zadnjem času ponovno imenovalo, ker bi baje imela po Mussolinijevih načelih postati soproga novega albanskega kralja, čemur pa se je italijanski kralj odločno protivil. Ni izključeno, da je to pospešilo princesino zaroko s kraljem Borisom. Beograd, 4. septembra, p. Iz Sofije poročajo, da se je kralj Boris zaročil s princeso Giovanno, tretjo hčerko italijanskega kralja. Vesti o zaroki bolgarskega kralja z eno izmed italijanskih princes so se ponavljale že parkrat, a so se vedno izkazale kot netočne. To pot pa je v Sofiji potrjujejo. Glavna ovira za zaroko in poroko je bila v tem, da je Giovanna katoličanka, Boris pa pravoslaven, in so se zato baje zlasti vatikanski krogi upirali tej zvezi. Ovira je sedaj očividno odstranjena, ni pa še znano, na kak način. Tudi čas poroke je še neznan. V beograjskih krogih vest o zaroki ni ■ i-. > Včerajšnja seja vodstva KDK v Zagrebu Razprava o vladni akciji proti komunističnemu delavstvu in o zunanjepolitičnih zadevah. — Seja vodstva se bo danes nadaljevala Zagreb, 4. septembra, n. Danes dopoldne se je vršila v hrvatski sabornici na Markovem trgu ponovna seja vodstva KDK, ki je bila prošli petek odložena do današnjega dne. Seji so prisostvovali dr. Maček, Svetozar Pribiče-vič, dr. Albert Kramer, Josip Predavec, Večeslav Vilder, Svetislav Popovič, in-ženjer Avgust Košutič, Juraj Demetro-vič in dr. Juraj Krnjevič. Seja je trajala do 13., nakar je bila prekinjena do 18. Na dopoldanski seji je vodstvo KDK razpravljalo predvsem o komunikeju ministrstva notranjih de! in o dozdevni komunistični nevarnosti, nato pa o zunanjepolitičnem položaju naše države. Člani vodstva so bili po dopoldanski seji prav dobro razpoloženi in so se v spremstvu novinarjev napotili iz Gornjega grada v spodnje mesto. Pribi-čevič je izjavil novinarjem, da na dopoldanski konferenci nI biio govora o delegaciji, ki naj bi odpotovala v Ženevo na zasedanje Društva narodov. Popoldanska seja vodstva KDK se je nadaljevala šele ob 19. uri, ker je imelo najprej predsedstvo HSS svojo sejo. Večerna seja KDK je trajala do 21. ure. O današnjih sejah ni bil izdan noben komunike. Posvetovanja se bodo nadaljevala jutri dopoldne in bo nemara ob 11. dopoldne izročen novinarjem skupen komunike o teb dvodnevnih posvetovanjih KDK. Izmišljena »komunistična nevarnost" Svetozar Pribičevič o novem navalu policijskih perse-kucij komunističnega delavstva Zagreb, 4. septembra, n. Danes popoldne je Svetozar Pribičevič sprejel v slaščičarni »Manon« zagrebške novinarje, katerim je dal na njihova vprašanja, kaj pravi o najnovejši policijski akciji proti komunistom, naslednjo izjavo: »Postopanje notranjega ministra je v stanu, da izzove v inozemstvu najslabši vtis o pravni in javni varnosti v naši državi. Ministrstvo notranjih del gre celo tako daleč, da razglaša komunizem kot neposredno nevarnost za vso našo državo in poziva vse one, ki so za svoj narod in državo naj se strnejo v enotno fronto. Ko je vlada četvorne koalicije aprila meseca 1. 1927. prevzela državno upravo, ni bilo govora o komunistični nevarnosti. Ministrstvo notranjih del ni moglo torej dvigniti težje obtožbe proti dosedaniim vladam četvorne koalicije, proti bivši Vukičevičevi kakor sedanji Koroščevi, kakor s tem, da proglaša veliko in neposredno nevarnost komunizma. Ministrstvo se sicer opravičuje s tem, da obstoja komunistična nevarnost predvsem v onih državah, v katerih vladajo velika razburjenja in velike napetosti. Toda ta razburjenja in te napetosti so v naši državi povzročile ravno dosedanje vlade četvorne koalicije: prej se pri nas ni moglo govoriti o takšni napetosti«. »Ni izključeno — je nadaljeval Pribičevič — da hoče vlada s slikanjem komunistične nevarnosti samo opravičiti sedanji režim mračnjaštva, reakcije in diktature. Ker smo agrarna država, brez močnega proletarijata v pravem smislu besede, pa mora sedanja vlada smatrati našo družbo in javnost za sila omejeno, ako zatrjuje, da se hočejo komunisti v splošnem metežu polastiti oblasti v državi. Vlada pripoveduje, kako obstoja dobro organizirana komunistična akcija. Ali s tem ne obtožujemo samo sebe? Ali njena policija ni znala tega preprečiti?« »Za vsakega normalnega človeka je jasno, da v naši državi ni komunistične nevarnosti. Odstranite sedanjo vlado in režim četvorne koalicije, pa takoj preneha tudi »komunistična nevarnost«. Vlada trdi, da so se v Rusiji vršili teroristični tečaji in da so ae tečaje posečali tudi nekateri naši emigranti z nalogo,, da po končanem teča-Hi navalijo v našo državo in izvedejo teroristične atentate na vse uglednejše osebe našega Javnega in političnega življnja. Z drugimi besedami, policija nam svetuje, naj se jaz in moji prijatelji varujemo. To pomeni z drugimi bsedami. da so ljudje ki nas hočejo pobiti. Ce bi se to pripetilo, bodo valili odgovornost na anonimne komuniste. Ako je vlada doznala za take teroristične tečaje v Rusiji, ako ve, da se v naši državi nahajajo taki teroristi, zakaj ne objavi njihovih imen, zakaj jih ne polovi in zapre.« »Medtem ko vlada ni zmožna, da polovi dozdevne komunistične zarotnike, pa zahira pristaše KDJ< Pravkar sem prejel brzojavko iz Djakova v Slavoniji, kier so bile nrošlo nedeljo demonstracije proti Ivanu Ribarju. Policija je zaprla 25 kmetov in jih do krvi pretepla. Svoj čas so bile demon- stracije na dnevnem redu. In še danes se po celem svetu vrše demonstracije proti neljubim političnim faktorjem in voditeljem V stari monarhiji so bile na dnevnem redu demonstracije proti ministrskemu predsedniku iz Budimpešte, proti hrvatskim banom proti banu Rauchu so se vršile v Zagrebu neštevilne demonstracije in to celo v času najhujše anekcijske krize. In vendar policja tedaj nikoli ni aretirala kar 25 oseb, kakor se je to pripetilo zaradi demonstracij proti dr. Ribarju v Djakovem in Vrhpolju. Demonstracije se vrše kot rečeno po celem svetu. Le pri nas se smatrajo predstavniki režima za sakrosanktne, oni so personifi-cirana država in vsaka demonstracija proti njim je demonstracija proti državi. Ameriški kapitalisti v Dalmaciji Dubrovnik, 4. septembra, n. Iz Boke Ko« torske je priplula luksuzna ameriška jahta Korona, na kateri se nahaja več ameriških milijonarjev, ki si hočejo ogledati Dalma* cijo in dalmatinske Inke zaradi sodelovat nja ameriškega kapitala pri izgradnji bo« doče velike dalmatinske luke. Ameriška milijarderja Bus in Grimano sta izjavila, da odpotujeta s Sušaka v Pariz, kjer se bo oktobra meseca vršila konferenca na tem vprašanju zainteresiranih gospodarskih, oziroma finančnih krogov. Račičevi prijatelji so nezadovoljni Beograd, 4. septemb. p. Branitelji včeraj aretiranih poslancev Tome Popoviča in Dragutina Jovanovica - Lune, ki sta bila aretirana zaradi suma sokrivde pri zločinu Puniše Račida, so danes vložili priziv •'soper preiskovalni zapor Aretiranca sta prebila noč v skrajno slabem razpoloženju. Niti eden niti drugi ni spal, marveč sta se vso noč sprehajala vsak v svoji celici. Skupina radikalnih poslancev je vložila na notranjega ministra interpelacijo, v kateri zahteva preiskavo proti žandarmerijskemu naredniku Sretenu, češ, da z aretiranci ni postopal po predpisih in tako, kakor bi se spodobilo postopati z narodnimi poslanci. Sestanek med Marinkovičem in Seiplom Ženeva, 4. septembra, p. Danes popoldne se je vršila daljša konferenca med avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Seiplom in ju-goslovenskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Kakor se doznava, sta razpravljala o raznih vprašanjih, ki se tičejo obeb držav. Minister Angjelinovic na Bledu Bled, 4. septembra, n. Minister javnih del dr. Angjelinovič je prispel predvčerajšnjim na Bled. Pripeljal se je z avtomobilom velikega župana v Ljubljani. Dr. Angjelinovič se je izogibal javnosti in se včeraj dopoldne vpisal v dvorsko knjigo. Ves dan je čakal na poziv v avdijenco, kralj pa se je bil že zjutraj odpeljal na celodnevni izlet, tako da je moral davi minister odpotovati z Bleda brez avdijence. \ Korošceva policija zapira ljubljanske delavce Hišne preiskave pri komunističnih voditeljih. - Številne aretacije iz neznanega povoda Liubljaiia, 4. septembra. Kakor smo že poročan, so komunisti v soboto zvečer raz.toli socijaiistoin shod v Mestoein domu. Takoj po shodu okoli 23. ure je policija obkolila Delavski dom na Marksovein trgu in izvedla v nje-m hišno preiskavo. Prisotni in-ženjer (iustinčič ie protestiral proti omejevanju osebne svobode, kar pa ni motilo policijskih organov, da ne bi vseh gostov, 33 po številu, aretirali. Odpeljali so jih, močno zastražene, na policijsko ravnateljstvo, kjer so jih zasliševali do 2. ponoči, jih nekaj izpustili, ostaie pa pridržali v zaporu. V nedeljo zjutraj so odpeljali Gustinčiča, Marcela Žorgo in Makuca, ki je nedavno zapustil socijaliste m se zopet priključil komunistom, v «zelenem Henriku* v zapore v justično palačo in jih zaprli v skupno celico. Tja so prepeljali tudi ostale aretirance. Tekom nedelje je policija izvršila hišne preiskave pri večih komunistih. Ob 11. dopoldne so odvedli inž. Gustinčiča v spremstvu štirih detektivov na njegov dom na Resljevi cesti št. 3 in vpričo njega in njegove soproge izvršili hišno preiskavo. Konfiscirali so nekaj časopisov, nato pa inž. Gustinčiča zopet odvedli v zapore v justično palačo. Policija je poskrbela, da ne morejo aretiranci govoriti s svojimi sorodniki. Soprogi inž. Gustinčiča je dovolila, da prinaša hrano svojemu možu, vendar pa ne more govoriti z njim, temveč mora izročiti hrano vratarju. Kakor smo izvedeli danes iz privatnega vira — policija odklanja vsako pojasnilo — so izpustili danes dopoldne osem aretirancev, med njimi Marcela Zorgo, Makuca, Toneta Wankmfillerja, upravitelja «Enotnosti» in Pavlo Kuštri-novo, branjevko iz Šiške. Inž. Gustinčiča in druge so pridržali v zaporih ter jih še vedno zaslišujejo. Po mnenju komunističnih krogov je pričela policija z aretacijami, da bi preprečila razbitje delavskega shoda, ki ga je sklicala Strokovna komisija včeraj dopoldne v Mestni dom. Komunistom baje pripisujejo, da so sestavili velikopotezen načrt, po katerem naj bi zavzelo komunistično gibanje nevaren obseg. Razbitje sobotnega socialističnega shoda da je bilo le uvod v razne teroristične akcije. V tej smeri se tudi vrši zasliševanje aretirancev. « Kakor prejemamo poročila, so se tudi po deželi pričele persekucije delavstva. Dr. Koroščevi organi pridno izvršujejo hišne preiskave pri komunistih in soci-jalistih. Tako nam iz Lesc poročajo, da je orožniška patrulja povabila s seboj tamošnjega župana g. Ažmana, da prisostvuje hišni preiskavi pri predsedniku «Svobode» Ivanu Hanžiču v Hrašah. Po nalogu radovljiškega sreskega poglavarja je patrulja preiskala vse spise in knjige, a ni našla nič «sumljivega». Ni še dovolj — pravijo kmetje in delavci — da se neusmiljeno iztirjavajo davek na ročno delo in vse druge dajatve. Zdaj hoče vlada še s šikanami pritisniti delavstvo ob tla. Kmete in obrtnike na orožne vaje, delavcem pa hišne preiskave — to ie vsa modra taktika Koroščevega režima. Kaj hočemo! Strah ima velike oči in dr. Korošec gleda kar s štirimi! Ogrinov slavospev davčnemu vijaku Podpredsednik Zbornice za TO I je hotel natveziti obrtnikom, da je davčni vijak pod klerikalno vlado popustil. — Številke pa dokazujejo ravno nasprotno in kažejo, da je celo davek na poslovni promet zopet narasel za težke milijone. Na ofbrtniškem protestnem shodu v Kazini se je oglasil k besedi tudi znani jg. Ogrin. Mož spada v prve vrste klerikalnih gospodarsKih magnatov. Ce kdo, se gotovo on ruma pravice in povoda pritoževati nad tem, da bi mu njegov- stranka ne vračala hvaležno njegovega članstva v SLS,, saj ga vedno znova oblagodarja s posvetnimi dobrinami. Prezenčna lista teh dobrot bi bila dokaj dolga. • Na obrtniškem shodu se je g. Ogrin hotel prikupiti svojim gospodarjem na ta način, da je odbijal napade na davčni vijak v Sloveniji. «Slovenec» poroča, da je med drugim vzkliknil: «Davčni vijak v Sloveniji je v zadnjem Času gotovo precej popustil. Dobili smo nov zakon, enoten za celo državo, ki stopi v veljavo že prihodnje davčno leto. Imamo torej začetek, da se bodo davki povsod enako pobirali.* G. Ogrin je očividno pozabil, da imamo že celo vrsto davkov, ki so že od prej «izenačeni» in ki se pobirajo vsaj na papirju povsod po vsej državi. Na primer ročni davek, uslužbenski davek, invalidski davek, komorska doklada in končno famozni davek na poslovni promet Res žalostno, da podpredsednik Zbornice za TOI ne ve, da smo imeli že celo vrsto izenačenih davkov; in da si upa pred zbranimi obrtniki in javnostjo trditi, da se le davčni vijak v Sloveniji omilil ali omehčal. Ali ni ugotovljeno. da je Slovenija lani plačala mnogo v©5 davka, kakor pa v neklerikalnem letu 1926.? Formalno, ako upoštevamo vse vplačane vsote, je plačala skoro 8 milijonov več. Ce pa odbijemo vplačila davčnih zaostankov, dobimo, da je plačala Slovenija pod klerikalci kar 17 mi- lijonov več direktnih davkov, kakor pa v neklerikalnem letu 1926., dočim so vse druge pokrajine plačale manj. Isto sliko dobimo, če primerjamo davčna vplačila v letošnjem prvem polletju! Zopet mnogo več kot lani in predlanskem! In g. Ogrin je tako drzen, da govori zbranim obrtnikom o omiljenju davčnega vijaka! Da se tudi izenačeni davki čedalje ostrejše izterjavajo, svedoči zadnja številka beograjskega gospodarskega lista «Privredni preg!ed», ki poroča, da je letos državna blagajna inkasirala v prvem polletju prometnega davka v vsej državi 99 milijonov dinarjev, lani pa samo 89 milijonov, torej letos za 10 milijonov dinarjev več. Jasno je kot beli dan, da je to povišanje prišlo predvsem iz krajev, kjer se davek na poslovni promet najbolj redno izterjava, to je predvsem iz Slovenije. In to povišano izterjavanje poslovnega davka imenuje zbornični podpredsednik Ogrin omiljenje in znižanje davkov. Kako izgleda «izenačenje» davkov, smo že ponovno pokazali tudi na kričečem primeru davka na ročno delo, ki je izenačen tako sijajno, da ga odpade na vsakega delavca v Sloveniji 120 Din, na vsakega delavca v Srbiji pa samo 10 dinarjev! Srblianski in slovenski delavec plačujeta ročni davek na podlagi istega zakona, sta torej «izenačena», vendar pa plačuje slovenski delavec dvanajstkrat toliko kakor srbijanskft In to pod vlado istih klerikalcev, katerih predstavnik je hotel briti norce iz slovenskih obrtnikov s tem. da jim je svi-ral, kako je «davčni vijak v Sloveniji popustil*. Hrvatski klerikalci in Koroščeva vlada Omizje zagrebških klerikalcev oredstavlja »Slovenec« za »celo Hrvatsko«. — Bemagoški pokloni razočaranim volil.cem in ponižna zaupnica gospodu Korošcu in njegovi vladi Ljubljana, 4. septembra Danes so biti 5i ta teli i »Slovenca« prijetno iznenadeni. Klerikalni šmok jim servira na prvi. z" debelimi naslovi prepleskani strani senzacionalno novico, da je Hrvatska prešla v tabor sedanje vlade. Kako neki, ali res ne veste? I. V Zagrebu se ie vršila seja izvrševalnega odbora straočice. ki ji pravijo Hrvatska pučka stranka. Izvrševalni odbor šteje dobro omizje Hudi. To omizje je današnji »Slovenec« izpremenil v »celo, Hrvatsko«, ki jo na ta način z eno potezo svojega lažnivega peresa prestavlja V"tabor sedanje vlade. »Slovenca« ne ženi rajo 'splošno znana dejstva, da Hrvatska pučka stranka na. celem hrvatskem ozemlju ni dobila več kakor en sam mandat, mandat sedanjega ministra za socijalno politiko Stjepana Bariča. Ne obotavlja se zapisati vso Hrvatsko sedanji vladi, čeprav je znano, kaj sodi hrvatski episkopat o Koroščevi vladi, kako odločno ie nastopil banjaluški škof Garič proti beograjskim cincarjem in njihovim pomočnikom po strahovitem grozodejstvu v Narodni skupščini Danes ie ves hrvatski narod, kakor nikoli prej, strnjen v eno. neprodorno falango, a »Slovenec« si upa omizje liudi pretvarjati v »celo Hrvatsko«, ki ie za sedanjo vlado! Ker smo uvedeni, da so se »Slovenčevi« kozlariii prisrčno smeiali tudi njegovi lastni pristaši, preidimo raje na sklepe tega izvrševalnega odbora, da vidimo, kako se godi Hrvatom sedaj, ko imamo za predsednika vlade vrhovnega poveljnika klerikalnih strank v naši državi, klerikalno omizje v Zagrebu pa ministra za socijalno politiko. Evo. kaj vse zahtevajo: »Da se čim Drei sklene konkordat z Vatikanom.« Zanimivo, kaj ne! Prejšnja leta so klerikalni listi venomer bobnali. da ie slovensko »liberalstvo« krivo nedokončanih pogajanj z Vatikanom. Sedaj »n klerikalne stranke že dve leti na vladi in g Korošec je postal celo predsednik vlade a krmkordata z Vatikanom še ni. Zanimivo bi biio izvedeti. ali ie SLS v poslednjih dveh letih sploh kaj storila, da se nadaljujejo ali celo zaključijo pogajanja z Vatikanom za konkordat. »Da se revidira zakon o poljedelskih kreditih.« O tem zakonu pravi resolucija, da se »protivi temeljnim načelom zadrugarstva«. Dr. Korošec ie poslednji dve leti predsedoval celi vrsti zadružnih konferenc in kongresov. Na vseh teh zborovanjih so pre-čanske zadruge zahtevale revizijo zakona o poljedelskih kreditih, ki favorizira predvsem srbiiamske zadruge Ali menite, da ie dr Korošec na vladi zahteval revizijo tega zakona. Kaj še. Previdno se izogiba vsakemu koraku proti srbijanski premoči, celo na zadružnem polju. V Sloveniji pa bomo čitali slavospeve o »največjem Slovencu«. »Da se izenačiio in znižaio prevelika bremena.« No vendarle priznanje iz klerikalnih ust, a ne iz onih v Ljubljani ali Sloveniji! Bremena so prevelika, treba jih je izenačiti in znižati! Izenačiti! SLS že od pomladi pisari po vseh svojih listh, da je že izena- čila bremena, a sedad prihajajo zagrebški klerikalci, ki trdijo, da bremena Je dolgo niso izenačena. Obenem zahtevajo znižanje teh bremen. Ročni davek, to Gosarjevo veledelo davek javnih in privatnih nameščencev. zemliarina. davek na podjetja, skratka prečanskj kraji so preobremenjeni. Tu ie treba znižati bremena in davke. Po dveh letih klerikalnega vladanja protestirajo hrvatski klerikalci proti temu, da še vedno bremena niso izenačena in znižana. »Da se podpore razdele pravično brez strankarskih ozirov.« To znači, da se sedaj podpore ne razdeljujejo pravično in brez ozira na strankarsko pripadnost in da mora zagrebško omizje vlado še posebej opozarjati na to elementarno njeno dolžnost. Kako morajo biti v resnici gorostasme zlorabe pri razdeljevanju podpor, ako take obtožbe izraža minister za socijalno politiko, torei član vlade proti vladi, v kateri sedi! Mož se je očitno spomnil poslednje vladne akcije, ki ie razdelila 150 milijonov tako, da so res potrebne prečanske pokrajine prejele le miloščino, srbijanski kraji pa težke milijone, in to tudi taki, ki veljajo za najbolj rodovitne v državi. »Da se izvede revizija* zaradi načela enakopravnosti.« »-Slovenec« sramežljivo zamolči besedico »ustava« pri zahtevi po reviziji, Ali jasno je, da zahtevajo klerikalci v Zagrebu revizijo ustave in ne prosto nedoločeno revizijo. Zanimivo pa ie. da se hrvatski klerikalci v tem oziru strinjajo s KDK. koje fundamentalni politični postulat predvideva revizijo ustave zaradi izvedbe popolne enakopravnosti. Kadar so slovenski klerikalci na vladi, jim ni za revizijo ustave, še mani za enakopravnost. Glavno le moč. ljudski interesi pa so — politična demagogija. Navzlic kopici kritik in zahtev — zaupnica dr. Koroščevi vladi! Normalen človek bi pričakoval, da bo resolucija po tolikih zahtevah elementarnega značaja zaključena s protestom proti vladi, ki se ne briga za osnovne interese svojega ljudstva. Kaj še! Klerikalno omizje ni moglo drugače. Na eni strani demagoško naštevati 1'itamije zahtev v korist naroda, na drugi strani pa izraziti vladi zaupnico zaradi njene »politike pomirljivosti in enakopravnosti«. Res. lepa pomirljivost in lepa enakopravnost! S to svojo zaključno za-upnioo ie tudi klerikalno omizie v Zagrebu pokazalo, da ie vredno ljubljanskega »Slovenca«. Ta vsaj neprikrito laže in proglaša to omizie za — »celo Hrvatsko«.. Zagrebško omizje pa deli vladi lekcije, jo opozarja na celo kopico elementarnih ljudskih zahtev in potreb, ki jih stalno zanemarja, na koncu pa taisti vladi izraža zaupnico . . . Venizelos resno obolel Atene, 4. septembra Ob«.) Na mrzlici »denge« .je obolel ministrski predsednik Venizelos ta drugih 8 ministrov. Radi tega so do nadaljnjega odpovedane seje vlade, tako da državni posti skoraj popolnoma počivajo. Atene. 4. septembra g. O bolezni ministrskega predsednika Venizelosa se poroča: Včeraj je Venizelosa zopet napadla mrzlioa, tako da so ga morali iz letnega bivališča prepeljati v atenski sanatorij . Bolnik je imel ponoči visoko mrzlico, ki je dosegla semintja 40 stopinj. Noč je prebil nemirno. Po natančni preiskavi so zdravniki ugotovili, da delujejo srce in pljuča normalno. Danes dopoldne je bil izdan zdravniški bulletin, ki ugotavlja, da je bolnik slabo prespal noč. Puls je bil normalen. Splošno stanje je dobro. Številni politiki in prijatelji Venizelosa so prihajali tekom dneva v sanatorij, da bi zvedeli o njegovem stanju, ker je mrzlica pri starejših ljudeh zelo nevarna. Venizelos se počuti dobro in čita liste. Ugibanja o misiji Pilsudskega Bukarešta, 4. sept. s. V oficijoznih kro* gih trdovratno dementirajo, da bi bila na* vzočnost maršala Pilsudskega v Romuniji v zvezi s političnimi ali vojaškimi razgo« vori. Ravno tako zanikujejo, da bi se bil Pilsudski sestal z vodilnimi romunskimi generali. Na dolgem sestanku med mini* strom Argetoanom in maršalom Pilsudskim se je razpravljalo baje samo o vprašanju prevoza ostankov umrlega poljskega gene* rala Bema, ki je umrl v Alep-u. Kljub vse« mu temu domnevajo v poučenih krogih, da je Pilsudski z vsemi romunskimi držav* piki razpravlial o zunaniepolitičnih vpra« šanjih, ki zadevajo obe državi. Prepričam so tudi, da se bodo vršili o priliki bivanja Pilsudskega v Bukarešti politični razgovori z vojnim ministrom in številnimi generali, katerim pripisujejo velik pomen. TVžkoče bolgarske vlade Sofija, 4. sept. g. Ultimativne zahteve zunanjega ministra Bureva, glede rekon« strukciie vlade in eliminiranja vojnega mi« nistra Vlkova, ki se ie kompromitiral za* radi odnošaiev do makedonskih organiza« cij, so zadele pri kralju na odpor. Mini* strski predsednik Ljapčev se pogaja sedaj z voditelji vladnih 9trank za kompromis. V Pragi ne bo sprememb Praga, 4. septembra h. OficUdmo glasilo nanjega ministrstva »Prager Presse« demontira vse vesti o kakih spremembah v vladi kakor toi-dii o bolezni ministrskega predsednik« Pristojna mesta agrarne srtrarrke se niso o tem posvetovala, niti spremenila sklepov, toi so bili snomh-dii sprejeti? na seiah parlamentarnega kluba. Po teh sfkitepih bo ministrski predsednik Svehla saim odrejaj notranjepolitične spremembe. Grško oosojilo v Ameriki Atene, 4. septembra (to.) Grška v4ada te sfcfte-nflla posojilo t Zeligmamnovo grupo v Newyorkn v višini 15 miliVmov funtov. Posojilo bo služilo samo za Jnvesticije. Kellogg se vrača v Ameriko London, 4. septembra (pa.) Danes se i« vkrcal ameriSki državni tajnik Kellogg v Cherbovrgu na pomik »Levtethan« in se vrača po podpisu pro-tivojmega pakta v domovino. Pred zasedanje^ fašističnega sveta Rim. 4. septembra o. Pod predsedstvom rntef-strokega predsednika MuasoBnila se Je danes sestalo vodstvo fašfofične stranke in sestavno dnevni red za priboiArrie zasedanje velikega fa-Sistfčnesra sveta, na čigar prvi seji bo Mussoiini podail obširno poročilo o splošnem političnem položaju. Pred obnovitvijo pogajanj z Grčijo Grčija je pripravljena obnoviti poganja na željo Jugoslavije, ne bo pa spreminjala svoje politike do drugih držav Atene, 4. septembra, d. Nepričakovani povratek jug oslov enskega poslanika Popo« viča je v vladnih krogih prijetno iznenadiL Popov ič je prekinil svoj dopust, da bi iz* ročil atenski vladi nove predloge za po* ravnavo. grško« jugoslovenskih sporov. Z ozirom nato je pričakovati, da bo v krat« kem prišlo do rešitve obojestranskih spor« nih vprašanj, predvsem pa do rešitve so* lunskega problema. Venizelos, ki je obolel bo joigoslovenskega poslanika sprejel v pri« hodu jih dneh, čim nekoliko okreva. V atenskih političnih krogih so mnenja, da je beograjska vlada podvzela ta korak na pobudo Francije. Kakor se izve, sta dobila francoska poslanika v Beogradu in Ate* nah navodila, naj posredujeta za pomirje* nje med Grčijo in Jugoslavijo. Atene, 4. septembra g. V sveži z obnovo pri-teiteljskih stikov med Atenami in Beogradom i« prispel »rškji po&koik v P»r»u Podiois v Ženevo, kjer se bo sestal z jugosLoveiaskiin zunanjim ministrom dr. Marinkavdčem, da se posvetuj« o po-gajjainiih, ki se bodo tamkaj pričela med zunanjima miiniiistTotna obeh držav. Da&i čuvajo v a/ten-Sikilh uradnih krogih o tem najstrožjo tajnost, ie vendar gotovo, da Je grška vlada praprarvtlen« pričeti nova pogajanja, če bi Beograd izrazil to žetjo. Pogoij za obnovo pogajanj je, da Jugoslavija ne bo stavila zahtev, ki bi ne bile združljive z nedoitakljiivosajo Grške. V zvezd • tem demaaitaraijo uradni krosi vesti inozemskega tiska, da se pripravlja Grčija na preocojentacijo svoje zunanje pofatike napram Franciji in Ju®o-sJaivifi. Venizelos je takoj po komčaoifa zadrnjab voitrtvah izdal inozemskim zastopnikom Grči j« navodila, da ohranijo dosedanje zunanje podkač-ne smernica. Vznemirjenje radi francosko-angleškega zbližanja v Italiji in Ameriki Amerika se boji konkurence na gospodarskem, Italija pa teŽ-koč na političnem polju, zlasti pa na Balkanu London, 4. septembra d. »Mamchester Gnar-dtan« povdarja še enkrat, da so politični dogovori med Anglijo in Francijo popofooma v skladu z novo zvezo m da je francoska zunanja politika dosegla popolno zmago s tem, da ima prosto rodoo v Evropi, dočim se Je morala Angteja zavezati za pasivno politiko na celini. Pred nekaj tedni je bilo še upati, da se bodo zavezniške čeite umaknile iz Porenja. Sedaj so bili Framoo®i bo tj neusmiljeni, ker miso hoielti umakniti svojih čet, in sicer ne zaradi tega, ker bi bila ogrožena varnost, temveč zaradi tega, da bi dosegli zato od Neomev kako povračilo. Za tako izsiljevanje ni dokaza v mirovni pogodbi. Tako postopanje je sličmo vojaškemu vkoraka triu v prijateljsko državo, da b« dobili od nje denarja. Angleška vlada ni noti z besedo omenila, da ne bi hotela spreleti sadov tega izsiljevanja. S tem pritiskom hočejo oid Nemčije izsiliti obljubo, da bi nikdar ne prišlo do priključitve, dočiim je v pogodbah določeno, da je priključitev dopustna z dovoljenjem sveta Društva narodov. Že več let francosko-nemški odnošaiji niso biti tako brezupni, kot sedaj. Posledice nove an- tante se bodo pdka®aile po vsem avefiu. Amerika m zaman vznemirjena, 6e bi s« Anglija po vrtin še oditooLla za ukinitev svojtih obveznosti do Francije, se vrnila k iocamski poilitillai ter pričela preko Ženeve uplivartd na evropsko politiko. Po časopisnih vesteh otfidjoane tojave v Parizu in Londonu niso odstranile ameriških dvomov glede angleško-francoske mornariške pogodbe. V Washiingionu iizjavljaljo offioijorno, da so formalne izjave nezadovoljive in da čaka Amerika na pojasnila. Kakor se izve, bo skušal predsednik Coolidge diplomatskim potom dofbirtti pojasofl o francosko-angleški mornariški pogodbi. Rim, 4. septembra d. »Lavoro d* foatla« in »Tribuna« pKerta v nvOKfarikiiih proti najnovejši francosko-angleški zvezi. »Lavoro d' Italda« ugotavlja, da od leta 1860 niso biti fe!iijansko-en-gleški odnošaijl teko hladni kot sedaij. Italije pri tem ne zadene niikalka krivda. List Je posebne v skrbeh zaradi sodelovanja Francije in Anglij« na Balkanu. Končno obtožuje Francijo, da rtaitijo kve®5 zanemarjala. Toda Italija ne bo šla za Anglijo in Francijo, ki sta Jo ignorirali, temveč po svojilh las ti nih potih. Zasedanje Društva narodov Kitajska in Španija zahtevata sedeže v svetu Društva narodov. Dolgotrajna posvetovanja. — Razprave o delovanju D. N. ne bo Ženeva, 4 septembra s. Pričetkom popoldanske seje plenarnega zasedanja Društva narodov, je prečital predsednik dopis kitajske delegacije, v katerem zahteva, sklicujoč se na novo nacijomalno in na demokratskem temelju sestavljeno vlado in povdarjajoč kulturo Kitajske,, zopetno izvolitev Kitajske v svet. Nato bi se morala vršiti razprava o delovanju Društva narodov v preteklem letu. Do tedaj pa se ni vpisal noben govornik, ker nihče noče pričeti. Predsednik je začuden gledal po dvorani ter končno naznanil, da sejo prekinja. Ce se do večera ne prijavijo govorniki za jutri, bo odpadlo tudi za jutri napovedano plenarno zasedanje. Ženeva. 4. septembra s. V uradu zasedanja Društva narodov, h kateremu pripada tudi nemški državni kancelar Miiller, se je vršila opoldne seja, ki se je neobičajno zavlekla in je trajala do 3. popoldne. Udeleženci so se morali odpovedati opoldanskemu odmoru, kar se od obstoja Društva narodov še ni zgodilo. Tudi Briand, ki je povabil k sebi več gostov, ni zapustil seje. O vzroku neobičajno dolge razprave ni bilo mogoče od udeležencev zvedeti ničesar Po kuloarjih so se širile najrazličnejše vesti. S poučene strani se je malo po zaključku seje izvedelo, da se je vršilo posvetovanje o predlogu, ki so ga stavile Nemčija, Francija in Anglija, da se Špani- Nov francoski prekooceanski polet Pariz, 4. septembra (pa.) Davi ob 7. sta star-za polet v Newyork francoska letalca Aso-iant in Lafevre. Pariz, 4. septembra, g. Letalca Lefevre in Assoland sta se davi le 8 težavo dvignila za prekooceanski polet. Dva starta sta se ponesrečila in šele pri tretjem se je letalcema posrečilo spraviti letalo v zrak. Obrnila sta takoj proti francoski obali. Start so do zadnjega skrivali ter na letališču razen oficijelnih osebnosti skoraj ni bilo nikogar. Poleta se udeležuje tudi sin hotelirja Loftia na Plače del Opera, ki je podjetje financiral. Lotti se je moral ponoči utihotapiti v letalo, ker so mu starši prepovedali, da bi se udeležil poleta. Sele. ko ie bilo letalo 100 m visoko, se je Lotti pokazal. Pilota nameravata leteti direktno preko Azorov v Newyork. Ce bodo vremenske prilike neugodne, bosta letela v Rio de Janeiro. Po zadnjih vesteh pa sta morala letalca že ob 16.40 pristati pri Casablanci, ker olje ni v redu prihajalo v motorje. Zaključek svetovnega kongresa komunistične stranke Moskva, 4. sept. d. Včeraj je bil zaključen po 47dnevnem trajanju šesti svetovni kosgres komunistične internacijonale. Na zadnji seji je bil soglasno sprejet novi na* črt komunistične internacijonale Kot no» vi člani internacijonale so bile sprejete Korea, Nova Zelandija, Irska, Paraguay, Kuba, Kolumbija in Ekvador, tako da zna« ša število sekcij sedaj 61. Vse prošnje bšv« ših komunistov za zopet en sprejem v stranko so bile odklonjene. Na predlog angleškega delegata Bella je bilo sklenje* no organizirati v najkrajšem čas« svetov« no demonstracijo proti vojni nevarnosti pod geslom splošnega Rdečeg« dneva. V manifestu, ki ga je izdal kongres, se na* glašajo knperijalistične namere velesil in poziva proletarijat vsega sveta, naj se upre vojni politiki držav. ji izjemoma tako« prizma pravica zopetne izvolitve v svet. Med udeleženci so bila mnenja glede tega vprašanja deljena. Nekateri člaini urada so želeli, naj bi bil predlog, kakor običajno, izročen prvemu odboru, ki obravnava pravna in ustavna vprašanja. Ta odbor naj bi, kakor običajno, poročal o predlogu plenarnemu zasedanju. Drugi pa so zahtevali, naj urad sam pripravi osnutek resolucije. Plenarno zasedanje naj bi nato definitivno odločilo glede priznanja nestalnega sedeža Španije v svetu, kakor tudi glede ponovne Izvolitve. To stališče-je bilo končno tudi sprejeto. Ženeva, 4. septembra (be.) Francoski m-na.nji minister Briand je imel daljši razgovor z avstrijskim koncelarjem Seiplom. Razpravljala sta o gospodarski situaciji ▼ Avstriji in o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Konference dr. Marinkovica z evropskimi državniki Ženeva, 4. septembra, s. Mnogo se je opazilo, da je danes jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič obiskal nemškega državnega kanclerja Mullerja. Z jugosloven-ske strani je opaziti, da skuša Jugoslavija stopiti v ožje stike z Nemčijo. Dr. Mariako-vič odpotuje od tukaj v Pariz, kjer bo podpisal Kelloggov pakt Na povratku »e bo ustavil v Berlinu. Vprašanje izpraznitve Porenja Newyork, 4. sept. (be.) Tukajflnji mero« dajni politični krogi stoje na stališču, d« je vprašanje izpraznitve Porenja le evropska zadeva in da nima ničesar opraviti s protrvojnim paktom. London, 4. sept. 0o.) «£>ally Express» zahteva odpoklic angleških čet iz Porenja češ, da je število angleških čet v Porenju tako majhno, da je nadaljnja prisotnost T Porenju že komična* Italijanski kralj ▼ Benetkah Benetke, 4. septembra o. Danes Je prispel semkaj kralj Vflktor Emanuel. Prebivalstvo ga tt navdušeno sprejelo. Ogledali si )e tadi medna« rodno umetniSko Tazstavo. Najhitrejše letalo London, 4. septembra. zame ničla! Zame ste v zaporu vsi enaki! Tako sta naredrrk Sreten in »vojvoda« Lune prišla do Glavnjače in izginila v niej. Cez oar minut se ;e Sreten zopet pojavil Vrnil se ie iz zapora ,v katerem je zapusti! drugega poslanca Ali bolie rečeno: tretjega, ker ie on tudi ?n junija na varno spravi! Punišc Paciča. Tako se ie tudi v tem primeru obnesla ona: Tres fa-ciunt collegium... — Že dve leti se nisem razsrdil, kakor danes. Takrat sem imel muke s komunisti ki so me jezili. kakor ta danes Sreča njegova. da se mi ni zoperstavil! Tako ie deial glasoviti narednik 'z Glav-niače novinarjem, si zavihal dolge brke in polagoma umiril svojo sveto jezo. i in ljudje Predno se odločite za nakup SLIlšULIC a z intenzivnostjo in z velikimi uspeh! proučiti? zgodovino in narodopis bivše spodnje Štajerske, slovenske Koroške in Prekmuria: obenem se ie proslavila 25!etnica sorodnega »Muzejskega društva«. k; ie bolj lokalnega pomena. ker v prvi vrsti vzdržuje mariborski mestni muzej. Oficiieiiia proslava se je pričela v nedeljo dopoldne s slavnostnim zborovanjem v veliki kazinski dvorani. Predsedoval ie mariborski župan dr Juvan ki ie mogel pozdraviti polno dvorano naiodMčneiših oredstavn:kov civilnih in cerkvenih obla-stev. zastopnikov znanstvenih krogov n vse naše države. zastopnikov domačih kulturnih društev In v velikem številu zbrane člane obeh društev ne samo iz Ma-rfbora in naibližie okolice, ampak tudi iz Ptuja. Celia' Sv Lenarta v Slovenskih goricah in od drugod Lahko se s ponosom trdi. da se v veliki kazinski dvorani še nikoli ni zbralo tako veliko število zastopnikov naših intelektualnih krogov Po otvoritvi zborovanja in pozdravu me stnega župana se ie odposlala vdanostna brzojavka kraliu Aleksandru na Bled. Nato ie predsednik o.beh društev prof dr. Fr Kovačič v daljšem govoru očrta! nastanek delovanie. težave pa tudi uspehe Zgodovinskega in Muzejskega društva: med nje se mora šteti oredvsem mestni muze i. ki sedai združuie zbirke Muzejskega In Zgodovinskega društva ter škofijskega muzeja. nadalje študijska kniižnica ustanovljena od obeh društev s požrtvovalno oomoč-io mariborske mestne občine, ter 23 letnikov znanstvenega glasila »Časopis za zgodovino in narodopisje« s prispevki najboljših slovenskih znanstvenikov zadnjega če-trtstoletia. Sledili so pozdravni govori in čestitke Kulturni pregled Ljubljansko gledališče med velesejmom: Vse predstave se vršijo v dramskem gledališču. Sreda 5., Fanny, tete, strici. Ob 20. Četrtek 6., Čarobna piščal. Ob 20. Gledališke predstave v Ljubljani za časa ▼elesejma. V sredo, 5. t. m. igrajo v dramskem gledališču izredno zabavno in duhovi-tok omedijo ice // RAV-MTLO otrok, od katerih iih živi šest v zasedenem ozemlju. ostali štirje oa v Jugoslaviji; skoraj vsi so preskrbljeni. Razlog nameravanega samomora tiči baie v družinskih razmerah Niegova druga žena ie pred kratkim kupila v Ptuiu braniariio in se tam nastanila, docim ie mož ostal v Strnišču. da »osoravi tamkai se nahajajoče poljske pridelke. Uboj na veselici Vitanle. 4 septembra. Preteklo nedeljo ie naše a.gi'no gasilno društvo izbralo za svojo prireditev. Priprave so noteklf v lenem redu in nihče pač ni pričakoval, da bo prireditev tako žalostno končala. Med udeleženci veselice, ki so se vsi dobro in nošteno zabavali, ie pijača preveč omotila nekega Karla Kovšeta iz Skomra. Mož ie postal nasilen in se ie vrgel na tukajšnjega o >sestnika in gostilničarja Antona Petelinška. Preden ie bila pomoč možna ie niianec že izvrši1 grozno dejanje. Z nožem ie zabodel Petelinška. ki ie v nekai minutah izkrvavel in izdihnil. Zločin ie vzbudil vrozo in splošno sočustvovanje s pokornim Petelinškom. ki zapušča ženo in oet nepreskrbljenih otrok. Pokrajinska razstava se uveljavlja z vedno uspehi Rastoče zanimanje za jesensko di Zagreb priznava uspeh Tudi včeraj je bil poset na pokrajinski razstavi precej velik. Prevladovali no-leželski posetniki, ki se zanimajo za kme tijsko razstavo in ne prihajajo na prireditev zaradi zabave. To mm je dokaz. Ia bo r"7. slavo v polnem obsegu dosegla svoj namen. Mnogo je zanimanja tudi za trsrovinski del razstave, zlasti za razstavo nohištva. za ra-tio razstavo itd. Podeželski trcovci se zlasti zanimajo za moderne avtomatične teMnice fSrhnlz - Univerzah, ki mor°io zaradi irurnosti in predvsem narga-nizatorične sposobnosti. To ugotovitev boste n-orda smatrali za ostro kritiko. Toda je upravičena. Gre za javno zadevo. Vsa javnost in posebno še gospodarski krogi imajo velik interes na tej zadevi. Trgovci, obrtni- Pomnite in ne pozabite! Vi'ma Banky in Ronald Colman natfznamemite]$i Ijubavnd par okvarita |- - 7 septembra - našo zimsko sezijo s prekrasnim, nadmoivejšem filmom 1 Torej: 7. SEPTEMBRA VSE V ELITNI KINO MATICA. velesejmsko prireditev. — Tu-e ljubljanskega velesejma ki, industrijalci so zagrebški zbor ustvarili, da bi služil našemu celotnemu gospodarstvu. Tokrat smo tekom velesejma slišali iz krogov trgovcev pritožbe, ki jih nismo -pravili v javnost, dokler je velesejem trajal Nismo hoteli škodovati. Zdaj ko je velesejem pri kraju, lahko vprašamo: mar je v interesu zagrebški': gospodarskih kn> »ov. da različni kramarji in sejmski kriča-?i skušajo na velesejmu sprnvljnti v denar «voj fosfatnimi in kalijevimi gnojili, predvsem pa s čilskim aolitrom ter dosežejo s tem izredno visoke pridelke. Popoldanski film je imel namen poučiti kmetovalce o uničevanju sadnih in trtnih Škodljivcev ter je pokazal zel3 nadrobno razvoj neronospore in njeno uničevanje. Drugi film pa je pokazal sadne škodljivce, obenem pa tudi škodo, ki jo napravljajo na nasadih ter kako se jih zatira. Veliko veselje je vzbujal film od Mateka in Luke, v katerem se v humoristični obliki prikazuje, kako se trdovratni Luka ne more sprijazniti z gnojenjem krmske pese 9 kalijevo soljo, dokler mu v sanjah ne pride cela vrsta pes na njegovo posteljo s protestom. Češ, da jim ne nudi tega hranila. Ko se prebudi iz težkega sna. se takoj odloči in aaroči primerno količino kalijevega gnojila. V ponedeljek popoldne ob 4. se je predvajal film o gnojenju krmske pese s kalijevo soljo in dokazal, kako velikanski dobiček se doseže ® tem gnojilom, če se pravilno gnoji z njim peso, ki nujno rabi to hranilo. Predstave se *rše vsak dan ob 4. in ob 6.. ob praznikih in nedeljah pa rasven tega ie ob 11. dopoldne. ERMAN IN ARHAR. Tudi to pot je razstavila odlična tvrdka Erman in Arhar na velesejmu. Razstavila je dve krasni jedilnici: moderno gosposko ter kmečko. Obe sta krasno delo, prva iz orehovega lesa. obstoječa iz 12 komadov. Vsi komadi, ?toli, mizice in vitrina so izdelani precizno in napravijo na vsakogar impozanten vtis. Zares tvrdka je že drugič dokazala, da je nedvomno eno naših največjih in najboljših mizarskih podjetij in je pač nepotrebno, da naši ljudje hodijo v inozemstvo in naročajo pohištvo, ki je poleg tega dražje in slabše. Povdarjati moramo, da si je tvrdka kljub temu, da Se ne obetoji dolgo let, ustvarila odličen renome in je žela za svoja dela priznanja tudi v inozemstvu. Ce kdaj, potem velja za tvrdko Erman in Arhar izrek: Svoji k svojim! __J564 t REPSE, mizarstvo, Ljubljana, Dvorni trg. Zanimivo je opazovati na velesejmu, za kaj se občinstvo največ zanima. Pri nekaterih kojah gre kar mimo in mu zadostuje mimogrede pogled na razstavljeno blago. Vse drugače je v pohištvenem oddelku, kjer se kakor procesija občinstvo ustavi in občuduje pravi umotvor našega mojstra I. Repšeta. Publika se divi razstavljeni bajno lepi spalnici, ki je lastna kompozicija mojstra in dovršena. Je iz cvetličnega jesena, brez vsakega madeža, tako, da jo moraš enostavno občudovati. In cena?! Pomislite, samo 18.000 Din. V Zagrebu 30.000—35.000 Din. Razstavljeno ima tudi krasno jedilnico iz hrastovega .lesa, ki je že saina tako okusna in vabi H va, da bi kar prisedel, dasi ravno ni jedil na mizi. Izrednemu strokovnjaku smemo Z mirno v^sti* zaupati najkaptrirnejša, fina mizarska dela po načrtih in brez njih. Dokler ie Se čas, naj ši ta umotvor občinstvo ogleda. .' 1412 «JUTRO* št. 208 4 Sreda 5. IX. 1928 - Domače vesti SLOVENCE V ZAGREBU In naše v Zagreb potujoče občinstvo opozarjamo, da dobe »Jutro« v naslednjih lokalih: Kavana »Corso« (Brača Lauš) - Kavana »Park«, Zrinjevac -Slastičarna »Manon«, liica 6. * Imnovanja na naših oniverzah. Imenovani so: kontraktuafcii profesor filozofske fakultete v Zagrebu dr. Nikola Puški za rednega profesorja, dr. Dragiša Giurič m dr Miodrag Ibrovac za rednega profesorja na filozof, fakulteti v Beogradu, docenta dr. Aleks. Leko in dr. M. Budimir za izredna prof. in sicer prvi na tehnični, drugi na filozofski fakulteti. * Velika udeležba delegacij na kongresu narodnega delavstva. Kakor smo poročali, priredi Narodno-strokovna zveza v proslavo 20 letnice obstoja strokovne organiza-ciie narodnega delavstva kongres narodnega delavstva, ki se bo vršil to nedeljo ob 9. dopoldne v dvorani na Taboru. Na ta kongres dospeio delegacije iz Češkoslovaške, Nemčije, Srbije in Hrvatske ter vseh krajev Slovenije. Iz Nemčije pridejo west-falski Slovenci, včlanjeni v Zvezi jugoslo-venskih delavskih in podpornih društev pod vodstvom svojega predsednika g. Pavla Bolhe. Ti gostie dospejo v Jugoslavijo ze v petek 7. t m. s popoldanskim brzovla-kom na Jesenice, kjer iih sprejmejo čJani podružnice NSZ na Jesenicah Ostali gostje dospeio po večini v soboto, medtem ko pride češka delegacija že v četrtek. Kongres na Taboru bo tedaj ena najveličastnejših manifestacij narodnega delavstva m je zato dolžnost vsega narodno zavednega delavstva iz vseh krajev Slovenije, da se takoj prijavi k udeležbi na kongresu. Prijave je poslati na tajništvo Narod no-stro-kovne zveze v Ljubljani, šelenburgova ul 7-H Po končno veljavno določenem sporedu bo po kongresu sledil obhod po mestu Sprevod, na čelu katerega bo šla godba je. seniškega Sokola in prapori NSZ. bo še! po Vidovdanski cesti, Komenskega in Tavčarjevi ulici, Miklošičevi cesti, Marijinem trgu, Prešernovi ulici in Aleksandrovi cesti pred Narodni dom, kjer bo skupno slikanje in razhod. Po kongresu bo skupni obed v hotelu »Tivoli«. Tudi za skupni obed sprejema naročila taj:iištvo NSZ. * Velika skupščina CMD v Novem mestu. Vsenarodna družba sv. Cirila in Metoda, koje namen je vsestransko podpirati in pospeševati slovensko šolstvo, ima svojo letošnjo veliko skupščino dne 16 septembra v Novem mestu. Moška in ženska podružnica je prevzela krajevno prireditev ter sklenila povabiti vsa tamkajšnja društva, da se udeleže po svojih članih oziroma delegatih sprejema gostov in delegatov, ki pri dejo na skupščino iz cele Slovenije, skupščine, ki se bo vršila v gimnazijski telovadnici skupnega obeda v Sokolskem domu ter narodne veselice, ki bo na vrtu Ferličeve gostilne. Podrobni program bo v kratkem razglašen. Morebitno udeležbo pri skupnem obedu a 30 Din Je treba prijaviti ge. Olgi Skalickyjevi, vdovi kmetijskega svetnika, Novo mesto-Kandiia do 10. septembra. * Sprejem pripravnikov za poštno službo. V smislu pravilnika o sprejemanju in izobrazbi pripravnikov za uradnike poštno-brzoiavno-telefonske službe objavlja ministrstvo pošte m brzojava natečaj za 60 pripravnikov I. in II. kategorije. Za pripravnike se lahko prijavijo neoženjeni kandidati in sicer oni za I. kategorijo z dovršeno pravno ali tehnično fakulteto, za 11. kategorijo pa oni, ki so z uspehom dovršili kako srednjo šolo z izpitom zrelosti. Svoie-ročno spisane prošnje za sprejem naj se do 15. septembra vlože pri poštni direkciji. V prošnji je treba označiti tri kraje, kjer kandidat želi služiti kot pripravnik na praksi. Po enoletni praksi bodo vsi pripravniki vpoklicani v Beograd, kjer se bo vršil poštni tečaj. * Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani g -Franc Pave, zatvorni čuvaj drž. žel. Bil je blag mož, splošno priljubljen pri svojih tovariših. Pogreb se bo vršil Jutri ob 15. s Celovške ceste 78. k Sv. Križu. Pokomiku blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-Ije! * Kipar Meštrovid zopet pozvan v Ameriko. Mojster Ivan Meštrovfč je iz Ne\vyor-ka prejel ponudbo, naj bi okrasil tamkajšnjo katoliško katedralo na 5. aveniji s kiparskimi umetninami. Delo bi trajalo približ no pet let. Za okras omenjene katedrale je nabranih doslej en milijon dolarjev. Me-širovič se še ni odločil za sprejem te častne ponudbe. * Direktna ozkotirna Jadranska proga. Nova železniška proga, ki bo vezala Obre-novac z Beogradom, bo v bližnjih dneh dograjena. Tunel ie dovršen in tračnice položene, zgrajena so postajna poslopja vzdolž proge, naročeno je tudi pohištvo za postaje Nova proga bo že ta mesec Izročena prometu in tako otvorjena prva direktna Jadranska proga Beograd-Sarajevo-Jadran. * Vsak dobi svoje na veliki manifestacii-ski prireditvi »Jugoslovenske Matice«, ki se bo vršila v soboto v ljubljanski «Zvezdi» in sosednjem Kongresnem trgu, vsi, mladi in stari, ženske in moški, meščan ali vaščaci kmet delavec ali »gospod«: za vse bo poskrbljeno, za vse enako, da se nihče ne bo mogel pritoževati. Kakor bodo dobrodošli vsi brez razlike, kaikor bo dobrodošel »Jugoslovanski Matici« vsak prispevek, pa naj pride od koderkoli in od kogarkoli, bodo vsi brez razlike mogli zadovoljiti svojim željam po zabavi in užitku. Mladina bo imela svoje tekme in svoje igrače, za soort nike bo poskrbljeno z velezanimiyo »polževo dirko«; tisti, ki jih bodo srbele pete, si jih bodo lahko zbrusili na imenitno urejenem plesišču, zi glasbeni užitek bo skrbelo več godb. poslušali bomo petje naših najboljših pevskih zborov, za lakoto in žejo bo v Številnih paviljonih na razpolago vse, kar si bo le mogel poželeti človek, a vse to brez odiranja, po kar aajzmernejših ce- nah. Kdor si bo hotel privoščiti užitek kinematografske predstave, si ga bo lahko privoščil v sosednjem »Matičnem« kinu. Za vso veliko prireditev ne bo nikakršne vstopnine, tzvzemši edino le kino in pa ples. Občinstvo bo samo s porabo vsega, kar se bo prodajalo na prireditvi, prispevajo v prireditvene namene. Zato pa je tudi želeti, da bi tisti, ki morejo, naši vrli proizvajalci in trgovci, z občnimi darovi iz svojih zalog jestvin in pijač, omogočili kar najlepši gmotni uspeh prireditve in bi tedaj, ko se oglase pri njih zastopniki Jugoslovenske Matice, nalagali od svoiih dobrot še in še. naši narodnoobrambni stvari v prid, sebi samim pa v čast in splošno priznanje s strani vsega naroda! * Zveza lekarniških sotrudnikov v kraljevini SHS, ki ima svoj sedež v Zagrebu, priredi svoj letošnji, to je VIII. kongres v Ljubljani v beli dvorani hotela »Union« v dneh od 8. do 9. t. m. Predkonferenca pa se bo vršila 7. t. m. v prostorih »Zveze društev privatnih nameščencev« v Šelen-burgovj ulici 7-11 Organizator kongresa Je sekcija Slovenija v Ljubljani in obeta biti ■ n kongres po dosedanjih priiavah osobito službujočih farmacevtov iz Zagreba eden najbolj obiskanih z zanimivimi referati, ko-jih najvažnejši bo gotovo oni o odnošaiu službujočih farmacevtov do lekarnarjev lastnikov in o lekarniški zbornici, ki je ena za vso državo v Beogradu. Zveza ie močna organizacija s sekcijami po vsej državi, med njimi je ena najbolj cvetočih sekcija za Slovenijo v Ljubljani * Svarilo. Prejeli smo: V slovenskih no-vinah oglašuje berlinska tvrdka Grab in Rottloff, da podari nekaj radio-aparatov. tudi večeevnih da pa ne zahteva nikake protidajatve, samo stroške pošiljatve je treba plačati. Pisal sem tvrdki, da ne verujem, da bi kdo zastonj dajal aparate Dobil sem odgovor s tiskano vsebino, da naj pošljem v pismu dvesto Din, da bom potem dobil enega izmed aparatov, ki so naslikani na pismu. Res so na pismu bili naslikani štirje aparati in sicer en slab detektor, dva fina tricevna in en odličen štiricevni aparat Tako hoče tvrdka v stranki vzbuditi upanje, da bo dobila morda tri- ali celo štiricevni aparat za 200 Din Pisal sem tvrdki. da ne verujem, da mi bodo poslali večeevni aparat in da naj mi pismeno posebej zagotove. da bom dobil večeevni aparat za 200 Din nakar mi tvrdka odgovori, da naroča pri meni tisoč komadov večeevnih aparatov in da iih plača po 500 Din. Tako se' ta rvrdka, če sploh obstoja, norčuie iz naših ubogih radio -amaterjev, ki pošljejo 200 Din, nato pa dobe slab detektorski aparat, ki je vreden pri nas, kakor sem se informira' po sliki, le 135 Din. Ostalo pa tvrdka seveda obdrži za poštnino in zavoinino. Svarim radio -amaterje pred to tvrdko. Japelj, Tržič. p Lekarna na Bledu. Prejeli smo: Z ozi-rom na razne neutemeljene govorice, ki so sposobne kvariti ugled moie lekarne in ki so nastale na popolnoma napačnih časopisnih poročilih 0 operaciji v nosu pri Nj. Vel kraliu na Bledu izjavljam: ooeracija se je izvršila izključno z etrom za narkozo, ki je bil dobavljen iz moje lekarne in torei ni res, da ie moral eter biti šele iz Ljubljane dostavljen. Lekarna je vedno založena z vsemi potrebnimi medikamenti. — Marija Zamida. * Slike raznih skupin narodnih noš h revije narodnih noš 2. t. m. so izgotovljene in se morejo naročiti v uradu Ljubl;anske-ga veleseima po 20 Din komad Slike so velike 15X10 cm in se pošiljajo po povzetju. HOG J& VICE v najsolidnejši izbiri po konkurenčni ceni priporoča iu 93 I. CRBANCIC, MIKLOŠIČEVA 20. ii tn potrebščine kupite ugodno v drogeriji A KANC SINOVA, L i u b 11 a n a, Židovska ulica I in drugeriji M. WO| PRAM nasled M. KANC Maribor Gosposka ul 33. 301 * Iz Jajca v »glavnjačo«. Kakor javljajo iz Sarajeva, sta bila v okolici Jajca v Bosni aretirana dijak Fred Bergmann in dijakinja Jelena Cekič ter po odredbi ministrstva za notranje zadeve odpravljena v beograjsko »glavnjačo«. Obtožena sta zaradi širjenja zabranjene literature. * Samomor ruskega emigranta. V soboto ponoči se je v Beogradu ustrelil v svojem 'stanovanju ruski emigrant Atanasije Jakov-ljevič-PuIdakov, bivši ruski oficir, sedaj učitelj jahanja v vojni akademiji. Pognal si je kroglo v glavo in je bil takoj mrtev. Kaj je nesrečnega moža gnalo v smrt, ni znano, domneva pa se, da mu je bolezen potisnila v roke revolver. Puldakov je bil član pred revolucijo bogate ruske rodbine in se je kakor mnog? ruski plemiči, posveti! oficirskemu poklicu. Po prevratu je zapusti! Rusijo ter se naselil v Beogradu, kjer je kot učitelj jahanja živel v težkih gmotnih razmerah. Svoje imetje v Rusiji je z oporoko zapusti! svoji sestri. * Na strehi vagona smrtno ponesrečil. Delavec v tovarni za vagone v Brodu na Savi Tošo Lasič se je v ponedeljek popoldne z vlakom vračal v Brod. Iz nerazumljivih razlogov se je vozil na strehi vagona Na mostu pri Orlavl ie z glavo s tako silo zadel ob tram, da Je ostal na mestu mrtev. * Katastrofalen požar ▼ Bosni. Požar v gozdovih Krnia Jela je, razoihan po vetru, zavzel predvčerajšnjim take dimenzije, da ie zgorelo enajst kvadratnih kilometrov Jesovja. V svrho gašenja so bila pozvana vsa bliZnJa seia, žandaTmerija in vojaštvo. Aretiranih je bilo pet seijakov, ki so osumljeni, da so zanetili požar, * Nabiral grozdje, a Izgubil življenje. V Kašini v zagrebški okolici si je ▼ ponedeljek ponoči delavec Gjuro Turčič privoščil grozdja v vinogradu Imbre Šeletiča. Šeletič pa je bU s puško na straži. Ko je opazil, da nekdo obira njegovo fcrsje, je sprožil in zadel Turiča v glavo, da je ostal na mestu mrtev. * Tudi v Italiji zmaguje Mercedes! V LI- vornu je zmagal v dirki za pokal Ciano baron Firpo na Mercedes-Benzu na daljavo 112.5 km z brzino 61,7 povprečno na uro !n dobil damsko darilo. 1565 8. septembra se udeležite manifestacij-skega zborovanja C. M. družbe v Ptuju ali pa prispevajte kak znesek družbi. Mal po-položi dar, domu na oltar! * Gasilno društvo v Škofljici priredi dne 8. septembra veliko vrtno veselico v Škofljici in vabi vse prijatelje gasilstva k obilni udeležbi. — Odbor. 1563 * Vse, ki so prejeli srečke loterije Jugoslovenske Matice in ki morda nimajo namena plačati ter s tem podpreti rojake onstran meje, prosimo, da jih vrnejo najkasneje do 7. t. m. Srečke, ki ne bodo plačane do tega dne, se razveljavijo ter se eventuelno zadeti dobitki ne bodo izročili. Žrebanje številk se vrši v soboto 8. t. m. Srečke po 10; Din so do 7. t. m. naprodaj samo še pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani. SelenbuTgova uiica 7-II. * Izjava. Podpisani tera uotom globoko obžalujem zahrbtni napad na gospoda profesorja Franca Perja na ter podle klevete proti njemu ter zatrjujem gospodu profesorju trajno hvaležnost, da me ni izročit sodišču. — Marijan Ter-scjlav, učenec VIII. razreda III. državne gimnazije. * Darilo. Dama, ki ne želi biti imenovana, je izročila naši direkciji 50 Din za revno vdovo in 50 Din za pogcrrelce v Gornjem Je seru Iskrena hvala! * Dijak brez dijaškega koledarja — obrt brez orodja. * Obledele ubleke barva v različnih barkah in plisira tovarna Jos Reich i*.: ,J. ^''v '-* v«'; -S. i*- ■ »' ' /'V* -. i Nenadkriljivl filmski umotvor , i'-i v jiajCii{C Velefilm po motivih svetovnozna- nega istoimenskega romana L. M. TOLSTEGA. Ui:'- i V Klavnih vlogah edinstvena 1 Dolorcs del Rio Tf*? ' in 1 t-r Rod la Rocque % FIlm, ki ga mora videti sleherni t ' -S'.: človek. •flT Predstave ob 4., po! 6., poil 8. in 9. KINO IDEAL. Iz Ljubljane u— Razpored za proslavo rojstnega dne kraljeviča Petra. Ljubljanska posadka bo rojstni dan prestolonaslednika proslavila na naslednji način: Artiljerija bo na ljubljanskem Gradu oddala drevi 11, in Jutri zjutraj 21 strelov. Jutri ob 9. bo služba božja v pravoslavni kapeli, ob 10. pa v stolni cerkvi Pred vhodom v kapelo oz. stolnico bo postavljena častna četa z vojaško godbo, čete ljubljanske posadke pa se bodo medtem razporedile po Bleivveisovi, Rimski cesti in Vegovi ulici. Desno krilo čet bo pred poslopjem policijske direkcije. Po službi božji v stolnici bo komandant divizije pregleda! čete, ki bodo nato defilirale po Bleivveisovi cesti v smeti od policijske direkcije proti kolodvoru. Komandant divizije, Predstavniki civilnih oblasti jn častniki bodo zavzeli mesto pred Narodnim domom. Po paradi bo komandant divizije spreiemal čestitke v dvorani Ofic. doma (vojašnica Vojvode Mišiča). Zvečer ob 8. se bo vršila bakl.iada z vojaško godbo iz vojašnice Kra-l'a Petra po naslednjih ulicah: Poljanska Vodnikov trg, Stritarjeva, Mariiin trg, Wol-feva. Kongresni trg. Šelenburgova, Prešernova, Sv. Petra cesta. Trg Tabor in nazaj v vojašnico. V primeru slabega vremena bo samo služba božja v pravoslavni kapeli odnosno v stolnici. u— Rezervni častniki se morajo udeležiti na dan 6. septembra ob 10. uri službe božje v stol1") cerkvi, ob 9. uri pa službe božje v pravoslavni kapeli v vojašnici Vojvode Mišiča. Po končani službi božji v stolni cerkvi bo komandant dravske divizijske oblasti sprejemal čestitke v Oficirskem domu v vojašnici vojvode Mišiča. PLETEftE JOPICE in puloverje delno lastnega izdelka priporoča l. URBANCIC, MIKLOŠIČEVA 20. Premog, drva. tift M urmcs-oglie .ILIRIJA* Vilharjeva e. za Gl kol Kralja Petra trg h. Miklošičeva c. 4. Tel 282«. u— Kongres NSZ in velesejem. Uprava velesejma je dovolila udeležencem kongresa NSZ polovično vstopnino na jesensko razstavo. Vstopnice, ki veljajo samo 5 Din in so veljavne le, če ima nje imejitelj kongresni znak NSZ, se dobijo v tajništvu NSZ. u— III. porotno zasedanje, ki bi se imelo pri deželnem sodišču v Ljubljani začeti z 10. septembrom, se glasom objave predsed-ništva deželnega sodišča ne bo vršilo. u— Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani bo imel svoj redni letni občni v sredo dne 19. septembra ob 19. uri v mali dvorani trgovske zbornice v Beethovnovi ulici. Dnevni red: 1,) Poročilo načelnika, tajnika in blagajnika. 2.) Sprememba pravil. 3.) Razprava o pobiranju članarine in vipoTabi iste. 4.) Volitev novega odbora in 5.) Slučajnosti. Odbor opozarja članstvo, da po § 4. pravil je občni zbor sklepčen eno uro pozneje ob vsaki udeležbi in prosi Ha ne, da se ga polnoštevilno udeleže. u— Gremijalna šola. Vpisovanje v II. tn HI. letnik se vrši danes v sredo od 2. do 5. popoldne v Soli na Ledini. Vajenci se sprejemalo le še do 10. t. m. s predpisano izobrazbo. Po tem terminu sprejeti vajenci bodo morali šolo obiskovati šele prihodnje šolsko leto. — Šolski odbor gremija trgovcev. u— Vsem, ki morejo! Gospe in gospodične, ki so si nadele težavno, toda častno nalogo, da nabero čim obilnejše prispevke v narodnoobrambne namene naše »Jugoslovenske Matice« sedai ob priliki njene velike manifestacijske prireditve v prid našim zatiranim bratom onstran naših meja, so že pričele svoje nabiralno delo. Prosimo torej ponovno vse tiste, pri katerih se bodo zgla-sile, posameznike, denarne zavode, pridobitna podjetja in vobče vse naše imovitejše sloje, da jih sprejmejo kot požrtvovalne narodne delavke, ki žrtvujejo svoj čas in trud za velevažno našo narodno stvar in jim naklonijo kar najobtlnejšl prispevek, Čim lepši uspeh bo imela ta zbirka, tem lažje bo naša «Jugoslovenska Matica* zado-ščevala velikanskim potrebam naše narodne obrambe v sedanjih, za naš narod onstran meje tako težkih časih. Zato pa darujte, kolikor največ morete! KALVARIJA, bojna igra 8. in 9. sept. vsakikrat ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri tvrdki »Orient«, Dunajska c. 14. u— Stanovanjska mizeriia — tako nam piše državni uradnik — postaja v Ljubljani zelo občutna. Dobiti primerno stanovanje Je težje, kakor zadeti v loteriji kakšen znesek. Drž. uradnik s petimi otroki išče že četrto leto »človeško« stanovanje, pa ga ni moč najti. Te dni je omenjeni uradnik iztaknil stanovanje štirih sob in pritilklin. Stane mesečno samo 1985 Din. Ko so ga vprašali, koliko oseb je v družini, je povedali, da sedem. Takoj so mu rekli, da bo šlo težko, ker imajo za stanovanje več strank s 3 ali 4 osebami. No, uradniška družina se lahko stiska še v naprej v sobi, ki meri celih 18 m2! Znani so nam slučaji, da so proglasili veliko večja stanovanja pa z manjšo družino za »nehigijenska« in protežiranec Je dobil fino stanovanje. O akciji za zidavo hišic za artiljerijsko vojašnico ni ničesar čuti, dasi se zima bliža z naglimi koraki. Naj bi dal mestni magistrat še za državne uradnike par tesarjev na razpolago, da nadaljujejo tisto žalostno kolonij rm Prulah in St iakobskem nabrežju! Zadružna banka pos!u:e cd slej v Miklos čevS cesti št. 13. u— Tatovi na delu. Gostilničarka in po-sestnica Marija Agnola, stanujoča na Tržaški cesti 25, je prijavila policiji, da ji je bil ukraden z vrta za hišo pes-volčjak, vreden 100 Din in 1 škropil nik, vreden 30 Din. — Krojaškemu mojstru Viljemu Pfunderju, sta-nujočemu na Sv. Jerneja cesti 3, je bil ukra den iz veže Molnarjeve gostilne na Celovšk cesti 65 zelen ženski plašč, vreden 1000 Din. — Pleskarskemu mojstru Alojzu Trč-ku s Sela je bila ukradena v neki gostilni v Mostah, ko je zadremal za mizo srebrna ura, vredna 500 Din u_ Ob žalnih prilikah nudi tvrdka F. Lu-kič, Stritarjeva ulica bogato izbiro žalnih oblek in plaščev 1520 a— Kako se povzročajo ovire gospodarstvu. Na naslov Mariborske tiskarne je prispela z Dunaja že 8. avgusta večja pošilja-tev tiskarniških barv. Tiskarna pa tega naročila še do danes ni prejela, ker leži pri tukajšnji carini, ki pravi, da ljubljanska državna kemična preizkuševalnica še ni izdala kemične analize naročenih barv. a— Trafikante imajo za bogatine. Mariborski trafikantje so dobili od finančne oblasti naznaniio, da morajo odslej v zalogo jemati blaga za najmanj 14 dni do treh tednov in da ne bodo več mogli dobivati tobačnih izdelkov, kakor doslej samo za teden dni. To pomeni, da bo morala vsaka tudi najmanjša trafika nakupiti tobaka in tobačnih izdelkov za okroglih 25 do 30 tisoč dinarjev. Trafike so nekdai (in menimo, da to velja tudi še danes) oddajali v prvi vrsti revnejšim ljudem; zato je taka odredba, milo rečeno popolnoma nerazumljiva. Odkod naj vzame siromašen trafikant naenkrat 30.000 Din? Če bi si to tudi lahko kje izposodil, je nemogoče, da bi kril obresti. Trafike delajo s 4% čistega dobička in si s tem gotovo ne morejo nabrati obratnega kapitala. a— Promet borze dela. Borza dela ima v evidenci 962 brezposelnih in sicer še od prej 575. na novo prijavljenih pa 387. Delo se ie ponudilo tekom minulega tedna 126 delavskim močem in se Je posredovanje uspešno izvršilo v 93 primerih in sicer za 55 moških in 38 žensk. a— Popravljanje cest Je letos Jako živahno in bo dalo mnogim delavcem še do zime sicer skromnega, a v teh težkih časih vendarle težko zaželjenega zaslužka. Kanalizacija Melia bo kmalu končana. Kanale so začeli že zasipavati. Potem pride na vrsto kanalizacija ob Betnavski cesti, ob novi delavski koloniji. Po-pravlja in urejuje s« tudi Koroščeva cesta, regulirana pa bo tudi Vrbanova ulica. Ureditve in popravil?, bi bila nujno potrebna cesta ob Kosarjevi in dr. Rosinovi ulici, kjer je doslej vsak promet z vozovi ob tej cesti nemogoč. a— Mariborska tiskovna pravda. Včeraj se ie vTŠila pred ljubljanskim okrožnim kot tiskovnim sodiščem razprava v tožbi trgov skega pomočnika »Angela Turka proti ured ni-ku »Slovenca« zaradi dveh notic, v katerih je »Slovenec« meseca novembra lanskega leta poročal o znanih govoricah vloma v trgovino mariborskega trgovca Iv. Kovača na Frakopanski cesti. Pri razpravi Je bila sklenjena poravnava, glasom katere bo objavil »Slovenec« primerno zadoščenje razžaljenemu tožitelju g. Turku, ki ga je zastopal odvetnik dr. Reisman. »Slovenec« bo tudi poravnal stroSke postopanja. V Isti zadevi so se vršile že tiskovne razprave pred mariborskim okrožnim sodiščem proti trgovcu Kovaču, ki je tudi obdolžil g. Turka in bil obsojen zaTadi klevete v mariborskih listih. Iz Celja e— Plenarna seja celjskega občinskega sveta se bo vršila jutri ob 18. Na dnevnem redu so poročila posameznih odsekov in slučajnosti. e— Rekordno število gimnazistov. Na državni realni gimnaziji v Celju se je doslej vpisalo 513 učencev in učenk (začetkom lanskega šolskega leta 496). Zavod je dosegel doslej najvišje število gojencev. Po posameznih razredih porazdeljeni: prvi razred 91, drugi 106, tretji 73, četrti 105, peti 57, šesti 43. sedmi in osmi po 19. e— Iz mestne klavnice. Posestnik I. P. iz šmarskega okraja je pripeljal v Celje svinjo, ki je bila bolna in tik pred poginom. V mestni klavnici jo je dal zaklati, toda upravitelj kiavnice jo je zapienil. P. se je zaplenitvi ustavil in šiloma odpeljal svinjo na dvorišče hotela pri poŠti, kjer ga je poklicani stražnik šele pripravil do tega, da je svinjo izročil. Seveda se bo moral zagovarjati pred oblastvom. e— Celjska porota. Za jesensko zasedanje celjskega porotnega sodišča, ki se otvo-ri v ponedeljek 10. t m., so razpisane naslednje razprave: v ponedeljek Ivan Omer-su (uboj) in Ludvik Pajk (uboj), v torek Viktor Petrovič in Adela Mustrova (goljufija), sreda Florijan Fluks (tatvina). e— Umrli so v celjski javni bolnici: 31. avgusta Marko Posilovič, 1. septembra Ignac Senc. 631etni hlapec iz Celja, in 2 sept. Jurij Dirnberger, 52ietni vrtnar iz Ostrož-nega. Prva dva sta padla pod voz in sta podlegla težkim poškodbam. N. v, m. p.! Iz Kranja r— Zadnja pot notarja Aniona Šlamber* gerja. V krasnem jesenskem popoldnevu ob častni udeiežbi prebivalstva in zastopa nikov smo v ponedeljek položili k večne* mu počitku najstarejšega slovenskega no= tarja g. Antona Šlambergerja. 2e pred pol petb uro se je zbrala pred h:šo velika mno« .žica; številni so bili zlasti zastopniki kor» poracij, oblastev in raznih organizacij. No« tarsko zbornico so zastopali notarji gg. dr. Kuhar iz Ljubljane, dr Pegan iz Radovlji* ce in g. Sink iz Škofje Loke, višje deželno sodišče podpredsednik dr. Golja, nadalje mestni župan g. C. Pire s svetovalci, šte* viine deputacije Narodne čitalnice, Soko» la z zastavama. Pred hišo in ob grobu na mestnem pokopališču je zapci pevski či« talnični zbor več žalostink. r— Na glasbeni šoli v Kranju bo vpiso« vanje v ponedeljek in torek 10. in 11. t m. od 17. do 19. v glasbeni sobi, ki se nahaja v pritličju državne gimnazije Učni pred* meti so: Petje, instrumenti in glasbena te» orija. Pričetek rednega pouka bo 17 t. m. r— Nedelja ve$eiic. Prvo jesensko nedes Ijo so uporabili za številne veselice in tom* bole, ki so radi nizke številke v mesecu dobro izpadle. Gasilci so priredili svoje veselice v Bitnjem in na Kokrici, v Bntoj fu in Bitnjem so slavili cerkvena prošče« nja, v mestu je bila vinska trgatev, na Ta* borah je zbrala svoje ovčice klerikalna meščanska zveza. Vse prireditve so pro» šle brez incidentov. h Kočevja k— Iz občinske seje. V petek se je vr> šila tajna seja mestnega občinskega sveta. Sestavil se je odbor, ki bo vodi! kontrolo v mestni hranilnici in posojilnici. k— Trotoar iz Šalke vasi do Kočevja. Vendarle se bo enkrat uresničila dolgolet* na želja vseh rudarjev in kmečkega življa iz Šalke vasi, 2eljn in Kbinje vasi. Te dni bodo namreč začeli graditi trotoar iz me* sta do rudniške pisarne. Trotoar je bil že skrajno potreben; največ so trpeli rudniški otroci, ko so morali vsi premraženi po strašni brozgi in blatu v šolo, kjer so radi topline v šolskih sobah nalezli nahod ali fa se močno prehladi,Ii. Stroške bo krila alka vas in vodstvo tukajšnjega premo« g o kop a. k— Zadeva pokopališča. Že davno se je sprožila misel, da bi mestno pokopališče prestavili z dosedanjega prostora, in to iz dveh razlogov: ker je premajhno in ne ustreza več potrebam mesta in bližnjih vasi; drugič pa, ker je preblizu mesta in bo preveč v bližini nove železnice, ki jo bodo gradili skoraj tik ob njem. Sedaj je ta misel čisto zaspala. Vsekakor pa bi mo» ral občinski odbor oskrbeti, da bi rešil ta problem in namestil pokopališče kje zunaj ali pa da bi razširil dosedanje pokopališče Mahovnika in zgornjega dela mesta pri Corpus Christi. Iz Pfcsiia j— Obisk nemških arheologov. V nede* Ijo dopoldne sta pripeljala dva avtomobi« la mariborske avtobusne proge večje šte» vilo inozemskih arheologov. Pred mestnim magistratom so jih sprejeli župqn in dru* gi lokalni faktorji. Raz magistrata so p!a» polale narodne trobojnice. Že med potjo so se arheologi ustavili na Hajdini. kjer so si ogledali tamkajšnje izkopine in oba mitreja. V Ptujn so si arheologi ogledali pod veščim vodstvom g. dr. Skraberja vse zgodovinske znamenitosti. j— Tatvine. Zadnje čase se v ptujski okolici tatvine silno množe; zlasti v gor* njih Halozah so skoro na dnevnem redu. Tako so v noči od 30. na 31. avgusta ne* znani tatovi ubili v hlevu gostilničarja Šmi» goca v Tržcu pri Sv. Vidu okrog 100 kg težko svinjo in io zavlekli do bližnjega potoka, kjer so jo za silo očistili, pustili tamkaj čreva in druge notranje nerabne dele. a drugo odnesli. Šmigočevi ženi se je ob času vloma zdelo, da ie slišala v hlevu kruljenje svinje. Opozorila je na to moža, ki je še le po daljšem času, ko je zapazil pred oknom dve moški postavi, šel ven gledat. Oba sumljiva moška sta se ta* koj pridružila vzadij na travniku se naha* i"joči skupini osmih mož. Ko se je hotel Smigoc približati sumljivim ljudem, sta omenjena moška oddala proti njemu dva strela, na kar se je Šmigoc hitro umaknil v stanovanje, a lopovi so se počasi odda* ljili. Iste noči so ukradli v Jurovcih pri posestniku Zajcu vso zalogo mesa, slani« ne, masti rn raznih drugih predmetov. Na* to so izginili brez vsakega sledu. Gre po* tovo za večjo dobro organizirano tatinsko družbo, ki zelo snretno opravlja svoj ža* losten posel. Okoličani organizirajo po va* »eh nočne patrulie, ki stTažijo imetje va* ščanov. Upamo, da se bo orozništvu km a* hi posrečilo spraviti tatinsko drhal na vat* na KMtMAte. «JUTRO® 8t. 208 Sreda 5. IX. 1928 Z Jesenic s— Smr/ v /i/evu. Mrtvega so naSli v ne* deljo zjutraj v hlevu posestnika in mesarja Janeza Werglesa na Savi brezposelnega delavca Alojzija Rabiča, rojenega 1882 in pristojnega v občino Tržič. RabiČ je več let prosjačil po Gorenjskem m tudi po Je« senicah, preteklo soboto pa se je brez ved» no6ti gospodarja Werglesa zatekel v nje« gav hlev, kjer ga je tekom noči zadela srč« na kap. Truplo je bilo prepeljano v mrtva« šnico na Jesenice. Iz Novega mesta n— Predavanje o esperantizmu Da se bo novomeška publika bliže seznanila z veliko idejo esperantizma, ki je do danes zajela že ve« svet, bo priredilo Sokolsko društvo v sporazumu z esperantskim klu« bom 7. t. m. ob 19.30 v mali dvorani So« kolskega doma veliko propagandno preda« vanje prof. Modrijana Naprsno občinstvo in vsi interesenti vljudno vabljeni, da iz* koristijo to lepo priliko Ker je esperan« tistično gibanje kulturna zadeva vsega sve« ta, je naša dolžnost, da se podrobno po« učimo o razvoju, gibanju in pomenu med« narodnega pomožnega jezika esperanto — svetovnega jezika najbližje bodočnosti! Odhod Sokolstva iz Slovenije v Skopi: e Na VL pokrajinski zlet JSS v Skoplju od 5. do 7. t. m. je odšlo lepo število čian« stva iz vseh 5 slovenskih sokolskih žup, zlasti iz gorenjske in mariborske sokolske župe. V nedeljo 2. t. m. je odšel v Skop« Ije tehnični odbor JSS in olimpijska vrsta, ki nastopi v sredo zvečer v skopskem gle« dališču pri slavnostni akademiji. Ostalo članstvo pa je odšlo z osebnim vlakom v ponedeljek ob 17.30. S tem vlakom se je odpeljalo (približno 350 sokelskega član« stva, pa tudi večerni brzovlak je odpel i«i lepo število izlecnikov. Ljubljanski Sokol — matica JSS — podari na Kosovem polju krasen svilen trak v državnih bar« vah praporu »Sokolske župe kraljeviča Marka», ki ga je na Vidovdan poklonil kralj Aleksander. Sokol Koroška Bela —Javornik Javna telovadba se je vršila v nedeljo popoldne na lastnem telovadišču ob lepi udeležbi občinstva Otvorila jo je moška in ženska deca (40) s skupnimi prostimi vajami, ki jih je izvajala prav zadovoljivo. Prav lepo je izvajal proste vaje tudi mo> ški naraščaj (18), mnogo slabši pa so bili člani in članice s skopljanskimi prostimi vajami. Za te vaje je treba mnogo vežbe z godbo. Na drogu in bradlji je nastopila vrsta članov, med njimi smo opazili nekaj res dobrih telovadcev. Nato je nastopila vrsta članov v skoku ob palici v višino in so vsi preskočili višino 2..50 m. pa bi lahko tudi več, če bi bila stojala višja. Zelo so ugajale proste vaje s perjem, ki so jih iz« vajale članice domačega društva, še večji uspeh pa so dosegle skupinske vaje z ve« likimi obroči, ki so jih brezhibno izvedle članice in ženski naraščaj z Jesenic; žele so burno priznanje. Pri iavni telovadbi je sodelovalo sokolsko društvo z Jesenic z vsemi oddelki in godbo ter sokolsko dru« štvo iz Stražišča z 8 članicami. DOBROVA PRI LJUBLJANI. S »popravkom«. priobčenim v »Jutru« 26 pr. m., se hoče naš šolski upravitelj na lep način oprati pred javnostjo in oblastjo Ugotavljamo ponovno, da ie s:. Šolski upravitelj vabil mladeniča že dne 5 avgusta t. 1. v Stranski vasi. naj oride k njemu, da bo podpisal izjavo. Ko se le mladenič res zglasil pri njem, ga ie g. šolski upravitelj strašil, da bo. ako ne podpiše izjave, s katero nai bi se spravile v zvezo z znano afero na koru v cerkvi dve gospodični, ki uživata pri faranih vsesplošni ugied — kaznovati z zaporom do dveh mesecev. Dalje še enkrat ugotavljamo, da ie g. šolski upravitelj omenjeno izjavo sam sestavil in jo dal mladeniču prepisati in podpisati. Svetujemo z. šolskemu upravitelju, da se ne vtika v stvari ki ne spadajo v njegov delokrog ker bomo v prihodnje vsako nepravilnost pošteno ožigosali — Farani. SEVNICA. (Javna prošnja na direkcijo državnih železnic.) Staro slovito meščansko šolo v Krškem obiskuje večje število otrok iz kraiev Loka ori Zidanem mostu. Breg. Sevnica Blanca in Rajhenfcurg To so otroci materiielno popolnoma izčrpanih staršev - državnih uslužbencev. Nobeden od prizadetih staršev ne pošilja otrok v meščansko šolo iz luksuza. ampak iz potrebe, kajti danes zahteva vsak trgovec in obrtnik pred sprejemom vajenca v službo spričevalo o popolnoma dovršeni meščanski šoli. Ta deca se vozi sleherni dan s prvim iutranfim osebnim v'akom v Krško in popoldne odnosno zvečer nazat domov Navedeni Jutranji vlak le dospel na primer leta 1926. iz Zidanega mosta v Sevnico ob 5.30, leta 19?7 ob 5 0^ in letos dospe že celo ob 4.40. V Sevnici morajo šolarji vstati ob pol 4. in dospeio v Krško ob 5.15. Ker se šola prione redno ob 8 url. morajo tavati, zrrtrzavati in stradati cele 3 ure v Krškem. Človeku se krči srce. ko gleda na kolodvorih to izčrpano deco. ki v najlepši dobi razvitja toliko trpi in komai na dan 4 ure spi. kajti drugI čas mora uporabiti za uče- nje hi vožnjo Ze v letu 1926. smo prizadeti starši vložili prošnjo na direkcijo drž žel., da bi se tovornemu vlaku, ki odhaja približno ob 5. iz Zidanega mosta proti Zagrebu. priklopil kak star osebni vagon za šolo obiskuiočo deco. Odgovor je bil seveda negativen ker ni bilo potrebnega kredita Krivda ne zadene direkcije državnih železnic v Ljubljani, kajt5 vsi dobro vemo, odkod prihaia »štedenie« in kje se mora štediti. Vendar prizadeti starši ponovno prosimo iz snciialnih in zdravstvenih ozi-rov naslovno direkcijo, da olajša trpljenie naši deci ter odredi, da se navedenemu tovornemu vlaku v Zidanem mostu priklopi osebni vagon, ki bo vozil do postaje Videm-Krško. ali pa dovoli šolarjem vstop v službeni vagon Istinitost navedbe te prošnje bo potrdilo ravnatelistvo meščanske šole v Krškem. Šport Trening tekma reprezentančna družina : ASK Primorje Danes popoldne se odigra ob 18. uri na igrišču Ilirije prva trening tekma naše reprezentančne družine, ki bo imela za nasprotnika agilno družino Pri« morja Ako dospejo že danes vse igralke, ki so določene za državno reprezentanco, v Ljubljano, nastopi družina v naslednji postavi: Cimperman. Balzareno, Šojat. Tratnik. Jovanovič, Radovie, Bobinski — Ako pa bi bila katera od teh igralk zadr« žana, vstopijo na njih mesta igralke Ili« rije. Tekma obeta zanimivo borbo ter pr« vorazredni šport, ker sta oba protivnika jaka ter razpolagata s prvovrstnim materi« jalom. Jutri nastopi naša reprezentančna družina proti reprezentanci Ljubljane, ka* tera bo sestavljena naslednje: Stare, Bro« dar. Zanner, Kaiser. Jermol. Erbežnik, Do« berlet: rez Bernik, Kezele. Jenko. Po ju« trišnji tekmi bo sestavljena definitivno podsavezna reprezentanca, v kateri so še nesigurno zasedena mesta branilke in sred« nje napadalke. Tomljenovič in Flick ne nastopita v naši državni reprezentanci Prva je težje blesirana druga pa ni več verificirana igra! ka JHSa Z odsotnostjo teh dveh naših najrutiniranejših in najpopularnejših igralk, bo naša družina močno handicapirana. Sestanek damskega komiteja za spre* jem Čehinj. Ponovno opozarjamo na dana« šnji drugi sestanek damskega komiteja za sprejem Čehinj. ki se vrši ob 18 uri v dam skem salonu kavarne Emona. Vse cenjene dame, ki bi hotele sodeloval pri sprejemu se najvljudneje vabijo, da se sestanka si« gurno udeleže. Posebej pa se naprošajo vsa ženska društva, da pošljejo na ta se« stanek svoje zastopnice. , Predprodaja vstopnic za tekme 8. in 9 t. m. Opozarjamo na predprodajo vstopnic za medržavno m medmestno tekmo, ki se vpši v trafiki Sever, v Selenburgovj ulici. V interesu občinstva je, da si oskrbi vstop niče, zlasti sedeže v predprodaii. SK Ilirija Razdelitev odborniške služ« be na športnem prostoru za tekoči teden: sreda g. kap Vizjak. četrtek g ing. Blou« dek, petek g. Betetto. 9obota (praznik) g. Jerman, nedelja g. Zuoan, ponedeljek go« spod Rotar. torek g Baltesar Gg odbor« niki, ki so morda na določeni dan zadrža« ni, se naprošajo, da sami poskrbe za n3» mestnika. — Tajnik SK Ilirija (nogom. sekcija). Prihodnji trening I. skupine se vrši danes, v sredo ob 17 30, v četrtek ob 17.30 se igra na dva gola s SK Slovanom Skupina II. trenira v tekočem tednu radi hazenskih prireditev samo v petek od 17 dalie. — Načelnik Amater (Trbovlje) : Ilirija rez. 6 : 1 (3 : 1) V nedeljo se je odigrala v Trbov« Ijah prijateljska nogometna tekma med gornjima kluboma. Rezerva Ilirije kombi« niirana z juniorji je prvič zapustila pora« žena Trbovlje, akoravno je tehnično nad« kriljevala domačine Amater je predvedel lepo skupno igro ter si sigurno priboril zmago. Mnogobroina publika, ki je pose« tila tekmo, je zadovolina zapustila igrišče Sodil g Marin zadovoliivo SK Jadran Danes v sredo obvezni tre« ning za vse članstvo ob 17.30 na našem igrišču. Jutri v četrtek pa ra prvo moštvo Izjava Podpisani obžalujem vse žalitve m pod« tikanja, katere sem izrazil o g. Josipu Stro« ju, posestniku in Karlu Omerzu. učitelju, oba v Trbovljah. Trbovlje, dne 30. avgusta 1928. 1571 IVAN VOZELJ. Nafboijše, oajtrains;še, zato 1? najcenejše? bremensko ^orocslo Meteorološki zavod » Luih.iani 4. septembra 1928. Višina barometra 308 8 m T. Kraj Cas 2 b C. 5 »p«n!»rvart)a * 25 t> t_ y Ljubljana I 10 n6 Marihof . . . 69 8 11 Zagreb . » , . 8. 768-4 IS s3 Beograd . , , 7 %7 3 1/ 70 Skoplie .... 766 1 17 83 Oobrovnlk , . 7. /62 8 '20 77 SpIH , ♦ , . Sarajevo . . . Smei »etra in brzina ' metrih NE 2 SSW 2 SSE 2 F 2 E 1 NN\V 2 •d S 14 /-s Padavine Vi « * bub do i on o 0 9 10 10 10 prš dež dež dež 1.0 1.0 1.0 10 na Igrišču SK Ilirije tudi ob 17.30. Udeležba strogo obvezna — Načelnik. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes reden trening za pohod v Celovec ob 15 Udeležba obvezna. — Trener. Motoklub *Ljubljana* naznanja vsem svojim članom, da se vrši v četrtek dne 6. t. m. strogo obvezen sestanek vseh čla« nov ob 20. uri v klubovem lokalu, hotel Štrukelj Ker se bo na tem sestanku raz« pravljalo tudi o motornih dirkah, ki se vr* še dne 8. t. m. se člani uljudno vabijo, da se ga gotovo udeleže. — Odbor. Po svetu Solnce vzhaja ob 5.24, zahaja ob 18.33, luna vzhaja ob 20 47, zahaja ob 10.27. Naiviši* T»njr» tanes » l.i21.0 C, najnižja 10.0 C. Dunajska vremenska napoved za *redo: Sedanje vreme se bo držalo. Tržaška, vremenska napoved za sredo: Zmerni vetrovi z vzhoda, oziroma severovzhoda. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 16 do 20 stopinj. Morje nekoliko razburkano. Zdaj pojdimo zopet po starem vrstnem redu! Nogomet se zopet oživlja. V srednji Evnpi je trenutno najzanimivejši boj za srednjeevropski pokal, kjer so igre * današnjim dnem odigrane do II. kola. Slavij« iz Prage je najprej odpadla, takoj za njo beograjski SK. Danes se odloči še usoda, našega Gra-djanskega in češkoslovaškega prvaka Viktorije - Žižkov ter avstrijskega Rapida in Hun-garije, ki Igrata vsled enake razlike golov (7 : 7) v dveh tekmah §e tretjo tekmo, Gra-djanski ima gol na dobrem: sicer pa udeležba naših klubov vsemogočnemu odboru za odigranie srednjeevropskih pokalnih tekem ni preveč všeč. Na Dunaju se vrši dane.« važna se.ia, ki bo razpravljala o protestu Gra-djanskega — ki bi moral prvo tekmo igrati v Pragi in odločilno na domačih tleh — in o udeležbi Jugoslavije v letu 1929, ker so baje skoraj vse tekme v naših mestih deficitne in ne garantirajo profesijonalom dovolj zaslužka. — Polagoma 'e oričenja otvarjati tudi prvenstvena sezona. Avstrija je že pričela s 5 pari. Španci in Italijani so jo preko poletja mahnili čez lužo. Barcelona je šla v južno. Brescia pa v severno Ameriko, kjer na jima ni bilo ravno nostlano s cvetjem. — V Angliji se je tudi že pričela velika sezona. Angleški listi prinašajo s pozivi za čim večjo udeležbo zanimive podatke o ogromnem razvoju tega športa. Skoraj neverjetno se zdi, da je včlanjenih v angleškem nogometnem savezu nič manj kot 30.000 klubov, ki odigrajo* vsako nedeljo 12 000 do 15.000 tekem London sam ima 2500 nogometnih klubov, med katerimi je komaj nekaj nad 12 profesijonalnlh. V vsej Angliji »e le 28 pro-fesijonnlnih klubov, dočim «?oje vsi »stali nogomet le kot amaterski. Taka je zibelka nogometa! Čuden pojav je opaziti med nekaterimi slavnimi lahkoatleti. Takoj po zaključeni olimpiiadl in nekaterih startih v večjih športnih središčih Evrope «0 pričeli izjavljati. da se bodo umaknili Iz vrst aktivnih športnikov. Ker so med njimi celo zmagovalci z olimpijade. ni mogoče teh sklepov pripisati neuspehom, torej nedisciplini posameznikov. Tako je Anglež Lowe po zmagi dne 19. avgusta nad dr. Peltzeriem v Berlinu izjavil, da ne pojde več na start. Za njim se je oglasilo tudi več Švedov, ki pravijo, da jim poklic jemlje preveč časa, da bi se mogli udejstvovati na zelenem polju. Med aiimi je bivši'svetovni prv°k v metu kopja Lind-strom. slavni tekač Edvin Wide in Bvl^hn, ki je v Amsterdamu za Loweiem zasedel drugo mesto na 800 m. — Z lahkoatletske olimpijade prihajajo sedaj na dan razne ene-čednem afere! 0 Nurmiju in Ritoli so pripovedovali. da sta stvar na 5000 m sporazumno uredila tako, da ie Nurmi cvlekeb Ritolo do cilja s seboj, nakar mu je dal znamenje, te dni obširno o načrtu lahkoallet-skega mitinga petih držav (Nemčije, Anglije. Franrije. švedske in Finske), ki naj bi se eršil 1. 1930 v Berlinu. Ti mitingi naj bi se vršili vsaki dve leti med olimpiiadaml ter prinraviM evropske atlete na boj proti \me-riki. Leta 1930. bi bila prireditev z ozirom na olimnijado v Ameriki posebno aktualna. Slični mitingi naj, bi se vršili 1. 1934. v Oslu, 1. 1938- v Londonu. 1. 1942. na Finskem flti 1. 1946. v Parizu. Ideja je prav dobra in nI dvoma, da io bodo izvedli, posebno še, ker dosedaj med najboljšimi evropskimi lahko-alletiki ni bilo prave skupne konkurence. F'avaf«in minevajo solnčni dnevi. Borg, Kojac, Crabbe in Norelius so se do pred kratkim karali Dunajčanom. Borg se jim je malo zameril, ker je često čakal na svoje tovariše; ko so se pa približali domačini, ie zopet odkuril. Med drugim je na teh tekmah postavil Kojac nov svet)vni rekord na 400 m hrbtno v času 5:43.8, Norelius pa ie plavala 400 m prosto 5:39.2 (boljše od svetovnega rekorda, ki pa se ne prizna, ker je plavala g štafeto) in postavila nov svetovni rekord na 300 m prosto v čnsu 4:08.3. — Da 'e gdč. Fawke preplavala RoVavski preliv v času 19:16, smo že pisali. Pred nekaj dnevi se je isto posrečilo njeni rojakinji gdč. Sharp, ki je plavala samo 14:58. torej *nmo 1fl minut manj od rekorderke Ederle Sharpova j® peta ženska, ki je zmogla to avanturo. — Slično bolezen imaio tudi na Sardiniji, kjer jie pred dnevi zlezel v vodo italijanski plavač Cau in preplaval kakih 15 km široko morje do Korzike v 5 : 40. Na kolesarskem svetovnem cestnem prvenstvu za profesijonale v Budimpešti sta Laha Girardengo in Binda tako malomarno zastopala svoje barve, da jih je laška koledarska zveza za 6 mesecev diskvalificirala. Oba sta kmalu po startu (50 km) odnehala in prostovoljno izstopila. Sedaj so listi polni njihovih opravičil, češ da nista zmogla napora in kazni ne zaslužita. Kakor vse kaže, pa bo ostala v veljavi. Svetovni prvak v boksn Tunney slovesno izjavlja, da ho vrgel rokavice v ogenj in ne bo hodil več med vrvi. Glede naslednika si ne razbija glave: meni pa, da bi bil Phil Scott najpripravnejši. Zadnja žrtev turneyja, Novozelandijec Henney je odšel domov, da , se pripravi za nov boj, v katerem hoče doseči doneči, naslov svetovnega boksašk^ga prvaka in potem poročiti kako dolarsko princeso, kakor se obieta Tunneyu. Gospodarstvo Naša trgovinska bilanca s posameznimi državami v I. polletja 1928. Generalna direkcija carin je objavila podatke o udeležbi posameauih držav v našem uvozu, tako da lahko pregledamo gibanje naše zunanje trgovine v I. polletju t. 1. Kakor smo že poročali, je bila naša trgovinska bilanca v prvi polovici tekočega leta pasivna za 1135 milijonov Din (v I. polletju 1927 je bila pasivna le za 370 milijonov. Napram lani se je uvoz dvignil od 3376 na 3822 milijonov Din, ;zvoz pa se je zmanjšal od 3006 na 2687 milijonov Din. S posameznimi državami se je naša zunanja trgovina gibala v prvem polletju naslednje (v oklepajih podatki za I. polletje preteklega leta; vse v milijonih Din); uvoz izvoz suf. ali del. CeiVosto-v. 661 (640) 191 (399) — 470 (— 241) Avstrija 633 (688) 481 (623) — 152 (— 66) Nemčiija 514 (402) 328 (264) — 185 (— 138) Italija 502 (462) 796 (814) + 294 (+ 352) Madžarska 260 (156) 233 (226) — 27 (+ 70) Anglija 247 (222) 46 ( 39) — 201 (— 184) Francija 1S7 (162) 89 ( 75) — 98 (— 87) USA 152 (135) 26 ( 26) — 126 (— 109) Poljska 114 ( 30 47 ( 7) — 67 (— 24) Brazilija 94 ( 83) — (— ) — 94 (— 82) Indtfa 60 ( 2?) 8 ( 12) — 52 (— 10) Svfca 55 ( 44) 109 (117) + 55 (+ 73) Nizozemska 39 ( 35) 16 ( 10) — 23 (— 25) Grfija 35 ( 46) 153 (280) + 118 (4-234) Najbolj se je poslabšala naša zunanja trgovina s Češkoslovaški;, in sicer zato, ker je izvoz zaradi slabe letine nazadoval na polovico, dočim se je uvoz iz te države dvignil. Posledica tega je bila, da se je pasivnost naše trgovinske bilance s Češkoslovaško dvignila od 241 na 470 milijonov T)in. Tudi z Avstrijo se je naša trgovinska bilanca znatno poslabšala ter ?e je deficit dvignil od 66 na 152 milijonov. Tzvoz v to državo je znatno nazadoval, pa tudi uvoz je bil nekoliko manjši. Nasprotno pa se je naša zunanja trgovina z Nemčijo tako glede nvoza kakor tudi glede izvoza sbolišala. Pri uvozu je Nemčija prišla na tretje, pri izveZU pa na fetrto mesto. Med redkimi državami, s katero lunino aktivno trgovinsko bilanco, je bila tudi letos Italija. Toda aktivnost se je napram lani zmanjšala od 352 na 294 milijonov Din. Slično kakor z Nemčijo se ugodneie razvija obseg naše zunanje trgovine z Madžarsko. Ker pa se je uvoz v večji meri dvignil kakor izvoz, se je lanskoletni sufVit spremenil v deficit Priličuo se je povečal tudi obseg zunanje trgovine z Anglijo, dočim kaže naša zunanja trgovina s Francijo in Zedinienimi državami le manjše spremembe. Znatno se je letos tudi dvignila naša zunanja trgovina s Poljsko, tako g^de uvoza, ki se je skoro potro:il, kakor tudi g!°de izvoza. Omeniti je še poslabšanje nače zunanje trgovine s Grčije, ki je sicer »stala aktivna, vendar se je aktivnost r,natno zmanjšala in tudi izvoz v to državo je precej nazadoval. = Gibanje indeksa cen v trgovini na debelo. Beograjski cPrivredni oregled» je po dolgi pavzi obiavii zonet indekse cen v trgovini na debelo, in sicer za maj. junil. julij in avgust. V koliko so ti indeksi točni, nam ni znano, vendar bi bil že skrajni č-'s. da bi končno dobili uradni indeks cen, ki bi nam vsa? prilično zrmesliivo kazal gibanje cen v na?i državi. Menda smi mi edina civilizirana država, ki v tem pogledu ne vodi nikake uradne statistike. IndeV«? cf.n tPrivrednega pregleda* kaž? v zadnjih mesecih malenkostno nazadovanje, in sicer ie totalni indeks znašal v maju 1G20. v iuniju 1361, t juliju 1511 in v avgustu 1542. dočim se je v prvem četrtletju t. 1. gibal nad 1600 Nazadovanje cen s* opaža predvsem pri kmetijskih proizvodih (z* mnj znaša indeks 2360. za avgust pa samo še 1816). Tndeks cen industrijskih proizvodov se v razdobju maj - avgust ni znatno spremenil, vendar je višji kakor v prvem četrtletju, nasprotno pa je indeks cen gradbenega materijala nižji kakor v prvem četrtletju. Večje spremembe opažamo pri indeksu cen živine. V maju se je dvignil od 1574 na 1R28, nakar je do junija zonet nazadoval na 15o6, vendar pa se je v avgustu zopet dvignil na 1688. = Preložene razprave tarifnega odbora. Kakor poroča Savez industrijalaca v Zagrebu, je bilo zasedan*'e tarifnega odbora, ki bi se moralo po sklepu zadnje seje tega cd-bora v Celju vršiti 10. t. m. v Beogradu, odgodeno na 17. L m., in sicer zaradi tega, ker se inšpektor prometnega ministrstva g. Cugmus nahaja na službenem potovanju. Najprej bodo posamezne sekcije razpravljale o tarifah za agrarno industrijo v splošnem, za papirno industrijo in rudarstvo, predvsem premog. Pri razpravah bodo sekcije zaslišale interesente, ki bodo imeli pravico, da osebno iznesejo svoje mišljenje. Po končanih razpravah v Beogradu se bo delo na isti način po programu nadaljevalo v Zagrebu, kjer se bo razpravljalo o tarifah, ki se nanašajo na lesno, metalurgično in kemično industrijo. Savez je tudi podrzel korake pri prometnem ministrstvu glede okrajšanega nakladalnega in r?.zklada!nega roka (od 24 na 6 ur), ki pa so ostali doslej brez uspeha. — Dobave. Strojni oddelek direkcije železnic v Ljubljani sprejema do 5. septembra ponudbe glede dobave vijakov, podložme za rijake, 150 kg mazilnega mila, plinskih cevi in njihovih delov ter šip. do 7- septembra pa glede dobave 20 ton kovaSlcega koksa in 10 ton livarskega koksa. — Delavnica direkcije državnih železnic t Mariboru sprejema do 7. septembra ponudbe glede dobave jeklenih odlitkov, do 8. septembra glede dobave 3000 kg pritrdilnega cbličnega jekla sistema «Norck>, do 9. septembra glede dobave valjev za batne obroče, do 10- septembra glede dobave koles za spojke nosilnih vzmeti in varnostnih obročkov za ležajna stremena; do 11. septembra pa glede dobave 2500 k^ matic. Borze 4. septembra. Na ljubljanski devizni borzi je bilo tudi danes več privatne ponudbe, ki je krila vso potrebo v devizah na Berlin, London, New-york in Trst. dočim je Narodna banka intervenirala le v devizah na Curih in Dunaj. Promet je bil srednji. Največ je bilo povpraševanja po devizah na Curih, Berlin in Dunaj. Tečaji se niso bistveno spremenili. London je ta malenkoat popustil, Trat pa m je malo dvignil. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za malenkost okrepila. Promet je bil slab. Promptna je notirala 435.5 do 4H6.5 (včeraj 434 — 435), trgovala pa se je za december po 452. Investicijsko je bilo zaključeno po 88.25. Med bančnimi »red-notami je bila Srpska zaključena po 149, pozneje pa je notirala 151 — 156. Dalje se je trgovala Jugobanka po 88.5. Med industrijskimi vrednotami so bili zaključki v Slaveksu po 100, v Vevčah po 105, v Du-brovački po 470 in v Šečerani po 500. Trboveljska je notirala 480 — 492.5. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.815. Berlin 13.5475 — 13.5775 (135625), Bruselj 0— 7.9124, Budimpešta 0—9.9244, Curih 1094.1— 1097.1 (1095.6), Dunaj 8.006-8036 (8.021), London 275.7 — 276.5 (276.1), Newyork -^-8 —57.0 (56.9), Pariz 0—222.2, Praga 0—168.07, Trst 297—299 (298). Trst. Beograd 33.475 — 53.775, Dunaj 266.25 — 272.25, Praga 56.46 — 5676, Pariz 74.40 — 74.70, London 92.58 — 92.78, Newvork 19.035 — 19 005, Curib 366.75 do 368.75; dinarji 33.475 — 33.975 Dunaj. Beograd 12455 — 12 495, Berlin 168.86 — 169.36. London 34.39 — 34.49. Milan 37.095 — 37.195, Newvork 708.35 do 710.85, Praga 20.985 — 21.065, Curib 136.38 do 136.88: dinarji 12.45 — 12-51. Curih. Beograd 9-13, Berlin 123.75, New-york 519.25, London 25.19875, Pariz 20.28, Milan 27.18, Praga 1539, Budimpešta 90.54, Bukarešta 3.155, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Dunaj 73.18. Efekti. Ljubljana, Investic. 0—S8.0, Celjska 158— 0, Ljubij. kred. 128—0, KredUni zavod 170 —175, Vevče 105-110, Ruše 265—285, Stavbna 56-4), Sešir 105—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 435-5 — 436.5, kasa 435 — 436. za september 440 — 0. za december 451 — 452, investicijsko 88.25 — 88.5, agrarne 55 — 56; bančne vrednote: Hipo 58.5 — 59.5, Poljo stara emisija 18 — 18.5, nova emisija 0—17, Kreditna 85—0, Z°maljska Sarajevo 130 do 150, Ljubljanska kreditna 126 — 0, Narodna 6650 — 0, Srpska 151 — 155. Jugo 88-5 do 89; industrijske vrednote; Gutmann 200 do 215, Slaveks 100 — 102, Slavonija 7 do 10, Narodna šumska 20 — 28, Danica 140 do 150, Isis 28 — 30, Vevče 105 — 106. Du-brovačka 470 — 475. Šečerana 500 — 515, Trboveliska 480 — 492.5. Vagon 90 — 94. Beograd. Vojna škoda 434.75 — 435.25, investicijsko S8.25 — 88.75, agrarne 53—55. Blagovna tržišča = Poročilo Hmeljarskega društva za Sle venijo od 4. t. m.: Obiranje hmelja je »ktro povsod končano. Ves pridelek je izredno lepo zelene barve in je tudi drugače najboljše kakovosti, četudi so kobule v nekaterih legah bolj male. Pred tremi tedni pri-občena cenitev pridelka se ne bo dosegla, temveč bo zaostala za 15—20 % za ono minulega leta. Kupčija je prav živahna in je približno 20—25 % letošnjega pridelka prešlo v druge roke. Hmeljski trg. (Poročilo sekcije trgovcev s hmeljem v Celju) 4. t m. V Mozirju je bilo prodanih 30 bal, in sicer 24 bal po 30 do 33 Din. 6 bal pa po 30. Kupčija zelo mirna, nakupovalcev ni V vranskem in šenlpetrskem okolišu je kupčija nespremenjena. Povpraševanje je samo po prvovrstnem hmeliu. Cene za hmelj iz izven savinjski h leg 28 — 32 Din, za savinjski hmelj pa 35 Din. V tem okolišu je bila doslej prodana že ena četrtina letošnjega pridelka. Povpraševanje je rezervirano. Producenti ponujajo blago. V okolišu Polzele in Bra-slovč je povpraševanje samo po prvovrstnem blagu. Cena pri mirni tendenci 33 do 35 Din. Kupcev ni mnogo. — Niirnberg. 4. t. m. Dovoz 500 bal, prodanih pa je bilo 350 bal. Nakupovanje mimo, povprašuje se večinoma le za prvovrstno hallertausko blago (po 230 — 250 mark). — Žatee, 4. t. m. Producenti skrajno rezervirani ter ne verujejo v sedanje cene (2200 — 2400 Kč za 50 kg). Situacm nespremenjena. Ljubljanska blagovna borza (4. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeno je bilo 14 vagonov, in sicer 10 vagonov bukovih drv (do 10 % okroglic), 1 vagon bukovih cepanic, 1 vagon desk, 24 mm mon-te. 2 vagona desk 12,18, 24 in 38 mm ter letev 24/48, 34/68. 58/58 in 68/68. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se p S e n i c a (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 79/80 po 287.5 — 290, za september po 290 — 292.5. za oktober po 302.5 — 805; moka: 840 — 850; <5» 820 — 330; «6» 270 — 280; <7> 255 do 245; «8» 200 — 210. Otrobi: b-ški in sremski v jutastib vrečah 195 — 200. Dunajska borza za kmetijske s«i*r"',<* (3. t. m.) Navzlic prijaznejšim ameriškim notacijam je bila tendenca na dunaiski borzi izredno mirna. Zanimanje ra pšenico in rž je slabo. Ponudba inozemske pšenice je znatna; jueoslovenska pšenica se nudi po 1.60 — 1.61 Kč ez Slep Dunaj V turščici in ovsu je promet nekoliko oživel. V tur-ščici se trguje le argentinsko blago. Uradno notirajo vklj.učno prometni davek in carina: pšenica: domača 57 — 58. madžarska potijska 40.5—41, jugoslovenska 38 do 58.5; r ž: marchfeldska 38 — 38.25. madžarska 36.25 — 86.5: t u r šč i c a: 95 5 do 36; oves: domači 33 — 88 5. madžarski 34.5 — 35.5. Dunajski goveji sejem (2. L m.) Dogon 3167 komadov, od tega 760 iz Jugoslavije, 1076 iz Romunije in 648 iz Madžarske. Pri živahnejšem povpraševanju po se cene dvignile za 5 — 10 grošev. Za kg žive t p že notirajo: voli I. 1.60 — 1.80 (izjemno 1 85 do 2.05), II. 1.20 — 1.55, III. 0.90 — 1 15, biki 0.95 — 1.80, krave 0.80 — 1.40, slab* Živina 065 — 0.80 Iz življenja in sveta Gdč. Constance Vampouck le bila na siavnosti, k! so )o priredili francoski vojni pohabljenci ob priliki svojega letnega kongresa v Chalons-sur-Marne, izvoljena za kraljico. Na levi ln desni od nje obe častni dami. vesti spremljevalcem, v katerih je spo* znal Mussolinijeve agente. Rossijeva spremljevalka pa je med tem brzojav* no obvestila hotel v Luganu, o dogod* ku in je naročila, naj se izroči vsa Rossijeva prtljaga fantu, ki pride po* njo. Res se je v hotelu kmalu zglasil mlad fant, kateremu so hotelski name* ščenci izročili vse, kar je imel Rossi s seboj Durandova je namreč oblju* bila, da bo sama poravnala račun. Tako je prišel Rossi v Mussolinije* vo past. Rossi je bil prej major v ita* V pasti fašistične špijonke Rossi, ki je pomagal umoriti Mattsottija, v fašistični ječi »Re-gina Coeti« v Rimu. — Usodepoln izlet z vohunko Mussolinijeve vlade. — Sredstva fašistov v inozemstvu, s katerimi izvabljajo žrtve v past Skozi švicarske liste gre zadnje dni glasen protestni šum zaradi aretacije Cezarja Rossja, komplica Matteotije* vih morilcev, ki je bil svojčas oproščen samo radi tega, ker je grozil, da bo v nasprotnem primeru diskreditiral Mus* solinija pred vsem svetom. Diktator, k; se nikogar ne boji, se je njegovih groženj tako ustrašil, da ga je res pu* stil čez mejo, kjer pa mu je Rossi po* stal očividno še opasnejši kakor v do* movini. Zato se je prošli teden poslu* žil posebne pasti, v katero se je mož vjel in sedaj sedi že za zapahom v je* či aRegina CoeIi». Dne 27. avgusta se je pripeljal v ho* tel «Aiglon» v Luganu moški v sprem* stvu ženske. V tujski imenik se je vpi* s«l za Bazzalija, za svojo spremljeval* ko pa je izjavil, da se piše Margerita Durandova. Za oba je navedel, da pri* hajata iz Pariza. V Luganu je Durandova seznanila Bazzalija z nekaterimi drugimi Italija* ni, ki so se ž njim izvrstno zabavali. Napravili so več izletov v okolico z avtomobilom in slednjič je eden iz te družbe predlagal, naj bi izleteli v Mor* cote, kamor se pride najprej čez itali* jansko ozemlje. Znanci so se o vsem sporazumeli in sedli v avtomobil. Ko pa se je vozilo približalo jezu Melide, ki loči Švico od Italije, je šofer, mesto da bi vozil po navedeni poti, zavil nenadoma na ob* mejno italijansko ozemlje. Tam se je avtomobil ustavil in moški znanci so novemu prijatelju pomolili pod nos povelje za aretacijo Cezarja Rossija, sotrudnika pri Matteottijevem umoru, ki ni bil nihče drug nego med njimi se nahajajoči Bazzali. Tudi gospa Du* randova se je zdaj razgalila in poka« zala. da je bila navadna špijonka, ka* teri je Rossi nasedel, ko se je odpeljal ž njo iz Pariza. Nastalo je seveda prerekanje, ampak Rossi je imel o teritorijalnih pravicah tako nejasne pojme, da se je dal od* lijanski vojski in tiskovni šef Musso* linijeve vlade. Bil je član četvorice, ki je organizirala in izvedla pohod na Rim, za kar je dobil nagrado v obliki mastne službe z visokimi dohodki. V Matteottijevi aferi je dokazal Musso* liniju, da se je strašno umazal; zato je bil sicer postavljen na zatožno klop, a oproščen, nakar je zbežal iz Italije. Fa. šisti mu očitajo, da je bil on tisti, ki je zadnje čase vodil tako srdito kam. panjo proti fašističnemu režimu v ino* zemstvu. Napisal je več brošur, v ka* terih je polil Mussolinija s precejšnjo mero gnojnice. Švicarski listi obsojajo način itali* janske špijonaže, ki ne da miru emi* grantom niti na tleh tuje države m protestirajo proti temu, icar se je zgo* dilo Rossiju. Seveda pa je mož kriv svoje nesreče sam, ker ni bil dovolj previden. štirinajst dni ob pemikanu Beri Hassel in Cramer nista poginila, ampak sta zablodila v viharju in sta morala pristati na gronlandskem ledu. — Letalo »Greater Rockford« ni niti poškodovano. — Naporna štirinajstdnevna hoja skozi ledeno pustinjo «Newyork Times» priobčuje poroči* lo svojega posebnega korespondenta, ki javlja, da sta švedska letalca Bert Hessel ?n Cramer še živa. Po štirinajstih dneh ugibanja o njuni smrti je prišlo poročilo, da sta rešena, živa in zdrava. Zdaj se nahajata že na varnem, na observatoriju Mountu Evansu, ležečem na jugu Gronlandije. Kako sta se rešila, je naravnost ču» dežno. Ko sta srečno preletela Atlan* tik, sta dosegla gronlandsko kopnino. Tam je začel pihati močan veter, ki je zanašal letalo tako v stran, da sta kmalu izgubila orijentacijo. Letalca sta se morala spustiti na zemljo, ki je bi* la pokrita z gladkim ledom. Letalo je pristalo čisto mirno in se ni nič po* škodovalo. Dalje pa tudi ni moglo le* teti, ker je letalcema pošlo gorivo in so se motorji ustavili. Odpravila sta se pogumno na pot. Ves čas — zadnjih 14 dni — sta kora* kala in iskala zveze s svetom. Preživljala sta se s pemikanom, pre* sušenim, zmletim kondenziranim me* som. Iskala sta vztrajno Mount Evans, kjer bi bila morala pristati že drugi dan po poletu iz Amerike v Evropo. Tu ju je namreč čakala zaloga goriva, katerega bosta sedaj lahko naložila, če bosta letela še dalje na Švedsko. O načinu rešitve pripovedujeta ne* navadne reči. Po štirinajstdnevnem ro* mnju sta dospela v bližino ljudskih bivališč. Pričela sta zažigati signalne bombe, iz katerih so se vili stebri dima. Eski* mi v naselbini Festenaesset so dim opazili in so se mu približali s čolnom. Hassel in Cramer sta jima dala raz* umeti, da sta se izgubila. Razumeli so, za kaj gre in so obvestili observatorij na Mountu Evansu o vsem, kar so vi* deli. Iz observatorija so jima poslali naproti motorni čoin, ki ju ie pobral in nesel med ljudi, kjer sta se lahko pokrepčala in odpočila. Hassel in Cramer sta.kljub presta« ;im naporom sveža in čila Pravita, da bi bila gotovo prišla na cilj v Stock* holm, da nista izgubila orijentacije. ki jima je prinesla tako znatno zamudo. Raziskavanja se bližajo koncu »Krasln« si ie ustvaril novo operacijsko bazo. — Križarka Strasbourz ustavi plovbo v severnih vodah 10. septembra. Zdaj ko so našli kos «Lathama», ne dvomi nihče več o smrti Amundsena, Guilbauda, Dietrichsona in ostale po* sadke francoskega hidroplana. Razisko* valna dela se sicer še nadaljujejo, a bodo po verodostojnih informacijah zaključena že v najkrajšem času. «Kra* Hidroavijon italijanskega komandanta Maddaiene, s katerim Je ta sodeloval pri reševanfo Nobifnv e ekspediclje, se ]e na povratku v Italijo ustavil v Genovi. Italijanskega »reše vanja« Je s tem konec. • t lesiavraciia §9 na LJUBLJANSKEM VELESEJMU KONCERT slavne ruske pevke I. Lomainosove, KONCERT velikega zbora ruskih balalajk s petjem. RADIO. — Toči najboljša domača in inozemska viina ter ruske speciaiitete. — Najpriljubljenejši lokal na velesejmu. ELEGANTNO. — PRIJETNO. — VESELO. Solidna postrežba. Za obisk se priporoča F. LEONOV. R. L. P. Ferida Ferida je oboževala Milutina, mlade* ga pravoslavnega popa, in bogovi so jo ljubosumno kaznovali za to. Solnce je bilo že zašlo. Vesna, vsa krasna in strastna, je razlivala v noč opojnost vonjivih razcvetij. Mimo strogih očetovih oči je dekle z zvijačo ubežalo na vrt. S slastjo prav kar osvobojene moči je potegnila vase sveži zrak in se nato priklonila vzhodu: »Alah! ... Halikf... Ljubimi... Ti, ki si ustvaril človeško srce, veš, da ne morem drugače!« Splazila se je do ograje in ga čakala. Ko je prišel mimo, je njena duša za* drhtela kakor čudežna struna, ki pre. peva molitev: «Milutin!.. daj, da ti pogledam v oči!... samo enkrat!...* Pravoverni Karabegovič je poln sve* tega srda sledil svojo hčer. Tam.. jasminov grm ... ona... in... V iskro njene sreče je planil vihar očetove kletve. * Bledo lice so ji pregrnili s kopreno. Ali j Karabegovič je besnel, molil, se postil in delil miloščino, da bi Ferido rešil džehenemena. Ker se je bližal ra* mazan, je odpotoval z njo v sveto de* želo. Tam je molila sredi belo zakritih množic: «Aiah!... Halik!... Ljubimi...* In ko so velike, svetle oči njenih družic skozi kopreno klicale ljubezni, je ona drhte, s pobešenimi trepalnica, mi gledala v svojo tajno. Tedaj se ji je mahoma rodila misel — sijajna, le. pa, mogočna: « Veliki Alah, silnejša od ljubezni, ki jo vse te trume kričijo k tebi, silnejša je moja edina!« «Do mene?» je skrivnostno vprašal bog. «Do njega!» je z zardelimi lici od* govorila Ferida. «Ne dam!» je rekel Alah. «Tedaj... tedaj...» je jecljala bo* ječe, «poidem k njegovemu bogu!* In Halik se je zasmejal. * Vrnila se je. Tuje, v meglo otožja odeto se ji je zdelo domače selo. stra* hotne kletve so sikale vanjo od doma* čih sten. Le v Milutinov dom je sijal čist solncrti pramen. Steza do njega je b;la vsa zlata in je mameče klicala... In nekega dne je Ferida strgala ko* preno, planila na cesto in bežala ... pribežala s svojim živim srcem do nje* govih vrat. Potrkala je in odprla ji je mlada, zlatolasa deklica dobrih oči. «2elite,» «2elim ... vašega boga! Muslimanka sem ... moj bog pa je neusmiljen.* «Ali ljubite Krista?* «Ljubim Milutina!* »Ljubiti morate Krista, boga!* «Ni res!» «Ce ne verjamete meni, lahko po* kličem svojega moža.* »Bogovi!* ' Ni vedela ne kod ne kam. Pred do* mačim pragom je v ognjenem žaru za* gledala Azraela, angela smrti. Ubežala mu je, a je čutila, kako jo sledi. In na* šla je vrata Milutinove cerkve. Plani* Ia je v sveti somrak. Pestrobojni svet* niki so strahotno zastrmeli vanjo in blazna je padala pred njimi: «Bogovi!... Bogovi!...» Milutin je prišel in drugič videl nje* no lice. sin», ki se je jedva odpeljal na razisko« vanje, je te dni obiskal Kingsbay in nadaljuje vožnjo v severnem pravcu. Arktična zima se že začenja. »Krasin* si je ustvaril novo operacijsko bazo in bo iskal Amundsena in tovariše dokler mu bo mogoče. Medtem javljajo iz Osla, da so Fran* cozi sklenili zaključiti raziskovanja. Počakali bodo samo še, da preišče par* nik «Mihael Sars* vodovje v bližini Lofotov, kjer upajo, da bi se utegnil najti še kakšen kos razbitega hidro* plana. Admiral, ki vodi francosko po* možno ekspedicijo poroča, da je iz Pa* riza prejel povelje, naj konča svoje delo in naj se pripravi na povratek v domovino. Križarka «Strasbourg» bo astavila raziskovanja 10. septembra. Kodanjska «Politiken» pa oznanja, da je videla ribiška ladja «Jopettar» pred štirinajstimi dnevi na otoku Ed* geu blizu Stone Fortlanda sumljive znake z ognjem. Posadka se je skušala izkrcati na nabrežju, ker je menila, da izvirajo signali od Amundsena ali od posadke «ltalie». Vendar so se poiz* kusi moštva, da bi prišlo na otok, po* nesrečili. Kapetan neke druge ribiške ladje je celo izrazil domnevo, da gre mogoče za signale kakih ribičev, ki lo* ve tam okrog kite. Desna roka za severni tečaj General Nobile, žalostni junak severnega tečaja, katerega «junaštvo® je tudi v Italiji sprhnelo v nič, je prišel pred dnevi v Milan in se je dal pregledati znanemu kirurgu prof. Lavermicocciju, ki je po natančni preiskavi ugotovil, da ima zlomljeno desno roko. Kostolom pa je sedaj že nad sto dni star in ga bo treba na poseben način izlečiti. Nobile se bo moral podvreči komoHcirani operaciji in če ne pojde po sreči, mu bodo morali odrezati celo roko. Procop, finski zunanli minister, novi predsednik Sveta Društva narodov. Siamska mačka in nesrečno število 13 Pariški «Matin» javlja zanimive podrobnosti o smrti francoskega trgovinskega ministra Bokanowskega, ki se je ponesrečil v nedeljo zjutraj, ko je letel po zraku iz Toula proti Clermont- Fer-randu. Minister, ki je umrl v svojem 49. letu starosti, je irnei v svojem uradu redek primer siamske mačke, s katero se je igral vedno, kadar je imel minister prostega časa. V nedeljo dopoldne je mački poziiio in je poginila skoro istočasno, ko je Bokanowski postal žrtev zrakoplovne katastrofe. «Petit Journal® poroča še, da se je prošlo soboto zbralo na posvetovanje trinajst francoskih ministrov. Imel je priti še notranji minister Sarraut, ki pa je bil zadržan zaradi neke železniške nesreče. Ministri so se na račun števila trinajst pošteno šalili in zbadali med seboj. Dan pozneje je bil Bokanowski mrtev. Neki sotrudnik pariškega «Journala» pripominja, da je imel nedavno razgovor z ministrom. Omenil mu je, da so francoska letala nesiguma, ker se vedno zgodi kakšna nesreča. Bokanowski je odvrnil: «Nihče naj mi ne očita, da pošiljam druge v smrt. Jaz sem vodja zrakoplovstva in moram vsem dajati zgled.® Ko mu je na te besede novinar odvrnil, da letanje po zraku le ni tako varno kakor si misli, je minister dejal: « Veste kaj, saj človek umre samo enkrat.* Bo(kanowski je imel za seboj sijajno politično karijero. Rojen leta 1879. v Le Havreu se je najprej posvetil juri-stičnim študijam in je pozneje dobil mesto drž. pravdnika na pariškem vzklic-nem sodišču. L. 1914. je prvič javno posegel v politiko. V pariškem predmestju so ga izvolili za poslanca. Ta okraj mu je poklanjal svoje zaupanje do zadnjega. Vendar je pri zadnjih volitvah jedva prodrl, zakaj kritika letalskih neuspehov, za katere so ga delali odgovornega, je bila velika in agitacija zelo huda. Pokojnik je bil izvrsten poznavalec francoskega proračuna in financ. Poin-care ga je poklical v vlado prvič pred štirimi leti. Poveril mu je mornariško ministrstvo. Dve leti pozneje je Boka-novvski postal trgovinski minister X Belgijec Charles Cools Je zmagal v nedeljo v teku okoli Pariza na progi 39 km. Na uro Je napravil povprečno IS km. Poincarejevi vladi narodnega edinstva Po zadnjih volitvah je premenil stranko. Priključil se je Loucheurjevi skupini radikalne levice. Statistika o zakonu in ljubezni Newyor§ki biro za socijalno higijen« je hotel dognati, koliko sreče in nesreče prinaša zakon, oziroma ljubezen. Dva specialista v tem uradu, dr. tia-milton in dr. Macgowan sta intervju-vaia 100 žen in 100 mož z vprašanji, ki so se nanašala na rešitev tega problema. Odgovori so bili toliko obširni in dozdevno tudi toliko odkritosrčni, da sta si lahko napravila zanesljivo sliko o notranjih razmerah teh zakoncev. Starost intervjuvanoev je bila med 23. in 59. letom, večina jih je stala med 30. in 40. letom. Zakonsko življenje je trajalo pri njih od 5 do 15 let. Po tem, kar so poročali, je doživelo teh 200 ljudi nič manj nego 1358 ljubezenskih afer — na vsakega posebe povprečno 7! Tri ženske so izpovedale, da niso nikdar nikogar ljubile; 5 žensk, med temi omenjene tri, niso ljubile niti svojih mož. Kar se tiče zakonske sreče, je izjavilo le 51 mož in 45 žen, da jim je zakon prinesel neko stopnjo zadovoljstva. 29 mož je priznalo, da so si dovolili ljubezen tudi izven zakona, 9 med njimi je dejalo, da co v zakonu drugače srečni! 71 mož je ljubilo samo svojo ženo, 42 med njimi je bilo srečnih. Za ženske govorijo številke slabšo govorico: 41 jih je bilo zaljubljenih izven zakona, med temi jih je bi:o 11 v zakonu srečnih; 56 žen je zatrjevalo, da so ljubile samo svojega moža, med temi jih je bilo 44 srečnih. Ti skoki čez zakonske ojnice so vodili pri 28 možeh in 24 ženah do dejanske nezvestobe. Hamilton in Macgowan sta povprašala poleg teh 200 oseb še celo vrsto drugih o razlogih, ki so jih vodili do poloma ljubezenskih razmerjih pred poroko in med nja 146 mož in 125 žen je navedio «ločitev» kot vzrok konca, 93 moških in 78 žensk je postalo sčasoma nezadovoljnih z ljubimko, oziroma ljubimcem; 7 možem in 17 ženskam so pokvarile družine ljubimke ljubezensko razmerje; 6 možem in 2 ženskama pa družine ljubimca; 82 mož in 81 žen je izgubilo v zadnjem trenutku pogum, da bi se zaradi ljubezenskega razmerja pretrgalo zakonsko razmerje; pri 7 možeh in 15 ženah ni prišlo do ločitve samo zaradi smrti ljubimke, oziroma ljubimca. Na vprašanje, kaj je končalo n.ie ljubezensko razmerje, je odgovorila neka žena šegavo: «Revež — poročila sem se z njim.» Avtorja te statist;ke ugotavljata, da se pojavi pri ženskah okoli 40. leta nekakšna kritična doba. ko poskušajo doživeti neko srečo, ki je v zakonu niso našle. Velike motorne dirke in ghim-khana gre v soboto dne 8. septembra ob 3. uri popoldne na dirkališču pri Dev. Mar. v Polju. 10649 V rožicah »Moj Bog, kako sem potreben britja!/ JCcltocJLcl in, vs* dopis* ^com, malih, oglasov, POACLIU na, OgUu/u. oddMih JfhrUA .LjabLfajuz, Pr^Mrnova, v L 4 CdLOuno rcuctuv pori**, krcLAdjiLc* Lful^uutjt 11841. TaUfarv stuulka, 1497 PrtrtojbiJta. za&froPuuj*-. trgovskima, alt rnklaauioga značaja, utaka bw*da Vul /v Hajmanfjt, uiuuk Din, ter-. Vristojbiaa za fifro Ur* pristopi- t'dopZcovanjcLin, oglas* M, j* i^?odah obartua, z rLoroctlon, jiou-j* oglajLU.prtabafO- atolih- oglasov zaprt^ številko- JUT ZA** rakljtiri' dan, pruL izidom. Ušla, ob ij.uru, PozMjp. sprvjeh, oglas* botiojyru-občim, ir HoslaAAjo /tuniki* Usta*. Tdltiforu SUUUJLCL 2492 Klepar, pomočnika samestojnega delavca »prejme r trajno delo Justin, klepar, Ljubljana, Tržaška cesta 80. 27811 Poslovodkinjo za delikatemo trgovino hi ^o-stilno, z osebno pravico, iščem. Potrebno 50U0 Din kavcije. Pismene ponudbe do 10. t. la. na naslov: iS Tiiič, trgovec vina, Trbovlje. 27887 Kuharico prvovrstno, srednjih let — pošteno in zmožno roditi same stojno gospodinjstvo pri zakonskem paru brez otrok — sprejmem takoj. Naslov T oglasnem oddelku Jutra. 27S09 Brivskega pomočnica pridnega in dobrega del -r-oa iž&e za takoj Klobui it, Kamnik 42. 27 89 Pek. vajenca sprejmem s oskrbo ▼ liiH. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 87777 Strojnika ■a parno žago, z lokomcbi-lo 75 P8, izprašanega in reSčega r vseh popravilih strojev za obdelovanje lesa 3čn parenje bukovine, sprej-aiem t t oktobrom 1928 Reflektira ge samo na prvovrstno moč, ki je bi! že delj Saša zaposlen t slič-nih obratih Ponudbe ( navedbo zahtev ta prepisi npričeral M oglasni oddelek »Jutra* pod »Si roj-nik 75». 27723 Kurjača UkuSenega, iSčemo za stabilni parni stroj. Ponudb« u navedbo mesečne plače na naslov: »Una» d. d. — Rožni dol - Pribišje. 27716 4 izurjene pletilje 1«. telovnike rabi takoj M Pretnar, Podbrelje-Podnart. 27428 Učenca močnega in inteligentnega, l>oljših »taršer, sprejme v trgovino mešanega blaga Peter Setina, Radeče pri Zidanem mostu. 2729S Učenko Stajerko, boljših staršer, staro 14—15 let, ki ima najmanj dvorazredno mešč. šolo z dobrim uspehom — sprejmem v večjo trgovino z mešanim blagom, z vso prosto oskrbo v hiši. A. potokar, Vransko pri Celju 27881 Mizar, pomočnika sprejmem takoj * hrano in stanovanjem v hifti. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 27960 Šiviljo sprejmem ca krznarsko obrt Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 27956 Učenca sprejmem v Špecerijsko trgovino. Naslov pore ogl. oddelek »Jutra*. 27983 Pridno dekle ki zna kuhati, sprejmem na deželo. Naslor v ogla«, oddelku »Jutra*. 27990 Posredovalnica Ogrinc, Ljubljana, Miklošičeva cesta 28 oddaja in preskrbuje službe služkinjam, kuharicam in natakaricam. Za odgovor je priložiti znamko za 2 Din. 27989 3—4 dekleta iSčemo za lahko ročno delo Dober zaslužek. Nasloiv r oglasnem oddelku »Jutra*. 27978 Čistilec oken z daljšo prakso v čiščenju stanovanj, mlajši, dobi takoj ali pozneje trajno na-meščenje. Ponudbe na naslov: »Ph«bus», zavod za čiščenje. Zagreb, Radnički Dol 16/11. 27986 /« I Samostojne ženske resne gospodične iščemo za Ljubljano in potovanje. Trgovsko naobražene imajo prednost. — Zglasiti 6e med 12. in 2. uro v hotelu »Slon* 35. 27923 Nadmlinarja lflčem za valjčni mlin r Sloveniji. OziTa se samo na prvovrstno kvalificirano moč. Ponudbe s priloženim prepisom spričeval na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Valjčni mlin*. 27921 Brivski pomočnik Č-9 mogoče tudi onduler, dober delavec, dobi stalno službo takoj. — Palača po dogovoru. Brivnica Oblak, Skofja Loka. 27892 Pletilje ■ lastnim strojem sprejmem fciikoj v Rožni dolini 5/19. 27915 Učenko nt pletilstvo sprejmem pod Ugodnimi pogoji. Ietotam sprejmem tudi šiviljo an pletenine. Naslor pove oglasni oddelek »Jutra*. 27916 Učenko 114« Šivilja. Naslor pore oglasni oddelek »Jutra*. 27926 ■ Kuharico samostojno, pridno in polteno, sprejme r Ljubljani dvočlanska trg. rodbina z dveletno deklico. Biti mora zdrava in redna. Služba je stalna, plača, hrana in ravnanje dobro. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 27918 Več zidarjev potrebuje za stavbe r in uren Ljubljane »Ljubljanska gradbena družba* — Slomškova ulica štev. 19. 27400 Radio-strokovnJaka agilnega, iščemo za takoj-Sun nastop. — Ponudbe na ojlasni oddelek »Jutra* pod Jifro »Radio-strokovnjak*. . 27967 Zobotehn. asistent prvovrstna moč, dobi mesto proti 15 % zaslužka. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prvovrsten*. 27927 »Jugoslavija*, zavarovalna družba, ki goji_ vse vrste zavarovanj, sprejme r stalno službo kupčijske posredovalce l lepim nastopom, proti fiksnim prejemkom in proviziji. Osebe, ki so v stroki že uspe&no deloval«, imajo prednost D:nžba pa išče tudi take osebe, ki bi pole? svojega poklica aikvi-rirale za njo proti visokim provizijam. — Ponudbe na ramnteli=tvo zava.rora.lne ».Tnaroslavija*. Ljubljana, poštni predal št. 23. 273101 Srezke zastopnike za vse sreze ljubljanske oblasti sprejme evetovna trrdka za razprodajo, v vsakem kmečikem gospodarstvu potrebnega stroja. — 1200 Din mesečne plače in provizija Samo resni in delavni reflektanti naj se zglasijo osebno dne 8. in 9. t. m. r Ljubljani, Rimska cesta 23 — Hroratin. 27880 Izvrstna perica sprejme pranje ta krpanje na dom. Švabičeva ul. 7. 27866 Postrežnico za dvakrat na dan, sprejmem. Vprašati r Beethovnovi ulici 16, vrata 6 — med 10. ta 11. uro. 27988 Zastopnika za dobro idoč predmet iščem. »Ljubljana v jeseni* paviljon H 529-530. 27996 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorlja po nizkih cenah r Studen-tovski ulici štev. S/1. 184 Učiteljica poučuj« nemščino, francoščino, angleščino ter prevzame tudi korespondenco. (C. Schauta, Seleoburgova ulica 4, I. nadstr.) 27845a Gospodične sprejmem proti plačilu r učenje šivanja perila, za svojo uporabo. C Habč, Kolezija, Kopališka ul. 12. 27291 Pouk v nemščini ta konrerzacljo dajem na Poljanski cesti 20/n, desno 27919 Prodajalka z daljšim spričevalom, želi promeniti službo v mešano ali manufakturno trgovino Cenjene ponudbe na ugias. oddelek »Jutra* pod šifro »Poštena 69*. 27700 Inteligentna deklica želi vstopiti pri boljši rodbini v Ljubljani, brezplačno, kjer bi se učila kuhanja Nastopi takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27893 Invalid želi službo vratarja ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod Šifro »Invalid*. 27897 Fant star 94 let, sposoben ca vsako delo, želi primerne službe za takoj. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 27924 Kot delovodja želi nameščenja birSi več- letnj delovodja, izprašan strojnik, zanesljiv r rsa-kovrstnih delih ta zmožen izvrševanja narisb. Dopise na podružnico »Jutra* r Mariboru pod »Delovodja*. 27883 Trg. izobražen želj kakršnekoli službe — V slučaju razpolaga ■ Din 50.000. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 27940 Proti garanciji iščem mesto skladiščnika, inkasanta ali primerno. — Ponudbe na oglas. Oddelek »Jutra* pod »Vesten*. 27965 Dama s primerno Šolsko naobraz- bo, želi rstopiti r službo k banki, denarnemu zarodu, odvetniku ali kaj Blič-nega. Pripravljena iti tudi 3 mesece brezplačno — Zmožna položiti kavcijo. Cenjene ponudbe pod šifro »3 mesece zastonj* na Ogl. oddelek »Jutra*. 27961 Knjigovodinja samostojna r vseh pisarniških poslih, išče službe — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiva moč*. 28001 Drva o ukore }n tu-aatore odpadke od parketov dostavlja po oiik| t en! aa dom parna žaga V Scagnetti » Ljub. ijanj — ta gorenjskim ko odrorom. 86 Pavel Stropnik prodaja premoga in drv, se je preselil r Subičevo ulico 27653 Radio aparate izrrstne za sprejemanje, t zvočniki, tricevne po 700 ta štiricevne po 1500 Din dobavlja J. Nadišar, Tržič 27539 Kopalno banjo ctaasto, poceni prodam. — Naslor v oglasnem oddelku »Jutra*. 27905 Jedilni servis porcelan, nov, 124 komadov, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27930 Tehtnico decimalko za 25 kg in ročni voziček na štirih kolesih ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27953 Stenografije s« leU učiti gospodična. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Stenografija* 27902 Klavirski pouk prvovrsten daje pianistka Jadviga Poženel diplom, asistentka Blanche Selve. — Informacije na Mestnem trgu štev. 17/n. 27973 Gospodične sprejmem kot učenke šivanja perila za svojo uporabo, proti plačilu. — C. Habč, Kopališka ulica 12 (Kolezija). 27291 Klavir poučuje po najboljši metodi Kumar, orsrsnist. Sp. Šiška, kolonija »Bajtar*, hiSa Nedo?. Gre tudi na dom. 27939 Klavir poučujem no edini pravilni metodi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28000 la trbovelj. premog In lepa, tnha bukova drva k o p 11 e najugodneje pri tvrdki Frane SlovSa. Raz lagova ulica 80 175 Cehano perje razpošiljam DO oonetju ; najmanj 6 kg/ po Din 38 kg Izkoristit* priliko dokler traja zaloga — b Brozovič, Zagreb. Ulca 82 Kemična čistilnica perja. 183 3 železne peči PhCbus, s oevmi naprodaj. Naslov pore oglas, oddelek »Jutra*. 28006 Pomožni motor rabljen, za kolo, kupim. Ponudbe na naslor: B. BastAf, Koprivnik pri Kočevju. 27895 Karoserijo Za tovorni avto, po nizki ceni proda Alko, Ljubljana 27917 Harlev-Davidson 350 ccm model 1928 v brezhibnem stanju koma; 3000 km vožen. radi nabav 'troja » prikolico prodam Na oeled v garaži »Lojse* na UiikloSičeri cesti 27350-a HBaIi da mu pošljemo naslove od malih lis f lili oglasov ali da mu pošljemo kake lil ■ 11 informacije, naj v oismo priloži ma- n.puiacijsko pristojbino. sicer ne bo prejel odgovora. OGLASNI ODDELEK »JUTRA«. Motorno kolo F N., 500 ccm. ohr z električno Bosch razsvetljavo, tovarniško novo, s polno garancijo proda na 12 mesečnih obrokov brez napi a-čila zastopstvo H. Kenda. Ljubljana, Mestni trg 17 27354 Moško kolo skoraj noro, po nizki ©eni prodam. Na ogled med 12. in 13 uro na Zaloški cesti št. 14. 27995 Otroški voziček dobro ohranjen, poceni nar prodaj. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 27994 m Srebrne krone ilatniki* lo različno alato kupuje F Ouden. Prešerno v« ulioi L 209 Omaro za obleko najraje belo, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cista omara*. 27787 Stenska ura kuhinjska kredenca, umi-rataa miza > marmornato ploščo poceni naprodaj. — Naslor t oglasnem oddelku »Jutra*. 27651 Razno pohištvo slike-originale, radio itd. radi »elitre prodam. — Gledališka baraka, Knaf-lora ulica. 27676 Jedilnica zelo dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra* 27931 Špecerijsko stelažo do 8 m dolgo, pult, stojalo ta olje ta predale za moko kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stelaže*. 27937 Zložljivo posteljo kupim Ponudbe z naredbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »D. R.* 27938 77/ Pletenine! Vsa t to stroko spadajoča dela: obleke ta jope po meri in okusu Važno za gg. trgorce ta manjše pl«. taire: Pleteno blago različnih vzorcev na metre! Postrežba točna Solnčevo strojno pletenje — Ljubljana, Pogačarjev trg ali Gruberjevo nabrežje št 16 27553 Klobuki najmodernejši od 100 Dta dalje Za preoblikovanje damskih klobukov so dospeli najnovejši modeli. — Preoblikovanje od 35—55 Din. Se vljudno priporoča Stemberger, Reš, Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. 27472 Frak in telovnik nor, prodam. Naslor pore oglasni oddelek »Jutra*. 27873 Več oblek že nošenih, dobro ohranjenih, za fante 20—25 let, prodam. Naslor pove oglas, oddelek »Jutra*. 27955 Moške obleke več komadov naprodaj na Dunajski cesti štev. 17/m. desno. 28003 Perilo, oblačila in razno radi preselitve naprodaj. Naslov pove oelas. oddelek »JutTa*. 28002 Fuchs «Sittengeschichte» 3 ErgSnzungsbande popolnoma novo, bogato ilustrirano, prodam za polovično ceno, t. j. 1000 Din. Ponudbe pod »Fuchs Erganzungsb&nde* na osrl. oddelek »Jutra*. 87942 Vagon čeŠpelj za kuhanje žganj« kupim. Ponudbe na naslor: Viktor Kogoršek, Bohinjska Bistrica. 27209 Jabolka in hruške brane, kupujemo. Ponudbe z vzorcem in navedbo cene na naslov: Novak, Zagreb, Maksimirska cesta br. 64. 27987 VridOhi Seno r balah, sladko ta polsladko, kupim. Reflektiram le na ragonske dobave. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Seno 22* 27822 Stare sode dobro ohranjene, različne velikosti, primerne ta Ja-bolčnik ta veliko prešo za sadje kupi Rudolf Dergan, trgo-rec. Laško. 27704 Kot družabnica želi rstopiti samostojna poslorodkinja, izurjena v detail ta en gros prodaji, korespondenci ta knjigo-vodstvu Erent. prevzame trgovino pod ugodnimi pogoji Ponudbe pod značko »Kapital 1928* na oglasni oddelek »Jutra*. 27584 Kateri gospod bi pomagal mladi gospodični i 2000 Dta k ustanovitvi lastne eksistence Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Garancija in hvaležnost*. 27798 150.000 Din posojila iščem na solidno, brezkon-kurenčno in dobičkanoeno podjetje. Natančna pojasnila daje informacijska pisarna Viljem Lukež, Go-sposvetska cesta štev. 12. 27935 Družabnika s ca. 200.000 Din kapitala iščem pod značko »Dobro obrestovanje*. — Natančen naslov pove informacijska pisarna Viljem Lnkež, Go-sposvetska cesta žtev. 18. 27936 Vilo aii hišo r Ljubljani, 8 sob. elektrika, pita, deloma parket, kupim. Bohoričeva ulica 8, dvorišče. 27827 Kupim hišo v mestu ali Šiški Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vseliter aprila*. 27971 Vilo ali hišo r LJubljani, drodružinsko, elektrika, plin, deloma parket, kupim Bohoričeva ul. št. 3. dvorišče. 27827 Izvežbana šivilja oblek ta perila se priporoča cenj. damam na dom. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 27941 Lokal s poleg ležečo veliko stanovanjsko sobo, nova stavba, elektr. luč, vodovod r lokalu, 8 minut od glavne pošte, oddam: krojaču, Šivilji, modistinji, za mlekarno, pripravno tudi za pletenje ali kaj sličnega. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27868 Loka] s tremi prostori takoj oddam r sredini mesta. Naslor pove oglasni oddelek »Jutra*. 27972 Brivnico dobro idoč«, prodam radi bolezni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Brivnica*. 27888 Hrastove hlode frize in deske 27 mm zapoje * rsaki množini Iran Šiška. Ljubljana. Me telkora ulica 4. 174 Vagon češnjevih suhih desk prodam. — VpraSanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »CeSnjeve deske*. 27890 Kopalne banje m peči. klozete in lijake nudj najceneje Fr. Stupica. železnina Ljubljana. Go-spoaveteka 1. 27436 m Hišo z gostilno in mesarijo os prometnem kraju kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takojšnje plačilo*. 27338 Vilo ali hišo z rrtom, r Ljubljani kupim r cenj do 150 000 Din. Najraje v Sp. Šiški ali r mestnem delu Rožne doline Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod Šifro »Plačilo takoj 98*. 27698 Posestvo obstoječe Iz 85 mernikor poeetve, 8000 kg pridelane- Ssena. 5 johor ne Itse-nega gozda, t najboljšem stanju, naprodaj proti takojšnjemu plačilu ta Din -50.000. Posestvo Je odda-ljeno 10 minut od železniške postaje Mirna, katera okolica je v razvitju le se nahajajoče dohičkano«ne industrije Ponudbe na naslor: Franc Jelene, posestnik. Mirna, Dolenjsko 87806 Lokal oddam tistemu, k! prevzame galanterijsko blago. — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 27911 Poslovne prostore krasne, 4 sob, r pritličju, r središču Ljubljane odda Prometna pisarna društva hišnih posestnikov, Salen-dror» 8. 27497 ffl Stanovanja 2—8 sob, i kabinetom ln pritiklinami išče mirna ta solidna stranka za 1. november. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dom 100*. 27799 Dijaka nižjih razredov arednjta šol ■ p i c ; m • ui oa dobro hrano, zdravo stanovanje ta vso oskrbo. i» bo'jSt ai še. t sredini mesta Naslor pove oglasni oddelek »Jutra*. 27690 Dijaka sprejmem na idrwvo tn solnčno stanovanje ter dobro in zadostno hrano na Sv. Petra nasipu Stev. 39. pritličje. 27803 Mirna gospodična * svojo materjo, išče čisto stanovanje, majhno sobico in kuhinjo, • 15 ali 80 septembrom r bližini Tabora ali Sv Petra ceste Cenj. ponudbe t navedbo stanari ne na oglasni oddelek Jutra pod »Zelo mirna stranka*. 274&i Stanovanje S tob. sobe za služkinjo, event. kopalnice in priti-klin, t električno razsvetljavo, I S 6 e trgorec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nujno 81*. 27431 Stanovanje 5 sob, z vsemi pritiklinami oddam takoj na Aleksandrovi cesti 10/1. Vprašati med 2. in 4. uro. 27405 Stanovanje 2 sob, kuhinje ta vrta oddam takoj v Zeleni jami Pojasnila daje dr. Gašpar Pekli, Ljubljana. Skofja ul. št. 10/U. 27984 Sobo in kuhinjo s pritilklinami išče mirna stranka brez otrok. Sprejme tudi mesto hišnika. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Jesen*. 27898 Stanovanje na Aleksandrovi cesta, s 5 sobami, oddano. 27928 Stanovanje 2 ali 1 velike sobe s kuhinjo, r širšem centru mesta i I č e gospa za november ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Idealna stranka*. 27835 Pisarno 2, 8 ali 4 sob, r centru mesta, na najlepšem prostoru takoj oddam. Naslor r oglasnem oddelku Jutra 27991 Kleti za drozgne preše 100—1000 hI velike, damo r najem. — Sprejmemo tudi komisijsko rea dela pri nakupu in preSanju Priporočamo vsako množino ta vrsto rina, troptaorca in vinske destilate. Imamo transportne sode ta ragonske cisterne. V centralni evi-ienci banaSka vina. — Bela Orkva, Karadjordjeva ulica br. 25. 27819 Trgovski lokal odda T najem Okrožni urad za zavarovanje delavcev r Ljubljani, v svoji hiši r Gradišču šter. 2. Podrobne informacije dobe reflektanti r pisarni urada na Mikkušičervi cesti št. 20. eot» 201. 27304 Trgpvino ■ mešanim blagom, na deželi oddam r najem pod ugodnimi pogoji. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 27922 Gostilniško kuhinjo oddam takoj dobri in mlajši kuharioi. Naslor pore oglasni oddelek »Jutra*. 27861 Gostilno oddam takoj na račun dvema ženskama, proti Din 3000 harclj«. Naslor pore oglasni oddelek »Jutra*. 27860 Slikarsko obrt dam r najem. Ponudbe na podružnico »Jutra* r Mariboru pod »Slikarstvo*. 27885 Špecerti. trgovino dobro vpeljano, le nad 20 let obstoječo, oddam r najem proti nizki najemnini. — Ponudbe na oglasni oddelafc »Jutra.* pod šifro »Periferija LJubljane*. 27949 Večji solnčnl vrt oddam najrjje trjrovkemu vrtnari-n v naleni. Na«lov v oglasnem oddelku Jutra. 87950 Stanovanje 2 sob in kuhinje dobi takoj tisti, ki plača pol leta naprej. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 27900 Stanovanje sobe, kuhinje, pritiklin ta vrta oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Redka ugodnost*. 27783 Lepo stanovanje 2—3 sob, s pritiklinami, solnčni balkon, elektrika, parketa, vodovod in nekaj vrta oddam v nori hiši s 1. novembrom stalni stranki odraslih oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27879 Stanovanje v Mariboru pri parku, S lepe sobe — aa pisarno ali zdravnika ter 2 velika prostora na dvorišču, kot garaža, skladišče, za obrt ali industrijo, dam v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »V mestu*. 27882 Stanovanje v vili pri rv. Jožefu, 8 sobe, z balkonom in pritiklinami taJfcoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vila 88». 27993 3-4 dijakinje sprejme boljša obitelj blizu Mladike. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra* 27837 Dva dijaka sprejmem na hrano tn sta novanje Dobro nadzorstvo, elektr. razsvetljava, bližina realke, trg. Sole in tehn bt. šole. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 27886 Tri dijake vzamem na hrano ta stanovanje. Nemška konver-zacija. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 27958 Dijakinjo it dobre hlle, mame profesorska družina t oskrbo. Naslor v oglasnem oddelku »Jutra*. 27781 1 ali 2 dijaka sprejmem na stanovanje In hrano r centru mesta. Lepa. zračna soba. hrana dobra in obilna, cena zmerna Naslor ▼ oglasnem odrVku 87976 Dva dijaka boljših rodbin s p r • i m t učiteljska družina na hrano iii stanovanje Strogo nadzorstvo Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod Šifro »Učitelj* 87337 Dobro domačo hrano po ugodni ceni (300 Din mesečno) dobi višokošolec pod pogojem, da bi bil r pomoč r študiju dijaku V. realne gimnazije. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 27968 Dva dijaka (sošolca) sprejmem r dobro oskrbo. Naslor r oglasnem oddelka »Jutra*. 27943 Srednješolec išče cenejšo oskrbo r Ljubljani, kjer bi pomagal pri učenju dijaku nižje šole. Dopise prosi pod značko »Mariborčan* na podružnico »Jutra* r Mariboru. 27886 Šestošolec išče atanoranje proti ln-Strukcijskemu odplačilu ali inštrukcije same. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Šestošolec I*. 27925 Dva dijaka ali pa S drugi oeebd sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27906 2 dijakinji sprejmem na hrano ta stanovanje v bližini učiteljišča. Električna luč. Naslor r oglasnem oddelku Jutra. 27908 Dijaka sprejme na stanovanje Strehorec, Goeposreteka c. št. 13. 27901 1 ali 2 dijaka sprejmem na stanovanje ta hrano. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 27862 Dijakinjo sprejmem na hrano ta eta-novanje. Ljubljana, Večna pot St. 5/1. 27932 2 mlajša dijaka sprejmeta starejša zaikonca brez otrok. Naslor v ocrl. oddelku »Jutra*. 27870 Profesor vzame 1—2 dijaka lz gimnazije na Poljanski cesti. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 27998 Dijakinjo sprejme na hrano ta stanovanje tričlanska rodbina tik Glasbene Matice. Klavir na razpolago, električna razsvetljava. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 27859 Dijaka sprejme na hrano in stanovanje Ivana M i 1 a r e c, Ljubljana, Vilharjeva cesta šter. 2 (uradno poslopje). 27869 Nižješolca sprejme profesor na stanovanje z vso oskrbo, r sredini mesta. Ponudb« pod »Nadzor 47* na oglasni oddelek »Jutra*. 27947 3 dijake ali dijakinje sprejmem r popolno dobro oskrbo r sredini mesta. — Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 28004 Akademik išče za talkoj sobico z zajtrkom. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod »Akademik 69*. 27969 Mlajšega dijaka rejmem na stanovanje. — aslor pove oglas, oddelek »Jutra*. 27980 Dva dijaka sprejmem na hrano in stanovanje. Naslor t ogla«, oddelku »Jutra*. Dijakinjo ali gdč. sprejmem v vso oskrbo. — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 27934 2 mlajša dijaka sprejmem na hrano In stanovanje, erent. samo na stanovanje Strokovno nad-lorstvo, klavir. Naslor t Oglasnem oddelku »Jutra*. 87945 Dflaka sprejmem poleg obrtne lole r vso oskrbo. Naslor pore oglasni oddelek »Jutra* 87998 Dijakinje sprejme r popolno oskrbo profesor. Naslor r oglas, oddelku »Jutra*. 27875 Popolno oskrbo jri bolj«] (L-uitai iščem ▼ Milini Sole »Graben* za devetletno deklico, ki je r rasti zaostala. Pogoj milo ravnanje. Dopise na naslor Ig. Pern6, Levstikova ul. St. 19/IU. 27944 Opremljeno sobo s hrano Oddan. Naslov V oglasnem oddelka »Jutra*. 27909 Strokovni učitelj sprejme 1—2 dijaka r popolno oskrbo. Stanovanje prvovrstno. Po potrebi pomoč pri učenju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27952 VrehratKi Na domačo hrano dobro, sprejmem več bolj-feih gospodov. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27913 Več abonentov sprejmem na prav dobro domačo hrano r centru mesta. Cena dnevno 17—20 Din. Naslor pove oglasni oddelek »Jutra*. 27977 Otroka ali dojenčka vzame v dobro oskrbo žena drž. nameščenca brez otrok Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 27999 Majhno sobico solnčno ležečo, pripravno za dijakinjo ali dijaka, odda boljSa družina, eventa-elno z vbo oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27829 Opremljeno sobo z vso oskrbo, r bližini deželne bolnice išče miren gospod. Poizve se r Fran-kopanska ulica 27. 27785 Sobo lepo opremljeno, »operirano, z električno razsvetljavo, oddam takoj boljšemu gospodu ali zakoncema brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27771 Gospodično sprejmem v boljšo bilo na stanovanje ta hrano. Naslor pore oglasni oddelek »Jutra*. 27754 Sobo oddam t centru meeta. — Istotam sprejmem dijake (inje) Naslor v oglasnem oddelku »Jutra*. 27864 Sobo s prostim vhodom, oddam 2 gospodoma v bližini Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27970 Opremljeno sobo lepo, oddam na Poljanski cesti 20/11, desno. 27920 Lepo sobo oddam gospodu, ki je stalno v Ljubljani. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 27954 Sobo s posebnim vhodom oddam gospodu r Šiški, Celovška cesta 43, pritličje. 27981 Prazno sobo s posebnim vhodom ta električno razsvetljavo oddam v sredini mesta. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 27982 Opremljeno sobo mesečno, oddam takoj gospodu ali gospodični v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27975 Opremljeno sobo za dve osebi, s separizsnim vhodom, r sredini mesta takoj oddam. Cankarjevo nabrežje 9. 27974 Sobo s posebnim vhodom i IC e gospod pri samostojni dami. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Ahsteigquartier». 87957 Prazno sobo •elo leipo, centralno le|«8o, oddam ca pisarno. Naslor r oglasnem oddelku Jutra. 27912 Sobo r bMžini obrtne b vfa. tehn. Sole oddam takoj ali s 15. septembrom 2—8 gospodom. Rimska cesta 24, pritličje, desno. 27951 Opremljeno sobico z elektriko, oddam solidni g^ospodSčnl. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra*. 27903 Sobo opremljeno, eventuelno tndl prazno. Iščem. Reflektiram na Krakovo-Trnovo. Naslor pove oglasni oddelek »Jutra*. 87867 Sobo s strogo separiranim vhodom, čisto ta zračno, najraje r bližini Tabora, iščem. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Zelo soliden*. 27899 Opremljeno sobo reliko, oddam t 15. ssp-tembrom. Naslor ▼ oglas, oddelka »Jutra*. 27878 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, poleg kolodvora oddam takoj gospodu. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 27907 Opremljeno sobo blizu sodne palač« oddam s 16. septembrom. Naslov r oglasnem oddelka Jutra. 27865 Sobo elegantno opremljeno — s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddani boljiemu gospodu. Naslor v oglasnem oddelku Jutra. 27910 Solnčno sobo r rili Skrabčera ulica 18 oddam goepodu na 350 Din. 87946 Dvpiti Mladenič z večjim premoženjem, leli dopisovati z lepo deklico. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Modernost*. 27891 Damo ki >e je voaila dne 4. septembra z dopoldanskim br-zcvlakom iz Rakeka r LJubljano v 2. razredu — prosi gospod, ta poznanstvo Pismo na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Odhodni smehljaj*. 27979 Gospodična leli znanja t inteligentnim gospodom, za popoldanske izlete s kolesom. Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra* pod »Razvedrilo*. 27559 Vdova obrtnlc«, se želi poročiti ■ vdovcem ali uradnikom — staran 50—60 let. Ponudbe na podružnico »Jutra* t Mariboru pod »Obrtnica*. 27884 Vdova stara 83 let, a 13.000 Dta gotovine — pozneje več, poštenega vedenja, želi poročiti obrtnika ali državnega uslužbenca, če mogoče z majhnim posestvom. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod iilro »Marljiva gospodinja*. 27914 Gospodična vsestransko naobražena — vajena trgovine ta vsega gospodinjstva, Se mlada ta čedna, z večjo vsoto, se želi takoj poročiti z gospodom trgovcem, gostilničarjem, mesarjem ali drugim dobro sitniranim obrtnikom. Le resne ponudbe s pravim naslovom in natančnim opisom razmer na oglasni oddelek »Jutra* pod »Podjetna*. 27877 Mlad obrtnik leU manj, z gospodično alj ločenko, z nekaj premoženja. Zeniter ni izključena. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Jesen 50*. 27898 Mlada dama inteligentna, čedne tuna. njosti, s premoženjem — vrednim 250.000 Din — vso opravo 3 sob, perilom ta z mesečnim dohodkom 1200 Dta, leli znanja z dobro situtaanim gospodom, v starosti od 88—40 let. Zdravniki imajo prednost. Cenj. ponudbe ae prosijo pod »Lep značaj* na oglasni oddelek »Jutra*. 27968 Koncertni planino »Stranss* s sijajnim tonom, ss ugodno proda. Naslor pore ogl. od d. »Jutra*. 27856 Resasti istrijanec 4 leta star, dober lovec, radi opustitve lova naprodaj za 600 Dta. Ignac Majcen, St. Jani, Dolenjsko 87731 Majhna Ustnica z denarjem ta uro, se j« našla pred par dnevi. Naslor najditelja pore oglas, oddelek »Jutra*. 87941 Gospodične •prejmem kot sostanovalke lalotam prodan) pločevinasto banjo iTaslo? pove oglas, oddelek •Jutra*. 2786S Na dunajski velesejera potujem te dni Kdor želi ▼ druži«, naj javi pod šifro «Duoaj». 27871 Grevec cOalefsctOT*. naš najboljši Elmski prijatelj, je razstav Jjen »Ljubljana v je«eni» Oaviijon H 529-530. 27097 Izžrebane številke efektne loterije proetovolj •ega gasil društva Šmartno ob Savi ki ae je vršilo 2 sept; 192!-1133, 643, 152. 1121 25b 766, 584. 1830, 1981, 17 1857. 1468. 1870 , 259 237 39, 1389, 395. 1296. 126S 1046, 1887, 121. 1733, 181) 690, 1700, 269. 1696 851 906. 27966 Vitelj (gepeli) stoječ, kako« nov prorli. sa 2000 Din J. Ulčar. Gor j pri Bledu — Sprtjmt pa vajenca ea kovaško obrt, z oskrbo T hiši. 27524 Ugodna prilika Vsled odpotovanja oilsto pim proti primernemu od plačilu plantažo prave as gleške ooperne mete. špar gelnov ter raznovrstni! zdravilnih rastlin Informa cije v Strossmayerjevi ul It. 5. 2704;- 100 Din nagrade dobi dotični. ki mi pušlj> naslov g N Leben. bivše ga iefcn-ga trgovca in pai ket, tovarnarja v Savinst dolini Franc Meško, Celji-Aieksamirova ulica št 8 277ar Ivo Povšič roj 16 avg 1903 v Trho-v ljah, se poživlja Kulnjič da takoj vrne aenar. legi timarijo in kolekcijo dru gafte sojino ia.sMova.njt-k'1ot mi pomajja. da g« izsledim, dobi nagmio — Glavno zastopstvo tvrdke «Krojs6», zaloga modnih žnrnalov, Zagreb, Selška c it. 204. 27878 STARA PENOfUSANA KRZNARNA V GRADCU B'll:i|^lli:illl;HIIIIIII1l!lll'llllllllllllllll!Mili:illli!llllllllM HOMSCHAK JE ZAoTufc>ANA NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU S PREKRASNO IZBIRO KRZNA ZA DAME, KI SO IZDELANA PO ORIGINALNIH MODELIH. 108 '0 ^reikon^Mrcnliie cene! Pa V. H/455 Prvovrstna izdelava 1 a 0 a 01 a a o tn > O CL t— O tc u —> tu z u o r o a n o O < m X « ° *TJ On m 2 W N- < n D.-® o f- v.<2. 3 S s* =3§: n ! » • __BS ^ c cga c h - Z 2" v* |S o|g —t a. o r n ~ c ns 2 r rr T. C T C < v. o C C JC r c C GLEJTE SI MŠE IZLOŽBE POTEM SODITE Inventurna Nogavice: damske svilen flor PO Si cenah: svilene melirane D •) prej D 22 D 14 prej D 30 D 18 prej D 38 D 19 prej D 27 D 9 prej D 14 Perilo: d. kombineže batist z čipkami D 36 d. spalne srajce batist D.59 d. spalne srajce batist z čipk. D 79 Svila: foulard vzorčasta za obleke m D 59 etoman za plašče m D 69 crepe de chine vzorčast m D 130 francoske čepice iz filca male D 16 francoske čepice i2. filca velike D 19 damski pulower D 68 d. vestica iz filca D 108 otroški predpasniki od D 14 naprej d. dežniki 100% svila , razprodajna cena Din 190 za gospode: flanelaste srajce za turiste D 45 srajca z 2 ovr. iz frenča D 50 spodnje kratke hlače D 38 klobuki D 59 tucat žepnih robcev D 32 ŠrroKovnMK! so S! edin: v reni -la iaSe in ap - za vkuhavanU najzanesljivejši. 13« Tovarniška zafojra Weck* pd tvrdk »FRUCTUS. Ljubljana. Krekov trg !0-l i -?hor: K. LOT7. IVAN OBLAK, krojaški mojster Drago-mer pri Ljubljani BETI OGRIN, hčerka akad. slikarja S. Ogrina ' ■ z Vrhnike poročena 3. septembra 1928. Obilo sreče! kalvarija Matičičeva bojna igra, se uprizori 8. in 9. septembra ob 8. uri zvečer na Ko-deljevem na prpstem. Vstopnice v pred-prodaji pri tvrdki »ORIENTc, Dunajska cesta 14. 10679 Pletenine vo no. pavolo, žeDnr obce, naramnice, vezenino. cvi-nate čipke, oralni trak, ter razne drugo mod o in kratko blago po zelo ugodnib cenah priporoča Osva d Dobeic L ubljana 10573 Pred Škofijo 15 Nogavice flor, volnene, pavolnate, cvirnate v veliki izbiri in najceneje kupite le pri OSVALD DOBEIC — LJUBLJANA Pred škofijo 15 188 Na debelo! Blago dobro. Na drobno! r Ing. Zoltan Szekely Nina Szekely roj Kunej < poročena 10667 U. Zagret* septembra 1©28 Avtoousna zveza l modernimi velikimi 1.668 avtobusi tt. „Tapred" d. d., Zagreb Zagreb - Brežice - Novo mesto in nazaj. Odhod dnevno iz Novega mesta ob 4.45 uri, dohod Brežice kolodvor ob 6.30 uri, prihod Zagreb 8.35. Odhod iz Zagreba ob 15.45 uri Zrinjevac. prihod Brežice ob 17.45 uri, prihod Novo mesto ob 19.34 uri. — Pojasnila v oglasih. Kdor oglašufey la napreduje -J Naznanilo. 106 >f S i. septembrom sem prevzel vsa dimnikarska de.a dosedanje koncesije Štricel, kjer sem bil kot poslovodja. Zahvaljujoč se gospodom posestnikom II. okraja za dosedanje zaupa nie, se priporočam tudi nadalje. JANKO LIPNIK nas|. koncesije Štrcel LJUBLJANA, SV. PETRA C. 33. S spoštovanjem Kontrola tovornih listov je neobhodno potrebna za vsakega privrednika kajti neštetokrat se dogodi, da so isti zaračn nani napačno — v škodo prejemnika. Izkušnja uči, da se z vestno kontrolo lahko prihrani mnogo tisoč Din, za katere se je mislilo, da so že izgubljeni. Tovrstne posle oskrbujemo točno, zanesljivo in po zelo zmernih cenah. Trgovska tajnost zajamčena. ALOMA COMPANY d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova štev 2, L nadstr. 10644 F. P. Vidic & Komp. in Anton kovačič tvornica glinastih izdelkov« Ljubljana, Prešernova ul. št. 3 Vič, Tržaška cesta nudi pod konkurenčnimi cenami: glinaste peči modernih oblik in modelov, kmečke peči, štedilnike, bele češke emajlne ploščice za obložitev sten v kopalnicah* kuhinjah itd. Prevzemamo tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. V« • je nafbolfša ta aajbol! zdrava pijača ohlajeni LTBHf uenice. ooihe, mube ščurke, mravlje, moljt er v opče vso golazer hiši, kot v poljedelstvu vrtnarstvu, vinogradni štvu, pri živini itd. Hojasnila dale brezplačno-Piretrin d. d. Zagreb, B-c. 35. Pisarno obstoječo iz 4 sob, odnosno DVE PISARNI, obstoječi vsaka iz dveh sob, oddam v najem v Dalmatinovi ulici štev. 5. Povprašati je pri dr. Albin Smole, Dalmatinova ulica št. 5. 10680 kaanasetti moistei Ljubljana Resliev? cest' nah i viori »p ie na mm pu mm največja senzacija, kar jih je dosedaj bilo, naravnost iz Amerike in sicer Adrleno, doma z dolgo brado 36-letna poročena žena, mati 2 otrok. Njena brada je dolga 50 cm. Adrieno so pregledali najnzkušenejši zdravniki in ji dali ime Tarzanova žena (v ljudski govorici opičja žena), ker je dokazano, da je to edina ženska s tako dolgo brado. Druga atrakcija je El Rauna, indijski fakir, ki se igra z ognjem in plameni, ter turška plesalka Fatma s svojimi orientalskimi bakhantskimi plesi. Omenjeno bodi, da je to isto ravnateljstvo, ki je bilo tu v Ljubljani lansko leto s priljaiblieno debelo Rozo, in sicer na istem pTOstoru. Na promenadni poti razstavlja ista direkcija najnovejšo senzacijo in sicer miss Asro, bistrovidni medrj, ki čudovito prenaša misli, miss Lidijo s svojimi pariškimi (učnimi efekti in serpentinskimi plesi in damo z 12 meči v telesu, imenovano živa blazina za igle. Za obilno udeležbo se priporoča 10652 RAVNATELJSTVO. ili A, > v >-5' »MM ŠStf*: Zahvala. OMuu Ljnbljin* MraIoi uogfrha. u ror V globoki žalosti naznanjamo, da je naš predobri soprog, oče, brat itd., gospod Franc Pave zatvorni čuvaj drž. žel. danes, dne 4. t. m., po dolgi, mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 6. septembra 1928, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Celovška cesta 78 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. septembra 1928. 10682 ' žalujoči ostali. Ob priliki prebridke tzzube našega preljubega soproga ta očete, gospoda Filipa Horvata se tem po Som prav prisrčno rabvaliulemo vsem sorodnikom, someščanom, znan c«m in prijateljem. Id so od blizu in daleč prihiteli, da so ga spremili na njego^ zadnji po-td k večnemu počitku. Najtopleje na«j bodo zahvalijen i tudi vsi darovalci prekrasnega cvetja in mno gobfo)nih vencev. Posebej se $e zahvaljujemo preč. duhovSčind. usmiljenim sestram nemškega viteškega reda, vsem društvom in koTpoTacijam za častno spremstvo, središki godbi za ganljive žaJostirake, pev cem za v srce segajoče p&fcje, g. Jakobu Maijceau ter g. R. Folaku za pretresljiv nagrobni govor. Vsem presrčna hvala! V OkMOŽU, dne 2. septemb ra 1938. ŽALUJOČI OSTALI. Urejuj« Darom. Ravljea Izdaj« za tunzorcij »Jutru AOud AibmUti, L* fttrodno UakanM O, lj&i*