$f. 13.                                                    V Gorici, dne 14, februvarija  1899.                                            Tečaj XXIX.
Izhaja dvakrat na teden t štirih tedanjih, in sicer: vsaktorek in potek, zjutranjc izdanje opoldne, večerno- tzdanje pa ob 5. tiri popoldne, in stane z gospodarskim Ustom« in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom posiljami:
Vse leto.......gld. «•—
pel leta .  .  ,.....*   3—
C-tvi leta.......'  ;1'50
P*>:-amiču»* Številka stanejo « kr. •\.iri)C-nin=i .-i.ivii ma upravnKKo v Gosposki »lici ;tv. 1) v «ii,ri»f v* ,G,»n;Li Tiskanih. A. Gabriček \sak dan od S. u«» mtraj &> «J. *v*S.t; ob nedeljah pa ou •». do 12. ui-'. Na naročilu brez doposlaiie nurovimip <e ne o/i ramo.
IMtlMOHEC* !?baj**neQdvisjio od »Soče* trikrat .»;.>-m'::k, iti htaii" vm' leto gld.  I "JO.
eSvvv f" sPrir.f"'''i'' w' PIV-»'ia]ata v Gorivi v to-i v in^Si i'Var?. ¦'• ^'j'>ki ulici in Jellersitz ^ N"l;i|V-i'' uti'i": --- N 1'r,tu v tobakarn« Lavrenuiu na tr-tj di'i;'i,'Cj>erina i» 1'ipan v uliti 1'onto della Fubbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo in odpravnlštvo                    i
se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprojemlje stranke vsak dan od ti.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge rfeči, katere ne spadajo v delokiog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo, ne
upravništvo.                   ______
Oglasi in poslanice se računi jo po potit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr,, 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica,
»Goriška Tiskarna" A. Gabrgčck tiska in zalaga razen «Sočo» in .Primorca, še »Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter stano vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici, so računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog- in narod!
«Gor. Tislcarna> A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
in rlcr taku, tla -.• j.- Ivihouiiiii samiti, psi-
-tu i;'.,: ti-!.i '.i.fio.ii.-t, i(» w i»i>> .;»' vir!
Nrki/.ik.i i".i-a jhj!i-isi je iiil uur v »Joni;;   i>'.t,•.-¦!)( t !Si-() ii;il   /, »[i'lt(   i»ii   V-.iiv«'lll ki>-
ruku . . . kar m- j«- //inii:.i piuti ii.-mi, ,<"l>i!u I- i"Mj prikr.to, |«(»i vU.m>ih .-IimIih pml ;'.ui-'Jiio-S» : :uVf»KKi-r'«i i,,!S'i"iV.i, ki ji' ;'io-. :,a i.ii'K.i:» jn.it til.ii^-Mi :> jiia/uiiui attici, ot> },.»•'t:h .-«' •" [-»»psi-: tina-Sili li.t '¦Irn-kr miH" tmitt Ji  '.'iHt',',  ;.i . «> j:iti j:ii   u.iuo   pr;.)!st>
jmiii!:-.
T'.=ia   jnitijiiv.'.jin>-.:   ;-j.;»-!i-k'ya   5.*>•<-
;,«WJ    »-   |M»   Uvl..»'lM     .'.U|H't     3111   Nk«J"llJ«l  ....'.
Vr.:U ;«• na >f-'o ti_/u tuika tiiv-»it-utov-kf f,'.x-ziji\ kaNti j«' !t;:ti.(l-.tii! /n^t-n.<> - sin (nivrtnika *?r. V i tu i j a. iti <>;> tri; >,kaml:i'ii/.»o-^«';iuij st:iiil» m Vsuri-j» vih :'Auk:!i s»- or'rvva. v.-c jjoriAko 3.>.Lun>tvo, .3,1 ;: iLt*v. rjtttu; tir/.inct.:«! ••loiiriZoj«jt u, skri-\aa-i- na (¦:::.'»¦, kj<-r ijivv. m tti3i, t!a L•* <i/ra',";..• >tr>-sa, U-r a.iIc <-'.uvivJi-ki nurotl /. naj-iiif.mm^o j-.n .tr.-.tit^tjfi.
Wt ts i>-t»n:hi ,;aUn-ke k'..•". t un^ j'-r.i/,nu- ' ji-jo >\i>;c D.viJ«1   htvz   v^akiiruir   c'tir<-.   ».ta, i\>?.^ra."aiu-Lii nt iti J<a*i. iK> ><? jim zakrivi !;i< jj.i i.'»»ii! Iti 7.i.v ob   p:>!v-;7   fn*u   divja,-
j... «::*ai. .'-t" u.s :.:.¦ wa ...:;=M'rM i«.tu-
i:t;.-Ka, iiotci. ••:vai.:/.t-v.it:-- \'.\ >in-(;v.ui'- \ ,v/.v'..-«• »i !i.ko^':*. k.ik<i ii;i; n a;-u.^i»*-it:f:. ii'..;ivii:.ti in .:;nijo s\m-vt-ni-ki d i-l ,.*¦(> r i-k->-/a :!;^'.in>!v,!! Iti «;ku m- k.it.n   Ki.v.u-t    !;tko   .s.,a-r   -|.w-
MARCO  VISCONT1
Z«.i»In»\!\>j4I   K'»MAN
Siavcnskereu čitateljs!
ToinnKiM) f»r«issi ;-»> jp nuJil oti ivuiih .-titri-fv i. I7l»(). v Itcllanu oli roMsk**m ],>7.fv\i (L:i-_'<» <li (Vimoi v Lom-banliji. Njotrnv i-liit- Toma/, župnik v Tn-vi^iin, j«' spravil d<vka v nrki duhovniški zauul. I/.stopi\<i v/, tcir.i za-v«u!;i, jo prišel mladi Tomaž v i\n\\u-učilnice in nazadnje na vsourilišr-e v Pavijo, kjer se je učil prava in je postal doktor. Bil je bilježnik v Milanu in je umrl 1. 1853.
On je spisal več del; mej temi naj imenujemo le imenitnejša: «Ilde-gonda», pesniško delo, ki se ceni zu njegov najbolji umotvor; il Lom-b a r d i a Ila prima C v o e i a t a -(Lombardi v prvi križarski vojski), tudi pesniško delo; in pa najbolj priljubljeni njegov umotvor, obširni roman «Marco V i sco nt i*.
M a r c o ,V i s c o n t i se ceni po vrednosti kot tretji v vrsti najboljših italijanskih   romanov.    Prvi   jo   brez-
tako neoV^no, kakor  smo   povedali  zadnjič
0   štirih j, ^prostih drvarjih, • - lotl.tj pa ie. hitro na nogah policijski aparat, ila ka/iinje toliko slovensko piviliznosi in luknja pri sv. Antonu je takoj pripravljena za nje.
VViVr za vereroiu ]<• fuli po ulicah in-iainni' izbruhi" slra-ti in slrupi-no^a žolču proti Slovencem. Cel dan so klicali Siovenro v s\oje Jtatime, v pisarne in delavnice, da jih osleparijo in pomol/cjo, • - na večer pa, potipiti s .slovenskim denarjem, tulijo po ulieah in žalili in i/./ivajo Mlovi uce, tla ~ jednega ali dni/iy«i spravijo iz skrajno ino/,-jie^a '.'.at.ijevanje v nesrečo, v luknjo k sv. Antonu, ml lam pivd našega prijatelja Con-tiita na policiji in pred stiiye gospode sodnike!
Totem pa zapojo paragrafi, kale:1'! imajo o/diavi!i  .n.irodnt^tna na«prol-lva".
Narodna nasprot<tva v primoi^kih deželah na sploh se celijo /e doi;'o visto lel, ali ;.koro vedno na n.ipačni strani.
Omenimo le slučaj od pretekle srede! (i:>ii'!;a l'akina/a je   vpila   med   drugim tudi
[  ,t'ora   i   .ca v i",    .aldiasMi'  itd.,   kateri
j \ ;kakj spadajo vendar pod kazenski zakon, ali tej m- ni nič /Rodilu; hotela je napadli •irvarje, ki so le  v   odgovor   zavpili   B/,ivio",
; iu k< r ¦/." tiya ni .storila, je pa kričala nad ledarjeio:   ilenlro,   denlro!   iu res, redarju
i s«j pe polresh- i. kr. hlače in takoj je drvarje
1   \takni! v lukn o, fakinaža pa je ¦Ma v triiiiuiii j nazaj   po   mestu,   prepevaje   nadalje   žaljive j pesmi proti .Slovencem ! j             Kaj   l.ikejja   jt1   mogoče   pač le v l'ri-I sitnrju !
i             Vemo   dohro.   odkod    izvira   vse   so-
i \raslvo proti hiovencem, vemo, kako dresu-| jejo goriški .kaporijoni'' svojo čelc, vemo, ' kako iloi/ivajn ti priznanje na raznih mestih, : na k.deiih hi je ne smeli dobivati, in vemu ' končno tudi. da ne ho miru, dokler se ne .. odstranijo iz d<v.e!<- nekateri možje, ki so 1 piviva »s- sreča /a njo ! '             'i- -.< ho -¦.' na ia^e dopuščalo /. \iso-
1 h mesl hn^kanje proti >!oveneem, in ee i ' :> ho ?>' ". prihodnje jio-lopalo s listo ! ,«ivojno mero1', tedaj pnkipi končno tudi j s!m»Tiska prevelika polrjn-zhivo««!, Ut n,ip';r'i i dan, na k.ihri Slovenci poračunijo /. Italijani.
dvomiio I prom«'-si r-pusi Aleksandra Man/.oni-ja, <lruai bi bil K \- ; tort- K i i-r a m o s »• a Maksima d A- , zfgli«-, a tretji M a r r <» V i s <• o i» t i f Tomaža Urossi-ja, ki je bil prvikrat j izdan 1. ls;4. Ilil je kasneje š1 limono- j krat ponatisnjen v izvirniku, v neka- ; torih natisih tudi opremi j "'n s podobami, i in j«* dosegel čast. da j»- bil preveden v s mnoge druge jezike.
Ta zgodovinska povest nam pre-dočuje življenje mogolfcv in revnega ljudstva v 14. veku. (Jlavni osebi v njem sta : Marko Viseonti, slavni vojskovodja, in j»a Biee, krasna a prcnesročr.a hči grofa Del Balzo.
Začetkom se bo morda komu zdel ta zgodovinski roman dolgočasen, ali že proti koncu B. poglavja zanimanje toliko naraste, da se more potem le s težavo pretrgati čitanje. Če se pa dospe do 14. poglavja, ali potem do 22. ali celo do 27., so pač menda še marsikomu zgodi' kakor slovenskemu prolagatelju te povesti, kateri je moral že dve noči izgubiti, jedno kot nedorasli mladenič (ko je povest prvič čital), a drugo kakih 1") let kasneje (ko jo je bral drugič), ker se nikakor ni mogel ločiti od knjige. Menda je le malo povesti v svetovnem slovstvu pisanih s tolikim so-
b.hrnhi narodnega fumitizuia v goriških Italijanih nasproti Slovencem, to vedno zaničevanje, psovanjo, žaljenje oh vsaki priliki iu oh vsaki stopinji, in pa v prvi vrsti tisla uondpustljivu brezbrižnost, činitoljev, ki so poklicani, vzdržavati red in mir v deželi ter krotiti na pravilen način narodnost na na-sprotslva, vse to in še marsikaj drugega obudi sčasoma v Slovencih tak odpor, da pa še ni videla (Joriška! Napoči dan obračuna, iu kako lice ho tačas kazala (Jorica, kdo to ve; kako ho po onih ulicah in po Travniku, koder se žali neprehoma slovenski narod I ? Stopite med nase ljudstvo, pa se lahko prepričale, kako rasela nejevolja in opravičen srd proti Italijanom, in kadar ta nejevolja izbruhne na dan, tedaj gorje tlačileljein ia izzivalcem'
Zalo pa menimo, da je skrajni čas, da v lo svrho poklicani činilelji ustavijo ono hujskanje nasproti Slovencem na italijanski strani, da preprečijo širjenje hujskajočih pojavov kakor so Bcanzoiiclto popolari" itd., ker so v nasprotnem slučaju, ako prepuščajo širjenje n.irotlnoslnejja nasprolslva ler tako prezirajo znano miuislersko odredim, -• odgovorni za posledico!
Nas narod na (»ortekoin jo prebil že marsikaj, prebije tudi najnovejša žaljenja in psovauja, • ali vidi se, da končno si mora sam napravili mir iu red v deželi, ker drugi lega no>jo .storili!
Tedaj pa zapoje drugačna pesem po (iorici, kakor je lista „Lussč pur", ali pa najnovejša Viucijuva „(jori/.ia sciava" s svojimi »maramei"  in „burloni".......
Ponavljamo, da so narodnostna nasprolslva dado ugladili, ako se pred vsem odstrani iz dežele listo z n a n e ž i r i t e I j e n e-m i r a i n p r e p i r a, katere naš narod že preklinja! Strani ž njimi, in postavile na njihova mesta druge m o ž e (v pravem pomenu besedo), pa ho vse drugače!! — Za to pa je skrajni čas!
DOPISI.
S Krasit, '.) lebruvarija. (f Anton Kor-šič). Nemila Moraiia je posegla zopet med nčileijstvo s svojo  kruto roko. — Našega g.
eutjein  iu da tako  prijetno in tako iz-datiso blažijo srce kakor ta.
P »IV O POGLAV.1K.
Limonta je vas, skoro popolnoma hkrita med kostanji. Kdor se vozi od Bellaškega nosa (Bellagio) proti Leku (Leceo), jo komaj zapazi okolo sredine gorskega pobočja nasproti Lierni. Od začetka osmega stoletja do zadnjih časov, ko so bile odpravljene grajščinske pravice v hombardiji, jo bila ta vas podložna samostanu sv. Ambroža v Milanu. Opat tega samc^ana je imel tudi naslov: grof limontski.
Tam, kjer je mejilo posestvo samostana z beli&Sko okolico — neki kamen zaznamuje ne dandanes tisto mesto —• jo stal 1. 1329. star grad, ki je bil porušen proti koncu tistega stoletja, in dandanes ni o njem nikakega sledu več.
Tačas jo bil lastnik tistega gradu neki grof Oldraclo Del Balzo. Pradedi tega grofa so morali menda biti v starejših časih grajščaki bellaški. Tedaj je pa imela vas Bellagio občinske pravice. Grof Oidrado je imel mnogo posestev v raznih krajih Lombardije; vendar je bival s soprogo in -jedino mu hčerjo
Antona K o r S i C a ni vefi med nami, preminul je, previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 4 t. m».v Štjaku. Istinite so besedo g. c, k. okrajnega šolskega nadzornika v svojem nagrobnem govoru: „Kaj je bil rajnki svoji mladini, kaj je bil pa nam, tovariši, to vemo mi sami l* Kako priljubljen je bil pokojnik med učite-Ijstvoiu in občinstvom, to je pokazal mnogo-hrojni sprevod na dan 7. t. m.
Vodila sla isti oba C. g. duhovnika štjaSka. Udeležilo so jo sprevoda 21 učiteljev in l učiteljica, na čelu g. c. k. okrajni Šolski nadzornik Matko K a nič. Učitelji so bili iz Kranjski1, tržaško okolice, goriškega okraja in sežanskega okraja. Daljo je bilo videti odličnih oseb iz bližnjih občin Avbera, Branico i, t. d. kakor veleposestnikov, županov in predsednikov kraj. šolskih svetov, ler mno-gobrojnega občinstva iz vseh šljuških vrhov.
Z vso zavestjo lahko rečem: „D r a g i Tone, blaga duša, ni imel sovražni kov; saj jo bil vzor pravega učitelja in odgojitelja ter pravi človekoljub našega ljudstva", — Rodil so je I. 1856. v (i oren jem Cerovcin v Brdih ter po svojih izvršenih študijah v Kopru, nastopil svojo prvo službo v Kobaridu 1. 1878., kjer je poučeval na c. kr. pripravnici. Dalje jo prišel za učitelja v Komen in od tu v Šljak. V Kobaridu in Komnu se še vedno spominja občinstvo priljubljenega Kor||cj. V Sljakuse je ha vil poleg svojih stanovskih dolžuostij s kmetijstvom ter bil lako svetovalec in vzgled svojim občanom v umnem gospodarstvu in kmetijstvu. Poleg tega je ljubil posebno tudi lov, kar mu je bilo pravo veselje od mladih let. Rajnki g. Tone pa ni bil trdnega zdravja, kar je umevno, da si je isto z naporom duha in telesa pokvaril. Bolehal je več let ter se vedno zdravil po Kncippovi metodi in Kneippu tudi dopisoval o svoji bolezni. Spravila pa ga je znana morilka sušica, čeravno nam je pravil pred par meseci, ko smo ga obiskali trije tovariši, da v prsih ne čuti bolečin. V svoji bolezni ni izgubil prirojenega humorja, do zadnjega časa je bil pri zavesti. Vedno je rad videl, da ima poleg sebe koga, da se more razgovarjati. Malo pred smrtjo je rekel svojemu najbližjemu tovarišu: »Pozdravljam vse moje tovariše"! —
najraje v tistem gradu, ker je neizrekljivo ugajalo vsem trem tisto lepo neb6, tisto krasno jezero in tisto mehko podnebje.
Radi svojega bogastva in upliva vsled mogočnih sorodnikov in zvez, je bila rodbina Del Balzo vedno nekaka naravna zaščitniea naroda, ki je živel v ondotni okolici, in rod za rodom se je bil privadil spoštovati in ljubiti njeno ime.
Grof Oidrado, dedič tak6 slovite zapuščine, si je ni znal častilo ohraniti, njegov ugled je bil jako upadel v očeh njegovih privržencev. On sicer ni bil hudoben, v dnu svojega srca je bil celo blag mož, a ker je moral živeti v težavnih časih, v trdih, neugodnih okoliščinah, ni mogel dobiti v svoji slabi, bojazljivi in lo domišljavi naravi one moči, ki je bila potrebna, da bi storil kaj dobrega, kakor bi bil vendar želel.
Tačas je bil prišel na Italijansko Ludovik Bavarski. Ta je odstavil papeža XXII., bivajočega v Avinjonu, ki ga je bil izobčil, in se je toliko osmelil, da je dal imenovati novega papeža v ] Rimu, nekega Petra iz Gor varijo, mi-noritskega redovnika, kateri se je zval Nikolaj V. in je vse krščanstvo pohujšal ter spravil v razkol.
Pozdravili smo ga i mi s tem, da smo . mu zapeli v cerkvi „Nad zvezdami* in na grobu »Jamica tiha", a domači pevci so peli na domu in v cerkvi »Blagor mu." — Pozdravili smo našega g. Toneta z ganjenim srcem, ter se ločili tu za vedno od njega. Njegov spomin med nami pa bode neminljiv. Ostani z Bogom! predragi, tvoje vrline pa ne izginejo med nami nikdar; zato pa posnemajmo jih. Ostani z Bogom, blaga duša ; prezgodaj, prezgodaj si zapustil svojo družino, žalujočo soprogo in troje otrok, prezgodaj pa tudi izročeno Ti šolsko mladino štjaško ter isto tako tudi nas tovariše, ki žalujemo po Tebi, a to nas tolaži, da: Lepše solnce Tebi sije, ---------    Lepša zarja rumeni.
Iz Volč nam pišejo: Tu smo dne 8. t. m. položili k večnemu počitku starega obče spoštovanega moža, bivšega cestarja Petra Dušo. Pogreb je bil veličasten. V spremstvu so bili 4 duhovniki. Takih pogrebov smo videli še malo v Volčah.
Pokojnik je bil rojen leta 1818. Leta 1838. je bil potrjen v vojake, kjer je služil 1(> let. Leta 1847. je sicer prišel na dopust, ali burnega lota 1848. se je moral povrniti k vojakom. Potem je bil imenovan cestarjem. Pred 6. leti je bil umirovljen. Vsega skupaj je služil torej 54 let v ;avni in vojaški službi.
Vse je imelo rado starega dobrega Petra, in smrt njegova je vžalila vso vas. Zagotovljen mu je blag spomin med vsemi nami.
Domače in razne novice.
Za »Šolski dom", — Znanje namen »šolskega doma* v Gorici, in večkrat smo že govorili o njem v listu, zato nočemo vsega tega danes ponavljati JRečemo le, da moramo gledati, da bomo mogli tudi redno vzdrževati ta toliko važni »Šolski dom" v Gorici, kjer ima zavetišče naša mladina iz mesta in z dežele, da se nauči kaj dobrega in koristnega za življenje, ter da se ne odtuji svojemu narodu.
Za vzdržavanje »Šolskega doma« pa je potreba denarja t
Znana je nam požrtvovalnost našega naroda na Goriškem in drugodi, to pa se obračamo danes z nova do njega, s prošnjo, da nadaljuje s pris-pcvanjem za Šolski dom".
Neprijetno pa je nam, ko moramo konstatovati, da požrtvovalnost nasproti »Šolskemu domu" se je nekam ohladila, in prispevkov je manj in manj, dočim naši nasprotniki ob vsaki priliki pobirajo za društvo »Lega nazionale", katero ima namen, raznoroditi naše otroke.
Vse veselice prirejajo le na korist »Lege",   kar  se mora  imenovati  res
''?¦¦¦ Badi tega se obračamo do slav. občimtva^ s prošnjo za nove doneske v korist »Šol. doma".
Današnji številki »Soče" smo priložili po en ček poštne h, milnice, ka-
terega naj se poshiži, kdor hoče kaj darovati v plqnenit namen za naš »Šolski dom". (Je naročnik sam ne more darovati, naj odstopi ček komu drugemu, ki bi  utegnil prispevati.
Požrtvovalnost do zadnjih časov je bila velika, in zato upamo, da se zopet vzbudi, kakor treba.
Torej naprej, delajmo in prispevajmo skupno, vsak pa svojih močeh, za naš ^Šolski dom''!
Imenovanje. — Suplent na mornarski nižji realki v Pulju g. Josip Ž i 1 i h je imenovan glavnim učiteljem na učiteljišču v Kopru.
Smrtna kosa. — Dne 11.1, m. je umrl v Kanalu g. Franc Kofol, e. kr. davkar, v "51. letu svoje starosti, pogreb je bil včeraj. Naj v miru počiva!
Slovenska mestna šoln v tforiel je Italijanom trn v peti. Upravno sodišče še m izdalo razsodbe, da bi moglo stopiti v veljavo to, kar so bili Italijani s svojimi zvijačami dosegli, namreč, da se pripozna Katinellijeva vojašnica kol poslopje, ki je primerno za šolo za slovenske otroke. V tej stvari pač še ni bila izgovorjena zadnja beseda, in naravnost nečuveno bi bilo, ako bi se ugodilo v tem pogledu laškim lopovščinam!
Blaž je stavil v državnem zboru posebno interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila, kaj je s slovensko mestno šolo v Gorici in kaj s sekveslrom, da mora mesto plačevati toliko in toliko za-njo. Tudi naši „kimštni" mestni očetje si belijo glave, kako bi odstranili slovensko mestno šolo. Dr. Gra-ziadio L u z z a 11 o, mož, ki je nekak kandidat za deželni zbor, in morda celo kandidat za deželnega glavarja (!), mož, katerega prav pridno obiskujejo naši nezavedni ljudje, da živi v prvi vrsti s slovenskimi groši, mož, ki je svoj čas rekel — kakor znano — da Gorica bo slovenska, ta mož se posebno trudi proti slovenski mestni šoli!
V zadnji seji občinskega sveta jo predlagal zopet, naj se zahteva na pristojnem mestu razsodbo, s katero upravno sodišče na Dunaju pripoznava Katinellijevo vojašnico za slovensko šolo, da se dobi tako kategoričen odgovor, ali je vlada pri volji upoštevati vsebino liste razsodbe, ali ne. Povdarjal je tudi, da zastopnik vlade doslej še ni vedel ničesar pojasniti pri občinskih sejah, kako sloje reči s to šolo.
Mož, katerega rede Slovenci, in katerega podpira celo neki slovenski r a z u m-n i k, je torej strasten sovražnik Slovencev! Saj je znano tudi, da je postavil svoj čas na ulico nekega svojega slovenskega uradnika, katerega pa je bil tako rekoč obvezan sprejeti v svojo pisano, ko je isto otvoril....
Opozarjamo torej vse naše ljudi, ki prihajajo v Gorico po odvetniško pomoč, naj le gredo k dr. Graz. L u z z a 11 u; on, ki je odkrit sovražnik vsega, kar je slovensko v Gorici, jim že postreže dobro! Torej vsi k njemu! 1
Nemška šolat  t Gorici.  —   Pri nas
vzdržujejo nemško ljudsko šolo Nemci s podporami „Sehulvereina" in t uigimi. Tudi mesto daje menda vsako leto podporo tej šoli. Tako čitamo v poročilu o zadnji seji občinskega sveta, da se je vodstvo nemške šole zahvalilo za podeljeno podporo.
Tako torej! Nemški šoli dajejo podpore, slovensko mestno ljudsko šolo, ki je toli potrebna, pa hočejo z vso silo odpraviti! Mi bi ne imeli končno nič proti temu, če mesto da kako podporo tudi nemški šoli, ali ko vi-vinio, kaj vse se godi proti slovenski šoli, je nam jasno, da le narodno sovraštvo Italijanov odreka Slovencem v Gorici ljudsko šolo, ter da se raje podpira tujce, kakor pa da bi
se dalo domačinom to, kar jim tiče po zakonih !
Gorica za laško vseučilišče y Trstu.
— V zadnji seji občinskega sveta so določili kot prispevek za laško vseučilišče v Trstu za letos svoto 1000 K, za prihodnja leta pa po 2000 K, dokler ne pride čas, ko bo treba odšteti tako nabrane zneske za vseučilišče, kadar se bo imelo isto otvoriti, oziroma, dokler vlada ne sprejme v svoje okrilje nameravanega vseučilišča.
Mesto Gorica ima torej denarja na razpolaganje za laške svrhe, če tudi so nepotrebne, ali za slovensko mestno šolo v Gorici ga noče imeti, čeprav gospoda na magistratu dobro vedo, da Gorico rede — Slovenci, da gospodari torej tudi magistrat s slovenskim denarjem.
Mestno gospodarstvo v Gorici preveva skozi in skozi le politiski duh; karkoli laška politika zahteva, vse store takoj laški mestni očetje, ali za istinife potrebe mesta se ne brigajo, tako, da morata celo tukajšnja BUor-prtv" in BSenliriei[a*, čeprav sta magistra-tovcem k snu prir.MVna, zabavljati proti mestni upravi,   katero za mesto slabo skriti.
Naj bi se magistrat pobrigal za neobhodne potrebe mesta, tam bi imet dosti poda! Naj le tnalo pogleda okoli po mestu, kaknšno je!!
O me^lui upravi »pregovorimo v kratkem v listu, da i/v«' svet, kako gospodarijo listi v (joriri, ki imajo 20dO letno kulturo za seboj, kako mečejo denar skozi okno za nepotrebne reči, a ga nimajo za najvitainejše potrebe mesta in prebivalstva !
„Mariiliu>o(k. -~ Po dnevu jo žvižgajo, zvečer jo pa pojo po Travniku ti-do novo »Gorizia scava" ! Kar po vrstah so stale pretekli teden neki večer maškare na Travniku z lampijončki, ki so kazali tako lepo italijanske barve, ter prepev.de: Mara men.
Pojo jo pa z grozovitim navdušenjem, in to ui prav nič hudega, če jo pojo lam na Travniku pred okrajnim glavarstvom, saj žalijo ž njo Slovence, in proti tem je laški mladini vse dovoljeno !!
Pa kako skrbe, da v-si bodo znali to pesem !
V Bgiiiiiaslieiu so napravili za otroke predpuslen večer, na k;itereni je bilo vm: polno ilalijančkov in il.dijančic, -¦¦ še celo koslumovani so bili. Na takem večeru brez petju ni smelo bili iu zato so peli : Mara-meo — gospodje, gospe iu otroci! Peli so jo pa - kakor pravi Jvarjola" - z e u-t u zija zrno m ! Iu .Karjola" trdi. da f.iki večeri se vcepijo v dušo mladini ter da spomin na nje ostaja dolgo iu dolgo !
Na lak način vzgajajo sla riši „avile colture" svojo mladino. Ali je rtuU> potem, da iz njih vziv.de kasneje toliko— barab!
Deželna kmetijska Šola v Norici.    -
Vsakemu, kdor je čital v S. št. „Soče- sestavek o slo v. k ni l* I i j s k i šo li v I Joriei. je bilo gotovo tesno pri srni, če je količkaj vnet za kmetijstvo naše dežele !
Pet učencev — je li to mogoče "r! — Pred letom je pričel prvi tečaj s 1:2 učenci in tekom leta jih je odpadlo malone d v« tretjini!! -— Kaj je temu krivo?! — Po si rokovnjaškem mnenju je organizacija te institucije do cela tako nesrečna, kakor spluh institucija sama od nekdaj sem.
Organizacija je pa vsaj posredno odvisna od v-.)d>lva, iu vodstvo je v prvi vr.-li meroilajuo za reuome in prihodnost take institucije.      ¦ Kje je napaka?! --
Kakor italijanski kmet, šoli je tudi slov. odmenjenih S štipendij po 100 g!, na lejo. — Kako je torej, da preostaja jo sedaj ',\ štipendije, d.i pohajajo Primorci slov. kmet. šolo na Grmu, ko jim je goriška veliko bliže?! — Fm de siečle !
In kaj se  vse sliši o t*1] šoli,   o   goro-
Mesto Milan, ki je moralo že dolgo let prenašati interdikt*), oklican iz sovraštva do Viscontijev, mogočnih in zagrizenih pristašev gibelinske stranke **), je takoj potegnilo s protipapežem. Ta je blagoslovil državo, in na to so v glavnem mestu ter v drugih manjših mestih in večjih trgih zopet odprli cerkve. Oni maloštevilni duhovniki, ki so bili še ostali v teh krajih, so zaceli zopet opravljati službo božjo in deliti zakramente, kakor o navadnih časih. A ljudstvo na deželi in vzlasti ob Comskem jezeru, ki ni bilo tak<5 udano strankarskim strastem, je ostalo zvesto pravemu papežu, ter ni hotelo odpreti cerkva, ampak je smatralo za razkolnike in izobčence tiste duhovnike, ki so bili poslani tja iz glavnega mesta. Bilo jo pa tudi v mestih in trgih nekoliko takih, ki so bili istega mišljenja kakor kmetje, in zopet nekateri v vaseh so se držali mišljenja meščanov in tržanov.
*) Interdikt je bila cerkvena kazen,vsled katere je bila prepovedana javna služba božja, delenje nekaterih zakramentov in cerkveni pogreb. V krajih, kjer je bil oklican interdikt (cerkvena prepoved), so morale ostati cerkve zaprte. (Opazka prelagateljeva).
**) Gibelinska stranka je nasprotovala pa* pežu v nekih zadevah. (Op. prelagateljeva).
Po tem si moro človek lohko misliti, kako neprijetno in nemirno jo moralo biti državljansko življenje v tistih žalostnih časih. Povsod zmote, nasilstvo, tepož in prelivanje krvi. Redovnik Aicardo, naclvladika milanski, opat sv. Ambroža, in večina drugih opatov najbogatejših in najslavniših samostanov, so bili že davno zbežali. Najugledniši člani redovniškega in svetskega duhov-stva so se potikali okoli ter »»kali pomoči po italijanskih in francosj :h deželah. Dohodkov nadvladike, opatij ',n tudi manjših cerkvenih pos^- ev so se polastili in jih šiloma obd •' 'i svetni gospodje ali pa razkolniš.»i duhovniki, pristaši cesarja,
O času teh homatij je bil imenovan za opata sv. Ambroža Ivan Visconte iz gospodujoče rodovine Viscontov. Prejšnji postavni opat Astolfo da Lampu-gnano je moral pobegniti. Novi vsiljeni opat pa je poslal v Limonto za samostanskega oskrbnika nekega malopridneža, ki je bil že obsojen v Milanu radi goljufije. Ker so tisti ubogi gorjani še vedno hranili zvestobo svojemu postavnemu gospodu, jih je novodošli oskrbnik izsesaval, skubel in odiral brez usmiljenja, pri iztirjavanju davščin mučil na
stasnih nedostatkih! — Že vrabci na strehi Čvrčijo, kako „kujnštno" kmetujejo na kmet. šoli.
Ali vedo naši poslanci kaj o tem ali ne, a sčasoni pridejo venderle do prepričanja, da je ta šola slovenskim kmetovalcem pluska v obraz, da ima naš davkoplačevalec od nje toliko koristi, kolikor od lanskega snega, in da je skrajni čas, preosnovati jo do dna, sicer bi bilo bolje odpreti !epo poslopje na tržaški cesti kakemu drugemu dobrodelnemu namenu! Nadejajmo se, da merodajne osebe konečno venderle spregovore odločilno besedico, doslej je bilo vedno, ko se je govorilo o tem zavodu, tako rekoč — »uber aH en Gipfeln is t RuhV
A tudi našemu kmetu se polagoma odpirajo oči, bolj in boij prihaja do prepričanja, kako po nepotrebnem se zameiavajo tisočaki, ki bi tlačenemu davkoplačevalcu desetkrat bolj koristili, če bi se jih na kak drugi način v prid obračalo, če bi služili ne samo v prid posamičmkov, temveč v blagor kmetijstvu cele  dežele.
Naša de/, kmet. šola stane na leto «000 }?l. Pouk traja dve Mi (I^.OOo gi.) tedaj stane vsak učenec 2400, reci: dvatisočiušti-ri>lo goldinarjev.
Koliko bolje bi bilo u.-tanoviti 10 (če je treba tudi več) dežeimh ustanov po I ."»M gl. na leto, ter pošiljali na-e ukaželjne mladeniče v kmet. šolo na Grm, ki je M'( čncj-a od naše. Imeli bi ne samo garam ijo /,t popolnejšo izobrazbo naših sinov o Miieii^Ivu, vrhu lega še -!¦.">(»o gj,i. v pov,:dsgo našega zanemarjenega kimdij-alva !
Po-ebno pa bi z darili /a umno vino-gtv.darstvo iu sadjarstvo, za prikladne praktični; goveje hleve,"za o/orne m!eka:nice i. t. d. dosegli, če bi se jih vVako drugo al. tr. t e lelo ze za najav, ra/.pi-alo, velikanke na-predk" v našem km .u>ivu. Ivori-diii bi -•¦ t.-m slo iu sto kmetovalcem, a izšolali vrh Icu vič,e število mhideničev v uiiun-iu kun li.-d. u.
Potovalni učil"!j vin.ir.-fva in sad/ir-lva s sedežem v Gonci bi pa pupcinom.. zado č.d potrebam naših kmetovalcev, jaz -em celo prepričan, tla bi si pridobil več zaupanja, kakor se ga je pridobiti zamngla nas.* de,. kmet. šoia.
Jaz mislim, da nas ne sni" biti ¦»•¦aiu, če tudi opii-dimo ta slov. zavod, če -i pri tem zdalno /boljšamo naše kutelL-dvo. / skaj se na eni strani tisoč ik» poi/gublja,o v pe>ek, ko imamo na drugi strani tako malo v kmetijstvu izobraženih Ijudij. toliko revnih a naprednih kmetovalcev, ko jiogo'-amo v vi-nal-tvu. sadjarstvo toliko, lni;ko /iholjšav, ko nimamo v celi deželi uiti ene umu- miekarnav, ko nam manjka zavarovalnic za /i vinu iu š--slo in slo drugih ivčij!
Zares tu ž no je naše kmetijstvo iu luž no ostane, dokler ne po neg« nejo v te razmere više nevpogliive sile, nas učeče, kako naj v prid obračamo narodne k a pit a Se!         P.
Demon*!runti od dne Sv. :>. kraljev pred sodnijo. — Včeraj je bila ohr.«\n..va proti onim demonstrantom na tnk.ipn j ofcr. ^)duiji. Obso;en.i sta bila znani (irnui na 5 dnij iu še bolj znani Uugaro (rnkr.mt) :ia "i d ulj. i>rugi so bili o pr o;.' * u i.
(Jonski lahoui jima pravijo : m u t' e-niki! O teh dveh mučenikih kakor !u ii o oproščenih demonstrantih še :-pfvguvormso.
Trgovina iu obrtnija. Po -Miiom i/kazu trgovinske zbornic? gi5r;'-'v' — Milo v deželi koncem 1. i>'.»"». !e 17-">ii tr i-vsk;ii podjiti; .di z,« I lis manj v. g.» l !^"> N.i,-več trgovin šj,.je seveda iJor.< s i;amn > IJfi: /a njo tdede sodni o'«ra_i \ ; k, ni redu: ¦ :-rvm;au. Tržič, Kr:i;iu. g-<: -wt ekol.vj, Tolmin, (iradišče, .Vd^-Mn ,. X .n.d, Kurm u, Si/.ana, Poiec in C-ikrn*. T: j ¦. laiki so \i,-U po katastru. — Po sat k;   Jivovin.ke ?.bor-
rrd
pa kažejo  vi-i Gorica, C.»'rvi
• iteu'.-ali.  T«
trgovin in
vse načine, in sploh ravnal /. njimi ka- i kor z robovi. Limonlini so so zatekali I k grofu Oldradu, proseči ga, naj bi on \ govoril za njo pri opatu, pri gosposki, ] naj bi dokazal tam njih, pravico. A vse : zaman! Ueof jo imel toliko ob/.irov, to- j liko pomislekov! On se ni hotel puliti z j nikomur, bal se jo zameriti Viscontijcm, in dasi so se mu v sne smilili tisti ubogi preganjani ljudje, vendar bi jih I bil pustil vse zaklali, prodno bi se bil i osmelil le količkaj storiti za-nje.               ^
Pelagrua — tako se je imenoval j samostanski oskrbnik — je mej tem po- \ stajal vedno bolj drzen in ošaben, in si j je konečno izmislil nekaj, kar bi imelo spraviti popolnoma v njegovo oblast tiste njegove podložnike, da bi mu bili zanaprej izročeni v milost in nemilost, ter bi mu ne bilo treba več vsaki hip pogajati se ž njimi. Iztaknil je neka stara pisma, s katerimi je bil cesar Lo-tar podaril tisti kraj redovnikom sv. Ambroža, in na podlagi teh pisem je hotel, da bi se oklicalo Limontine ne za kmete, dolžne robotati, kakor so bili v istini, ampak za služabnike samostana. V ta namen jih je dal klicati v Bellano, da bi bili tam sojeni.
V   Bellanu  je  bil   takrat  dvor
nadvladike (dvor se je imenovalo posestvo, kjer j«1 ime! m-ajseak palačo in cerkev, iu kjer >e j" sodilo), in nadvla-dikovi poverjeniki bi bili morah razsoditi rečeno pravdo. A ko je bil nadvla-dika /.bežal u .-kopije, je Cressone Tri-vello. neki mogočen gospod in pristaš Viscontijev. poseibd mno^o posestev nadvladike po loškem obrežju in v Val-^as-ini, in med temi tudi Bellanski dvor. Tako niso imeli soditi v pravdi Limon-tinov nadvladikovi poverjeniki, ampak Oiveltovi. Ker je bil pa ta novi gospod občeznani prijatelj krivega opata v samostanu sv. Ambroža in je tudi sam s svojimi novimi podložniki svojevoljno postopat, niso mogli od njega Limontini nič dobrega pričakovati. Lenko si torej mislite, kako so so skušali braniti, in kaktf so se zopet priporočali grofu Del Balzo. Izgubljen trud! Kajti on, naj ste ga le prosili, kolikor ste hoteli, tudi E r m e 1 i n d a, njegova soproga in B i c er njegova hči, katero je neizrečeno ljubil, se vendar nikakor ni upal braniti tistih ubogih preganjancev, katerim nazadnje ni ostalo drugega nego ukloniti se oni nepristojni in krivični sodniji, o kateri so že naprej vedeli, da izreče za njo kar naravnost pogubno razsodbo.
Krmin, GradiSCe, Tržič,  Ajdovščina, Komen, I Sežana, Kanal, Bole, Cerkno.
Obrtnij (produktivnih) je bilo po katastru 3208 ali za 218 več nego pet let poprej. Toliko jih je plačevalo davek. Obrtnikov v resnici je bilo več. — Največ obrtnij je v Gorici, t. j. 1002. Potem slede: Krmin 194, Tržič ISti Gradež 132, Gradišče 100, Na-brežina 101. — Nad 50 so le 3 italijanske občine, in sicer Ocrvinjan '93, Ajello 50, Konke 57, — slovenske pa: Miren 76, podgora 72, Kojsko 55, Solkan 96, Ajdovščina 58, Sv. Križ 54, Lokavee 61, Kana! 52, Ncklo 58, Sežana 68, Komen 59, Cerkno 62, Bele. 54. Kobarid 03; Grahovo 53, Tolmin 87. — Edino Trenta ni, imela niti ^ene trgovino ali obrinije.                                    """*
Toliko -/a danes. So morda še povrnemo k stiitistiškim   podatkom   o   obrtmji v
de/.-ii.                       ,        ir.  •
Kdo izziva? -  Pkojo nam iz me^ta:
S> \ -«>tr! v h bak.irrm v n a d š k o f i j s k i V ;¦ \ ki'^ *' nahaja ona znana Villoria. j/.o ;'• n:'tn I,,u" i'-4^i!l tro-podov" jpri-to-;,,['(. hi jim «ini-/.u'un ini" !) V h m) peli -kupno ,'i: u /n.uisdiiSope.-eiii pro-.tllrg.i VmcSja JJo-j-izia -.ciav.r. J.i/ x.Ji'.i-\..»i (.splavit1, m-v> t i v svojem iii.iN"fitj.!'ž ;<v.'ku, i-» la ona -¦ 1.1- /ificiti ;:a to. letov*č .-¦ obrne pioti u.m. in'Začne piti: ,M a ran;«- o c ar i tm r-'. • ¦-  ili.
M> ne popad- >,\t, da -»¦ ohruem h r . ...¦.u:.-»'Vt ij.i !,<-<ša b'. h:', k.s. nebi'.. T.ikia. ; . ,',/iiii':i) v-i „'!,(-"':i >!:.»h in krohot.
A'.i m to i/zivan',« V Zupel  nova  on tka ;.. a  ,a\:te  tt/ltn:«"!   Priporočam   t o-intii 1» a k a r u o k a r M .t; t o p i e   o. i J mri 'A i Slov "ti i-r,
'l\ilu   ftirf:
l|ililu!i.( U I ei! J(! -t, ,-^t.,hio i t* b,tk; n.i, ki , i:.i, v f,»Ljkar:.i.  k h
plači   c, kr.  drž. uradnikov  XI.   činovnega I razreda:                                                                 "    j
2.   Delovati na to, da se okrajni šolski zakladi v pokneženi grofiji Goriški in Gra-diščanski odpravijo, in da se z ustanovitvijo skupnega deželnega šolskega zaslada osredotoči uprava sredstev za vzdrževanje, ljud-, skih šol;
3,   Provzročiliu,cia se z ozirom na slabe finančne razmere večkrat imenovanih, dežel, in da *Tše Jonrd%tter* regulacija plač ljudskih učiteljev, dotičuim deželnim oziroma okrajnim šolskim zalogom zagotovi primerna subvencija iz državnih sredstev,
Znano je, da ministerski predsednik je rekel, da vlada ostane pri tem, da se ustanovi deželni šolski zalog za Goriško - Gradi-ščansko.
Deželni zbor goriški bo kmalu zopet sklican, in tam bomo videli, kodaj pridemo do toii potrebnega doš. šol. z.dog.i. Vse jo odvisno )»¦ od vlade, kako ho postopala glede na prihod-.ije zasedanje našega de/., zbora!
NVmtcu. — V nedjju popoludne ub 2. jo peljal hlapec g, Vidmarja, iokavskoga župan,!, iz luiriio blar'o na Miriupn žuem vozu: bla_'a je bilo VI kvinlalov. Ko jo princi pred žensko bojni-nieo, \o padel z voza ter pri>e! pod ko!e>a, kaler.i so ga drla, da jo i'l takoj mitov. Prenesli .so ga na lo v nutvaMiiro.
Hlapec je bil pijan, in v pijanosti so je /vrni! pod  vo/.
I m-c .so korospondont. zmožen .lo-ven\';ne. oziri>ma hrvaščine, laščino in ne koiiko nt načine.
Plača po dogovoiu in zmožnosti.
Voč se i/ve v iia-em opraviiištvu.
Na*« kava, l ,\n<> \,\ t.iko d .'k..  \-<>, i»S;i!i.
¦¦ •.   ,.- :.; : '•¦  :.. * u.i  .r.i.ni,-  isi iM :«-li-!n.i imv...1.i.
w.i-.,...     .•   |<i •..    .mi.!-.i.-w. .v»-!.»iii-k.i   x.i-l-.l-\.i!i.
K..I..J   /::::i'-.    -    \\   \n\\    j«,   nu-ils   .J. 7. lili.    Ttlil.i
v,,  |.,..i-.,  .  k.,'.-»..   -,.   :i/»..li   n..l:..-l..    ,.l.-|.,.i,-.|.,.
:i ..«;.. a.;-«.-;.,.  :.Ht.-,, 1., |»ii:! ,;...¦.,¦ jo,.loli L..„.
-. ..I..I.S. '...i ¦"..!.-.1 ..i/-'mJ.»   s:..." .ci Ui   iim<i.i.
:..   ..:..¦ i«.'..-!,   k:.:"'1 :••   ia.iv..'ni   hi'. I«.  il(.l'.>
.. ..'j. -,. -.-k, -.i  ......),;:    .it   ..;i.- :i."   T«i.ki   Le
[Mi-ironi p! 1 Ek-dl ::i pr;z<ir,=\!l. i^nosij'1 z^korj-k; t:..či:. k..iort jo vi p:odložila goriškemu de;:, zhoiu in ito^-e provzročili u-itanovitt-v dež. šo^.-koga "...klada. izreka;o prepokorno podpisani odposlanci l.iniskili učiteljev pukru-žoue grofijo (.iori=ke iti Gradiščan?ke lor ir.ojne grofije Ntre. najudanojši prošnji:
Vaša Prevzvisenost izvoli blagohoino v kitnem delokrogu :
1. Ukreniti kar treba, da se, izvršuje. Ji 55. drž, ljudskošolske-ga zakona, zagotovi ljudskim učiteljem in 'njihovim rodbinam v pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski in v mejni grofiji Istri stanu primerno izhajanje, ne da bi isti bili primerani opravljati privatne službe in zanemarjati svojo višjo izo-iiiiko. in sicer naj se to zgodi tako, da hode njihova minimalna  letna plača jednaka letni
Ali je pa v.-o to resnično ir I
Deželni zbori. - Dno 12. t. m, je priobčil dunajski uradni list cesarski patent, s katerim se sklicujejo deželni z'nori gi-hški, moravski, gorelijeavrtrijski in solnograški na dan 20. t. m., dalmatinski na dan 21., bu-kovinski na dan 22. in dolcnjeavstrijski na dan 27. t. ni.
Nemške opozicijske stranke nameravajo prirediti o Veliki noči v Lincu shod, na katerem določijo skupen naroduo-politiški program ter določijo svoje stališče nasproti vladi grofa Thuna. - Kakor da bi tisto ne bilo znano!
Ocski deželni zbor bo sklican še le prihodnji mesec. Dotle pa hoče vlada upli-vati, da nemški poslanci opuste abstinenco, ter da pojdejo v deželni zbor.
Cehi so pripravljeni pogajati se ž njimi na temelju ravnopravnosti, ali tega nočejo Nemci slišati. Potem seveda ie sprava težka reč!
Manifest čeških poslancev. — Izvrše-valni odbor državnih čeških poslancev je izdal obsežen manifest, v katerem pravijo, da ustavna kriza se da rešiti le tako, ako se povrnejo javne oblasti k pravici v vsem državnem organizmu. Manifest pojasnjuje, da Čehi ne zahtevajo nikakih predpravic, temveč samo jednakopravnost, ter pozivlje narod češki, naj ima pred očmi resnost položaja.
Avstro-Ogerslta in /jedinjene države - Dne 9. t. m. je vsprejel naš cesar na Dunaju v avdijonci ameriškega poslanika Touvra. Ta je po naročilu predsednika Zjed. držav Min Kinleva rekel, da predsednik kakor ljudstvo želi, da se utrdč prijazni od-noša-i mod našo državo in Zjed. državami. Cesar .so jo zahvalil na obvestilu ter prosil po-Ianika, naj sporoči pogovor   predsedniku.
Slovanov se boje\ — V nemški državni zbornici jo odgovoril finančni minister na neko interpelacijo, ki se tiče pomanjkanja možkih delavcev, da vlada more dovoliti inozemskim del.ivco.rn vstop v Nemčijo le da-loma, ker pred vsem je treba pazili, da se ohranijo narodni interesi in da je Nemčija varna prod slovansko preplavo! Kaj bi rekli k lomil?!
I/, Italijanske komore. •- Dne 11. I. m. je slavilo voč poslancev vprašanje, ali jo pripravljena italijanska vlada posredovati pri o/erski vladi, da si; zaustavijo napadi na italijanska vina po ogorskih časopisih.
Minister za vnanje posle Canovaro ji? odgovoril, da vlada je že storila potrebno korake, da varuje trgovino z vinom prod ne-opr.uireniini (!-) napadi, da pa so ne more hraniti nasproti inozemskim časopisom.
Posledico špansko-ameriške vojne. &pau-Li najviši sodni dvor jo dovolil, tla so Cervera iu kapitan Moren zasledujeta sodnij-sko radi uničenj,i španske esk.ulre pri Sani« jagu na  Kuhi.
Manila. General Olis hrzojavlja 13. t. m. i/. Manile; Današnji dan jo bil jako miren, od oinh, ki m) dne 4. in 5. t. m. padli na aineiik,niski strani, bilo je najdenih do sedaj /M. Družili trupel niso našli. Pilipiuci se baje zbirajo 12 milj .severno od železnici«, toda kakor se vidi, nič   kaj posebno samosvestni.
Razgled po slovanskem svetu.
Oh .-»(Mcfiilfl brzojavne postaje v TMn. V nedeljo je bilo 50 let, odkar so odprli brzojavno po-tajo v največem pomor-fckem ligovskom mostu Avstrije: v Trstu.
Prva uradna sobica mu je biia v tretjem nadstropju sedanje uamostniške palače. Urad jo imel tedaj jedno 75 in pol milj dolgo brvoiaviio   progo   in   joden   l!uiu-ov   aparat
(,tlO|).
Prvi uradniki so bili; o. kr. visi tole-gralis: Ivan p!. Pa\vlo\vsky ter ^ dva druga c. kr. U-ltgr.di-la. I.. 1«1i). so bile dovoljene samo državne brzojavke, Z dnem t s. f.-jiruvarija !. Ls50. je bil odprl urad tudi obeiii-lui, dovoljene so bilo torej tudi z.i-ehn.- hizoj.jvke.
Lola 1Š5I. je dobil Tr.sl drugo brzojavno z/.e/.o in sicer z lioiiefkaiiii. iMa. 1S52. ~o prine !i urad v pritlični toka! uamostniške ;n!aee. ],. l.s.Vt. je imel urad že jeduoga c. i.:-, u-kroniKi s 0 uradniki iu obdelali so na !:.ii prog-ih blizo In.uO.) brzojavk. L. 1S56. • jo pr. feii) ur.id v staro hor/.o; !, 185'.». :- zua"a!o Atevdo v Ti>lu obdelanih brzojavk :..d i<!0»(;U, I. 1N7I. pol milijona, 1. I«86. • dejj ui:!i,on, iu i. isj>7. je znašalo števiio ,.iv.(ea\k, ki so bile- obdelano na 1-0 progah, i..nI  2 miiijojia.
Lila iMJO, se je premolil urad v Drun-i.erjevo li;šo kjerjo sedaj iiskarna ,Kdino.sti) :n ";o o,tal t.u.i do 1. novembra 1S91., odkjor • ¦ prijel v novo po-tno iu brzojavno po-lopje '.u kji r :-" je z družil s pošlim uradom Trst 1. P:.',oj;;\k.- so b:I<; dovoljeno najprvo samo v i.itn-ki-ii jeziku: l..k« do i. 1852. Polom so .•dovolila tudi lašrina, it: končno drugi jeziki.
Naj»>:are;ii še živeči tržaški hrvojavni e.raiiuik je v Gorici bivajoči, v Volčali pri Tol-t:.ais ro'etii. c i* s. svetnik vitez Fer diši a ti d Kofol.
Najstarejši btzojavui uradnik vseh hr-zojavnih uradnikov pa je tudi v Gorici ži-veoi brzojavni nadzornik Josip Zeilinger, kateri jo iiii 1< ta I8t7. zaprisežen na brzojavno z!u/.bo in kateri je prvi delal rr. prvi brzojavni progi v Avstriji — na progi: Dunaj-l.imo.
Spomniti se treba ob lej piiliki tudi dičuoga slovenskega pesnika Gegnarja, ki jo, kakor tržaški brzojavni uradnik, s pesmijo budil slovenski rod in je bil prvi urednik ,Edinosti.''
* Kako lažejo. —- „Naši Slogi" poročajo iz Čresa o dogodbici, ki nam priča, kako naši nasprotniki —- lažejo. Tržaški namestnik grof Gcess, je potoval po Istri ter dospel tudi v Greš.
Vpraša« je tamošnjega župe-upravilelja, da-li gospoda umejo jezik ljudstva | Odgovoril je, da — ne umejo!!
To je laž! Kako pa drugače naj govere gospoda z ljudstvom sploh, če na — hrvatski?! V šoli je vprašal namestnik učitelja in nadzornika italijanskih šol, v katerem jeziku uči deco? Učitelj je odgovoril: V italijanskem! Temu se je namestnik začudil, in vprašal, se li poučuje tudi hrvatski jezik? Na to vprašanje je odgovoril učitelj: Po dve uri na teden!
To je bila zopet neresnica, kajti vsi Čresani vedo prav dobro, da se v tamošnji šoli nikdar ne spregovori hrvatska beseda!
Tu imamo, torej dva slučaja, kako službene osebe celo cesarskemu namestniku v obraz govore — n<~esnieo! Totem ni čuda, da tudi na Dunaju ne poznajo resnice!
Iz krške škofije pišejo „Naši Slogi" : Radostno opažamo, da se v krški škofiji stvari obračajo na bolje ter da je ta loli preganjana in tlačena duhovščina našla pravega pastirja in skrbnega očeta v osebi presvetlega škofa -dra. Mahniča. V zadnji Številki „Aeta Cu-riae" čilamo razpis natečaja za izpraznjeno arcipreturo v Cresu in kanonikat v Krku. V isti številki lega diocezanskega lista .pozivlje presvetli škof mlado duhovščino, naj se pri • pravi na župniške izpite, ker da namerja po-polniti stalno vsa mesta dušobrižniška, ki se upravljajo sedaj Ie provizorno. Uverjeni smo, da se svojo nadarjeno in na lok način zadovoljeno duhovščino presvetli škof povzdigne in preporodi starodavno škofijo krško.
Družbi sv. Cirila in Metoda t Ljubljani so poslali med drugimi: •— Slavno »Hranilno in posojilno društvo" v Celovcu 100 glo. — Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani 100 gld. 25 kr. pokroviteljnino. — Ženska podružnica v Logatcu 35 gld, udnine in 24 gld. 50 kr. jubilejnega daru. —Tržaška ženska podružnica po blagajnici gdč. Milici Maukočevi 100 gld. pokroviteljine, nabrane o priliki „božičnice". — G. vele tržeč predsednik .»'govske zbornico in dež. poslanec Ivan Perdan v Ljubljani, založnik Giril-Melodovih vžigalnie, 200 gld. — Podružnica za Pivko v Št. Petru na Krasu 100 gld, — Iskreno zahvaljujemo rodoljube za izredno požrtvovalnost.
lil aga jništvo družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
Kiaijiže3ni08t.
Hrvatska misa za mješovili zbor, uglazhio Josip Mandirt. Op, 3. Cicna (»0 nove. Pod tem naslovom je izšel nov napev k maši, kateri smo dobili na pogled. Recenzijo napiše gotovo kak strokovni list.
Slovai!8ky piohlcd. -~ Kakor doslej vsaka, tako je tudi 5. štev. tega izhornega slovanskega zbornika, polna raznoterosti od vseh strani slovanskega sveta. Izmed mnogih omenjamo le sestavek: 11 a 1 š t i SI o v i n c i iz peresa proč. g. Ivana T r i n k a v laškem Vidmu. V sestavku opisuje deželo v Italiji, kjer prebivajo Slovenci in na kratko njih same. h podrobne statistike vidimo, da.živi v Italiji 10.778 Slovencev, ki pa nimajo niti jedne slovenske šole, in sploh se njihov jezik nikjori ne upošteva. No kljubu temu sloje še trdno in polujčevanje, kakor se zdi, ne more s posebnim uspehom prodirali med nje! Sestavku jo priložen tudi naris dežele italijanskih Slovencev. — Zbornik prinaša tudi dopis s Štajerskega o lamošnjih Slovencih, in potem mnogo drugega inleresantnega čliva.    '
Zahyala.
Podpisani se tem polom naj topleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so blagovolili spremiti, k večnemu počitku našega nepozabnega soproga oziroma očeta, zeta in svaka gospoda
Antona Koršič
in ki so nam na katerikoli načtn skušali olajšali srčne bolečine. Posebno hvalo pa izrekamo častiti domači duhovščini, gg. učiteljem, slavnemu starešinstvu, čisl. krajnemu šol. svetu in domačim pevcem, ki so pripomogli, da se je pogreb izvršil tem sijajnejc. Bog povrni!
V Šljaku, dne 9. februvarija 1899.
Fran Josip,            Karolina Ko rS i P, soproga, Anton Bazily,                  Josip Muha, tast,
Ernesla Justina,              Fcrdo Muha, svak.
otroci.
*-        Ustanovljeno leta 1863.
«g _------------------------------------
$|             Prvi primorski  zavod za izde-
lovanje aromatiških   izcedkov, likve-rov itd. tvrde
Fratelli Marega|
Gradišča* Isonzo.
Čistilnica na por:
konjaka, slivovke, tropinovca In najfinuJSih likverov.
fovarna vinskega kisa
po edino racijonelni sistemi »Paslcur".
«8
Javna zahvala.
Gospodu Franu Wilhelmu, lekarnarju.
NeunkireheD, Spodnje Avstrijsko.
Da stopam v javnost, je le radi teg;;, ker se zatira dolžno izre« gospodu Wilhelrou, lekarnarju v Neunkhchen, najsrčnejšo zahvalo za učinek, katerega mi je napravil njega 'VVuhehnov čaj pri mojih rev-maiičnili bolečinah, in da opozorim na ta čaj vse one, ki trpijo na tem grozovitem zlu.
Nemogoče mi je naslikati bolečine katere sem trnela r&ozi cela 3 leta o vsaki vremenski spremembi in" katerih se nisem mogla oprostiti ne z uporabo zdravilnih sredstev, ne z uporabo žveplenih kopelp v Baden-u pri Dunaju. Cele noči premetavala sem se po postelji, tek se je vidno krčil, izgledala sem žalostno in moči so pojemale.
Po 4 tedenski uporabi Wilhelm-ovega čaja oproščena seru bila bolečin in sem še sedaj, dasiravnu ne pijem čaja že G tednov, in telesni stan sjc je poboljšal. Prepričana sem, da vsaki, ki §e žaleče o slfčrn bolezni do loga čaja, blagoslovJjal bode izumitelja istega, gosp. Frana Wilhelm-a.                                         .      *"
S posebnim visokim spoštovanjem grofica Bntscliin-Streitfelfl, soproga podpolkovnika.
fi
Rojaki!
Kupujte le pri svojih somišljenikih I
Nalagajte denar le v svoje denarne zavode! Spominjajte se povsod svojih učnih zavodov!
Stcv. 118. op.
Razglas.
Naznanja so, da
javna   dražba
zastavil IV. četrtleta, t. j. mesecev
oktobra, novembra in decembra 1897.
začne v ponedeljek, dne 13. marca 1S99. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljaniice
in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 8. februvarija 1899.
Zeta 1881. y Gorici ustanovljena frrdka
KBiesierjlnsSIciS,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svoj'o lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe- Ima veliko zalogo nadrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu ludi svojo (S. cl.)                 tiskarno lik na perilo.                  (F*, cl.l
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Reskrg v Gorici,
v Kapucinski ulici St. 11
ter podružnici na Komu štev. 2
prii-oroC-a b-le blago:
Sladkor — kavo — riž -   mast — poper — sveče —
olje — Škrob — ječmen — fcavino primeso — moko
—  gris - drobne In debele otrobe — hirsrco — zob
—   sol — moko za pitanja — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.                :? 20   r»
Zaloga pristnega dalmatinskega zganja na debelo
ter pristnega črnega in holega vina.
Trpeči na pinSah, v jyrl«, na cluliit in tralccaliti! '
Kdor se hoče iznebili enkrat za vsoloj plučnih ali Irakealnih bolezni tudi zastarelih, bolezni na duhu, kater« se dozdevajo neozdravljive, naj uporablja čaj asa bolne na plučah in v grlu A. Wolfifsky. Tisočere zahvainieo jamCijo pristnost Lega Čaja. Zavoj, kalen zadostuje dva dni stane 75 kr. Zvezki gratis. Pristnega dobiva se edino pri tvrdki A. Wolffsky, Berlin, &tv. 37.
Naročila se izvršuje hitro.
1
Naznanilo.
Naznanjam slav. občinstvu, da sem dobil od okrajnega glavarstva v Gorici dovoljenje, prevzemati vsa dela, ki spadajo v n a-vadno zidarsko obrt, ter i zdela vati tudi načrte, k" se tičejo iste obrti.
Znto se priporočam na sploh ljudstvu za naročila takih del, zagotavljajo točne izvršitve in dobre postrežbe.
Janez Nibrant,
zidarski mojster v Anhovem pri Kanalu.

A.
ODLIKOVAN
fotografski atelier
na  Travniku Šfeo. 11 v Goriei,
podružnica
na Acipieilottu St. i't v frdu,
pviporora «e
ftiiiviioiitu   t»W'iiistvu   v   mestu
in na deželi v blagohotno podporo.
i
i
i
$ l
U :
K!
t
1
I
i
8
1
Anton Potatzkv v Gorici.
Nn hredl HaUelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO
Najceneje kupovalilče nirnberškep in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
za iiisariiice, kadilce in popotnike.
X;tjfi(»lj;i' -ivanko z:i bivalne ;-'tt'«)je.
i'<> rnr.j'.>«'iNi-: za krojače in čevljarje*
SveUnjiee.        Ko/ni ^el»ei.       MiiMic liiijižlcr.
Hišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje,
.NiijE.r.Ij.-   ,. ;;ef.:j..n:,   ,-at...-.i   >.a   J.iMiejari.'. kr...!;]aij.». j.iv.hj.ji,-,. |,<,   ...ju.Jli   ni  trjjl,
l.-f :-a d«-/,-li.
Anton Pečenko
C a ne zmerno. Postrežba poitena.
arr
Prave in edine želodčne kapljice,
...............       Zt!r;iviln:uni«-tcli
k:ij»ijie je no|nv-ki.sljtv:i. T«« kii-pij in vredijc redno prebacljenje, iV s" jih«l\ aki-at n.-i <l;tn
pojiije. Okrepi pe-
l*adi»*. fevarjeni zetodee,
da  zgine v kratkem  Času
cmofica in životea lenost (imtvnst).
T-.' kapljieo tudi >tr>n'% da čfavek
raji je.                 —7
Cena steklenici 30 kr.
1'ro.iajaj.i .se v VM«h glavnih U-karuah   na  j-vt-m.   Za  unrofitvo in   pu>;lj;mi»  pa j»!ilino le v loka rni
Crisioloielii v Gorici.
Najbolji goveji prah
iz Iksrlh« iovfj.'.) krtidinojra apna obvar;.<ji> prod lizanjetn in zrenjem lesa. Zibianjiije mehkobo kosSij iti medlost, v/roi a slast v zrenju, krtpi prebavljanje, poveča množino mleka in moč za delo ter da izvrstna meso.
Za vso »ovojo živiuii jo pri letošnjih slabih piCah velike važnosti.
Navodila pošiljajo se na zahtevo zastonj. Na poskusnji   j klg. za 1 gld.
M. Barthel & Comp. Dunaj
X., Replergasse 20.