tiffroSrn 23554 TiilxfD TSAA VA
KNJIŽNICA IVANA POTRČA PREŠERNOVA 33
2250 PTUJ

... - * ■ ...	: , S,
DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI
NADALJEVANJE
3- PREDELAVA ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA
V kmetijskem obratu je dovoljeno uporabiti za proizvodnjo živil samo surovine, pridobljene od živali, ki so bile najmanj tri mesece ali od rojstva v reji na lastni kmetiji.
Dejavnosti, ki so v okviru sklopa predelava živil živalskega izvora dovoljene kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji: klanje prašičev, perutnine, kuncev in drobnice - možno v klavnici na kmetiji, klanje govedi ali kopitarjev - možno samo v klavnici, registrirani za javno potrošnjo, predelava mesa vseh zgoraj naštetih živali, predelava mesa divjadi, vzgojene v lastni obori, predelava sladkovodnih rib, obdelava in predelava mleka, zbiranje in sortiranje jajc, zbiranje in predelava medu.
Dejavnost predelave živil živalskega izvora se opravlja v posebnih prostorih, ki morajo izpolnjevati: splošne pogoje in posebne pogoje za posamezno dejavnost
a) splošni pogoji za opravljanje dejavnosti predelave živil živalskega izvora Pri predelavi živil živalskega izvora je treba izpolnjevati splošne pogoje, ki se nanašajo na:
-	registracijo dejavnosti pri upravni enoti in davčni upravi,
-	nosilec dejavnosti mora imeti
ustrezno izobrazbo ali ustrezno usposobljenost,
- zagotovljeni morajo biti prostori, ki ustrezajo sanitarno-zdravstveno-veterinarskim in tehničnim predpisom.
Kmetijske obrate, razen obratov za predelavo mleka in zbiralnic mleka, odobri predstojnik Veterinarske uprave Slovenije. Za odobritev morajo kmetijski obrati, ki proizvajajo in oddajajo v promet za javno potrošnjo surovine in živila živalskega izvora, izpolnjevati še splošne in posebne veterinarsko-sanitarne pogoje.
Splošni veterinarsko-sanitarni pogoji za kmetijske obrate se nanašajo na: lokacijo, dvorišče, poti, območje živilskega obrata, oskrbo z vodo in elektriko, zaščito vodovodnega omrežja, odstranjevanje odplak iz obrata, vzdrževanje higiene v obratu, zaščito pred insekti in glodalci, higieno pri pranju živil, prostorov, opreme in vozil, materiale za gradnjo in ureditev prostorov, opremo za klanje živali in predelavo mesa itd.
Posebni veterinarsko-sanitarni pogoji se nanašajo na: osebno higieno v kmetijskem obratu, odstranjevanje odpadkov, prostore in opremo delovnih prostorov
b) posebni pogoji za posamezne prostore za predelavo živil živalskega izvora
KLAVNICA
Klavnica mora imeti najmanj:
-	prostor za klanje živali, prostor za hlajenje ali hladilnik, v katerem se na lm2 površine hladilnika skladišči največ 150 kg mesa), prostor za obdelavo želodcev in črev, prostor ali zabojnik za neužitne dele klavnih živali in konfiskale, garderobno omaro za delovno obutev in obleko, ki ne sme biti v klavnem prostoru, in naslednjo opremo:
-	električno napravo oz. strelno napravo za humano omamljanje živali,
-	kovinske podstavke za odiranje prašičev ali kotel za obaranje,
-	umivalnik za roke in sterilizator za nože,
-	posodo ali voziček, namenjen za veterinarsko-sanitarni pregled trebušnih organov iz za odstranitev teh iz klavnega prostora, -obešala s kavlji za obešanje mesa in za veterinarski pregled organov.
Če se čisti in obdeluje črevesa, je treba imeti: kovinske mize za sprejem in obdelavo črev in želodcev, voziček za praznjenje in odvoz vsebine, pomivalno korito s priključki vode za čiščenje črev ali želodcev.
PROSTOR ZA PRF.DLI.AVO MESA
Prostor za predelavo mesa mora imeti najmanj:
hladilnico za ločeno shranjevanje mesa ali hladilnik, v katerem se na lm2 površine hladilnika skladišči največ 150 kg mesa, prostor za proizvodnjo mesnih izdelkov, prostor za toplotno obdelavo ali zorenje izdelkov (prekajevalnica ali zorilnica), hladilnico ali hladilnik za shranjevanje poltrajnih gotovih izdelkov oziroma suh zračen prostor za shranjevanje trajnih izdelkov, omaro za shranjevanje naravnih ovitkov za klobase.
PROSTOR IN OPREMA ZA
ZBIRANJE IN PREDELAVO MLEKA
Kmetijski obrat mora imeti za zbiranje in predelavo surovega mleka:
higiensko urejen, čist, zračen hlev za molznice, prostor -mlekarnico, ločeno od hleva, z opremo za čiščenje (filtriranje), hlajenje in skladiščenje mleka, prostor in opremo za toplotno obdelavo mleka, če se opravlja, oziroma prostor za proizvodnjo mlečnih izdelkov iz surovega mleka, prostor za zorenje
mlečnih izdelkov, hladilnico ali hladilnik za shranjevanje gotovih izdelkov (če je hlajenje potrebno glede na vrsto izdelka).
PROSTOR ZA MED Za zbiranje in predelavo medu mora imeti kmetijski obrat prostor za točenje in predelavo medu.
Ne glede na vrsto predelave živil mora imeti še:
prostor ali omaro za mehanična in kemična sredstva za čiščenje, zaprte posode (kontejnerje) ali zaprt prostor za odpadke. Kmetijski obrat, ki izpolnjuje navedene pogoje, se vpiše v register, ki ga vodi Veterinarska uprava Republike Slovenije.
4. TURIZEM NA KMETIJI Opravljanje gostinske dejavnosti na kmetijah je možno v obliki kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije, vinotoča, osmice.
Za opravljanje katerekoli turistične dejavnosti na kmetiji je treba ob izpolnjevanju splošnih pogojev, ki se nanašajo na registracijo in ustrezno usposobljenost, izpolnjevati še:
1.	minimalne tehnične pogoje, ki se nanašajo na: označevanje turistične kmetije, zunanje površine, poslovne prostore, opremo in naprave v posameznih turističnih kmetijah,
2.	minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje, ki se nanašajo na:
opremo, naprave, osebe, ki opravljajo gostinsko dejavnost na kmetiji.
KMETIJA Z NASTANITVIJO
Kmetija z nastanitvijo je kmetija, ki nudi: nastanitev z zajtrkom, celodnevno oskrbo na osnovi pol- ali polnega penziona, domače jedi, domače in kupljene pijače.
Kmetija z nastanitvijo ima: sobe (lahko tudi skupna ležišča) z bivalnim prostorom, kopalnico in predprostorom (če je kopalnica pred vhodom v sobo), stanovanje (apartma) oziroma prostor za kampiranje, kuhinjo s skladiščem, jedilnico z najmanj toliko stoli, kot je ležišč, garderobo in stranišče za zaposlene (osebje, ki dela in prebiva na kmetiji, lahko uporablja sanitarije, ki so v sklopu stanovanjskih prostorov).
IZLETNIŠKA KMETIJA Izletniška kmetija je kmetija odprtih vrat, ki nudi svojim gostom:
jedi iz domačega okolja, doma pridelane in predelane pijače,
Trnovski
zvon
Izdajatelj: Občine Trnovska vas
Uredništvo: Marija Pukšič, Milena Meznarič, Marjan Potrč in Anita Vršič, dopisnici Romana Breznik in Barbara Drumlič. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Trnovska vas brezplačno.
Javno glasilo TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBČINE TRNOVSKA VAS je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1725.
Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.
Telefon: 02/757-95-10
Telefaks: 02/757-16-61
E-pošta: obcina.trnovska.vas @sio!.net
Časopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 360 izvodov
Odgovorna urednica: Marija Pukšič
Lektorica: Anita Vršič
Elektronski prelom, oblikovanje in tisk: Tiskarna Grafis, \Požeg 4, Rače_______________ _____________________________^
napitke, mineralno vodo Izletniška kmetija: kuhinjo za pripravo jedi (kmečko kuhinjo) s skladiščem, prostor za strežbo jedi in pijač (kmečka izba), stranišče za goste, stranišče in garderobo za zaposlene (osebe, ki delajo in prebivajo na kmetiji, lahko uporabljajo sanitarije, ki so v sklopu stanovanjskih prostorov).
Izletniška kmetija z več kot 50 sedeži mora imeti: kuhinjo, v kateri se ločeno izvajajo nečisti in čisti postopki priprave jedi, skladiščne prostore za kratkotrajno skladiščenje, jedilnico, stranišče za goste, stranišče in garderobo za zaposlene (osebje, ki dela in prebiva na kmetiji, lahko uporablja sanitarije, ki so v sklopu stanovanjskih prostorov).
VINOTOČ
Vinotoč je oblika strežbe in prodaje: lastnega vina, domačih pijač, hladnih prigrizkov, domačega kruha in peciva, ki se izvaja na kmetiji oziroma v vinski
kleti vse leto, dokler je lastna pijača.
Vinotoč mora imeti: prostor za točenje pijač (točilnica), prostor za pripravo prigrizkov, tekočo hladno in toplo vodo, stranišče za goste, stranišče in garderobo za zaposlene (zaposleno osebje, ki dela in prebiva na kmetiji, lahko uporablja sanitarije, ki so v sklopu stanovanjskih prostorov).
OSMICA
Osmica je oblika strežbe in prodaje lastnega vina in drugih doma pridelanih alkoholnih ter brezalkoholnih pijač, ki se izvaja v premičnih objektih oziroma z objekti, sredstvi ali napravami, ki so prirejene v ta namen.
V osmici se lahko, največ dvakrat na leto do deset dni, streže in prodaja:
lastna domača pijača, hladni prigrizki, domači kruh, pecivo, eno krajevno značilno jed.
Premični objekt (kiosk, stojnica
ipd.) mora imeti:
površine za pripravo jedi (če jih
nudi), hladilne oziroma grelne naprave za jedi in pijače (glede na obseg ponudbe), prostor za strežbo jedi in pijač (če je organizirana strežba oziroma samopostrežba, jedi in pijač), umivalnik z lastno napravo s tekočo vodo, če objekt ni priključen na vodovodno omrežje (razen pečenje kostanja, koruze ipd.), posodo za odpadke, stranišče za goste (če se jedi in pijača konzu-mirajo pri mizah).
ODDAJA ŽIVIL S KMETIJE Oddaja živil s kmetije v promet je možna v primeru, da je le-ta registrirana. Dovoljeni so naslednji načini oddaje: neposredno kot ponudba gostom na kmetiji, prodaja živil neposredno na kmetiji, prodaja na tržnicah, prodaja svežega mesa in mesnih izdelkov v urejeni prodajalni na kmetiji, prodaja mleka in mlečnih izdelkov v urejeni mlekarnici na kmetiji.
Z navedeno dejavnostjo je dosežen končni rezultat vsake
registrirane dejavnosti -povečanje dohodka in s tem posledično izboljšanje finančnega stanja kmetije. Marsikateri družini bo prav dopolnilna dejavnost omogočila uspešnejše poslovanje ali celo preživetje. Avtorji tega članka so sodelavci VITE. To je združenje, ki se že nekaj zadnjih let ukvarja izključno z iskanjem zaposlitvenih možnosti na podeželju, predvsem zaposlitvenih možnosti za male kmete, ženske in možnosti razvoja družinskega podjetništva na podeželju. V zadnjih treh letih smo pomagali več kot dvestotim posameznikom, 167 jih je na kmetiji odprlo novo delovno mesto.
Zato vabimo vse, ki vas karkoli zanima glede dopolnilnih dejavnosti, da nas lahko za informacije pokličejo po tel. 02 460 50 80.
VITA Maribor
RAZPIS REPUBLIŠKIH IN ZOISOVIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2002/2003
Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2002/03 je izšel 28. 5. 2002 v časopisu Delo in Večer. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, ki so državljani Republike Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva in letni bruto dohodek njihove družine v 1. 2001 ne presega 704.813 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10 % (775.294 SIT).
Vloge (obr. DZS 1,51- dobijo se v papirnicah in knjigarnah) se že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: OS Ptuj, Vodnikova ulica 2 (nad novo pošto, v drugem nadstropju), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00.
Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki je priloženo obrazcu za vlogo!
Vlogo lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti, določen je pogoj glede starosti, pogoj glede statusa (zaposlitev, prijavljenost na zavodu za zaposlovanje....) in pogoj glede prejemanja drugih štipendij oz. posojila za študij - glej razpis.
Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 6. 9. 2002, za študente 4. 10. 2002.
Vloga mora biti vložena do roka. Če kakšna priloga še manjka, se lahko vloga dopolni tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri sprejemu vloge). Študenti naj s seboj prinesejo indeks na vpogled. Vloga se ne šteje za zamujeno, če je bila vložena po roku iz opravičljivih razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga z vsemi dokazili vložena v 15 dneh od nastanka oz. prenehanja razloga.
Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, če pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga vložena v 30 dneh od nastanka razlogov.
Izobraževalni zavodi lahko do enakih rokov predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oz. umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti.
Učenci, dijaki in vajenci morajo imeti najmanj prav dober uspeh, študenti najmanj povprečno oceno 8.
Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti še javno priznan uspeh oz. izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (kaj se šteje za izjemni dosežek, je navedeno v razpisu).
Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: www.ess.gov.si, v rubriki AKTUALNO, kjer si lahko ogledate vlogo za republiško štipendijo (jo tudi izpišete), lahko pa naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije.
Priporočamo vam, da vloge oddate čimprej, tudi če so nepopolne. S tem boste sebi prihranili čakanje v vrsti za oddajo (kajti v dneh pred potekom roka so dolge čakalne vrste), nam pa omogočili tekoče delo in pravočasno izplačilo štipendij upravičencem.
Manjkajoče priloge (predvsem potrdila o vpisu) lahko pošljete tudi po pošti ali oddate v nabiralnik pri vložišču Območne službe Ptuj, Vodnikova ulica 2. Na vsako naknadno vloženo ali poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Območna služba Ptuj
OBVESTILO
Vse zavezance za vplačevanje denarnih sredstev na podlagi krajevnega samoprispevka, ki je bil uveden s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Trnovska vas (pravna naslednica občina Trnovska vas), objavljen v uradnem Usta RS št. 62/1997, obveščamo, da je z dnem 30. 6. 2002 dosedanji ŽR št. 52400-842-185-82219 zaprt.
Za isti namen je od 1. 7. 2002 odprt TRR-številka: 01385-8425850231.
Uprava
POŽAR V LOČIČU
V soboto, 18. maja, je nad Trnovsko vasjo divjala silovita nevihta z grmenjem. Zvečer okrog 20.30 je ognjena strela zanetila požar na gospodarskem poslopju družine Grosek v Ločiču 20. Velik požar se je z neverjetno naglico razširil po celotnem gospodarskem poslopju. Kljub hitremu posredovanju domačih gasilcev PGD Biš ter sosednjih društev Desenci, Destrnik in Vitomarci je gospodarsko poslopje pogorelo do tal. Ob pomoči dobrih sosedov in vaščanov Ločiča ter gasilcev je uspelo ogenj pogasiti, tako da ni ogrožal bližnjih stanovanjskih hiš. Zaradi neposredne bližine stare in nove hiše je bila velika nevarnost, da pride do še večje nesreče. Škoda, ki je nastala, je ocenjena na 5.000.000.00 SIT. Uničenih je bilo precej kmetijskih strojev, poginilo je nekaj živine, ki je zaradi silovitega ognja niso mogli rešiti.
Ob pomoči vaščanov Ločiča ter dobrih sosedov, ki so takoj priskočili na pomoč in v hudi stiski pomagali družini Grosek-Kolednik, raste sedaj na pogorišču novo gospodarsko poslopje, ki že dobiva svojo podobo. V kraju je stekla nabiralna akcija: bodisi v denarju, lesu ali drugem materialu.
Družini Grosek in Kolednik se zahvaljujeta vsem sosedom, vaščanom Ločiča, članom prostovoljnih gasilskih društev Biš, Destrnik, Desenci, Vitomarci in vsem, ki so kakorkoli pomagali ter prisluhnili klicu na pomoč, darovali za obnovo in pomagali z delom. Še vedno velja izrek, da v nesreči spoznaš prijatelja!
Marija Pukšič
ZAHVALA
V imenu družine Šalamun iz Slavšine se iskreno zahvaljujemo dr. Francu Šuti za njegovo neizmerno pomoč. Ker smo imeli doma težko bolnico, smo ga velikokrat potrebovali. Vedno smo ga lahko poklicali, ga vprašali za mnenje in nikoli ni rekel, da nima časa ali da ne more, pa naj je bil v ambulanti Cerkvenjak, Trnovska vas ali Destrnik. Njegovih obiskov smo bili deležni v rednem delovnem času, pa tudi zunaj njih.
Prepričani smo, da je bolnici z zdravljenjem, z lepo prijazno in tolažilno besedo iz dneva v dan dajal moč in vero v življenje. Vsak izmed nas si želi takšnega osebnega zdravnika in nekateri imamo to srečo, da ga imamo.
Upamo, da veliko pacientov dr. Šuta zna ceniti njegov trud pri delu z bolnikom. Naša družina ga zna, zato se mu zahvaljujemo.
Zahvala velja tudi patronažni sestri, gospe Martini, ki je redno obiskovala našo bolnico. K njej je rada prihajala po nalogu zdravnika ali pa če se je nahajala v našem kraju. Tudi ona je vedno našla lepo prijazno besedo, česar pa danes v njenem poklicu primanjkuje. Še enkrat iskreno hvala dr. Šuti in patronažni sestri Martini.
Družina Šalamun iz Slavšine
HRANITE STARINE
V marsikateri hiši se še najde veliko starih predmetov (knjige, šivalni stroji, kosi pohištva, stara orodja...), ki jih pogosto sploh ne opazimo ali so nam samo v napoto. Veliko je bilo že uničenih. Saj veste: gradila se je nova hiša, pa je veliko stvari zgorelo.
Ker načrtujemo, da bi v Simoničev! hiši uredili etnografski muzej, bi želeli, da se ohrani, kar je še ostalo. Takrat bi starine lahko shranili na primeren kraj, še vedno pa bi ostale v vaši osebni lasti, če bi tako želeli.
Zato ohranjajmo preteklost in skupaj gradimo prihodnost.
TD Trnovska vas
USTANOVITVENI ZBOR TD TRNOVSKA VAS
Številnim društvom, ki že delujejo v naši občini, se je pridružilo še eno, ki nam je vsekakor manjkalo. Tako je 11. 5. 2002 v DK Trnovska vas potekal ustanovitveni zbor Turističnega društva Trnovska vas na pobudo predlagateljice gospe Angele Fras.
Kot se za takšen zbor spodobi, je bilo najprej treba izvoliti delovno predsedstvo. Predlagani in izbrani so bili: Majda Dmmlič, Marjetka Veber, Alojz Fekonja in Anita Vršič. Nato se je pričel zbor odvijati po točkah dnevnega reda. Najprej je delovna predsednica, Majda Drumlič, predstavila pravila turističnega društva. Sledila je razprava po posameznih členih, z nekaterimi spremembami je bil nato pravilnik odobren. Sprejeto je bilo, da se društvo imenuje Turistično društvo Trnovska vas, da bo sodelovalo z Novo KBM. Če neha delovati, se sredstva prenesejo na občino, prav tako je bilo sprejeto, da lahko prodaja izdelke domače obrti. Sedež društva bo v Trnovski vasi 38. Kot zadnja dva sklepa sta bila sprejeta sklep o članarini, ki je 1000 SIT, ter sklep o žigu društva, na njem bo panonska hiša. Glede na vse zgoraj navedene točke je bil sprejet Statut Turističnega društva Trnovska vas.
Sledila je predstavitev nekaterih načrtov društva, ki jih je predstavila gospa Angela Fras: registracija društva (že opravljeno), priprava zloženke, nova razglednica kraja, ureditev panonske hiše, pano z zemljevidom občine in še marsikaj. Predlagani plan je bil sprejet. Prešli smo na točko: izbor izvršnega odbora in nadzorne komisije. V njiju so bili predlagani in soglasno sprejeti naslednji člani: predsednica je postala Angela Fras, podpredsednik Jože Kapun, tajnica Anita Vršič, blagajničarka Majda Dmmlič. Člani: Roman Maguša, Andreja Pukšič, Franc Kuplen, Helena Perkovič. V nadzorno komisijo so bili sprejeti Matjaž Kramberger, Stanko Dominik in Mitja Kovačič. Disciplinski odbor sestavljajo: Poldika Lovrenčič, Marjetka Veber in Janez Rojko.
Ob koncu je spregovoril še župan Karl Vurcer, ki je podprl delovanje društva. Nato so se oglasili še nekateri člani s svojimi predlogi. Ustanovitvenega zbora se je udeležilo 33 ljudi, med njimi je bilo kar precej mladih, kar je predsednico zelo navdušilo.
Barbara Drumlič
VZPON NA TRIGLAV
Poti na Triglav vodijo iz šestih različnih dolin. Turistično društvo vas vabi, da se pod vodstvom izkušenega planinca Jožeta Kapuna povzpnete po najlažji poti.
Odhod bo v sredo, 7. avgusta, v zgodnjih jutranjih urah iz Trnovske vasi. Z osebnimi avtomobili se bomo peljali do Rudnega polja na Pokljuki (1340 m).Ob sedmih bomo začeli okoli triurno hojo do Vodnikove koče (1805 m). Tam bomo malicali in se oskrbeli z vodo. Od Vodnikove koče do Doma Planika je treba opraviti še nadaljnji dve uri hoje. Tam bomo prespali na skupnih ležiščih, zaradi pomanjkanja vode se nam ta večer ne bo treba umivati.
Naslednji dan bomo zgodaj vstali in premagali strmo pot na vrh. Sledil bo počitek in krst vseh, ki bodo na Triglavu prvič. Vračali se bomo mimo Tržaške koče nad Doličem, preko Hribaric, po Dolini Triglavskih jezer do Koče pri Triglavskih jezerih (1683 m), kjer bomo prenočili.
Tretji dan se bomo vračali po dolini Triglavskih jezer preko Komarče do slapa Savice in Bohinjskega jezera. Načrtovan je tudi ogled spomenika Jakoba Aljaža in Prešernove hiše.
Prijavite se lahko do 3. 8. 2002 pri Jožetu Kapunu po tel. 757 42 71 ali na občini pri Mileni Kapun. Tel.: 757 95 10.
Pripravila: Barbara Vršič
ZGODBA V RAZMISLEK
Štiri sveče so počasi dogorevale.
Prostor je bil popolnoma tih in lahko si slišal njih pogovor. Prva je rekla:«Jaz sem MIR. Ampak ljudje me ne znajo obdržati, zdi se mi, da mi ne preostane drugega kot da ugasnem.« In počasi, počasi je ugasnila.
Druga pravi:«Jaz sem VERA. Žal ne služim ničemur. Ljudje nočejo vedeti zame in zato nima smisla, da ostanem prižgana.« Komaj je to izgovorila, jo je lahna sapa ugasnila.
Žalostno potoži tretja sveča:«Jaz sem LJUBEZEN. Nimam moči več goreti. Ljudje me ne upoštevajo in se ne zavedajo mojega pomena. Svoje bližnje bolj sovražijo kot ljubijo.« In sveča ugasne. Nepričakovano vstopi v sobo otrok in vidi ugasnjene sveče. Prestrašen zaradi mraka pravi: »Ampak kaj počnete? Morale bi biti prižgane - strah me je teme!«
In ko to izreče zajoče.
Takrat se oglasi četrta sveča:«Ne obupaj, ne joči! Dokler bom gorela, lahko zmeraj ponovno prižgeš ostale sveče... jaz sem UPANJE!« Potolažen prime svečo upanja in prižge ostale sveče.
Želimo si, da upanje v naših srcih ne bi nikdar ugasnilo. Vsak od nas lahko kot ta otrok z upanjem ponovno obudi vero, mir in ljubezen!
Oklep iz belega ledu
Srce oklepa hlad in mraz, pokoja nima ne miru, ujeto je v bleščeč okras, v oklep iz belega ledu.
Ga ostra skala ne razlomi, kladivo trdo ne razbije, stopi se ne, ko sonce sije, ob njem se ognja moč ukloni.
Le ena reč je, ki pomaga, ukrasti jo mi sladka je pregreha.
Ta reč je nežna in je blaga - bleščeča iskra tvojega nasmeha.
Ko prideš
Pomembno ni, kako in kdaj, pomembno ni, ne kje, zakaj
-	samo, da prideš.
Če srečna si, vesel obraz pokazal ti bom tudi jaz
-	samo da prideš.
In kadar žalostno srce prineseš, bom tolažil te
-	samo da prideš.
Pri meni čaka te objem, rešila bova vsak problem
-	samo da prideš.
V objemu združena oba presrečna bova spet midva
-	takrat ko prideš.
Roman Maguša
KO BOM VELIK...
Vse več otrok nima enakih možnosti in izpolnjenih osnovnih pogojev pri pridobivanju izobrazbe. Zaradi materialnih in drugih težav njihovih družin postajajo med sovrstniki vse bolj zapostavljeni in izolirani. Mnogi izmed njih žal ne bodo nikoli uresničili svojih sanj o poklicu.
V lanskem letu so župnijske Karitas po vsej Sloveniji v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomagale 3400 osnovnošolcev pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu malice in šole v naravi. Razdeljena pomoč v skupni vrednosti 17 mio. SIT je mogoče visokozveneča, vendar preprost izračun pokaže, da vsak otrok v povprečju prejme pomoč v vrednosti 5000 Sit.
Tovrstna pomoč je najbolj izdatna na območju Škofijske karitas Ljubljana. V Mariboru in Kopru pa je dodatno 300 najbolj ogroženih otrok vključenih v tako imenovane programe botrstva oziroma posvojitve na daljavo in prejemajo letno pomoč v vrednosti 60.000 SIT. Zagotovo bi pomoč v taki višini po vsej Sloveniji potrebovalo vsaj še 1500 otrok.
Veseli smo lepega sodelovanja z različnimi ustanovami. Samo škofijske Karitas sodelujejo s prek 40 večjimi osnovnimi šolami. Močno pa je tudi sodelovanje osnovnih šol in drugih strokovnih služb z župnijskimi Karitas v posameznih krajih. Takšno sodelovanje omogoča, da skupaj odkrijemo najbolj pomoči potrebne otroke in jim pomagamo na najbolj primeren način, ki jih ne bo zaznamoval pred njihovimi sovrstniki.
Obračamo se na Vas, dragi bralci, da nam pomagate, da vsaj malo olajšamo stiske otrok. En vidik pomoči so seveda sredstva, ki jih potrebujemo za nakup šolskih potrebščin. Še bolj pomembno pa je, da se skupaj borimo proti potrošniški miselnosti in logiki trga, ki vse bolj vdira v osnovne šole.
Ob veliki poplavi najrazličnejših učbenikov, pripomočkov in izvenšolskih dejavnosti so učitelji velikokrat v veliki zagati. Vsi ti prestižni pripomočki in možnosti so lahko zelo dobrodošli, vendar pa močno obremenjujejo družinski proračun. Veliko učiteljev in šol se trudi najti pravo mero, tako da je prizadetih čim manj otrok, ki bi se zaradi revščine njihovih družin lahko počutili izključene in manj vredne. Vse večje pa so tudi razlike med možnostmi, ki jih imajo otroci v mestih in na podeželju.
Skupaj z Vami, dragi starši, učitelji in vsemi, ki se pri svojem delu srečujete z otroki, nam bo uspelo, da bo v osnovnih šolah ostala najvišja vrednota znanje in zdrava samozavest.
Zagotovo si vsi želimo, da bodo osnovne šole tudi v prihodnosti ostale prostor enakih možnosti za vse otroke.
Podrobnosti o akciji: http://www.karitas.si/.
Podrobnosti o cenzusih za prejem pomoči:
Koper (tel.:05/330 02 33),
Ljubljana (tel.:01/439 21 30),
Maribor (tel.:02 / 252 26 97).
Peter Tomažič Slovenska karitas
Esiesi Ko bom
Kristanova ul. 1 1000 Ljubljana
Pomagajmo otrokom pri nakupu šolskih potrebščin.
Najdete nas na vseh večjih poštah. TRR: 24200-9003852948, sklic: 00 250602, namen: Ko bom velik
KOPRIVA - Urtica
VELIKA KOPRIVA
Ljudska imena. Velika pekoča kopriva, velika žgoča kopriva. Botanika. Velika kopriva je do 150 cm visoka trajna zelika s tanko, dolgo in močno razraščeno koreniko. Steblo je štirioglato. Na listih in steblu so številni žgalni laski, ki se končujejo s trdo, krhko konico. Žgalni laski so votli in vsebujejo pekočo snov. Pri najmanjšem dotiku konica zbode, se odkrhne, vsebina votlega laska pa se razlije po koži in povzroči znano pečenje. Listi so srčasti, podolgovati in grobo napiljeni. Rastlina je dvodomna - na cvetnih poganjkih so praviloma samo moški ali samo ženski cvetovi. Ti so neznatni, opraševanje pa opravlja veter. Plod je majhen, enosemenski - orešek.
MALA KOPRIVA
Ljudska imena. Kopriva, mala pekoča kopriva, ožarnica, pečenica, užagalica, žagalica, žagovnica, žarna kopriva, žarnica, žgavnica, žgoča kopriva, živa kopriva.
Botanika. Mala kopriva je do 80 cm visoka enoletnica. Zelo podobna je veliki koprivi. Liste ima majhne, jajčaste.
Po obliki listov in po dlakavosti, po žgalnih laskih in drugih lastnosti se pojavljajo pri obeh koprivah mnogovrstne oblike, ki so verjetno tudi posledica različnih rastišč. Praktičnemu nabiralcu zelišč teh drobnih botaničnih razlik ni treba poznati, kajti obe vrsti in vse njune številne oblike in variacije so enako zdravilne.
Duh in okus. Kopriva ima svojevrsten duh, ki ni neprijeten. Je pa neprijetnega okusa.
Čas cvetenja. Od julija do avgusta, seme dozoreva jeseni.
Nahajališča. Obe koprivi, velika in mala, sta razširjeni po vsem svetu. Pogosti sta tudi v Sloveniji. Rasteta ob plotovih, ob živih mejah, po nasipališčih in starem zidovju, med grmovjem, po nabrežjih in obdelovalnih	zemljiščih,	po
svetlih gozdovih in drugih prostorih v nižini in po gorah (pri živinskih stajah je velika kopriva pogostna tudi na višinah blizu 2000 m). Koprivam najbolj ugajajo tla, bogata z dušikom.
Zdravilni deli rastline. Uporabljamo cvetečo	in
necvetečo zel, nabiramo jo od maja do konca julija. Vse rastline posušimo v senci in šele suhe na drobno zrežemo.
Zdravilne snovi in učinkovine. V koprivah so velike količine mineralnih snovi, tako železa, magnezija, natrija, kalija, fosforja, kalcija in
kremenca. Na urejevanje količine sladkorja v krvi delujoči hormoni, važen encim sekretin, čreslova kislina, škrob, galusova kislina in A-vitamin. Tako imenovani koprivin strup, ki smo ga že kot otroci neprijetno spoznali, ni mravljična kislina, kot je veljalo doslej, ampak sestoji iz histaminu podobne in še iz drugih učinkovin. Kljub tej obilici zdravilnih snovi in učinkovin, ki jih poznamo in dajejo koprivi vrednost zdravilnega zelišča, pa biologija in biokemija koprive še nista do kraja raziskali.
Zdravilnost. Prvo hvalnico na čast koprivi je spesnil rimski pesnik Kami leta 57; v tej pesmi poveličuje koprivo, potem ko mu je pozdravila trdovraten nahod in kašelj. V starogermanski mitologiji je bila kopriva simbol boga strele, ki hkrati blagoslavlja. V številnih krajih so ji vzdeli ime, ki označuje	to	zvezo
(Donnemessel). Po novejši ljudski razlagi pomeni to, da strela pozna koprivo tako dobro kakor človeka in se vamje tega, da bi treščila v šop kopriv. V ljudski veri in ljudskem izročilu ima kopriva do današnjih dni še vedno določen pomen. V mnogih alpskih krajih vržejo v kmečkih hišah v kuhinjsko ognjišče nekaj kopriv, kadar se bliža neurje »da ne bi treščilo v hišo«. Pogosto primerjajo pekoči učinek z ljubezensko strastjo, ki tudi tolikokrat gori v srcu s použivajočim ognjem. V starem veku so tako imenovanim ljubezenskim napojem dodajali koprivno seme in v staronemškem rokopisu o »govorici cvetlic« je brati, »kdor čuti v srcu gorečo ljubezen, naj nosi pekoče koprive«. Zanimivo je dejstvo, da so v nekdanjih časih pivovarji ob bližajočem se neurju položili velik šop kopriv na kadi za varjenje, s čimer so hoteli preprečiti, da se ne bi med neurjem skisalo.
Najprimernejšo slavo pa je zapel koprivi znani ljudski zdravnik in pesnik dr. Heinrich Hoffmann (1809-1894), ko povzdiguje njeno zdravilno moč v naslednjih vrsticah:
»Kopriva, ti nespoznana zel, tebe moram hvaliti,/ tvoja krasna zelenina je v najlepši obliki sestavljena iz železa/ kalcija, kalija, fosforja, samih dragocenih vrednot/ ki kalijo iz naročja dobre matere zemlje/ Le k njim se ti je treba skloniti/ natrgati poganjke za blagor svojega telesa/ in jih uživati kot sok, sočivje ali čaj/ To, kar zastonj raste v gozdu, na poti in trati/ celo še bliže, kraj poti v
bornem velemestu/ jemlji, kar ti čisto in nepokvarjeno ponuja dobrotljiva narava/ v svoji dobrohotni ljubezni na svojih blaženih potih!«
Koprivo štejemo med najboljša čistila za kri, kar jih je med zdravilnimi rastlinami. Poleg tega je pomembno zdravilo za bolezni sečil. Uspešno pomaga pri vnetjih sečil, bolezenskem zas tajanju seča, poleg tega pri vnetju ledvic, vodenici, pri nastajanju peska v ledvicah in seču, celo pri nastajanju ledvičnih kamnov. Ker pospešuje iztrebljanje, odvaja nakopičene nezaželene snovi, spodbuja presnovo, odpravlja bledičnost in slabokrvnost, nazadnje pa krepi tudi odpornost proti nagnjenosti k boleznim, tako k prehladom in revmatičnim in protinskim boleznim. Tako je ta nepriljubljena, da, zaničevana rastlina ena izmed najbolj blagodejnih zdravilnih rastlin, ki jo ljudje še vedno daleč premalo cenimo. Zdravilne moči te rastline pa s tem še dolgo nismo izčrpali. Moramo omeniti, da kopriva tudi zaustavlja kri, ker zmore ozdraviti bruhanje krvi, krvav izmeček, krvomok in tudi premočno krvavenje pri mesečnem perilu. Ker vsebuje obilo vitamina A, raznih rudninskih soli, rastlinskih hormonov in nenazadnje encim sekretin, ki vpliva na razmnoževanje rdečih krvničk, je kopriva posebno primerna za tako imenovane pomladne kure, bodisi v obliki sveže iztisnjenega soka ali solate. S tem hitro odpravimo pomladno pobitost in preutrujenost ter preprečimo bolezni, ki izvirajo iz pomanjkanja vitaminov. Pred kratkim so znanstveno dokazali še en pomemben zdravilni učinek koprive. Koprivni izvlečki lahko znižajo količino sladkorja v krvi. To izhaja iz vpliva encima sekreti-na na trebušno slinavko.
Koprivo lahko uporabljamo na različne načine. V novejšem času imajo za najučinkovitejše redno uživanje sveže iztisnjenega soka, vendar ga je treba zaužiti takoj po stiskanju. Nikakor ne sme pričeti vreti. Če ga hranimo na temnem in hladnem kraju, se lahko izjemoma obdrži nekaj dni. Stisnjen sok lahko pred uživanjem nekoliko razredčimo z vodo, da dobi boljši okus. Če hočemo pripraviti koprivni čaj, ga pripravimo v obliki preliva: 2 čajni žlički drobno narezanega zelišča za 1 skodelico vode, 2 ali 3 skodelice na dan, čaj pijemo neoslajen ali mu dodamo medu, brž ko se toliko shladi, da je piten.
Spomladi pripravimo iz nežnih listov in mladih rastlin bodisi špinači podobno jed “koprivno špinačo”, ali pa liste in poganjke zelo rahlo poparimo in jih pripravimo kot solato ali kot dodatek k njej. Uporaba v ljudskem zdravilstvu. Izvleček iz drobno narezanih koprivnih korenin, pomešan s čistim vinskim kisom, velja za pripomoček za rast las, proti prezgodnjemu izpadanju in zoper prhljaj. Koprivni kis je primeren za notranjo uporabo (po čajnih žličkah), hkrati pa za zunanjo rabo v obliki vode za lase. Pripravljamo ga tako, da drobno narezane koprivne korenine denemo v močan vinski kis, postavimo dobro zamašeno steklenico na sonce in vsebino odcedimo. Umetne esence in podobnih kemičnih kisov ne smemo uporabljati v nobenem primem! Koprivni čaj uporabljajo v ljudskem zdravilstvu za večtedensko kuro (2 do 3 skodelice na dan) pri jetrnih in žolčnih boleznih, pri bolezni vranice, celo pri vraničnem tumorju (!), zasluzenju želodca in dihalnih organov, pri želodčnih krčih, črevesnih in želodčnih čirih, prebavnih motnjah, pljučnih boleznih, pljučni jetiki. Pri pljučnih boleznih je priporočljivo dodajati veliko medu.
V	ljudskem zdravilstvu uporabljajo tudi tako imenovano koprivno žganje: sveže koprivne liste, približno 2 prgišči, namočimo v 1 litru žitnega žganja in pustimo 4 do 8 tednov stati na toplem ali na soncu. Pri pekočem želodcu, pri krvavitvah iz želodca, pri pekoči zgagi, želodčnih čirih, čirih na črevesu po 1 Šilce zjutraj na tešče in zvečer 1 uro po večerji. S tem žganjem lahko tudi izpiramo rane, čistimo gnojne abscese, tvore in nezdravo kožo, pri močnem prhljaju pa ga vtiramo v lasišče. Uporaba v živinozdravstvu. Koprivni čaj dajemo domačim živalim pri koliki (krčevite bolečine v trebušnih organih). Iz drobno narezanih koprivnih korenin in masti pripravimo mažo, s katero namažemo konjsko dlako; žival dobi svež in zdrav videz.
V	senu ni nikdar primešanih dovolj kopriv, ker spodbujajo krave k mlečnosti. Koprivno seno je eno izmed najboljših krmil! Izpisano iz knjige Richarda Willforta Zdravilne rastline in njih uporaba.
Marjan Potrč
Uradni vestnik
Občine Trnovska vas
12. julij 2002
Leto III, številka 2
VSEBINA
1.	PRAVILNIK
o enkratnem prispevku za novorojence v občini Trnovska vas
2.	ODLOK
o uporabi sredstev proračunske rezerve
3.	SPREMEMBA IN DOPOLNITEV
Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Trnovska vas
1.
4.	SKLEP
o enkratnemprispevku za novorojence v občini Trnovska vas za leto 2002
5.	SKLEP
o določitvi izvajalca javne službeza odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list št.72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) in 7.člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik 1/99) ter 69. člena Poslovnika OS občine Trnovska vas (Uradni vestnik 1/99, 2/02), je občinski svet občine Trnovska vas na 28. seji, dne: 4. julija 2002 sprejel
PRAVILNIK
o enkratnem prispevku za novorojence v občini Trnovska vas
1.	člen
Ta pravilnik ureja dodeljevanje enkratnega prispevka staršem novorojencev na območju občine Trnovska vas, določa upravičence, pogoje za pridobitev in postopek uveljavljanja prispevka.
2.	člen
Enkratni prispevek za novorojence (v nadaljevanju: prispevek) je knjižno darilo, denarni znesek, namenjen v pomoč in v spodbudo starševstvu.
3.	člen
Upravičenec do prispevka je eden od staršev oziroma zakoniti zastopnik novorojenca pod pogojem:
- da je vsaj eden od staršev državljan Republike Slovenije, ima stalno prebivališče in stalno prebiva v občini Trnovska vas.
4.	člen
Pravico do prispevka uveljavlja eden od staršev. V primeru, če starša živita ločeno, je upravičenec do prispevka novorojenca tisti od staršev, pri katerem otrok živi.
5- člen
Pravica do prispevka za novorojenca se uveljavlja s pisno vlogo pri občinski upravi občine Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254
TRNOVSKA VAS. Rok za vložitev vloge je šest mesecev po otrokovem rojstvu. Po preteku tega roka se vloga s sklepom zavrže kot prepozno vložena.
6.	člen
Vlogi iz prejšnjega člena je potrebno priložiti:
-	izpisek iz rojstne matične knjige novorojenca,
-	potrdilo o stalnem prebivališču starša, ki uveljavlja pravico do prispevka,
-	davčno številko upravičenca,
-	kopijo hranilne knjižice ali kartico TR upravičenca.
7.	člen
Nekatere priloge iz prejšnjega člena tega pravilnika, si lahko občinska uprava pridobi na osnovi pooblastila upravičenca, pri ustreznih državnih organih.
8.	člen
Sredstva za izplačilo prispevka se zagotovijo iz proračuna občine za tekoče proračunsko leto.
9- člen
Enkratni prispevek se odobri s sklepom, ki ga izda občinska uprava na podlagi tega pravilnika.
Zoper ta sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni po prejemu ali vročitvi sklepa. O pritožbi odloča župan.
10.	člen
V primeru enkratnega denarnega prispevka se denar nakaže na račun upravičenca.
11.	člen
Občinska uprava lahko na podlagi mnenja patronažne službe ali pristojnega centra za socialno delo določi, da se denarna pomoč dodeli v materialni obliki, če tako zahtevajo koristi otroka.
12.	člen
Ta pravilnik se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas, veljati začne z dnem objave, uporablja se od 1.1.2002.
Št. 032-01/28-02 Trnovska vas, 4. 7.2002
Župan občine: Karl Vurcer, l.r.
2.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Trnovska vas (Ur. vestnik 1/99 in 2/01), 4. člena Odloka o poračunu Občine Trnovska vas za leto 2002 (Uradni vestnik 1/ 2002), je občinski svet občine Trnovska vas na 28 seji, dne 4. julija 2002 sprejel
ODLOK
o uporabi sredstev proračunske rezerve
1.	člen
Za odpravo posledic požara na gospodarskem poslopju ali stanovanjski zgradbi na področju občine Trnovska vas, se gospodinjstvu zagotovijo denarna sredstva v enkratnem znesku 200.000,00 SIT.
2.	člen
Denarna sredstva za odpravo posledic požara iz 1. člena tega odloka, se zagotovijo iz rezervnega sklada občine.
3.	člen
O porabi sredstev za odobren namen je po izvršitvi župan dolžan dostaviti poročilo občinskemu svetu.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Trnovska vas.
Št.:031-01/28-02 Trnovska vas, 4. 7. 2002
Župan občine: Karl Vurcer, l.r.
3.
4.
5.
Na podlagi 29- člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 6/97, 70/97,10/98, ,74/98 in 70/00) in Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik tednika, št. 1/99, 2/01) je občinski svet občine Trnovska vas na 28 seji, dne 4. julija 2002 sprejel
Spremembe in dopolnitve Pravilnika
o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Trnovska vas
1.	člen
V 11. členu pod točko BI. RASTLINSKA PROIZVODNJA se za točko BI.4 doda nova točka BI.5, ki se glasi:
BI.5 Apnenje zemlje- regres
Namen: pospeševanje večje proizvodnje s
pravilno uporabo manjkajočih hranil.
Višina: regresiranje apnenja zemlje do 50 % po predložitvi fakture.
2.	člen
Sprememba se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas, veljati začne naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1.1.2002.
Štev: 031-01/28-02 Trnovska vas, 4. 7. 2002
Župan občine: Karl Vurcer, l.r.
Na podlagi 8. člena Pravilnika o enkratnem prispevku za novorojence v občini Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas 2/02), je župan občine Trnovska vas izdal
SKLEP
O ENKRATNEM PRISPEVKU ZA NOVOROJENCE V OBČINI TRNOVSKA VAS ZA LETO 2002
1.	člen
Ta sklep ureja enkratni prispevek za novorojence v občini Trnovska vas za proračunsko leto 2002.
2.	člen
Enkratni prispevek za novorojence za leto 2002 (v nadaljevanju: prispevek) je knjižno darilo in vrednosti bon v višini 5,000,00 SIT, namenjen v pomoč staršem in v spodbudo starševstvu.
3.	člen
Pogoji za pridobitev prispevka so določeni v Pravilniku o enkratnem prispevku za novorojence v občini Trnovska vas.
Št. 031-01/28-02 Trnovska vas, 4.7.2002
Župan občine: Karl Vurcer, l.r.
Na osnovi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih, odpadnih in padavinskih voda v občini Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 1/2001) je občinski svet na svoji 28.redni seji, 4.julija. 2002 sprejel
SKLEP
Občinski svet občine Trnovska vas določa za izvajalca javne službe za področje odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda Komunalno podjetje Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 3, 2250 PTUJ.
Ta sklep je sprejet za obdobje enega leta in začne veljati z dnem potrditve na občinskem svetu občine Trnovska vas, objavi pa se v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
Številka: 032-02/02-28 Datum: 4.7.2002
Župan občine: Karl Vurcer, l.r.
HALO, KDO TAM?
Verjetno je že vsakdo med vami kdaj dvignil telefonsko slušalko in mu je tisti na dmgi strani nič kaj prijazno zatulil nekaj takšnega kot: Halo, kdo tam? Prav zato sem pobrskala po Novem sodobnem bontonu Eduarda Osredečkega in pripravila nekaj izvlečkov tudi zate, dragi bralec. Najprej pa se pomudimo ob besedi bonton. Morda vam zveni nekoliko tuje; beseda izhaja iz francoščine in eden od njenih pomenov se glasi “lepo, olikano vedenje”. Pa nazaj k telefoniranju.
ZASEBNI POGOVORI
Ko kličemo, se vedno predstavimo - praviloma najprej tisti, ki kliče. Najbrž ste se vprašali, zakaj. Ker vemo, koga kličemo, morda poznamo njegovo ime in priimek, prav gotovo pa njegovo telefonsko številko. Oglasimo se prosim ali halo, hkrati se lahko tudi predstavimo. Kdaj kličemo? Teoretično vsako uro dneva in noči. Kulturno obnašanje pa nalaga, da spoštujemo pravico klicanega do zasebnosti, oddiha, do mirnih nemotenih uric.
POSLOVNI POGOVORI
Ko govorimo s centralo, se ne predstavimo, ko pa se klicani oglasi, se predstavimo ter nato kratko in jedrnato preidemo na poglavitno.
Če je prvo in osnovno pravilo telefoniranja predstavljanje, potem je dmgo - bodimo kratki! Nekaj dobrih razlogov zato: drugi nas ne morejo poklicati, blokiramo morebitnega dvojčka, obremenjujemo zvezo, pa še en, o katerem v bontonu sicer nič ne piše - telefonski impulzi so vedno dražji. Tretje pravilo: Bodimo uvidevni. Ko smo v gosteh telefoniramo le izjemoma. Vedno vprašamo za dovoljenje - tudi dobre znance, sorodnike in prijatelje. Po telefonu se pogovarjamo razločno, ne preglasno pa tudi šepetamo ne.
Tako o telefoniranju bonton. Prijetno in kulturno telefoniranje želim.
Anita Vršič
PREDSTAVITEV RK
Ob sprejemu med mlade člane RK smo spoznali:
Največ je vredno, če smo zdravi, zadovoljni, uspešni in živimo v skupnosti, kjer se imamo med seboj radi.
Žal vedno ni tako. Mnogo ljudi živi v težkih razmerah, morda divja celo vojna. Toda ljudje si med seboj pomagamo, kadar je kdo od nas v stiski. Pred 139 leti se je Švicar Henry Dunat znašel na bojišču med ranjenci. Na njegovo pobudo so v Ženevi - v Švici osnovali mednarodno organizacijo, kjer so zmeraj pripravljeni pomagati drug drugemu v različnih stiskah. Svetovna organizacija Rdečega križa šteje danes več kot 105 milijonov ljudi v 178 državah sveta.
Znak rdeči križ na beli podlagi je obrnjena švicarska zastava, in sicer kot priznanje in zahvalo državi pobudnici. Osmi maj je svetovni dan Rdečega križa, kjer je bil na ta dan rojen ustanovitelj Henry Dunat.
Danes, ko boste postali MČRK, je prav, da spoznate temeljna načela, ki jih pri svojem delu upošteva gibanje Rdečega križa.
Takih je sedem:
HUMANOST - spodbuja medsebojno razumevanje, prijateljstvo, sodelovanje in trajen mir med vsemi narodi, največkrat pa preprečuje in lajša trpljenje ljudi.
PROSTOVOLJNOST - pomeni, da je delo prostovoljno in ne pričakujemo
plačila.
NEPRISTRANOST - pomeni, da pomoč nudimo vsem; ne glede na raso, veroizpoved, politično pripadnost, socialno stanje - se pravi prizadetim in nedolžnim.
NEVTRALNOST - pomagamo, vendar se ne postavljamo na nikogaršnjo stran. NEODVISNOST - pomeni, da se odzivamo na potrebe, ne na ukaze oblastnikov.
ENOTNOST - v vsaki državi je lahko samo eno društvo Rdečega križa in mora svojo humanitarno dejavnost opravljati po vsej državi - čeprav smo med seboj različni, smo vsi združeni pod Rdečim križem.
UNIVERZALNOST - pomeni, da imajo vsa društva po svetu enake pravice in dolžnosti do medsebojne pomoči.
V Sloveniji deluje Rdeči križ že od leta 1866, ko je bilo ustanovljeno Ženevsko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, njihovim vdovam in otrokom. Od 1993 je postal Rdeči križ Slovenije samostojna nevladna, nestrankarska humanitarna organizacija, ki pomaga ljudem v stiski. V državi je 56 območnih združenj - naše najbližje je Ptuj, v občini Trnovska vas imamo krajevno organizacijo Rdečega križa.
Po končani osnovni šoli se lahko prostovoljno včlanite.
Tako nam je delovanje RK predstavila mentorica Angela Fras.
DEJAVNOSTI OB ŠOLSKIH URAH
itiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiisiiiiiiitiitiitiitiiiiimiiiiiitiiiiimtiiiiittitttitiiitttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiittttiiiiiiiiiititiiiiiiiiisiiiitiiiKtitiiiiitttiiiiiiititiiiiiiiitiiiiiiiiittiiiiiiitiiiiitittitiitiittiiittiiiiiiiiiiiiMttiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiii
Šolsko leto se je izteklo. Bilo je polno velikih in malih uspehov, veselja in skrbi. Šolski dnevi niso minevali brez velikih in majhnih težav. Prepletali so se z odgovornostjo, zavzetostjo, jokom, s trmo, z jezo, navdušenjem, izgubljanjem in pozabljanjem šolskih potrebščin, nalog in drugih obveznosti ...
Pa kaj bi to! Vse je minilo, počitnice so pred vrati. Uživajmo jih. In kaj smo ob pouku še počeli v šoli?
September:
Učenci obeh prvih razredov ter učenci 2. in
3.	razreda so imeli plavalni tečaj v Termah Ptuj. Uh, kako smo plavali in čofotali. Če smo že bili na Ptuju, smo obiskali še Knjižnico Ivana Potrča, etnografski muzej na gradu, ogledali smo si obrežje Drave. Oktober:
Izvedli smo jesenski športni dan. Bili smo pohodniki. Najmlajši v Bišečki in Trnovski Vrh, 2. in 3. razred sta šla v Zavrh. 4. in 5. pa na Boč in Donačko goro. Bil je čudovit dan, preživet v naravi.
November:
V zadnjem tednu smo začeli obiskovati zavode, kjer se šolajo naši »drugačni« prijatelji iz okolice.
December:
Nadaljevali smo s projektom DRUGAČNI MED NAMI! Mirjana, Natalija, Dejan, Barbara, Stanko, Benjamin, Rajko, Klemen in Jernej so nam vračali obiske. Z njimi smo preživeli prelepe trenutke, v katerih smo spoznali drugačna življenja. 14. decembra smo jim pripravili program, kjer smo jim povedali, da so nam dali bogate izkušnje iz svojega življenja. Izvedli smo ure za starše, ki so skupaj z nami peli, pekli, izdelovali adventne venčke...
Januar:
Bil je nekoliko zatišni mesec, oddahnili smo si od prednovoletne mrzlice.
Februar:
Na pustni torek smo pripravili čudovito povorko v maskah. Nato smo odšli pred zgradbo občine, kjer smo imeli ples. Delavke občinske uprave pa so nas lepo postregle. Učenci 1. razreda devetletke so izvajali projekt o pustnem času. Sebi in nam - učiteljem so scvrli okusne jogurtove miške. Učenci 5. razreda so uživali na smučanju v zimski šoli v naravi v Ribniški koči.
Marec:
Skupaj z mamami smo praznovali. Vsak učenec je narisal portret svoje mame, ki
smo jih razstavili kar v dvorani. Mame so bili kar ponosne nanje... Podarili smo jim tople besede zahvale in rožico.
April:
8.	maja, na svetovni dan Rdečega križa, so bili vsi učenci sprejeti v to organizacijo. Pripravili smo si krajšo slovesnost ob tem pomembnem dogodku. Nanjo smo povabili predstavnike krajevnega odbora RK Trnovska vas ter gospo Kozoderčevo iz RK Ptuj. Takrat nam je o pomenu RK še zadnjič spregovoril gospod Jože Majerič, ki je danes žal že pokojni.
Junij:
Preživeli smo naravoslovni dan v “Jezerih”, kjer smo se o naravi naučili marsikaj novega. Ob zaključku B2 (11. 6.) smo si ogledali predstavo čeških lutk.
Učenci 3. razredov smo preživeli 5 nepozabnih dni v šoli v naravi na Debelem rtiču. Šolsko leto smo zaključili 21. junija s pevcem Sabastjanom. Ob njem smo iztrošili še zadnje atome šolskih moči. Hura, sedaj pa na zaslužene počitnice!
V imenu učencev in delavcev šole: Milena Meznarič
PLES ISKER V MAJSKO NOČ
Prvo je nič, potem je iskrica, za njo plamenček, za njim ogenjček in ko zagori, je ogenj s plameni in iskrami, ki požira vejevje in začne se ples isker, ki plešejo in osvetljujejo majsko noč. In ko dogori, ostane le spomin, ki ga vsako leto obujamo.
Enako kot z nami: od rojstva do smrti, vedno nas je manj in tisti, ki ostanemo, obujamo spomine na tiste, ki jih več ni. To je zgodba življenja in smrti in na koncu - spomina.
Takšen splet življenjskega veselja in ples isker se je dogodil iz sobotne na nedeljsko noč (30.
4.	na 1. 5. 2002 ) na Vrečarjevem bregu v Bišečkem Vrhu. Potekalo je že 7. tradicionalno kresovanje in postavitev majskega drevesa, katerega je prispeval Ivan Kurnik, vejevje za kres pa so navozili od vsepovsod. To delo so opravili mlajši vaščani: Martin Kurnik, Silvo Muršec, Robi Hari, Robi Klasič in Mitja Štumberger s pomočjo znanja starejših: Vinka Vrečarja, Rajka Vrečarja, Ivana Kurnika, Boštjana Štumbergerja in Vlada Štumbergerja ter vseh krajanov Sp. Bišečkega Vrha, da je kresovanje uspelo. Vso delo pa so
nadzorovali, kot organizacijski odbor, že imenovani, čeprav bi lahko bili vsi, saj je bilo dela dovolj in tudi skrbi, da so bili obiskovalci zadovoljni, njih želodci pa siti in napiti. K temu pa so mnogo prispevale gospodinje, ki so napekle kruh in ostale dobrote. Omeniti moram Marico Štumberger in njene pomočnice, ki se vsako leto zelo potrudijo in hvala njim, kakor tudi pripravljalnemu odboru, da tradicija živi, ne umre, kar bi bila velika škoda za številne letošnje obiskovalce tudi iz drugih krajev, ki s seboj prinesejo dobro voljo in so radi v dobri družbi, se sprostijo ob domačih dobrotah in kapljici iz podeželskih kleti. Na takšnih prireditvah na deželi si naberejo novih moči, se naužijejo svežega zraka, česar ne morejo v sivini betonskih stavb, asfaltnih cest in gneči mestnega vrveža. Tam ni prostora in zanimanja za kaj takšnega, saj sosed soseda ne pozna, čeprav se vsak dan srečujejo in pozdravljajo, in to je vse.
Ja, Vrečarjev breg je kraj, kjer se spletejo nova prijateljstva, kjer se pozabi vsakdanja bridkost življenja, kjer se obudijo spomini, kjer se sliši pesem in oglasi
harmonika, kot se je letos. In skoraj bi ta tradicija umrla in Vrečarjev breg bi sameval v tiho majsko noč; spet so bili na delu nepridipravi in en večer pred kresovanjem zakurili skupaj navoženo vejevje. Le budno oko je rešilo tradicijo. Zakaj to? Mar gre nekomu v nos, da se ljudje poveselijo, se pogovorijo, si zapojejo? Mar res današnja mladina nima drugega dela, kot da razmišlja le hudobne stvari in se s temi dejanji sama izločuje iz družbe? Ali izpopolnjuje ukaze starejših hudob za kak tolarček, da bi se izkazali? Ali je bila to konkurenca ali zavidanje?
V glavnem, ni jim uspelo zatreti
tradicije, izničiti naporov večdnevnih priprav.
Iskre so zaplesale v majsko noč in kres je spet osvetlil Vrečarjev breg in bližnji in daljni okolici dolin in vasic povedal, da je zmaga naša. In tudi bo! Še naprej bo živela tradicija; tako obljublja pripravljalni odbor, še bolj se bodo potrudili in obvarovali tradicijo majskega večera, četudi s stražo, tako da se prihodnje leto spet dobimo -že osmič - na Vrečarjevem bregu!
Marjan Potrč
STRELSKO DRUŠTVO TRNOVSKA VAS
22. OBČNI ZBOR
V soboto, 20. aprila 2002 je bil redni 22. občni zbor Strelskega društva Trnovska vas. Občnega zbora se je udeležilo 35 članov društva in predstavniki PGD Biš, lovske družine, Rdečega križa, društva upokojencev in predstavnica občine Trnovska vas. Ta občni zbor je bil za društvo zelo pomemben, saj je vodstvu društva in organom, ki delujejo v njem potekel štiriletni mandat.
Po otvoritvi in pozdravu predsednika društva Mitja Kovačiča je sledila izvolitev delovnega predsedstva. V predsedstvo 22. občnega zbora so bili izvoljeni Alojz Fekonja, kot predsednik, Vlado Štumberger, kot član predsedstva in Franc Hameršak, kot zapisnikar, Mitja Štumberger in Sandi Čeh, kot overovatelja zapisnika.
Sledila so poročila predsednika, blagajnika, tajnika, nadzornega odbora in tehnične komisije. Iz poročil je bilo razvidno, da društvo dobro in uspešno deluje, kar se vidi po odličnih rezultatih članov društva, ki jih dosegamo na tekmovanjih po Slovenskih goricah, saj smo se z vsakega tekmovanja ali turnirja vrnili z najmanj enim pokalom! Staremu vodstvu je potekel štiriletni mandat, zato je bil to volilni občni zbor . Dosedanje vodstvo je dobro in uspešno delovalo v društvu, zato je stari upravni odbor dobil ponovno zaupanje naslednja štiri leta. Tako je za predsednika društva bil izvoljen Mitja Kovačič, za podpredsednika Boštjan Čeh, za tajnika Franc Hameršak, blagajnika Franci Muršec in za tehničnega vodjo Jani Čeh. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Dušan Kramberger, Vlado Štumberger in Janez Tašner. Tehnično komisijo bodo sestavljali: predsednik Jani Čeh ter člani: Robi Kocmut, Davorin
SD Trnovska vas
Tekmovanje članov z zračno puško za ligaški pokal 2002
Na sestanku, ki smo ga imeli člani upravnega odbora društva v mesecu februarju smo sprejeli sklep, da bomo začeli izvajati strelsko tekmovanje članov društva z zračno puško. Dogovorili smo se, da bo liga sestavljena iz dvanajstih krogov, od tega prvih šest v spomladanskem času, drugih šest krogov pa bomo izvedli v jesenskem času. Prvi del tekmovanj je potekal vsakih štirinajst dni. Streljalo se je na 400 možnih krogov. Najboljši strelec prvega dela tekmovanj je bil Mitja Kovačič z 1890 krogi, drugi je Jani Čeh z 1801 krogom, tretji Boštjan Čeh z 1529 krogi, četri Mitja Štumberger z 1382 krogi, peti Janez Tašner z 1346 zadetimi krogi.
Strelsko društvo vabi vse svoje člane in vse ki bi to radi postali, da se nam pridružijo v jesenskem delu tekmovanja oziroma pri treningih čez poletje.
SD Trnovska vas
Franc Hameršak
ZAHVALA
V imenu nadzornega odbora društva upokojencev Trnovska vas se zahvaljujem upravnemu odboru s predsednikom Francem Kuplenom na čelu za dosedanje dosežke in razvitje novega prapora. Hvala vsem za trud in vloženo delo, ki ga ni bilo malo.
Ker pa sem tudi sama dolgoletna članica društva, bi se zahvalila vsem tistim, ki so društvo ustanovili. Ko sem na občnem zboru ob slovesnem razvitju novega prapora opazovala te skromne in ponosne ljudi, sem pogrešala tiste člane, ki so bili včasih zelo aktivni, a jih je bolezen prikovala na posteljo. Žal pa jih je mnogo od njih odšlo k večnemu počitku. Ob spominih na njih bi mi skoraj solza pritekla po obrazu. Beseda mi je zastala v grlu, ko sem potihoma rekla: "Nismo pozabili na Vas, Vaše pričeto delo nadaljujemo.«
DU Trnovska vas Vera Mihelak
Čeh, Mitja Štumberger in Miran Arnuga. Častno razsodišče bosta sestavljala Alojz Fekonja in Janez Tašner. Za praporščake pa so bili izvoljeni Vlado Štumberger, Dušan Kramberger, Robi Hari in Franc Horvat. Zaupanje za orožarja pa je še naprej dobil Jani Čeh.
Za aktivno delo v društvu je priznanje prejel Franci Muršec. Za uspešno desetletno delo v društvu pa so priznanja dobili: Gorazd Tašner, Mitja Štumberger, Mirko Čeh, Franci Čuček, Barbara Ornik in Janez Nedeljko. Pokal za najboljšega strelca v društvu je dobil Janez Tašner, za drugega najboljšega strelca je pokal prejel Franc Horvat in za tretjega Mitja Kovačič.
SD Trnovska vas Franc Hameršak
GASILCI BOGATEJŠI ZA 51 NIŽJIH ČASTNIKOV
Dandanes se v življenju dogajajo mnogokrat nepričakovane stvari. Na vsakem koraku preti nevarnost in nihče nam ne more zagotoviti, da smo kjerkoli vami. Vedno več je prometnih nesreč, kjer je potrebna takšna ali dmgačna pomoč in v teh poletnih mesecih je tudi veliko nevarnih neviht, ki lahko pustijo posledice za vedno, in s tem je tudi vedno več požarov. V zadnjem času jih je tudi na našem območju veliko, tako da morajo biti gasilci vedno pripravljeni.
Biti gasilec je sicer lepo, toda biti pravi gasilec ni enostavno. Vedno moraš biti pripravljen na pomoč in samo pomislimo, kolikokrat so ob reševanju iz ognja ali ruševin v življenjski nevarnosti. Zato ne more biti vsak gasilec, ampak je za to delo potrebna določena izobrazba in seveda tudi izkušnje. PGD Biš se lahko pohvali s številnimi člani, ki imajo znanje in lahko sodelujejo na požarih in seveda tudi ob drugih nesrečah. Te dni je Gasilsko društvo Biš pridobilo še osem nižjih gasilskih častnikov (Tatjana Breznik, Bojan Brumen, Boris Brumen, Davorin Čeh, Mitja Štumberger, Danijel Kramberger, Andrej Murko, Dani Čuček). Tečaj za nižjega častnika je potekal zaradi velikega števila vpisa pri nekaterih predmetih celo v dveh skupinah. Udeležilo se ga je 51 slušateljev iz GZ Trnovska vas-Vitomarci, Destrnik in Lenart. Potekal je v prostorih gasilskega doma v Bišu, kjer je registrirana učilnica GZ Trnovska vas-Vitomarci. Omembe vredno je tudi, da ima ima GZ Trnovska vas-Vitomarci usposobljenih 6 predavateljev in inštruktorjev, tako da so v večini predavali domačini. Celotni tečaj je vodil poveljnik GZ Trnovska vas-Vitomarci Alojz Fekonja. Tečajniki so morali na predavanjih vestno poslušati, ob koncu pa so ga zaključili z izpiti in seminarsko nalogo. Ker vemo, da je treba vsako teorijo prakticirati, je tečajnike čakal še praktičen del izpita, ki je bil na Igu pri Ljubljani. Tam so se gasilci in gasilke spopadli z gašenjem, reševanjem in podobnimi akcijami, ki jih morajo nižji častniki obvladati, da si zaslužijo ta naziv.
Ta izziv so vsi uspešno prestali, saj so tečaj vzeli zares, in lahko jim le čestitamo ter jim zaželimo čim več uspeha v gasilstvu.
Romana Breznik
SAMOZDRAVLJENJE IN PRVA POMOČ PRI NEKATERIH BOLEZNIH
PREHLAD
Prehlad se kaže s kihanjem, kašljanjem, solzenjem, povišano temperaturo, blažjimi bolečinami v žrelu, mišicah, kosteh in podobno. Pri prehladu upoštevajte sledeča navodila:
-	pijte veliko tekočine, ki pa ne sme biti prevroča ali prehladna. Najboljša je tekočina, ki ima sobno temperaturo. Pijete lahko navadno vodo, čaje, sadne šoke, slatino brez pen in podobno;
-	tekočina je še posebej pomembna pri otrocih. Že ko so zdravi, rabijo več tekočine kot odrasli, ko zbolijo, pa še posebej. Pijejo naj večkrat po malo, preko celega dneva. Če bi popili preveč tekočine naenkrat, bi se jim želodec preveč raztegnil in bi lahko popito tekočino izbruhali. Lahko jim dajete tekočino po žličkah, po deset žličk naenkrat in praktično vsake pol ure;
-	priporočamo, da popijete vsaj 1 dl tekočine na kilogram teže na dan (1 liter na 10 kg teže):
-	otroci, težki 10 kg, naj popijejo 1 liter na dan,
-	odrasli lahko nekoliko manj (0,5 do 1 dl/kilogram /dan) = odrasli težki 70 kg od 3,5 do 7 litrov na dan.
-	v stanovanju imejte vedno vlažen zrak, na peč dajte posodo z vodo in na radiatorje vlažilce ali mokro perilo;
-	počitek: ostanite doma, ne hodite iz hiše, da ne boste sami še bolj zboleli in da ne boste tudi drugih okužili;
-	prehoden nos: nos redno čistite in uporabite kapljice za nos (glej spodaj);
-	redno zračite stanovanje, izogibajte se jutranji megli, cigaretnemu dimu, mrzlemu zraku in podobno;
-	izogibajte se pijačam, ki dražijo žrelo. To so vse peneče in mrzle pijače;
-	izogibajte se hrani, ki draži žrelo. To je premrzla, prevroča in trda hrana. Škodi tudi hrana z veliko paprike, soli, popra in drugih močnih začimb;
-	vzemite zdravila proti povišani telesni temperaturi in proti bolečinam (glej pod točko 1)
Kihanje in kašelj ponavadi ne zahtevata zdravljenja.
Vzdrževanje prehodnosti nosu
Pomembno je, da imate nos prehoden. V nosu se zrak segreje, ovlaži in očisti. Če zaradi zamašenega nosu dihate skozi usta, se pojavijo suho žrelo, pekoče bolečine v žrelu ter suh in dražeč kašelj.
ZDRAVILA
Uporabljajte mazilo ali kapljice za nos. V lekarni lahko dobite maži-
LJUBEZEN GBE SKOZI ŽELODEC
REZINE LENE GOSPODINJE
V vročih poletnih mesecih nam velikokrat zmanjka časa za pripravo sladkih stvari. Včasih je tudi vročina vzrok, da smo malo leni. Danes vam predstavljamo recept, ki ga kljub lenobi hitro pripravimo:
Za pripravo potrebujemo: osnovno zmes, ki se sestoji iz:
500 g skute, 2 celi jajci, 2 lončka jogurta, 7 jedilnih žlic sladkorja, 7 jedilnih žlic moke, 1 zavitek pecilnega, 7 jedilnih žlic olja.
Za nadev potrebujemo: 1 lonček kisle smetane, 1 jajce.
Osnovno zmes dobro premešamo z ročnim stepalnikom, nadevamo v namaščen in pomokan pekač. Pečemo pri 200 stopinjah približno 10 minut.
Jajca gladko zmešamo s kislo smetano in po 10 minutah polijemo po pecivu. Pečemo še 35 minut pri 190 stopinjah.
Po končani peki razrežemo na kocke in ponudimo. Pecivo je sočno in hranilno bogato.
Dober tek in veliko užitkov pri pripravi!
Društvo kmetic Trnovska vas
lo za nos, mazilo proti prehladu in številne kapljice za nos. Za odrasle osebe priporočamo Operil, Benil in podobno, za otroke pa Operil P in kapljice fiziološke raztopine.
Kapljice dajte v nos na naslednji način: najprej si nos dobro očistite, nato se uležite na posteljo, glavo dajte čim bolj vznak, čez rob postelje. V vsako nosnico dajte po 2-3 kapljice. Če vam pridejo v žrelo, ste dali glavo premalo nazaj, zato jo dajte še bolj. Kapljice morajo ostati v nosu, ker dosežejo samo tam svoje najboljše delovanje. V nos jih dajte vsaj trikrat dnevno, največ pet dni.
Kapljice nosu ne čistijo, ampak ga ohranijo prehodnega. Nos si morate očistiti sami. Pri otrocih, ki še ne znajo pihniti skozi nos, uporabite sesalec oz. »pumpico« za nos. Dobite jo v lekarni. Šele v očiščen nos jim dajte kapljice na enak način kot odraslim.
Mazilo vnesete v vsako nosnico in ga nato s stiskanjem nosnic enakomerno razmažite po notranjosti nosu. Pomembno je, da kljub mazilu dosežete čim boljšo prehodnost nosu. V nos ga vnesite večkrat na dan, največ pet dni.
SOPARE
Dihalne poti lahko ohranjate prehodne tudi z vdihovanjem navadnih ali zdravilnih sopar. Lahko uporabite navaden krop ali pa dajte v vrelo vodo kamilice, morsko sol ali katero od olj, ki jih dobite v lekarni.
Pravilna tehnika vdihovanja sopar: najprej očistite nos in si dajte kapljice. Počakajte nekaj minut, da kapljice primejo. Zamašeni nosni hodniki se morajo odpreti oziroma razširiti. V tem času si pripravite pol litra kropa v posodi. Vanj dajte zdravilno sol, morsko sol, kapljice eteričnega olja ali kaj podobnega. Nato se nagnite nad soparo in si glavo prekrijte z brisačo. Zaprite oči, saj lahko sopara draži oči. Zaprite tudi usta, saj morate dihati samo skozi nos. Vdihujte do 15 minut, trikrat na dan.
Veliko lažje boste vdihovali zdravilne sopare, če boste uporabljali nastavke, ki jih dobite v lekarni skupaj z nekaterimi eteričnimi olji. Kako preprečiti prenos bolezni na druge ljudi?
Velika večina bolezni se prenaša s kapljicami, z rokami in s priborom. Zato skrbite za redno osebno higieno, v druge ljudi ne kihajte in ne kašljajte.
Kdaj k dežurnemu zdravniku:
- obisk ni potreben, tudi osebnega zdravnika Vam zaradi prehlada ni treba obiskati.
Povzeto in prirejeno po Zdravniški zbornici Slovenije in britanskem združenju
splošnih zdravnikov Pripravil Franc ŠUTA, dr med.
SREČANJE Z MINISTROM
Na srečanju so obravnavali predvsem nova določila ministrstva, ki ga vodi dr. Dimovski: varstvo starejših, pomoč na domu, zakon o socialni pomoči, zakon o delovnih razmerjih, prehrana študentov. Na srečanju je sodeloval tudi Mladi forum ZLSD Trnovska vas. Miro Čeh je spraševal o ključnih problematikah: o zaposlovanju mladih in o zelo visoki brezposelnosti. Odgovori ministra Dimovskega so bili zelo razveseljivi, saj pravi, da pripravljajo poseben program zaposlovanja mladih in financiranje pripravništva. Minister navaja, da je slovenska družba iz industrijske prešla v storitveno, s tem pa Slovenija postaja evropska država. Opozoril je tudi na nov politični ciklus, ki se začenja po 12 letih samostojnosti slovenske države.
MF ZLSD Trnovska vas Mitja Sušnik
70. ROJSTNI DAN ROŠKAROVE MICE
Sedemdeset let je lepa življenjska starost, še posebej za nekoga, ki je moral vse življenje trdo delati in garati ter premagovati ovire, ki so se postavljale na njegovo življenjsko pot.
V soboto, 8. 6. 2002, smo se zbrali v širokem krogu (sorodniki, prijatelji, sosedje in domači), da smo skupaj z našo mamo proslavili njeno 70-let-nico. S tem smo ji izpolnili njeno veliko željo. Vsakdo ji je segel v dlan, izrekel lepo misel, željo in namenil kakšno pozornost ter skupaj z njo obujal spomine. Veselje na obrazu, iskrice v očeh in ume noge so nas držale pokonci pozno v noč, kajti vsi smo želeli ostati kos naši slavljenki, ki ji nikoli ne zmanjka energije.
Izrečenih je bilo mnogo želja, a vsi smo si bili edini, naj ji zdravje služi še mnogo, mnogo let!
vnukinja Barbara
“ŠMARNICE” V BIŠU
Spet smo dočakali maj, za mnoge najlepši mesec v letu, ki pa je že za nami. Maja vse zacveti, narava se pokaže v vsej svoji lepoti, prvinskosti, naravnosti,... Človeku bi moral ob pogledu nanjo zastati dih, v njem bi se morala oglasiti tista tiha, skrita misel globoko v srcu, ki govori, da živimo v čudovitem okolju, ki pa ga premalo cenimo in spoštujemo. Kakor pravijo verzi pesmi, je to mesec, ko se raduje polje in gaj, a zraven njiju se raduje tudi Cerkev. Ta kitica pesmi in še mnoge druge so maja odmevale in prepevale hvalo Mariji po številnih cerkvah in kapelah. Tako je bilo tudi pri kapeli v Bišu (pri Roškarjevih). Vsako nedeljo v maju in na binkoštni ponedeljek ter »telovo« so bile ob večerih “šmarnice”. Zbrali smo se ob osmi uri in molili rožni venec. Po molitvi so vsi skupaj zapeli še katero izmed Marijinih pesmi. Šmarnice smo zaključili na praznik sv. rešnjega telesa.
Že letos smo se ob zaključku odločili, da bodo šmarnice tudi naslednje leto. Želimo si, da bi prihajalo še več vaščanov Biša in ostalih faranov.
Barbara Drumlič
Bar Pri sivi čaplji
Nova podoba središča Trnovske vasi
V	.spomladanskih mesecih.. letošnjega. leta.. se je.. spremenila podoba središča Trnovske vasi. Za spremembo je poskrbelo družinsko podjetje EPSON d. o. o., ki ima svoj sedež v Gradišču 5, pošta Leskovec. EPSON d. o. o. je podjetje družine Emeršič, ki se ukvarja z nizkimi gradnjami. V naši občini so gradili športno igrišče, ceste, parkirišče, itd. Podjetje zaposluje osem delavcev, med temi je tudi celotna družina Emeršič.
V	našo občino jih je torej privedlo delo. Kot mi je povedala gospa Irma Emeršič, so tako izvedeli tudi za prodajo objekta in se odločili, da ga kupijo. Nekaj je k temu pripomogel tudi gostinski poklic starejšega sina. Kaj kmalu so začeli z preurejanjem, obnavljanjem, prenavljanjem... Estrihe je naredilo podjetje Pihler, pročelje oz. fasada in pleskanje je delo podjetja Andreja Murka. Sliki na pročelju bara je ustvaril Danilo Muršec. Notranjo opremo je naredilo mizarstvo Franca Marina iz Borec pri Križevcih pri Ljutomeru. Med pogovorom z gospo Irmo sva se ustavili ob vprašanju, kako so prišli do imena bara. Gospa je dejala, da je bilo mnogo idej, predlogov. Nato je ona predlagala, naj bo čaplja, a je Danilo Muršeč hitro pripomnil, da naj bo siva čaplja, saj je prepoznavni znak naše občine. Tako so torej prišli do naziva, bar Pri sivi čaplji.
Uradna otvoritev je bila v soboto, 27. 4. 2002, ob 15. uri. Ob sami otvoritvi je nekaj besed v imenu družine spregovoril g. Zmago Šalamun, nekaj pa tudi Peter Emeršič. Novi bar je blagoslovil domači župnik Jožef Rajnar. Sledila je pogostitev in zabava z živo glasbo ter plesom za vse povabljene in ostale goste. Sedaj v baru ponujajo brezalkoholne, alkoholne pijače ter tople napitke. Nudijo pa tudi sladoled.
Letos nameravajo odpreti tudi okrepčevalnico, v kateri bodo lahko sprejeli do 50 ljudi. Če bo povpraševanje in zanimanje večje, bodo prostor razširili oz. nekako povečali. Nudili bodo tudi sobe. V začetku bodo to štiri (dvoposteljne) s sanitarijami in tuši. V družini pa tli tiha želja oz. misel, da bi pripravili kakšno glasbeno prireditev v sklopu otvoritve terase.
Bar Pri sivi čaplji vas torej prijazno vabi in pričakuje!
Barbara Drumlič
OBVESTILO
Komisija za organizacijo izletov pri Društvu upokojencev Trnovska vas pozdravlja člane ter se vsem, ki so se udeležili srečanja Društva upokojencev Slovenije, 27. junija 2002 v Slovenj Gradcu, opravičuje, ker avtobus ni bil primeren za daljšo vožnjo.
Vse prizadete obveščamo, da se avtobusni prevoznik ni držal dogovora o prevozu, čeprav je bil pravočasno obveščen o datumu odhoda. K nam je poslal dva avtobusa, ki nista bila primerna za prevoz potnikov na dogovorjeni relaciji.
Da se podobno ne bi več ponovilo, bomo v prihodnje poiskali drugega prevoznika.
Marija Dominik
PEPEKU MAJERIČU
Zasanjan pogled, zazrt v daljavo...Oko nepremično počiva nekje.. .misli so odtujene in tavajo in tavajo. Težko se je vrniti v realnost in sedanjost, ko veš, da nekoga, ki je bil tako dober in pošten, ne bo nikoli več nazaj. Toda življenje gre kljub vsemu naprej, čeprav z bolečino v srcu. Je nepredvidljivo in ima začrtano svojo pot, po kateri nas vodi. Tudi Pepeka je vodilo po neki začrtani poti in ga nenazadnje poslalo v onostranstvo. Pa saj ne moremo verjeti, da nas je zapustil tako hitro, ko pa je imel še toliko načrtov. Toda bolezen je bila močnejša in je premagala tudi voljo do življenja.
Bil je plemenit človek, vedno pripravljen pomagati drugemu in
Pesem ciljem, pesem življenja, med polji, kjer žito zori.
V soju meglenem luč si spomina, ki v srcu za vedno živi1
A tebe pa ni, zato so solzne oči in v duši boli nas praznina.
Vsa žalost ne bo te vrnila!
S pogledom za glasom potujem, le veter narahlo šumi in ziblje klasje žita.
Ta pesem si ti, nikdar ne umre, ker bil si in ostal boš nam vse!
SPOMIN
Tako boleč in še vedno živ je spomin na 7. julij 2000, ko nas je za vedno zapustil dragi sin in brat
MIRKO KRAMBERGER
Iz Bišečkega Vrha 62
Pretekli sta dve leti bolečih spominov na tebe, ki si bil del nas, naše ljubezni. Odšel si, vrnil se ne boš nikdar več. Ostal boš v naših srcih in spomin ne bo nikdar zbledel.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spomnite. S teboj v spominu: ata, mama, sestri Darinka in Erika z družinama, sestra Milena z Jankom, brat Matej in vsi prijatelji!
Nikdar ne boš pozabljen!
Že leto dni naš dom je prazen, odkar v trenutku smo šli narazen. Spomin se nam oglaša: kje si zlati mož, ati? Tebe ni...
Zapustil dom in svoje drage, na grobu tvojem rože ti cvetijo, ki grenke solze jih rosijo.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja 26. maj 2001, odkar te je kruta usoda iztrgala, dragi mož in ati
FRANCI PIHLER
iz Trnovske vasi 15 b
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob s prižgano svečko in cvetjem.
V globoki žalosti:
žena Cvetka in hčerka Mateja z Milanom
vedno je bil poln idej, ki jih je več ali manj tudi uresničil. Da je bil res družaben človek, kaže tudi to, da je bil aktiven član mnogih društev in povsod so ga imeli radi. Eno izmed društev, katerih član je bil, je bil tudi Rdeči križ. Njegova pot se je strmo vzpenjala, vse do položaja predsednika. Še preden je postal član RK, je bil krvodajalec in je s tem pomagal reševati življenja ljudi. Z leti članstva so mu zaupali nalogo blagajnika in tudi to delo je vestno in korektno opravljal. Leta 1995, istega leta je bilo tudi razvitje prapora, so ga izvolili za predsednika, in to funkcijo je obdržal do zadnjega. Z zadnjimi močmi se še je trudil in kljub težki bolezni je uspešno opravljal to nalogo.
In sedaj...odšel je. In tako kot je pustil praznino v naših srcih, je pustil tudi prazno mesto v društvu RK. Toda njegova dejanja in njegove besede bodo vedno živele in s tem tudi spomin nanj, kajti to je edino, česar nam ne more nihče vzeti.
Za društvo Rdečega križa: Romana Breznik
K tebi hodimo, na žalost oprti. Rok si več ne podamo.
Luč nebesna se nate zdaj sklanja in sama si ena od zvezd.
(T. Pavček)
Za vedno bo ostala v naših srcih naša
MILENKA SLAČEK
Od nje smo se poslovili v sredo, 3. julija 2002, v Hochstu v Avstriji. Spomin nanjo bo večen!
Žalujoči njeni dragi
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi,
ki smo bili ob tebi, zate, predolge noči.
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče in dedek
JOŽEF MAJERIČ
iz Sovjaka 4
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedoma Stanku in Barbari, ki ste nam v teh najtežjih dneh veliko pomagali in sočustvovali z nami ter dragega moža in očeta pospremili v tako velikem številu na njegovi poslednji poti. Darovali za svete maše, za izgradnjo vežice, darovali cvetje, sveče ter nam izrekali ustno in pisno sožalje. Zahvala vsem duhovnikom: g. Jožefu Rajnarju, g. Lovrencu Anželu, g. Janezu Kurbusu ter g. Slavku in g. Ivanu Krajncu za opravljene cerkvene obrede. Hvala tudi cerkvenemu pevskemu zbom.
Posebna hvala PGD Biš in KO RK Trnovska vas za častno stražo ter govornikom, g. Miranu Amuga, g. Karlu Vurcerju, ga. Kristi Čeh in g. Janezu Kurniku za opravljene molitve in poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marica, sin Srečko ter hčerka Zdenka in sin Jožek z družinama
DU TRNOVSKA VAS
RAZVILI NOVI PRAPOR
V soboto, 13. aprila 2002, je DU Trnovska vas na svojem 16. občnem zboru svečano razvilo nov društveni prapor. Svečanemu dogodku so poleg domačih članov društva prisostvovali še: predsednik DU Ptuj in podpredsednik DU Slovenije Mirko Bemhard, župan občine Karl Vurcer, svetniki občine, predsednika DU sosednjih občin Destrnik in Sv. Andraž, predsedniki ostalih društev v občini ter domači župnik Jože Rajnar.
Po pozdravnih besedah predsednika DU Trnovska vas Franca Kuplena je sledilo svečano razvitje novega prapora. Čast je pripadla članu društva in -botru«, g. Antonu Lupša.
Idejna zasnova prapora je delo g. Danila Muršca iz Biša, izdelalo pa ga je podjetje Letnik iz Malečnika. Je rdeče barve, v sredini je krog, v katerem je cerkev sv. Bolfenka, letnici 1986 in 2002, ter napis DU Trnovska vas. Spodnji del krasita dva grozda z listi vinske trte. Kot je bilo povedano v obrazložitvi, omenjeni simboli spremljajo naše ljudi od zibelke do groba.
Finančno zahteven projekt je DU Trnovska vas, ki šteje trenutno 175 članov, stal 300.000,00 tolarjev. Nakup novega prapora so omogočili z
!LIK UMETNIK IN IROMEN ČLOVEK
10. maja 2002, nas je bilo kar nekaj Bolfenčanov, tudi g. vabljenih v Moderno galerijo v Ljubljani na odprtje razstave slikarja Sergeja Kapusa. Sergej je življenjski sopotnik sosede Silve Čeh, sicer novinarke Dela. Je velik umetnik in skromen človek. Spoznala sem ga ob mnogih obiskih njegove tašče Juste Čeh. Sergej na Štajersko nikoli ne pride brez svoje torbe in številnih knjig. V svoji skromnosti sedi na platnenem stolu ter nenehno lista po debelih knjigah. Ko tega ne počne, se izredno rad druži s svojimi nečaki Leonom, Egonom in Ninom. Za Egona je Sergi »Bog i batina,« po njem si jemlje vzgled pri likovni vzgoji.
V moderni galerije je od 10. maja do 28. julija postavljeno na ogled okrog 50 Sergejevih umetniških slik. Zbrane so predvsem iz zasebnih zbirk. Njegove slike so črte, črte, črte! Črte v izjemno živih barvah in ogromnih formatih. Na stenah moderne galerije predstavljajo enkratno dovršenost, ki jo premore slikar. Šele na razstavi smo domačini izvedeli, da je prodekan PF, ker se s tem nikoli ne izpostavlja.
S Silvo in njenimi domačimi sta pripravila nepozaben večer ne samo za nas kot sosede, ampak tudi za številne novinarje, umetnike, politike.
Sergeju se kot skromnemu sosedu in hkrati umetniku ter predavatelju umetnostne zgodovine na PF v Ljubljani v imenu sosedov lepo zahvaljujem in mu čestitam za njegov velik uspeh.
Milena Meznarič
darovanjem za trakove še: občina Trnovska vas, DU Ptuj, PGD Biš, strelsko društvo, lovska družina in OO Rdečega križa Trnovska vas. Za žebljičke so poleg domačih članov DU prispevali še sosednji društvi in nekateri posamezniki. Žebljički bodo shranjeni v vitrini DU Trnovska vas. Prireditev so popestrili ljudski pevci. Novi prapor je blagoslovil domači župnik Jože Rajnar.
Po izvolitvi delovnega predsedstva so sledila predsednikova, tajnikova in blagajnikova poročila o poslovanju DU v letu 2001.
Ker se je v lem 2002 iztekel mandat upravnemu odboru, so sledile volitve v novi odbor DU.
Obrazložitev za člane je podala predsednica delovnega predsedstva, ga. Marija Dominik.
DU Trnovska vas dobro deluje pod okriljem sedanjega odbora in se aktivno vključuje v delo pri razvoju celotnega kraja, zato so člani tudi za naslednja štiri leta soglasno izvolili dosedanji odbor, ki ga sestavljajo: predsednik Franc Kuplen, tajnik Stanko Dominik in blagajničarka
Ema Pukšič.
Podpredsednica DU ostaja Frančiška Šalamun. Novoizvoljeni predsednik je podal program dela za leto 2002, katerega osnovni cilj je bil izpeljati razvitje praporja. V lem, ki je pred njimi, nameravajo izvesti nekaj izletov, udeležiti se srečanja DUS v Slovenj Gradcu in ustanoviti kolesarsko sekcijo.
Po uradnem delu je sledila pogostitev vseh navzočih ter prijetno druženje ob glasbi.
Marija Pukšič
cvetličarna
beli cvet
Ptujska c. 1, 2230 Lenart, S 02/720 12 11, 031/648-973
vam želi dolge in sončne počitniške dni