REZERVNI STAREŠINE OCENILI DVELETNO DELO
Za odgovornejši odnos članstva
15. decembra so se na svoji programsko volilni konferenci zbrali rezervni vojaški starešine. Spre-govoriii so predvsem o svojem pretečenem dvelet-nem delu in aktivnostih, ki so pred njimi, razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novega.
Danes tvori občinsko organizacijo ZRVS 25 krajevnih organizacij ter deset aktivov v združe-nem delu s skupno 3.292 člani. Idejnopolitičnem izobraževanju ter varnostno samozaščitnem in splošnem vojaškem usposabljanju so tudi v teh dveh letih rezervni vojaški starešine namenili naj-več prizadevanj. Komisije so vložile veliko truda v priprave gradiv, skic, shem... zato so bila predavanja, seminarji in praktično izvajanje na terenu pripravljena in kvalitetno izvedena. Žal,
pa smo na svoji konferenci zopet ugotavljali, da odgovornost prenekaterega RVS ni vedno v skla-du s statusom, ki ga uživa kot rezervni starešina in odgovornostjo do družbe. Obisk na teh predava-njih, vajah, skratka na preverjanju znanja je bil različen in se je gibal od 25 do 55 odstotkov. Že v preteklosti so bile postavljene zahteve, da bi namesto vabil vročali pozive, vendar je prevlado-valo mnenje, da to ni rešitev, kajti cilj je, da vsak rezervni starešina opravlja dolžnosti na podlagi samodiscipline.
Vojaški rezervni starešine pa so v povezavi z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacija-mi delovali tudi na vseh področjih življenja. Uspešno je bilo delo z mladimi, s šolami tako pri
organizaciji in izvedbi obrambnih krožkov, tek-movanj, pohodov, obiskov v vojašnicah. Rezervni vojaški starešine aktivno delujejo tudi v taborni-ških odredih, planinskih društvih, lovskih druži-nah, še posebno pa so zadolženi za delo v strelskih družinah.
S šolami pripravljajo proslave v počastitev dne-va JLA, 1985 leta so pripravili občinsko proslavo na Brezovici in 1986 v šoli Franca Leskovška-Luke. Dobro organizirana pa tudi uspešna so bila tekmovanja tako v počastitev občinskega prazni-ka, dneva JLA in pohoda po poteh heroja Kebeta v Dražgošah, na katerih so dobro sodelovali tako člani ZRVS in ZSMS. Več kot čestitati pa je potrebno ekipam, ki so iz Dražgoš prinašala viso-ko osvojene uvrstitve.
Posebno skrb pa so namenjali izmenjavi izku-šenj o delu organizacije ZRVS tudi izven republi-ških meja. Tako so v okviru srečanja Bratstvo in enotnost leta 1986 gostili 45 RVS iz Makedonije, lani pa v okviru srečanja Bratsko kolo predstavni-ke devetih občinskih konferenc iz vseh republik in pokrajin.
Ob vsem tem pa je bilo in ostaja delo občinske organizacije ZRVS tesno vpeto v delo občinske in krajevnih organizacij SZDL, delegatskega siste-
ma v prizadevanju za krepitev varnostne in obrambno samozaščitne sposobnosti vseh sestavin družbe...
V razpravi so bili izpostavljeni številni predlogi o tem kako izboljšati strokovna predavanja, da bodo zanimivejša ob čemer ne gre zanemariti tudi samo izobraževanje na kar vse preradi pozablja-mo. Aktivnosti pa bo potrebno učvrstiti tudi pri delovanju z mladimi in to tam, kjer mladi nepo-sredno delujejo v športnih, taborniških in drugih interesnih dejavnostih. Neposrednejše pa morajo biti tudi aktivnosti za piidobivanje mladih v voja-ške poklice.
Sicer pa so rezervni vojaški starešine razrešili svoje dosedanje vodstvo, se za uspešno in požr-tvovalno delo zahvalili dosedanjemu predsedniku Slavku Stamejčiču in nekaterim drugim članom ter izvolili novo predsedstvo. Občinsko organiza-cijo ZRVS bo odslej vodil dip. ing. dr. Avgnst Belič, podpredsednik je Ivan Lazar,sekretar Mar-jan Knavs, v predsedstvo pa so izvoljeni: Josip Moretti, Mihajlo Pejovič, AJojz Doloičar, Drago Bitenc, Rajko Najzer, Tomaž Modic, AJbin Le-naršič, Sašo Golobič, Stane Leskovšek in pred-stavniki JLA.