HaloliNk cerkven limt.
Danica izhaja I., 10. in 20. ilne v»ariga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo lelo 3 gld.. za pol leia I gld <J0 kr . \ tiskarnici sprejemati* na leto 2 gld (SO kr. in na pol leta t gld. 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XV.	V Ljubljani 20. maliga serpana ls(V2.	MAni 21.
Asrtraai m&t&mu
po milosti Božji Lavantinski škof,
pozdravim vse verne svoje škofije ter Vam vso srečo in blagor želim
Drage ovcice Kristusove, preljubi sini in hčere svete matere katoliške cerkve! Ravnokar srečno se povernil i/ Rima, Vas Ijubeznjivo pozdravim, in pa prav It po zahvalim za vso vašo ljubezen, ktero ste mi. popotniku, skazali, sosebno pa za gorečo molitev vašo, s ktero ste me krepko podpirali, «1» sini srečno in mirno hodil po suhem kakor po morji, in me je vodil angel Gospodov, da sim spet došel zdrav in vesel k svoji dragi čredi domu. Rodi Bogu hvala in čast!
Kaj ste nam pa prinesli iz svetega Rima novega, kaj nam bote povedali dobrega od našega očeta, pnpeža Pija IX.? me bote vprašali. — Preljubi, vidil sim po sveti veliko, slišal še več, pa tudi skusil sim si mnogoterih reči. Imam Vam povedati dosti veselega, pa tudi lepega izročiti, kar so mi naš Iju-beznjivi, sveti Oče za Vas naročili, in Vam povedati ukazali. Prehodil sim veliko nemških in švajearskih krajev, sim se vozil po francoski zemlji, prejadril sredozemeljsko morje, in sini srečno dospel v sveto mesto Rim, v ko jem stoji apostoljska stol i ca s v. Petra, veličastni Sedež vidnega Poglavarja sv. katoliške cerkve, pervega in naj višjega Namestnika Kristusovega na sveti.
Gledal sini mnogotere imenitne spominke starih in novih časov, videl celo v Vieni na Francoskem Poncija Pilatuža grob; pa le Eno me nad vse veseli, da sim obiskal Središče svete katoliške cerkve, in se očividno prepričal, da je sv. rimsko katoliška cerkev edino prava cerkev živega Roga, steber in t e r d n o s t resnice, kakor jo sv. Pavel imenuje (I. Tim. 3, 15). Živo sim se prepričal, kako je ie ena prava edino zveličavna cerkev, kakor je en sam Rog, ena vera, en kerst, en Gospod in Oče vsili (Ev. 4, 5 -6), da je le eno pravo kraljestvo božje, ena prava hiša živega Boga: sveta rimsko katoliška cerkva, ktero je Kristus na terdno skalo pozidal, in ji izročil ključe nebeške (Mat. 16. 18). Jasno sim videl, da je ravno ta sveta rimsko katoliška cerkva tista zvdičanska barka, brez koje po besedah sv. Jeronima zvelicanja ni, ter se v morje večnega pogubljenja potopi, kdor njo nepremišljeno in huuovoljno zapusti. Prepričal sim se s svojimi lastnimi očmi, da so rimski Papež pravi nastopnik sv. Petra, kojim je Kristus naročil in oblast dal, pasti
njegove jagnje ta in ovcice, ler po te rdi ti svoje so brate skolV. ktere je sv. Duh postavil vladati cerkev božjo (Djan. ap. 20.28), ktero je pridobil s svojo kervjo. Prav lepo in jasno se je pokazala o tem imenitnem rimskem shodi važna resnica, kojo so terdili in učili od nekdaj sveti cerkveni očaki, da kakor je t n Rog, edin Kristus, edina cerkev, je tudi eni stol sv. Petra, kteriga je postavila beseda Gospodova (sv. Ciprijan), na kterem kakti n a terdni skali vsi* pravoverno katoličanstvo celeg.t sveta Moji (sv. Ciril Aleks.) In ravno toti sedež je prava korenina iu studenec duhovske edinosti (sv. Ciprijan): sveta rimska cerkev je ne le glava, ampak ludi mati i u učiteljica vsili drugih cerkev (Trid. sbor. sej. VII.), ktera je od apostolov prejtla vse nauke prave vere, koje so zapečatili s svojo kervjo (Terlulian), od ktere rimske cerkve vse druge pravico svetega ohčinsta prijenio (sv. Ambrož), kteri smo dolžni vso pokoršino in časi (sv. Ef. zbor). Kdor se tega sedeža loči, ni več v pravi cerkvi (Sv. CiprijanTukaj sv. Peter v svojih nastopnikih neprenehoma živi in svojo visoko službo opravlja. Rimski papež so pravi naslednik sv. Petra, apostolov vojvoda, pravi namestnik Kristusov, poglavar cele keršanske cerkve, oče in učitelj vsih kristjanov (Florent. zbor). Ta resnica se je (ako očividno pokazala, da nikolj lepši, pa tudi dokazalo vsim, ki so pri zdravi pameti, da je pogosto blebetanje sedanjih krivovereev, ki pravijo: sa) je vse edno, ali to, ali uno vero imaš, ali rimskega papeža obrajtaš, ali ne, gola laž. hudičeva laz.
V Rimi sini vidil pervo stanovališče sv. Petra, na kterem je učil; lesen altar, na ko jem je sveto mešo služil. Obiskal sim podzemeljsko ječo, vozu Mamertinsko, v terdo skalo vsekano, v koj i sta ss. Peter in Pavel uklenjena bila. Gledal sim v skali živi studenec, kterega je sv. Peter obudil, kerstiti jetničarja in vso njegovo družino. V rokah sim imel in spodobno poljubil železne verige sv. Petra in sv. Pavla, ktere sta sveta apostola nosila, za naše svete vere del ukleujena. Stal sim na griči, kjer so sv. Petra križali, obiskal kraj, na kterem so sv. Pavla ob glavo djali. Hodil sim po velikanskih razvalinah kervavega gledišča, v kojem so neverni Rimljani verne krislane divji zverini metali, naj bi jih tergala in požerala, kakor s. Igacija, škofa in mučenika. Trava raste po černi zemlji, ki je popila veliko jezer kersan-skili mučeneov prelito kerv. Prehodil sim skrivne podzemeljske jame, v ktere so se pervi kristjani, v strahi pred neverniki, prikrivali, pri gorečih svečah sveto mešo služili, besedo božjo poslušali in obhajali poslednjo večerjo Jezusovo, kakor stare podobe pervih stoletij očitno pričajo. Ogledoval sim podzemeljne
pokope svetih mučencev in pervih kristjanov, ki vidno kažejo po svojih podobah in napisih, kako častito so pervi kristjani svoje rajne pokopavali, in njihov spomin slavno obhajali, kakor je še zdaj pri poštenih in vernih katoličanih sveta navada. — Klečal sim na grobih ss. Petra in Pavla. sv. Boštjana, sv. Lovrenca. sv. Neže, sv. Cecilije, in veliko drugih svetih služevnikov in služevnic božjih, ter sim molil tudi za Vas. naj hi Vaša vera ne opešala, in ne ugasnila kersanska ljubezen med nami, ktero sta ss. Peter in Pavel učila, za ktero je dalo toliko milijonov mučenikov svoje življenje. Prosil sim, naj bi nam Bog ravno tisto apostnljsko vero, naj večji božji dar, čisto ohranil, brez vsake zeli novega in starega krivover-stva, ki ravno zdaj med nas sili, in se po mestih ugnjezditi iše, naj bi ovarnval našo škofijo vsih smeti razujzdanega življenja, ktero se med nami kakti de-reča povodenj širi, in požira toliko naših mladih ljudi: naj hi varoval našo mladino dušne kuge pohujšanja na prošnjo toliko svetih mladenčev in devic, ki v Rimu počivajo, v nebesih pa vživajo veličastni venec svete čistosti in stanovitosti.
Pač je Hm sveto mesto, kjer tako rekoč vsaka stopinja kaže in uči. kako nebeško kraljestvo silo terpi, in kako lepo Bog svoje služeviiike plačuje. ki mu do konca zvesti ostanejo. Staro maliko-vavsko, toliko mogočno in grozovito mesto Itim globoko v zemljo pokopano leži . in na njegovih grobljah novo kersansko mesto Itim stoji, na njem sc zlati križ sveti, ter kaže veličastno premago keršanstva, nam kaže pravo pot iz zemlje v sveto nebo. Ilim je tisto mogočno mesto, kterega je usmiljeni Jezus premagal, ne z vojaškim orožjem, temveč * poterpljenjem in z nedolžno prelito kervjo, ter nam zapustil v svojih svetnikih slavni izgled. naj bi hodili po njegovih stopinjah. (I. Petr. 2, 21.)
Kakor me je pa v Bimu spomin rajnih časov za božje kraljestvo nadušil, še več me je oživilo slavno zbirališče toliko pobožnih spoznovavcev naše svete, keršanske, rimsko katoličanske cerkve, ki so na glas vidnega Poglavarja iz vsih krajev katoliškega sveta v- rimsko mesto prihiteli. Bilo nas je zbranih nad tri sto škofov, blizo tri tavžent mešnikov, in drugih vernikov neznan broj. Prišli so iz Azije iu Afrike, iz Amerike in Avstralije, od severja iu juga Evrope, mnogoterih jezikov in velikoverstnih narodov, pa vsi le enega duha, enega serca. kakor sini in bratje krog svojega ljubega očeta, papeža Pija IX. Veselo smo hvalili njih junaško serčnost in stanovitnost za resnico in pravico naše svete cerkve, s ktero nam pravo vero ohranijo, in branijo od Boga dane pravice katoličan-stva. Smo jim pa tudi v roko segli in obljubili, za sveto katoliško cerkev živeti in umreti, iti za božje kraljestvo z njimi v zelezje in smert.
Naj povejo sovražniki naše svete cerkve, kdaj in pa kde so oni obhajali enako slavcu in enodušiu verin shod, kakor se je obhajal svete binkoštne praznike v llimi. v središči svete katoliške cerkve? Toti slovesni shod je prava živa podoba Jezusove cerkve, edine in neomadežane neveste, za ktero je na svoji poslednji hoji v terpljenje iu smert toliko goreče molil, rekoč: ..Sveti Oče! ohrani jih v svoj e m i m e-ni, da bodo eno, kakor mi, da svet veruje, da si me ti poslal.1* (Jan. 17, 11—21.) Ta veličastna obhaja očividno dokazuje, kako je naša cerkev edina, sveta, katoliška in a p o s t o I j-ska, nasa prava skerbna mati, ktero nam je Kristus sporočil, in jo varovati obljubil, rekoč: „Glejte! jaz s i m z vami vse dni do konca sveta (Mat. 28, 20). — Kako srečni smo torej, verni otroci tolike
matere, udje prave edino zvelicanske cerkve Kristusove, kteri je Kristus vse svoje nauke zapustil, vse zakramente izročil, in ji dal kijuče nebeške! Naj hi le tudi to svojo srečo prav spoznali, in je ne predali za pešico ječmena, kakor sveto pismo pravi, za kako piškavo časno srečo, za goljufno obljubo zakonskega perstana. ali za kak drugi mak, kar se, žalibog, tudi že med nami zgodi. „Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali k a k o š n o m e n j o b o č I o v e k d a I za svojo dušo?'* (Mat. 16, 26.J Kdor pravo vero zgubi, vse zgubi.
Mi zbrani škofje in dušni pastirji smo pa tudi za Vas svetemu očetu papežu Piju IX. obljubo dali, da hočete tudi Vi sveto katoliško vero čisto ohraniti, vse njene nauke, zakramente in svete obrede zvesto deržati, za nobeno ceno ne ene pikice svete katoliške vere zatajiti, ne zapustiti maternega krila katoliške cerkve, ki nas je skoz sv. kerst prerodila in posvetila, ter nas bo enkrat tudi materno spremila v večno življenje, na srečni Očetov dom. Za Vas smo obljubili sv. Očetu, da hočete čuti sami nad sebo, in nad njimi, ki so vaši skerbi izročeni, da ne ho sovražnik semena krivih ver in pohujšanja po naših krajih sejal, kakor se že po naših mestih pripravlja. Obljubil sim naj višjemu namestniku Božjimu v vašem imeni, da bote skerheli, naj bo zala škofija naša svetih čednost lepo cvetela, in rodil:, dobrih del obiln sad, kakti drag Gospodov vinograd, kterega je nam obdelavati izročil. Za Vas sim sv. Očetu besedo dal, ter se zanesem, da ne bom na sramoti ostal. ,,Samo varujte se, veli Kristus, da Vas kdo ne zapelje!- (Mal. 24, 14.) Zakaj veliko bo prišlo (krivih prerokov) in jih bodo veliko zapeljali. (Mark. 13,5—6.) Ne potegnite za njimi! Pustite jih; slepci s o, i n p a s I e p c e vodijo, če pa slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. (Mat. 15, 14).
Kaj so pa rekli sv. Oče, in kaj so nam zročili? me bote vprašali. Ko sva se sama pogovarjala od lepe in prijazne škofije naše, jim je očividno veselja serce igralo. Kedar sim jim pravil, kako so Slovenci dobrega serca, kako radi Bogu služijo, kako poštujejo svojo mater, sveto katoliško cerkev, in da med Slovenci krivoverstva še ni *), se je pojasnilo njih častilo obličje. In ko jim povem, kako jdi po otroško ljubite, za njih molite in jim po svoji zmožnosti svoje dare pošiljale, jih je do živega ginilo. Veselilo jih je, da ste mi tako lepo pomagali, preseliti škofov sedež v sredo med vas, da smo ute-meiili semenišče za mlade duhovne, naj se pri nas izšolajo, ki bojo med nami delali v Gospodovem vinogradi. Prav močno jim je dopadlo, da imamo šolo tudi za uboge mladenče (dijake), kteri imajo glavo in serce, da jim v duhovski stan pomagamo. V serce jih je veselilo, da imamo bratovšino sv. Leopolda in Marije prečiste device, pomagati misijonam v Ameriki iu srednji Afriki, da celo nježna deca detinstva Jezusovega svoje molitvice in peneze vlagajo, naj se širi Božje kraljestvo po sveti — da imamo tudi bra-terno sv. Cirila in Metoda, poverniti razkolnike, staro-verce odkrušene, v materno krilo sv. katoliške cerkve. Blagoslovili so torej sv. Oče vse stariše in učitelje, vse bratovšine in pobožne naredbe naše škofije, ter so me zagotovili, da jih priserčno veseli, kajti se v naših krajih toliko lepega in dobrega za božje kraljestvo stori. In ta lepa pohvala sv. očeta Papeža
*) Mende ni ireba omeniti, kar je na Slovenskem krivovercov, de ho tujci in ne Slovenci.	Vred.
bodi nam nov pogum za vse, kar je dobro in prav, da ne opešamo, dokler nam sije solnce milosti Božje.
Poprej ko so nas poslovili in razpustili na vse kraje sveta, so nas zbrali sv. Oče na binkoštni ponedeljek v svojo dvorano, napravili pravo apostoljsko pridigo, rekoč: „Veliko veselje občutim, Vas, častitljivi bratje, pri tej slovesnosti poveličanja sedem in dvajset keršanskih vojšakov, ktere smo binkoštno nedeljo v število Božjih svetnikov povzdignili, v ča-stitem krogi okolj Nas gledati, Vas, ki se z Nami v teli budili časih za hišo Božjo vojskujete, in ste Nam v naj večo tolažbo. — Kakor Nas pa lo veseli, ravno tako Nas od druge strani serce boli zavolj toliko zmot, krivic in hudobij, ki se v sedanjih časih po sveti godijo. Vi sami veste, so djali, kako hudobni ljudje laži in krive nauke med ljudi trosijo, vero kazijo in sveto katoliško cerkev tlačijo. — Naj bi ta dušna kuga se med ljudmi ne zazprostirala, mnogo vernih ne omotila in ne pogubila, povzdignemo v sredi Vašega zbora svoj glas, ter vse te in take nauke, ki so zoper Boga in našo sveto vero, očitno prekli-čemo, obsodimo in overžemo, kakor je Naša sveta dolžnost. Pa tudi Vam priporočimo in zaterdimo, da varujte svoje verne ovčice vsih takih zmot in krivih naukov, da se jih ne primejo in jih ne pogubijo. Svarite svoje verne, da ne čila jo lažnjivili in zapeljivih časnikov (cajting), ki uioiijo in pačijo proste ljudi. Opominajte svoje verne, naj ne poslušajo ši-rokoustnikov, ki ljudi šuntajo zoper sveto vero, zoper od Boga vstavljeno duhovsko in deželsko oblast. Skerbite, da se mladenči in dekline v pravi veri dobro podučevajo, in prav po keršansko izredijo. Imejte vso skerb na to, da bojo duhovniki v svetih vednostih dobro podučeni, se v svetih čednostih svetili, kakti luč vernem ljudem. — Naj Vam serce ne upade v tolikih stiskah, zmotah in hudobijah sedanjih časov, temveč le moško se nosite, ter vzemite v roko, po besedah sv. Pavla (Ef. 6, 1(5.), škit vere, s kterim zamorete vse ognjene pšice hudobnega duha ugasiti; vzemite čelado zveličanja in meč Duha, kar je Božja beseda, da bote zamogli vse napade sovražnikov sv. cerkve odbiti in premagati."
,,Dokler pa vse dobro le od Boga pride, molimo neprenehoma, in kličimo v usmiljenje božje, naj Oče vse milosti in Bog vse tolažbe po zasluženji Jezusa Kristusa, svojega edino rojenega Sina, svoji sveti cerkvi, pa tudi vsaki pravični deželski oblasti, svojo desno roko poda, naj sovražnike svoje srečno premaga in v dobro oberne, naj ljubi mir vživa in širi posveti Božje kraljestvo. — Da pa ložej uslišari bomo. so djali, se priporočimo Marii vselej Devici, brez vsega madeža spočeti, ki je nam usmiljena mati, in naj mogočnejša pomočnica bila in bo, pa tudi sv. Jožefu, ss. apostoloma Petru in Pavlu, pa onim sedem in dvajset prijateljem Božjim, ki so bili ravnokar v število svetnikov povzdigujem, naj bi za nas Boga prosili." To je bilo zlato zerno pridige papeževe.
Skoncoma svojega slavnega nagovora so nas sv. Oče še t nkrat zagotovili, kako močno jih veseli, da smo jih tako mnogoštevilno v tolikih stiskah obiskali, in ravno s tem tako sladko potolažili, ter so se nam in vsim dobrim dušam priserčno zahvalili za molitev in milodare, s kterimi jim tako ljubeznjivo pomagamo. Naročili so nam, da kakor hitro se k Vam povernemo, naj Vam povemo in naznanimo, da se Vam priserčno zahvalijo za vso Vašo otroško ljubezen, ker tudi oni Vas, kakti oče, ljubijo, Vam pravo srečo, zdravje in vse dobro iz vsega svojega serca želijo, ter za Vas vedno molijo. Naročili so nam, Vam povedati,
da Vas iz celega svojega serca blagoslovijo, in Vam pošljejo svoj apostoljski blagoslov.
Ta sveti apostoljski blagoslov (žegen) Vam od našega sv. očeta, papeža Pija IN. podelim, za vašo dušo in telo. za vaše pohištvo in vse posestvo, v imeni Boga -j- Očeta . Sina -j- in svetega -J- Duha. In ta sveti, apostoljski blagoslov nad Vas pridi, in vselej pri Vas ostani! Amen.
Ta apostoljski blagoslov ima popolnoma o d p u s t i k za vse, ki zakrament s. pokore in presvetega Kešnjega telesa vredno prejmejo, pa za povišanje in slavno zmago sv. matere katoliške cerkve pobožno molijo, in naj se za 6. nedeljo po Binkoštih oznani.
V Marburgi 20. junija 1*62.
ANTON MARTIN,
Kavantiuski škof.
Blagoslovita ali segai matere halo-tiske Cerkre.
( Halje.)
Hotenje in izganja n j e h u d o h n i h d u h o \ ( e k s o r e i z iii i ).
rimu ima sv. Cerkev tudi rotenje hudobnih duhov v svoji oblasti in v svojih šegah?
Zato, de verne ali sile hudohniga duha varuje, ali človeka iz njegove oblasti resi.
Sv. pismo, cerkveni učeniki iu življenje svetnikov so priče, koliko je satan večkrat čez človeka premogel in koliko silo mu je delal. To se sicer brez Božjiga dopust uja zgodili ne more: ali llog je po svoji neskončni modrosti večkrat pripustil. De hi človeka kaznoval ali pa tudi poskusil in k veči popol-namosti pripeljal, je pripustil, de ga je hudoba ali popolnama ali pa po nekoliko v oblast vzela. Taki ubogi terpinčeni, ki so oblasti hudohniga duha zapadli, se imenujejo obsedeni; in rešiti jih oblasti in moči hudohniga duha ter njih posestva, se pravi hudiče izganjati, s čimur je imel Sin Božji na zemlji prav veliko opraviti, in tudi svojim učencam je to moč in oblast dal, rekoč: ,,V mojim imenu bote hudiče izganjali" (Mark. 16, 17). .,Sk!ical je dvanajstere, in j i m je dal moč in oblast čez vse hudič e, i n h o I e z ni o z d r a v I j a t i.** ( I aik. 9. I. Prim. Mat. 10, I.; Mark. JI, 15 iu 16, 17.) Aposteljni so se le oblasti prav velikrat posluževali in perve stoletja je bila tudi prav posebno potrebna. Zavoljo velike moči, ktero je imel satan do ljudi nekdaj, in jo še zmiraj ima, zlasti do nejevernikov. je sv. Cerkev za to opravilo postavila posebni red izganjavcov ali e k norci s to v, kteri je med 4 pervimi žegni, ki jih taki prejmejo, ki se pripravljajo na stan duhovskiga posvečevanja. Desiravno se pa še zmiraj zmed nejevernikov iz pisem misijonarjev itd. dostikrat sliši od velike moči in nadleganja hudohniga duha, so se vender med vernimi kristjani časi dosti spremenili, de se le redko kaj enaeiga sliši: in le na privoljenje vikšili se smejo na obsedeniga v imenu Jezusovim roke pokiadati, ga s sv. križem znamnjati ter primerne molitve in zarotila nad njim opravljati. To zarotilo se godi tudi pri sv. kerstu. de bi se razderla zveza, ki je med peklenskim kra-Ijestvam in človekam. ki se Jezusoviga odrešenja še ni vdeležil. Te rotitve pred sv. kerstam so djanje. ki keršenca k sv. kerstu pripravlja in ga zanj bolj pripravniga stori, ker razderejo moč hudohniga sovražnika do človeka.
Sv. Cerkev rabi rotitve tudi pri nezmožni, neživi natori: zakaj to?
Natora, zavolj človeka vstvarjena, je bila z gre-hani človekovim s človekam vred prekletstvu zapadla, de je bila takorekoč polna jeze in serda do človeka. Cerkev jo hoče z zarotili od tega prekletstva odrešiti, to je, ji odrešenj** Jezusovo prilastiti. ji škodljivost in serd do človeka odvzeti, jo tudi primerno sioriti, de bi služila prt deljenji sv. zakramentov, na pr., kerstna voda. To dela sv. Cerkev po zgledu Jezusovim. kise je pri več priložnostih tudi Od rešen ik a nezmozne natorc skazal. Večkrat je razodel, de je On njen Gospod in mu m«»ra pokorna biti; zapovedal je zdaj divjimu viharju, in utolažil se je: zdaj je sel po verhu vode, in deržati Ga je mogla": zapovedal je boleznim, in jenjaii so mogle iz Telesa: spet je veleval in morje i n zemlja mu je moglo svoje bogastvo odpreti, ko je p. kruli zmnožil in lavžente z njun nasitil, naklonil velik ribji lov, ribi zapovedal. de je Petru denar prinesla ter je piaeal davek zase in za Jezusa. S tem je pokazal, de ti*ti razpor med elovekam in natoro je zoper-natortn in de v odrešenji je ni č, natoro v njen per-votni slan zaverniti. de je človeku zopet pokorna in sluzna. ter človeka z njo umiriti. Sv. Cerkev v vsih zadevah Jezusovih do zemlje spozna od reši v nu i n zdravilno moč. S tem, de je prišel na zemljo, de je po nji hodil, na nji prebival, v njenim naročji počival, je zemljo posvetil in z neb«.si spravil. Ko se je dal v vodi kerstiti. ko jo jc v vino spremenil, ko je po nji hodil, je stvar voilo Božjiga mira vde-lezil. Zemel jski pridelek blagoslov Ijevaje je z njiv, > polja in iz človeških del prekletstvo odvzel. \ jasli položen, z le sam sv. kriza obložen, na njim umeri, ie zadolzenjc na drevesu odpravil. S teruovo krono kronanje splačal prekletstvo besed: ..Ternje in osat li bo (zemlja) rodila." Ko je z zemlje povzdignjeu v zraku visel, je dognal prijazno objetje med nebesi in zemljo, in je obnebje ko prebivanje hudobnim du-liovam vzel. Tako osvobodovanjc natore je Jezus ludi vernim obljubil, rekoč: ,,Njim pa, kteri verujejo, bodo t i čudeži n a s 1 e d ovali: V m oj i m imenu bodo hudiče izganjali, nove jezike govorili, kač c p rije m ali, in ako bodo kaj v s m e r t i v n i g a pili. ji ni 11 e bo škodovalo, na b o 1 n c b odo roke pokladali, 111 ozdraveli bodo." (Mark. 16, 17. IN.) Iz djanja apostoljskiga vemo, de se je lo tudi res spolnovalo. Tudi se bere v življenji veliko svetnikov, »ic so imeli tako oblast čez natoro, velikrat celo nad divje zveri, ki so jim bile krotke m podložne. Meni grede vse drugo, opomnim samo to, kolikrat so bili mučena pred leve, tigre in druge zveri verženi, in so se zveri kakor jagnjeta njim k nogam ulegle ter jim nič niso storile. \i pa pozabiti, dc to so blagoslovila, ki se ne dopolnijo vselej, ampak kjer Bog po svojih skrivnostnih sklepih na molitev, prošnje in živo vero kristjanov za prav spozna in hoče.
V življenji velike luči katoliške Cerkve, sv. Bernarda, se bere to-le, kar nasledva:
Med obsedenimi v mestu Pavii je bila tudi žena, ki jo je bil njen mož k sv. Bernardu peljal. Bivši vpričo svetnika ga je hudoba zasramoval in rekel: .,Ta korenin- in zeljažerec me iz moje psice ne bo pregnal.44 Svetnik je namreč le ob sočivji živel. Svetnik se mirno smehlja in ukaže, de naj obsedeno neso v cerkev mučenca sv. Sira. Hudoba pa nadalje zasra-inuje in reče: „Sirček me ne bo odpravil in Bernar-diček me ravno tako malo pregnati zamore.44 Svetnik odgovori: ,,\e Sir ne Bernard te ne bo pregnal, ampak Gospod Jezus Kristus." Nato začne moliti in prosi pomoč Božjo, de bi hudiča premagal. Hudobni
duh pa je klical s spremenjenim glasam: ..O kako rad bi bežal iz te psice; ali ne morem.44 Na vprašanje, zakaj de ne more, jc rekel: .,Ker ni še volja nar vikšiga Gospoda." ,,Kdo je pa ta veliki Gospod?44 ga svetnik vpraša. Hudič odgovori: ..Jezus Naza-renski je." „Ti tedaj poznaš Gospoda Jezusa?" reče svetnik: ..ali si Ga vidil?" ..Vidil sim Ga," reče satan. ,.Kje si Ga vidil?" ,,Vidil sim Ga v njegovim veličastvu." Si tedaj bil v veličastvu?" „Res d«, bil sim v veličastvu." ..Kako pa si iz veličastva odpravljen?" ,,Nas veliko število je padlo z Lucifer-jem.4> Te besede je govoril s tožnim glasam skoz usta tiste žene, in vsi pričujoči so natanko slišali. — Svetnik ilalje vpraša: „Ali bi ne hotel v tisto veličastvu iu v sv»ijo poprejšnjo srečo poverniti se?" Pri tem vprašanji je satan čeznavadno glasno zavpil: .,J e prepozno!" Nato je obmoknil, Bernard pa je jel v novo moliti, }c pregnal peklenskiga sovražnika in žena je zdrava od ondot šla.
Preljubi bravci, premislite tukaj nekoliko besede: „Prepozno je!" Oh. kako marsikteri pogubljeni morajo ravno tako klicati, ker so čas milosti in pokore zamudili! Ti grešnik pa imaš še čas: dobro ga oberni, de tudi ti ne boš enkrat zdihoval: „Prepozno je!"
Una žena tedaj je bila šla ozdravljena domii; komej pa je bila duma, jo liudie v novo obsede iii strašno terpinči. Mož, v silnih hritkoslih, jo zopet pelje v mesto k svetniku: pa bil je ze odšel. V mestu Kremoni ga spel najde in mu pove nesrečo. Ves presunjcii od inilovanja gre svetnik zvečer v cerkev in vso noč premoli. Drugi dan si da ženo pripeljati in jo zopet reši hudobniga duha. Iz stralui pa, dc bi je zopet ne nadlegoval, ji dri obesiti listek na vrat z napisani: ,,Zapovem ti, hudič, v imenu našiga Gospoda Jezusa Kristusa, nikoli več se nc predrzni, ti ženi približali se." Od tistihiual je tudi res v pokoji živela." (Ott Leb. d. heil. Bern.) (Dal. nasl.)
10yieti po Slo rensii i m in dopisi*
Iz Ljubljane. Ilirmanili jc bilo: G. I. m. v Horjulu 202, 7. v Polhovim gradcu 331. — Posvečevanje novih duhovnov bo 2t>.. 30. maliga in 3. velik, serpana. — Te dui so iz Kima domu prišli naš slavni rojak. v. č. O. Šale/.i j Volčič, bivši veliki defiuitor frančiškunskiga reda v Ki mu.
— V D r o b t i u i c a h letašnjiga letu . ki sino jih ravnokar dobili v roke, bo slehern bravec našel veliko veliko podutljiviga mičniga iu vedrivuiga. pa tudi morebiti rezuiga več kot pričakuje. Naj bodo tedaj Drobtinice vsim Sloveucam serčno priporočene. Drobtinice so take bukve, ki bi silo veliko dobriga storile, ako bi se moglo tako v ravnati, de bi vsakiga letnika obseg vse slovensko ljudstvo slišalo, zlasti pa listo, kar je posebej za ljudstvo pisano.
Dopis. — (kaznjeni zaničevavec sv. poslednjiga olja.") Dovoli, ljuba ,,Danica", naj ti dopišem tudi jez par verstic, ktere pa obsegajo le žalostne reči. Naznanim ti. kar se je
2. dau t. m. pri nas v T..... zgodilo. — Primeri se, da
se dekli Meti, ko zjutraj oprano obleko v drugim nastropji čez inostovž obeša, deska spodmakne in pade na kamuitni tlak. V začetku se ni nič zavedila, in vsi pričujoči so mislili na duhovna, da uaj bi jo v sv. olje djali. (Zdaj je že bolje.) Med tem priteče sedma ura, ob kteri pri nas deržina navadno zajterkuje. Pride jih k mizi vsih skupaj osrnero. Začnejo se pogovarjati, kako da je Meta v smertni nevarnosti in bi bilo dobro, jo v sv. olje djati. Medtem govorjenjem se oglasi pritepen gerdun, in začne — kdo bi si mislil? — sv. olje zauičevaje Božji serd uad-se klicati! Strah je izustiti grozovitim preklinov anje! Le v svarjenje enakim bogokletnežem
naj se naznani. „Jaz nim že večkrat padel, se smertno ranil, iu so me s tem šrniram mazali, to ni treba." Tako je bruhnil nesrečni preklinjavec. Druga pri mizi sedeča dekla ga ustavi, rekoč: ..Ves. de uiiuaš svetih zakramentov zaničevati, morebiti jih zadnjo uro še vreden ne boš." Nesrečni zaslepljenec zasmehovaje odgovori: ,.Ne potrebujem!" Pri ti priči ga doleti zaslužena kazen; postane ves divji, nevidna moč ga izza mize v okno tako treši, da z glavo šipe razsuje (g. zdravnik mu jih je pozneje iz glave vzel iu ga obezal), potem ga verže pod mizo, kjer nezaveden obleži. Vse okoli mize sedeče strah iu groza spreleti. Vsi so mislili, da je mertev. Kua zmed dekel vzame koree vode iu mu jo vlije ua obraz. Nato se zave nesrečni iu pravi: „Kaj me z vodo polijaš?" vstane in vnovič zakolne: „Hudič," kje je moja kapa?" Prestrašena dekla mu jo poda; on gre iz sobe mermraje iu godernjaje na dvorišč iu od tod k svojimi! delu. Misli že delo pričeti, toda vnovič ga na tla verze, kjer zopet nezaveden leži. Mladi gospodar priteče v hišo in pravi: „llitro, hitro teci ena z jesiham, hlapec zopet na tleh lezi in z nogami berca." Dekla teče, ga najde blediga ko merlica, vlije jesiha nanj iu ga tako k zavednosti pripravi. Keče mu: ..Zdaj vidiš, gerdun, kaj se pravi sv. olje zaničevati?" Ves oplašen molči kakor zid, in od te dobe ga nihče ne sliši več zoper sv. reči govoriti. Bog daj, da bi ta dogodba spreobernila njega iu druge bo-gokletneže, ki to slisijo. Ljubi bravci „Zg. Danice!" vein da utegnejo razni ljudje to prigodbo razločno razlagati, postavim, de ga je božje verglo. Zagotovim pa, da do zdaj nikdar ne. Toraj zaterdim, da je to popolnama resnična zgodba, ktero zamore 7 oseb s prisego poterdili. Naj bo vsim prekliujevavcaui iu zasinehovavcam sv. reči v svariven zgled.
Z <«oreiiskiga. A—č. Ni dolgo tega, kar sim šel skozi Kranjsko goro, in tam nekaj prav lepiga iu ginljiviga zapazil, kar tebi, ljuba Danica," brez pomude izročiti želim. Vidil sim namreč pred krasnim, še novim šolskim poslopjem tropo šolaric sedeti, ki so popoldanšujiga uka čakale. Izmed tih učenk pa je ena ..Danico" v rokah der-žala iu jo tako gladko in razumno prebirala, da je bilo res veselje poslušati; njene tovaršice pa, kterim se je že na obrazu vidilo, da so radovedne, kaj lepiga iu božjiga slišati, so jo prav pazno poslušale. Zares, zelo sim bil ginjen, ko sim vidil, da je že nedolžna mladina zelo vneta, keršanske in podučne časnike prebirati iu v tem veselje in kratkiga časa iskati. — Ko nekoliko dalje grem, srečam več šolarjev, kteri me vgledavši se lepo odkrijejo in s „Hvaljen bodi Jezus Kristus" prav spodobno pozdravijo.
Iz vsega obnašanja učeneov iu učenk sim spoznal, da imajo praviga gosp. učenika, kteri neutrudljivo skerbi za njih izrejo, priljudnost in lepo obnašanje do domačih in ptujih ljudi. Lepo, zares lepo je slišati ud takiga učenika, kteri ne skerbi le za samo lepo keršansko izrejo, ampak tudi zato, da že mlade serca k temu nagiba, da se že iz mladih let vadijo podučite keršanske liste prebirati. Slava takiniu učeniku!
P r i s t a v e k. Želeči, de naj bi tudi druge šole lepi zgled posnemale, zapišemo šolo v Kranjski gori v zlate bukve.,	Vred.
Iz Stajarskiga. (Prijazen svet.) Zveličar naš nam svetuje, naj vse poskusimo, in kar je dobrega, tega se deržiino. H kakej izobraženosti, da po podučevanji tudi prost šolar dognati zaiuore, naj spriča naslednja zgodbica:
Ko sem I. 1854 pastiroval v Stallhofenu, od nemškega Gradca kake štiri ure proti Voitsbergu, me je posebno to močno zanimalo, da sta iz tiste duhovnije bila dva moža vzela k odboru (koinisii) za odkupovanje v Gradec ko sve-tovavca, kamor sta le vsak petek k splošujim sejam zahajala, in zato lep denar, 600 gold. na leto, spravila v svoj žepič. — Mislil sem si, presneto! ta sta jo pač zadela. Prosta kmeta, in v velikem mesti pri gospodih toliko veljati.
.leden zmed njuj se je celo z napisom na nastropji ponašal. da so bili rajni nadvojvoda Johan pod njegovo streho stopili. Nekega dne ga poprašam. kako da sc je toliko izuril in izobrazil, mi pravi, cclotn z lahkega in pa v domačej šoli. namreč, ko sem bil šolar pri našej fari, sem bil zraven tudi strežej pri sv. maši; blagega spomina in nepozabljivi gospod kaplan J., Beg jim daj duši dobro! so me močno radi imeli, iu me zato večkrat po sv. meši k sebi v hišo vzeli, kjer sem njim, med tem ko so oni kavo pili. novine bral, iu ako besede ali kterega izraza prav izgovoril nisem, ali njegovega pomena ne zapopadel, so mi oni lepo vse raztolmačili, kolikor se je v tem času storiti dalo, zraven so mi še tudi dosti drugih lepih reči povedali, do kterih bi z lastno domišlijo težko kdaj prišel, iu tako sem dobil vedno večje veselje do branja iu učenosti, iu sem postal to, kakor me zdaj poznate.
Meni sc je ta dogodbica iz člnvečjega življenja močno prikupila, iu od potlej sem že večkrat poskusil, po dva in dva šolarja k sebi vzeti, dvema dal kaj iz knjig ali noviu brati, in dva poprašal kako da sc pri njih ednej ali drugej reči ali stvari pravi ali veli, in tako sem sc z lahkega in v kratkem navadil sc ljudem tistega kraja prilegovati, iii razunieviiega storili; tudi šolarjem iu njih starišem sem se s tem prikupil, svoje oči pa za nekoliko olehčal i. t. d.
Kes je, da sc ta reč nc da vselej iu povsod dognati, iu ni tudi brez vuanjih zaprek, kjer so inimici hominis do-mcstici ejus; vendar, kjer okoluosti dopuščajo, iu nas ime-nitneje dolžnosti nc zavirajo, utegnemo poskusiti, dragi duhovni biatje, tudi ta nasvet, vse ua večji čast Božjo, in omiko našega prostega iu revnega ljudstva. Se ve da potrebna je previdnost tudi za mladost, zlasti ker jc toliko porednih časnikov.	II......v.
Iz Konjic, 13. mal. serp. Vatroslav Br. Ljuba Danica! ki rada olepševanje cerkva v svoje verste jemlješ, in svetu razglasuješ, blagovoli vzeti tudi to. kar ti veseliga pišem.
Vem kraj pod staro rimsko cesto, ki se razprostira od Vitanj do Konjic, ondi stoji cerkev sv. Lcrenca v Stranicah, ktera je bila silno zapušena in borna; ali glej! kaj se v kratkem veselega zgodi.
Dokler po nekterih krajih. de se Bogu smili! umira gorečnost mnozih vernih za božjo čast in olepševanje cerkva, se tukaj oživlja ljubezen do Boga in za Božje hiše.
Veruiki oudotne duhovnije so I. 1861 sklenili, cerkev z dvema kapelicama razširiti, ktere jc tudi res bogoljubui gosp. Jožef Potočnik, srejnski predstojnik Škalske fare, s svojimi pomagavci prav lepo izzidal na prostovoljne stroške duhovnijanov.
Veliki altar s stranjskima vred je bil čisto červiv. Leča, v sredi cerkve, se jc pod oznatiovavcam svete vere bolj tresla kakor serce marsikteriga mlačniga poslušavca. Ali glej, kaj gorečnost stori! L. 1862 mora perhloba zgiuiti, in postavljen je na mesto nje novi veliki altar sv. I.orenca s štirimi podobami poglavitnih svetnikov, sv. Aulona pu-šavnika, sv. Petra, sv. Pavla in sv. Koka. Tudi stara leea je lepi novi prostor dala.
Prekrasni veliki altar iu prav lepo lečo z /.rezanimi pozlačenimi podobami 3 božjih čednost jc izverstuo izobrazil, napravil iu prav lepo pozlatil pridni, bogoljubui podo-bar. g. Martin Špiljar v Vojniku, Krajnec. Naj mu bo lepa hvala !
Na cerkveiicm oboku poprejšnje namazane babcle so odpravljene.
Na njih inesto je g. Franc Nič, Konjiški teržan, naredil resnično prav lepe arabeske z venci raznih cvetlic, kterih pogled serce vsaciga razveseli. Prečastiti Konjiški dekan gospod Jožef Kozinan pa so 6. mal. serp. slovesno blagoslovili uovi veliki oltar, tabernakelj in lečo.
Po blagoslovu so imeli silno mičeu in giuljiv nagovor, ter so obširno razložili: kako so že v starim zakonu bogo-
ljubni ljudje ljubili lepoto hiše Božje, oltarje stavili in Bogu na njih darovali. 1'arane so pa serčno zahvalili za darove in pridnost, in jim izglede svetnikov za posnemanje pred oči postavili, zlasti prav serčno priporočili, naj radi poslušajo Jezusove nauke, ki so vir večniga življenja. Priporočili so njim prav serčno tudi večkratno prejemanje ss. zakramentov, in poslednjič so milostljiviga Boga prosili, naj bi vsi nazočui tako srečni bili, da bi prejeli Jezusa v zakramenti sv. Rešnjiga Telesa na smertni postelji za popotnico v dolgo večnost.
Med ginljivim govoram so ljudem obilne solze iz oci ronele. Bog nam ohrani še mnogo let miliga iu Ijudoljub-niga. za Božjo čast iskreniga nadžupnika! Živijo! Potem so imeli slovesno peto mašo. med ktero so domače deklice prav lepo prepevale primerno pesem, ^ktere naj saj kos tukaj uasledva. Vr.)
Vse veselje razodeva	Ti, svet' Lovrenc, za nas prosi
Dans po fari Straniški.	Vemiljeniga Jezusa.
Strel od hribov se odmeva.	Naše prošnje k njemu nosi.
Pesme brane »la« doni ;	De nam enkrat milost da.
kak trijančijo zvonovi.	Jlorebit ne bomo k leti
Orgije Božjo čast pojo.	Mogli tukaj več zapet'.
Petja sladkiga glasovi	Upamo, de pri Očeti
!Se dvigujejo v nebo.	Bomo peli skupaj spet.
Le raduj se. fara zvesta! Svoje cerkve krasne vse; tj le j ko kinčana nevesta \ novem lišpu vtrinja se ! kakor zarj.t ljub znjiva Zemljo in nebo zlati. Tako cerkve kras razliva Se po fari Straniški.
Tebi Jezus čast in hvala Za vso ceno tvojih ran. ker se tudi je skazala Milost nam današnji dan. Tebi hočemo služiti. Danes, jutri. v>aki čas. Brez nehanja te ljubiti. Dokler prideš ti po nas.
7j Notranjskima. II. Mnogi dopisi iz Notranjske strani so dopovedovali hojo Milostiviga škofa iu kneza, ob-iskovavših tukajšnje cerkve in delivših sv. birmo. Vender utegnilo ju še kaj zastati, kar ta dopis sme omeniti. Nočem pripovedovati, kako slovesno, med slavoloki, belo oblečeno mladostjo, z zvonilam i. t. d. so bili Previsokovredni sprejeti tudi na Verhniki, v Logatcu in Planini. Pa eno sveto opravilo je bilo tukaj v dveh krajih bolj v obilnosti; na Verhniki namreč in v Logatcu se je ob enim tudi obhajalo pervo obhajilo mladih dečkov in deklic, ki so iz roke višjiga pastirja perv ikra t prejeli presveto Rešuje Telo, ter se zedinili z višjim nebeškim Pastirjem svojih duš. Tudi naj omenim, kaj de so govori višjiga pastirja v teh krajih /.lasti obsegali; namreč potrebnost terdue iu žive vere, njene nasprotke v sedanjih časih, skerb in trud se obvarovati dauašnjiga neverniga duha, k vsemu temu potrebnost milosti Božje, luči iu moči z nebes, darov sv. Duha. Beseda milostiviga škofa, krepko in prosto izustena, je globoko segala v serca in bo za vsaki čas o>tala v spominu.
S to priložnostjo naj sprožim reč. ki bi jo bil že mnogokrat hotel omeniti, se mi je pa ravno o potovanji mil. škofa bolj nasproti stavila, namreč izbiranje iu primerjanje posebnih svetih pesem po raznosti cerkveniga opravila. Za sveto mašo sicer ni toliko razločnih pesem, kakor bi morebiti kdo si želel; so znane z začetkam: ..Pred stolain tvoje milosti*' za večje opravilo. ..Pred taboj na kolenih'' in ..Pred Bogam pokleknimo" za navadno opravilo, in se nektere druge. t'e se ne more veliko sprememb delati v besedah, se utegne več spremenjavati v uapevih. Te ima v cerkvi obveljati petje cele množice, ne samo nekterih izbranih pevcov ali pevk, se sicer besede pesem ne smejo vedno preobračati; ali z raznimi napevi spremembe delati je lahko mogoče in je tudi prijetno iu spodbudno Vender je tudi prav, če se večkrat ktera druga pesem vversti med masno petje, na pr. pri darovanji pesem o tedašnjim godu ali prazniku, pri povzdigovanji pesem svetiga Rešnjiga Telesa. k koncu kaka pesem Matere Božje, ali zopet dotičniga godti. Po takim redu petje verstijo pravi orgljarji iu pevci. Pa koliko je takih orgljarjev in pevcov? Skušnja za to
stran kaže premalo razumnosti. Ravno o potovanji mil. škofa n. pr. se je petje dalo v raznih krajih slišati, pa vse premalo izbrano, tako u. p. se je povsod pogrešala pesem za to priložnost, za sveto birmo primerjena. V slovenskim petji nisim nikjer slišal pesmi ,.Pridi sveti Duh", ue v latinskim .,Veni sanete Spiritus"; in sicer je bil zraven binkoštni teden. Nekoliko dražilo me je, de naši pesniki toliko iu toliko svetih pesem skladajo, pa vender malo njih za sveto Rešuje Telo, in celo malo od sv. Duha. O svetim Duhu bi se zlasti šolarjem moglo kaj pesem dati; pa koliko jih je tacih na zbiro? V gosp. Potočnikovih bukvicah ena, v gosp. Volčičevih ena, v gosp. Dolinarjevih dve, in v gosp. Pra-protuikovih ena; v Danici je bila pred kacimi leti poslovenjena ..Veni Creator Spiritus", in uni pot je prinesla še drugo; vender poslednjim teh pesem manjka napevov. Bolje je s pesmimi svetiga Rešnjiga Telesa, mnogo mnogo jih je v vseh naših pesemskih bukvah; vender orgljarji premalo vprašajo zanje. Vem, de v enim tednu, na več krajih, o več svetih mašah nisim slišal skoraj ne ene sv. Rešnjiga Telesa; pri darovanji se je pelo od Matere Božje, pri povzdigovanji od Matere Božje ali za razloček od škofoviga prihoda, in pri obhajilu spet od Matere Božje. Vse je prav, prepevati čast, hvalo in visokost izvoljene Matere Gospodove in Device prečiste, in njo mogočno besednico klicati v pomoč. Pa sveta maša je spomin kervave daritve, ki jo je Jezus Kristus ua svetim križi opravil; pri povzdigovanji je Jezus Kristus pričujoč na altarji; takrat tedaj se spodobi v njega vero in ljubezen buditi, njega ponižno moliti; pri obhajilu zopet je potreba z njim se saj v duhu družiti. Bodi si, de se s petjem tudi obračamo v Marijo, presveto Gospodovo Mater; pa ne vem, če bi ji to moglo prijetno biti. če bi sc nič ne ozerli v premiliga Jezusa, v preljubiga njeniga Sina, kteriga nam ona kaže. Vsaka reč ima svoj čas, pa tudi svoje mesto; in ravno taka je tudi s cerkvenim petjem.
Iz Goriškega. (V černe bukve!) Na prošnjo komen-skih predstojnikov je bilo pred par meseoma dovoljeno in goreče priporočeno po dotičnih gosposkah, mile darove nabirati za ubožne prebivavce Komenske fare, jako od hude letine zadete. Milošnja se je istinito zunaj Goriškega tudi po druzih krajih nabirala. Marsikaka pobožna duša, si jo mi mislimo, morebiti ubožniša od marsikoga teh, ki vbo-gajme prosijo, slišavši prerevni stan Komencov, si je svoj hranilček odvezala iu svojim lastnim ustam priklatila, da je v imenu Jezusovem kaj podeliti mogla njim, ki za Božjo voljo svoje prazne roke po pomoči stegujejo. Komencom došla je po tej poti lepa podpora usmiljenih kristjanov , ki se je tudi berž med njimi pošteno razdelila. Hvala! iu stotero naj vam usmiljenim Bog poverne!
Kar nas je pa iiiočuo žalilo, ko smo te dni zvedili, in kar pač v černe bukve , nehvaležucžein v očitno sramoto, zapisano biti zasluži, je to, da ravno tisti Kraševci, ki so preteklo zimo in pomlad po kruhu , bodi si za se ali za sosede svoje, z milim glasam zdihovali, so si preteklo 5. nedeljo po binkoštih plesišče v Komcnu napravili ali napraviti pripustili vkljub vsemu gorečemu nasprotnemu prizadevanju ondotne duhovščine, ter so s tim svojim darivcom »pričali, da deležniki, če so bili potrebni, nikdar pa niso bili vredni prejetih milih darov. Nikar ne pozabimo, da taisti Gospod, ki je nehvaležne Izraelce večkrat v kazen hudo strahoval, še živi in bo vekomej živel, in da pred Njim je in ostane še vedno nehvaležnost pregerda pregreha, ktera po Njegovi pravici prej ali poznej kaznjena biti mora.
P r i s t a v e k. Ni davno , nam je došel dopis, tudi nekako od južnega zahoda , de so neki domači rogovileži svojega domačega duhovnega pastirja gerdo nadlegali. Tudi te nehvaležnike zapišemo v černe bukve. Sami že vedo, kdo da so, in naj se sramujejo sanii pred seboj in pred poštenim svetom. Vender naj se dela pa vselej razloček, ker sploh je le nekaj gerdinov. ki vso srenjo skrunijo: take naj zadeva sramota in graja.	Vr.
Razgled po HersansHim svetu.
Izolirana Avstrija, pišejo celo katoliški konservativni listi, ima vir v svojim katoliškim značaju. To je samo pretveza sovražnikov iu velika zmota. Naj Avstrija danes razdere konkordat, tiaj se vsa poprotestanči ali po-judi: nc Rusija, ne Francija, ne Italija, ue Prusija ji zato ne bo dosti bolj prijazna. Katoličanstvo jc sicer nekak spotikljej za nektere zanikarneže, kterim je Avstrija preveč katoliška, de bi jim vstregla, kakor je drugim premalo katoliška, de bi jih vpokojila. Pravi vzrok izolirane Avstrije pa jc v raznih narodnostih, ktere bi sovražniki našiga cesarstva radi razlergali iu ua več vetrov razpihali, in v ta namen narode dražijo, iu k temu razdraževauju mnogo pripomorejo tudi mnogi češ-prijatli Avstrije, kteri si vse prizadevajo, narodam ene Avstrije v prid drugim naročam pravice utergovati. Poišite pomoček, narode avstrijanske med seboj sprijazniti: to jc steber močne Avstrije, kajti sovražnikov, n. pr. Lahov, ue bole z iiičiiuur vpokojili, šc z Henedkami samimi ne; zakaj ce jim le-le daste, bodo pre-zali na Ter«t, in ce Terst ugrabijo, bodo rekli: tudi Gorica jc naša itd.
Dnevnik „AlfOl<l" v Aradu jc dobil pervo posvarilo. Ta sovražni list. pravi vraduijsko posvarilo, je vse listo sprejemal, kar je rimsko-katoliški cerkvi iu duhovšini škodljivo, ne pa nasprotnih naznanil; in pa z besedami, ki vsaciga katoličana žalijo, je gerdil škofe. Rim in njegovo stanovitnost iu samosvojno braiubo, dolžil spovednike iu druge duhovne nar večih hudobij.
Veliki knez koiištantiii, brat rusovskiga cesarja, ki je zdaj postavljen namestnik ua Poljskim, je bil 3. t. iii. v Varšavi od potuhnjenima morivca. krajača Jarušiuskiga, s strelam iz puške nekoliko ranjen. Časniki, ki ubogih Poljakov pač ne milvajo tako, kakor Pij IY., so od le reči tako pisali, kakor bi Lili vsi Poljaki streljali na velikokneza; Konstantin sam pa je to reč drugač tolmečil ter je rekel, ile napada nikakor ne pripisu ie vsimu poljskimu prebivavstvu. Moški dnevnik ,.Vaterland" pa po dolgi obravnavi zastran napada na Liiders-a iu Kouštantiiia pristavlja: „Ne le Poljaki so grešili; tudi tisti deržavniki (Staalsmaniier) imajo težke reči odgovarjati, ki so za disjeeta inembra stariga kraljestva barantali, kakor stariuarji za staro šaro. Bili so ti deržavniki pravi duhovui očetje njih, kteri danes rovar-stvo v Italii spoznavajo, ali rovarskim parlament a m voljo spoluujejo, ali pa pravične ijuške tirjatve s krivičnimi, ne-zgodovinskiini, rovarskimi išejo pubotati. v tem ko ne vedo, kako bi v svoji lastni deželi anarhii (brezvladju) ubežali itd."
Tudi celo Poljaki v Parizu menijo rusoskimu poslanstvu list zročili, v kterim bodo razodeli svojo zamerzo zavolj sramotniga napada ua velikokneza Kouštantiiia. Plemeniti poljski narod noče te sramote nase vzeti, ako je ponižan v nesreči, hoče velik ostati v svojim značaji. Posamezne hudodelstva pa se povsod zgodijo.
Pogoji, s kterimi jc Rusija poterdila Italijo, meni ..Armonia," so ti — le: 1. Odpoved (abbandono) zastran Poljskiga (pr. odpravo poljske šole v Kuneji); 2. opušenje vse namere ua Benedke; 3. opušenje vsake misli kaciga napada na Nemčijo; 4. opušenje tako imenovaniga rimskiga vprašanja; 5. pomoč za rusovsko politiko ua Jutru; 6. polna prostost Rusii, se vmestiti (installarsi i v laških lukah, in morebiti privoljenje kake posebne staje za njeno brodovje. Za te pogoje od ruske strani sino si tako svesti, pravi Armonia, de ne odjenjamo ne dlako od svojiga prepričanja, ako tudi vsi ministri nasprotno prisežejo. — V ravno ta list se piše iz Pariza 6. mai. serp. Vaša (torinska) vlada je primoraua, zatajiti vse to, kar je skoz dve leti govorila; to je, de si ne bo dala ne pokoja ne oddiha, dokler ue bo imela Rima in Benedk. Zdaj je mogla obljubiti Rusii iu Francii, de se ne bo dotaknila ne eniga ne druziga tih krajev, po kterih Italija tolikanj hrepeni. Vidili bote, pravi
A., de za zdaj se ue bo ue bilka premaknila ne zoper eno ne zoper drugo. Rečemo za zdaj, ker pogodba v Zu-richu. zaprisežena v imenu p res v. Trojice, dokazuje, kako se pogodbe spolnujejo , pa tudi Rusija , ki poterjuje prelomovanje poprejšnjih zavez, se ne bo mogla pritožiti, ako se ujena zaveza ne bo vestno doverševala.
Nekteri menijo, de se bo Garibaldi podal v podonovske kneževine, se poganjat za Rusijo zoper Turčijo. To bi bila res kodercija vsih kodercij, Garibalda za Cara, tlačivca Polonije. ,.0 b s e r v e r ." cenjen angle.šk list, pa meni, de italijauska vlada pospeševa Garibaldovo odpravo na Jutro, ker se ii a d j a, d c bo general ondi svoj tek dokončal. Dandanašnji jc namreč Garibaldi velika za-derga za Piemont iu za Francijo.
Kako je Ku*ija hvaležna? ..Armonia .*• ki je prava mojslerica v lasauji, jc uudan dcbclokožuharico Rusijo prav živo pri polti prijela za kuštre. Pravi namreč: Napolitauski kralj je zato svoj trou zgubil, ker se v vojski ua Krimu ui hotel zoper Rusijo vojskovati, od tod jc bila francoska iu angleška zamerza zoper Frančiška II. Car je blezo I. 185ti tudi tega še pomnil, ko se jc Gorčakov poganjal za Napolitansko. Morebiti so pa sedanji veliki požari na Rusovskim pokončali pisma, v kterih so bili iusovski prijatli iu dobrotniki zazuaniiijaiii, ker jc Rusija v pregnanstvo zagnala Frančiška II. s tem , de je novo Italijo poterdila. — Kuako Rusija, vsled pogorelih pisem, več ne bo imela kaj, zoper iiehvaležnost Avstrije pritoževali se. — Ako hočemo o ti priliki omeniti še Rim, čigar (olo\ajern je tudi Rusija pošteuo pismo podpisala z imenovanim poter-jeiijein. recimo samo to: Kolikor manj človeške pomoči b<» imel ua pravici zastavljeni rimski stol, toliko veči bo nad ujim pomoč Božja.
V Neapeljnu se je bilo 12. u. m. ob štirih silo ljudstva po ulicah zgernilo, ktero je strašno vpilo: Ven s Piemoutezi. ven s potuhnjenimi itiorivci. Se Ic o polnoči se je ljudstvo razkropilo.
Neki baron v IJelgii je pred nekimi mesci zročil vikšimu škofu v Mcheluu 100 1)0(1 fr. za sv. Očeta.
Turško. ..Vaterland" piše: ..Gospoda ccntralisti, kleii vedo toliko govoriti o neusmiljenosti Ccrnogorcov iu Serb-Ijanov iu od Ijubeznjive iu dan ua dan rastejoče turške vljudnosti, opomnimo na dopis, ki ga ima ..Agiam. Ztg." od Sane. 30. rožnika. Leta pripoveduje, de kajmakaiu-pasa iz Bihaca jc šc zmiraj v Novim, naj bi kak upor kristjanov v trenutku zaterl. Žc jc žugal s popolnim zatertjem iu po-tre bije nje m raje (kristjanov), ako se pokaže nar manjši znamnje kaciga uaiueiijcuiga rovarstva zoper turško vlado. To grozovitim žuganje opominja na dneve Džingiskana, in — kakor turke poznamo — ni tje v iiemar izrečeno. Zraven tega turške vradnije v Bosni iu Hercegovini z vsn terdobo iu ojstrostjo davke iztirujejo itd." — Slehern ve. de turki so naši zakleti dušmaui, in neverniki. Serbljaui pa so saj kristjani in Slovani, naši bratje , kterih mende gospoda ccntralisti zato ne bodo pristudovali, ker imajo tudi v Avstrii brate, temveč bodo še le iskali njih serca pridobivati, ako «o umni politikarji. — ..Pozor." češki časnik, vredovau od kanonika Štulca. vpraša: ,,Kdo bo pomagal Serbljanam?" iu odgovarja: „Angleško ne; kajti ono je posodilo Turku peneze, dc bi mogel keršanske Scrbe z vojsko potlačiti. Francosko tudi ne; brani mu zunanja politika.... Rusovsko tudi ne. ako nravno. z vojsko žc nc: brani mu notranja politika. Rušam se je pokorili za morije Poljske I. 1705 in 1831. Aleksander II. si prizadeva, zlc-čiti rane, ali dosihdob je vse še v zarji iu prehodu — vlada sc ne sme ganiti iz doma. Ali Avstrija bi mogla in imela pomagati, ker Scrbi so sosedje, so kristjanje."
VTonkinu, okrajini cesarstva Anam-a, je bilo I. 18150 čez 40 katoliških duhovnov in veliko vernikov zavolj sv. vere ob glavo djanih. Leto poprej je bil domačiuski duhoven Peter (jui po sedemmesečui ječi iu mnogoterim za-
peljevanji k odpadu 31. mal. serp ob glavo djaii; z njun vred pa ludi (>2le(ni mož Kmanvel Fung, ki je skoz 15 let z veliko gorečnostjo sveto vero razširjal iu vterdoval, iz ovojiga premoženja zidal cerkev, misijonsko hišo iu žensk samostan, in velikokrat z nevarnostjo svojiga lastniga življenja misijonarje varoval pred sovražniki.
V	Tolikimi v zadnji Indii mi zopet ob glavo djani, 2 španjolska škofa iu en špaujolsk misijonar. Kaj de je z dvema francoskima škofama iu 3 misijonarji, ki so ondi, se še ne ve.
V	Laildsliutii je ti. t. in. v katoliško Cerkev prestopil neki protestanšk rokodelec. — V Čečeluiku na južnim Kusovskim je bil 25. majnika rimsko-katoliško keršen poglavar iz Kavkazije. po imenu Kirkanov.
V	Bostonu je neka družba, ki ualaš hudiču služi iu ga moli. Iz njih molitve je viditi, de s svojo službo, ljubeznijo in molitvijo hočejo hudiča prisiliti, de bi vender še z njimi vred na kolena padel iu Boga molil." — Takih vo-ličev pa še ni bilo na svetu !
V	Carjigradu je 10. u. m. 1000 hiš pogorelo. — Kavno ta dan je v Galicii debela toča kakor laški orehi, skoz štiri ure bila. — 20. u. m. je v llukureštu hudobnež v vozu vstrelil mini*terskiga predsednika Katargiu-ta. — 22. u. m. je v Brešii na Laškim toča strašuo tolkla in 3 ljudi ubila. — 27. u. m. je v Varšavi hudodelnik puško napel na grofa Liiders-a, pa ga je le uialo na licu ranil.— 29. rož. se peljejo po železnici iz Pešte na Dunaj oče. mati in otročiček. Otroče se nagne k viaticam, ki se odpio iu otn k na cesto puhne. Ze hoče prestrašena mati za otrokam skočiti, ktero pu bolj previdni mož priderži, poiše konduk-teria. vlak obstoji, oče iu mati v sto in sto britkostih tečeta na/.uj po tiru, in najdeta — otroka smehljajočiga na tleh, ker po prečudnim Božjim varstvu ga je bil angelček vjeinčkal, de se mu ui nič žaliga dogodilo. — Na Tirolskem se prikazuje tertna bolezen. — Konec uniga mesca so v \Ven-niiigeu-u ua spod. Avstrijanskim zasačili grozovitno pregreho. Mati iu odrašeni sin sta imela čez tiOlctuiga očeta že t> let v neki kamri zapertiga, ki sta ga le ob kruhu in vodi preživita. — 5. t. m. je v Varšavi hudodelnik Jaro-šinski na velikiga kneza Konštantiua vstrelil in ga je malo ranil, pa ne nevarno. — V južni Ameriki je velika splošua suša. — Na Francoskim kaže dobra vinska letina. —
se po noči o taki priložnosti s svetilkami razsvetlijo, hišni prcbivavci pokleknejo, — ravno tako tudi še celo po ka-zališih. ako se s sv. Rešnjim Telesam memo gre. „EI Senor"
(Gospod) zakliče kdor si bodi. ki zvonček zasliši, in pri ti priči se igranje ustavi. Igravci iu gledavci se proti cesti obernejo in pokleknejo, in tako ostanejo, dokler z Narsve-tejšim memo ne odidejo. Na poti vsak memgredoči poklekne. Od bližnje straže nekteri vojaki odkriti in z omahnjenimi puškami sv. Rešuje Telo spremljajo i. t. d. — Tudi Slovenci so sploh prav pobožniga obnašanja do sv. Rešnjiga Telesa; prav žalostno in velike graje vredno pa je, de se merzlota v veri tolikanj bolj kaže, kolikor bolj se svet z oliko iu kulturo baha! Sej so tudi Spanjolci olikani, pa so vender zraven tega verni in serčno pobožni. ,.Gospod — stajf" je pozabil iz katekizma Zveličarjeve besede: ,.Kdor bo mene pred ljudmi zatajil, bom tedaj jest njega zatajil pred svojim Očeta m, kteri je v nebesih."
So ta ritka pesem.
Š t i r j e letni časi nedolžnih otrok.
V	s i.
Spomlad je prijeten čas , Zlo razveseluje nag.
Eden. Rožice lepo cvetijo , Ptički milo žvergolijo.
Drevje je zelenu \ 6e; Kamor se oko ozira. Rajski vid se mu odpira j
V	8 i. Radovati res se je.
V	s i.
Lejte ! je prijeten čas . Zlo razveseluje nas.
K d c n. Polja glejte . krasno stati, Dost pridelkov obetati.
Ze snopovje spravlja se. Tadi trave se kosijo. Za seno lepo sušijo.
Vsi. Radovati res se je.
V	s i.
Jesen je prijeten čas, Zlo razveseluje nas.
Eden. Polno drevje sadja kima. Vsaka vejca dost ga ima, Tudi kuha spravlja se j Teria. pravi dar iz raja, Dost nam grozdja, vinca, daja.
V	s i.
Radovati res se je.
V	s i.
Zima je prjeten čas, Zlo razve.-eluje nas.
Eden. Ako tud narava mila, V beli plajs se je zavila,
Mcrzla burja brije le; — Vender imamo še delo. Dersamo se prav veselo. Vsi. Radovati res se je.
MMrobtiaiee.
De l»o* srečili na lem in zveličan na uniin svetu, delaj v zdravih dnevih 1», kar si obetal v bolnih dneh. Tako v»vetva cesar Sigismuud.
Skricar*»ko modrovanje. Napihnjeno - prismojen „wlikanec" sedi zvečer m tovarši ves zidane volje pri poliču »Ia. Pride pa tuj duhoven v gostivnico iu sede k ravno licii mizi k večerji. Naš bistroglavec začne govorico na vero obračati in šembrano učeno šobo zavija. ,,Ne verjamem, dc bi bila duša; kar z očmi ue vidim, tega ne verjamem; ka) pravite vi k temu. gospod duhoven?" Tako jo je bil ueeni gospodič zadrobil. — ..Gospod sosed," mu odveruc duhovni pastir s kmetov, ..vidite, de sim prišel jest in ne prepirat se, mi torej ne bo-tc zameril, de Vam ob kratkim odgovorim: Vi pravite, de ne verujete, kar ne vidite? Prav, po tem takim, mi bote tudi dopustil Vam reči: dc ue za lečo možgan ali pameti v glavi nimate, ker je nič ne vidim." Segavec je prejel, kar je iskal: vse ga je zasmehovalo in nos je obesil potepen. (Volksbl.J
Keršansko življenje na Spanjskiui sc v marsi-kterih rečeh prav živo razodeva. Pri omarijnim zvonenji vsakdo na poti in na sprehodu obstane in odkrit moli an-gelovo češenje. Ravno tako ko sc s sv. Rešnjim Telesam k bolniku gre, je vse pri miru. Na pomoljih (balkonih), ki
Učenik. Zapomni si mladina ti ! Ker zdaj se vse te vedeli , Da radost le dotlej terpi . Dokler nedolžna, pridna si.
Ce pa nedolžna ne boš več — \ eselje bo za vselej — preč ! —
Rodoljub Podratitovski.
Miuhorske spremembe.
V ljubljanski škofii. Farna namestnija Peče je Ijeua gosp. Jan. Kapus-u, duh. pom. v Moravčah;
podeljena gosp — Turjaška fara pa gosp. Jak na Raki. Umeri je 8. t. in. gosp Planini. R. I. P.!
Marolt-u, duh. pom. Juri S t e u k o na sv.
Pogovori z gg. fiopisovavei.
G. P. P. pri sv. Pet. SI.: Smo naročili, ostanek po Vašim dovolj, za Bolgare 1 gold. 25 kr. — Gg. M. in J. H.: Hvala! — G. O. D. v C.: Smo hvaležno prejeli in oddali. kar je bilo oddati. — G. J. L.: Vse prav in dobro; kar je zastalo, pa drugikrat. — G. K.: Ravno še o pravim času došlo — poprenje veliko uteho. — G. M. T.* Drugi pot. — Gg. A. K., J. B., d. - r, in H-v: Ste nam jako vatre-gli. G. Št. K.: Zastran Nov. smo založništvu naznanili.