St. 46 (1425) NOVO MESTO,
Leto XXVII četrtek?
11. novembra 1976
13.	februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
S
Raka: skoraj vsi za samoprispevek
Prebivalci krajevne skupnosti Raka v krški občini so se na nedeljskem referendumu odlično izkazali. Glasovalo je 98,42 odst. volilnih upravičencev. Za samoprispevek se jih je izreklo kar 95,18 odst. Plačevali ga bodo pet let. To bo delež občanov za dograditev telovadnice, novih učilnic, zdravstvene postaje in prostorov za družbenopolitične organizacije ob sedanji šoli.
I
MARJAN MOLAN, predsednik krajevnega odbora SZDL Raka: „Pričakoval sem dober izid, toda rezultat je celo boljši, kot smo se nadejali/1
Medsebojno se učimo
Franc Šetinc in Ludvik Golob sta v torek obiskala tovarno zdravil Krko. Pogovarjala sta se tudi z novinarji Dolenjskega lista ter s političnim aktivom novomeške občine
V torek, 9. novembra, sta se v Novem mestu mudila Franc Šetinc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, in Ludvik Golob, član izvršnega komiteja predsedstva CK. Obiskala sta tovarno zdravil „Krka“ in uredništvo Dolenjskega lista ter se pogovarjala s političnim aktivom občine.
V Krki sta se gosta predvsem zanimala, kako deluje in kakšen vpliv na celotno dogajanje v kolektivu ima Zveza komunistov. Veliko so govorili o kadrovanju na vodilna delovna mesta in merilih, po katerih kadrujejo, ter o ocenjevanju ljudi na vodilnih delovnih mestih. Kot je povedal Silvo Oblak, predsednik kadrovske komisije pri Krkinem komiteju, se v zadnjih dveh letih čuti, da ZK prevzema vodilno vlogo. Vsekakor je bil dosežen velik napredek glede številčnosti članstva. V letu 1973 je bilo v osnovni organizaciji vsega 57 članov, danes jih je 162. Vsak tretji član je mlajši od 27 let, 70 odst. vsega Krkinega članstva ZK pa ima kvalifikacijo ali srednjo šolo. Sekretar Šetinc se je pri pogovoru o kadrovanju zanimal za pojav karierizma, za odnose med komunisti Krke in Leka ter za njihovo sodelovanje. Poudaril pa je, da gre pri po-
stavljenih vprašanjih s strani gostov predvsem za boljše poznavanje problematike in informiranje, „ker so taki obiski namenjeni temu, da se drug od drugega učimo."
Komunisti Krke so navedli tudi nekatere slabosti pri delu, katerih se dobro zavedajo - tako, da je informiranost članstva še pomanjkljiva, da ima svet ZK preveč odločujočo vlogo in da vsi sprejeti sklepi niso bili uresničeni. Menili pa so, da je organizacija ZK na najboljši poti, da ugotovljene pomanjkljivosti premaga-
O razgovoru z novinarji Dolenjskega lista in političnim aktivom občine bomo poročali prihodnjič.
FRANC ŠETINC IN LUDVIK GOLOB V KRKI - Gosta iz centralnega komiteja ZK Slovenije sta bila v novomeški tovarni zdravil toplo sprejeta. (Foto: S. Mikulan)
Mi in vi za Tolmin in Breginj
Izkupiček zabavne prireditve poslali prizadetemu Posočju
Od tradicij k napredku
Predlagajo, naj bi znano območje NOV Gorjanci — 2um-berak proglasili za spominsko območje
Glasbeno-zabavna prireditev „Za Posočje", ki jo je pod pokroviteljstvom občinske konference ZSM Kočevje organiziral Ive Stanič, je privabila v nedeljo v Šeškov dom v Kočevju rekordno število poslušalcev oziroma gledalcev.
Ža uvod se je v nabito polni dvorani začel „potres“, ki so ga izvajalci pričarali z recitacijo in glasbo. Ko se je „potres“ pomiril in so se na odru spet prižgale luči, je novi „Doremi“ zapel: „Mi in vi, dajmo vsi, za Tolmin in Breginj..
Na odru so se nato zvrstili ansambli: Doremi, SMB (iz Ribnice),
Nekatere občine, ki mejijo na območje Gorjancev in Žum-berka, so dale pobudo, naj bi to, večji del manj razvito območje proglasili za spominsko območje NOV. Tam so se namreč skupno borili slovenski in hrvaški partizani in že v prvih letih NOB stkali tesne vezi, ki se tudi v povojnem obdobju niso pretrgale.
Do zdaj je bilo že nekaj skupnih akcij v korist napredka na tem območju, še več pa bi morali s skupnimi močmi narediti, da bi se še nadalje ohranjale tradicije NOB, hkrati pa začrtala pot k lepšemu življenju prebivalstva teh odročnih krajev.
Predstavniki občin Novo mesto, Metlika, Krško, Brežice s slovenske strani ter občin Ozalj, Jastrebarsko in Samobor z območja SR Hrvaške so se pred kratkim o tem dlje časa pogovarjali s predsednikom predsedstva SRS Sergejem Kraigherjem, navzoča pa sta bila tudi Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL, in Andrej Marinc, predsednik izvršnega sveta SR Slovenije.
Na slovenskem, območju Gorjancev iz Žumberka je skupno 24.107 prebivalcev; od tega je okrog 5.000 zaposlenih v družbenem sektorju, medtem ko je kmečkega prebivalstva šečpribližno 41 odstotkov. Podoben položaj je na hrvaškem območju, iz česar se vidi majhna naseljenost in majhna zaposlenost.
Predlagali so, naj bi z družbenim dogovorom začrtali uskladeno akcijo na slovenski in hrvaški strani, v kateri bi s sodelovanjem družbenopolitičnih skupnosti, obeh republik in ustreznih.SIS ter še drugih zainte-, resiranih zagotovili tem krajem možnost hitrejšega napredka. Računajo, da bodo pri tem priskočile na po-
moč
de.
tudi mladinske delovne briga-R. B.
KOČEVJE:
JUTRI PROTEST
Jutri, v petek, 12. novembra ob 13.30, bo pred spomenikom v Kočevju protestno zborovanje zaradi preštevanja na Koroškem. Sklicali so ga delovni kolektivi in šole.
VEČJI ZDRAVSTVENI DOM POTREBA VSEH
Za dograditev trebanjskega zdravstvenega doma naj bi združeno delo in krajevne skupnosti zbrali 1,70 milijona dinarjev, do minulega tedna pa je bilo zagotovljenih le 900.000 dinarjev. Samoupravnega sporazuma še ni podpisalo 11 krajevnih skupnosti, manjkali so tudi podpisi osnovnih šol z Mirne in iz Mokronoga, Iskre - tozd Elektroliti, Zmage, Induplatija, KPD Dob. Če ne bo zbran dogovorjeni denar, prav lahko pomembna dograditev pretesnega zdravstvenega doma pade v vodo.
DOBRI ZGLEDI
V razpravi o delovnih organizacijah SZDL na terenu je bila na seji predsedstva občinske konference SZDL v Trebnjem minuli četrtek imenovanih vjsta krajevnih konferenc kot primer dobrega dela. Delovne organizacije so na Čatežu, v Dolnji Nemški vasi in na Trebelnem. Pohvalne so nekatere akcije, ki imajo odmev na terenu tudi brez kakršnekoli pobude z „vrha“. Tak izredno pohvalen primer je bila akcija zbiranja pomoči za od potresa prizadeto Posočje v organizaciji Rdečega križa v Šentrupertu, kjer so se lotili dela, preden se je v občini sploh začela kakršnakoli akcija.
Trio Kri, Fontana, Corona, Maj, Škorpioni in Prah. Predstavil se je tudi gledališki igralec Niko Goršič iz Ljubljane in igralci-vojaki. Vmes sta se ekipi gimnazije in osnovne šole pomerili v kvizu „Vse o potresih". Zmagali so gimnazijci s tesnim rezultatom 7:6. Prireditev je vodil študent igralske akademije Jože Hrovat iz Kočevja. Nagrade za vse nastopajoče v kvizu je prispevala veleblagovnica NAMA Kočevje.
Skupni izkupiček prireditve je znašal 11.640 din. Od tega zneska so 10.000 din nakazali kot pomoč ob potresu prizadetemu Posočju. Preostalih 1.640 din pa so porabili za stroške prireditve. Ti izdatki pa so bili malenkostni, saj so se vsi nastopajoči odrekli honorarjem, brezplačno so dobili v uporabo dvorano, avtorskih pravic ni bilo treba plačati itd. Bilo je le nekaj stroškov prevoza in drugih materialnih izdatkov.
J. PRIMC
Naie uredništvo ir novih prostorih
JUTRI ZBOROVANJE V RIBNICI
Le nekaj dni pred predvidenim štetjem naše manjšine na Koroškem, kar vzbuja vale ogorčenja po vsej naši državi, bodo v Ribnici pred domom JLA pripravili jutri ob 14. uri protestno zborovanje.
Organizator shoda je OK ZSMS v Ribnici, navzočim pa bodo spregovorili predstavniki občine in mladine. Prav bi bilo, da bi se občani Ribnice v čim-večjem številu udeležili protestnega zborovanja in tako izrazili svoje ogorčenje nad zadnjimi dogodki na avstrijskem Koroškem.
M. G.
NEDELJA MARTINOVE GOSI - Že od nekdaj je veljala Martinova nedelja za sklep kmetovega dela, za postajo po oranju, kopanju, sejanju, žetvi in pospravljanju pridelkov. Martinova nedelja je postaja zadovoljstva, mošt je postal vino. Tega dne so pozabljene celo drobne sosedske razprtije. „Pridi,‘‘ pravi Janez Francetu in France Janezu, „boš poskusil mojega." Malo iz „baharije" malo pa kar tako - iz veselja nad dobro letino. Mize se šibijo od jedi, purani, gosi, kokoši so ob perje in življenje. „Mestni" so z vnuki in nečaki na štirih motoriziranih kolesih pridrveli na zemljo dedov in pradedov. Naj se najedo, napijejo in razvesele, na Martinovo nedeljo je vsak kmet kralj. Sicer pa kaj bi posebej pravili, na Martinovo se pripeti „največja tatvina leta". Pokradejo nam ves mošt, vrnejo pa cviček. Dolenjec se potrudi, da je vina v ponedeljek precej manj, kot je bilo prej mošta.
Nova telefonska številka DL: (068) 23-606
Uredništvo Dolenjskega lista se je preselilo. Od zdaj dalje imamo delovne prostore v Ulici talcev 2 (v 1. nadstropju gostilne Košak) v Novem mestu. Sodelavce in druge prosimo, da se poslej oglasijo in urejajo svoje opravke na tem naslovu, uredništvo ozkoma novinarje pa lahko kličejo na (novo) telefonsko številko uredništva: (068) 23-606. Male oglase, osmrtnice, reklamne oglase in druge plačane objave ter naročnino bodo še naprej sprejemali v dosedanjih prostorih ČZP Dolenjski list na Glavnem trgu 3, kjer še nadalje posluje uprava ČZP Dolenjski list. Tudi poštni predal se ni spremenil, še vedno je p.p. 33.
Za obveščanje ne le iz žepa bralca
Medobčinski svet SZDL Za Posavje o cestni samoupravi, položaju železnice in Dolenjskega lista
Medobčinski svet SZDL za Posavje je četrtkovo sejo, ki je bila v Sevnici, posvetil trem vprašanjem, pomembnim za posavsko regijo: ustavnemu preoblikovanju cestne samouprave, sporazumu o združevanju sredstev za železnico in informiranju občanov prek pokrajinskega glasila Dolenjski list.
Med različnimi možnostmi orga- prinaša novi zakon, je medobčinski , nizaeije cestne samouprave, ki jih svet dal podporo ustanovitvi ob-
močne skupnosti. Na seji so opozarjali, da je vprašljiva opredelitev zakona, ki tako imenovane lokalne ceste trpa v komunalne skupnosti, kjer pa zanje ni finančnih virov. O lokalnih cestah, ki jih je v Posavju 380 km, je prevladalo mnenje, naj samouprave zanje ne bi oddaljevali
„Močvirni grob za lepotico" je naslov prispevka, ki ga prinaša današnja Priloga. Avtor Milan Markelj razmišlja o izumiranju reke Krke, ki ji posebno v spodnjem toku preti, da se bo sprele-vila v močvirje. Všživljenju reke sta dve tisočletji trenutek. Za časa Rimljanov in tudi pozneje so vozile po Krki tovorne ladje, danes pa se ponekod še s kanujem težko prebiješ. Kaj storiti za Krko?
Prijatelj Mateja Parlova, našega najboljšega boksarja vseh časov, Marjan Skumavc analizira v reportaži „Bo Mate Parlov sve-
tovni prvak? “ reaine možnosti našega fanta trdih pesti in bistre glave. Profesionalni boks namreč niso samo udarci, profesionalni boks je mednarodna zaslužkarska kuhinja, v kateri dobe najmanj denarja tisti, ki se bore.
Sredi oktobra je bila na območju Polhograjskih Dolomitov združena taktična vojaška vaja „Blegoš ’76“. Nekatere enote Jugoslovanske ljudske armade, teritorialne obrambfe in civilne zaščite so nastopile zoper sovražnika",	. - ki	je vdrl na naše
ozemlje. Utrinke s te zelo uspele vojaške vaje je v besedi prispeval Marjan Bauer, v slikah pa Joco ^nidaršič.
PROŠNJE ZA STANOVANJE
V krški občini je zadnje čase zelo problematično reševanje stanovanjskih razmer upokojencev. Vrsta teh ljudi prejema zelo nizko pokojnino in tako si ne morejo privoščiti bivanja v domu upokojencev, četudi bi to želeli. V zadnjem času je med prosilci tudi vedno več mater samohranilk; te so večinoma brez kvalifikacije, zaposlene pa so le začasno. Ker imajo majhne osebne dohodke, prosijo, za solidarnostno stanovanje v okviru občine, kajti pri delovnih kolektivih zaradi začasne zaposlitve njihovih prošenj ne upoštevajo.
rr/ov
Do konca tedna se bo zadrževalo spremenljivo vreme z občasnimi padavinami, večjih ohladitev še ne bo.
iz občin. Nasploh tudi pri cestah ne bi smeli prezreti nujne solidarnosti. Na seji so še sklenili, da je treba čimprej ustanoviti iniciativni odbor za ustanovitev nove skupnosti.
V razpravi o položaju železnice, predvsem pa o njenem gospodarje-(Nadaljevanje na 4. str.)
KONEC IZMIKANJEM
Na zasedanju trebanjske občinske skupščine je bil predložen odlok o izvedbi melioracijskih del na delih katastrskih občin Mirna ob istoimeni reki, ker se s tem posegom strinjajo kmetijske organizacije in kmetje, ki imajo tod nad polovico površin. Za tiste, ki na tem območju niso pristopili k akciji, bo občinska uprava izdala odločbe, da se dela na njihovih površinah izvedejo na račun teh lastnikov, ker je sicer nemogoče delati. Po predvidenem odloku naj bi bili lastniki in uporabniki zemljišč na melioriranem območju deset let oproščeni davkov.
tedenski mozaik
Diplomatska kosila utegnejo ostati — vsaj v prestolnicah Daljnjega vzhoda —brez izredno pomembne sestavine, namreč znamenite pekinške race. In zakaj? Razlaga je preprosta: neznana bolezen je začela množično moriti med tajskimi racami, ki so menda tiste »prave« za pripravo pekinške race. Ta epidemija je doslej pomorila že nekaj sto tisoč rac in zaradi tega je cena rac sicer padla (kar bi bilo na prvi pogled videti ugodno), toda hkrati tudi povpraševanje. Stranke so se namreč zbale, da so tudi žive race okužene, pa jih nočejo več kupovati... postranski učinki delujejo tudi v diplomaciji...
Tačas pa delujejo v Zvezni republiki Nemčiji povsem druge sile — in lahko rečemo, da veliko nevarnejše od račje epidemije. V zahodnonemškem mestu Mann-heimu se 'je namreč zbralo na zborovanju okrog osem sto nekdanjih nacistov in njihovih sedanjih simpatizerjev! Policija je mirno gledala, kaj se dogaja, pa čeprav so bili številni udeleženci zborovanja oblečeni v značilne črne in rjave srajce in so nosili kljukaste križe. Medtem je policija sporočila, da je v nekem stanovanju v Zahodnem Berlinu odkrila Hitlerjev doprsni kip, brzostrelko in nekaj nabojev. Pa še ena zanimivost: v protest, ker je po ulicah Mannheima korakalo 800 nacistov, so nekateri meščani tega mesta pripravili svoje zborovanje. Zbralo se jih je celih 300... trije proti osmim...
Če pa že zahodnonemško sodišče ni obsodilo tistih, ki so izpričevali odkrito privrženost do nasilja in njegovih simbolov, so to storili v Rimu, kjer niso imeli prav nič usmiljenja s tremi Arabci, obtoženimi, da so napadli sirsko veleposlaništvo in pri tem sicer divje streljali z brzostrelkami — pa na srečo nikogar zadeli. Dobili so po petnajst let zapora. Toda nekateri opazovalci so takoj napovedali, da jih bodo pristojne italijanske oblasti verjetno pomilostile ter izgnale... boječ se nadaljnjih (možnih) zapletov...
Medtem pa bi bilo zanimivo vedeti, kaj počneta velika tekmeca po končanih ameriških predsedniških volitvah: preprosto počivata. Novoizvoljeni predsednik Jimmy Carter na obali Atlantika, predsednik Ford (ostal bo v Beli hiši do 20. januarja) pa na zahodnem koncu ZDA v znanem puščavskem letovišču Palm Springsu... Zaslužen počitek pred nastopom (Carter) in slovesom (Ford)...
OZN: 0 RAZ0R02EVANJU
PREDLOG SFRJ
Jakša Petrič: sklicati je treba izredno zasedanje generalne skupščine
NEW YORK - V glavnem političnem komiteju Generalne skupščine OZN se nadaljuje razprava o razoroževanju.
Slišati je št cvilne predloge, zahteve, pa tudi dramatična opozorjla.
Jugoslovanski veleposlanik pri Združenih narodih Jakša Petrič, se je odločno zavzel za sklic posebnega zasedanja Generalne skupščine in sicer naj bi le to potekalo „na višji politični ravni".
Jakša Petrič je poudaril, da je takšno izredno zasedanje nujno, če hočemo zaustaviti tekmo v oboroževanju in dodal, da ima OZN vse pogoje za to, da bi se dogovorili o rešitvi perečega vprašanja razorožitve. Dodal je, da bi zasedanje, posvečeno temu problemu, uspelo, če bi se za to zavzele vse države, in sicer že v pripravljalnem postopku. Predlagal je, da bi na izrednem zasedanju o razorožitvi lahko že določili načrt ukrepov, ki bi se jih lotili, da bi pozneje dosegli pravi sporazum o razorožitvi.
• POZIV OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V KRANJU
Nov prispevek za Posočje
Delavci KZ Sloga iz Kranja so prispevali petkrat več, kot znaša njihov enodnevni zaslužek
CATANIA — Italijanski jug, še posebej pa Sicilijo, so prizadejale katastrofalne poplave, med katerimi je več kot deset ljudi izgubilo življenje, več pa jih še pogrešajo. Gmotna škoda je velikanska in čeprav jo še niso podrobno ocenili, menijo, da so poplave naredile za okroglo štirideset milijard lir razdejanja. Poplave so bile—čeprav nekoliko manjše —tudi na severu dežele, kjer je, na primer, morje preplavilo tudi večji del Benetk in tudi sloviti Markov trg, ki so si ga nekateri zapozneli turisti morali ogledovati veliko bolj pazljivo kot sicer. (Telefoto: UPI)
(pc) KRANJ, 10. - Ker bo denarja, zbranega s prvim krogom solidarnostne akcije zbiranja pomoči za Posočje in iz drugih virov, premalo, je pozval Občinski sindikalni svet v Kranju vse delavce v občini, da dajo se enkrat svoj prispevek za Posočje.
Prvi krog zbiranja pomoči za Posočje je v kranjski občini zelo dobro uspel. Delovni ljudje so prispevali celo dvakrat, trikrat, pa tudi štirikrat več, kot znašajo povprečni enodnevni zaslužki na zaposlenega. Pri tem so se posebno izkazali delavci Kmetijske zadruge Sloga Kranj, ki so prispevali prek 20.000 dinarjev, čeprav znaša njihov enodnevni a-služek le nekaj čez 4.000 dinarjev. Za štiriinpolkrat so planirano vsoto presegli tudi v Tehtnici Kranj, v Kovinskem podjetju so prispevek potrojili, nadpovprečno pa so prispe-
vali še v Gorenjskem sejmu, Brivsko-frizerskem salonu, Vodovodu, Vodnogospodarskem podjetju, Kmetijski zadrugi Naklo, KŽK Kranj, Triglav konfekciji, JExotermu, IKOS in drugod
drugod
'Delovni ljudje v kranjski občini so zbrali skupaj do 1. oktobra
8.455.746 dinarjev, pri čemer niso upoštevana sredstva, ki so jih delovne organizacije pošiljale neposredno na Posočje ali pa na republiški odbor v Ljubljano. Prav tako niso všteti prispevki v materialu i n druge oblike pomoči.
■ iZ ZADNJEGA PAVLIHE
TUDI NEKAJ
- Sanjal sem visoko produktivno!
Illlllllilllllllllllill
TELEGRAMI
JOHANNESBURG — Južnoafriško rasistično sodišče je zaradi sodelovanja v junijskih demonstracijah obsodilo na po pet let zapora šest mladih Afričanov, med njimi tri srednješolce. V sodbi je med drugim rečeno, da so obsojeni podpihovali rasne nerede in pripravljali sabotaže.
TEL AVIV — Izraelska vlada ni dovolila delegaciji senatorjev Združenih držav obiska v jedrskem centru v Dimoni. Nedavno je časnik New York Times objavil, da so v omenjenem jedrskem centru proizvedli toliko plutonija, ki bi zadoščal za izdelavo 20 atomskih bomb. Ameriški krogi poudarjajo, da bodo jedrski center v Dimoni na vsak način skušali obiskati.
HAAG — Predstavnikom liberalnih in demokratskih strank članic EGS se na kongresu, ki se je končal v Haagu, ni posrečilo najti ključa za neposredne volitve v »evropski parlament« deveterice. Dvodnevnega kongresa se je udeležilo 230 delegatov iz osmih držav, mnenja pa so bila deljena predvsem glede profila evropskega parlamenta, zunanjepolitičnih stališč in obrambe ter položaja institucij, ki se ukvarjajo z jedrsko energijo.
PARIZ —"Na prvih dopolnilnih volitvah v francoski parlament predstavniku vladajoče koalicije ni uspelo dobiti absolutne večine, tako da bodo prihodnji teden ponovne volitve, na katerih bo neposredno konkuriral kandidat socialistične stranke ob podpori komunističnih glasov.
BAGDAD — Več kot 300 znanstvenikov iz 46 držav se je zbralo v Bagdadu na šestdnevnem simpoziju
o	različnih vidikih sionizma. Razprava poteka v luči resolucije OZN o sionizmu kot obliki rasizma.
ISTANBUL — Na istanbulski univerzi so se spopadli levičarski in desničarski študenti. Ena oseba je umrla, devet je ranjenih.
tedenski	zunanjepolitični
Zmaga Jimmyja Carterja nad sedanjim ameriškim predsednikom Geraldom Fordom ni več nobena novost, zato pa se komentatorji še vedno ubadajo z vprašanjem, kaj bo do pred letom dni skoraj popolnoma neznani demokrat Carter novega prinesel v Belo hišo.
Ugibanje je toliko težje, ker nihče ne ve kaj dosti o tem meteorsko se prebijajočem političnem čudežu Amerike: čeprav je namreč v predvolilnem boju govoril veliko — je povedal razmeroma malo. Kar pa je rekel, je bilo bodisi zavito v meglo nejasnih napovedi in obljub, bodisi tako kontroverzno, da je budilo polemiko.
Nasploh sicer opazovalci ne predvidevajo kakšnih izjemnih novosti v ameriški zunanji politiki, kjer so možni, tako menijo, le nekoliko drugačni poudarki, ne pa grobe spremembe.
Tako omenjajo, da se bo ameriški predsednik bolj kot doslej posvečal svojim zahodnim (vključno z Japonsko) zaveznikom in ubral nekoliko »tršo« (kar je kajpak lahko hudo relativno) smer v odnosih s Sovjetsko zvezo. Omenjajo tudi več pozornosti Afriki, še posebej čedalje bolj eksplozivnemu položaju na jugu celine.
To je skoraj vse, kar je mogoče v tem trenutku povedati, pa zato ostajajo bistvene reči nepojasn-
HUiBiiumiiiiiiiiiiiii||i||iiiiiiiiiiiiiiiiinillltllllllllll«IIUWIUllllllllllllllllllltllllllllllllUliyiliyilMIIIIUIIIIIIIIIIIIffllllllllllllllMllllllllllH^
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
14. november nas ne skrbi, čeravno imamo v ustih grenak okus, ko nas uradna Avstrija »uči« demokracije. Zanjo in zaradi nje so ljudje umirali.
Ko se je razkadil dim francoske revolucije, ko se je razlil srd Svete alianse, so stali na razvalinah delavci. Rojena je bila nova demokracija; rojena, kmalu nato obglavljena...
Nacifašizem ji je skušal zadati smrtni udarec; človeka lahko ubiješ, človeštva ne moreš.
V Jugoslaviji smo razvili samoupravno demokracijo — manjše so je deležne ravno toliko — kot večina. V Avstriji ni tako. V Avstriji lahko nekaznovano razstreljujejo pomnike borcem za demokracijo. Kjer umanjka resnična demokracija, odštevajo manjšine.
Vsaj dve stvari sta, nad katerimi se bo morala uradna Avstrija resno zamisliti; njena manjšinska politika, ki je pojavna oblika popuščanja pred nacifašističnimi krogi in njena nova (mlada) generacija, ki zoprvuje marijate-rezijanski minulosti; zato podpira prizadevanja manjšin. Za koga se bo poslej odločala Avstrija? Minulost moreče pritiska na njeno sedanjost. Doklej še?
MEDNARODNA DEJAVNOST ZKJ
V Beogradu je bila 24. seja predsedstva centralnega komiteja ZKJ, ki ji je predsedoval predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito. Na seji so obravnavali nekatere vidike mednarodnega delavskega gibanja in mednarodne dejavnosti ZKJ. Sklepno besedo na seji je imel tovariš Tito.
Avstrijska dilema
OCENA JAVNE RAZPRAVE Prav v teh dneh poteka v Sloveniji združena živahna dejavnost Zveze komunistov, ki v organizacijah združenega dela ocenjuje minulo javno razpravo o zakonu o združenem delu, ki bo še pred Dnevom republike sprejet v Zvezni skupščini. Iz prvih poročil je razbrati, da spremlja sedanjo razpravo tudi konkretna beseda o nadaljnjih ciljih našega gospodarjenja.
LASKAVE OCENE VOJNI INDUSTRIJI Predsednik Tito se je mudil na obisku v Bosni in Hercegovini, kjer si je med drugim ogledal tudi razstavo ob 35-letnici vojne industrije v tej republiki. Tovariš Tito je izrekel zelo laskave ocene na račun naše vojne indu-striije, predvsem pa se je pohvalno izrazil o visoki stopnji sodelovanja med znanostjo in
proizvodnimi organizacijami v uresničevanju zapletenih oborožitvenih in tehničnih siste-
mov.
GOSPODARSKA NAPOVED Slovenski izvršni svet je ocenil gospodarska gibanja, ki kažejo v tem letu vrsto pozitivnih lastnosti, saj se je povečala splošna stabilnost gospodarstva, njegova likvidnost in finančna disciplina, uspešna so bila izvozna prizadevanja itd.
V	prihodnjem letu bi morali v naši republiki doseči 5 odstotno povečanje družbenega proizvoda, osebni dohodki in skupna poraba pa se bosta gibali 10 odstotnkov počasneje od rasti družbenega proizvoda. Izvršni svet močno poudarja tudi potrebo po višji produktivnosti dela, kar bo tudi v prihodnjem letu naloga številka 1.
Ljudje pravijo: brez muje s«, še čevelj ne obuje...
336 BRIGAD Banoviči so gostili udeležence velike slovesnosti, ki je bila posvečena 30-letnici dograditve mladinske proge Brčko—Banoviči. Od tedaj pa do danes pesem mladinskih delovnih brigad ni več zamrla, čeravno je bila še pred leti tišja. Toda v to veliko šolo samoupravljanja ter bratstva in enotnosti je samo v letošnjem letu »hodilo« 18.000 mladink in mladincev, ki so bili vključeni v 336 brigad, opravili pa so tisoče prostovoljnih delovnih ur.
jene in bo treba počakati na njegov nastopni govor in kajpak predvsem na prve konkretne korake bodoče prakse.
ŽENEVSKA KONFERENCA
O	RODEZIJI
Vse dosedanje runde pogajanj na ženevski kohferend o Rodeziji niso doslej prinesle nič konkretnega in so raje vso stvar bolj zapletle kot odpletle. Tako je stanje po zadnjih novicah iz švicarskega mesta, kjer rodezijska delegacija še vedno krčevito vztraja na svojem, njeni črnopolti sogovorniki pa razumljivo terjajo izpolnitev nujnih predpogojev za sklenitev razumnega sporazuma.
Carterjeva zmaga: neznanka brez sprememb?
Ob že poprejšnjih nesporazumih (kdo naj ima katere položaje
v	tako imenovanem prehodnem kabinetu pred prevzemom oblasti črnske večine) so se porodili še novi —zlasti pa datum proglasitve neodvisnosti Zimbabve, kar je črnsko ime za sedanjo Rodezijo.
Posredovanje britanskega delegata za zdaj ni prineslo nobenih sadov, pa bo treba na morebitne še počakati.
1 LIBANON: = PREMIRJE
VARLJIVO
Ta čas se premirje v Libanonu sicer nadaljuje v pričakovanju prihoda arabskih mirovnih sil, toda to je varljivo premirje, med katerim se še vedno streljajo in vsak dan prinaša nove žrtve.
Libanonski predsednik Sarkis sicer skuša zagotoviti mir, toda to mu ob že tako velikih razlikah in še posebej spominih na pretekle morije komajjja za silo uspeva. In še nekaj: v dogajanja se čedalje bolj vpletajo tudi Izraelci, ki so sklenili očiten sporazum z desničarji in jih ne samo moralno, marveč tudi materialno podpirajo v njihovem boju z levico.
Za zdaj je še najbolj negotov položaj Palestincev, ki morajo skrbno balansirati med svojimi zaščitniki in z nasprotniki, da bi obdržali ne samo sedanje položaje, marveč si zagotovili tudi kolikor toliko mirno prihodnost.
A prav to, bodočnost palestinskega naroda in bodočnost njihovih upravičenih zahtev po svoji državi — je še vedno osrednja točka ne samo libanonske krize, marveč vsega bližnjev-zhodnega labirinta.
To pa bi morali vedeti ne samo neposredni udeleženci dogajanj, marveč še posebej tisti, ki opazujejo Bližnji vzhod nekoliko od strani, pa zato nič manj prizadeto.
Nasa domača tovarna, ki ne pozna zastoja
TUDI CELOVCANI NA KVIZU
Ribničani bodo ponovno gostitelji zanimivega kviz tekmovanja »Spoznajmo svet in domovino". Ob tem se spomnimo lanskega neuspeha Ribničanov, ko so izgubili z ekipo iz Žalca. Njihovi nasprotniki bodo \ tekmovalci iz italijanske Gorice; poleg njih bodo kot gostje sodelovali še predstavniki naših izseljencev iz Celovca. Organizator tega srečanja, ki bo 27. novembra, je RTV Ljubljana.
Sejmišča
NOVO MESTO: čeprav je bil v ponedeljek sejem tudi v Šentjerneju, je bilo novomeško sejmišče izjemno živahno. Naprodaj je bilo kar 607 prašičev, od tega 541 starih do tri mesece. Rejci so prignali tudi 87 glav goveje živine. Pupkov so prodali skupno 426, mlajši so stali od 600 do 820 din, starejši pa od 830 do 1.050 din. Govejo zivinb so prodajali po naslednjih cenah: vole po 13,50 do 16 din, krave po 11 do 13 din in mlado živino 11 do 14 din kilogram žive teže.
| BREŽICE: tudi brežiški sejem je bil dobro „založen“, saj je bilo naprodaj 575 prašičev, od tega le 34 starih nad tri mesece. Pujskov so prodali 398 po 38 do 40 din, starejših prašičev pa 21 po 24 do 25 din kilogram žive teže.
Obveščen Dolenjec bere
Čez prvo stopnico
Kmetijski nasveti
IDOUHJSMLBfl
WPRm
r renno je s apistott •••
To je le ena stopnica, prek katere moramo, če hočemo napredek v kmetijstvu. Kar smo delali in naredili, teh 10.000 preusmerjenih kmetij z dvakrat povečano proizvodnjo in nad 1.700 proizvodnimi skupnostmi, vse to je plod zavestnega, organiziranega dela naših kmetov in naših kmetijskih pospeševalcev. Tako je na zborovanju kmetijskih strokovnjakov Slovenije na Otočcu odgovoril na izraženo zaskrbljenost, kaj bo s preusmerjanjem kmetij oziroma perspektivami v kmetijstvu, predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin.
Začenja se namreč javna razprava in priprava na zasedanje najvišjega telesa Zveze komunistov Slovenije, ki bo nakazalo nadaljnje naloge v razvoju in socialistični preobrazbi kmetijstva in vasi. Med kmetijci, tudi pri nas, so se pojavili in so še dvomi in vprašanja, ali ne prinaša to povsem spremenjenih načel v kmetijski politiki in ali bodo spremenjene smernice, ki jih je o kmetijstvu dala pomembna druga konferenca ZKS.
Dokončno usmeritev bo prinesla javna razprava in zasedanje centralnega komiteja ZKS, vendar lahko že sedaj trdimo, da se nič takega ne bo zgodilo. Še nadalje bomo
-	ob povečani skrbi za družbene kmetijske obrate -modernizirali in preusmerjali zasebne kmetije (ta usmeritev se je potrdila v praksi zlasti s povečanjem produktivnosti in tržne usmerjenosti), vendar bo treba take kmetije bolj vključiti v tako imenovano združeno delo. To ne bo nikakršno kolhoz-ništvo, nasilno odvzemanje in združevanje zemlje, kakor napak mislijo nekateri. Več bo treba sodelovati, povezovati sredstva in delo, pa tudi zemljo seveda, če bodo njeni lastniki za to. Vse to bo zahtevalo jasne načrte, dobre organizacijske prijeme in natančno predvideno dohodkovno povezanost, šele potem bo zagotovo prinašalo bistveno večji dohodek, ki je cilj, in z njim dokončno izenačenje položaja kmeta in drugih delovnih ljudi.
M. LEGAN
ASFALT NA IGRIŠČE — V Šmarjeti so odprli novo asfaltirano športno igrišče, kakršnega si učenci in krajani že dolgo želijo. Na sliki: predsednik KS F. Medle, ravnateljica šole I. Markelj in predsednica sveta staršev K. Skušek pri rezanju traku.
BREZ STRAHU PRED OGNJEM - Ob sevni-škem občinskem prazniku so sevniški gasilci v nedeljo pokazali reševanje iz stanovanjskega bloka. Pred kratkim so dobili dvoje lahkih zaščitnih oblek, ki varujejo gasilca pred vročino. Prizadevajo si kupiti še mehanično lestev. (Foto: Železnik)
KAR JE SICER VEČ ALI MANJ SKRITO -
Lovci sevniške občine so ob občinskem prazniku razstavili nad 300 predmetov. Zlasti najmlajši so si lahko ogledali, res da le nagačene, vrsto živali, ki jih skriva gozd. Poročilo o uspeli lovski razsta-
vi	objavljamo na 4. strani. (Foto: Železnik)
JESENSKO SONCE — Meteorologi so nam za konec tedna napovedali spremenljivo vreme; niso se dosti zmotili.	Začetek tedna'pa je ponov-
no dokazal, da smo še sredi jeseni. Na sliki: topli sončni žarki so zvabili na plan najmlajše v Novo-teksovem vrtcu (Foto: M. Gošnik)
katerem se bo stopnja od sedanjih 6 povzpela na 7 odstotkov. Takšen način združevanja sredstev naj bi vstopil v veljavo s 1. januarjem prihodnjega leta. O tem sklepu je razpravljal tudi izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti Ribnica in na seji dal priporočilo IS ribniške občine, da sprejme predlagano spremembo. Ob tem velja zapisati, da se na ta način ne bodo povečali dohodki stanovanjske skupnosti, marveč so sredstva namenjena izključno za pokrivanje izgub, ki so nastale ob povečanem številu solidarnostnih akcij. Prav zaradi slednjega je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije izdal v sindikalni listi predlog za izločanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo v višini od 6 do 9 odstotkov.
Navedena novost je verjetno edini možni izhod, da se izpolnijo že sprejeti srednjeročni plani stanovanjske izgradnje v občinah, ki bodo tako ob novi stopnji združevanja sredstev (le-ta bo veljala 5 let), pogumneje zakoračile v zastavljene naloge.
B.	B.
Raste nov rod varčevalcev
Srečanje, ki ga je za predstavnike šolskih hranilnic iz vsega Posavja pred dnevi pripravila krška podružnica „Ljubljanske banke" ob svetovnem dnevu varčevanja, je bilo hkrati priložnost za podelitev nagrad za likovne in literarne prispevke na temo „Z varčevanjem pomagam sebi in družbi".
Med likovnimi je šla prva nagrada v Sevnico, druga v OŠ Krmelj in tretja v OŠ Artiče, med literarnimi prispevki pa sta prvo in drugo nagrado osvojila učenca krške osnovne šole, tretjo pa OŠ Boštanj. To je bila sicer samo ena izmed akcij, s katerimi v Posavju kot vsej naši republiki pospešujejo varčevanje med osnovnošolci. Ta čas imajo 19 šolskih hranilnic od tega v brežiški občini 9, sevniški 8 in krški zaenkrat dve. Zato bodo prav v njej v kratkem uvedli organizirano varčevanje še na treh osnovnih šolah; v Leskovcu, Brestanici in Kostanjevici. Na pomlad pa so pionirsko hranilnico ustanovili na „Posebni šoli". Krška podružnica LB ustanovam na -šolah vsestransko pomaga.
Ob sorazmerni majhnosti posavske regije je zelo razveseljivo, da v tem šolskem letu deluje 19 pionirskih hranilnic, to je kar osem odstotkov vseh v naši republiki, in da so na šolah, kjer jih imajo, med varčevalce vključili več kot 3.500 otrok ali 60 odstotkov vseh učencev. Vsi ti so v minulem šolskem letu privarčevali 647.670 novih dinarjev, kar niti ni malo, še pomembnejše pa je to, da vse hranilnice vodijo pionirji sami. S tem se vključujejo tudi v spoznavanje samoupravljanja, sprejemajo odgovorne naloge, ki jih v okviru svetov varčevalcev odgovorno rešujejo. Tako raste v Posavju nov rod varčevalcev.
Ž. ŠEBEK
KORISTNA POBUDA
Krajevni skupnosti Boštanj in Sevnica sta združili denar za odkup kamnoloma na Logu (zamenjava zemljišč), tako da poslej ne bosta imeli težav pri pridobivanju peska za fini ustroj cest pri modernizacijah. Obe skupnosti sta tudi pobudnik akcije, da bi iz letošnjega presežka sredstev po samoupravnem sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti in negospodarske naložbe v občini kupili cestni valjar.
Novost: silaža za prašiče
Prašič se zaje, pravi za ekonomiko pitanja kmečka pamet. ^ Zato nazaduje reja prašičev in tudi nazadnje zvišane odkupne S cene veijetno ne bodo spudbidile reje tako, kot bi želeli. ^ Poceniti je treba pitanje, kolikor je le mogoče, sicer se pitanje N prašičev ne izplača. Na eno izmed možnosti želimo opozoriti v { današnjem sestavku.	^
V strokovni literaturi je moč prebrati precej hvale na račun * krmljenja prašičev s silirano koruzo. Dosedanji, značilno J slovenski način spravila koruze, ki se sestoji iz ročnega obiranja S storžev, ličkanja, sušenja v kozolcu ali na culah, robkanja, * sušenja zrnja in mletja koruze „za oblodo“, zahteva namreč J preveč dela in nič čudnega ni, če se tako krmljen prašič zaje. ^ Koruzno zrnje in storže je mogoče uskladiščiti ceneje, tako da ^ jih siliramo. Siliranje je tudi pri nas nasploh že pokazalo svoje ^ prednosti in vse redkejši so „nevemi Tomaži", ki mu še ne ^ zaupajo.	£
Koruzno silažo za prašiče je mogoče pripravljati iz ^ zdrobljenega zrnja ali iz zdrobljenih storžev (oličkanih, napol J oličkanih in neoličkanih). Pri krmljenju iz zdrobljenih storžev je 3 prebavljivost malo slabša, vendar še vedno tolikšna, da je * primerno celo krmljenje z neoličkanimi zdrobljenimi storži za ^ vse kategorije prašičev, razen za dojne svinje in pujske.	^
To so potrdili znanstveni poizkusi. Še več: računa se, daje N mogoče s siliranjem koruznih storžev prehraniti desetino več ^ prašičev - ob vseh enakih drugih pogojih.	*
Koruzno zrnje ali storže je treba silirati za prašiče poldrugi ^ teden pred popolno zrelostjo koruze. Takrat vsebuje primerno > vlago. Silira se v betonskih silosih, podobnih, kot so jih nekdaj s ali jih še uporabljajo za siliranje krompiija. Za kisanje pridelka z ^ enega hektarja je treba 6 do 9 prostominskih metrov silosnega s prostora. Silosi so tudi edina investicija pri prehodu na nov ^ način krmljenja. Če tako pripravljena silaža ostane, jo lahko s rejec s pridom pokrmi govedu.	^
Inž. M. L. *
prečen zaslužek zaposlenih znašal 4.610 dinarjev.
Poprečja so sicer r\a prvi pogled še ugodna, toda veliko manj bleščeča, če vemo, da je septembra še 74 zaposlenih imelo manj kot 1.400 din zaslužka in da je kar 532 občanov za polni delavni čas prejelo manj kot 2.000 dinarjev.
Seveda gre pri teh za ljudi z najmanjšo strokovnostjo, ponekod za priučevanje. Toda živeti s takimi osebnimi dohodki pri današnji draginji ni mogoče. Prav zato je najbrž stvar samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v posameznih delovnih organizacijah, da take primere vzamejo pod drobnogled in jih rešujejo.
Med zaposlenimi je najštevilnejša skupina z zaslužkom med 3.000 in 3.500 dinarji in šteje 3200 občanov; sledi ji skupina 3056 zaposlenih z osebnimi dohodki med 4.000 in
5.000 dinarji. Bolj ko gre lestvica osebnih dohodkov k vrhu, manj je v njej ljudi. Tako smo imeli samo 615 zaposlenih s prejemkom med 6.000 in 7.000 dinarji in samo 548 občanov, ki so septembra zaslužili nad
7.000 dinaijev. Med slednjimi jih je bilo več iz negospodarstva.
R. B.
živijo in se šolajo, vsekakor dobrodošlo.
Občinska konferenca ZK v Sevnici minuli četrtek je bila posvečena vzgoji in izobraževanju. Načnjej so opozorili na nekatere ugotovitve o sedanjih dijakih in študentih za to področje.
Vprašali so jih namreč tudi o nekaterih kulturnih potrebah. Medtem ko v kino še zahajajo, je takih, ki se nobenkrat ne pomudijo v gledališču 30,3 odst.. Le za spoznanje boljše je pri obisku razstav in glasbenih prireditev. Vzgojitelji in študenti pedagoške akademije so se odrezali še slabše: kar polovica vzgojiteljic ni niti pokukalo v Talijin hram, dve tretjini študentov pedagoške akademije ni v vsem letu bilo na nobeni glasbeni prireditvi!
Ne le šola, tudi okolje vidi v prosvetnem delavcu poleg družbenopolitičnega tudi kulturnega delavca. Obiskovanje omenjenih predstav je tudi del celovitega oblikovanja osebnosti.
A.	Ž.
Osebni dohodki 20.851 zaposlenih v novomeški občini so po septembrskih podatkih v splošnem napredovali, vendar se bodo v delovnih organizacijah morali vprašati: kako lahko živi delavec, če dobi celo manj kot 1.400 dinaijev?
Medtem ko je bil pri zaposlenih v gospodarstvu v devetih mesecih le-
Kaj, če spet završi nevihta, ki se je letos sicer stišala?
(Karikatura: Maijan Bregar)
tošnjega leta dosežen poprečni zaslužek 3.641 din, so bili v negospodarstvu očitno na boljšem, kjer znaša poprečje 4.667 dinarjev. Statistične številke ob natančnejšem pregledu povedo tudi, da so v panogi gospodarstva najmanj zaslužili v industriji (poprečni OD 3.444 din), največ pa v gradbeništvu, kjer je po-
KOMU ZAUPATI MLADE LJUDI: kaj je pokazala anketa v sevniški občini.
Kako bodo učili?
Letošnje gradivo o učnih uspehih v sevniški občini za minulo šolsko leto je bogatejše še za anketo o štipendistih za izobraževanje v lanskem šolskem letu. V skrbi za kadrovsko politiko naših šol, ki ji vrsta dokumentov ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij namenja mnogo pozornosti, saj bodo ti ljudje v bodoče vzgajali in izobraževali pretežni del dneva mladi rod, je pogled za „kulise“ razmer, v katerih
Po novi stopnji
Že na zadnjem posvetu predsednikov skupščin samoupravnih stanovanjskih skupnosti Slovenije je bila izrečena zahteva, naj se v vseh občinah izdelajo novi samoupravni sporazumi o pflyišanju stopnje za družbeno pomoč pri stanovanjski izgradnji. Zadnji potresi na Tolminskem in Kozjanskem, kot tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo študentskih in dijaških domov so močno načeli sklade družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Prav iz tega izhaja tudi potreba po povišanju stopnje za potrebe in pomoč gradnji stanovanj.
Ribničani so se na podlagi sprejetega srednjeročnega plana stanovanjske izgradnje, ki ga je potrdila občinska skupščina, odločili, da izdelajo nov samoupravni sporazum, po
(Karikatura: Marjan Bregar)
Za obveščanje...
(Nadaljevanje s 1. str.)
nju in razvoju do leta 1980 je bilo moč slišati več zanimivih podatkov,
kako mačehovski smo do železnice in kako negospodarno se je preusmeril promet na ceste. Tako na primer prepelje železnica 97 odst. celuloznega lesa za tovarno v Krškem, večina rotacijskega papirja pa se potem razvaža po cestah tja do beograjskih tiskarn. Posavje je tudi doslej pokazalo premalo zanimanja za tako imenovani „nočni skok" - za hitre tovorne zveze, ki jih je vpeljala železnica, da bi čimbolj ustregla naročnikom prevozov.
Medobčinski svet SZDL je posvetil posebno pozornost tudi pokrajinskemu glasilu SZDL Dolenjski list. Njegovi predstavniki so svet seznanili s slabšanjem gmotnega položaja lista, odkar se je vnovič podražil papir in odkar je bila zanj ukinjeni družbena pomoč v obliki regresa. Medobčinski svet je odločno podprl stališče izdajateljskega sveta, naj bi ustanoviteljice lista - medobčinske konference SZDL prispevale več za izdajanje časnika in to predvsem tako, da bi k sofinanciranju komunskih strani pritegnile tudi samoupravne interesne skupnosti. Tudi medobčinski svet SZDL je potrdil stališče izdajateljskega sveta, da se obseg obveščanja v nobenem primeru ne sme krčiti in da ni trenutne rešitve za izboljšanje materialnega položaja Dolenjskega lista v zviševanju naročnine.
A. ŽELEZNIK
NAGRADE VESTNIM ŠOFERJEM
Tovarna avtomobilov TAM Maribor je nagradila 25 voznikov njenih tovornjakov iz vse Slovenije. Dobili so jih vsi, ki so s tovornjaki TAM prevozili 200 tisoč in več kilometrov brez generalnega popravila motorja oziroma brez večjega popravila vozila. Prejeli so diplome, ročne ure in značke z oznako „200.000 km“ za voznika in veliko značko iste oblike za pritrditev na avtomobil Ponosni smo, da so iz Kočevja kar trije nagrajenci, in sicer Jože Zore (Mercator Ljubljana-TOZD Trgo-promet Kočevje), Tone Marinč (SGP ,,Zidar" Kočevje) in Tone Gašparac (Avto-moto društvo -promet Kočevje).	A.A.
PRENOVLJENI KEKEC — Prenovitve vrtca „Kekec“ v Kočevju so najbolj veseli otroci, pa tudi starši. (Foto: Primc)
Več prostora za otroke
Prej je vrtec „ Kekec" sprejel 60 varovancev, zdaj jih bo pa okoli 100
V Kočevju so minuli četrtek odprli prenovljeni in dozidani vrtec „Kekec“. Ta ureditev je veljala okoli 2,100.000 din. Zmogljivost vrtca se je zdaj povečala od 60 na okoli 100 otrok, starih od dve do šest let. Denar za obnovo in dozidavo tega vrtca je zbirala skupnost
Gospodarstvu bolje kaže
Gospodarstvo v novomeški občini je zadnje tri mesece za blizu 17 odstotkov nad lansko ravnijo
otroškega varstva že od leta 1974.
Vrtec ni le večji, pač pa je dobil še,centralno kurjavo, nove sanitarije, ki jih je tudi več, in kuhinjo. Nova je tudi oprema, vendar kljub otvoritvi še ni prispela vsa. Del opreme, ki so jo naročili pri LIK Kočevje, bodo dobili še ta mesec iz kamniškega „Stola“ pa šele proti koncu leta.
Na otvoritvi je govorila direktorica vzgojnovarstvenega zavoda Zalka Kocjan, razen tega so nastopili otroci s kulturnim programom. Na otvoritev so bili vabljeni starši varovancev in predstavniki družbeno-poli-tičnih, delovnih in drugih organizacij.
J. P.
Statistični podatki o vrednosti proizvodnje v domači občini za tričetrtletno obdobje sicer niso zavidanja vredni z doseženim 5,5-odstotnim napredkom od istega primeijalnega obdobja v letu 1975, vendar pa je očitno, da so bOi zadnji trije meseci veliko uspešnejši kot prva polovica leta.
Do konca septembra je znašala vrednost industrijske proizvodnje v letošnjem letu 3,503.523.000 din, izvoz pa je dal za malo manj kot 51 milijonov USA dolaijpv izkupička. Podatki o izvozu pričajo, da so novomeški izvozniki v devetih mesecih letos prodali na tuje za 46,6 odstotkov več blaga kot v tem času lani. K temu uspehu so pripomogli posebno ugodni rezultati zadnjih treh mesecev, ko se je vrednost industrijske proizvodnje povečala za
16,7 odst., izvoz pa za 58,4 odst. v primeijavi z rezultati tričetrtletja 1975.
Plan in rezultati so si še marsikje navzkriž, po drugi strani pa tudi ne gre prezreti, da so nekateri kolektivi uresničili pričakovanja ali pa še več. Po doseganju plana so pri vrednosti proizvodnje najbolj uspeli v Iskri Bršlin pri Kremenu, v tovarni zdravil Krka, v Opekarni Zalog, v Novolesu, Labodu, Industriji obutve itd. Glede na planirani izvoz pa je daleč nad pričakovanjem IMV, sledijo Da mu Labod, Novoles, Iskri v Žužemberku in Bršlinu ter tovarna Krka.
Ker v večini večjih delovnih organizacij ugoden tempo poslovnih uspehov še traja, je pričakovati, da bodo do konca leta rezultati bistveno boljši, kot je kazalo ob polletnih bilancah.
MLADI POROČAJO
POMOČ POSOČJU - Tudi mladinci in mladinke iz kočevske občine zbirajo sredstva za pomoč prizadetemu Posočju. Pohvaliti je treba predvsem mladince iz osnovne organizacije ZSM Mozelj, ki jih je samo 28, vendar so akcijo resno izvedli, zbirali prispevek tudi pri drugih vaščanih in zbrali 800 din. Prispevke so zbirale tudi ostale organizacije ZSM in nabrale: pri Trgoprometu 500 din, v Dolgi vasi 250 din, Livoldu 220 din, Kočevski reki 500 din in CPS 1100 din.
USPEL SEMINAR - 23. in 24. oktobra je OK ZSM Kočevje v Glažuti organizirala seminar za vodstvene organe osnovnih organizacij in predsednike komisij ter področnih konferenc pri OK ZSM. Seminarja se je udeležilo 41 mladincev in mladink. Seminarje uspel in upamo, da bodo mladinski funkcionarji zdaj še uspešneje delali
JURE PODRŽAJ
Lovska razstava
Do včeraj lovska razstava na sevniškem gradu
Zadnja lovska razstava v sev-niški občini je bila pred devetimi leti. Novo razstavo, kjer sodeluje osem lovskih družin iz občine (manjka le Šentjanž) v prostorih sevniške galerije je vzbudila veliko zanimanje med obiskovalci.
V petek se je po ne preveč lepi poti podalo na grad 280 obiskovalcev, v soboto 240, v nedeljo so priložnost izkoristile družine z najmlajšimi, da vidijo ta ..živalski vrt“ bogastva divjadi, ki jo še premorejo naši gozdovi. Lovci so prvi del razstave, katere pokroviteljstvo je prevzela posavska lovska zveza, tudi dejansko namenili „paši za oči". V čim vemejšem poskusu prikazati življenje v naravnem okolju so razstavili nagačene primerke divjadi v petih najbolj pogostih zatočiščih. V drugi grajski sobani je bilo več za strastne lovce same: množica najrazličnejših trofej, največ srnjakov in divjih svinj. Med njimi ni manjkalo takih, ki so že osvojile zavidljiva priznanja.
Posebno sobo so namenili športu. Razstavljena priznanja in pokali potrjujejo, da je med 227 člani vseh osmih družin dosti dobrih strelcev.« V preostalem prostoru so namenili pozornost varstvu okolja. Tu so se vključili tudi gozdarji. Razstavili so zanimive slike o krmljenju divjih svinj iz roke; med razstavo so prikazovali tudi barvne diapozitive. Celjski ljubitelji ptic, ki imajo svoje pristaše tudi v Sevnici, so na gradu razstavili poleg tega še nad 100 svojih najlepših ptic.
A. Ž.
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO- ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA	ZA
OPRAVLJENO DELO!
TECTYL CENTER
Stane Dolanc:
Nov sistem dela tudi v športu
V naših športnih organizacijah in društvih skorajda ni idejnopolitičnega dela z mladino, čeprav veliko število naših mladincev preživi tam svoj prosti čas. Če imamo komunisti in vsi naši socialistično in samoupravno usmeijeni občani sploh kje interes, da vztrajamo pri tem, potlej to velja za športne organizacije in organizacije za telesno kulturo.
Pri tem je odgovornost komunistov — športnih delavcev neposredna in velika. To so naši tovariši, stari komunisti in revolucionarji spoznali že davno pred nami. Bojevali so se za vsakega mladinca, vidnega športnika, ki ima ugled med mladimi in ki bi lahko kot član Komunistične partije izredno pomembno vplival na mnoge mlade ljudi. Danes pa le malokdo ve — o tem se skorajda ne govori in ne piše — da so nekateri naši ugledni mladi športniki, kot so Stekič, Marovič, Šuijak in drugi, člani ZK. Uživajo avtoriteto v naši družbi in veliko naklonjenost mladih. Ti mladi ljudje in še drugi, njim podobni, imajo vse kvalitete in možnosti za to, da postanejo dobri športni in družbenopolitični delavci, v športu pa so se že uveljavili. To ni nikakršna demagogija. V naši kadrovski politiki v športu in telesni kulturi moramo preiti k pomlajevanju. V upravah organizacij in klubov bi morali predvsem delati sami aktivni športniki. Delati pa bi morali organizirano in učinkovito, da bi se izognili posedanju na neskončno dolgih sejah športnih forumov, kot seje doslej dogajalo.
(Iz intervjuja sekretarja IK predsedstva CK ZKJ ..Politiki ekspres")
Anica Kuhar:
Popolnejše zdravstveno varstvo
„Predvsem moramo hitreje razvijati osnovno in preventivno zdravstveno dejavnost in v okviru nje zagotoviti boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva. Razvijati moramo medicino dela in aktivnosti za ohranjevanje zdravega delovnega in življenjskega okolja. Uspešnejše zdravstveno varstvo delavcev mora pozitivno delovati na zmanjševanje izostankov z dela, omejevanje in preprečevanje nesreč pri delu in izven dela, na zmanjševanje poklicnih bolezni in invalidnosti, kar bo v večji meri kot doslej prispevalo k družbeni produktivnosti dela.
Boljše in popolnejše zdravstveno varstvo moramo zagotoviti tudi udeležencem narodnoosvobodilne borbe, saj je to naš skupni dolg do njihovega prispevka v revoluciji in povojni izgradnji. S politično akcijo pa je potrebno hitreje spreminjati družbenoekonomske odnose na področju zdravstva/1 (Iz govora članice predsedstva SR Slovenije na otvoritvi novega zdravstvenega doma v Ločni za novomeški občinski praznik)
Čemu hitro zmrznjevanje tkiva?
„Končna diagnoza" je roman, ki se ga mnogi spominjajo zaradi napetosti in usodnosti — V bolnišnici gre za mnogo »končnih diagnoz", katerih pravilnost bo pomagal zagotavljati nov aparat____________________________
Prejšnji četrtek smo zvedeli za enega izmed dragocenih medicinskih aparatov, ki pomeni pravcato revolucijo v zdravljenju poškodb v najglobljem ozadju človekovega očesa. Danes si oglejmo aparat za hitro zmrzovanje tkiva; potreben je zdravnikom za postavitev končne diagnoze. Njegova največja vrednost je v tem, da v 15 do 30
minutah pove to, na kar je treba ob sedanjih klasičnih metodah pri preiskovanju tkiva čakati do 7 dni in včasih celo več.
preiskavah zaradi improvizacij ni bilo mogoče uporabiti takojšnje diagnoze zmrzlega reza na odvzetem tkivu. Patolog je bil prisiljen delati
V novomeški bolnišnici so nas na kirurškem oddelku opozorili) v zvezi z nabavo aparata, vrednega 11.000 nemških mark, ki ga kaže'tudi fotografija „(Jb temle besedilu, zlasti na nasledrtje:
V medicini obstaja ddločen postopek za postavitev diagAuza; kljub vsem preiskavam in z dosedanjo teh-
ZlRO RAČUN
Medobčinski sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK Novo mesto, Novo mesto, C. komandanta Staneta 30, telefon 21-430, žiro račun 52100-678-80144
po klasičnem postopku priprave mikroskopskega preparata ob klasičnih metodah barvanja. Na izvid je bilo treba čakati tudi do 7 dni.
Ni treba posebej poudarjati, kaj pomeni za strokovnjaka, če med operacijo ugotovi sumljive spremembe na odprtem organu človekovega telesa. Zdaj bi rad v najkrajšem času dobil odgovor na vprašanje, ali gre za zločeste ali pa morda le za nenevarne spremembe v tkivu. Novi aparat za hitro zmrzovanje in barvanje tkiva mu to omogoča: v 15 do 30 minutah dobi natančen odgovor, za kakšne spremembe gre v orga-
dobno patologijo. Novi aparat omogoča nujne biopsije (preiskave svežega tkiva) s pomočjo zmrzovanja in barvanja, daje pa tudi možnosti za uporabo posebnih metod preiskav tkiva, zlasti encimske histokemije. Skratka - odličen nov „pomočnik“ zdravnikov, ki pri tem zlasti cenijo hitrost in pravilno točnost podatkov, ki dajo dokončen odgovor za „končno diagnozo". Ob nabavi novega aparata bi bilo mogoče sproti zaključiti tudi vse obdukcije, kar je še posebej pomembno za delo sodišč in preiskovalnih organov.
V vrsti dragih medicinskih aparatov, ki jih žeU Rdeči križ v Novem mestu kupiti s pomočjo prostovoljnih prispevkov naših delovnih organizacij in posameznikov, je torej tudi aparat za hitro zmrzovanje tkiva. Spomnimo se nanj, ko bo tekla beseda o novoletnih čestitkah in (včasih nepotrebnih) izdatkih, o katerih smo govorili pred 14 dnevi!
T. G.
nizmu, s tem pa je tudi že sklenjeno, kako bo potekala nadaljnja operacija. Da pomeni zlasti pri rakavih obo-
DOBER ODKUP - Minuli teden je trebanjska kmetijska zadruga na Veliki Loki pripravila odkup krompirja za tiste, ki imajo vprege. Pridelek je tovornjak vozil v mirensko Kolinsko. Odziv med kmetovalci potrjuje, daje v tem okolišu precej krompirja. (Foto: Železnik)
nologijo dela pa se pri tepi ni mogoče izogniti neljubemu čakanju in dostikrat tudi zamudam, ko gre za postavitev končne diagnoze. Slednja nam pove, kakšen je dejanski bolezenski proces v človekovem telesu, to pa spet omogoča, da se bo zdravnik odločil za najustreznejši način zdravljenja. Uporabil bo potrebna zdravila - od naravnih do kemičnih v obliki zdravil, rentgenskih žarkov in pod. Ce je potrebno, se bo odločil tudi za operacijo.
Operacija je torej oblika zdravljenja, ki zahteva prav posebno skrbne priprave, v katerih morata sodelovati bolnik in zdravnik. Če zdravnik pri preiskavah zasluti, da gre v pacientovem telesu za maligni (zločesti) proces, se odloči za biopsijo: prav majhen delček človekovega obolelega organa odvzame živemu telesu, da ga poseben strokovnjak (patolog) preišče. Pri dosedanjih
lenjih pravočasna in pravilna odstranitev bolnega in že načetega tkiva rešitev za pacienta, ni treba znova podčrtavati!
Zato in od tod želja, da bi v pokrajinski bolnišnici Šli v korak s so-
ENI NE,
DRUGI DA
Po posebnem samoupravnem sporazumu naj bi delovne organizacijo prispevale za financiranje krajevnih skupnosti po 250 dinarjev na zaposlenega. V večini delovnih organizacij na območju trebanjske občine so se tej obveznosti izognili s tem, da v zaključnih računih za to niso rezervirali sredstev. Vrsta delovnih organizacij izven občine, kjer so zaposleni delavci iz trebanjske občine, je to obveznost poravnala, večinoma ljubljanski kolektivi Tako je na računu okrog 270.000 dinarjev.
„Kryostat“ se imenuje aparat za hitro zmrzovanje tkiva: hladilne naprave v njem so švedske. Je nekolikanj dražji od podobnih drugih aparatov, zato pa je boljši in trajnejši in prav zato le - cenejši!
To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!
JUGOStAVlIA JUGOSlAVIIA'
filatelistični kotiček
IZDAJA
TRADICIONALNE
SERIJE
Že vpeljana vsakoletna serija znamk Jugoslovanske umetnosti skozi stoletja bo izšla letos 27. novembra. V tej seriji bo 6 znamk v razmeroma veliki obliki in v skupni vrednosti 22,50 din. Na 4 ležečih in 2 pokončnih znamkah bodo posnetki slik znanih jugoslovanskih umetnikov: „Boj Črnogorcev", ,.Nikola Subič-Zrinjski pri Sigetu", „Herce-govski begunci", ..Ustoličenje slovenskega vojvode na Gosposvetskem polju“ idr.
Na dan izdaje bodolzšli tudi ovitki (FDC) prvega dne. Zbiralci si bodo s to izdajo svojo zbirko lahko izdatno popestrili.
ANDREJ ARKO
SPET IZŠOLALI PLANINCE
Konec tedna so bile na Lisci zadnje preizkušnje 24 najmlajših planincev, ki so letos obiskovali planinsko šolo. Pouku so sledili kar v 13 pred- -metih, poleti so bili tudi v planinskem taboru. V nedeljo so preizkusili še znanje orientacije, pred tem pa so izpolnjevali obsežne testne pole. Vsi so izpolnili pogoje za značke. V šoli so bili mladi planinci iz Brestanice, Senovega in Sevnice. Na posebnem tekmovanju v planinski orientaciji v počastitev praznika občine Sevnica je nastopilo sedem ekip. Med pionirji so bili najboljši Brestaničani, članski prehodni pokal pa so osvojili Sevničani.
ZA POTRESNO OBMOČJE
Na osebno željo bivšega direktorja Lekarne Metlika mr.ph. Gojka JUGA se je kolektiv ob njegovi upokojitvi poslovil samo z darilom. Denar, namenjen za poslovilno večerjo v znesku din 2.000,00 pa smo nakazali za potresno območje v Posočju.
OPREME SE NI
Brežiški zdravstveni dom sprejema bolnike še v starih prostorih, ker p.ova stavba še ni opremljena. S posojilom 1,300.000 din bodo nakupili najnujnejše, kajti celoten predračun za nabavo opreme je 2,300.000 din. Nekatere službe bodo zaradi tega še nekaj časa delale v nenamenskih prostorih. Zato želijo čimprej dograditi drugo fazo, s katero bodo pridobili še dispanzer za medicino dela, prostore za dežurstvo, nevropsihiatrični dispanzer, upravne prostore, ambulanto za zdravniške komisije, protituberku-lozni dispanzer in prostore za fizioterapijo.
POSfiU tOVSKA ORUZiNA VELIKI GABER
Z asfaltom proslavili prazoik
Mihalovec: 2.405 m asfaltnih cest — Na otvoritvi tudi sovaščan, sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc
5SME8
LOVCI ZA POSOČJE - Člani lovske družine iz Velikega Gabra so se 23. in 24. oktobra udeležili akcije pri obnovi prizadetega Posočja.
Številni vaščani, prebivalci okoliških	vasi in gostje	so se v
soboto,	30.	oktobra,	udeležili
svečane otvoritve novoasfaltiranih vaških cest v vasi Mihalovec. Cesta je velika pridobitev za samo vas, obenem pa je to delo tako razgibalo vaščane,	da	pomišljajo	na nove
naloge. Sama otvoritev cestišč sovpada	s	praznikom	brežiške
občine, ki ga ta slavi 28. oktobra v spomin na brežiško četo, postreljeno leta 1941. Otvoritve ceste so se med drugimi udeleženci udeležili sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, sekretar medobčinskega sveta ZK za Posavje Mirko Kambič, predsedn.K. skupščine občine Brežice Frani.
Namesto počitka v- Posočje
Člani LD Veliki Gaber pomagali vaščanom vSužitu
Člani lovske družine iz Velikega Gabra pri Trebnjem so se na zadnjem sestanku odločili, da se udele-
OB DNEVU MRTVIH
Že teden dni pred dnevom mrtvih so hodili ljudje na pokopališče v Kužlju urejat grobove svojcev. Celo iz daljne Ljubljane in Reke so prišli. V nedeljo in ponedeljek pa jih je bilo polno pokopališče. Prišli so od vsepovsod. Tudi grobova v borbi padlih dveh partizanov sta bila lepo urejena, polna cvetja in sveč. Tukaj počiva partizan Anton Maver, doma nekje od Trebnjega in Marija Glad, iz Glad Loke, ki je padla kot partizanka v borbi nekje okrog Loškega potoka, po vojni pa so jo prekopali in prepeljali na domače pokopališče. Spominjali smo se tudi vseh, za katere ne vemo, kje počivajo in tistih, ki jih krije tuja zemlja, ker so izgubili življenje v taboriščih.
JOŽE KRIŽ KUŽELJ
TRETJIČ MED ZAMEJCI
Kakor vsako leto, tako so ribniški upokojcnci tudi letos pred kratkim obiskali Slovence v Dolini pri Trstu. Čeprav jih o obisku nismo obvestili, so nas kmalu opazili ter nas prisrčno sprejeli, nas pozdravili in z nami res tovariško ter prijateljsko preživeli skromni dve uri v pesmi in besedi Kar prekratko je bil odmeijen čas, saj so Ribničani tudi tam znani po svoji veselosti in šegavosti, dolinski Slovenci pa so zelo prijazni Obiskali smo tudi spominski park ter se poklonili spominu tistih, ki so darovali življenje za lepšo bodočnost. Za drugo leto načrtujemo celodnevni obisk Doline.
V. P.
Protest ob spomeniku
Na dan vseh mrtvih je bila na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Draga pri spomeniku žalna komemoracija v spomin na žrtve pretekle vojne. Komemoracija je izzvenela kot množičen protest zoper preštevanje koroških Slovencev in proti najnovejšemu zločinu - razstrelitvi partizanskega spomenika pri Pliberku blizu jugoslovanske meje. Avstrijski nacisti so s tem jasno pokazali, da niti mrtvim borcem ne dajo miru, čeprav so se borili - ne le za lastno svobodo, ampak tudi za svobodo in neodvisnost Avstrije ter pri tem darovali največ, kar je mogoče, lastno življenje.
SPOMENIK AVSTRIJSKIMA BORCEMA - Na Smuki pri Kočevju stoji spomenik avstrijskima borcema in komunistoma, ki sta tu darovala življenje za svobodo svoje in naše domovine. Ob našem prihodu so domačini spomenik padlima Avstrijcema čistili, kasneje pa še okrasili s cvetjem in prižgali svečke. (Foto: Primc)
OBVESTILO
Obveščamo člane ZB, da regijski dispanzer za člane ZB NOV deluje vsak dan od 7. ure do 13. in vsak četrtek tudi popoldne. Ordinacijski dispanzer je v pritličju Zdravstvenega doma v Novem mestu.
žijo akcije za pomoč prizadetim prebivalcem Posočja.
Tako so se konec minulega meseca (23. oktobra) odpravili na Tolminsko. Iz Velikega Gabra je proti vasi Sužit pri Kobaridu krenilo z avtobusom in dvema težkima tovornjakoma ter nakladalcema 32 od 33 članov lovske družine, v malem konvoju pomoči pa so bili tudi nekateri svojci lovcev, predvsem žene, ki so skrbele za prehrano.
V prijazni, a dokaj poškodovani vasici so se Dolenjci takoj lotili dela. Ekipa zidarjev je sezidala objekt do prve plošče, tesarji so odkrili poškodovano streho, pripravili novo kritino in streho prekrili, mizarji so postavili barako za začasno prebivanje, obenem pa so pomagali pri vselitvi. Medtem ko sta tovornjaka dva dni privažala gradbeni material, so ostali pripravili vse potrebno za betoniranje temeljev treh hiš in izkopali kanal za vodovod.
Dolenjci in Dolenjke so se v dvodnevni akciji izkazali s strokovnim
Razumljivo je: če ne dajo miru in dolžnega spoštovanja mrtvim, ga bodo dali še manj živim. Koroški Slovenci se ne bodo uklonili heimat-dienstovskim in drugim zahtevam. Bojkotirali bodo preštevanje, kar je prav. 7. člen državne pogodbe zagotavlja namreč našim bratom in sestram onstran Karavank vse pravice narodne manjšine, brez vsakega preštevanja. Sicer pa Avstrija dobro ve, kako se je borila za pravice svojih Tirolcev v Italiji in jih tudi dobila. Prav take pravice bi morala brez preštevanja priznati tudi koroškim Slovencem. Ali pa bi morda avstrijski nacisti le radi ugotovili, koliko Slovencev je še ostalo po dolgoletni raznarodovalni politiki? V skrajnem primeru bo treba kršenje državne pogodbe internacionalizirati.
Avstrija je sicer razpisala 30.000 šilingov nagrade za tistega, ki bi pomagal odkriti storilce gnusnega zločina. Vendar smatramo, da je to le bolj pesek v oči avstrijski demokratični javnosti, kot pa resen namen odkriti krivce in jih strogo kaznovati. Rajši je priporočila, naj ne postavlja spomenikov ne ena ne druga stran, češ „potem bo mir, ko ne bo kaj razstreljevati".
Komemoracije se je udeležilo izredno veliko število krajanov pa tudi drugih borcev in mladine od blizu in daleč.
FRANCE KALIC
PRESODITE SAMI! — Zadnje mesece je v brežiški občini videti vse več ograj z imitacijo brezovih vej v betonu, kjer se „les“ prepleta v nelogično, fantazijsko varianto naravne igre. Ograja togo in težko razmejuje prostor, iz njega izstopa ter daje pomembnost sama sebi. To pa ni funkcija ograje, še posebej ne na našem območju, kjer pokrajina prehaja iz hribčka v hribček, iz doline v dolino. Prav betonske ograje prekinjajo to lepoto in skladnost. Ograjo take vrste vidite na sliki in ni drugega kot kič, zato se sklicujem na estetski čut občanov, ko opozarjam, naj jih ne kupujejo, upravnim organom pa svetujem, da dobro premislijo, preden bodo dali dovoljenja izvajalcem. (B. Ogorevc)
Medvedi nas strašijo
Nekaj resničnih zgodb iz Kužlja in okolice
Ljudje pravijo in v knjigah piše, da medvedje prespijo zimo. Vendar to ne drži popolnoma. Minulo zimo smo večkrat videli v snegu medvedje sledi tudi decembra in januarja. Pred dvema letoma je pri nas sredi januarja po pol metra visokem snegu hlačal medved po poti, in to kar mimo lovčeve hiše, ter naprej proti Lazam. Rekel sem lovcu Jožetu Gladu iz Ograje, naj ga ustreli. Odgovoril mi je, da je medved zaščiten in da ga ne sme. Tako so torej ti kosmati nasilneži in strahovalci ljudi dobro zaščiteni.
Pred dobrim mesecem dni je bil Lovro Abramovič iz hrvatskega Kužlja dober kilometer od doma v gozdu. Ko si je ogledoval smreko, če bi bila dobra za posek, je zaslišal godrnjanje in lomljenje vej. Pogledal je malo bolje okrog in videl, da se mu približuje medved. Seveda ie zbežal, medved pa ga je lovil kakih 200 m daleč. Abramovič je komaj ušel in ves prestrašen pribežal domov.
Zvonko Rački je šel s puško in psom na isto mesto. Naenkrat je začel pes lajati Ko je lovec pogledal, kaj počne pes kakih 50 m daleč, je videl, da laja na neki štor. Nato se je ta „štor“ premaknil, se vzdignil na zadnje noge in šel proti psu in lovcu.
Skinder, predsednik izvršnega sveta občine Ivan Živič, sekretar ZK občine Miha Haler. Zbranim udeležencem sta	spregovorila
predsednik KS Dobova Vinko Cančer in sovaščan Franc Šetinc.
Gradnja cest je veljala nad 60 milijonov starih dinarjev, prebivalci pa so s samoprispevkom zbrali 53 milijonov starih dinarjev. Ostali denar pa sta prispevala občinska skupščina in krajevna skupnost Dobova. Ta je dala na voljo tudi ves
fradbeni material. Izvajalci del lovenija ceste Novo mesto - odsek Brežice zaslužijo javno pohval6 zaradi kvalitete in dogovorjenih rokov. Po prevzemu cest je bil za '>ste in vaščane prirejen zabavni .jcer.
IVAN UREK
delom, skupaj z vaščani pa so v soboto zvečer pripravili tudi družabno srečanje, na katerem so okrepili prijateljstvo, ki se je rodilo ob prostovoljni pomoči dolenjskih lovcev.
S. M.
MOKRONOG NOSI ZASTAVO
V akciji zbiranja pomoči za Posočje po krajevnih skupnostih so se najbolje izkazali Mokronožani: zbrali so 10.950 dinarjev. Na območju KS Šentrupert so zbrali 9.006 dinarja, na Mirni 7.397, v Velikem Gabru 6.558, Dobrniču 4.730, Veliki Loki 4.690, Dolnji Nemški vasi 4:030, Čatežu 2.762, Selih-Šumberku 2.598, Štefanu 2.330, Svetinjah 2.265, Račjem Selu 1.940, Knežji vasi 1.358, na Trebelnem 1.090, v Šentlovrencu 580 in Trebnjem - nič. V tej krajevni skupnosti akcije po poročilu občinske konference SZDL z dne 26. oktobra sploh niso izvedli, kljub ' večkratnim opozorilom.
Pes in lovec sta jo prav urno ubrala ^roti domu in tako odnesla celo ko-
V začetku oktobra sem šel jaz okoli 8. ure zjutraj v kilometer oddaljeni Kuželj. Kakih 60 m od doma sem izza ovinka opazil medveda, ki je tik glavne poti pod jablano pridno pobiral jabolka. Ustavil sem se in zakričal proti njemu. Cez čas je odhlačal v grmovje, jaz pa sem nato s strahom nadaljeval pot. Tod pogosto vozijo osebni avtomobili in hodijo ljudje, pa se kosmatinec prav nič ne boji.
Pred dvema tednoma sem še z nekom pomagal lovcu Jožetu Gladu tresti in pobirati jabolka v vrtovih Starih Lazov, ki so sredi hoste. Pre-' senečeni smo bili, ko smo videli do vrha opraskane jablane. Opraskal jih je seveda medved. Takrat ga nismo videli, verjetno pa nas je od daleč opazoval, kako pobiramo »njegova jabolka".
Ali nas bodo še dolgo strahovali ti kosmati hudodelci? Kdo pa je nas zaščitil pred medvedom celo na glavnih poteh, kaj šele v gozdu? Neverjetno je, koliko pri nas napravi škode samo divjad. Ali se potem kmetu splača*oranje in sejanje*
JOŽE KRIŽ KUŽELJ
Zakaj tako ravnanje, su-horski duhovnik?
Globoko me je presunil dogodek, ki sem mu bil priča v nedeljo pred dnevom mrtvih. Z ženo sva se ob 9.30 udeležila komemoracije ob spominski plošči z vklesanimi imeni padlih borcev s tega območja. Prisotni smo se zatopili v misli ter si skušali vsaj predstavljati usodo vseh, ki jim ni bilo dano, da bi učakali svobodo. Zatopljeni v premišljevanje in ob poslušanju programa malčkov suhorske šole in KO ZZB smo preslišali hrup s prometne ceste, ki teče neposredno ob plošči, vzidani na pročelju šole okrog 70-im padlim junakom.
Nenadoma zaslišim hupo avtomobila. Zdrznem se in vidim, da si fičko izsiljuje pot do cerkve. Program je bil prekinjen. Fičko je prišel do delegacije z venci in zastavo in čakal, da se mu umaknejo. Delno so se ljudje razmaknili in takrat, kot pravimo, „plin do deske“, da so bili primorani še ostali umakniti se, da je lahko su-horski župnik prišel po najkrajši poti do cerkve. (Ta pot pa ni edina!)
Zame je bilo s tem komemoracije konec, ne glede na to, da so malčki nadaljevali program. O omenjenem dejanju še sedaj premišljujem. Porajajo se mi taka vprašanja: Iz katere generacije izhaja suhorski župnik, da ne ve, kaj je spoštovanje do žrtev minule vojne? Kako naj mlademu rodu vcepljamo čut spoštovanja do žrtev vojne, če pa pri starejših tega ne vidijo?
Je to prav?
MARIJAN PAVLIHA Domžale Vegova 5
MIR MED NARODI
Člani kluba OZN na OŠ Jurij Dalmatin v Krškem smo počastili 31. obletnico OZN. Proslavo smo povezali s programom, ki so ga izvajali člani kluba. V njem smo se seznanili z nastankom, delom in glavnimi cilji te organizacije, ki se bori za mednarodno sodelovanje, za gospodarski in družbeni razvoj, za miroljubno uporabo atomske energije, za pravično izkoriščanje morij in za zaščito človekovega okolja. Recitatorji so povezali proslavo s pesmimi o vietnamskih vojnah in pokazali njene grozote. Proslavo smo zaključili z željo, da bi vsi ljudje živeli svobodno in v medsebojnem prijateljstvu.
JANJA BENIGAR OŠ Jurij Dalmatin Krško
ODKRILI PLOŠČO PADUM -
Aktiv Zveze socialistične mladine Prapreče pri Novem mestu je pripravil pred mladinskim domom komemoracijo, ki so se je razen članov ZSMS udeležili tudi ostali vaščani. Sekcija za kulturo je pripravila bogat program, po njem pa so odkrili ploščo devetim vaščanom.
Moteoa
komemoracija
POMAGAL SEM ŽIVALI
Bilo je lepo sončno popoldne, ko sem odšel na dvorišče, da bi z vrstniki igral košarko ali nego
met Te načrte pa mi je prekri majhen vrabček, ki je ležal v grmu ob igrišču.
Ubogo živalco sem seveda takoj pobral in začel iskati gnezdo, iz katere je vrabček padel. Našel sem ga nekaj korakov naprej. Ko sem gnezdo za silo uredil, sem se oddaljil in opazoval, kaj se bo zgodilo. Takrat pa sem zagledal staro vrabčevko, ki sploh ni opazila, da je bilo prej kaj narobe.
Seveda sem bil zelo vesel, da sem lahko pomagal ubogi nebogljeni živali. Vsem otrokom pa povem, naj živali pustijo vsaj neogroženo živeti, če jim že nočejo pomagati
MIHA KOŠIR 6.r. OŠ Grm, Novo mesto)
RADA IMAM ŽIVALI
Zelo rada imam živali. Pse in mačke z vseh koncev poznam tudi po imenu. Vem za okoli 26 pasem.
V Portorožu imajo pri stari mami psička mešanca. Ime mu je Piki. Nekega dne sem ga peljala na sprehod. Pri prečkanju ceste bi ga kmalu povozil avto, zato sem Pikija okregala. Pogledal me je tako žalostno, da me je takoj minila jeza.
Od kosila in večerje sem mu prinašala ostanke in kosti, zato me ima rad. Kadar me ni v Portorožu, mu je zelo dolgčas, ker v okolici ni otrok.
Tudi v Novem mestu imajo moji sorodniki psičko. Ime ji je Miša. Kadarkoli pri kosilu v šoli ostane kaj mesa, ga nesem nji. Tudi moje sošolke prispevajo ostanke. Ker je psička že stara, ji moramo meso narezati na koščke. Vsako popoldne me čaka od ene do druge ure. Tudi če ji nič ne prinesem, maha z repom in na vse načine kaže svoje veselje.
NATAŠA CUJNIK 6.c OŠ Grm, Novo mesto
IZLET V BELO KRAJINO
V posebni osnovni šoli v Novem mestu imamo več krožkov, v katerih učenci pridno delamo. Za nagrado so nas 16. oktobra mladinci iz tovarne „Krka“ peljali na izlet v Belo krajino.
Čeprav je bil dan deževen, je bilo na izletu veselo. Najprej smo obiskali Metliko in si ogledali muzej. Potem smo se odpeljali skozi Črnomelj na Vinico. Obiskali smo rojstno hišo Otona Župančiča. Po ogledu smo se vrnili v Črnomelj na kosilo. Nato smo se odpeljali na Hrvaško, skozi Karlovac na Petrovo goro. Malo smo še pešačili, da smo prišli do partizanske bolnišnice. Obiskali smo grobove padlih. Tako smo zaključili naš izlet in se odpeljali domov.
Učenci se zahvaljujemo mladincem iz „Krke“, da so nam omogočili doživeti toliko lepega.
Učenke 8.b razreda POŠ Novo mesto
REŠILA SEM PSIČKA
V hudem prometu sem šla v knjigarno kupit svinčnik. Komaj sem prišla čez cesto. Ko sem kupila svinčnik, sem se vrnila domov.
Na križišču sem zagledala psa. Ubogi revček se je komaj izmikal avtomobilom. Ves je bil že zbegan. Ko ga je zakril neki avtomobil, sem že mislila, da ga je povozil A prikazal se je, ves prašen, na cesti.
Toda že mu je grozila nova nevarnost pod kolesi s peskom naloženega tovornjaka. ,,Lahko ga povozi", sem pomislila in se v istem hipu odločila. Hitro sem zavpila prvo pasje ime, ki mi je prišlo na misel. A ni bilo pravo: pes se še obrnil ni
„Fifi!“ zavpijem. Takrat pa se domislim: „Piki!“ Ko psa pokličem po tem imenu, obstane. Tisti hip drvi proti njemu avtomobil. Hitro stopim na prehod za pešce, da se vozilo mora ustaviti. Piki priteče k meni. Bil je sosedov pes; komaj sem ga spoznala, ker je bil tako zaprašen.
Skupaj sva se vrnila domov. Vesel mi je skakal pod noge.
HELENCA JANŽEKOVIČ 6.c OŠ Grm, Novo mesto
Varstvo okolja je ali pa bi moralo biti vsakdanja tema pogovorov. Danes je govor o človekovi dejavnosti, ld je na videz v navzkrižju z varstvom okolja, to je športni ribolov. Novomeška ribiška družina šteje danes že blizu 1000 članov. Vsak od njih lahko ulovi na leto šest-desetkrat po štiri ribe, kar da 240 rib ali na vse člane skupaj
240.000	rib. Če računamo, da tehtajo štiri merske iibe povprečno kilogram ali pa nekaj več, potem lahko novomeški ribiči teoretično na leto nalovijo v Krki in pritokih 60 ton rib. Seveda ni tako, riba ne prijemlje vsak dan, ribiči ne izrabijo vseh ribolovnih dni. Najbolj važno pa je, da ribiči izlovljeno ribjo kvoto nadomestijo. Kdo je torej kriv, da v Krki ni več toliko rib kot v časih dedov in pradedov?
Pravzaprav niti ne gre za ribe ali njihov odlov. Riba je samo primer v verigi splošnega izumiranja živalskih vrst, ki ga je povzročil človek. Majhen, vendar zgovoren. Posebej še zato, ker se krivda da ugotoviti.
DEMAGOGIJA V IMENU KRUHA
Skupščini občine Novo mesto bi bilo treba postaviti javno vprašanje, ki bi imelo naslednje izhodišče. Res je, da ribiči vsako leto odlove del ribjega fonda. Ta del nadomestijo z vlaganjem. Dokazati se da, da ribam ne škodujejo ribiči, ampak tovarne odplak, od komunalnih naprav do pravih tovarn. Res je, da ima ribiška družina Novo mesto z nekaterimi gospodarskimi organizacijami pogodbe o letni odškodnini zaradi odplak. Javno mnenje je, da bi morala biti ribiška družina s temi »odpravninami" zadovoljna, resnica pa je, da bi imela družina, njeni člani in najbrž tudi vsak dobronamerni občan veliko raje, da odškodnin sploh ne bi bilo. Neumna in kratkovidna je namreč trditev: „Res je, da pomorimo na leto toliko in toliko rib, vendar jih tudi plačamo." Vsem takim v brk je treba povedati, da je lahko ribič, ki ulovi eno samo ribo več, kot je dovoljeno, izključen iz ribiških vrst. Nekateri, ki se jim je to že pripetilo
—	med njimi so tudi možje, ki na tako imenovani „družbeni lestvici nekaj pomenijo" - bi z veseljem dali pol milijona, da bi bil greh zbrisan. Zbrisati pa ga ni mogoče. Neka etika in morala morata biti, sicer ne moremo več verjeti v sistem, ki ga gradimo. Zakaj je potemtakem še vedno možno, da tisto, kar velja za posameznike, ne velja za gospodarsko organizacijo, ki onečeja vode?
Zakon je jasen, čistilne naprave bi morale biti. Ker jih ni, odpravijo javnost (ribiči pri tem
niti niso važni) z izjavo, da plačajo. Vmes je seveda tudi obilo demagogije, ki se je skorajda ne da izpodbiti. Na primer: ,,Kaj boste govorili, Krka ni in ne bo postala Sava!" Mi dajemo kruh tisočerim ljudem, nekaj rib več ali manj je ob tem popolnoma brez pomena!" Vse to je res. Vendar bodo tudi časi, za njih pravzaprav delamo, ko bo dober zaslužek razumljiv sam po sebi, reke pa bodo industrijski kanali. Takrat se bomo morali stvari lotiti znova, tako kot Angleži s Temzo. Angleži so ekscentriki, stara, dobra celina bi morala biti bolj modra. Tako nekako bi se moralo glasiti javno vprašanje skupščini občine Novo mesto. Morebiti bi imeli delegati čas tudi za na videz tako drobne stvari.
RIBA LAHKO TUDI BRUHA
Če se zdaj spet povrnemo k ribi, ki je v pisanju samo primer, je treba povedati, da pritekajo z odplakami v naše vode in potoke (citiramo mnenje republiškega Zavoda za ribištvo) cianidi, kisline in lugi, od težkih kovin krom, kadmij, svinec, železo, baker, cink, nikelj in živo srebro, nadalje olja, mazut in bencini; prosti klor, ki je v belilih, arzen, amoniak in vse organske snovi, ki v vodi razpadajo in porabljajo prosti kisik; herbicidi in insekticidi, ki jih uporabljamo predvsem v kmetijstvu; detergenti, sulfitne lužine in fenoli. Najbrž niste še nikoli slišali, da lahko riba tudi bruha. Vendar je res: ko jo zastrupimo, je ena od reakcij tudi to dejanje, ki ga prisojamo samo človeku.
Vzemimo primer, daje voda preveč kisla. Ne pretirano kisla, to bi povzročilo hiter pogin. Kadar delujejo manj koncentrirane kisle vode na škrge dalj časa, se nabirajo na ribjih Škrgah nitaste sivkaste obloge, epitel se napihne in razpade. Podobno so nevarne tudi alkalne vode. Koža in škrge ne opravljajo več svojega dela, riba ali njene ikre poginejo, predvsem pa poginejo ikre. Po Krki pod Novoteksom so lani plavala trupla treh več kot desetkilogramskih sulcev. Niso bili ranjeni, uničil jih je, kralje evropskih rek, neugotovljen strup. Kako naj potem preživi drobna ikra?
Že po naravi stvari je dano, da se v najboljših naravnih pogojih izvali od 800 postrvjih iker le 750 ,,kosov" zaroda. Od tega ostane ob koncu leta 20 postrvičk. Drugi rojstni dan doživi 10 postrvi, tretjega 5, četrtega pa samo še dve. Zadnja dvojica je lahko tudi „očka in mamica". Pri nekaterih drugih vrstah rib je odstotek prežive-losti še manjši, pri nekaterih pa seveda večji. Postrv smo omeni-
li samo zaradi tega, ker na splošno velja, daje riba rib.
In kljub temu dazrasteta od 800 postrvjih iker le dve polnokrvni postrvi, je bilo v naravi vedno ravnotežje. Odplake pa store, da tam, kjer se je ta čudež rojstva dogajal tisočletja, rojstva sploh več ni.
Kaj torej storiti? Nič, samo spoštovati zakone! Enkrat bi morali že nehati prisegati na parolo, da so ,,zakoni zato, da jih kršimo".
MORILCI ŽIVLJENJA OHRANJAJO ŽIVLJENJE
Res je, da je namen ribiča ujeti ribo, prav tako kot je namen generala, zmagati v bitki. Med ribiči so ljudje vsake vrste: od tistih, ki brez ribe nočejo domov, do miroljubnih opazovalcev plovčkov. Eno pa je jasno: vsem je do tega, da je v reki Krki čim več rib. Za slednje tudi nekaj store. Vsako leto vloži ribiška družina Novo mesto v Krko s pritoki, če ostanemo pri plemenitih ribah,
15.000	potočnic, 550.000 ša-renk, 15.000 sulcev. Številke so na videz neznanske, vendar se morate spomniti odstotka umrljivosti, ki mu bistveno pomagajo "odplake. Eno pa drži: ribiči so listi, ki drže v Krki vsaj ribje ravnotežje, isti stalež.
,,Ubijalci" življenja ohranjajo življenje. Skorajda paradoks Vse to pisanje nima namena iz zveneti v slavospev ribičev ali ribiške družine Novo mesto, gre enostavno za to, da napihnjena človeška rasa ne bi smela uničiti vsega okoli sebe, sicer ji preti, da bo napravila Apokalipso.
Poraženi indijanski poglavar je pred več kot enim stoletjem dejal: ,,Vi, belci, ste kot škarje. Vse, kar pride vmes, je uničeno, rezili pa ostaneta enako ostri." Poglavarja so seveda usmrtili, bojim pa se, da njegova trditev, trditev otroka narave, ne velja več. Rezili Škarij (tako imenovane civilizacije) kmalu ne bosta imeli več česa uničiti. Se bosta ali pa sta se že spopadli med seboj?
MARJAN BAUER
f	N
K SLIKAMA OB NASLOVU
Novomeški ribiči vzgajajo v ribogojnici v Luknji poleg sulčkov predvsem postrv ,,šarenko". Kapljica njihovega truda po enem letu je vidna na spodnjem posnetku: postrvi so v 365 dnevih zrasle iz drobnih iker do tudi 12 cm velikih ribic. Zgornja slika pa nam potrjuje, da so v Krki in njenih pritokih še vedno velike ribe. Na tehtnici je potočna postrv. Kazalec priča, da tehta
1,30	kilograma. To je pri tej vrsti ribe toliko, kot da bi sulec tehtal 25 kilogramov. Povedati je še treba, da je potočnica-veli-kanka po tehtanju spet svobodno zaplavala v Krko.	,
^10
Škandal (to besedo lahko zapišemo brez vsakršnih pridržkov), ki je že pred več kot mesecem izbruhnil v sodraškem obratu Krima, dobiva vse večje razsežnosti. Znano je, da gre za številne obtožbe, ki so letele na skoraj popolnoma nesamo-upravne odnose v obratu, na neplačevanje dopustov in prostih dni delavkam in nenazadnje na premajhne osebne dohodke. Takšno stanje je bilo vzrok za nič koliko sestankov z matično organizacijo v Ljubljani, ribniškim sindikalnim svetom, predstavniki občine in seveda delavkami. V uvod le toliko. Morda še to, da so bili rezultati sestankov pičli in da tudi v bližnji prihodnosti ne gre pričakovati večjih „čudežev^‘.
NAJPREJ DIREKTOR . . .
Franc Čampa, ki vodi obrat ,,Krima" v Sodražici, je začel takole: „Obtožbe, ki jih slišimo v zadnjem času, so v veliki meri neupravičene. S takšnimi ali pa še hujšimi težavami pri delu se srečujejo številna tekstilna podjetja širom po Sloveniji (Vezenina na Bledu). Tekstilci smo pač že lep čas v nenehnih stiskah. O tem, da našim delavcem ne bi plačevali dopustov in prostih dni, ni govora. Drži pa dejstvo, da delavke tega denarja še niso videle, ker smo se domenili, da jim ga izplačamo ob koncu leta (!). Vedeti morate, daje naše delo v veliki meri odvisno od potreb tržišča in da ob taki odvisnosti nastajajo tudi zastoji pri delu. V takšnih primerih gredo delavke domov, seveda s primernim zagotovljenim nadomestilom (polovična plača). Kot direktor obrata se pri vseh naših podružnicah zanimam za tamkajšnje stanje in povem vam lahko, da tudi tam ni dosti bolje.
trole sploh ni bilo čutiti, vendar sem sedaj njihovo dejavnost ,prebudil*.
In še nekaj bi rad povedal. Vse preveč smo bili do sedaj odrezani od matične organizacije. Nismo vedeli, kaj in koliko smo ustvarili, ali naše poslovanje prinaša dobiček ali izgubo. No, sedaj smo se z matično organizacijo v Ljubljani dogovorili, da bodo za vsak obrat posebej izdelovali izračune, na podlagi katerih bo moč oceniti uspešnost našega poslovanja, fa tudi povezava med našim sindikatom in občino je bila sila trhla. Vseeno pa menim, da bomo te pomanjkljivosti hitro odpravili in naše1 poslovanje spravi-
li	na normalen tir."
Ob vsem tem še zapišimo, da smo pri pregledu obračunskih list za meseca avgust in september videli nekoliko višje osebne prejemke, kot smo to slišali od „obtožencev" (poprečno okoli 2.100 din, op.p.). Toda kot bomo videli kasneje, ima tudi ta podatek še drugo plat.
... NATO DELAVKE . . .
Predsednica sindikata Kristina Novak, mati treh otrok, nam je povedala: „Poučene smo bi-
^ ..v
Nekaj pa moram priznati. Delavke niso bile zadostno seznanjene z osnutkom novega zakona o združenem delu. Sicer pa, kaj bi jih s tem seznanjali, ko pa za to ne kažejo nobenega zanimanja. Vseeno smo jim sedaj razdelili pravilnike, ki izhajajo iz zakona o združenem delu. Tudi to drži, da do sedaj ni bilo pogostih zborov delovnih ljudi, na katerih bi delavke seznanjali s položajem v podjetju. Pa tudi same niso kazale kaj dosti zanimanja za to. Nadalje moram povedati, da dela našega sindikata, pa tudi delavske kon-
vosti, ki povzročajo hudo kri. Osebni dohodki delavk so pri pregledu plačilnih list, natančneje za mesec maj, dali podatek, da so le-ti od 1.100 pa do 1.500 din. V kasnejših mesecih so tem dohodkom prišteli še regrese za dopust, tako da so osebni prejemki dajali nekoliko boljši videz (od tod tudi naši podatki pri pregledu plačilnih list za meseca avgust in september). Tako smo se na sestanku z vodstvom kolektiva dogovorili, da delavkam zvišajo prejemke vsaj do minimuma 2.040 din.
Kristina Novak
le, da za naše delo ob sobotah dobimo nadomestilo v prostih dnevih, ki pa ne bodo plačani. Tudi sicer smo delavke mnenja, da so naše plače prenizke, zraven tega pa še norme previsoke. Upoštevati je treba, da delamo same „drobne" stvari, s katerimi ni moč doseči norme kot pri serijski izdelavi. Nekaj krivde pa je tudi na nas samih. V veliki večini smo vse zaposlene gospodinje in po končanem delu hitimo domov, za sestanke pa nam ostane kaj malo časa. Pa tudi sicer kaj malo razumemo, kaj se govori na le-teh. Veliko je učenih besed in strokovnega govorjenja, ki pa nam ne gre v uho."
... IN ŠE OBČINSKI SINDIKALNI SVET
Naš namen prikazati dejansko stanje v organizaciji bo verjetno šele v zaključku zapisa dobil pravo podobo. Karel Ora-žem, sekretar občinskega sindikalnega sveta v Ribnici, je takole ocenil stanje v tem obratu: „Povem lahko, da smo s stanjem v tem kolektivu dobro seznanjeni. Naj v kratkem navedem, kje so sporne pomanjklji-
Karel Oražem
Nadalje šepa organiziranost kolektiva. Imajo le dva delegata v centralnem delavskem svetu v Ljubljani in 2 delegata v delavskem svetu tozda Šport. Njihova dejavnost pa je pičla. Na vseh sestankih, ki smo jih do sedaj imeli, je bila izrečena zahteva po čimprejšnjem organiziranju samoupravljanja, ki se naj opre na zadovoljivo bazo, in po hitri ureditvi nagrajevalnega sistema."
Napisane vrstice so s treh strani skušale osvetliti vzroke, ki so privedli do takšnega stanja v obratu Krima v Sodražici. Ne vemo, ali so svoj namen tudi dosegle, toda povsem nehote se nam vsiljuje naslednja misel: navedene izjave so si v nekaterih točkah nasprotne in vse kaže na to, da nekje še vedno obstaja želja skušati zavesti javnost, v prvi vrsti pa delavke obrata.
BOJAN BUDJA
Delovna skupnost VETERINARSKE POSTAJE Trebnje
Objavlja delovno mesto
DIREKTORJA
Pogoji: diplomirani veterinar s strokovnim izpitom, 10 let prakse in moralno politična neoporečnost.
Prijave sprejema Veterinarska postaja Trebnje. Rok prijav 15 dni po objavi.
Delavke obrata Krim iz Sodražice med delom.
„Krim” v začaranem krogu?
Iz različnih, deloma si nasprotujočih izjav si je težko ustvariti objektivno podobo stanja v obratu Krima v Sodražici — Rečemo lahko samo, da veje dobra volja z vseh strani,
toda: ali je to dovolj?
kultura
in
izobra-
ževanje
*
Kritika v grafiki in risbi
V Dolenjski galeriji bo do 20. novembra odprta razstava „Socialnokritična umetnost'
POSLUŠAU SO MARUŠO - O partizanskem gibanju v Mir-nopeški dolini je prejšnji petek pripovedovala borka Milka Krese — Maruša zbranim v osnovni šoli Ivana Kovačiča — Efenke (na zgornji sliki), kjer so ta dan odprli kotiček zgodovine NOB. Borci in predstavniki družbenopolitičnega življenja so si kotiček v šolski knjižnici z zanimanjem ogledali že takoj po otvoritvi (na sliki spodaj). (Foto: I. Zoran)
Mali muzej v Mirni peči
Kotiček zgodovine NOB odprli v šoli
Od prejšnjega tedna ima tudi Mima peč svoj mali muzej NOB in revolucionarne preteklosti. Kotiček zgodovine NOB, kot imenujejo to pridobitev, so odprli S. novembra v knjižnici osnovne šole Ivana Kovačiča -Efenke.
V šolski avli je bila ta dan velika slovesnost s kulturno prireditvijo, na kateri so recitirali partizanske pesmi, peli in igrali pionirji. Poleg učencev in učiteljev so se prireditve, pomembne za šolo in mirnopeško območje, udeležili tudi borci in aktivisti OF, ki so tudi dali pobudo za osnovanje zbirke NOB. Mladi so še posebej pozdravili narodnega h«‘roia Franca Kreseta-Cobana.
Zgodovinski kotiček NOB je izročila namenu in varstvu pionirski organizaciji na mirnopeški šoli Milka Krese-Maruša. Obudila je spomine na revolucionarno preteklost in zlasti na NOB, v kateri je sodelovalo okoli 250 ljudi z mirnopeškega območja in jih skoraj polovico žrtvovalo življenje za svobodo.
Predsednik krajevne konference SZDL in ravnatelj Franc Nahtigal pa je med drugim dejal, da je zgodovinsko gradivo, razstavljeno v kotičku, za šolo neprecenljive vrednosti, „kajti le tako bo naša šola lahko negovala tradicije NOB in ljudske revolucije."
1. Z.
V Dolenjski galeriji je odprta še ena razstava, ki je nastala kot plod sodelovanja Dolenjskega muzeja iz Novega mesta in Muzeja ljudske revolucije iz Ljubljane. To je razstava predvojnih grafik in risb štiriindvajsetih slovenskih umetnikov v izboru Iztoka Durjave, kustosa Muzeja ljudske revolucije, in pod na slo ^ vom „Socialnokritična umet-nost“.
Kot smo že v prejšnji številki zapisali, gre za dela (67), ki so nastala med obema vojnama kot odmev na socialno stisko našega človeka, vendar v pričakovanju „sile, ki svet bo zrušila in dogradila". To je bil čas, ki je Klopčiču narekoval „Deževno pomlad 1933“, Seliškarju „Sedmo-rojenčke“ in še prej Kosovelu „Rde-či atom“. Te in druge pesmi avtorjev, ki so pisali socialno liriko, so občinstvu na petkovi otvoritvi razstave predstavili v uvodnem recitalu dijaki novomeške gimnazije. Pesem in slika sta morda le še med NOB doživeli tako sožitje kot v tem so-cialnokritičnem obdobju.
Razstava bo odprta do 20. novembra. Morda ne bo odveč, če ob-
iskovalci vzamejo na ogled tudi tole misel Iztoka Durjave: „Ko se danes ponovno soočamo z dediščino slovenske socialnokritične umetnosti,
vprašujemo po pomenu, ki ga ima v današnjem času. Menimo, da potrjuje trajno revolucionarnost slovenske umetnosti in naše kulture sploh.“
Nikolaj Pirnat: PARA IN . risba s tušem.
.. (Iz „Blaznega Kronosa“), 1940, pero-
Kakšne igre na zaslonih?
letu 1977 bo na ljubljanski TV na sporedu 14 slovenskih dram nadaljevanki — Med novostmi tudi nadaljevanka po Šetinčevi knjigi
in dve domači „lzgnanci"
Jr"
Slovenska gledališča večkrat potožijo, da jim primanjkuje dobrih izvirnih domačih dramskih besedil in da so zato često primorana uvrstiti v spored to, kar pride. Povsem drugačni glasovi prihajajo s televizije, češ da jo avtorji kar zasipljejo z novitetami.
prikazovanje v letu 1977, se vseeno pomudimo pri programu - že zato, da se bomo seznanili, za katera dela bomo sedli pred male zaslone.
Okvirni program dramskega uredništva ljubljanske TV za leto 1977 res kaže na to, da del in piscev za televizijo ne manjka. Že sam podatek, da se je na uredniški mizi znašlo kar 28 iger domačih in zamejskih avtorjev, je dovolj prepričljiv. Kajpak bodo iz tega izbora pripravili za predavanje na malih zaslonih v prihodnjem letu lahko le 14 dram in dve nadaljevanki, druga dela pa bodo prišla na vrsto kasneje.
Čeprav trenutno še ne vemo, katera dela je odbral dramski sosvet za
Zbor ^amaterskih” peres
Ob slovenskem kulturnemprazniku se bodo na Gradišču v Slovenskih goricah spet zbrali slovensko pišoči pesniki in pisatelji začetniki — Rok za prispevke: 15. december
Gradišče v Slovenskih goricah spet pričakuje: S. in 6. februarja bo v tem kraju že peto srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Vabilo prirediteljev
velja oblikovalcem umetniške besede, ki svojih del še niso izdali v knjigi (razen v samozaložbi). Poseben pogoj za udeležen-
y 31 im n im
■ V	H
Ali je mladina res brezbrižna do knjig?
Zadnja leta sem imel mnogo zasebnih in službenih pogovorov s svojimi stanovskimi tovariši, s pesniki, dramatiki, pisatelji. Beseda je tekla o marsičem. Zelo pogosto tudi o odnosu mladine do knjige. Mnogi med njimi, posebno tisti, ki posvečajo svoje delo mladinski književnosti, so mi prepričljivo zatijevali, da mladina rada in veliko bere, da je silno kritična do knjig. Mojo skepso so zavračali z osebnimi izkušnjami in doživetji: pripovedovali so mi o svojih literarnih nastopih po šolah, o zanimanju, ki ga kaže mladina do njihovega dela, o odzivnosti, ki so jih deležne njihove knjige, in še o marsičem. Poln koš doživljajskega in anekdotičnega gradiva. Jedro vsega pa je bilo: Mladina je najhvale^nejši in tudi najbolj kritičen bralec; do knjig se opredeljuje neposredno, elementarno: sprejme ali odkloni, ne pristaja na kompromise---------
Nisem obdaijen z lahkotnim zanosom in optimizmom, vendar verjamem, da slovenski knjigi tako dolgo ne bo zapel navček, dokler bo kazala mladina ljubezen do branja, dokler ji bo pomenila notranjo nujo, dokler si bo ob njej bogatila fantazijo, oblikovala estetske in nazorske vrednote.
To velja posebej poudariti ob letošnjem mesecu knjige. Poudariti velja tudi zato, ker so gospodarske težave naših založb precejšnje, ker je slovensko knjigotrštvo izpostavljeno recesivnim vremenskim razmeram, ker so knjige drage in ker je pogosto tudi naša miselnost - miselnost odraslih hudo
odtujena knjigi -1, Gre namreč za pogosto zablodo, češ
da knjiga in druge kulturne dejavnosti ne sodijo   v
kolesje družbene proizvodnje in da potemtakem ne morejo imeti niti približno take veljave kakor industrijsko
blago 1,- Če bi naši ekonomisti kdaj izračunali izgube,
ki nastanejo zaradi nestrokovnosti, neosveščenosti in nizke kulturne stopnje proizvajalcev, potem bi se bržčas bolj zavzeli, da pride knjiga v tovarno prav tako kot stroj, kot produkcijski material in vse drugo, od česar je odvisna proizvodnja.
BRANKO HOFMAN V PROSVETNEM DELAVCU
22. X. 1976, str. 1
ce je, da morajo biti starejši od petnajst let.
K sodelovanju so vabljeni avtorji iz Slovenije, Slovenci iz drugih republik, iz slovenskih zamejskih območij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter pesniki in pisatelji začetniki med našimi delavci v tujini, izseljenci in pripadniki JLA.
Kandidat lahko sodeluje največ s tremi prispevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem v treh izvodih. Prozni prispevek ne sme biti daljši od: za črtico 3 strani, za esej 10 strani, za novelo 15 strani, za gledališki tekst 60 strani in za roman 100 strani; v poeziji pa ne daljši od dveh strani
Prispevke je potrebno poslati do 15. decembra letos na naslov: Zveza kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije, Dalmatinova 4/II, 61000 Ljubljana (za Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov). Prispevki morajo biti pod šifro v zapečateni ovojnici V tej ovojnici naj bo še manjka ovojnica f iočnim naslovom kandidata, šifre prispevkov, z navedbo izobrazbe, poklica in starosti kandidata.
Izbor najboljših del bodo objavili v posebnem zborniku tega srečanja. Avtorji desetih izbranih prispevkov bodo na srečanju v Gradišču gostje organizatorjev. Avtorji dvajsetih izbranih prispevkov pa bodo sodelovali na drugi literarni koloniji pesnikov in pisateljev začetnikov, ki bo oktobra 1977 na Gradišču.
Peter Božič je napisal sodobno dramo „Barakarji“, Matjaž Klopčič je pripravil scenarij za dramo iz NOB „Zadnja šolska ura“ po novelah Bena Zupančiča, Smiljan Rozman prispeval „Primer tehnika Matka", Frane Puntar pa dramatiziral Kranjčevo novelo „Kati Kusteco-va“. Josip Tavčar je avtor „Sloven-ske balade", Mitja Mejak drame „April in Pepelka", Drago Grah komedije „Gremo na rakce" in Albert Papler groteske „Dobrotni-ca“. Sledijo: drama Ivana Potrča „Na verne duše", komedija Toneta Partljiča „Tolmun in kamen", socialna drama „Trije posvetnjaki" -Drozgova dramatizacija istoimenske novele Prežihovega Voranca, komedija Aleksandra Marodiča „Nena-vaden človek" in komedija Frančka Rudolfa ..Umetnost kuhanja, umetnost ljubezni". Tone Partljič je tudi avtor drame „0 težavah s Kemalo-vim truplom" ali „0 neprimerni ljubezni med Frančkom in Gelo", Smiljan Rozman pa avtor psihološke
UMETNIŠKA DELA BELOKRANJSKEMU MUZEJU
Ob 25-letnici Belokranjskega muzeja je za novo postavljeno galerijsko zbirko akademik prof. Božidar Jakac podaril 18 svojih risb, grafik in linorezov z belokranjskimi motivi. Prav tako je dve barvni grafiki darovala muzeju akad. slikarka Tinca Ste-govec, doma s Planine nad Semičem, akad. slikarka Cita Potokar, rojena v Dragatušu, pa je muzeju namenila oljni avtoportret Že prej je akad. slikar prof.
Mihael Kambič, ki preživlja svojo življenjsko jesen v rodni Dragovanji vasi pri Črnomlju - pred kratkim je stopil v 90. leto - poklonil muzeju 24 svojih del, med katerimi so nekatere njegove najkvalitetnejše oljne podobe.
Vsem darovalcem v imenu Belokranjskega muzeja in Belokranjcev - prisrčna hvala!
igre „Zasilna zavora". Med psihološke igre sodijo tudi „Beli azil" -Uršičeva dramatizacija Grumove novele, Žarka Petana „Dvojnik“, Bu-hova dramatizacija Rozmanove zgodbe „Rešite ga, on mora umreti" in Uršičeva dramatizacija Pugljevega ..Pokojnika". Albert Papler je napisal tudi igro ..Profesor matematike", Vitomil Zupan pa je avtor „Odlo-čitve". Uršič je prelil v gledališki tekst „Belega slona" Frančka Rudolfa, Drozg pa pripravil dokumentarno dramo „Na mrtvi točki" po literarni predlogi Prežihovega Voranca. Dokumentarna drama je tudi „Zgodovinska noč na Čebinah" Boža Vranešiča. Dolgi spored končujejo: televizijska igra „Malo Ljubezni" Josipa Tavčarja, Prežihov-Frantar-jev „Boj na požiralniku" in Leopolda Suhodolčana „Moški trikotnik".
Za program nadaljevank je pripravljenih 10 besedil. „Drazgoska bitka" v sedmih epizodah je Rudolfovo delo po Janovi knjigi, v trinajstih epizodah naj bi se „odvrtel“ „Kričač“, zgodba o ilegalni radijski postaji OF, ki jo je napisal Aleksander Marodič. Dušan Jovanovič je avtor „Konca tedna", nanizanke v sedmih zgodbah, Dimitrij Rupel je napisal scenarij za „Prešema“, nadaljevanko v sedmih zgodbah, Grabnar nadaljevanko v sedmih epizodah „Macesni nad dolino" po knjigi Miška Kranjca, Rudi Šeligo pa je v na-daljevanjsko obliko za TV prelil svoj ..Triptih Agate Schwarzkobler“. Frantar je pripravil po Zupančičevem romanu ..Grmada" nadaljevanko v sedmih epizodah, Leopold Suhodolčan svoje „Levakove" in Grabnar Kraigherjevega ..Kontrolorja Škrobarja", prav tako v sedmih zgodbah. Sedem epizod bo obsegala tudi nadaljevanka ..Izgnanci", ki jo je po Šetinčevi letos izšli knjigi pripravil Leopold Suhodolčan.
I. Z.
Če kdo ne hodi v opero ali gledališče, si s tem še ni prislužil oznake, da ni kulturen. Kulturne potrebe mu lahko v celoti krije dobra leposlovna ali poljudnoznanstvena knjiga, ogled razstave ali kina. Marsikomu pomenijo vrh kulturnosti zdravi medčloveški odnosi. Pomeni, da kulture ne moremo meriti s tradicionalnimi merili, saj je že Manc trdil, da je kultura „duhovna potenca dela".
Ne ozkosti!
Da kultura ni samo gledališče, opera in podobno, smo že zdavnaj dognali, v „novem“ smislu so (ne nazadnje) napisani tudi vsi ustavni in politični dokumenti o kulturi, ki jih skušamo v tednih Komunista spet osvežiti Komunisti so poleg tega sprejeli nepretrgano vrsto akcijskih programov, ki imajo namen ne le utrditi nove odnose na kulturnem področju, ampak spodrezati korenine zastarelim in preživelim pojmovanjem.
Kajpak se je treba naloge lotiti z izostrenim čutom in posluhom za kulturo kot „duhovno potenco dela". Nevarnih čeri in tankega ledu na tem področju ni nič manj kot v drugih dejavnostih. Često se namreč zgodi, da ta ali oni priznava za kulturo le zvrst, ki jo bolj pozna ali sam deluje v njej, na vse drugo pa gleda zviška ali pa to pri vrednotenju preprosto zanemari. Zato je vsaj za slehernega kulturnega delavca nujno, da vsaj „pasivno“ pozna kar največ zvrsti s kulturnega področja. Kljub uvodni trditvi, da se ne smemo prenagliti z označevanjem tega ali onega za !ne)kulturnega, se kaj čudno sliši, da član nekega pevskega zbora ni bil še nikoli v gledališču, v galeriji ali r knjižnici, čeprav ima vse to pred nosom. Če naj so kulturni delavci tudi nekakšen kažipot, po katerem se ravnajo delovni ljudje, ki se kulturi šele „privajajo“, morajo biti kulturno bolj vsestranski kot do zdaj.	/.	z.
Kette in Novo mesto
O Kettejevi ustvarjalnosti v Novem mestu bo v ŠK Mirana Jarca predaval v petek prof. Čar
Malce neupravičeno slavimo stoletnico Kettejevega rojstva v senci proslav, posvečenih Cankarju. Tudi na Dolenjskem, saj celo v Novem mestu, kjer je Kette ustvaril svoje najlepše pesmi, še ni bilo prireditve, ki bi celovito osvetlila njegov prispevek v zakladnico slovenske književnosti.
Dolg pesniku, ki v Novem mestu ni samo ustvarjal, ampak je spodbudil že kar pravcati preporod med takratnim dijaštvom in mladino sploh.
poskušamo vrniti šele zdaj, ko se leto izteka. Temu je namenjeno tudi jutrišnje zborovanje dolenjskili slavistov v Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, na katerem bo prof. Janko Car govoril o prvi izvirni Kettejevi lirski ustvarjalnosti v dolenjski metropoli. Z željo, da bi besedam govornika ne prisluhnili le slavisti, ampak čimveč občanov, predvsem pa kulturnih delavcev, je novomeška podružnica Slavističnega društva povabila v študijsko knjižnico kar največ obiskovalcev.
Po predavanju bo podružnica društva opravila občni zbor.
ODMEV ..ZLATEGA OKTOBRA* - Slikarska akcija in razstava „Zlati oktober", ki ju je organiziral Dolenjski kulturni festival, doživljata v javnosti laskava priznanja. Več reprodukcij del, razstavljenih v Lamutovem Ukovnem salonu v Kostanjevici, so objavili tudi Naši razgledi v zadnji številki. Dvajsetletnemu delovanju Dolenjskega kulturnega festivala je bila posvečena tudi posebna nedeljska reportaža v ljubljanskem radiu.
„NAŠA PESEM 76“ BREZ DOLENJCEV — V Mariboru bo 13. in 14. novembra četrto tekmovanje pevskih zborov iz Slovenije pod imenom ..Naša pesem 76“. Udeležbo je prijavilo dvajset zborov iz Slovenije m zamejstva, med njimi pa ni nobenega iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Letošnje tekmovanje je posvečeno 35-letnici vstaje in 100-fet-nici Cankarjevega rojstva.
BOREC 11 - Uvodni sestavek za novembrsko številko Borca je prispeval dr. Tone Ferenc pod naslovom „Nemška policija v operacijski coni Jadransko primorje 1943 -1945“. Kot že naslov pove, govori sestavek o delovanju ter oiganizacij-ski in kadrovski sestavi nemške policije na omenjenem območju našega ozemlja. Gradivo je dr. Ferenc zbral kot izvedenec tržaškega sodišča za drugo sodno obravnavo proti naci-
stičnim vojnim zločincem. Sestavek je pisan v nad-Ujevanjih in ga bomo lahko brali tudi v naslednjih številkah Borca. v- .-''ino enajste številke napolnjujejo v- prispevki: „Zbor aktivistov Or’ r.ranjskega okrožja v novembru 1944“ (France Perovšek), „Življenje Slovencev v svobodi" (Janez Kajzer), .balada o Liubanu (Boris Višnovec), ..Rižarna (nadaljevanje; Benedetič - Košuta), Gostišče ..Orient" (Fran Roš), ..Zaverovanost v ideale" (Gema Hafner), pesem „Naša vas“ (Benjamin Gracer) in vrsta knjižnih ocen.
$
Sulice, čelade — pričevalke minulih obdobij.
SPOMENIK
PAUMBORC
predmeti
Zunanja oblika pismenih izdelkov
opravičenih
neopravičenih
Datum izdan j a
j Fo«,i, rUiltlltr ali aj,h MmMlilluT:
jih kolektivna igra. Vsi smo se bali začetka lige, kajti vsak začetek je težak. Strah je kmalu prešel in dekleta so igrala vse bolje, izkazale pa so se predvsem Jeričeva, Radosavljeviče-va, Mišmaševa in Benkova. Z drugim mestom smo nadvse zadovoljni in prepričani smo, da ga lahko z dobrimi igrami obranimo."
Nadarjene igralke bodo nastopile tudi na letošnjem zimskem rokometnem prvenstvu, ki bo nedvomno dobra šola za mlade rokometašice, razen tega pa bo vodstvo ekipe pripravilo nekaj trening tekem z močnejšimi ekipami, kot so novomeška Krka ter ljubljanski Slovan in Olimpija.
Tako je po dolgih letih rokomet v Kočevju ponovno med najbolj popularnimi, zasluga za to pa gre predvsem požrtvovalnim igralkam, vodstvu kluba in neutrudnemu trenerju Ivanu ■ Žerjavi, ki je mladi obetavni ekipi posvetil veliko svojega prostega časa
M. GLAVONJlC
MAROLT ZMAGAL BREZTE2AV
Grosupeljski klub za rokoborbo je pripravil tretji turnir slovenskih klubov, na katerem so z veliko uspeha nastopili tudi domači tekmovalci. V kategoriji 68 kg je zmagal Skrianc, Bertoncelj je bil drugi (74 kg), Javornik prav tako drugi (82 kg), Bijec tretji (90 kg), Marolt pa je v najtežji kategoriji (100 kg) brez težav opravil z vsemi tekmeci. Domači klub je z 22 točkami osvojil dobro četrto mesto.
I. KIRIK
PRED NAMERAVANIM PREŠTEVANJEM KOROŠKIH SLOVENCEV
Žihpolje ne bo nikoli Maria Rein
Spomini učiteljice Ahačičeve na dogodke pred 56 leti, ko je na avstrijskem Koroškem hodila v slovensko šolo
Pred izidom prve publikacije založniškega programa v ČZP Dolenjski list — »Občanov vodnik" naj bi prišel v roke vsakemu samoupravljalcu — Nizka cena zaradi naklade 10.000 izvodov omogoča, da ga kupijo podjetja in sindikati za
vse zaposlene
V Kočevju deluje pod vodstvom trenerja Ivana Žerjava močna dekliška rokometna vrsta
Še pred izidom: polovica naklade prodana
Pred izidom »občanovega VODNIKA", prve publikacije iz založniškega programa ČZP Dolenjski list, smo naprosili za kratko oceno napovedanega priročnika tovariša Nika Riharja, predsednika Medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko. Zdelo se nam je primerno, da izid tega praktičnega »svetovalca in vodnika" skozi neštete podatke iz vsakodnevne uporabe povežemo z nekaterimi vprašanji obveščanja samoupravljavcev in vseh občanov sploh.
V.: — Tovariš predsednik, kako ocenjuješ zamisel založniškega odbora pri našem podjetju, ki namenja svojo prvo publikacijo obveščanju delovnih ljudi v novomeški občini?
O.: »Prospekt ki napoveduje izid VODNIKA za 15. december, vzbuja določeno zanimanje. Vsebina kaže, da gre za neke vrste enciklopedijo ,v malem' o vseh mogočih podatkih v občini. Zdi se mi, da napovedujete priročnik, ki naj bi ga imel človek ri roki vsak dan. Življenje potrjuje, ako važno je sproti vedeti Čim več; vsebina obeta, da bo prav teh praktičnih napotkov in uporabnih podatkov zares veliko na razpolago. Iz prospekta sem razbral, da je oblika podatkov, na primer za samoupravne interesne skupnosti, zelo nazorna: taka tudi največ pove samoupravljavcu, ki ga zanimajo predvsem otipljivi dokazi in. številke. Človeka zares zanima odgovor na
vprašanje: kolino neka SIS dobi denarja in kako ga razdeli? Ta del bo za bralce verjetno najbolj zanimiv.
Odgovori pod napovedano 20. točko vodnikove vsebine so po mojem spet taki, da bodo bralca zelo pritegnili. To so podatki, ki naj bi jih vedelo vseh ,50.000 ljudi v občini', če se lahko tako izraziva!"
Novomeški občinski »Vodnik 3K“ je tudi v Zagrebu zbudil precej zanimanja. »Večernji list" mu posveča v številki od 4. novembra obširno poročilo s pripombo, naj bi se tudi pri njih lotili česa podobnega, saj smo zdaj večkrat »tujci v lastnem mestu..
V.: — Morda Te bo zanimalo, da je danes, 8. novembra, od predvidene naklade 10.000 izvodov vnaprej prodanih že 8.700 izv. VODNIKA. Priročnik torej ne bo obležal v skladiščih ali neprodan na pultih trgovin. Visoka naklada omogoča tudi skrajno nizko ceno: 19 dinarjev za izvod v prednaročilu.
O.: »To je nekaj novega, zato je izdaja VODNIKA tudi zanimiva. Če bodo ljudje razočarani nad njegovo vsebino, drugič za publikacijo seveda ne bo takega zanimanja. Presenečenje nad uporabnostjo in vsestransko praktičnostjo obeta, da bi priročnik lahko postal stalna publikacija, primerna za naše potrebe. Je poizkus, ki bo potrdil ah pa ovrgel možnost, da bi med bralce pritegnili kar najširši krog občanov."
V.: - Ukvarjamo se z mislijo, da bi za prihodnje leto ponudili pripravo podobnega vodnika vsem občinam na območju, ki ga pokriva Dolenjski list. Morda bi šli tudi v regijske izdaje priročnika.
npr. v dolenjsko, posavsko in kočevsko-ribniško.
O.: »Ureditev 4 ah 3 oz. 2 občin v enem vodniku bi bila tudi zelo zanimiva. Vrsta dejavnosti in poslovanje številnih delovnih in drugih organizacij že zdaj sega čez občinske meje, vse pa nas že tako vedno zanima, kaj dela sosed. Ko bo vodnik izšel, ga bomo lahko ponudili članom raznih delegacij, obiskom in gostom ter poslovnim partnerjem, ki se vedno zanimajo za razvoj občine.
Tak priročnik pa bo lahko dragocen tudi pri poglabljanju stopnje obveščenosti delovnih ljudi v pokrajini. Vedno znova ugotavljamo, da ljudje, zlasti v krajevnih skupnostih, niso.dovolj obveščeni. Poleg tedenskega glasila si želijo še več lokalnih vesti, še nekaj dodatnega. Širok krog občanov je Se vedno brez drobnih obvestil, ki pa so zanje zelo zanimiva in važna. Če ocenim obveščanje na liniji ,delegacija-delegat-občan‘, imamo kratke stike od delegata do občana! Zato sodim, da je novi vodnik lahko ena izmed oblik poglobljenega obveščanja ,na daljšo progo'.
Izkušnje ob prvi izdaji občanovega priročnika vam bodo dale prav gotovo tudi spodbude, s čim vse bi kazalo v prihodnje tak vodnik še izpopolniti oz. dopolniti."
TONE GOSN1K
Kočevje: rokometni preporod
Pred tremi leti se je Novo-meščanka, sedaj upokojena učiteljica Tina Ahačič z možem odpravila na Koroško, da bi po dolgih letih spet videla kraje onstran naše meje, kjer je kot desetletna deklica pred plebiscitom hodila v četrti razred v Žihpolju.
»Ravno nedelja je bila in ni mi bilo težko najti poti do cerkve, saj se vas od tistih let ni skoraj nič spremenila. Z možem sva se ustavila pred cerkvijo in opazovala ljudi, ki so hodili od maše," začne pripoved Ahači-čeva. »Slišala sva slovensko govorico, značilno koroško narečje, pa sem jih ogovorila: ,Vas je še kaj Slovencev? ‘ ,Se nas je, še, samo stari smo, veliko mladih je pobral Hitler,1 so mi odgovorili." Čeprav je takoj ugotovila, da se vas od 1920, ko jo ima v spominu, ni skoraj nič spremenila - celo železniška postaja, kjer je bil zaposlen njen oče, je taka kot takrat - pa jo je neprijetno zbodla v oči ena stvar: na začetku vasi na tabli ne piše Žihpolje, marveč je zapisano le nemško ime vasi — Maria Rein.
Železničarji na koroško
Oče Tine Ahačič, Novo-meščan Albin Erbežnik, si je v Avstro-Ogrski poiskal delo železničarja v Trstu. Tam se je rodila Tina, ena od treh Erbež-nikovih hčera. Takoj po končani 1. svetovni vojni, ko je bila ustanovljena kraljevina Jugoslavija, je Albin Erbežnik odšel iz Trsta in bil vlakovodja na progi
  -
Pelje . ■ .  ..............................
Telovadba . .
Ženska Neobvezni učni
Ljubljana — Beograd. »Oče je bil zaveden Slovenec in velik rodoljub," se spominja hči.
Albin Erbenik se je za Jugoslavijo odločil, kljub temu daje družina imela v Trstu majhno hišo. Ženo in otroke je za nekaj časa pustil v Trstu, potem pa je družina prišla za njim v Svetno vas ob Dravi na Koroškem. »Na Koroškem je takrat zelo primanjkovalo železničarjev in oblasti so jih pozivale, naj gredo gor. To je bilo slabo leto pred plebiscitom. Med tistimi, ki so šli na Koroško, je bil tudi moj oče. Z njim pa je odšel tudi njegov dobri prijatelj, prav tako železničar, Jože Jančič. Skupaj sta delala že v Trstu, kasneje na Kočevskem in končno v Novem mestu, kjer si je oče z izkupičkom za prodano hišico v Trstu kupil to, v kateri še danes stanujem."
»Mojemu očetu je bilo veliko do tega, da bi bila vsa Koroška slovenska, v eni državi. Zato ni tam le opravljal svoje delo na železnici, marveč je pogosto hodil po shodih, agitiral in imel zaradi tega nič koliko težav in se marsikdaj znašel v nevarnosti, ko so ga preganjali nasprotniki; še posebno zagrizeni so bili ponemčeni Slovenci."
Del spričevala ime Ahačič iz 4. razreda slovenske žihpoljske šole iz leta 1920. Formular je natiskan v slovenščini, učitelji so bili Slovenci, učenje nemškega jezika je bilo neobvezno. Kaj pa danes?
Ob novem letu 1920 so se Erbežnikovi preselili v Žihpolje, čisto slovensko vas. Tam je Tina januarja začela hoditi v 4. razred. »Šola je bila popolnoma slovenska in nemščina je bila neobvezen predmet, učil se ga je, kdor se ga je hotel," se spo-minja.Še danes hrani Ahačičeva del spričevala iz te šole, kjer sta jo učila učiteljica Leopoldina Plevel in učitelj Janko Trost. Spričevalo je v slovenščini in tudi na šolskem žigu je samo slovensko besedilo. »Iz tega je lepo razvidno, da so imeli Slovenci v stari Avstriji več pravic kot danes, ko je njihova država celo podpisala državno pogodbo," je ogorčena.
Ahačičeva ima izredno dober spomin za dogodke pred šestinpetdesetimi leti. »Bolj se jih spominjam kot tistih, ki so se zgodili pred nekaj leti," se pohvali. Čeprav je bila vas Žihpolje slovenska, se je sem ter tja tudi tam našel kakšen nemčur. »Ostali otroci smo take, ki so se proglašali za vindišaije, zaničevali in pogosto je med nami prihajalo do prepirov in pretepov. Spominjam se, kako mi je gostilničarjev sin vrgel kamen v glavo, ker smo jih slovenski otroci dražili s pesmico:
Koroške nemčurje bom skupaj pobral,
bom v Žakelj zavezal pa v Drav’co zagnal.
Zelo dobro mi je ostalo v spominu, ko nas je učitelj odpeljal v sosednjo vas, kjer smo si v stari slovenski kmečki hiši ogledali statve, na katerih je tkal neki star možak. Govoril je tako lep koroški dialekt in še danes ne morem pozabiti, daje krompirju rekel ,zemeljšče hru-šče‘.“
NAJHUJŠI SO ODPADNIKI
Ahačičeva je prepričana, da so še danes marsikatere zgage na Koroškem krivi ponemčeni Slovenci. »Najhujši so odpadniki!" jih obsoja. Spominja se, kako je nekega večera oče ves zadihan pritekel domov s shoda, kjer je agitiral za priključitev k Jugoslaviji. »Mama", je zadihan povedal, »Metizelj in njegova banda so me podili, da sem jim komaj ušel."
Na gradu Holemburg nad Dravo je lastnik razobesil deset metrov dolgo avstrijsko zastavo, ki je rodoljuba Erbežnika močno bodla v oči. Neko noč sta se s prijateljem Jančičem odpravi-
la z doma. Splezala sta na grad, snela avstrijsko zastavo, ki jo je Erbežnik prinesel domov ovito okoli telesa, in drugo jutro je z gradu plapolala jugoslovanska zastava, ki sta jo tja obesila »nočna gosta".
Razpoloženje p red plebiscitom je bilo zelo napeto, kljub temu pa je bil moj oče prepričan, da bo Koroška slovenska. Na zboru v Žrelcu je oče govoril po nemško. Tako je dejal: ,Po nemško govorim za tiste, ki slovensko ne razumejo ali nočejo razumeti. Vedite, daje Koroška vedno bila in bo ostala slovenska!"* pripoveduje Ahačičeva.
POTVORJENI
REZULTATI?
Zato je bil toliko bolj razočaran, ko so objavili rezultate plebiscita. Doma je povedal: »Propadli smo. Dobro pa vem, da so v neki vasi ljudje volili za nas, rezultati so pa drugačni."
Po plebiscitu so Erbežnikovi pobrali svoje borno imetje in odšli v Jugoslavijo. Ta neuspeh pa Albinu Erbežniku ni zatrl volje. Bil je poštenjak in revolucionar, kot večina železničarjev, kot njegovi kolegi v Novem mestu: Jančič, Švara, Mraz in drugi. Do Obznane je bil Erbežnik organiziran komunist in je tudi pozneje delal z Valantičem, Sajevcem, Stankom Švajgerjem, Srečkom Prežljem in drugimi.
»Pri nas doma so bili pregledi zelo pogosti. Še potem, ko je oče hudo bolan več let ležal priklenjen na posteljo, nismo imeli miru. Meni so na učiteljišču v Školji Loki očitali, da doma nimam prave vzgoje. Oče zaradi svoje dejavnosti ne samo da ni v službi napredoval, ampak je celo nazadoval in bil nazadnje kretničar. Zaradi usmerjenosti naše družine sem bila tri leta po maturi brez službe."
Njena prva služba je bila v Prečni pri Novem mestu, med vojno je učila v Beli krajini, nazadnje, ko je bila že v pokoju, pa je zvedela, da otroci v Rožnem dolu hodijo pred šolo, v kateri ni bilo učitelja, pa se je sama ponudila, da jih bo poučevala. Pri tem je gotovo mislila tudi na slovenske otroke v Žihpolju in drugih koroških krajih, ki bi se radi učili po slovensko, pa se ne morejo in ne smejo.
A. BARTEU
KK KOČEVJE - Košarkarji iz Kočevja-'Na sliki od leve proti desni: pomožni trener Smola, Hegler, Novak, Ambrožič, Štrle, Popovič, Kersnič, trener Smola; čepijo: Grgorič, Smole, Papež, Štenberger in Rupnik. (Foto: France Brus)
Po novem tekmovalnem sistemu igralke rokometa iz Kočevja nastopajo v mladinski republiški ligi - center in so že po prvem tekmovalnem delu dokazale, da so med najboljšimi
V zelo močni konkurenci so obetavne igralke osvojile odlično drugo mesto, Ivan Žerjav, trener ekipe, pa je o dekliški vrsti povedal: »Trenutno je v Kočevju rokomet med dekleti zelo popularen. Našo vrsto sestavljajo predvsem učenke sedmega in osmega razreda, nekaj pa je tudi gimnazijk, in sicer v glavnem prvošolk. Igralke prve postave so telesno dobro pripravljene, odlikuje
KOČEVJE IN BERLAN
Kočevski klub invalidov je pred kratkim pripravil tradicionalno tekmovanje invalidov v kegljanju, in sicer v počastitev kočevskega občinskega praznika.
Rezultati -3x8 lučajev: 1. Kočevje I 361, 2. Kranj 328, 3. Črnomelj 305, 4. Zagorje 275, 5. Ljubljana 273, 6. Kočevje II 267, 7. Trbovlje 265, 8. Hrastnik 273 itd. Med posamezniki sta bila najboljša domačina Berlan (86) in Stimec (75).
F. BRUS
KAJ BO PRINESLO TEKMOVANJE? V Ribnici je kegljanje vse bolj priljubljeno, to dokazujeta tudi dva kegljaška kluba, ki bosta letos nastopila v področni ligi. Tako bo poslej na ribniškem kegljišču še bolj živahno.
OBETAJOČA VRSTA — Inlesovi mladinci so po osmih kolih v prvi republiški ligi še neporaženi, in kot so dokazali s svojimi igrami, jih v letošnjem prvenstvu ne more presenetiti nobena ekipa. Ribničani se odlikujejo predvsem po borbenosti in disciplinirani igri, tako da se za rokomet v tem mestu ni bati. (Foto: M. Glavonjič)
DOLENJSKI LIST
V/V v.. V: >:?
Elanu Olimpijina plaketa
Novomeški nogometni klub tesno povezan z ljubljanskimi zveznimi ligaši — V počastitev občinskega praznika pripravili z ,,zmajčki" navijačem lepo presenečenje
Ob zaključkih jesenskega dela tekmovanja v dolenjski nogometni ligi, v kateri je novomeški Elan zaradi slabšega razmerja danih in prejetih zadetkov osvojil drugo mesto, je v Novem mestu gostovala ljubljanska Olimpija, in sicer v okviru praznovanj ob novomeškem občinskem prazniku. Prvo tovrstno srečanje je bilo minulo jesen, ko je bilo v dolenjski metropoli ustanovljeno društvo prijateljev Olimpije. Takrat sta sc enajsterici dogovorili, da bodo srečanja med* domačim Elanom in ljubljanskimi „zmajčki“ tradicionalna.
Letos so Ljubljančani prišli na Stadion bratstva in enotnosti z izredno borbeno in ambiciozno mlado ekipo, iz katere naj bi posamezniki že v tej sezoni nastopili v prvem moštvu. Tekma je bila kvalitetna, krasile pa so jo lepe podaje, natančni streli in kopica zadetkov. V domači enajsterici so zavoljo tesnejšega sodelovanja igrali tudi predstavniki Šentjerneja in Bele krajine.
Po zanimivem srečanju so organizatorji pripravili v dvorani občinske skupščine razgovor med člani društva prijateljev Olimpije in gosti, katere so zastopali predsednik in di-
KRŠKO: USPELE STRELSKE VAJE
Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin in osnovne organizacije ZRVS Krško so poleg obveznega delovnega programa sprejeli tudi dopolnilni program za streljanje z vojaško puško 7,9 mm. Ker so obvezni program opravili v celoti, so se lotili tudi dopolnilnega dela in ga v celoti odlično opravili. Streljalo je kar 405 starešjn, odličnih pa je bilo 183 članov. Strelskih vaj seje udeležilo tudi nekaj mladincev-vojakov iz teritorialnih enot in članov strelske družine. Organizatorji so bili z udeležbo in uspehom na moč zadovoljni in bodo v prihodnjem letu verjetno pripravili streljanje s polavtomatsko puško.
D. V.
rektor kluba, glavni trener in igralci, nato pa je predsednik občinske skupščine Jakob Berič priredil za igralce obeh moštev sprejem, na katerem je predsednik NK Olimpije izročil Elanu zlato plaketo, in sicer peto po vrsti, posebne spominske plakete pa so dobili tudi nekateri posamezniki. Predstavniki obeh moštev so poudarili, da je tak način sodelovanja obojestransko koristen, obenem pa so obljubili, da se prihodnje leto ponovno pomerijo.
Derbi spet TRIMU
Spopad starih tekmecev, Trima iz Trebnjega in Žužemberka, je prinesel razburljivo, izenačeno tekmo, v kateri je na koncu po dveh urah igre vendarle zmagala izkušenost gostov nad borbenostjo in mladostjo domačinov.
Žužemberk je v drugem in tretjem nizu vodil že s 14:10, vendar obakrat izgubil s 16:14. V odločilnih trenutkih se je z zanesljivimi udarci na mreži izkazal veteran Janez Pavlin, pri domačinih pa zaslužijo pohvalo zlasti mlajši igralci, kar je za nadaljnji razvoj odbojke v tem kraju prav spodbudno. Tekma se je končala z zmago TRIMA 3:2 in prav škoda je, da si takih zanimivih srečanj zaradi premajhne telovadnice ne more ogledati več ljudi. Po drugem kolu TRIMO vodi v dolenjski odbojkarski ligi.
V soboto so mladinci Žužemberka imeli v gosteh ustrezno ekipo Kopra in jo z lahkoto porazili s 3:0. Koprčani niso v nobenem nizu presegli 10 točk. Prejšnji teden so v Kopru gostovale mladinke iz Novega mesta in prav tako zmagale s 3:0.
V drugi tekmi dolenjske odbojkarske lige je novinec Črnomelj predvsem po zaslugi odličnega Bojana Vcrniga premagal Mokronog s 3:1.
M. L
V soboto zvečer so začeli z novim prvenstvom tudi slovenski košarkarji. Po novem tekmovalnem sistemu je prva liga sestavljena iz reprezentanc medobčinskih košarkarskih zvez, kar pomeni, da bo letošnje precej boljše od minulega.
V prvi slovenski ligi nastopa tudi ekipa medobčinske košarkarske zveze Dolenjske, za katero igrajo najboljši igralci iz Metlike. Novoteksa,
»Lesarski” derbi dobil Inles
f 11. kolu druge zvezne rokometne lige Ribničani brez težav premagali Jelovico — Novomeščani doma z Mlinotestom igrali neodločeno, sodnik prijavil napad
V desetem kolu zvezne in slovenske rokometne lige so bili uspešni le Ribničani, ki so brez težav premagali Jelovico, Sevničani so doma izgubili z Varteksom, Brežičani v Slovenjgradcu, novomeški neodločen rezultat z Mlinotestom pa ta čas, ko Krki grozi izpad, pomeni toliko kot poraz.
gode, Zavadlav 2, I . Stojkovič, Blatnik 3, Rozman.
Rozman 2, Meslavič. J.
INLES - JELOVICA 23:15(14:6)
Jeloviška „vrata“ niso predstavljala resne ovire za ribniške napadalce, ki so kot za šalo tresli mrežo in ob polčasu dosegli štirinajst, a dobili
Največ točk »Remontnemu zavodu”
Ob letošnjem brežiškem občinskem prazniku so bila sklenjena tudi tekmovanja, ki jih že nekaj let zapored organizira komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Tokrat se je v osmih panogah pomerilo 450 nastopajočih iz 22 osnovnih sindikalnih organizacij, kar je sicer manj kot običajno, zato pa so se tekmovanja vrstila vse leto. Na zaključni slovesnosti so ekipam in posameznikom podarili prehodne pokale, priznanja, medalje in praktična darila.
Rezultati - namizni tenis: 1. Gozdno gospodarstvo (Brežice), 2. Tehnični remontni zavod (Brcgana);
gDsamezno:	1.	Tibor Palfy (GG
režice); streljanje z malokalibrsko puško: 1. ŽTP tozd za vzdrževanje voz (Dobova), 2. IMV tozd Tovarna prikolic, 3. Občinska skupščina; posamezno: 1. Martin Kos (TRZ Bregana); mali nogomet: 1 ŽTP tozd za vzdrževanje voz (Dobova), 2. Kovinoplast (Jesenice na Dol.), 3. Tehnični remontni zavod (Bregana); kegljanje - moški; ekipno:	1.
Zdravilišče Cateške Toplice, 2. Petrol (Brežice); posamezno:	1.
Teropšič, Požgaj, Rostohar; članice
-	ekipno: 1. Slovin (Brežice), 2. Zdravilišče Cateške Toplice; posameznice: Turšič, Skofljanc, Kert; streljanje z zračno puško - moški ekipno: 1. Tehnični remontni zavod, 2. Tovarna pohištva (Brežice); posamezno: 1. Agič, 2. Rajkovič, 3. Stimac; članice:	1. IMV tozd
Tovarna prikolic, 2. Region (Brežice); odbojka: 1. Tehnični remontni zavod, 2. Vojna pošta Cerklje; vlečenje vrvi: 1. Kovinoplast (Jesenice na Dol.), 2. ŽTP tozd za
vsega šest zadetkov. V nadaljevanju zanimivega srečanja so domači nekoliko popustili, gostje so dosegli štiri zadetke zapored, vseeno pa niso mogli omiliti katastrofalnega poraza.
Inles: Kersnič, Ponikvar 1 Ilc 3, Svetič, Radič 9, Žuk 3, Šilc 5, Andoljšek 1, Pucer, Putre 1, Lajba-cher.
M. G.
KRKA - MLINOTEST 29:29 (15:15)
V	tipično prvenstveni tekmi so gostje iz Ajdovščine v boju za obstanek osvojili pomembni točki. „Krka“ - sodnika ji v tej tekmi nista bila kaj hudo naklonjena - je tako zamudila lepo priložnost, da bi v letošnjem prvenstvu osvojila drugo zmago. Domači igralci in navijači menijo, da sta gostom točko priskrbela z neobjektivnim sojenjem sodnika, vsekakor pa so bili izpadi po tekmi povsem odveč in so novomeškemu klubu prej škodili, kot koristili.
Krka: Cotič, Grabrijan 1, Petan-čič 2, Ristič 4, Šprajcar 1, Jaklič, lludclja 3, Osmokrovič 1, Pungerčič 16, Kopač. Adlešič l,Turk.
SLOVENJ GRADEC-BREŽICE 30:23 (18:15)
Medtem ko so bili Brežičani v prvem polčasu z dobro obrambo in učinkovitim napadom povsem enakovredni domačim rokometašem, so v drugem popustili in domači napad ic brez težav dosegel dvanajst zadetkov, medtem ko so jih dali Brežičani osem. Pri gostili sta sc izkazala Buzančič in Verstovšek.
Brežice: Jurkas, Bršec 2, Buzančič 6. Vervcga 4, Verstovšek 4, Za-
SEVNICA - VARTEKS 24:27 (12:7)
Zadnjo tekmo jesenskega dela si je ogledalo okoli 300 navijačev. Domači so tokrat v napadu odrekli, žal pa je bila odlična obramba za končni uspeh premalo in tudi v desetem kolu so Sevničani ostali brez točk ter so na prvenstveni tabeli s štirimi točkami na zadnjem mestu.
Sevnica: Možic, Štojs 4, Jazbec, Guček 4, Svažič 2, Koprivnik 1, Gane 11, Krištofič, Novšatc 2, Barič, Sirk.
Obutve in Podbočja. V prvem kolu so se Dolenjci pomerili z izredno močno vrsto Krasa in favorite srečanja brez težav premagali. V prvem polčasu je bila tekma dokaj izenačena, saj so gostje veliko prednost nekajkrat močno zmanjšali, navzlic temu pa je Dolenjska odšla k počitku s prednostjo dvanajstih točk.
V	nadaljevanju prvenstvenega srečanja so Dolenjci zaigrali še bolje in s hitro ter borbeno igro popolnoma nadigrali Sežančane. Rezultat: 95:71 (46:34).
Dolenjska: P. Seničar 1 2, Bajt 10, Plantan 17, Munih 7, S. Kovačevič
10,	Ivančič 5, Švinger 28, S. Seničar 2, Vodovnik 2 in Z. Kovačevič 2.
SEMINAR ZA KOŠARKARSKE SODNIKE
Medobčinska košarkarska zveza Dolenjske je minulo soboto pripravila v prostorih v novi športni dvorani v Novem mestu seminar za sodnike pripravnike. Na prvi del predavanj je prišlo kar devetnajst predstavnikov iz klubov, ki nastopajo v dolenjski košarkarski ligi, organizatorji pa k nadaljevalnemu seminarju vabijo vse tiste, ki so prve ure seminarja zamudili.
ŠPORTNI KOMENTAR
Rokometne »čeri” in Krka
vzdrževanje voz, 3. Tovarna pohištva (Brežice); šah: 1. Vojna pošta Cerklje, 2. Agraria (Brežice), 3. Slovin (Brežice).
V	skupni uvrstitvi je tretjič zapored zmagal Tehnični remontni zavod iz Breganc, ki je tako dobil lep pokal v trajno last.
1	1	V.	PODGORŠEK
BREŽIŠKI PARTIZAN ZMAGAL
V počastitev brežiškega občinskega praznika so domači kegljači pri-za pravili turnir v borbenih igrah, na kegljišču v Oatcških 'loplicah pa so se zbrali ta čas najboljši kegljači na Dolenjskem. Na dokaj močni prireditvi so brez težav zmagali domači tekmovalci, končni vrstni red pa je bil: 1. Partizan 942 podrtih kegljev, 2. Novo mesto 793, 3. Sevnica 733, 4. Krško 718, 5. Trebnje 670.
N. GOl.EŠ
Minula športna sobota je prinest novomeškim ljubiteljem rokometa zanimivo tekmo med domačo Krko in ajdovskim Mlinotestom. Žal se dokaj kvalitetno srečanje (tudi zavoljo slabih sodnikov) ni končalo v športnem duhu.
Novomeškim igralcem rokometa grozi izpad iz najkvalitetnejše slovenske lige in spričo tega so proti gostom igrali, kot pravijo športniki, na vse ali nič. Pred tekmo zastavljeni načrt so začeli uresničevati in discipliniran ter dober rokomet se jim je ob podpori navijačev lepo obrestoval. Domači so tako tekmo vodili k zanesljivi zmagi, zakaj vodili so te s tremi zadetki, žal pa sta sodnika Krko nekajkrat oškodovala in za novomeško ftosadko so bile te napake, sodeč po kasnejših izpadih, prehude, /.delo se je. da so domači pozabili na žogo, preveč razpravljali o sodni škili odločitvah, gostje pu so, čeravno prav tako nezadovoljni s sodniškim parom, razburjenost domačih uspe-
šno izkoristili in rezultat spremenili. Spričo tega je zavrela kri tudi nekaterim med gledalci, vse skupaj pa je pripeljalo, kot je po tekmi v poročilo tekmovalni komisiji zapisal sodnik, do napada na sodnika. Prav gotovo novinci p ligi, ki so sicer dobro, a žal premalo uigrano moštvo, ob zaključku prvega dela ne bi smeli napraviti tako hude napake. Zadnjo besedo bo rekla disciplinska komisija in prav velika škoda za novomeški moški rokomet bi bila, da bi p spomladanskem delu zavoljo peščice nepremišljenih igralcev in gledalcev za nekaj kol domačim prepovedala igrati v Novem mestu.
Nemara bo kazen spametovala vsaj odgovorne športne delavce pri novomeški Krki, kajti ekipa, o kateri gre glas, da ne zna športno prenašati sodniških odločitev in na nepravi način reagira nanje, prav gotovo ne more uspeti. Skoda le, ker zaradi dveh, treh prenapetežev trpi ugled ekipe, zlasti pa igralcev, ki šele prihajajo.
J. PEZELJ
€%1 ifil
P J I»I 1 i
DOBRA IGRA V PRVEM KOLU - V novem prvenstvu slovenskih košarkarjev je ekipa z Dolenjskega v novomeški dvorani pred približno petsto gledalci z dobro in lepo igro premagala sežanski Kras. Na sliki je prizor s sobotne tekme. (Foto: J. Pezelj)
MKZ Dolenjska začela z zmago
Po prvem kolu slovenske košarkarske lige na tabeli vodi reprezentanc^ Dolenjske — V sobotni tekmi najboljši Švinger, S. Kovačevič in Plantan
Ostali rezultati slovenske košarkarske lige: Elektra - Ježica 84:82, Trnovo - Domžale 79:80, Raden-ska-Pomurje - Jesenice 67:74, Rudar - Vrhnika 78:58, lructal -Branik 80:78.
ELAN - ŠENTJERNEJ 4:1
Bržčas so Šentjcmcjčani upali, da bodo v derbiju dolenjske nogometne lige presenetili novomeški Elan, vendar jim v nedeljo ni uspelo zmagati tudi ob obilni pomoči navijačev. V tipično prvenstveni tekmi so bili domači boljši. Vodili so z 2:0 in v drugem polčasu dosegli še dva zadetka. Strelci: Avbar in Grabič 2, za goste pa je bil uspešen Žabkar.
M. GORENC
RIBNICA - KOČEVJE 0:2
V zadnji tekmi dolenjske nogometne lige je domače moštvo izgubi-
lo	s tekmeci iz Kočevja. Čeravno so bili Ribničani skoraj vso tekmo v premoči, so zmagali gostje, ki so sc na razmočenem terenu in po dežju pred golom bolje znašli. Zadetka sta dosegla Raješev in Zavčič.
M.G-č.
MIRNA - IVANČNA GORICA 1:4
V prvenstveni tekmi dolenjske nogometne lige so domači nogometaši s silovitimi napadi precej časa ogrožali vrata gostov, ko pa so ti prvič dosegli zadetek, so bili v nadaljevanju precej boljša enajsterica in so brez. težav premagali domače moštvo.
GROSUPLJE - STRAŽA 8:1
Na težkem in mokrem igrišču so se domači nogometaši bolje znašli in so brez težav osvojili novi točki v prvenstveni tekmi dolenjske nogometne lige. Dosegli so kar osem zadetkov in z.njimi rekordno zmago v letošnjem dokaj močnem prvenstvu. Pohvalimo lahko Ignjatoviča, ki je dosegel pet zadetkov in gostujočega vratarja Ivančiča, ki je goste rešil še hujšega poraza.
I.	K1R1K
ELAN - OLIMPIJA 3:13
V	počastitev novomeškega občinskega praznika je domače nogometno društvo pripravilo minuli teden na Stadionu bratstva in enotnosti tekmo med Elanom in drugim Olimpijinim moštvom. Ljubljančani so bili dobri predvsem v prvem polčasu, medtem ko so v drugem popustili in dosegli samo tri, domači pa kar dva zadetka. Pri Elanu so se izkazali Jerman, Grabič, Aubar, Bradač in Janežič.
M. GORENC
l>ONIKVE - V dolenjski rokometni ligi so v Ponikvah gostovali Ribničani in zmagali z 20:26, v Kočevju pa so gostovala dekleta iz Stične in izgubile 20:14. (M. G.)
ŠPORT OD TU IN TAM
KRMELJ - Domači igralci rokometa so minuli teden gostovali v Cerkljah in se domov vrnili z rekordno zmago. Dobro so igrali predvsem v drugem polčasu, ko so dosegli večino zadetkov. Krmeljčani so do sedaj zmagali v vseh srečanjih, klonili so edino v boju z lanskoletnimi slovenskimi ligaši, ekipo Dobove. (B. D.)
KRMELJ^- Na novembrskem hitropoteznem turnirju so bili igralci močno izenačeni, saj jc razlika v točkah med prvoplasiranim in sedmim zelo majhna. Vrstni red: 1. šribar 9,5, 2. do 3. Prosenikin Zupan 8,5, 4. do 5. Markovič in A. Zupan 7,5, 6. do 7. Debelak in Zvar 7 točk idr. (B. D.)
RIBNICA - V prvenstveni tekmi mladinske rokometne lige so domači igralci zmagali že osmič zapored (premagali so Usnjarja s 30:13) in so se na prvem mestu še utrdili V zadnji tekmi so se izkazali Troha (13), A. Mate (4) in Andoljšek (3). (M. G.)
KOČEVJE - Igralke rokometa iz Kočevja uspešno nastopajo v slovenski ligi za mladinke. Minulo nedeljo so doma igrale z Usnjarjevimi rokometašicami in zmagale z 29:2. Izkazali sta se Jeričeva in Radosav-ljevičeva. (M. G.)
NOVOTEKS JESENSKI PRVAK
V	nadaljevanju lige v kegljaških borbenih igrah so bili doseženi pričakovani rezultati. Novoteks je s tesno, a zasluženo zmago odpravil Železničarja in tako osvojil naslov jesenskega prvaka. V drugi ligi IMV še naprej odlično keglja m zasluženo vodi.
Rezultati:	Pionir	-	Vseh	9
359:379, Novoteks - Železničar 394:388, Luknja - Stari 9 366:379, Stari 9 - Novoteks 354:384, Železničar - Pionir 381:301, Vseh 9 -Gorjanci 368:348, Gorjanci - Železničar 284:394.	x
D. BRATOŽ
OŠ ČRNOMELJ IN OŠ SEMI C
Na občinskem
rokometnem e in pionirke je
prvenstvu za pionirji nastopilo v obeh konkurencah po pet ekip. Pri deklicah je bil vrstni
red naslednji: OŠ Črnomelj, Stari trg. Vinica, Semič in Dragatuš. pri dečkih pa OŠ Semič, Vinica, Dragatuš, Stari trg in Črnomelj.
V. KOBE
Kaj, kje, kdo?
Igralci rokometa v drugi zvezni rokometni in slovenski ligi bodo šli na igrišče v jesenskem delu še enkrat. Sevničani gredo v Zagreb k istoimenski ekipi in po mnenju navijačev bi lahko igrali vsaj neodločeno, osvojena točka pa bi jim nedvomno prišla še kako prav. Ribniški lesarji bodo v
11.	kolu igrali z Rudarjem, vrsto, ki je nevarna predvsem na domačem igrišču. Navzlic temu bi Inlesovi igralci lahko osvojili novi točki, ki bi jih utrdili na petem mestu.
V	11. kolu slovenske rokometne lige igrajo Brežičani doma. Pomerili se bodo z vrsto Iskre, ki je v desetih tekmah dosegla štiri zmage, kar pomeni, da se Dolenjcem v zadnjem kolu jesenskega dela obeta težka tekma. Tudi novomeški Krki, ki bo igrala v gosten z Ormožem, ne kaže nič kaj rožnato, glede na to, da so Novomeščani na dnu lestvice, pa bi morali na gostovanju doseči vsaj neodločen rezultat.
Šahisti v prvi republiški ligi se bodo prihodnjo nedeljo že petič usedli za šahovnice. Novomeščani bodo odpotovali k močni Izbiri, in čeravno letos igrajo z oslabljeno postavo, lahko v petem kolu dosežejo zmago.
Drugo kolo letošnjega dvoranskega košarkarskega prvenstva bo, sodeč po prvem, pritegnilo še več navijačev. Reprezentanca MKŽ Dolenjske je s prvo tekmo navd ušila svoje privržence in prav gotovo si bo drugo srečanje
-	Dolenjci ga bodo odigrali v
novi športni dvorani z ekipo Trnovega - ogledalo še več navijačev. Ker se je reprezentanca
zelo vestno pripravljala na novo prvenstvo, obeta dobro igro in zmago tudi v drugem srečanju.
rm
Mroševo
iz monografije dvanajste brigade s ’* j
brigada brani -belo krajino if g
piše: iado ambrožič-ifovlj
SKRAJŠAN
PODPIS
PESTNER
AFR.
DRŽAVA
TEKMECI
SEV. ITAL. MESTO
ilCIKEL
LOVITEV
GLAS VPIJOČEGA V PUŠČAVI - Zanimivo je, da skoraj vse fotografije, kar so jih podali naši sodelavci za rubriko TISTI HIP, obravnavajo tisti del našega življenja, ki ga prežimo v počitku, ljubiteljskem opravilu ali pri razvedrilu; skoraj nobene fotografije pa ni iz delovnih organizacij, kjer pravzaprav človek preživi precejšen del svojega življenja. Mislili bi lahko, da se v službi nič ne dogaja, če bi seveda sodili po fotografijah v zalogi za našo rubriko. Vendar je prav pri delu toliko novega, nevsakdanjega, izrazitega, lepega, vrednega, da se zabeleži na film. Prav zato, da bi pokazali, kako iznajdljiv fotograf najde zanimive teme tudi v delovni organizaciji, objavljamo fotografijo Toneta Zalokarja iz Krškega. Posnel jo je ob obisku dramske umetnice Muhičeve v krški tovarni papirja. Posnetek je zanimiv, ker je avtorju uspelo ujeti igralko ter napis v nekakšno stripovsko počutje. V rob pomaknjena, izgubljena sredi papirja, kot da kriči besede napisa.
(poienMd iirt preti 20 leti)
Duhovno življenje privilegij?
DRUŠTVA NE BI smela zanemaijati svoje osnovne naloge, to 'e splošen kulturni dvig človeka in skrbi za vzgojo in oblikovanje njegove socialistične zavesti. Nekatera si še vedno prizadevajo, da bi se povzpela v profesionalne vrhove kulture, marsikje pa prav z ozkostjo in diletantsko kulturno dejavnostjo poskušajo, da bi delavca postavili samo na raven ročnega delavca, duhovno življenje pa naj bi še vedno ostalo privilegij posameznikov. Vsa naša društva, zlasti Svobode, pa si morajo z vsemi sredstvi prizadevati, da zmanjšajo obstoječo razliko med fizičnim in umskim delom.
V NAŠI DRUŽBI ima čast različno ceno. Pri marsikomu nima v zasebnem življenju in v odnosih do drugih nobene vrednosti. Veliko, mnogo preveč je ljudi, ki v pehanju za osebne koristi ne gledajo na svojo čast in dostojanstvo človeka. V takih primerih čast ne pomeni nič, poteptana je v blato slabih človekovih lastnosti.
RES JE, daje mestna pekarna preobremenjena in da bi nastal v mestu problem, če zaradi kakršnegakoli vzroka začasno ne bi obratovala. Ne vemo pa, če si bo mesto pomagalo z obnovo male pekarije v bivši Vovkovi hiši.
ODKAR JE ZGRAJEN leseni most čez Krko na Loki, se ves osebni promet iz tega dela mesta in obližnjih vasi, zlasti iz Šmihela, usmerja prek tega mostu. Lahko trdimo, da gre tod dnevno tisoč ljudi v obe smeri.
NA DAN MRTVIH so se Crnomaljčani polnoštevilno zbrali na Gričku, kjer so obudili spomin na vse one, ki so žrtvovali življenja za našo svobodo. Po komemoraciji so se vsi navzoči podali na Trg revolucije. Tu so Crnomaljčani množično protestirali proti zločinskemu napadu Angležev in Francozov na svobodoljubno egipčansko ljudstvo.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 8. novembra 1956)
SVETU OKOLI
BIOLOŠKA VOJNA - Na
Poljskem je nek državljan napovedal svoji ženi vojno. Ko je odpovedalo orožje besed, je posegel po biološkem orožju: v kuhinjo je ženi spustil polno škatlo ščurkov. Ker se žena zanje ni menila, je naselil v njeno posteljo stenice. Zakleta sovražnica se je predala šele, ko je mož zagrozil, da bo nadaljeval vojno z mišmi. Žena je moža tožila zaradi mučenia insektov.
BUTIK ZA COPRNICE - V angleškem mestecu Walsall je neka domiselna gospodinja odprla butik, v katerem prodaja vse predmete, kakršne so v rabi pri čarovnicah: metle, črne mačke, tinkture, lobanje (iz plastike) in drugo podobno kramo. Angleži so vneti kupci, še posebno ker trgovka zatrjuje, da je sama izkušena čarovnica. Ce že čarovnica ni, je prebrisana prodajalka, saj ve, daje praznoverje spet hudo v modi; moda pa za denarne posle prav pride.
PRIPRAVE NA ZIMO Lani so državljani Zahodne Nemčije porabili 240 milijonov mark za obleke in igračke. Letos bo te robe šlo še več v promet, saj prodajalci ponujajo tudi smuči (prve te vrste!), v modi pa so predvsem astrahanske bunde. Da ne bo pomote — vse to velja za pse!
V GLASBO ZAVITA TAJNA - V prostorih, kjer stoluje ameriško ministrstvo za obrambo, neprenehoma igta glasba. Vendar ne zato, ker bi bili uslužbenci tako navdušeni za glasbo, ampak ker se boje, da bi nepoklicana elektronska ušesa razbrala tajne pogovore.
POROČNO DARILO - Kralj otoka Tonge je naročil neki kalifornijski tvrdki sedem metrov dolgo jahto kot poročno darilc svoji hčeri Salote Mafileo Pilo lebu. Ker je naročilo prišlo ma lo prekasno, da bi jahto zgradil do poroke, so kralju poslali fo tografijo podobne ladjice. Barv no!
VELIK PROMET - Igranje golfa postaja na Japonskem vse bolj priljubljeno razvedrilo, zato so igrišča prenapolnjena. Da bi se izognili neljubim strelom v glavo, so na igrišča montirali semafore: rdeča barva pomeni, da je predel zaseden, zelena, da že lahko začneš.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Iz levičarske stranke odletavajo udje
(V državnem) zboru avstrijskega cesarstva je igrala dolgo vrsto let veliko vlogo „levi-ca“, nemška liberalna stranka. Bili so časi, ko je bila tako mogočna, da jej se je morala klanjati takorekoč vsa država. Pa bili so ti časi. Sedaj jih ni več. Sedaj je odklenkalo njeni mogočnosti. V jeseni pada list za listom z drevesa. Iz levičarske stranke pa odletavajo udje in pristaši drug za drugim. Morajo: volilci jih silijo, ki so spoznali, da levica nima niti smisla za versko narodno in gospodarsko vprašanje; služila je bolj židom in njih denaiju, kakor koristi volilcev.
(Prašičja kuga) se je zopet pokazala po novomeškem okraju, in sicer pri prešičih, ki so bili prignani iz Crnomeljskega okraja. Okuženi kraji so: Žužemberk, Ambrus, Tolčane, Cegelnica pri Žužemberku, Selo pri Šumbergu in Krka nad Zagradcem. Razun teh krajev je uga razširjena tudi v Ribniškem, Velikolaškem i Cirkniškem sodnem okraju. Da se razširjenje
te pogubne kuge kar najhitreje ustavi in zatre, so ukazane varstvene naredbe.
(Turški cesar) podaril je črnogorskemu knezu lepo ladijo, ter mu to naznanil. Do-tična avstrijska ladjedelnica pa ladije izročiti noče, ker je Sultan ni plačal. Nameraval jo je kupiti nek bogat Oger, toda kupčija se ni sklenila, ker je Sultan brzojavil, da pomladi plača 350.000 na račun. Denarja pa ne manjka le sultanu, ampak tudi turške državne blagajne so prazne, da vojaki ne dobivajo plače in beračijo po Carigradu.
(Koliko časopisov) se v jed nem letu natisne po vsem svetu? Grozno število, 12 tisoč milijonov; na en kup naložene pole bi znašale visokost 80 tisoč metrov, razgrnjene pole pa bi pokrile 30 tisoč kvadratnih kilometrov.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. novembra 1896)
Čudežno »zdravilo”
Vari ga gospodinja
Novi časi, novi običaji — pa tudi novi ljubavni napoji. Doslej znanim afrodiziakom; spolnim hormonom, johimbinu, vanilji, mandra-goli, cimetu, kantaridinu (španska muha) in „sloviti“ moški vodi iz Kladnja, se je pridružilo še „angleško zdravilo", kot skrivnostno imenujejo ljubezenski napoj, ki ga pripravlja neka angleška gospodinja.
Svet si je od nekdaj želel uživanja in nič čudnega ni, če so šli afrodiziaki vedno dobro v denar. Ce so vsaj malo pomagali opešani moški moči, pa četudi s pomočjo avtosugestije. Tako je tudi z angleško „iznajdbo“, ki bo — če se bo tako nadaljevalo, postala najbolj donosno angleško izvozno blago.
Kot pri vseh podobnih rečeh je vzpon naravnost meteorski. Gospodinja iz Staffordshira je pridno varila nekakšna „zdravila“, ki so jih njeni sovaščani radi pili in z njihovo pomočjo postali bolj moški, kot so sami zatrjevali. Hvala je prišla na ušesa nekemu ameriškemu podjetniku, ki pa se je stvari lotil neprimerno bolj velikopotezno. Pri angleški gospodinji je naročil 20.000 stekleničk, ki so jih ljubezni željni opešani Američani razgrabili v nekaj dneh. Za „biznis“ razpoloženi uvoznik je brž pohitel k angleški ..čarovnici", kot ji že pravi: jo, z novim naročilom: milijon in pol stekleničk. Tedaj pa je tudi Angležinja spoznala, koliko je ura. Mobilizirala je svoje sorodstvo in svojo kuhinjo spremenila v donosno delavnico ljubezenskih napojev.
Kaj je v resnici z napojem, o tem ni rekla še nobene kaka znanstvena ustanova, ki jih v Britaniji sicer ne manjka. Da je ironija in negotovost še večja, pripomore gospodinja sama, ko pravi: „Nikoli nisem trdila, da je moj napoj spolno dražilo — vendar Američani kar drvijo za njim.“
mi’ n
Znano je, da kriminal cveti v mestih, pa tudi, da je pj ometa in izpušnih plinov največ v mestih.
Več avtomobilov več kriminalcev?
Je svinec kriv za porast kriminalca? - Saturnizem
Zdravniki in ekologi vse pogosteje opozarjajo, da je zastrupitev s svincem ena največjih nevarnosti, ki spremlja onesnaževanje okolja. Tudi najmanjša količina svinca, ki pride v telo, povzroči hudo zastrupitev. Naivno je danes še misliti, da so v nevarnosti, da se s svincem za-strupe, le črkostavci in rudarji v rudnikih svinca. Svinec je prisoten tudi v izpušnih plinih izgorelega bencina, v nikotinskem dimu, v vodi in drugod. Saturnizem, kot zastrupitev s to kovino imenujejo, grozi danes vsakomur.
Posledice take zastrupitve so slabokrvnost, trebušne kolike, paraliza posameznih živcev in psihotična stanja. Ce pa naj verjamemo novejšim raziskavam dveh angleških znanstvenikov, potem je svinec kriv za še hujše stvari.
D. Smith in T. Waldron, strokovnjaka za socialno medicino, menita, da svinec vpliva na porast kriminala. Že pred njima so nekateri ugotavljali, da svinec povzroča pri otrocih motnje v obnašanju, Smith in Waldron pa trdita, da sta zanesljivo ugotovila, ko sta statistično obdelala kriminalce, daje v njihovi krvi več svinca kot v povprečnem, socialno uravnovešenem človeku.
Četudi ugotovitve teh dveh raziskovalcev še niso potrjene in jih ni mogoče jemati tako strogo ločeno od ostalih pogojev, ki brez dvoma v veliki meri vplivajo na kriminaliteto, je njun klic kanček pelina več v človeku vse bolj sovražno lastno okolje.
Današnji janičarji
Turkov smo se že od nekdaj bali, saj smo slišali nič koliko pripovedk o njih, kajti pred več sto leti so na konjih s sabljami našim ljudem jemali življenja, imetje in otroke. Še danes se ljudje strahoma lotijo potovanj v to divjo deželo, akoravno vedo, da so se Turki že zdavnaj udomačili Tako se je tudi oni dan nekaj ducatov naših ljudi odpravilo v Istanbul, pa so prišli nazaj divji kot nekdaj janičarji s krivimi sabljami
Najprej sem jih pomiril kot cesarico zavoljo lipove pravde, potlej so mi vsevprek razkladali: „Ogoljufali so nas! Prodali so nas kot janičarje!"
„Kaj, kdo, od kod? “ sem spraševal.
„1, kdo? Naš vodič vendar, ki se je spajdašil s hudičem in Turki “
Drugi se je tolkel po glavi: „Že na poti nam je vse naše novce zamenjal za turške, češ da nas bi Turki okrog prinesli, in mi še opazili nismo, da je četrtino naših novcev pospravil v svoj žep."
„Pa kako hinavsko nas je vodil prve dni k najdražjim trgovcem, akoravno smo na koncu videli lepše in cenejše blago in spominke. Pa še procente je dobival zraven, da ga ni sram!"
„Ali pa hotel, ki je bolj sodil k hlevu, tflko je smrdelo! Nam je pa tvezel, da i’ celem Istanbulu ni boljšega prenočišča. “
„Kaj bi se jezili," jih je nekdo miril," bodimo srečni, da smo ostali na tistih barkačah živi, ko so valovi brizgali po nas in se je les lomil v trske. Zakaj pa on ni šel z nami? "
„Rečem vam, da si je na našem potovanju prislužil več novcev kot v službi celo leto, zato se moramo pritožiti “
Vse to so napisali črno na belem in potrkali na duri, kjer je pisalo: referent za pritožbe. Komaj so pokukali skozi, je izza mize vstal njihov vodič in vprašal: „Men-da se niste prišli pritožit? “ Oni pa nič.
MARTIN KRPAN
Vremensko poročilo je zvezni zločin
ZDA še niso pričistile goščave zakonov, ki se jim smejejo celo konji — —
Sprejetje najnovejšega zakona, ki predpisuje, da morajo biti pornografske revije, razstavljene v kioskih, vsaj štiri čevlje visoko od tal, je v ZDA ponovno vzburil številne glasove. Številnim analitikom ameriških družbenih gibanj pomeni ta predpis dokaz več za utrjevanje njihove teze o „onesnaževanju okolja z zako-ni“.
Amerika še vedno ni prečistila goščave zakonov, ki jih je sprejela od svojega nastanka vse do današnjih dni. In nemalc^jfc kih starih zakonov je v veljavne danes. Polejmo sijih!
Prav malo Američanov ve, da še danes velja zakon, ki določa visoko denarno ali zaporno kazen za tistega, 'ki bi oviral zveznega goloba pismonošo na njegovi poti. Nadalje čaka starše, ki bi svojim otrokom dovolili, da postanejo akrobati, cirkuški jezdeci ali vrvohodci, najmanj dve leti strogega zapora. Po še veljavnem zakonu se žalitev že zdavnaj pomrlih udeležencev državljanske vojne kaznuje s tridesetimi dnevi zapora. Za leto dni gre sedet mornar ali kapetan ladje, ki obljublja ladijski potnici zakon in potem, ko ladja pripluje v luko, svojo obljubo pozabi.
Sila zanimiv je tudi zakon, ki obeta vsakemu, ki bi v Washingtonu privezal konja^ drevesu, leto dni zapora in 1.000 dolarjev kazni. Podobno kazen čaka tudi „nepooblašče-no“ osebo, ki prenaša čez mejo umetno zobovje. Tudi televizijskim napovedovalcem se niti ne sanja, kakšnemu tveganju se izpostavljajo pri svojem delu: po zakonu iz leta 1909 je objavljanje lažnih vremenskih poročil zvezni zločin, ki se kaznuje z zaporom.
Takšnemu stanju se je pred kratkim uprl ameriški kongres, ki je želel razredčiti to ameriško zakonodajno preteklost. Vendar je bil edini sad tega dela razveljavitev prepovedi uvoza kitajskih voznikov rikš v ZDA. Takšen razvoj dogodkov pa ima še drugo negativno plat. Število primerov pred zveznimi sodišči se je povečalo od 90.000 v letu 1964 na 143.000 v letu 19^ Eden najbolj vidnih amerišiS sodnikov pravi, da mu pri branju novega zakona o davkih, ki je zajet v knjigi, debeli 15 cm, pred očmi plešejo samo besede, ki se zdijo nesmiselne: izjema sledi izjemi, nato sklicevanja na kak drug predpis, potem pa spet izjeme . . .
r
Rešitev prejšnje križanke
Bolje je pomagati drugim, kot da drugi pomagajo tebi.
(BION, 300 pred n. š.)
Človekov značaj ni v pameti, ampak v srcu.
JACOBI Značaj je polovica usode.
DE LA GRASSERIE
Značaj daje žar mladosti in spoštovanje nagubani koži in sivim lasem.
EMERSON
EISEN-
HOttER
SKLEPNI
SPEV
EL.
PODZEM.
VOD
CEJLON
DELEŽ
MUSLIM.
BOG
SKLADBA
ZA
KLAVIR
VINSKI
CVET
FR.M.IME
KOTOR
CIMOSOV
AVTO
ST. GR.
Pesnik
Prišli so, na pol ribe, na pol ljudje
Še ena knjiga iz množice podobnih knjig ali presenetljivo odkritje, ki spreminja
zgodovino?
bitij. Siriusovci naj bi bili dvoživke, nekakšna zmes človeka in delfina, človeka in ribe. Takih kipov ljudi-rib pa je najti veliko v asirski in babilonski zapuščini Znani so celo kamniti, kipi ljudi z ribjimi glavami iz še starejših časov. Nekaj takih so odkrili celo pri nas v Lepenskem viru.
Zvezdno prostranstvo že od pamtiveka z nepremagljivo močjo privlači človekovo domišljijo. V praznino vesolja je naselil bogove in bajna bitja, tja je položil posmrtno življenje. Toda ko je začel z razumom opazovati ter meriti, ko se je rodila znanost, so bogovi in bajna bitja izginila iz vesoljske teme; človek je ostiJ sam, izgubljen sredi brezmejnega prostora, v katerem je življenje rodov le bežen hipec v bežnem hipu rojevanja in umiranja zvezd, popolnoma zanemarljiva nič vrednost v brezčasovnem spreminjanju in gibanju materije.
Ta silna samota je podžgala človekovo domišljijo, ki je začela živeti novo življenje, tokrat pod krinko znanosti, da bi zadostila čutu po resničnosti in verjetnosti. Nastale so teorije o NLP, o čudežnih sposobnostih naših prednikov, o pradavnem obisku vesoljcev na Zemlji ipd. Knjige, ki so v na videz znanstvenem pristopu k svoji tematiki tolažile temeljni človekov brezup in mu budile upanje, da nad njim čuvajo in bedijo mogočna bitja iz daljnega vesolja, so šle kot med v prodajo. Tudi pri nas jih je mogoče kupiti vse več, posebno še na hrvaško-srbskem tržišču.
Strokovnjaki so ,.strokovnjake", kot so Daeniken, Landsburg, VViner, Lausch, Andress, Story, preprosto zavrnili kot nepristojne in premalo podkovane, da bi govorili o dokazih in dokazilih obstoja visoko razvite inteligence, ki naj bi se zanimala za .človekovo usodo na Zemlji. Nastal je celo naziv ..domišljijska znanost" kot namigovanje na leposlovna dela znanstvene fantastike.
VZNEMIRLJIVA
KNJIGA
Drugače, kot se je dogajalo z. zdaj že slavnimi knjigami ..Vsemir-
ska setev", „Spomini na bodočnost", „Iskanje starodavnih skrivnosti", „Jezus Kristus - dedič astronavtov" in podobnimi, pa se dogaja s knjigo Roberta Templa „Siriusova skrivnost".
Strokovnjaki ji nimajo kaj očitati, težko pa bi očitali tudi njenemu avtorju nestrokovnost: 30-let-ni Robert Temple je član Britanskega kraljevega asUonomskega društva, diplomiral je iz orientalistike in sanskrta na pennsylvanij-ski univerzi, celih osem let pa se je izčrpno ukvarjal s študijem antropologije in starih mitov.
Kaj trdi v svoji knjigi?
KDO JE DOGONOM IZDAL SIRIUS B?
Presenetljivo je predvsem osnovno dejstvo, na katerega je oprl vsa izvajanja svoje knjige, odkritje namreč, da Dogoni.afriško pleme, veruje, da je središče in gonilo vsega stvarstva zvezda, ki se giblje okoli Siriusa, ter da je ta zvezda najmanjša in najtežja v našem svetu. Po njenem gibanju okoli Siriusa naj bi uglasili tudi svoj koledar. Ta zvezda resnično obstaja; astronomi jo imenujejo Sirius B, vendar s prostim očesom ni vidna.
Sirius B je tako imenovana zvezda beli pritlikavec. Gre za nebesno tvorbo, katere materija je strahovito zgoščena; škatlica vžigalic bi na nji tehtala 1250 kilogramov. Astronomi so prvič zvedeli za to zvezdo šele leta 1862, ko sojo odkrili z močnimi teleskopi
Francoski antropologi so prvi zapisali dogonski mit, Robert Temple pa je spoznanje astronomije povezal z mitom in prišel do vznemirljive misli: Dogonom je skrivnostni Sirius B nekdo izdal, saj ga sami v svojem primitivnem življenju ne bi nikoli mogli odkriti. Ker pa je po izročilu Dogonov samih njihov mit star tisočletja, je jasno, da za malo, težko zvezdo niso slišali od ljudi.
Tu se je začel klobčič misli odvijati v smer, ki je avtorja pripeljala v vode, kjer suvereno vodi svojo barko fantazijske znanosti Daeniken s svojimi somišljeniki. Temple je namreč prepričan, da so neka inteligentna bitja obiskala Zemljo ter da so prišla s Siriusa B. Ljudem naj bi posredovala delček svojega znanja ter med drugim poročilo o njihovi matični zvezdi, ki se z Zemlje ne vidi.
Ko išče druge dokaze, da so se Siriusovci res izkrcali na Zemlji, našteva avtor vrsto mitov starodavnih narodov Bližnjega in Srednjega vzhoda, od koder so pred davnimi stoletji prišli tudi predniki današnjih Dogonov. Sčasoma naj bi resnica postala mit, prava vsebina pozabljena in resnica zabrisana v komaj 'še spoznavne oblike.
Zanimivo je tudi to, da Temple meni, da je na Zemlji veliko približnih upodobitev zunajzemeljskih
Babilonski ribji bog: pričevanje o inteligentnih bitjih s Siriusa?
		1: 			
94
Tedaj je Bojanov d!*og dosegel dno. Deček se je krepko uprl in splav je sunkovito odrinil proti bregu, pa se že nekaj trenutkov nato z vso silo zaletel v skalo, se zamajal, zahreščal in se razbil. Razrahljane in premočene vezi so popustile. Vsi trije so se znašli v vodi, ki pa ni bila niti globoka niti deroča. Znašli so se bolj v nekakšnem obrežnem tol-
V V	» I J J J
95
Prvi je dosegel breg Kuni in na vso moč otresal mokroto s svojega gostega kožuha. Dečka sta bolj mislila na svoje stvari kakor na breg. Z obupno odločnostjo sta jih lovila po vodi in s tistih hlodov, ki so se še držali skupaj. Posrečilo se jima je ujeti šotorsko plahto, perilo in še nekaj drugih malenkosti. Prav tako srečno sta jih tudi spravila iz vode na breg k Kuniju.
96
Zoran je naglo pregledal položaj in ugotovil, da morajo ležati tisti predmeti, ki so popadali v vodo, na dnu plitvega obrežnega tolmuna. Globina je znašala komaj meter in pol ali kvečjemu nekaj več. Ker je bil tolmun na spodnji strani zaprt, jih tok še ni mogel odnesti s seboj. S potapljanjem bi jih še bilo mogoče izvleči. Zagnal se je prvi spet v vodo in se potopil, t- *
Medtem ko je bilo 10. septembra 1944 njeno številčno stanje še razmeroma visoko, brigada je imela 600 borcev in bork, je to število 12. septembra padlo na 562, kar je za 38 borcev manj kot 10. septembra. Med manjkajočimi je bilo veliko takih, ki jih je brigada poslala v druge enote. S tem je v brigadi ponovno nastal problem upadanja števila borcev.
Štab brigade je po bojih 5. in 1. septembra spoznal, da so položaji 1. bataljona v Velikem Cerovcu za varnost bataljona nezanesljivi. Zato ga je premestil bliže 2. bataljonu v Vinjo vas. Tudi 3. bataljon je zamenjal položaje in se preselil v vas Mihovec. Tako so se bataljoni približali drug drugemu in so si lažje priskočili na pomoč. Tako razporeditev je brigada imela že 12. septembra.
Odslej je sovražnik vedno redkeje napadal Dvanajsto. Vzrok je bil v tem, daje VII. korpus z vsemi enotami začel napadalne akcije na domobranske postojanke stiškega vozlišča in da je uspešno rušil železniško progo Zidani most—Trst. Sovražnik je bil tako vse bolj zaposlen na bojiščih, ki jih je razvnel VII. korpus, zato je moral na njih uporabljati tudi čete iz Novega mesta, ki bi sicer bile proste za boj proti Dvanajsti brigadi.
Naj omenimo le najvažnejše boje, ki jih je brigada imela do 5. novembra 1944.
Velika korpusna akcija je bila v noči na 16. september. Tedaj je Gubčeva brigada rušila železnico med Grosupljem in Predolami, Cankarjeva pa je imela nalogo uničiti postojanko v Višnji gori. Kot pomoč tej akciji je 15. brigada napadala postojanko Lešnica med Novim mestom in Kronovim, Dvanajsti pa so naložili nalogo, naj demonstrativno napade Novo mesto. Brigada je napadala vso noč, zjutraj pa se je umaknila.
Bitka pred Novim mestom
Komaj se je brigada razmestila, že je sovražnik napadel. Njegova akcija seje začela 17. septembra ob 5,30. Ni točno znano,katere sovražne enote so nastopale. Iz situacijskega poročila štaba 12. brigade z dne 17. septembra zvemo, da se je že zvečer 16. septembra pripeljalo v Novo mesto kakih 150 domobrancev iz postojank Dobrava pri Št. Jerneju in iz Kostanjevice na Krki. Poročilo organizacijskega štaba slovenskega domobranstva pa poroča le, da so 17. septembra v Novem mestu angažirali večje sile. Iz tega bi sklepali, daje sovražnik za akcijo uporabil četo, ki seje že prejšnji večer pripeljala v mesto in verjetno še eno četo slovenskih domobrancev iz Novega mesta. Verjetno ju je spremljal manjši oddelek iz sestave 1. bataljona 14. SS policijskega polka. Sovražna skupina je štela okoli 200 mož. Cilj njenega napada je bil 3. bataljon. Zanimivo je, da se je bil ta bataljon komaj premestil v Mihovec in že je sovražno poveljstvo zvedelo za to in nemudoma organiziralo akcijo v nadi, da se bataljon še ni dobro spoznal z novimi razmerami in se tudi ni dobro zavaroval.
Sovražnik je prihajal iz mesta v dveh skupinah. Njegova desna, zahodna skupina je poto\ala iz Ruperč vrha in je spotoma uničila izvidnico 3. bataljona pri cerkvi Sv. Florjana. Dva borca sta padla, dva pa sta ušla. Kolona je nadaljevala pohod. Med tem časom, okoli 5,30, je topništvo iz Novega mesta obstreljevalo položaje 3. in 1. bataljona. Sovražna skupina se je medtem približala Mihovcu. Toda naletela je na zasedo tega bataljona, ki je bila postavljena tako, da je varovala dostop k vasi. Zaseda se je krepko upria in sovražnik ni mogel naprej. Počakati je moral na pomoč in sodelovanje druge skupine, ki je potovala vzporedno s prvo skozi Škrjanče in Rakovnik pri Birčni vasi. Nato se je vzpela na pobočje v smeri proti Podgradu, da bi udarila na 3. bataljon s severa. To bi bil nevaren juriš v hrbet partizanski zasedi. Toda tedaj so bile nared za boj tudi druge enote 3. bataljona, ki so skupaj z zasedo jurišale na sovražnika in ga prisilile k umiku. Del 3. bataljona je preganjal sovražni skupini prav do Lakovič in Jume vasi in je tam ujel domobranca. Omeniti je treba še, da je med bojem pri Mihovcu komandant brigade postavil 2. bataljon na položaje okoli Podgrada in Pristave in s tem zavaroval celotno razmestitev brigade. Tudi četa 2. bataljona je priskočila na pomoč 3. bataljonu in se udeležila boja. Skupne izgube 2. in 3. bataljona so bile: 3 mrtvi in
poiščite ga
prodajnem
mestu
$!'"*' H* HAailO)!
\ 3M3HV ^ flOMUH
KOLEDAR
VREME
HUMOR
PR«
P)))
pivovarna Jfl laško
PROSTA DELOVNA MESTA!
Komisija za medsebojna razmerja pri »METALNI"
-TOZD TOVARNI LAHKIH KONSTRUKCIJ, KRMELJ
Rr a z p i s u j e prosto delovno mesto
2 ELEKTRIČARJEV
Pogoji:
Končana poklicna šola elektro stroke, odslužen v vojaški rok. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o ugotavljanju in delitvi dohodka in OD.
Stanovanja ni.
Prošnje sprejema komisija za medsebojna razmerja pri TOZD TLK 15 dni po objavi razpisa.
IT3V2AI/I <
rreoviMiHAS
3HIAA0U
™ AHITAflS AVOHIJVAR
f,
M
NASVETI ZANIMIVOSTI UGANKE
imiHOVA PRATIKA 1977
ISKRA-AVTOMATIKA,
Ljubljana, n.sub.o.
TOZD ELA
NOVO MESTO, n.sub.o.
objavlja prosta delovna mesta:
/
1. ANALITIK
2. STRUGAR
Pogoji za zasedbo delovnih mest so:
pod 1: višja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod 2: poklicna šola - strugar, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazilom o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi kadrovski službi na naslov: TOZD ELA Novo mesto, Ragovska c. 7/a.
DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE „DR. IVAN PRIJATELJ, SODRAŽICA"
razpisuje delovno mesto
TAJNIKA
s polnim delovnim časom, za nedoločen čas.
f
Kandidat mora opraviti trimesečno poskusno dobo. Pogoj: dokončana srednja šola, znanje strojepisja. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi.
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO- ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA	ZA
OPRAVLJENO DELO!
nem CENTE!
NOVO
če se ne morete odločiti za nakup
VAM IMV NUDI V NAJEM
svoja gospodarska in specialna vozila
DIESEL MOTOR MERCEDES BENZ 220D
BENZINSKI MOTOR RENAULT 16
IMV 2200 D MINIBUS
ij t **
asm
IMV 1600 BR SANITET
IMV 2200 D KAMIONET
IMV 2200 D FURGON
— Dan vaše odločitve — dan prevzema vozila
— Zagotovljena uporaba brez zastojev
IZKORISTITE NOVO OBLIKO STORITEV IMV
preko poslovalnic:
— Ljubljana, Titova 172-a tel.: 343—485, 343-471
— Novo mesto, Zagrebška 10 tel.: 23-311
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL
novo mESTO
DEMONSTRACIJA ORODJA
»■itn*5**
OSNOVA KLIP KLAP ORODJA JE VRTALNI STROJ, NA KATEREGA LAHKO ENOSTAVNO IN HITRO PRITRDIMO RAZLIČNE PRIKLJUČKE:	KR02N0	2AGO,	POVRATNO ZAGO,
VIBRACIJSKI BRUSILNIK, VRTNE ŠKARJE IN BRUSILNIK. ORODJE LAHKO UPORABLJAMO ROČNO ALI PRITRJENO NA VERTIKALNEM STOJALU, MIZI ZA ŽAGANJE, HORIZONTALNEM DRŽAJU ALI LESNI STRUŽNICI
§8
S TEM ORODJEM BOSTE MNOGO OPRAVIL V HIŠI, STANOVANJU, NA VRTU IN AVTU OPRAVILI SAMI. KLIP KLAP ORODJE IN PRIBOR DOBITE V GARNITURAH ALI POSAMEZNO
VABIMO VAS
NA DEMONSTRACIJE IN PRAKTIČNO UPORABO KLIP KLAP ORODJA, KI BODO V PRODAJALNI NOVOTEHNE V NOVEM MESTU NA GLAVNEM TRGU 11
11. IN 12. NOVEMBRA OD 10. DO 12. URE IN OD 14. DO 16. URE
POSEBNA UGODNOST!
NOVOTEHNA NUDI V TEDNU DEMONSTRACIJ 10% POPUSTA ZA KOMBI GARNITURE BC 1 14 IN BC 117!
KONFEKCIJA
l$ca
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
zultatih gospodarjenja v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Pri tem naj uvodoma omenimo, da je ekonomičnost v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu dosežena z 99,13 odstotka, rentabilnost pa s 101,70 odst. Pri tem je potrebno upoštevati spremembe v načinu obračuna dohodka po plačani realizaciji, ki je uveljavljen v letošnjem letu, saj v dohodek ni všteto 8 odstotkov fakturirane realizacije.
Na ekonomičnost so vplivali tudi nekateri povečani stroški, kateri kljub prizadevanju ob izvajanju stabilizacijskega programa naraščajo hitreje od planiranih. Poleg stroškov pa so v tem obdobju porasle tudi pogodbene in zakonske obveznosti za 17 odstotkov.
Produktivnost, merjena na fizični obseg proizvodnje, je porasla komaj za 1,4 odstotke. Razlog majhnega porasta produktivnosti je predvsem v tem, ker so bolniški izostanki večji od planiranih za 4 %.
OSEBNI DOHODKI
Gibanje osebnih dohodkov je v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov konfekcio-narjev Slovenije, ni pa v okviru resolucije o ekonomskem razvoju SRS za leto 1976, ki pravi, naj osebni dohodki rastejo 10 odstotkov počasneje kot bruto dohodki. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta so osebni dohodki narasli za 16 %, to pa je toliko, kot so narasli življenjski stroški v tem času. Povprečni osebni dohodek je tako v Lisci za 14 odstotkov nad povprečjem skupine kon-fekcionarjev in 7 odstotkov pod republiškim povprečjem v gospodarstvu.
IZVOZ
Izvoz Lisce je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta dosežen s 180 odstotki, v strukturi realizacije pa predstavlja 37 odstotkov. Tako povečanje izvoza je vsekakor vplivalo na vsa gibanja v delovni organizaciji in zahtevalo veliko naporov vseh delovnih ljudi.
NOVE NAPORE ZA LEPŠO BODOČNOST
ZA PRAZNIK ČESTITAMO!
12. NOVEMBER -
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
Sevniška konfekcija Lisca je največja delovna organizacija v občini, saj zaposluje v svojih organizacijah združenega dela okoli 1500 delavcev, poleg tega pa je s sporazumom o združevanju dela in sredstev povezana s tozd Mideri iz Zemuna, kjer je zaposlenih 260 delavcev. Samoupravno je delovna organizacija organizirana v šest temeljnih organizacij združenega dela in v delovno skupnost skupnih služb:
1. TOZD Krojilnica
2. TOZD Šivalnica Sevnica
3. TOZD Šivalnica Krmelj
4. TOZD Šivalnica Zagorje
5. TOZD Šivalnica Senovo
6. TOZD Tončkov dom na Lisci
7. DS skupnih služb
LETOŠNJE GOSPODARJENJE
V delovnih kolektivih temeljnih organizacij združenega dela ravno sedaj teko razprave o re-
Izvoz je bil realiziran takole: 47 odstotkov v države EGS 21 odstotkov v države EFTA 28 odstotkov v države SEV
in
4 odstotke v ostale države.
Na povečano likvidnost je vplivala nova politika plačevanja in se je zaradi tega zmanjšal obseg dolžnikov, zlasti pa tistih, ki so v prejšnjih letih plačevali svoje dolgove z velikimi zamudami.
Praznovanje občinskega praznika je vsekakor edinstvena priložnost, napravimo bilanco uspehov, ki smo jih dosegli v minulem obdobju, ravno tako pa tudi dolžnost, da opozorimo na šibke točke v našem programu potreb in želja, ki so ostale neizpolnjene. Teh je precej, toda to še ne pomeni, da jih nekoč ne bomo dosegli. Možnost, da si lahko delovni ljudje in občani po lastni presoji in odločitvi v okviru objektivnih možnosti urejajo vsakodnevne potrebe, nam daje ustava, šečbolj določeno pa jih nakazuje zakon o združenem delu.
Gospodarska moč občine se iz leta v leto krepi, dasi-ravno letos tudi našim delovnim organizacijam ni bilo prizaneseno s težavami, ki jih je bilo čutiti tudi v gospodarstvu izven meja naše domovine. Velik uspeh so dosegli delavci „Metalne" Maribor TL K, TOZD Krmelj, ki so ob izdatni pomoči širše družbene skupnosti zgradili novo delovno dvorano, v kateri bodo proizvajali lažje in boljše, tik pred otvoritvijo je nova samopostrežna trgovina Trgovskega podjetja Sevnica, Gostinsko podjetje Sevnica je končalo obnovo svojih prostorov, od katerih je najpomembnejši hotel „Ajdovec Na področju družbenih dejavnosti je bilo zgrajeno več prepotrebnih objektov. Med najpomembnejše štejemo novo osnovno šolo na Blanci, nova objekta v domovih počitka na Impoljci in Loki, kmalu pa bo zgrajen še manjši vrtec v Sevnici. Dokončana je bila tudi adaptacija dvorane v gasilskem
domu v Sevnici, ki sedaj služi v kulturne in druge namene, obnovljen je bil Zadružni dom na Bučki, v teku pa je tudi obnova mladinskega doma v Šentjanžu. Zelo uspešne pri svojem delu so bile letos krajevne skupnosti, saj je bilo moderniziranih več pomembnih cestnih odsekov kot cesta Krmelj— Šentjanž, Krmelj—Gabrijele, Radulje—Jerman vrh, Bo-štanj—novi most, Florjanska ulica v Sevnici in še mnogo drugih. Poleg cest je bilo zgrajeno tudi več vodovodov in drugih objektov.
Razumljivo je, da se z uspehi, čeprav niso majhni, ne moremo zadovoljiti. Še vedno je odprtih veliko problemov, ki tarejo občane, zato bo potrebno marsikaj postoriti tudi v bodoče. Delovni ljudje in občani Sevnice so med prvimi v Sloveniji sprejeli družbeni plan razvoja občine za obdobje 1976—1980, v katerem so programirali tisto, kar še manjka za hitrejši in skladnejši razvoj občine. Velik poudarek pri planiranju je bil dan nadaljnjemu razvoju obstoječega gospodarstva, h kateremu naj bi pomemben delež prispeval tudi Jugota-nin Sevnica, ki se bo postopoma razvijal v bazično kemijo, enega od stebrov bodočega razvoja Slovenije nasploh. Da bi začrtane naloge lahko dosegli, pa moramo skrbeti tudi za izobraževanje ter telesni in kulturni razvoj. Nadaljevati moramo izgradnjo mreže osnovnih in strokovnih šol, športno rekreacijskih objektov, predvsem pa cest, ki so pogoj za hitrejši gospodarski in kulturni razvoj ter za napredek sploh. Da bi načrte lahko uresničili, je potrebno tudi v bodoče tako uspešno kot do sedaj sodelovanje in prizadevanje vseh občanov in delovnih ljudi v občini.
Ob prazniku čestitam vsem delovnim ljudem in občanom in jim želim pri delu mnogo uspehov, dobrega počutja in osebnega zadovoljstva.
REBERNIK JANKO, PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE SEVNICA
PRAZNIK SEVNIŠKE OBČINE - 12. NOVEMRER
ZASLUGE VSEH DELAVCEV
V okviru prizadevanj za dosego stabilizacijskega programa so delavci Lisce pokazali veliko razumevanja. Za pokritje izgubljenega delovnega časa zaradi potrebnih sestankov in zborov delovnih ljudi so vsi zaposleni delali dve sicer prosti soboti. Ta primer je edinstven in naj bi bil za vzor ostalim, tako meni tudi kolektiv Lisce, da bi enaka prizadevanja sprejeli vsi kolektivi v Sloveniji.
Ob prazniku občine, ki ga slavimo v spomin na legendarno osvoboditev političnih zapornikov, pripadnikov Brežiške čete iz sevniških zaporov.čestitamo delovnim kolektivom in vsem občanom za dosežene uspehe ter hkrati želimo mnogo novih delovnih zmag pri nadaljni graditvi naše družbe.
SKUPŠČINA OBČINE
SEVNICA
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS vodstva organizacij in društev v občini
12. NOVEMBER - PRAZNIK SEVNIŠKE ORČINE -12. NOVEMRER
NOVA PROIZVODNA DVORANA V KRMELJU
URESNIČITEV STARIH ZELJA
Potrebe in želje po razširitvi prostorov so bile v krmeljski Metalni že od same ustanovitve obrata leta 1962. Tudi potreba po razširitvi strojnega parka se je pokazala kmalu po začetku obratovanja. V tej zvezi so leta 1973 izdelali sanacijski in investicijski program. Ta je predvideval izgradnjo nove hale, ki bi nudila streho vsem delavcem, ki so delali na prostem iri bi tako dosegli večjo produktivnost in predvsem varnost delavcev. V letu 1975 so bili odobreni krediti, marca letos pa so pričeli graditi.
rULU* '
Zunanjost nove hale.
m metalna
metalna
TOVARNA LAHKIH KONSTRUKCIJ
Vrednost celotne investicije z obratnimi sredstvi vred znaša 43 milijonov, od tega 14 milijonov obratnih sredstev, in 16 milijonov gradbenih objektov, ostalo pa so stroški za nabavo strojne opreme. Delo so pričeli in izpeljali s pomočjo rezervnega sklada SRS, Ljubljanske banke, občinskega sklada ter s pomočjo ostalih temeljnih organizacij združenega dela v Metalni. Zlasti pomemben pa je pri tem delež lastne udeležbe, saj so vsi delavci prispevali enomesečni zaslužek za novo gradnjo. Gradbena dela je opravilo GIP Beton iz Zagorja, jeklene konstrukcije pa so izdelali sami v obratu v Krmelju. Mostne žerjave je izdelala mariborska Metalna, nova velika investicija pa obsega tudi enega največjih varilnih aparatov v Sloveniji firme ARMCO, ki so ga uvozili, njegova vrednost pa znaša 1,3 milijona dinarjev. Nabavili so tudi novo avtodvigalo, rezilni kopirni stroj, uredili novo avtomatično peskamo s prekritjem, kar je veljalo 3 milijone dinarjev. Uredili so tudi strugo potoka Hinja in napravili nov most.
Večino del, ki so jih doslej opravljali na prostem, bodo preselili v novo dvorano.
KRMELJ IN NJEGOVA TOVARNA
V krmeljski Metalni je zaposlenih okoli 350 delavcev iz Krmelja in okolice. Pri tem so všteti tudi delavci, ki delajo v prodajno-projektivnem inženiringu v Mariboru in Ljubljani. Delavci v proizvodnji so v glavnem kvalificirani — teh je 75 odstotkov. Tovarna ima lastno vajensko delavnico. V njej se na
Notranjost nove hale — novih 2500 kvadratnih metrov pokrite delovne površine.	\
leto izuči 10—15 kvalificiranih delavcev, ki se v glavnem vsi zaposlijo v domači tovarni. V krmeljski tovarni lahkih konstrukcij imajo tudi lasten zelo lepo urejen obrat družbene prehrane, kjer nudijo svojim delavcem nadpovprečno dobro prehrano. Delavci, zaposleni v Metalni, so v glavnem polprole-tarci — predvsem starejši delavci, saj imajo doma povečini večjo ali manjšo kmetijo. Mlajši delavci pa so v glavnem proletarci, ki iščejo stanovanja v neposredni bliini delovnega mesta.
PROIZVODNI PROGRAM
Krmeljska Metalna — tovarna lahkih konstrukcij obsega zelo širok proizvodni program- od konstrukcij po naročilu do tipskih hal. Ponašajo se s celo vrsto zahtevnih objektov, ki so jih naredili v Sloveniji in v drugih republikah. To so razna dela v železarnah: Jesenice, Zenica, Nikšič, Ravne, Štore, Smederevo, Vareš, Skopje, llijaš, Si-sak, nato objekti za kemično in predelovalno industrijo: Zorka Šabac, Cinkarna Celje, Tovarna dušika Ruše, Pinus Rače, Lek
ČESTITAMO ZA
PRAZNIK SEVNIŠKE ORČINE - 12. NOVEMRER
kopitarna
TOVARNA KOPIT, PET, ROLET IN OSTALIH IZDELKOV
TRŽIŠČU NUDIMO:
- LESENE PETE
- LESENA IN PLASTIČNA KOPITA
- LESENO OBUTEV IN
- PLASTIČNE ROLETE
PRIPOROČAMO NASE IZDELKE IN ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE SEVNICA !
S peskanjem jeklenih površin dosežejo lahko visok sijaj.
Ljubljana, Komgrap Beograd, 3. maj Reka, IMV Novo mesto, Boris Kidrič Maribor, Soko Mostar, Djuro Djakovič Slavonski Brod, TAM Maribor, EMO Celje, Titan Kamnik, Kovinar Osijek, G. P. Sava Jesenice, Vulkan Reka in vrsta drugih. Zgradili so tudi vrsto metalurških in energetskih objektov, hale za razne industrijske panoge, skladišča, športne dvorane in turistične objekte, poslovne stavbe, razstavne paviljone itd. V zeleni plan se vključujejo s svojimi rastlinjaki in toplimi gredami, ki so popolnoma lastna konstrukcija in izdelava, edino avtomatika za gretje, vlaženje, namakanje in razprševanje v teh objektih je uvožena iz Nizozemske. Pomembna je tudi proizvodnja tipskih dvoran za telovadnice za ves program športnih iger. Ta način gradnje teh objektov je najcenejši.
Z otvoritvijo nove proizvodne hale se bodo kapacitete tovarne povečale na 8 do 10 tisoč ton na leto, kar je srednja velikost v jugoslovanskem merilu.
0NPZ
ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV PROIZVODNE IN STORITVENE DEJAVNOSTI
Proizvaja:
A Izdelke kovinske galanterije, vodno-instalacijski material, zračnike, konzole za umivalnike, avtomobilsko opremo, peči za centralno ogrevanje in bojlerje, razne kovinske izdelke po naročilu, karnise iz al. profilov.
B Cementnine, vse vrste plohastih teraco stopnic, okenske police in vrtne plošče.
C	Proizvaja širok izbor izdelkov iz plastičnih mas.
D	Izvaja in montira notranjo opremo po projektih	naročnika in po
lastnih načrtih, tlakarska in parketarska dela, elektroinstalacij-ska dela, stavbno pohištvo, dobavlja in montira vse vrste okenskih senčil.
E	Livarstvo — vlivanje izdelkov iz brona, medenine	in zamaka.
Za	občinski praznik iskreno čestitamo vsem	delovnim	lju-
dem in obrtnikom v občini ter obenem vabimo vse obrtnike z območja Dolenjske k sodelovanju.
V_i.
Trgovsko
podjetje
SEVNICA
&
Jdrultn« dctovn« organu»cir« hmeiijUva. »r>&utU>f. trgovnc m gottinttv«
dobrina
Priporočamo vam nakup v naših poslovnih enotah - prodajalnah v Sevnici in okolici ter obenem čestitamo vsem občanom za praznik.
12. NOVEMBER - PRAZNIK SEVNIŠKE OBČINE 12. NOVEMBEB - PBAZNIK
PROSTA DELOVNA MESTA!
r
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
„KRKA", farmacevtika, kozmetika, kemija, zdravilišča NOVO MESTO
KRKA
razglasa prosto delovno mesto
TAJNICE
pravne službe
Na razglašeno delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki imajo končano ekonomsko ali 4-letno administrativno šolo in vsaj eno leto delovnih izkušenj. Zaželene so izkušnje z dela v odvetniški pisarni ali na sodišču.
Rok prijave je 7 dni po dnevu objave razglasa.
Vsi, ki so zainteresirani za zasedbo razglašenega delovnega mesta, naj pošljejo pismene ponudbe z življenjepisom na kadrovsko službo podjetja v Novem mestu. Cesta herojev 45.
PROSTO OtlOMMO »fS™
TAM MARIBOR, TOZD BELOKRANJSKA ZELE-ZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA „BELT", ČRNOMELJ
Rr a z p i s u j e
prosto vodilno delovno mesto
VODJA KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA
Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba z najmanj 8-letnimi delovnimi izkušnjami, od tega 5 let na podobnem delovnem mestu
in oglaša prosti delovni mesti
1. PRAVNIKA
Pogoji: visoka strokovna izobrazba pravne smeri z 8-letnimi delovnimi izkušnjami in pravosodnim izpitom. Stanovanje po dogovoru.
2. ELEKTROTEHNIKA-jaki tok
Pogoji: tehnična srednja šola — smer jaki tok, po možnosti 8 let delovnih izkušenj.
Kandidati, ki morajo biti moralno politično neoporečni, naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi na Belt, Črnomelj. Prijavam naj priložijo spričevalo o končani šoli in drugo dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po zaključku razpisnega roka.
VABNOSTNI PASOVI!!
AVTOMOBILISTI, POZOR!
Ali že imate v svojem vozilu vgrajen varnostni pas? Po uradnem listu 20/75 bodo morala imeti s 1. 1. 1977 osebna vozila vgrajene varnostne pasove.
OBVEŠČAMO VAS,
da poleg ostalega dela tudi vgrajujemo varnostne pasove, katere imamo že na zalogi.
Delovni čas v AMZS Baza Otočec je vsak dan od 8. — 19. ure.
Priporočamo se vam — obiščite nas!
AMZSTTBOTOČEC telefon 987 ali 22-620
„NOVOTEHNA", trg. podjetje na debelo in drobno Novo mesto, Glavni trg 11,
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
REFERENT NABAVE AVTOMOBILSKIH DELOV
ADMINISTRATOR v komercialnem sektorju VOZNIK TOVORNEGA AVTOMOBILA
1. 2.
3.
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: ad 1)
KV prodajalec avto stroke s 3 leti delovnih izkušenj, vozniški izpit za „B" kategorijo, poskusno delo 3 mesece, ali KV avtomehanik s 3 leti delovnih izkušenj v nabavi, vozniški izpit za „B" kategorijo, poskusno delo 3 mesece; ad 2)
KV prodajalka z znanjem strojepisja, poskusno delo 2 meseca; ad 3)
voznik „B" „C" in „E" kategorije z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
Prijave sprejema splošni sektor podjetja 10 dni po objavi.
V.
Odbor za medsebojna razmerja pri
ISKRI, INDUSTRIJI ZA AVTOMATIKO TOZD NAPAJANJA n.sub.o.
Bršlin 63, Novo mesto
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. EKONOMIST ali organizator (končana I. ali
II.	stopnja ustrezne šole) z nekajletno prakso, za delo na analizah in organizaciji.
2. VEC ELEKTROTEHNIKOV (jaki ali šibki tok) za delo v konstrukciji, kontroli in prodaji.
3. VEC KV KLJUČAVNIČARJEV za delo v kle-parni.
4. ADMINISTRATORKE IN STROJEPISKE.
Delo je za nedoločen čas, poseben pogoj: poskusno delo.
Prošnje z dokazili pošljite kadrovski službi.
Objava velja do zasedbe delovnih mest. Nastop dela je možen
takoj.
HP KOLINSKA (n.sol.o.) LJUBLJANA TOZD TOVARNA ZA PREDELAVO KROMPIRJA MIRNA NA DOLENJSKEM
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. KLJUČAVNIČAR - VZDRŽEVALEC;
pogoj: KV delavec strojne ali (pogojno) električarske stroke, po možnosti z nekajletno prakso; delo je za nedoločen čas.
2. KURJAČ VISOKOTLAČNEGA KOTLA;
KV delavec strojne ali električarske stroke z izpitom za kurjača visokotlačnega kotla. Delo je za nedoločen čas.
3. VEČJE ŠTEVILO DELAVK IN DELAVCEV za delo v proizvodnji — predelavi krompirja. Delo je za določen čas (za 6 mesecev) z možnostjo kasnejše stalne zaposlitve.
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: HP KOLINSKA (n.sol.o.) LJUBLJANA, -TOZD TOVARNA ZA PREDELAVO KROMPIRJA, 68233 MIRNA NA DOLENJSKEM, v roku 8 dni po objavi tega oglasa.
A V
KONFEKCIJA „KOMET' METLIKA
razpisuje prosta delovna mesta
VODJE FINANCNO-RACUNSKEGA SEKTORJA
VODJE PRODAJE
1.
2.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1.
— visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri
—	5 let delovnih izkušenj
—	organizacijske sposobnosti pod 2.
— višja šolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri
—	4 leta delovnih izkušenj
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite kadrovsko-splošnemu sektorju podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
PROSTO DELOVNO MESTO
OBRTNA ZADRUGA KRŠKO
Cesta krških žrtev 67
68270 KRŠKO
objavlja
prosto delovno mesto
VODJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA.
Za delovno mesto se zahteva:
— da ima kandidat višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delovnem mestu računovodje,
— da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu računovodje,
— da ima organizacijske in koordinacijske sposobnosti ter široko splošno razgledanost.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
„KOVINAR" ČRNOMELJ
objavlja delovno mesto
MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
za določen čas Pogoji:	srednja	izobrazba
ekonomske ali administrativne smeri ali nižja šola z 2-let-no prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu. Ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi. Nastop dela: januar 1977.
OSNOVNE SOLE NOVO MESTO TOZD BRSLJIN, NOVO MESTO
razpisuje prosto delovno mesto
SNAŽILKE - POMIVALKE
za delo v jedilnici in kuhinji
Delovni čas je od 8. do 16. ure.
Za delovno mesto je predpisana poskusna doba.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
TRGOVSKO PODJETJE
Tstui-favz
KOPER
objavlja prosti delovni mesti
PRALCA IN PRODAJALCA
na bencinskem servisu Krško.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1. za delovno mesto pralca za določen čas:
a)	šolska izobrazba: priučen delavec
b)	delovne izkušnje: brez prakse
c)	preizkus delovnih sposobnosti:	3-mesečno	poskusno
delo
2. za delovno mesto prodajalca za nedoločen čas:
a) šolska izobrazba: KV trgovec, mehanik ali avtoelektri-
čar
b)	delovne izkušnje: 2 leti prakse
c)	preizkus delovnih sposobnosti:	3-mesečno	poskusno
delo.
Kandidati naj dostavijo pismene prijave z ustreznimi dokazili splošnemu sektorju podjetja Istra-benz, Koper, Vojkovo nabrežje 10. Informacije tel. 22-681, int. 05.
POTA in
Dežurni poročajo
TAT PRI GOSPODIČNI - 4. novembra dopoldne je Novomeščan Ivo Lovrinovič pustil svoj avto „La-da“ ob cesti proti Gospodični in zavil v gozd. Ko se je vrnil, je opazil, da je medtem nekdo vlomil v avto. Izginila je ura, vredna okrog 2.000 din, medtem ko je še za 1.000 din škode na avtomobilu.
DVE ROMKI STA GA - Franc Kapš v Regerči vasi je imel 6. novembra dopoldne tatinski obisk. Med prosjačenjem sta mu dve Romki izmaknili iz stanovanja 4.500 dinarjev.
SAMO DO BRSLINA - Stanku Zalokarju iz Ločne je nekdo 7. novembra popoldne ukradel kolo z motorjem, vredno 6.000 dinarjev. Kolo je stalo pred restavracijo Pri vodnjaku. Naslednje jutro so miličniki kolo našli pri kiosku v Bršlinu. Kdo se je z njim odpeljal, še ne vedo.
IZSILJEVANJE IN SKODA
31. oktobra okrog 13. ure je v križišču Krško-Velika vas prišlo do nesreče, ki je teijala za
40.000	din gmotne škode. Krivo je bilo izsiljevanje. Franc Pirc iz Velike vasi je z avtom vozil iz Krškega proti domu, v križišču pa je nasproti pripeljal in izsiljeval Ivan Sašek iz Pan-gerčgrma. Sledilo je trčenje in nastala je precejšnja škoda.
Med Ljubljano in Kočevjem
29. oktobra je avtobus SAP Ljubljana z več kot 60 potniki odletel s ceste kakih
12	m globoko, potem ko je prišlo do trčenja s j prikolico kamiona. Cesta je bila mokra, nesreča pa se je zgodila med Škofljico in Kočevjem okrog 14. ure. Do karambo-la je prišlo, ko je kamion Eurotransa iz Ribnice, ki ga je vozil Rajko Skok, prehiteval kolesarja, naproti pa je z običajno hitrostjo pripeljal ljubljanski avtobus. Tik pred nesrečo je voznik kamiona sicer skušal pravočasno priti na svojo stran ceste, a se mu ni posrečilo. Prikolica je bila pe na levi strani, ko je vanjo trčil avtobus, v katerem je bil za volanom 37-letni Alojz Kastelic.
Pri tej nesreči sta bila teže ranjena dva potnika, 6 je bilo laže poškodovanih. Sreča v nesreči je bila, da se je avtubus ustavil pred reko in da se ni prevrnil.
M. GLAVONJIČ
LAHKO BI BILO HUJŠE! Taka sta bila po karambolu ribniški kamion in ljubli prišlo 29. oktobra med Škofljico in Kočevjem do trčenja. V polnem avtobusu je 1 vanih. (Foto: Milan Glavonjič)
inski avtobus, ko je rilo 8 ljudi poškodo-
Odgovornosti se ne da uiti
Zaradi delavca, ki ga je pri gradnji šole na Blanci do smrti zasula zemlja, je bil kaznovan Rade Vrbica, odgovoren na tistem gradbišču
Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu se je nedavno tega zagovarjal 35-letni Rade Vrbica, gradbeni tehnik in samostojni obrtnik zidarske stroke iz Ozlja. Spoznan je bil za krivega ter obsojen na 10 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let.
Sumljivi potnik
Novomeški taksist, 49-letni Anton Potokar, se je 6. novembra popoldne z izkušenostjo in prisebnostjo obvaroval verjetno še hujšega, kot ga je doletelo. Okrog 14. ure je prišel k njemu potnik z naročilom, naj ga odpelje v Trdinovo ulico. Ko sta bila na koncu te ulice, je potnik želel nadaljevati vožnjo po Ulici Ivana Roba. Potokar je vozil do konca ceste, ki se že konča v gozdiču, vendar mu je bil neznani potnik čedalje bolj sumljiv.
Na lepem je avto obrnil in zapeljal na cesto, ki vodi v Gotno vas, tam pa ustavil ter zahteval plačilo. Potnik je hotel zbežati, med prerivanjem pa je Potokarja laže poškodoval, razen tega je z nogo brcnil v vetrobransko steklo in ga razbil.
Na pomoč so pritekli ljudje in pomagali ukrotiti nasilnega neznanca, dokler niso prišli miličniki. Izkazalo se je, daje bil sumljivi potnik 43-let-ni Emini Jelečevič iz okolice Sanskega mosta. Preiskovalni sodnik je odredil zanj pripor.
Človeka, ki doslej še ni bil kaznovan, je privedlo na zatožno klop hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost. Zagrešil ga je s tem, da kot delovodja in odgovoren za gradbišče pri gradnji šole na Blanci ni dovolj skrbel za varnost ljudi.
20. februarja letos seje namreč na gradbišču pripetila huda nesreča. Skupina delavcev je bila zraven, ko je bager izkopal 3 m globok jarek za kanalizaci-
ZAKAJ TAKO HITRO?
6. novembra opoldne je Ivan Privejšek iz Lepe vasi vozil avto iz Goleka proti Krškemu. V vasi Golek je zaviral, pri tem pa ga je zaneslo in je trčil v nasproti vozeči avto Srdana Lukača iz Splita. Trčenje ni terjalo telesnih poškodb, pač pa je bilo za
16.000	din materialne škode.
jo, na dnu jarka pa so čistili dno, ne da bi bili bočni strani izkopa zavarovani. Okrog 15.30 se je zgodilo: zemlja se je zrušila in zasula Bora Smiljaniča in Kostadina Vojvodiča. Smiljaniču je glavo tako zmečkalo, daje takoj podlegel poškodbam, hudo poškodovanega Vojvodiča pa so odpeljali v bolnišnico.
Če bi šli delavci čistit dno jarka šele potem, ko bi jarek na razmočenem terenu zavarovali pred podsutjem zemlje, do nesreče ne bi prišlo. „Nisem kriv,.. . Nisem dal nalog, naj čistijo dno ... Šli so samovoljno na to delo.. .“ je pred senatom, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, izjavljal obtoženi Vrbica. Priče, njegovi delavci, so na razpravi res govorili tako kot obtoženec, toda takoj po nesreči so bili najbrž bolj odkritosrčni, ker so govorili drugače. Da je „šef ‘ naročil, naj po končanem izkopu še počistijo
Eden pozabil, drugi ni opazil
Železniški karambol pri novomeški postaji je zahteval človeško življenje, zaradi hude
gresta dva v zapor
malomarnosti pri delu pa
13. februarja letos se je pri premikanju vagonov na razkladalni postaji v Novem mestu lokomotiva z vso silo zaletela v kompozicijo 10 vagonov, ki so bili na stranskem tiru. Kabina lokomotive se je zmečkala in tako stisnila delavca Antona Režka, da je bil na mestu mrtev, nekaj pa je bOo laže ranjenih.
O nesreči se je kajpak takoj začela preiskava, pred kratkim pa sta kot krivca odgo-
varjala pred novomeškim okrožnim sodiščem 26-letni Marjan Rozman, premikaini vodja pri
Sekciji za vleko v Novem mestu, doma iz Vel. Loke 5, in 47-letni Alojz Železnik, strojevodja iz iste delovne organizacije, doma iz Gor. Straže.
Na sodišču je bilo ugotovljeno, da se je nesreča zgodila tako: oba obtoženca sta usodnega
Z oslabitvijo določenih psihičnih funkcij pod vplivom alkohola postane človek lahkomiseln, egoističen, togoten, preneha se kontrolirati in zadrževati, postaja brbljav, razuzdan, ciničen. Pri alkoholikih slabi in otopi občutek odgovornosti za svoje prestopke, pozabljajo svoje dolžnosti do soljudi in do druž-
konsko zvezo m rodbino (predvsem pri kaznivih dejanjih zanemarjenja mladoletnika m grdega ravnanja z njim.
Očitne so torej posledice čezmernega uživanja alkohola za psihofizično človekovo zdravje, za njegovo obnašanje v družbi in za njegove odnose do materialnih in družbenih vrednot
v odpravljanju mlačnosti iz katere se poraja ugotavljanje, kot: „Kaj me briga! Zakaj bi se jaz vmešaval, bodo že drugi!" Ipd.
-	odpraviti je treba pasivnost družbenopolitičnih dejavnikov pri zatiranju alkoholizma kot družbeno negativnega pojava, tako tistih, ki delajo v delovnih or-
Alkoholizem in prestopništvo
be. V vinjenem stanju se pri njih sproščajo v normalnem stanju potlačena, zadržana nemoralna m protidružbena hotenja in pobude; zgubljajo samokontrolo, pogosto pa tudi pravilno orientacijo v sredini, kjer živijo.
Sociologi in kriminologi, ki se ukvaijajo z obravnavanim vprašanjem, ugotavljajo, da je alkoholizem le eden od kriminogcnih faktorjev, in ker ni edini povzročitelj kriminalitete, je tudi težko ugotoviti njegov pravi delež v etiologiji (vzrokih) zločinov. Kriminaliteta alkoholikov je specifična kriminaliteta in jo najdemo najpogosteje med kaznivimi dejanji določene vrste, kot so: kazniva dejanja zoper življenje in telo (uboji, telesne poškodbe,
sodelovanje pri pretepih), med seksualnimi delikti (posilstva), med kaznivimi dejanji zoper javni red in mir (samovoljnost, na-silniško obnašanje), pri kaznivih dejanjih zoper splošno varnost ljudi in premoženja (požigi) in pri kaznivih dejanjih zoper za-
Naj te ugotovitve in razmišljanja sklenemo z naslednjimi zaključki:
- V etiologiji (vzrokih) delinkvence zavzema alkohol pomembno mesto, ne moremo pa ga smatrati za izključni vzrok delinkventnega obnašanja.
- Razen v alkoholizmu je treba iskati vzroke delinkventnega obnašanja v celi vrsti drugih dejavnikov, npr.: v osebnosti prestopnika, v razmerah, v katerih je prestopnik rasel in se razvijal, v družbeni sredini, v kateri živi
- Ker je naša skupna naloga (ne le organov pregona in sojenja) odpravljati vzroke kriminala, ki razjeda družbo, za kar imamo že nekaj institucij z dobro zastavljenimi nalogami (družbena samozaščita, samoupravna delavska kontrola ipd.), morajo biti ta naša hotenja usmerjena tudi zoper alkoholizem, toda ne le v lepo zapisanih programih raznih institucij o borbi proti alkoholizmu, pač pa v zavzetem uresničevanju zastavljenih nalog.
ganizacijah (sindikat, ZK, ZMS), kot tistih izven delovnih organizacij, v krajevnih skupnostih in v občinskih forumih;
-	edina do sedaj učinkovita dejavnika v borbi proti alkoholizmu sta: določene zdravstvene ustanove, ki delajo po ustaljenih strokovnih metodah, in pa klubi zdravljenih alkoholikov. Posebno slednjim, ki s svojo organizirano, s strokovnjaki - entuziasti vedno dejavnostjo opravljajo to svojo veliko humano družbeno nalogo, daje družba vse premalo moralne, Še manj pa materialne pomoči. Zato je nujno to njihovo dejavnost podpirati bolj kot doslej, saj je interes družbe za preventivne dejavnosti pri zatiranju in preprečevanju odklonsko-sti vedno večji, kar sledi iz sklepov in resolucij najvišjih republiških in zveznih organov naših družbenopolitičnih organizacij.
JANEZ KRAMARIČ
dne z delavci Antonom Režkom, Jankom Stanišo in Mirkom Bašem najprej premaknila 10 transportnih vagonov na manipulativni tir proti Straži. Uro kasneje bi morala ista delovna skupina 3 vagone umetnih gnojil odpeljati na isti tir, pripeti 10 stoječih zraven in vse skupaj potisniti malo dlje proti Straži, da bi sprostili kretnico za industrijski tir, nato pa 10 vagonov začasno pustiti na mestu. Vagone, naložene z gnojili, bi morali postaviti na industrijski tir, nato pa 10 najprej premaknjenih vagonov odpeljati na železniško postajo.
Rozman je kot vodja to nalogo izrecno povedal vsej skupini, nakar so šli vsi v kabino lokomotive in se lotili premikanja. Strojevodja Železnik je pozabil, da na tistem tiru že stoji 10 vagonov, in je z vso silo zapodil lokomotivo, Rozman pa je bil spočetka premalo pozoren na hitrost, ki bi jo sicer moral nadzirati. Prepozno je opazil, kaj se dogaja; na koncu je sicer opozoril Železnika, vendar je že treščilo. S tako silo so se zaleteli, da je prišlo do tragičnih posledic: izgube življenja, več poškodb in še velike gmotne škode. Cenijo jo na 50.000 dinarjev.
Oba obtoženca sta takoj priznala krivdo in obžalovala malomarnost. Sodišče je smatralo, da gre v tej nesreči za enega očitnih primerov malomarnosti pri opravljanju službe na železnici in pri odmeri kazni upoštevalo tudi ta vidik: naj kazen vpliva na druge, da se take stvari ne bodo več dogajale. Rozmanu so prisodili 5 mesecev, zapora, Železniku pa 10 mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.
dno.. . Tako je sodišče tudi bolj verjelo izjavam v prvem hipu, kot kasnejšim.
Upoštevali pa so, da seje obtoženi zelo izkazal po nesreči: pokojnikov pogreb je plačal v celoti, dal svojcem še
10.000 din posebej in razen tega redno vsak mesec pošilja otrokoma umrlega vsakemu po
1.000 din preživnine.
Do nezavesti pretepen
35-letnemu Dominiku Piž-mu so komaj rešili življenje
1. novembra okrog 9. ure dopoldne so ljudje našli med vinogradi pri Malem Lipovcu v Suhi krajini nezavestnega in močno ranjenega 35-let-nega Dominika Pižma iz Srednjega Lipovca, sicer pa delavca pri GG Straža. Prepeljali so ga v bolnico v zelo kritičnem stanju, vendar so mu rešili življenje. Imel je več zlomljenih kosti, hud udarec v prsni koš, rano na glavi in pretres možgan. Takoj so začeli s poizvedbami in ugotovili, kako je do poškodbe prišlo.
Prejšnji večer se je Pižem vračal iz svoje zidanice proti domu in med potjo srečal 37-letnega Antona Kužnika iz M. Lipovca. Skupaj sta šla pit še v zidanico Ivana Primca in okrog 22. ure sta se, dobro podprta z maligani, po stari suho kranjski navadi skregala.
Med prepirom ie Kužnik pograbil kol in z njim toliko časa udrihal po Pižmu, dokler ni ta obležal v nezavesti Napadalec je zatem mirno odšel na zidanico spat, kjer so ga miličniki še drugi dan našli. Kužnika čaka plačilo za to „junaško“ dejanje na sodišču.
Otroke je zanemarjala
Grdo ravnanje z otrokom ljudje hudo obsojajo, toliko bolj, če to dela mati. Pa vendar se take stvari tudi pri nas dogajajo. Pred kratkim je občinsko sodišče v Novem mestu obravnavalo primer 27-letne Slave Bratec— Tišinar iz Sred. Grčevja 13. Je sicer delavka, toda brez zaposlitve, je poročena in ima dva majhna otroka, vendar ji družina ni mar.
Sodišče je ugotovilo, da sta ji bila deveta skrb sinek Tomislav, rojen aprila 1973, prav tako hčerka Milenca, ki je te dni izpolnila leto starosti. Vse od rojstva obeh otrok je živela, kot je bila navajena prej: pohajkovala je z družbami, najraje moškimi.
Ker je pogosto odhajala tudi za več dni z doma, je bil Tomi večkrat lačen, živel je v skrajno slabih in neurejenih stanovanjskih razmerah. Tako je zbolel in so ga nekaj mesecev starega odpeljali v bolnišnico. Ugotovili so, da je podhranjen, da ima rahitis in še druge bolezni. Potem so fantiča dali v rejo in tudi Milenco so vzeli rejniki kar iz bolnišnice. Če bi jo mati vzela domov, bi tudi ta otrok od vsega hudega zbolel.
Na sodišču je Tišinarjeva Slava trdila, da je bila skrbna mati, kolikor je le mogla, da je dala otroka v varstvo starejši ženski, kadar je šla z doma, ter da si zelo želi obiskati oba otroka, prav tako njun oče, ampak da so ji to prepovedali.. .
. Vse lepe besede niso učinkovale, ker je dokazano, da so ženski ljubši lokali in pijača. Ni bila dovzetna za vse nasvete Centra za socialno delo, pustila je službo in se za sinčka sploh ni zmenila in ne zanimala. Zaradi zanemarjanja in grdega ravnanja z otrokoma je sodišče obtoženki prisodilo 5 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Pri odmeri kazni, ki sicer še ni pravnomočna, so morali upoštevati, da bo ženska tretjič mati. Čeravno le po imenu.
V.
MUHABER:	ZAJEC	JE	BIL
KRIV - Jože Verstovšek iz Pavlove vasi je Z novembra zjutraj vozil z osebnim avtom od Mirne peči proti Novemu mestu. V ovinku pri odcepu za Muhaber je opazil divjega zajca, la je tekel po cesti. Verstovšek se mu je skušal umakniti, zavil pa je na gramoz in avto se je nato prevrnil na streho. Vozniku in sopotniku ni bilo nič, vendar je po zajčevi krivdi nastalo za 10.000 din škode.
TREBNJE: OBA STA PADLA -Stane Markovič iz Stefana sc je 4. novembra zjutraj peljal na kolesu z motorjem po Rimski cesti v Trebnjem in zadel s pedalom pešca Antona Grma iz Trebnjega, ki je šel po desni strani vozišča ob pločniku. Kolesar in pešec sta padla in oba sta sc laže poškodovala. Gmotna škoda ni velika.
njak od Trebnjega proti Mirni Ko je pri Trebnjem zapeljal v ovinek, se je tovor s steklenicami coca-cde mo-
VRTACA: Z BLATNIKOM ZADETA - Martina Švajger iz Semiča je šla 2. novembra zjutraj peš ob robu ceste proti Strekljevcu, naproti pa je z avtom pripeljal Slavko Ogu-iin iz Brstovca. Zaradi srečanja z drugim osebnim avtom je Ogulin vozil ob robu ceste in z blatnikom zadel pešakinjo. Švajgerjevo so poškodovano odpeljali v Bolnišnico.
JUGORJE: TRČIL V TOVORNJAK - Ljubljančan Andrej Kokolj je 4. novembra dopoldne vozil osebni avto od Metlike proti Novemu mestu. V ovinku na Jugorju je avto zaneslo. Ko je bil ravno na levi strani ceste, je trčil v tovornjak, ki ga je
...........Jože Starkcl s Tre-
na
naproti beza. Gmotno
25.000	din.
škodo cenijo
TREBNJE: DE2 IZ COCA COLE
-	Zagrebčan Miodrag Jakovljevič je 4. novembra dopoldne vozil tovor-
čno nagnil. Takrat je naproti pripeljal s tovornjakom Janez Balantič iz Srednje vasi pri Kamniku in zadel zagrebški tovornjak, za Balantičem pa ie vozil še avtomobilist Anton Kralj iz Bistrice pri Šentrupertu. Ko je videl, kaj sp na cesti dogaja, je brž zapeljal vstran, vendar so ga steklenice coca-cole, ki so padalc s tovornjaka, že zadele. Na avtomobilih je za 18.000 din gmotne škode, medtem ko škoda na tovoru še ni ocenjena.
BROD: MED SREČANJEM V AVTOBUS - 5. novembra okrog poldne ie Ljubljančan Milan Medic vozil Viatorjev avtobus od mesta proti DoL Toplicam. V nepreglednem ovinku na Brodu je naproti pripeljala z avtom zdomka Alojzija Brajer iz Glinka pri Trebnjem. Med srečanjem je voznica zavrla, avto pa je zaneslo naravnost v avtobus. Pri trčenju je bilo za 15.000 din škode.
TREBNJE: DOJENČEK NA CESTI - Franc 2užck iz Cilpaha je 6. novembra popoldne vozil z avtom skozi Trebnje in v Starem trgu zavil v Ulico heroja Majcna. Pri hiši št. 2 je nenadoma z leve priracal pred avto komaj enoinpoUctni Slavko Muren. 2užck je otroka zadel in zbil s ceste, nakar so ga prepeljali v bolnišnico.
PODBORST: NI MOGEL USTAVITI - 7. novembra zvečer je Cmo-maljčan Bojan Baraga zaradi okvare na motorju avtomobila počasi vozil po magistrali, za niim pa je pripeljal osebni avto Stane Radin tzTreonje-ga. Ta zaradi mokre ceste ni mogel pravi čas zmanjšati hitrosti in se je zaletel v Crnomaljčanov avto. Gmotne škode je za 4.500 dinarjev.
EETRTR0V INTERVJU
Pleskanje je v krvi
Tomazini so primer, kako neznanska je razlika med obrtjo dedka in delom vnuka — Sadovi obrtniškega združenja
Če v Novem mestu neznanec povpraša po obrtniku Marjanu Tomazinu, ga kmalu najde. Če ne Marjana, pa prav gotovo njegovega očeta ali brata Viktorja, zakaj vsi trije Tomazini so znani po dobrih pleskarskih, tapetar-skih, fasaderskih in še nekaterih obrtniških storitvah.
„Nam Tomazinom“, je začel pripoved Marjan, „je pleskanje nekako v krvi. Moj ded se je preživljal s pomočjo spretnega ip dobrega pleskarskega čopiča, prav tako njegovi trije sinovi. Vseh pleskarskih umetnosti sem se
naučil pri očetu in znanje kronal pred dvanajstimi leti v kranjski obrtni šoli. Še lani sem delal ob očetu, letos pa začel na svoje. Dela je navzlic številnim pleskarjem v mestu obilo in spontano smo si ga nekako razdelili. Marsikdo meni, da si med seboj pobiramo stranke, se grdo gledamo, je pa povsem drugače.
Pri meni sta zaposlena pomočnika in delavca, kot drugi obrtniki pa se tudi sam srečujem s fluktuacijo. Marsikateri mladenič vidi v beljenju na hitro zaslužen denar, toda že po nekaj urah dela se prepriča, da je živel v zmoti. Tak me kaj kmalu zapusti Ostanejo le resni, zlasti zato, ker delamo kot
združeno delo. Imamo proste sobote, delamo od 6. do 14. ure, povedati pa moram, da se prilagajamo razmeram. Kadar je potrebno, opravimo veliko nadur, če ne drugače, tudi nedeljske. Od očeta sem ohranil zelo dobro vodilo: „Pri dobri stranki postori hitro in dobro, da te bo še poklicala, pri slabi enako, da se je čimprej znebiš, delo pa končaj raje dan ali dva pred dogovorjenim datumom. “
Mladi obrtnik rad pove, da se današnja obrt od mojstrstva njegovega dedka močno loči Prej so pleskali in slikali eno samo sobo tudi po štirinajst dni, danes jo pobelijo v treh urah. Nekoč je obrtnik delal desetletja enako, danes mora, če hoče konkurirati na trgu, od časa do časa v tovarno, se seznaniti z novimi barvami, delovnimi postopki itd.
Marjan je član novomeškega samostojnega združenja obrtnikov, ki je v kratkem času dokaj dobro zaživelo. Pravi, da se še ni dovolj vključil v njegovo delo, da pa se e čuti povezanost obrtnikov. Razen na športnem in zabavnem področju združenje pomaga z nasveti, začetniki lahko dobijo obrtniško posojilo, združenje vabi člane k dodatnemu izobraževanju, z njegovo pomočjo je nekaj obrtnikov dobilo solidarnostna stanovanja itd. V začetku je večina obrtnikov na novo porajajočo se organizacijo gledala z nezaupanjem, sedaj je članska knjiga vse bolj polna.
Slabo leto dela najstarejši Tomazinov sin Marjan kot samostojen obrtnik. Vodi poslovne knjige, pa ne samo zavoljo davkov, pač pa zato, ker je v Kranju kot dijak sklenil tako.
J. PEZEU
i
h m
V PONOS ŽUŽEMBERKA - Na fotografiji je videti slavnostno razpoloženje, kakršno je vladalo 7. novembra v Žužemberku ob otvoritvi novega vrtca za 60 predšolskih otrok, (Foto: Ria Bačer)
Žužemberk je dočakal svoj dan
Agilnim krajanom gre zasluga, da je kraj dobil nov vrtec za 60 otrok
V nedeljo, 7. novembra dopoldne, so v prisotnosti številnih domačinov, predstavnikov družbenopolitičnega in skupščinskega življenja kraja in občine ter drugih gostov odprli nov vrtec na hribčku za zdravstvenim domom.
ijak
,uj ■■■■■■■■■
Da so imeli prebivalci Žužemberka in okoliških krajev veliko zaslug pri tako pomembni pridobitvi za mlado generacijo, je takoj na začetku slovesnosti v govoru poudaril domači funkcionar Stojan Jakovljevič in se iskreno zahvalil vsem,
SREČANJE ZA DESNI BREG
Kot so pred kratkim v levem delu mesta organizirali srečanje starostnikov nad 75 let, tako so 5. novembra povabili medse starejše občane desnega brega Krke. Prireditve, ki je bila v prostorih osnovne šole Grm, se je od 170 vabljenih udeležilo 65 ljudi. Govorila sta jim Rudi Hrovatin, predstavnik občinske skupnosti socialnega skrbstva, in Danilo Kovačič v imenu mestne organizacije Rdečega križa. Srečanje je organiziral Center za socialno delo skupaj s krajevno skupnostjo in je povsem uspelo. Povabljenci so bili nadvse zadovoljni s programom.
ZAHTEVE PO POPRAVILIH
V	stanovanjskem skladu pri samoupravni stanovanjski skupnosti Novo mesto je vloženih 2054 stanovanj in 171 poslovnih prostorov. Samo v letošnjem letu je prispelo že 224 vlog za izvedbo večjih popravil, ki jih lahko štejemo že za investicije. Ugodo je bilo rešenih 208 takih zahtev, kar je veliko več kot v preteklem letu, ko so odobrili vsega skupaj 81 večjih popravil.
ki so k temu pripomogli. Novi vrtec je veljal okrog 4 milijone dinarjev in ima 60 mest za predšolske otroke. Poslopje je postavil Marles, v njem pa so tri učilnice, kuhinja, prostori za upravo in sanitarije. Tudi oprema je lična. V načrtu je še ureditev zunanjega igrišča s peskovnikom in drugimi igrali, vendar do otvoritve zaradi razmočenega terena del ni bi-
lo	mogoče končati. Okrog 15 odst. vseh stroškov za gradnjo so zbrali v okviru krajevne skupnosti
Zužemberški vrtec je bil zgrajen nekako leto dni po tem, ko je zanj prišla prva resnejša pobuda od domačih družbenopolitičnih organi-
zacij. Kraj je sicer imel vrtec, vendar le za 40 otrok in je deloval v zelo neprimernih prostorih, ki so bili tudi pretesni. Z otvoritvijo novega žu-žemberškega vrtca pa je tudi razvoju otroškega varstva v novomeški občini pripisati dobropis in krajani so lahko zadovoljni, da bodo otroke poslali v lepo, varno in strokovno okolje, medtem ko so matere v službah. Da je v mestu položaj povsem drugačen in je otroško varstvo pereč problem, je posebej podčrtal govornik Zvone Šušteršič, predsednik izvršilnega odbora skupščine otroškega varstva v novomeški občini.
Udeležencem otvoritve so cicibančki in šolarji pripravili lep kulturni program, zatem pa je bil ogled novega vrtca. Kot je bilo slišati starše, so se pohvalno izražali o ustanovi, skrbi jih le, kakšna bo cena.
Trojni praznik v Šmarjeti
Ob proslavitvi treh praznikov so v Šmarjeti odprli novo športno igrišče — Borec Suhy pripovedoval pionirjem
V dnevih, ko praznujemo občinski praznik novomeške občine, imajo v Šmarjeti kar trojno slavje: občinski praznik, praznik krajevne skupnosti in dan šole. Letos so vse te praznike tako kot prejšnja leta povezali v eno samo prireditev.
V soboto, 6. novembra, so obiskali šmarješko osnovno šolo „29. oktober" predstavniki novomeške občinske skupščine ter drugih družbenopolitičnih organizacij, predstavniki delovnih organizacij, ki imajo svoje obrate v tej krajevni skupnosti,
Cestno podjetje pred veliko maturo
Inž. Metod Štrumbelj: „Naš kolektiv postaja vabljiv. V zadnjih dveh letih so nastale velike spremembe, vidne tudi pri
našem delu na cestah. S priključkom na most pa bo javnost videla ...'
člani KO ZB in številni drugi krajani. Že tradicionalno prireditev, ki nosi naziv ..Srečanje borcev in pionirjev", so začeli s kulturnim programom, poročilom predsednika KS Franceta Medleta in s pogovorom med pionirji in borcem Stefanom Suhyjem, ki se je med vojno boril v okoliških krajih.
Z gimnastičnim nastopom pionirjev so svečano odprli novo asfaltirano športno igrišče. Šola nima telovadnice, zato je urejeno zunanje igrišče resnično prava nujnost. Dela so stala blizu 300.000; del tega denarja je dala TTS Novo mesto, največ pa je prispevala k ureditvi igrišča šmarješka krajevna skupnost.
Dobro organizirano, pestro in množično prireditev so zaključili s tekmovanji športnih ekip JLA, Otočca, Gabrja, Šentjerneja, Rimskih Toplic in Smarjete.
Zastopali Slovenijo
Pred kratkim sta se vrnili iz Beograda Novomeščanki Angelca Granda in Milena Ivanetič, ki sta kot učenka in mentorica dobili za svoje delo lepo priznanje. Bili sta edini Slovenki, udeleženki slavnostnega srečanja, ki ga je časopis Politika priredil za 11 najboljših učencev osmih razredov osnovnih šol iz vse države, katerih šolske naloge iz materinščine so bile v preteklem šolskem letu ocenjene za najboljše.
„Z osnovne šole Katja Rupe-na smo že tretjič poslali ob koncu šolskega leta šolske zvezke najboljših učencev na nagradni razpis Politike in učenka Angelca Grandova iz Novega mesta je bila letos med nagrajenci Njene šolske naloge „S Krjavljem po Muljavi," „Moja domovina", „Na domu mojih dedov" in „Ne bomo jih pozabili" so doživele lepo priznanje, saj je bila med 11 nagrajenci od več kot 500 udeležencev," je povedala predmetna učiteljica slovenščine Milena Ivanetičeva.
Za Angleco je bilo potovanje v Beograd pravo doživetje. Iz Ljubljane sta s tovarišico odpotovali z letalom, v katerem se je dekletce prvič peljalo. „Ni me bUd strah, ko smo vzleteli v megli, v Beogradu pa sem doživela lep dan in spoznala tudi mrzlo košavo. Razkazali so nam časopisno hišo Politike, ki naredi na gledalca močan vtis, nato pa smo imeli slavnost, na kateri so bili prisotni znani pisatelji Podelili so nam nagrade in priznanja. Dobila sem 2.000 dinarjev ...“
Angelca je osnovno šolo zapustila kot odličnjakinja. Tudi na gimnaziji, kamor hodi že dva meseca, ji pouk ne dela težav, in prvo slovensko nalogo je pisala odlično. Kot je sama rekla, ji materinščina „gre“ zlahka predvsem zato, ker veliko bere. »Odkar poznam črke, se ne ločim od knjig," je povedala. Ne bere pa stripov in kriminalk, temveč pravo literaturo. Trenutno jo najbolj zanima pisatelj Kosmač.
R. B.
LETOS 308 RAZREDOV
Letošnje šolsko leto so osnovne šole v novomeški občini začele s 7.639 učenci, od teh jih je največ v četrtih, petih in sedmih razredih, ki imajo preko 1.000 otrok. Najmanj je letos prvošolčkov, in sicer 889. Učenci osnovnih šol imajo pouk v 308 oddelkih, uči pa jih 358 prosvetnih delavcev. Samo predmetni pouk poučuje 169 šolnikov.
Odkar je pred dvema letoma novomeško Cestno podjetje »zaslo-velo“ zaradi neurejenih razmer znotraj kolektiva in je bilo očitno, da je med zadnjimi tudi glede opremljenosti, se v javnosti ni dosti slišalo o izboljšavah, ki so jih takrat obljubljali. Je zdaj drugače? V čem je največji napredek? je bilo osnovno vprašanje, zastavljeno inž. Metodu Štrumblju, enemu iz „garde“ mlajših in najodgovornejših ljudi v kolektivu. Inž. Štrumbelj je tudi vodja TOZD mehanizacija, po svoji najvišji samoupravni funkciji pa predsednik izvršnega odbora Združenja cestnih podjetij Slovenije. Izjavil je:
»Pred dvema letoma je bilo novomeško Cestno podjetje res med slath širni v naši stroki, zdaj smo se prebili v vrh. Smo eno redkih Cestnih podjetij, ki je letos od začetka sezone delalo s polno zmogljivostjo kljub spremenjenim finančnim pogojem. Uspelo nam je zaposliti vso mehanizacijo in pritegniti k sodelovanju še druga cestna podjetja. V tem času smo modernizirali strojni park, za-
c-.
menjali avto park in imamo že najsodobnejše stroje za zemeljska dela in vgrajevanje asfalta."
-	Za uspešno delo niso dovolj le novi stroji, temveč tudi dobra organizacija dela. Kakšen napredek lahko pokažete na tem področju?
»Uvajamo sodobnejše tehnološke prijeme in si nenehno prizadevamo izboljšati organizacijo dela. Nekaj uspehov je očitnih. Za primer povem, da smo včasih težji stroj selili v Belo krajino dva dni, zdaj opravimo to v treh urah. Včasih smo valjali asfalt samo z vibracijskimi valjarji, letos smo to delali z gumijastimi valjarji, ki zagotavljajo boljšo kvaliteto in hitreje opravijo delo. Uvedli smo servisno kontrolno službo, ki skrbi za tehnično brezhibnost mehanizacije na terenu. Imamo pa še notranje rezerve, v glavnem pri organizaciji dela in v tehnoloških pristopih. Bolj dosledni moramo biti pri uporabi znanja in dosežkov od drugod."
-	Tudi mehanizacija s sodobno tehnologijo ne daje sadov, če ni sposobnega in zavzetega kadra, ki na tem dela. Lahko o tem poveste kaj več?
»Vpliv celotnega novega vodilnega teama se kaže tudi v tem, da si prizadevamo za odgovorna mesta dobiti ljudi z ustrezno izobrazbo in strokovnostjo. Pridobili smo že nekaj strokovnjakov, tako da imamo danes v podjetju 3 ekonomiste, pravnika, 3 diplomirane inženirje in 2 inženirja prve stopnje. Smo pa glede tega še v zaostanku. Do zdaj nismo mogli hkrati skrbeti za posodobitev mehanizacije in veliko vlagati v stanovanja, ki so osnova za pridobitev strokovnjakov. Pozna se tudi, da je iz Nemčije prišlo nazaj več naših de-
lavcev in da tu s pridom uporabljajo znanje, ki so si ga tam pridobili pri delu z zahtevnimi stroji in materiali. Sploh pa je pri pridobivanju kadrov za naše podjetje očitna sprememba. Prej smo ljudi težko dobili, zdaj smo postali vabljiv kolektiv."
-	Morda ste vabljivi zavoljo osebnih dohodkov, za katere je slišati, da so pri vas dokaj lepi Prosim malo več npdatkov o nagrajevanju, posebno zato, ker je v zvezi s cestnim posojilom ponekod bojazen, da se ne bo prelilo v prevelike kuverte?
»Niso samo osebni dohodki vaba, ki ljudi privlači Znano je, da so pri nas pogoji dela veliko bolj težki kot na primer v tovarnah. Poprečni osebni dohodek v našem podjetju
Kar dve „zlati”
Na gostinskem tekmovanju so se naši odrezali
Na nedavnem gostinsko-turisti-čnem zboru v Postojni so sodelovali tudi učenci in strokovnjaki Šolskega centra za gostinstvo iz Novega mesta in Dokazali visoko raven znanja.
Na tekmovanju ekip v strežbi so med vsemi osmimi gostinskimi šolami v Sloveniji zasedli Novomeščani prvo mesto, zlato medaljo pa so za izdelek »Kaša včeraj in danes", pripravljen na 23 načinov, prav tako dobili naši. Drugo zlato odličje je Novomcščanom pripadlo za uspelo razstavo pogrinjkov, kjer so predstavili »Jurjevanje", medtem ko je dobil srebrno medaljo na tekmovanju mešalcev pijač Franci Bobič. Strokovni učitelj strežbe Franci Bobič se lahko ponaša še z drugim visokim priznanjem: dobil je pokal Martell iz Francije, in sicer na evropskem srečanju barmanov v Opatiji.
znaša letos 3.706 dinarjev. Naši delavci res dobro zaslužijo, včasih še enkrat več kot delavec v tovarni, vendar je potrebno upoštevati trajanje delovnega časa. Pri nas traja normalen delavnik 10 ur, delamo ob sobotah, velikokrat ob nedeljah, v času zimske službe pa sploh nepretrgoma, kolikor lahko zdrži človeški organizem. Nagrajevanje je po samoupravnih sporazumih in v smislu resolucije, kar velja za vse zaposlene. Nobene zveze nimajo osebni dohodki z razpisanim posojilom, ki je tako na posebnem računu in se izključno namensko uporablja. Zlonamernih govoric pa tudi na naš račun kajpada ne manjka.
Tudi o osebnih dohodkih najbolj odgovornih pri nas je slišati napačne trditve. Za primer spet navajam, da ima okrog 30 odstotkov delavcev z našega tozda večje osebne dohodke, kot so moji."
- Kakšno je sicer ozračje v Cestnem podjetju in kakšen vpliv imajo zadnje čase družbeno-politične organizacije?
»Zdajšnjih razmer ne morem pri-meijati s stanjem izpred nekaj let, ker me ni bilo tu, lahko pa rečem, da je zdaj zares prijetno delati v tem podjetju. Ni škodljivih ribarij, veliko delamo in tudi temu primerno zaslužimo. Kot član Zveze komunistov pa opažam, da se naša organizacija v kolektivu številčno krepi, nima pa še zadovoljivega vpliva na celotno dogajanje."
- Morda še kratek pogled v bližnjo prihodnost?
»Gradimo novo asfaltno bazo na Drnovem, nadaljujemo z zamenjavo mehanizacije, preurejamo delavnice v Bučni vasi in v kratkem začnemo graditi cestni priključek na novi most ter novo cesto do Vavte vasi Ravno pri teh dveh delih nameravamo opraviti izpit tudi pred domačo javnostjo."
RIA BACER
Novomeška kronika
VSI SO POSLUŠALI - Za minuli občinski praznik so na osnovni šoli »Katja Rupena" temu dnevu posve-
tili spominsko uro. Na magnetofon f. En
ser o napadu na Bučko, o pohodu
Eme Mu-
so posneli pripoved prof. ser o napadu na Bučko, <
14.	divizije in tudi o današnjih dogodkih na Koroškem ter jo prek razglasne postaje posredovali učencem po razredih.
ZBLEDELA BARVA - V mestu so na več krajih označeni prehodi za pešce slabo vidni ali pa so črte na njih povsem izginile. Je sicer malenkost, ki pa utegne biti usodna, posebno tam, kjer vsak dan cesto prečkajo otroci.
PET PROTI DVA ZA DEČKE -Pretekli teden so v novomeški bolnišnici rodile: Štefka Košak s Ceste herojev 41 - Boštjana; Milojka Kre-
novomeškega Novoteksa, 10 iz tovarne Krka, 6 iz IMV, 6 iz Novolesa in 17 ostalih.
NA TRŽNICI SLABO - Že dolgo ni bila novomeška tržnica tako slabo založena s sadjem in zelenjavo kot minuli ponedeljek, ko je bilo še v zgodnjih urah več praznih stojnic.
Prodajali so zeleni radič in endivijo po 15 din, rdefi radič po 3) din, zelje po 6 oz. 8 din, čebulo po 10
din, kostanj po 10 din, jajca po Z40 din. Za limone so zahtevali 20 din, za hruške 16 din, za jabolka 8 do 12 din in za banane 11,8 din.
vetin, Nad mlini 22 - Davorja; Marjana Ucman iz Lamutove 30 - Niko; Dušica Grlica iz Paderšičeve 15
-	Klavdijo; Vilma Javornik iz Ulice Mirana Jarca 43 - Mitja; Mihaela Korent iz Cvelbarjeve 6 - Jureta in Vera Košiček iz Koštialove 30 -Marjana.
tokrat Črnomaljci in Na
VOMEŠCANI - Prostovoljno je darovalo kri na novomeški transfuzijski postaji 92 občanov dveh občin. Iz črnomaljskega območja je prišlo 21 darovalcev iz tovarne Belt, 15 dijakov črnomeljske gimnazije in 5 iz Obrtnega komunalnega podjetja. Razen teh je bilo še 11 zaposlenih iz
Ena gospa je rekla, da ni čudno, če kandidati za voznike na izpitih cepajo kot muhe, ko tudi nekateri njihovi inštruktorji ne vedo, kaj pomeni - znak stop.
Sl. 46 (1425) - 11. novembra 1976
DOLENJSKI LIST
i	i' J k
Več ljudi več zna in naredi
Zgledno sodelovanje občanov v vaški odborih — pomoč pri delu krajevne skupnosti
Občani pišečke krajevne skupnosti so z vsestransko delovno zagnanostjo veliko prispevali k razvoju tega nerazvitega predela na obrobju Kozjanskega. Tajnik KS Ivan Cizelj je v poročilu o uspehih zadnjega leta na svečani seji KS 30. oktobra poudaril, da so prek vaških odborov močno razširili krog ljudi, ki soodločajo in pomagajo pri reševanju skupnih problemov. Njihovo sodelovanje je najboljše zagotovilo za uresničevanje sprejetih nalog v prihodnje
Ob pomoči skupščine so Pi-šečani letos nadaljevali delo na bodoči vinski cesti, napeljali so vodovod v Zgornje Podgoije, kamor vodi sedaj tudi nova cesta. Med gospodarske uspehe minulega leta štejejo začetek regulacije Gabemice, priprave na asfaltiranje ceste Pišece—Globoko, obnovo vinogradov v kooperaciji s Slovinom itd. Tudi za tiste, ki iščejo zaposlitev bliže doma, naj bi kmalu zasvetila zelena luč. Ze začeti dogovori z delovnimi organizacijami v industrijsko razvitih regijah obetajo nove možnosti tudi pri za-poslovanju.
V obdobju do prihodnjega praznika so Pišečani sklenili pospešeno obnavljati vinorodne
NOVE STOLPNICE! Ob bizeljski cesti dokončujejo tri nove stolpnice, najvišje v Brežicah. V njih bo okoli 200 stanovanj za pripadnike JLA. (Foto: J. T.)
površine v sodelovanju s Slovinom, več investirati v kmečke skupnosti, napeljati vodo vsem, ki je še nimajo, urediti avtomatsko telefonsko centralo in s telefonom povezati vsako vas.
V Pišecah imajo v načrtu tudi gradnjo bencinske črpalke. V kratkem si obetajo asfalt do Globokega, saj je bila slaba cesta velika ovira za razvoj kraja in nadloga za vse, ki se po njej vsak dan vozijo na delo. Krajani bodo nadaljevali z graditvijo vinske ceste. Pripravljajo se tudi na postavitev kulturnega doma, dokler pa tega ne bo, so z dogovorom sklenili urediti prostor za razvoj kulturnih dejavnosti v poslopju osnovne šole.
J. T.
POSEBNA ŠOLA V STISKI
Brežiška posebna šola se postopoma razvija v popolno osnovno šolo. Nujno bo potrebovala ustreznejše prostore za delo. Učilnice v stari zgradbi nekdanje osnovne šole za vzgojnoizobraževalno delo z duševno prizadetimi otroki niso primerne. To je le izhod v sili. Razen tega nimajo niti dovolj učil, najbolj pa pogrešajo delavnice za praktični pouk.
KAJ SADITI?
Celulozna industrija bo v naslednjem obdobju potrebovala velike količine lesa za predelavo, zato z brezplačnim dodeljevanjem sadik omogoča gojitev lesa na negozdnih površinah, ki so sedaj neizkoriščene. Na mejnih parcelah, ob potokih, gospodarskih in drugih poslopjih, igriščih ipd. se obnesejo predvsem mehki, hitro rastoči listavci, kot so vrba, topola, jelša, akacija, murva, oreh. To so vrste, ki potrebujejo rahla tla in visoko talno vodo, in so zato zelo primerne za poplavne površine.
H JSuSjste
NA PASO. Pri Rajteriičevih v Orešju na Bizeljskem imajo poln hlev krav. Mleko oddajajo po 3,50 din liter. Odkupujejo ga Hrvatje za preskrbo Zagreba. (Foto: Jožica Teppey)
Novo v Brežicah
PRAVNIKI IN EKONOMISTI -Za pregled samoupravnih in drugih predpisov v delovnih organizacijah in skupnostih, ki ga po potrebi naroča občinska skupščina, je ta imenovala novo komisijo. Predseduje ji Slavko Lupšina, diplomirani pravnik in predsednik sodišča združenega dela v Brežicah, tajniške posle pa opravlja Drago Vidmar, pravni svetovalec občinske skupščine. Člani so še pravniki Stane Krajner iz Gozdnega gospodarstva, Drago Malneršič iz občinske uprave, Tone Ribnikar z javnega tožilstva, sodnica za prekrške Ivanka Trajko-vič, Marko Zupančič z občinskega sodišča ter ekonomisti Jelka Barlič in Zora Jovič iz Tovarne pohištva, Ivan Purgar iz Slovina in Miljana Stanič iz občinske uprave.
POSTOPOMA - Celodnevno šolo so v tem šolskem letu vpeljali na Bizeljskem, vendar le za nižje razrede. Prihodnje leto naj bi prišli na vrsto nižji oddelki v Artičah, leto za njimi učenci nižjih razredov v
V hrib s cesto in vodovodom
Do Kostevčevih v Zgornjem Podgorju je do letos vodil le ozek blaten kolovoz. Edino voli so lahko zmagovali med drevje in grmovje stisnjeno strmino do hiš pod gozdnatimi pobočji. Ko je Miško Kostevc zvedel, da bo
jPl
Dobovi, nato v Globokem in v letu 1980/81 na Veliki Dolini. Učence višjih razredov bodo prav tako postopoma vključevali v podaljšano bivanje, kakor hitro bodo imeli povsod na podeželju možnosti za enoizmenski pouk.
ZAVAROVATI PITNO VODO -Na brežiški vodovod je vezanih skoraj 1900 gospodinjstev. Zajetje je v bližini industrijskega območja in naselja v Brežini, kjer bodo morali čimprej dokončati 1800 metrov kanalizacije in jo nato speljati v glavni zbiralnik za mesto, ki bo dolg nekaj nad štiri kilometre. Tako bo končno zavarovana pitna voda mestnega vodovoda.
NAKUP ZEMLJIŠČ - Slovin-tozd Bizeljsko Brežice ima v načrtu nakup 40 hektarov površin za vinograde, za nasad marelic ipd. V programu ima tudi postavitev hleva za 200 pitancev. Ob vinogradništvu, ki je poglavitna dejavnost, se želi Slovin usmeriti tudi v živinorejo.
MIŠKO KOSTEVC: „Do letos brez ceste.“
Gozdno gospodarstvo Brežice popravljalo pot, ker nameravajo po njej odvažati les, se je takoj zavzel za temeljito preureditev. Oprijel se je doslej prve in edine možnosti, da bi hribovske kmetije v Zgornjem Podgorju dobile cesto in bile dostopne tudi z avtomobili. Sovaščani so ga podprli in izbrali za predsednika gradbenega odbora.
Pri urejanju ceste so ljudje sodelovali s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki Posamezniki so opravili po 30 do 50. delovnih ur, razen tega je vsaka hiša prispevala denarne zneske od 500 do 2.000 dinarjev. Začeli so pozimi in končali na pomlad. Cesta pa tudi sedaj nenasitno požira gramoz, ker vozijo po njej težek lesni tovor. Še jo bo treba utrjevati.
Letos so se vaščani lotili tudi vodovoda, ki jih bo veljal 140 tisoč din. Delo na hribovitem in kamnitem zemljišču je bilo zelo naporno. Niso ga še dokončali. Doslej so opravili tri tisoč prostovoljnih delovnih ur, vsaka hiša pa bo razen tega prispevala še po 6000 din. To je precejšnje breme, zato jih od štirinajstih hiš vztraja do konca le deset. „Drugi so odstopili," je pojasnil predsednik gradbenega odbora Rudi Černelič.
Vodo napeljujejo iz Pišec, 2800 metrov daleč. V Zgornjem Podgorju poleti vode večkrat
k
RUDI ČERNELIČ: „Z vodo nam bo lepše."
zmanjka. „Ponjo moramo kilo meter daleč, včasih pa jo vozimo celo od izvira Gabernice v Pišecah,“ razlaga Miško Kostevc. Vodovod bo Podgorjanom prihranil veliko dela in skrbi. Morda bodo mladi potem raje ostajali doma, če se jim ne bo treba toliko pehati za najnujnejšim.
JOŽICA TE
EPPEY
SLIŠALI SO KLIC NA POMOČ
V Pišecah, kjer so 30. oktobra slavili praznik krajevne skupnosti, so na svečani seji podelili značke in priznanja večkratnim krvodajalcem. Občani pišeškega območja so se v krvodajalskih akcijah že neštetokrat izkazali in dali dober zgled drugim. Priznanja so letos dobili: Bernardka Balon, Marija Bibič, Ana Habjan, Justina Hriberšek, Ivan Kap-čič, Albina Koprivc, Ivan Kukovičič, Ivan Lipar, Drago Ogorevc, Cirila Omerzo, Edo Rožman, Marija Strbncelj, Jože Šušteršič, Jože Vidic, Franc Zidarič, Anton Zorčič, Anton Sušin, Stanko Sušin in Ana Pinterič.
ZAPOSLOVANJE PO DOGOVORU
Občinski svet Zveze sindikatov v Krškem je v četrtek obravnaval predlog družbenega dogovora o pogojih zaposlovanja ter minimalnih standardih življenjskih in kulturnih razmer delavcev, s katerimi bodo morale v prihodnje računati delovne organizacije na območju sevni-ške, krške in brežiške občine. Družbeni dogovor bo obveljal, kakor hitro ga bodo podpisali vsi trije posavski občinski sindikalni sveti, medobčinski svet Zveze sindikatov, svet posavskih občin, občinske skupščine, podružnica Ljubljanske banke v Krškem, občinske interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstvo, socialno varstvo ter enoti celjske in novomeške skupnosti za zaposlovanje na območju Posavja.
S
V DREVESNICI NE ZMANJKA DELA - Gozdno gospodarstvo Brežice — tozd Hortikultura se z vzgojo gozdnih in okrasnih sadik uveljavlja po vsej Sloveniji, zato se v tem času kupci komaj zvrstijo. Izbira sadik je vsako leto bogatejša. Trenutno imajo na voljo 300 t vrst. (Foto: Jožica Teppey)
Gradijo, ker so dnevi šteti
V tovarni valovite lepenke in embalaže na Senovem bo do leta 1980 zaposlenih 250 delavcev — Rudnik bo tedaj verjetno prenehal delati, zato razvijajo druge dejavnosti
Rudniku rjavega premoga na Senovem se bo življenjska doba iztekla okoli 1980 in jo bodo podaljšali le, če bi se za obdobje 1981—1985 pokazale nujne potrebe po premogu. Že zdaj bodo začeli proučevati rentabilnost morebitne nove naložbe za nadaljnje odpiranje premogovnih slojev. Za podaljšanje življenjske dobe rudnika seveda ne bodo zadoščale le finančne zmogljivosti rudarskega kolektiva, zato mu bodo morali pomagati še z drugimi viri, če bo skupnost za energetiko uvidela nujnost take naložbe.
Akcija za preusmeritev sedanje dejavnosti v Rudniku kljub vsemu teče. V srednjeročnem programu, ki ga je občinska skupščina sprejela na zadnji seji, je zapisano, da se bo nadaljevala do leta 1980.
Prvo fazo preusmeritve so izpeljali s postavitvijo tovarne gradbenih žeijavov na Senovem,
„0h, kako je dolga pot!”
Preden je Jože Zulič iz Oštrca na Gorjancih postal pismonoša, je delal pri zidarjih. Pošto raznaša dve leti. Na tihem si najbrž misli, da je prišel z dežja pod kap, kajti tudi poklic pismonoše je naporen, če mora prepešačiti po 38 kilometrov v eno smer. Celo z mopedom je to daleč.
Pismonoša Jože Zulič se s kostanjeviške pošte vsak drugi dan odpravi do Prekope, Ržišča, Črneče vasi, Črešnjevca, Velikih in Malih Vodenic, Griča in Zaboršta. Ob lepem vremenu sede na moped, da si skrajša pot, v dežju pa j o mahne peš.
V drugi polovici tedna je torba najtežja. Do Prekope odnese včasih kar po dve. Takrat komaj čaka, da se pozno popoldne vrne domov. Počitka si ne more veliko privoščiti, ker ga Jaka delo pri živini. Posestvo imajo, zato vsi pridno delajo, saj se petčlanska družina ne bi mogla preživljati samo z očetovo plačo. Dve hčerki hodita v kostanjeviško osnovno šolo, v drugi in četrti razred. Treba je več obleke pa knjige in druge potrebščine, zato pride prav vsak dinar, ki ga dobijo.
Jože Zulič se je rad odzval povabilu za zbiranje novih naročnikov našega lista, čeprav meni, da je le malo hiš brez njega. Spomladi je pridobil dvanajst novih, zdaj štiri, vendar upa, da se mu jih bo posrečilo pridobiti še nekaj.
Pri svojem delu si verjetno želi pomoč, saj bo težko sam obvladoval tako velik teren. ..Potrebna bi bila dva pismonoša,** so mi rekli na krajevnem uradu. Včasih, ko ni bilo toliko časopisov, je bilo prav toliko pismonoš na pošti kot zdaj, ko je neprimerno več dela.
J. TEPPEY
v kateri je zaposlenih precej nekdanjih rudarjev. Druga faza bo končana v tem srednjeročnem obdobju z zgraditvijo tovarne valovitega kartona in embalaže. Dograjevali jo bodo v treh etapah do končne letne zmogljivosti 25 tisoč ton valovite lepenke in embalaže.
Tovarno so začeli graditi letos. Gradbena dela bodo končana v zadnjih dneh decembra. V novi proizvodni hali bodo lahko predelali v embalažo do 9 tisoč ton plošč iz valovitega kartona
TUDI OBČANI ZA CESTE
Na območju krške občine je 27,5 km asfaltiranih magistralnih cest, 33 km asfaltiranih regionalnih cest in 23„4km makadamskih regionalnih cest. Občinska skupščina vzdržuje 68,8 km asfaltiranih lokalnih cest ter 104,8 km lokalnih makadamskih cest. Veliko breme prevzemajo tudi krajevne skupnosti. Te vzdržujejo 78,8 km cest, za kar dobivajo namenska sredstva od občinske skupščine. V obdobju 1976-80 je predvideno asfaltiranje 88,92 km občinskih in lokalnih cest v vrednosti 52 milijonov din. Prebivalci bodo za te ceste prispevali 17,7 odstotka vseh potrebnih sredstev. Za rekonstrukcijo in vzdrževanje lokalnih in občinskih cest bodo v srednjeročnem obdobju porabili 4,7 milijona din. Skupna vrednost izdatkov za ceste pa bo 37 milijonov din.
in zaposlili okoli 170 delavcev. Na novo lokacijo bodo preselili tovrstno proizvodnjo iz Papir-konfekcije in njene zmogljivosti tam še povečali. V nadaljnjo izgradnjo bodo investirali postopoma, odvisno od surovinske oskrbe in prodajnih možnosti. Vsekakor pa bo na Senovem dobil mesto tretji stroj za izde-lovanje valovite lepenke v Sloveniji.
Bodoča senovska tovarna bo kot tozd vključena v delovno organizacijo „Djuro Salaj** v Krškem. Zaposlovala bo okoli 254 delavcev in bo ob tej zasedbi 1980. leta ustvarila predvidoma 247 milijonov dinaijev celotnega dohodka, v sklade pa bo tedaj lahko dala že 22 milijonov din.
J. T.
NA DELO CIM BLI2E
V Kostanjevici zaposluje največ delavcev kovinarski obrat V njem dela trenutno 115 delavcev. V obratu Mizarstva jih je 80, v Iskri 26 in pri Agrokombinatu 26. Prebivalci krajevne skupnosti, ki obsega razen mesta še precej oddaljenih vasi na gorjanskih pobočjih, komaj čakajo, da bi se obrati v domačem mestu razširili in omogočili zaposlitev večjemu številu ljudi. Do vasi in zaselkov vodijo vedno boljše ceste, ki zbližujejo nerazvite gorjanske predele s kraji v dolini Eno takih cest so letos uredili do Vodenic in Ržišča, od koder je zdaj mnogo laže priti v Kostanjevico.
ZA POSOČJE
Delovne organizacije do 27. oktob
občini so
v krški ra naka-
zale na žiro račun za prizadete v Posočju 1,732.353 din. Razen tega so nekatere delovne organizacije poslale svoje prispevke na račun zunaj občine, ti pa znašajo 353.095 din. Skupni prispevek delovnih kolektivov za Posočje je bil torej 2,085.449 din.
Krške novice
VELIK PREŠE2EK - Do konca minulega meseca so v krški občini načrtovano pomoč od potresa prizadetemu Posočju izdatno presegli. Vsega skupaj so zbrali več kakor ava milijona dinarjev, pri čemer so na žiro račune izven občine nakazali nekaj več kot 353.000 dinarjev. Dodajmo še to, da so v okviru solidarnostne akcije mladi člani Rdečega križa po krajevnih skupnostih zbrali skoraj 160 novih tisočakov.
ZNOVA V GOSTEH - Jeseniški likovniki, člani DOLIKA, znova gostujejo na brestaniškem gradu v ..Galeriji samorastnikov'1. Tudi tokratna razstava sodi v dolgoletno sodelovanje s ..Krškim likovnim klubom", z njo pa hkrati slavijo 30-let-nico svojega združenja.
TOKRAT NEKOLIKO PREJ -Znano je, da smo lansko zimo večkrat pisali o zakasnitvi sezone v zaprtem malem bazenu osnovne šole
Jurija Dalmatina. Vodstvo ustanove je tokrat želje plavalnega kluba Ce-lulozar zelo hitro uresničilo in tekmovalci redno trenirajo že od zadnjega tedna v oktobru. Hitrejši začetek zimskega treninga je bil potreben tudi zaradi nekaterih novosti v sistemu plavalnih tekmovanj oziroma zaraai novega koledarja tekmovanj, ki ie pomembnejša tekmovanja prestavil že na januar.
SPORAZUMNO DO DENARJA - Samoupravna skupnost otroškega varstva ima v sedanjem srednjeročnem obdobju številne pomembne načrte, za katere bo treba zbrati precejšnja sredstva v okviru samoupravnega sporazuma, ki so ga že pripravili. Z njim nameravajo zagotoviti tudi denar za nadomestilo osebnega dohodka za podaljšani porodniški dopust zaposlenih žena, kmečkim proizvajalkam pa omogočiti vsaj mtnimalnega.
BREŽIŠKE VESTI
t
Tretja letošnja seja občinske konference ZK sevniške občine minuli četrtek je bila namenjena predvsem zahtevnemu vprašanju izobraževanja in vzgoje.
Komisija za idejna vprašanja, izobraževanje in kulturo pri komiteju je za posamezna delovna področja že v poletju zadolžila vrsto delovnih skupin. Pri nizu vprašanj je bila na-glašena potreba po tehtnejših razpravah in analizah vsebine in odnosov, kar je še posebno potrebno pri vzgojnih prizadevanjih. Pri učnem uspehu, osipu, zmanjševanju ponav-ljalcev in podobnem so bili v zadnjih šestih letih doseženi lepi uspehi. Pri dosedanjem vrednotenju uspehov smo se dostikrat zadovoljevali le z odstotki, ne pa toliko s prikazom odnosov. Zanimivo je, da niti šolniki sami niso zadovoljni z usposobljenostjo in naravnanostjo mladih kadrov, ki prihajajo iz pedagoških šol.
O	zahtevnih vprašanjih triurne razprave bodo pripravljeni posebni zaključki, ki jih bodo morale proučiti osnovne organizacije, kot so tudi že gradivo za konferenco.
Za sedanji tok javnih razprav o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, katerega del je tudi izobraževanje, izdvajamo materialni položaj šolstva. Ugotavlja se, da gre pri tem domala žc za 91 odst. denarja, ki gre za osebne dohodke učiteljev (mimogrede: le-ti ugotavljajo hudo zaostajanje svojih prejem-
kov, realizacija samoupravnih sporazumov je le 80,4 odst.!), za ostala materialna vprašanja šolstva pa je le komaj omembe vreden delež. Nekdaj je znašalo to razmerje le 75 :
25.
Kot je ugotovil tudi sekretar medobčinskega sveta ZK Miro Kambič, so bile v Posavju ugodno ocenjene pobude iz Sevnice za usmerjeno izobraževanje. Minuli četrtek je SZDL v občini zastavila besedo za podaljšanje samoprispevka za šolstvo. Čeprav bo akcija aktualna šele čez leto dni, so utemeljene korenite
priprave že sedaj, kar je podprla tudi konferenca.
A. ŽELEZNIK
ŠTAB ZA POMOČ PRI RAZPRAVI
V	ponedeljek je potekel rok za dostavo programov za tekoče srednjeročno obdobje in izvršitev letošnjih načrtov interesnih skupnosti. Po predvideni seji zbora združenega dela občinske skupščine 25. novembra naj bi stekla tudi javna razprava v združenem delu. Za pomoč pri tej javni razpravi je bil že imenovan številen štab z zadolžitvami po posameznih tozd.
Meso je in tudi ni
Boljši obeti šele po podpisu družbenega dogovora o preskrbi prebivalstva
OSREDNJE SLAVNOSTI OB PRAZNIKU
Že od minulega tedna dalje se vrstijo številne športne prireditve v počastitev sevniškega občinskega praznika. Nocoj ob
19.30	'bo v dvorani gasilskega doma v Sevnici predstava drame „Krefli“ v izvedbi kranjskih gledališčnikov. Jutri bo najprej slavnostna seja občinske slcup-ščine, ob 9. uri bodo položili temeljni kamen za novo tovarno Jugotanina, ob 11. uri pa bodo v krmeljski Metalni izročili namenu novo proizvodno dvorano.
V	petek ob 17. uri bodo prired-le organizacije za tehnično kulturo v prostorih sevniške osnovne šole razstavo. V soboto bodo prebivalci Florjanske ulice v Sevnici slavnostno izročili namenu asfaltirano ulico, na Blanci pa ^lovvodovod^
Ker so v dnevni preskrbi z mesom težave, smo o tem povprašali v sevniškem Kmetijskem kombinatu, čigar klavnica zalaga širše območje.
Direktor inž. Albin Ješelnik je pojasnil, da tudi popravek cen ni prinesel rešitve. Prej so imeli pri svinjini okrog 10 dinarjev izgube pri kilogramu, sedaj pa znaša izguba še vedno 4,50 do 5 dinarjev. Stara odkupna cena je znašala 16,94 dinarja, nova je 19,50, dejanska pa je 23 dinarjev. Podobno je pri teletini, kjer se je delež odpadle republiške premije prenesel na potrošnika.
V	kombinatu pravijo, da so trg zalagali v okviru možnosti. Založenost z govedino je bila 100-odstotna, tako da so s presežki lahko zalagali še nekatere druge centre. Svinjine je bilo seveda malo, ker kolektivu nihče ni zagotovil razlike. Spodbudno je to, da imajo z rejci čvrste pogodbe za 5.000 prašičev.
Kmetijci in mesarji si obetajo boljše čase, ko naj bi bilo rešeno subvencioniranje po druž-
IGRE ZA PRAZNIK — Praznik sevniške občine so s številnimi nastopi počastili člani raznih društev in športniki. Šahovski klub Milan Majcen je v nedeljo pripravil v sindikalni dvorani tradicionalni šahovski turnir, kjer so zmagali člani JLA iz Brežic. Na sliki: del sevniških šahistov na medsebojni preizkušnji. (Foto: Železnik)
Sevniški paberki
ODPRLI SVOJA VRATA - V nedeljo so boštanjski gasilci počasti-
li	teden požarne varnosti. Gasilski dom so odprli vsem za ogled opreme, hkrati pa so v nedeljo dopoldne pripravili dvoje predavani za občane. V svoji sredi so pozdravili tudi
člane va pri
društva Zadobra-
OREH JE OSTAL - Na Bučki se lahko pohvalijo, da imajo boljši čut do narave, saj ob asfaltiranju ploščadi pred prosvetnim domom niso podrli oreha, kot so npr. v Sevnici kostanj. Veliko drevo daje lepo senco pred domom.
VSEENO SE DELA DRUGAČE
—	Lovci sevniške občine, ki so konec tedna na sevniškem gradu pripravili lovsko razstavo, so ob tej priliki opozorili na čuvanje narave kot del splošne kulture. Ne nazadnje so
za take kršitve predvidene tudi nemajhne kazni. Npr. za odlaganje navlake v gozdovih kar od 500 do
10.000	dinarjev (novih!). Fotoaparati članov pa so vseeno lahko posneli slike, s katerimi so ponazorili le del takih pregreh.
KDAJ DRUŽBENA PREHRANA? Krmeljčani se kot prebivalci drugega največjega kraja v občini še vedno sprašujejo, kdaj bodo slednjič prišli do obrata družbene prehrane v leraju ali do pametne gostilne, kjer bi človek dobil tudi kaj za pod zob in ne le krepko kapljico. Gostinsko podjetje je doslej vedno opozarjalo, da tam ni kruha za dva in bi moral tisti, ki prodaja pijačo, imeti na skrbi tudi hrano. Nekateri pričakujejo napredek s pričakovano združitvijo gostincev in trgovcev. Doslej so eostuništvo v Krmelju že po kratkem času obesili na klin vsi zasebniki, ki so prišli v kraj poskušat srečo.
benem dogovoru o preskrbi prebivalstva s kmetijskimi proizvodi, ki je v razpravi. Kot meni inž. Ješelnik, tudi ta rešitev ne bo kaj prida hasnila, če dogovor ne bo veljal vsaj po vsej republiki.
V	zadnjih mesecih so vseeno šle skozi klavnico v Sevnici precejšnje količine mesa: govedine 300 do 350 ton, svinjine 150 do 180 ton in teletine 40 do 60 ton. Tu pa je treba poudariti, da je šlo vsaj 100 ton svinine v predelavo, kjer so boljši tržni učinki. Klavnice imajo namreč vsepovsod izgube in vsaka si prizadeva zmanjševati drsenje navzdol.
A. Ž.
Dom ob desetletnici
Novi gasilski dom v Pokleku pod streho
Gasilsko društvo v Pokleku nad Blanco z veliko prizadevnostjo že tretje leto gradi svoj gasilski dom, kjer bodo tudi edini družbeni prostori za najrazličnejšo dejavnost v kraju. Namestnik poveljnika Jože Zemljak pravi, da je v njem porabljenih že nad 3.000 prostovoljnih delovnih ur članov. Poleg prispevkov članov in krajanov so bile najpomembnejši vir veselice. „Ko se bližamo koncu, tudi ni izostala pomoč občinske gasilske zveze. Preostajajo še notranja dela. Če bo šlo vse po sreči, bomo dom odprli prihodnje leto ob društveni desetletnici"
Zgradba na lepi legi, preden se zavije v vas, ima tloris 10 x 8 metrov. Spodaj bo poleg gasilske orodjarne in sanitarij lahko tudi društvena pisarna, nad ploščo pa bo po vsej površini dvorana. „V kraju je živahno, imamo delavno SZDL, vendar se pravzaprav ni kje sestajati. Če bi imeli družben prostor, sem prepričan, da bi imeli tudi mladinsko organizacijo," meni prejšnji poveljnik Zvonko Derenda. Pokleško gasilsko društvo ima še vedno troje desetin: člansko, žensko in pionirsko. Občinskega gasilskega rallyja se niso udeležili, ker nimajo gasilskega kombija, vendar pogumno pričakujejo ocenjevalno komisijo. Na tekmovanje v Loki so poslali dve desetini. Na skrbi imajo precejšen požarni okoliš.
A. 2.
Šolstvo na rešetu Zveze komunistov
Temeljita priprava konference o vzgoji in izobraževanju — Z vso resnostjo v priprave za podaljšanje samoprispevka — Osnovne organizacije o gradivih
DRUGI BLOK V MOKRONOGU — Delavci Tregrada so minuli teden s temelji že prišli iz zemlje. Za troje stanovanj še manjka kupcev. Po zasnovi bo ta blok podoben trebanjskim v Rimski ulici. (Foto: Železnik)
* ' \ blokovni poceni
Za Mirno in Trebnjim gradi sedaj stanovanjska skupnost še v Mokronogu
Gradnja stanovanj pod okriljem stanovanjske skupnosti je z nedavno začetimi deli v Mokronogu zajela že tretji kraj v občini. Gradnja manjših objektov, in to še na toliko krajih, ni poceni. Najcenejši je bil kvadratni meter stanovanj na Mirni (6.400 dinarjev), v Trebnjem bo veljal 7.400 do 7.500 din, v Mokronogu računajo na 7.500 din. (Z vsemi ostalimi stroški, se bojijo, utegnejo narasti celo na 9.000 dinarjev.)
Največja v Trebnjem predvidena gradnja na Pavlinovem hribu naj bi
Voda še letos
V Martinji vasi začeli graditi vodovod
Jožetu Zupančiču, kmetu iz Martinje vasi in predsedniku šentlovrenških gasilcev, voda v vodnjaku sicer zlepa ni presuši-la, a je vendar pobudnik za
Jože Zupančič: „Voda naj bi že letos pritekla v vas!“
gradnjo vaškega vodovoda. V vasi so že veliki kolobarji plastičnih oevi, predzadnji torek in sredo pa so pričeli kopati jarke za cevovod pod vasjo. „Samo da se je pričelo, to utegne pritegniti še koga,“ je dejal prvi dan kopanja jarkov. Deset gospodarjev je bilo namreč že takrat za vodovod, vsaj sedem pa je bilo še takih, ki bi lahko pristopili. Jože zavrača strah pred stroški s primerom šentlovrenških gasilcev: „Na začetku smo premogli vsega 5.000 dinarjev, a smo na kraju vseeno zbrali za kombi, ki je takrat veljal nad
60.000	dinaijev!“
Predračun za vodovod v Martinji vasi znaša 270 tisočakov. Pravzaprav gre za 160.000 dinaijev, kolikor velja prva faza. Jože meni, da bodo tudi to vsoto zmanjšali, ker bi vse skupaj stalo toliko, če bi delo prevzelo podjetje. Sami nameravajo priti skozi z 90.000 dinarji. Rabili bodo 1.050 metrov cevovoda. Voda bo pritekala s prostim pa-dom iz stičenskega vodovoda.
V	Martinji vasi govorijo tudi o drugi fazi gradnje, ko bi nad vasjo postavili zbiralnik, da bi imeli vodo tudi takrat, ko bi je v stičenskem vodovodu zmanjkalo.
Gradbeni odbor meni, da bi prišli skoz s prispevkom 8.000 dinarjev na gospodinjstvo. Če bi jih bilo več, bi šlo seveda lažje. Računajo tudi na pomoč krajevne skupnosti in trebanjske Kmetijske zadruge. „vTevi so tu, sedaj ni več mogoče odnehati," pravi odločno Jože Zupančič. Siecr pa je pri večini gospodarjev v vasi vsaj enkrat na leto, če ne večkrat, zmanjkalo vode.
do leta 1980 dala 240"stanovanj. Od treh blokov, kolikor jih je sedaj v Trebnjem v gradnji, bo eden kmalu vseljiv. Gradijo tudi skupno kotlarno, kjer sta prostor in dimnik zasnovana tako, da bo odtod mogoče ogrevati še preostale bloke. Nared so projekti za zunanjo ureditev.
Na novem gradbišču v Mokronogu Tregradovi delavci hitijo, da bi objekt spravili pod streho še do zime. Blok naj bi bil vseljiv prihodnje leto. Pred tem je bil v Mokronogu zgrajen le en manjši blok. Vsa stanovanja še niso prodana. Za štiri stanovanja je kupec solidarnostni sklad, dvoje stanovanj bodo kupili upokojenci, dve šola, tri pa so še brez interesentov (enosobna in dvosobna stanovanja). Spomeniško varstvo je dovolilo le objekt z dvema nadstropjema nad pritličjem.
Ni še vse razčiščeno glede gradnje v Šentrupertu. Pri stanovanjski skupnosti se bojijo, da bo tam gradnja še dražja. Pri takih majhnih objektih, kjer mora biti pripravljeno vse kot pri takem z več nadstropji, so cene že okroglO.OOO dinarjev za kvadratni meter. Za gradnjo sedanjih objektov se je natekal denar več
PLOŠČAD PRIPRAVLJENA
Ob mirenski Kolinski — tozd Tovarna za predelavo krompirja, naj bi zraslo še eno skladišče za krompir. Delavci novomeškega Cestnega podjetja so pred nedavnim asfaltirali ploščad, na kateri so že pripravljeni temelji za nosilno jekleno ogrodje.
VZORNA SKRB - V Šentrupertu je pionirska organizacija na šo-
li	prevzela skrb za snago vaških ulic. Razied za razredom se izmenjuje pri čiščenju. Vas je lahko v tem pogledu zgled večjim krajem.
TUDI UGODNOSTI - Smučarska sekcija mirenskega Partizana jc minuli teden sklicala ljubitelje bele opojnosti na sestanek. Treba je urediti vse s smučarskimi izkaznicami,
let, za vnaprej je vprašanje denarja še odprto.
A. ŽELEZNIK
STAR PAPIR ZA RDEČI KRIZ
Občinski odbor Rde&ga križa Trebnje prireja v ponedeljek akcijo zbiranja starega papirja od sedme ure zjutraj dalje. Papir bodo pobirali s tovornjakom skoraj po vseh večjih krajih občine: v Trebnjem, Veliki Loki, Šentlovrencu, Velikem Gabru, na Mirni, v Šentrupertu, Mokronogu, Dolnji Nemški vasi in Ponikvah. Prireditelji akcije prosijo gospodinjstva, da zvežejo star papir v svežnje injih postavijo na vidno mesto ob glavni ulici. Čeprav gre le za star papir, Rdeči križ meni, daje akcija pomembna in dobrodošla pomoč pri nadaljnjem financiranju sosedske pomoči v občini.
ŠENTRUPERT: OBRAT DO PRIHODNJEGA SEPTEMBRA
Na zunaj sicer ni videti kakšnega napredka, vendar priprave za ustanovitev obrata Agrostro-ja v Šentrupertu tečejo. Preden * sploh lahko prično s kakšnimi deli, je potrebnih še nekaj soglasij. Krajevna skupnost si močno želi, da bi novi obrat izročili namenu ob praznovanju občinskega praznika prihodnje leto.
zakaj le z njimi je mogoče priti tudi do ugodnosti pri nabavi ne preveč cenene smučarske opreme.
NI ZA SVEČE - Ob dnevu mrtvih so se na Trebelnem znašli pre«l vprašanjem, kako do sveč za spomenike borcev. Ker je v blagajni KS komaj za kaj drugega kot za komunalo, sta segla v svoj žep dva ob-
čana.
PRVI METRI - Takole so se predzadnji torek zagrizli v kraški svet pod vasjo vaščani Martinje vasi pri izkopu za vodovod. Če bi bili vsi složni, bi delo lahko hitro napredovalo.
Iz kraja v kraj
TREBANJSKE NOVICE
(I
Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK
- - - -
Kakšno listo?
V	razpravi je osnutek nove sindikalne liste
Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je v trebanjski občini kar pet gospodarskih .vej, ki so pri izplačilih osebnih dohodkov prebile branžne meje. Ob razpravi o osnutku nove sindikalne liste na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta predzadnji torek je bil zato upravičeno govor o tem, da je treba resno preveriti družbeni dogovor o razporejanju dohodka. Nace Dežman, do nedavnega predsednik občinskega sindikalnega sveta, meni, da bo treba marsikaj tudi spremeniti. Predvsem je poudaril, da se je treba nasploh resneje lotiti tega vprašanja. Samo število kršitev kaže, da je take resnosti manjkalo. Več ali manj so doslej spremljali le skupno porabo, kar je samo ena plat. Kot meni tovariš Dežman, bi morali družbeni dogovor jemati celovito.
Uvodna razprava o letošnji sindikalni listi v Trebnjem že ustvarja vtis, daje v njej marsikaj premalo opredeljenega. Pri samoupravnih sporazumih dejavnosti je ustvarjen vtis, da gre za dohodkovno nepovezanost. Za trebanjsko občino tudi ugotavljajo, da je bila letošnja komisija podpisnic samoupravnega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov nepravilno sestavljena, v čemer naj bi bilo tudi nekaj krivde, da le-ta ni delovala, kot bi bilo treba. Ta vprašanja naj bi proučila komisija za samoupravljanje pri predsedstvu občinskega sindikalnega sveta.
A. Z.
Nace Dežman: bolj odgovorno do družbenega dogovora
o	delitvi dohodka.
SPET LEP ODZIV - Na odvzem krvi minuli teden na Mirni in v Trebnjem je spet prišlo lepo število krvodajalcev. Na Mirni se je javilo 275 krvodajalcev, v Trebnjem pa 253. Občinski odbor Rdečega križa je še posebno hvaležen tistim, ki so se odzvali klicu v sili 3. novembra ob 13.30 v Trebnjem. Na sliki: med preiskavo krvi. (Foto: Železnik)
V Mokronogu kmalu celodnevna šola
Zajela bo učence od 6. do 8. razreda - Pridobitev za šolarje in starše
Že pred dograditvijo nove šolske stavbe v Mokronogu je bilo rečeno, da bo v njej možno vpeljati tudi celodnevno šolo. Še v tem mesecu bodo na šoli novost obravnavali na roditeljskih sestankih, s poukom po novem nameravajo začeti že v tem šolskem polletju.
MIRNA: OCENA DELA KRAJEVNE KONFERENCE SZDL
Na Mirni je bila pretekli četrtek razširjena seja izvršnega odbora kra- ■ jevne skupnosti SZDL, na kateri so bili navzoči Jože 9teh, član izvršnega odbora predsedstva republiške konference SZDL, Franci Hočevar, Niko Rihar, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, Ivanka Pavlin, predsednica občinske konference SZDL Trebnje in drugi. Razpravljali so o nadaljnji adaptaciji doma društva Partizan, o pripravah na zbor občanov ter kritično pregledali in ocenili dosedanje delo krajevne konference SZDL Mirna.
J. PLATIŠE
Skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami v občini želijo staršem predvsem predočiti prednosti celodnevne šole. Leta seveda ne pomeni odtujevanja otrok od družine, temveč predvsem pomoč. V šoli bo organizirano učenje, pisanje naloge in podobno. Skrbi, ki jih je po starem nosil učenec na dom, bodo po novem opravili že v šoli, razen tega se bodo zdaj lahko bolj posvetili svobodnim aktivnostim. Po mnenju ravnatelja Franja Videčnika bodo na boljšem tudi vozači.
ZAČETEK S SVOJIMI KADRI
Celodnevna šola bo v tem, da bosta dve uri organiziranega učenja in svobodnih aktivnosti. Po malici bodo učenci dobili tudi kosilo, kar bo nova šolska kuhinja zmogla. Za pedagoško vodstvo bodo zaenkrat skrbeli učitelji brez zunanjih sodelavcev.
Od 6. do 8. razreda je sedem oddelkov. Nižji razredi imajo že sedaj pouk popoldne, ker manjkajo štiri učilnice. Nova telovadnica, ki je med največjimi pridobitvami, je dopoldne zase-
PRIPRAVE NA OBRAMBNI DAN
V	ponedeljek naj bi na osnovni šoli dr. Petra Držaja v Velikem Gabru izvedli šolski obrambni dan. Vaja ne bo zajela le šolarjev, temveč tudi odbor za ljudski odpor krajevne skupnosti. Vse naj bi bilo pripravljeno kot bi šlo zares: od alarma, do pouka izven šolskih jrostorov. Ob mitingu naj bi tudi razstava orožja.
dena, tako da se v njej že sedaj s težavo vsi razvrščajo. Nadaljnji
Brez razlik pri darilih
Občinski odbor Društva prijateljev mladine je v pismu spomnil delovne organizacije v občini na dogovor o 40 dinarjih prispevka na zaposlenega za novoletno jelko. Morda utegne kdo reči, da gre za prezgodnjo skrb, saj je do novega leta še poldrugi mesec. Izkušnje govorijo žal drugače. Sporazum velja že tretje leto, toda za darila dedka Mraza še nobeno leto ni šlo brez težav. Aktivistom DPM je še vedno v trpkem spominu lansko leto, ko domala do zadnjega hipa niso vedeli, ali bodo lahko pripravili najnujnejše za obdaritev najmlajših. Nazadnje so si pomagali z raznimi posojili in ponovnimi moledovanji.
In kako bo letos? Tiste, ki bdijo nad novoletno obdaritvijo, je že strah. Vedno znova se ugotavlja, da po delovnih organizacijah vzporedno pripravljajo še poseb-' ne obdaritve, tako da kljub javnim pozivom družbenopolitičnih organizacij minula leta dedek Mraz do vseh najmlajših spet ni bil enako radodaren. Vseeno jc kot na dlani, da bi po šolali dedek s svojim spremstvom našel vse, tudi predšolske otroke, ki so tu lahko deležni še lepih kulturnih sporedov.
razvoj celodnevne šole za preostale razrede bo zahteval gradnjo druge faze šole, na kar si ob težavah pri financiranju gradnje šol marsikdo ne upa niti pomisliti, čeprav je treba imeti za celodnevno šolo pouk v eni izmeni. V Mokronogu bodo s celodnevno šolo orali ledino v trebanjski občini.
ALFRED ŽELEZNIK
Akcije sežejo do Ijuiti
SZDL v občini izpolnjuje poslanstvo
Minuli četrtek je obiskal trebanjsko občino član izvršnega odbora republiške konference Jože Šteh. Skupno s predsedstvom občinske konference so ocenjevali delo in vlogo občinske organizacije in njenih organov ter naloge, popoldne pa je veljal obisk še mirenski krajevni organizaciji.
Pri pretresanju doseda-	se ubadajo z vprašanjem fi-
njih izkušenj dela SZDL v	nandranja in prostorov. Kjer
občini ni manjkalo kritične-	krajevne konference zares
ga pristopa za to najbolj množično organizacijo. Frontna organiziranost po novem, kjer so v predsedstvu povezani predstavniki vsega družbenopolitičnega življenja v občini, je prinesla svoje prednosti. Vrsta akcij, od izpeljanih referendumov v preteklosti do vpisovanja posojila za ceste in solidarnostne pomoči za Posočje pred nedavnim, je naletela na razumevanje delovnih ljudi in občanov.
Vse delo tudi ne more ležati le na plečih članov predsedstva in izvršnega odbora. Ob tem so v Trebnjem uspešno ocenjevali vlogo svetov in koordinacijskih odbo=-rov. V njih dela preko 100 k omunistov. Sekretarji osnovnih organizacij ZK imajo nasploh za stalno nalogo preverjanje aktivnosti svojih članov v SZDL.
Pri ocenjevanju stanja in ukrepih za še boljše delo so se na tej seji vedno znova vračali na vlogo krajevnih konferenc SZDL. Marsikje
povezujejo delo vseh društev in organizacij v kraju, tudi ni sporna vloga SZDL. Nezadovoljni so z aktivnostjo SZDL v suhokrajinskem delu občine in predvsem v Trebnjem, kjer se marsikdo zanaša, da bodo vse rešili občinski forumi. Zanimivo je tudi to, da je povsod tam, kjer je na terenu delovna SZDL, dobra tudi mladinska organizacija.
V	bodoče bo treba še dosti naporov za izgrajevanje kadrov. Ljudem je treba enostavno zaupati, jih izgrajevati ob delu; z dolžnostmi ne gre obkladati le enih in istih. Pripombe so tudi k obveščanju, kjer ni premikov predvsem v združenem delu. Kjer niso zadovoljni z dejavnostjo krajevnih organizacij SZDL, naj bi se lotili pomoči frontno, prek vseh družbenopolitičnih organizacij. Ne bi smeli tudi oklevati pri vključevanju mlajših kadrov v delo.
A. ŽELEZNIK
Trimo gradi tudi v Posočju
Do 25. novembra bodo zagotovili teplo domovanje številnim ljudem na 13 gradbiščih Vzorno izpolnjevanje obveznosti ob drugih pogodbah
Ob ponovnih potresih v Posočju smo v republiki sprejeli sklep, da po 25. novembru v Posočju ne sme več biti ljudi brez strehe nad glavo. Trimo iz Trebnjega v to veliko akcijo slovenske gradbene operative ni bil vključen od vsega začetka.
Republiški štab se je na to trebanjsko podjetje obrnil šele pred nedavnim. Z delom -so pričeli pravzaprav šele 2. novembra, 17 objektov na 13 različnih krajih pa mora biti nared do 25. novembra. Trimo je s kooperanti prevzel celoten inženiring od temeljev do ključa. Postavili bodo svoje večnamenske objekte montažnega tipa, ki bodo sprva dali streho in toplo
ODPRLI BIFE
Zadnjo soboto v oktobru je Društvo upokojencev na Mirni odprlo bife. Lokal so dali v upravljanje gostilni Grmada izi-Trebnjega. Investicija je veljala
50.000	din. V bifeju, ki je odprt vsak dan, razen nedelje, od 9.-21. ure, strežejo z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, hladnimi jedili, od toplih jedil pa lahko nudijo kranjsko klobaso in hrenovko.
Z dohodkom lokala bodo upokojenci financirali klubske dejavnosti.
zavetje prebivalcem, ki so izgubili dom v ponavljajočih se potresih. Čez čas, ko bodo postavili nove domove, bodo v objektih, kijih postavlja Trimo, imeli vrtce, šole, društvene prostore
DOPOLNITVE STATUTA
Delegati občinske skupščine so na zadnji seji sprejeli izhodišča za dopolnitev občinskega statuta. V celoti je predvidenih kar 13 raznih delovnih nalog, s katerimi naj bi dopolnili statut. Med predvidenimi dopolnitvami so naloge: varstvo okolja, splošen ljudski odpor, družbeno načrtovanje, položaj delavca v združenem delu in drugo. Sprejeto je tudi navodilo, da teh vprašanj ne bi obdelovali preveč na široko, saj bi sicer najvišji akt občinske skupnosti prav lahko postal nepregleden.
po krajevnih skupnostih ali trgovine.
Ob vsem tem morajo v tovarni izpolniti ostale pogodbene j obveznosti za prej dogovorjena dela. O tem, kako nujno je graditi v Posočju, so spregovorili delavcem na sestankih samoupravnih skupin; to je bilo potrebno, saj so se delavniki zaradi gradnje objektov za Posočje močno podaljšali.
Skupna površina objektov, ki jih bo zgradil Trimo, meri okrog 2.600 kvadratnih metrov. Delo na terenu je težavno. Ker ni prebivališč, je podjetje za svoje delavce v Posočju zagotovilo stanovanjske prikolice. Gradbišča so razmetana po vaseh, najbolj oddaljene med seboj loči kar 80 km. V tovarni so prepričani, da bodo sprejeto nalogo dostojno opravili.
A. ŽELEZNIK
Alkohol s polic menz
V bodoče tudi pivo iz obratov družbene prehrane — Ostreje proti pitju pri delu
Sindikat za »čisto vino” v skupni porabi
O srednjeročnih načrtih SIS naj bi se pred javno razpravo izrekli vsaj njihovi izvršni odbori, ne le strokovne službe — Sindikalne organizacije bodo storile vse, da bodo delavci kar najbolje obveščeni
Samoupravne interesne skupnosti, ali tako imenovana skupna poraba, naj bi se v bodoče financirale po programih za začeto srednjeročno obdobje. O tem mora steči kar najboljša javna razprava v združenem delu, da bi delavci lahko videli, za Kaj do šel njihov denar.
Gradiva posameznih samoupravnih interesnih skupnosti so, kot smo že pisali, že bila med delegati občinske skupščine, vendar z njimi niso bili kaj prida zadovoljni. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je
TREBANJSKE NOVICE
na seji 2. novembra ob pregledu voznega reda za izpeljavo javne razprave o temeljih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti in njihovem sprejemu menil, da gre za časovno napet operativni načrt. Ne glede na to ' bodo seveda v sindikatih storili vse, da bo razprava lahko kar najboljša. Predvsem poudarjajo, da morajo biti gradiva pripravljena in pojasnjena v poljudni obliki in da -se bodo predlogi javne razprave tudi upoštevali. Tako dozorele načrte naj bi po obravnavi v skupščinah samo-
upravnih interesnih skupnosti sredi decembra tudi sprejeli.
Minuli petek se je v občini sestal 21-članski štab; do konca tedna naj bi bilo pripravljeno tudi gradivo. Razprava v združenem delu naj bi potekala od 17. do 26. novembra. Vse gradivo s pripombami naj bi nato ponovno prišlo pred delegate zbora združenega dela občinske skupščine, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, nakar bo laliko sledil podpis samoupravnih sporazumov o temeljih planov in aneksa k družbenemu dogovoru.
V	sedanjih pripravah motijo spremembe in odlašanje pri spoštovanju rokov v republiki, kar pomeni nevarnost, da lahko
spet pride do dirke pri lovljenju rokov in do stare nesamo-upravne prakse. Vse pogosteje je slišati mnenja, tako tudi na seji predsedstva sindikatov v trebanjski občini, o usklajevanju temeljev med samoupravnimi skupnostmi. Posebno so poudarjali vprašanje, kdo v samoupravnih interesnih skupnostih je sploh obravnaval temeljne načrte. Ali so to storili vsaj izvršni odbor ali le strokovne službe'.’ Sodelovanje izvršnega odbora, kot tistega, ki je dal gradivo v razpravo, je očitno le pri regionalni zdravstveni skupnosti. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta sc zavzema vsaj za to možnost.
ALFRED ŽELEZNIK
Razprava o vprašanjih boja proti alkoholizmu na zadnji seji občinske skupščine je prinesla nekatere odločne zaključke, ki naj pomagajo zajeziti pohod tega zla, ki slej ko prej privede do čezmernega pitja.
K večji Ueznosti na delovnem mestu naj bi prispevala prepoved točenja alkoholnih piiač v obratih družbene prehrane. Že pred časom je bil sprejet odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač po gostiščih v jutranjih urah. O obsežnem poročilo o boju proti alkoholizmu naj bi se seznanile vse sindikalne organizacije prek SZDL, pa tudi krajevne skupnosti. Vse to seveda ni le za v predal, saj občinski koordinacijski odbot za boj proti alkoholizmu pričakuje tudi poročila o stanju in predvidenih ukrepih. Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in vodstveni delavci naj bi pomagali pii enotnih prizadevanjih, saj jc boj proti alkoholizmu tudi zagotovila nx večjo delovno disciplino in večjo storilnost. Na delovnem mestu naj bi resnično vladala popolna treznost zaposlenih, za kar bi morali skibeti tudi s povečano kontiolo ob prihajanju delavcev na delo in med delom. Nihče se ne hi smel čuditi, če bo moral kdaj pihati v alkotest tudi v tovarni, ne le /.a krmilom motornega vozila. V kulturnih in rekre-
acijskih programih v bodoče naj ne bi manjkali elementi za spodbujanje zdravega razvedrila. V razpravi delegatov na seji občinske skupščine o boiu proti alkoholizmuso s posebno odločnostjo nastopale prav delegatke.
POPRAVLJAJO MOST - Na Mirni so pred dnevi začeli popravljati most, ki se je pred dobrim letom pod težo težkega tovornjaka udrl. Investitorje republiška skupnost za ceste, izvajalec del pa TREGRAD iz Trebnjega. Most bodo popravljali v dveh etapah, najprej prvo polovico, nato drugo. Tako bo med popravilom prevozen, čeravno bo promet enosmeren. Za to varianto so se odločili zato, ker ni primernega obvoza. (Foto: J. Platiše)
.Kriv” že 22 let
Davkar in inštruktor
„Naše delo je zelo nehvaležno: pri ljudeh nismo priljubljeni pa tudi predpostavljeni tega dela ne cenijo tako, kot bi bilo potrebno,“ pravi Polde Korevec, referent za odmero davka od obrtne dejavnosti na črnomaljski občini Poldetu je kar verjeti, saj govori iz izkušenj, ki si jih je v
22 letih dela na davčni unravi
2 letih dela na davčni upravi veliko nabral. „Je pač tako, da ljudje niso ravno navdušeni, ker morajo plačevati davke."
Poldetu so že večkrat rekli: „Saj ti si čisto v redu fant, kriv si le zato, ker si šel v to službo ...“ Največ težav je seveda v času odmere davka. „Se sreča, da se nam ni treba bosti s šu-šmarji," pravi Polde. „Mi šu-šmaija lahko le prijavimo, naprej pa je stvar tržne inšpekcije."
Lani je bilo v občini prijavljenih 119 rednih obrtnikov in 102 taka, ki imajo popoldansko obrt. „Največ denarja prinesejo avtoprevozniki. V naši občini se pogosto prijavljajo tudi avtoprevozniki iz drugih republik. Sedaj je takih okoli 20, piibližno toliko pa je tudi domačih. V Srbiji imajo omejeno tonažo pa še kvalifikacijo morajo imeti, pri nas pa tega ne zahtevamo."
Korevec je že osem let pri AMD Bela krajina inštruktor za praktično vožnjo z motornimi vozili in predavatelj na tečajih o eestno-prometnih predpisih. Koliko kandidatov za voznike je že poučeval, ne ve. „Takole kakšnih 300 na leto jih pripravljam za teoretični del izpita, voziti pa jih naučim okoli 30 na leto," pove. Polde se še pohvali, da od njegovih „učencev" Večina naredi izpit v prvemposkusu.
A. B.
sb enem
Okt:u nmi&tf čelad
Omirt tpmk li&lbli tmkfni
Pomanjkanje stanovanj je danes v naših mestih eden največjih problemov. Črnomelj glede tega sploh ni izjema. Ko bo „Begrad zgradil ta blok na Čardaku, se bo veselilo dvainpetdeset družin.
Le pol knjige na enega
V črnomaljski ljudski knjižnici bi radi povečali fond knjig — Precej knjig je za odpis, namestiti pa jih bo treba
z novimi
Črnomaljsko ljudsko knjižnico je .........................  li.	Ob-
lani obiskalo nad 5.200 ljudi, iskovalcem je na razpolago okoli 8.000 knjig, ki jih lahko bralci berejo doma alf v čitatnici.-
Vodja te knjižnice, ki ima tudi
dve podružnici: na Vinici in v Semiču, Lea Grabrijan, pravi, da je med
ska knjižnica, ki je odprta vsak dan dopoldan in popoldan razen sobote, občasno prireja tudi razstave, lite rarne večere, pravljične ure ipd. Samo Cankarjevo razstavo sije ogledalo več kot 1.300 obiskovalcev. Za to dodatno dejavnost knjižnice se še
njihovim knjižnim fondom precej knjig, la jih je treba odpisati „Nam gre predvsem za kakovost in ne za kvantiteto. Pri nakupu novih knjig
ne gledamo na ceno; raje kupimo manj knjig pa te res dobre. Naša
knjižnica je splošna izobraževalna knjižnica in moramo gledati, da imamo aktualne knjige," pravi Grabrija-nova, ki že devet let vodi knjižnico.
Najbolj pogosto prihaja v knjižnico mladina, od šolarjev do študentov. Zadnje čase bralci vse več segajo po poljudnoznanstvenih knjigah, prav tako pa berejo tudi romane, zlasti klasična dela. „Večen problem je pomanjkanje denarja za nakup novih knjig. Kulturna skupnost nam da, kolikor more, vendar to ne zadostuje. Lani smo imeli tako malo denarja, da po pravilih ne bi smela kupiti niti ene same knjige; kljub temu smo jih nabavili za 40 tisočakov. Za letos so nam za knjige odobrili 80 tisočakov. Težava je tudi, ker denar za to ni enakomerno razporejen skozi vse leto, mi pa moramo novitete kupovati sproti," potarna vodja knjižnice.
Otepajo se tudi s prostorsko sti-
Lea Grabrijan: „7golj polne knjižne police ne pomenijo nič, če na njih ni dobrih knjig, po katerih ljudje radi segajo."
sko, kajti v istem prostoru sta izposojevalnica in čitalnica, najmlajši pa
imajo svoj pionirski oddelek v posebni sobi Zlasti za čitalnico je knjižnica malo od rok. V Sloveniji pride ena knjiga v knjižnici na prebivalca, v črnomaljski občini pa je le pol knjige na prebivalca, zato so si v knjižnici za naslednje leto zadali nalogo: povečati knjižni fond. vendar les kvalitetnimi knjigami. Črnomalj-
posebej zavzema GrabrijanoVa. „Za . zmagovalce literarnih ali pravljičnih kvizov prispeva nagrade-knjige knjižnica; to je tudi ena od oblik popularizacije naše dejavnosti. Zadovoljna sem, ker lepo sodelujemo s črnomaljsko osnovno šolo in študentskim klubom."
A. BARTELJ
Da le ne bi ostalo pri tednu
V Črnomlju imajo namen narediti obračun in načrte na temo „Človek, delo, kultura" — Razstave likovnih del, javne tribune in akademija, na kateri bodo prikazali amatersko
ustvarjalnost
Izvršni komite predsedstva Centralnega komiteja ZKS je na majski seji obravnaval in sprejel program „Tedna komunista" na temo „Človek, delo, kultura". Cilj akcije, ki bo naslednji teden v črno-
maljski občini, je počastiti stoletnico rojstva Ivana Cankarja 5-letnic
35-fetnico naše revolucije in pospešiti proces uveljavljanja socialisti-čneea samoupravnega koncepta kulture.
Črnomaljska občinska konferenca ZKS bo „Teden Komunista"
pripravila od 15. do 22. novembra. V tem čas
tem času ne bodo načrtovali slovesnih prireditev temveč spodbudili delovne ljudi in komuniste, da bodo ocenili stanje v kulturi in uresničevali sprejeto politiko. Zato bodo
morale osnovne organizacije ZK oceniti svoj prispevek k uresničevanju kulturne politike v luči programskih smotrov, kongresnih sklepov in sklepov predsedstva in izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS. Oceniti bodo morale delo tiska, radijski in televizijski program.
Črnomaljski drobir
NEZADOVOLJNI TRAKTORISTI - Ze vrsto let lastniki traktorjev iz črnomaljske občine ugotavljajo, da so tehnični pregledi za vozila premalo temeljiti, in zavoljo površnega in počasnega dela izgubljajo čas in - živce. O pregledih so razpravljali tudi na seji vseh treh zborov črnomaljske občinske skupščine in prizadeti upajo, da bo poslej boljše.
stoco.
OBČANI IN SAMOPRISPEVKI - Na podlagi občinskih odlokov o krajevnem samoprispevku plačujejo občani v črnomaljski občini dva krajevna samoprispevka, in sicer: za izvedbo programa javnih del (za obdobje 1972 do 1977) in samoprispevek za investicije v šolstvu, ki se bo iztekel I. 1980.
delo knjižnice v svojem kraju itd. Z mladimi komunisti morajo pregledati njihovo kulturno ustvarjalnost, pri tem pa ne smejo pozabiti na najmlajše.
Tudi komite občinske konference si je zastavil velilo nalog. Analizirati mora uresničevanje kulturne politike v občini, sklicati sestanek vseh komisij za kulturo pri družbenopolitičnih organizacijah, organizirati aktiv kulturnih delavcev itd.
V tednu Komunista bodo pripravili razstave likovnih del, organizirali javne tribune, ob zaključku sedemdnevne akcije pa bodo pripravili kulturno akademijo, ki bo prikazala občinsko amatersko dejavnost, pripravili bodo razgovor z delegati kulturne skupnosti o uresničevanju sklepov kongresov o uveljavljanju socialistične samoupravne kulture itd. Nato bodo začeli tudi akcijo za zbiranje pesmi, ki obravnavajo NOV v Beli krajini in ki so nastale v Beli krajini med voino.
ZANEMARJENA POSTAJA Črnomaljska avtobusna postaja se ne more primerjati z ljubljansko ne po velikosti, pa tudi po urejenosti ne. Nerazumljivo je predvsem dejstvo, da ima lahko slovenska prestolnica ob vsakem času precej bolj urejeno postajo kot pa Črnomelj, kjer lahko en sam delavec verjetno v slabi uri dodobra poskrbi za red in či-
KANDIDAT1 V ZAGATI - V Črnomlju ni veliko zapletenih križišč, vendar prav vsa zaradi nedo-
DELAVCI IZKOPALI ENAJST MODRASOV
sledno opremljenih prometnih znakov povzročajo kandidatom za voz-
niški izpit precej preglavic. Tako še preden imajo v rokah dokumente o opravljenem vozniškem izpitu, nehote vsakič, ko se vozijo po Črnomlju, delajo prekrške.
Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da so delavci rudnika Kanižarica, ki so začasno dobili delo pri komunalnih delih, kijih izvaja črnomaljsko Obrtno komunalno podjetje, nad železniško postajo pri kopanju jarkov za ojačanje vodovoda Dobliče - Črnomelj, izkopali enajst modrasov. Delavci so modrase zmotili v otrplem stanju, v kakršnem kače pod zemljo prebijejo zimo. O tej nenavadni „strupeni“ najdbi bomo več poročali v naslednji številki.
Klet za razvoj vinogradništva
Letos je metliška vinska klet odkupila več grozdja kot lani - Ze pet let niso zavrnili nrt' kilograma — Vino iz zidanic je pogosto slabo	^
lNsk;
Na današnji dan, na Martinovo, se po starem ljudskem verovanju mošt spremeni v vino. Tako bo v teh dneh v belokranjskih zidanicah veselo, ko bodo vinogradniki proslavljali starodavni praznik. Letos se lahko še posebej veselijo, saj je bila letina res dobra.
„ ljudje res praznujejo na Martinovo, v resnici pa so za kakšnih štirinajst dni v zamudi," razloži vodja metliške Vinske kleti inž. Julij Nemanič. Vinska klet je letos od vinogradnikov odkupila precej več grozdja kot lani. „Deloma zaradi boljše letine, ponudba pa je bila večja tudi zaradi ugodnih
Radoviški: na pomoč!
36 radoviških gasilcev en dan na Tolminskem
Nesreča, kadar prizadene že sicer revne kraje, je dvojna nesreča. Tega se še posebej zavedajo ljudje, ki jim v življenju ni z rožicami postlano. Prav zato je potres, ki je naredil ogromno materialno škodo na Tolminskem in v Posočju, prizadel tudi vse naše ljudi. Pomoč prihaja iz vseh krajev domovine. V soboto, 30-. oktobra, so se na Tolminsko odpravili člani gasilskega društva z Radoviče.
„Kakšna dva tedna pred odhodom smo se radoviški gasilci dogovorili, da bomo z delom pomagali odstranjevati posledice potresa, ki je tako prizadel ljudi teh krajev," je začel pripoved eden od udeležencev radoviške „gasilske brigade", Jože Go-se.ica, „Pri organizaciji te delovne akcije se je najbolj izkazal naš poveljnik Jože Nemanič."
Šestintrideset radoviških gasilcev se je v soboto ob pol dveh zjutraj z avtobusom odpeljalo na Tolminsko, kamor so prispeli ob šestih. „Razdelili smo se v dve skupini: ena je odšla na delo v Srpenico, kjer je začela rušiti dve hudo poškodovani hiši. V tej vasi je 1-20 hiš in kar polovico jih bo potrebno porušiti. Tiste, ki so na samem, lahko porušijo z buldožerji,
v vasi pa je treba vse opraviti z rokami, da ne bi poškodovali še drugih. Naša skupina se je lotila dela, vendar nas je močno oviral hud naliv; mi bi delali kljub dežju, žal pa je delo zaradi spolzke strehe postalo nevarno. Kljub temu smo precej naredili, preden smo prevzeli drugo delo."
Druga skupina je v vasi Žaga polagala tlake v novi hiši, vzidavala okna in vrata, postavila dve baraki. „Ljudje so nas sprejeli zelo gostoljubno, navezali smo zelo prisrčne odnose. Ti ljudje so res potrebni pomoči in zelo nam je žal, da nas je pri delu oviral dež, saj bi sicer lahko naredili precej več," pravi Gosenca.
Tako so radoviški gasilci najlepše pokazali, da njihovo geslo „Na pomoč!" ne velja le za požar, ampak so pripravljeni pomagati ob vsaki nesreči.
A. BARTELJ
odkupnih cen. Akontacija za rdeče sorte je bila letos 8,40 do 9,50 dinarja, za bela pa 6.60 do 8 dinarjev za kilogram grozdja. Spodbudno je na vinogradnike vplivalo tudi doplačilo k lanski akontaciji: za kilogram lani prodanega grozdja smo jim marca izplačali 1 dinar, avgusta pa še 50 par," pojasni inž. Nemanič. ,,Že pet let nismo odklonili niti kilograma grozdja, žal pa smo morali odkloniti odkup precejšnje količine belokranjskih vin, ker so bila nekvalitetna: bodisi zaradi pokvarjenega soda, bodisi zaradi nestrokovne predelave grozdja."
Pa vendar bi lahko metliška vinska klet odkupila še več grozdja; vsak belokranjski vinogradnik ima zidanico, vsak sam rad preša in kletari in raje proda vino kot grozdje. „Mi smo prepričani, da se jim bolj splača prodati grozdje, kajti odkup ie-tega je gotov, vino pa morajo včasih ponujati gostincem še v poznem poletju. Prav tako vinogradniki ne štejejo kletarskih stroškov, izplena, svojega dela in mislijo, da je vsa razlika med ceno za kilogram grozdja in liter vina njihov čisti zaslužek. Pa vendar vemo, da še nobeden od njih ni stehtal grozdja in tako ugotovil, da se mu bolj splača prodati grozdje ali vino."
Poleg tega po današnjih strokovnih merilih vino iz kmečkih zidanic ne bi dobilo „blagoslo-va“ na zahtevni ocenjevalski mizi, čeprav ga običajni potrošnik
hvali kot kvalitetno. Dati dan ima bodočnost le tisti vinog» nik, ki proizvaja za znan®!?, velikega kupca, sicer se n° hko večkrat dogajalo tako letos, ko so vinogradniki se pred trgatvijo ponujali la® vino.	^
,,Zavedamo se, da bom0 rali razširiti našo vinsko kte. hočemo zagotoviti razvoj^ 0(3. kranjskega vinogradništva, P vi inž. Nemanič. V načrtu fr
Ha
l
i za fere
se;
Jjrijud in
sSe j
Inž. Nemanič: „Vinogra' se bolj splača prodati fF“‘ kot vino."
bi klet, ki ima sedaj kapa
200 vagonov, do 1980^ jj
za nadaljnjih 80 vf^°nvse’ be-
bodo res lahko prevzeli lokranjske tržne preSeZv jjeti zdja. Končna kapacite . pa naj bi bila 400 do- . f nov. Letos so v vinski b _ ^
delali 70 vagonov	st
kupili pa bodo še 40 do gonov vina.	^
DVAJSET MLADI H POHODNIKOV
Žalne slovesnosti ob 35-letnici uničenja Prve belokranjske čete na Gornjih Lazah se je med drugimi udeležilo tudi dvajset mladincev iz metliške občine. Mladi so se na Gornje Laze, kjer je zbranim govoril eden od preživelih borcev Prve belokranjske čete Franc Košir, kljub sla-
bemu vremenu odpravili peš po po-
ko-
teh, fio katerih so med vojno nič I likokrat hodili belokranjski partizani.
POSLEJ TUDI OBČINSKA PRIZNANJA
Na seji izvršnega odbora SZDL so v petek, 5. novembra, v Metliki obravnavali tudi osnutek odloka o občinskih priznanjih. Prav iz SZDL izhaja pobuda, da bi občina za svoj praznik podeljevala občinska priznanja. Za dolgoletno delo in uspehe na družbenopolitičnem, gospodarskem in drugih področjih naj bi poslej posameznikom ali organizacijam in društvom podeljevali plaketo občine Metlika. Za občinski praznik naj bi podeljevali tudi domicil, listino o imenovanju častnega občana itd. Vsako leto naj bi podelili največ tri plakete, o obliki katere se bodo v kratkem dogovorili. Prvič naj bi priznanja občine Metlika podelili za občinski praznik prihodnje leto.
Z AVTOM MED , ŽALNO SVEČANO® ;]
Na žalni svečanost dan mrtvih se je pij j niku na Suhorju Pr{Pe
godek, ki je osupnil vse vzoče. Nek občan l&
komemoracije hotel
priti po cesti mimo spo ka proti cerkvi. Z aV[ a zapeljal med ljudi, ki zbrali, da bi P°^astSn]/,i min na padle borce tj ^ hrumenjem motorja ffl ^ Ijen jem si je utiral'p° množico. Suhorski kraj'
vsi, ki so za to rjesr? 0M slišali, jo najostreje ot>s m Če se je temu nestrp
res tako mudilo po sj~'hCe tl0" d
ti, bi lahko avto pustil
.VP<
Sr
sti in tistih nekaj mett(^ ^ ne01 .
peš. Nič narobe pa n*\ ^ lo, ko bi se udeležp
moracije in
tako
spomin na vse tiste,
ki s°
li svoje življenje
tudi tH
StO’
da se on lahko d<Bie -jp bodno vozi po svobod movini.	šli
Konec koncev je dejanje tudi grob Pr 0f proti pieteti, ki bi jo P.^i moral še posebej spoj^y
S
Sprehod po Metlik’
DOLGI VEČERI SO pravo dolgočasje in ljudje se zadržujejo več ali manj v svojih stanovanjih, gledajo v televizijske zaslone, berejo ter premlevajo dnevne dogodke. Ulice in ceste so ob večerili prazne, in če se sami odpravite na sprehod, vam postane kaj hitro tesno pri srcu zaradi puščobe, ki vlada naokoli. Smuknete pod odejo in nekega novembrskega dneva ni več.
bolj domač videz. ,NadkJjjjppdjJ
so, na kateri v topjih di pijejo točeno pivo,;- hsi^o kajo svoje boljše P°!oV1 JativC jo ob nakupovanju poye novega
P3; r V
e
VSAK
25. NOVEMBER bo v Beti še posebno slovesen. Ta delovna organizacija bo tega dne proslavila dvajsetletnico ustanovitve, dela in uspehov, ki so vidni domala na vsakem koraku v občini. Posebne pozornosti bodo deležni delavci, ki so v delovni organizaciji dvajset in več let. Teh je enaintrideset in v razgovorih za slavnostno števiiko Vezila, tovarniškega glasila, so vsi do enega zatrjevali, da nikoli v teh dveh desetletjih niso pomislili na odhod iz podjetja.
MOŠT BO VSAK „uradno“ postal vino. * predvsem na moškem d® stva, ki mora novo vin° % 'if, no" oceniti Martinovo J g pjti P ^ zelo spoštovano in ne ra foVj5 velik raziskovalec, da ug® japL vzrok temu. Kljub v}ri? nitb0\ $ steklenicah domačini se -e upajo tistemu iz soda. ‘a da" mora biti.
BLIŽA SE OBČ.NSK< ^
NIK, zato domačini ze zzaSt*ve’kO okolico hiš, pripravljaj^ jUtr°>n ^ ;sili, da
jih bodo izobesili, da - hU(jn>- a, bo pihalni orkester igraj D e\f\
se hn 7 Ves,-lire odaŠalO. S" jilff
NEKATERI KRAJANI so uredili pročelja svojih hiš, da so videli veliko prijaznejše, lepše. Tudi samopostrežna je dobila novejši, a predvsem
sV bo z Veselice
čim bolj svečano. Krajani r po
čim bolj svečano.	ietor
svoj praznik in mu vsaKo j.^0 rijo novo delovno zmag tudi letos.
va
vrnili niti
UandanJ i vin°lr znanefff • se bo *J' i tako W miki 3ef
bonionf IcokttJ izvoj ^ štva,“
ka obramba in družbena samozaščita sta tudi stvar vsake krajevne skupnosti, delovne organizacije in celo vsakega občana — Birokracija se preveč razrašča
kratkim je bila v Kočevju razširjena seja usklajevalnega od-onf13 fdsko hrambo in družbeno samozaščito pri občinski jj f^nci SZDL, na kateri so razpravljali o oceni varnosti. Nato je * samega odbora, na kateri so sprejeli program dela odbo-
črtuje,
I
m
grad jti g
Zakone uveljaviti tudi v praksi
Ha«; Obdobju so bili spreje-•iolinrt J Pred sprejemom zako-W ■ skl obrambi, o notranjih za-akone n °- zc*tuženem delu. Vse te Hijj v treba čimprej uveljaviti ^nost?ra i ’ •*tar Je ena glavnih usklajevalnega odbora za
v Prokuplje
0$r
kapal
.cit#
'»kem S° 'v Pobratenem
i ^ mestu Prokuplje, ki no-!eroju ^njihovem narodnem Jatlcu" ■’ '^odiji Stojanoviču-fta <ni’oie Povabila na slavje svo-^»»keEa dnp 10. novembra vne šole Ko-#ladi’nSu j501^0 delegacijo 'i '■je t«r Plor>irske organiza-%no«i?Jedstavnika krajevne L. V1.KOčevje.
ienci so se vabilu odrine mičP#0 P'onirjev in j^jucili predvsem ta-- da bodo lahko k pro-tiV|	kiiplju	prispevali
.turnega programa, ije sol v obeh po-skupnostili
Sr-j
sežke klf# ’ite‘n * 5 500
dJ**{
krajevnih
''itsnih^^j^j11 stikov po in-'u t*'“l h Področjih. Predstavniki , -eč j)evn'11 skupnosti so se Jovani <?8°Y°rili, da bo to so-koristnejše, kot bi bile idnih ia,Ve oziroma srečanja ipnostj 'ega°ij obe[l krajevnih
ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
V razpravi je bilo poudarjeno, da naše organizacije delujejo še preveč forumsko in da je dolžnost sindikata prenesti svoje delo v delovne organizacije, dolžnost SZDL pa, da prenese delo v krajevne skupnosti. Opozorili so še na druge slabosti. Tako so na primer nekatere krajevne skupnosti še vedno premajhne, da bi lahko izpolnjevale vse naloge, ki jih imajo po ustavi in drugih predpisih.
Posebno pozornost bo treba posvetiti tudi razraščanju birokracije, zakaj število zaposlenih izven proizvodnje narašča znatno hitreje kot v proizvodnji. Birokracija si skuša pridržati odločilni vpliv in odločanje v vseh pomembnih zadevah, kar je velika cokla za razvoj samoupravljanja. Nagrajevanje v družbenih službah in
BREZ PROSTOROV NE BO USPEŠNEGA DELA
Krajevna skupnost Kočevje dobiva vedno več nalog, nima pa primernih prostorov. Nujno potrebuje boljše prostore, da bo lahko organizirala nekatero delo. Razen tega so sedanji prostori škodljivi za zdravje zaposlenih. Razni organi predlagajo zelo različne inačice, kako to rešiti, pri KS pa menijo, da bi bilo najbolje, če bi dobili prostore v stavbi, kjer so, kar pomeni, da bi bilo treba nekatere stanovalce preseliti.
an°s,K
'risKli
ripetv® lilvse
i je ^
llZ*0 spon* avtom ki so*
a in * krap'i'"1
obsofi; estrpf-' ***** stiIobJ ne žil po$
i*
idi z". anes
°S'i
■«ii v p -j“ru\.jcv — čeprav je soiarjev mzjui razreuuv na osnovni fsfijj °“Preski malo, nastopajo na raznih prireditvah. Te na foto-0,0 P°sneli, ko so vadili recitacijo za komemoracijo ob ^tvih- (Foto: Primc)
drobne iz Kočevja
'tv^p^LARJEV - Čeprav je šolarjev nižjih razredov
PRAZNIK - Dan «?9v>li 7 ° kočevski filatelisti Vincih fii„5a,^stavo znamk. Poleg ifo ^lovai?! .tov bodo na razsta-4* mladinci iz filateli-toli-^ko f krožkov Novo me-
iki
'Sit
J
\
>m
io#e.
?ice. v ’ Žužemberk, Slovenske , maPeVn Ljubljana. Razstave dvorani Doma telesne
3.H.^čevje od
26.
telesne novembra
’ 0 j
fc.e 'e	njej	bodo prika-
S*Jvah «	’ ki so na republiških
<i ,e>ska r® Prejele visoke ocene. Ce,))več aVa ne bo ocenjeval-Lj^tave Pt0Pagandna. Po otvoritvi* Fii . ,™ela sejo mladinska is,’ Iti bn e*>stične zveze Slove-k vila n °cenila letošnje delo in I977" ®ram dela in razstav za
V
(medved odgovarja
* že dolgo išče Janeza Kidričeva 5, Kočevje, Yveh občinskih pisem
J ^ii L^ročiti. ker Sa ni 113
*3 n:JJ j^dričevi 5 ne na seda-S, ki je menda sa-
,,1J0io?a pa pošiljalci pisem k*v’h» . * S3 poštar lahko 'Htjj tfeju samopostrežbe, ki 8 Kidričevi 5.
Bevske nbuke
sploh vseh službali bi moralo biti vezano na uspehe proizvodnje.
Tudi sprejeti delovni program v glavnem temelji na uveljavljanju že omenjenih treh zakonov v praksi. Posebne naloge pri tem imajo razen političnih tudi delovne organizacije in krajevne skupnosti ter hišni sveti ter celo sleherni občan. Pozornost je posvečena še obveščanju občanov, njihovi vzgoji in načrtovanju ter seveda usklajevanju dela različnih organov in organizacij.
J. PRIMC
Počasi, a temeljito
Nekateri prebivalci Kočevja opozarjajo, da potekajo dela pri urejanju parkirišča na Trgu zbora odposlancev (kjer so porušili nekatere hiše) prepočasi. Pri krajevni skupnosti pa so nam povedali, da tako kritiziranje ni v redu, pred asfaltiranjem parkirišča je namreč treba opraviti še veliko dela. Tako so že položili pod zemljo ali pa še bodo kable za električno in telefonsko napeljavo. Urediti je treba glavni vod vodovoda in še vse priključke nanj. Preurediti je treba tudi zastarelo kanalizacijo.
Vse to so tako rekoč ,,nevidna" dela, saj so vse te napeljave pod zemljo. Zato nekateri menijo, da dela prepočasi potekajo. Vendar je bolje vse to urejati,temeljito in nekoliko počasneje, kot kasneje prekopavati komaj položeni asfalt. Takega nenačrtnega dela in prekopavanj komaj položenega asfalta je bilo v preteklosti precej. Bolje in ceneje pa je delati načrtneje, čeprav počasneje.
NA KRATKO O SEJI
Na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje so 5. novembra raz; pravljali in sklepali o izvedbi razprave o kmetijstvu - o čemer bomo še poročali, o finančnem načrtu komiteja za leto 1977 ter o predlogih in stališčih organizacije ZK Vas-I-ara oziroma o nekaterih nesoglasjih na območju Fare in Osilnice. Odločili so se tudi, da bodo izpraznjeno stanovanje v stavbi komiteja oddali predsedniku občinske konference ZSM Stanetu Gabriču, ostale prispele prošnje pa bodo posredovali v reševanje Samoupravni stanovanjski skupnosti.
Blaž Volf
MLADINI PROSTOR - Uprava Doma telesne kulture je dala mladim filatelistom na razpolago malo dvorano, in sicer vsako soboto dopoldne od 9. do 12. ure. Tu se bodo mladi zbiralci znamk izpopolnjevali in pripravljali svoje zbirke. V društvu je precej mladine, ki pod vodstvom mentorjev koristno preživi del sobotnega prostega časa. Odbor Filatelističnega društva Kočevje se za razumevanje upravi Doma telesne kulture zahvaljuje.
POLOMLJENA TABLA - Tabla, ki v smeri od pokopališča označuje in opozarja tujca, da je prišel v Kočevje, je kaj klavrna. Je pa tudi dokaz nase kulture: predvsem je tarča za metanje kamenja in zato vsa stolčena, zvita in rjava! Tabla stoji komaj dobrih 100 metrov od tozda Cestnega podjetja. Mogoče jo bo le kdo opazil.
DESETLETNICA -11. decembra bo poteklo deset let, odkar je bil na novem pokopališču pokopan prvi pokojnik. V teh letih se je pokopališče tako razširilo in raztegnilo, da je že premajhno in ga morajo še širiti, ker sicer ne bo mogoče kupiti novih grobov. Na nekaterih prostorih je tudi živa skala, ki jo morajo za pripravo jam razstreljevati. Vse to draži stroške pokopališča. Sedaj je na novo pripravljen že velik prostor, ki bo zadostoval za nekaj let.
BRIGADA VDV - Občinska konferenca ZSM Kočevje bo 22. decembra ustanovila novo pohodno brigado. Poleg 9. SNOUB brigade bo obstajala torej še 1. pohodna brigada VDV (Vojska državne varnosti). Štela bo 40 mladincev in mladinlc Brigade VDV imajo domicil v Kočevju, zato bo tudi I. brigada VDV formirana pri nas. Kmalu po ustanovitvi bo izvedla dvodnevni pohod.
JURE PODRŽAJ
3. novembra popoldne so na pokopališču na Travi nad Čabrom v kočevski občini pokopali Blaža Volfa, upokojenega sodnika za prekrške pri občinski skupščini Kočevje.
Blaž Volf je bil rojen leta 1913 v Črnem potoku pri Čabru. V narodnoosvobodilnem gibanju je aktivno delal od 1. maja 1942 do 15. maja 1945. Med vojno je bil tudi referent okrožne gospodarske komisije. Za svoje delo je bil odlikovan z medaljo za hrabrost in redom zaslug za narod III. stopnje.
Na zadnji poti ga je spremilo veliko borcev, prijateljev in znancev od vsepovsod, saj je bil priljubljen med ljudmi.
Nekaj mladinskih
MALO HVALEŽNOSTI Osnovna organizacija ZSM Trikon Kočevje šteje 162 mladincev, na žalost pa jih je delavnih le 24; med temi je tudi predsednica Milka Adamič, ki si prizadeva, da bi delo z mladimi iz Trikona bolje steklo. Tudi ostale družbenopolitične organizacije v tej delovni organizaciji bi morale pomagati mladini. Čeprav je prizadevnih mladincev malo, so vendar naredili precej: pred kratkim so organizirali čiščenje okolice Trikona in delavnic; pospravljali so drva; izvedli so debatni večer; organizirali so izlet v Postojno in Lipico, ustanovili košarkarski klub „Trikon“. Zbirali so tudi prispevke za Posočje. V kratkem bodo izvedli še modno revijo, izlet v sorodno delovno organizacijo in obdarili delavke, ki so v Tri-konu zaposlene 10 let.
Prav bi bilo, da bi bili tudi ostali mladinci iz tega kolektiva bolj delavni na družbenem in političnem področju. Tako bi družbi vrnili vsaj nekaj, saj je znano, da je družba rešila mnogo problemov Trikona in jim tako omogočila, da lahko delajo in zaslužijo.
NAČRTNO O PROMETU
Poročali smo že, da pripravlja krajevna skupnost Kočevje predlog novega prometnega režima v mestu. Predlog odloka o ureditvi prometa nameravajo še pred novim letom posredovati občinski skupščini, ki naj bi ga sprejela. Kot je znano, je predvidena precejšna obnova cest in semaforizacija glavnega križišča. Ven dar ta dela ne bodo opravljena še tako hitro.
mmm
f ■ x
„MILOSTI“ NI OD NIKODER - Dva različna posnetka, narejena na dveh različnih krajih. Zgornji je iz ribniškega Rika, kjer narejeni plugi čakajo prvih kupcev, spodnji pa je posnet blizu bencinske črpalke pred Ribnico, kjer plugi že nekaj mesecev ležijo izpostavljeni vsem vremenskim nevšečnostim. Nobenega ni, ki bi jih spravil pod streho in jih tako obvaroval pred propadom. (Foto: Budja)
Glažuta naj bo prelomnica
Prejšnji teden je bil v gozdarskem domu na Glaž.uti dvodnevni seminar za vodstva mladinskih organizacij in mlade družbenopolitične delavce Ribniške doline. Udeležilo se ga je 18 predstavnikov delovnih organizacij, krajevnih skupnosti Planinskega društva, in 8 članov predsedstva ribniške mladinske zveze. Naj takoj v začetku povemo, da se seminarja niso udeležili delegati iz Sodražice, kar je pri sodelujočih vzbudilo val negodovanja iri obsojanja.
Prisotni so bili mnenja, da bi bilo takšno srečanje potrebno pripraviti že mnogo prej, saj je delo mladinskih organizacij v zadnjem času imelo spremenljive uspehe. Organizator seminarja, občinska konferenca ZSMS Ribnica, je k sodelovanju povabil tudi številne predavatelje, ki so mladim spregovorili o nalogah in vlogi njihove organizacije, kot tudi o reševanju težav, s katerimi se srečujejo pri delu. Tako je Zdravko Troha, vodja •centra za izobraževanje pri sindikalnem svetu, seznanil mlade z načinom vodenja sestankov in sodelovanja z ljudmi; predsednik sindikatov v Ribnici Franc Zajc je govoril o ocenah javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, Ferdinand Nosan, sekretar Inlesa, pa o značilnostih tega zakona. V nadaljevanju seminarja je Jure Pengov, novinar RTV Ljubljana, govoril o pomenu informiranja v delovnih organizacijah, Hinko Bratuša pa o vlogi in pomenu splo-
Ob koncu seminarja je uredniški odbor mladinske organiza-
Občinska seja ob tednu Komunista
V počastitev tedna Komunista v ribniški občini bo 26. novembra zasedanje zborov občinske skupščine skupaj s skupščino kulturne skupnosti.
Ob tem datumu sc pripravlja analiza gospodarjenja v občini za obdobje devetih mesecev, nadalje sprejetje programa sredstev za področje družbenih dejavnosti za leto 1977 in srednjeročno obdobje. Predvideno je tudi sprejetje družbenega dogovora o kadrovski politiki, nadalje seznanitev delegate z izvajanjem štipendijske politike v občini in dati soglasje k ustanovitvi SIS za vodno oskrbo in skupnosti za varstvo pred požari.
Delegati bodo na tej skupščini obravnavali še sprejetje odloka o imenovanju ulic in tr^ov v Ribnici, v razpravo pa bo dan se program dela IS in občinske skupščine za prihodnje leto. Ob koncu bo razprava o osnutku predloga o kategorizaciji občinskih cest, ki ga pripravlja sa-. moupravna komunalna skupnost.
LD BO ZASLUZILA
Kol smo na kratko že pisali, so lovci iz LD Velike Poljane pred kratkim po ogorčenem boju ustrelili medvedko, kar bi kmalu plačali 7. življenjem. Medved ie bil težak 140 kg, od tega je bilo 80 kg primernih za prodajo. Lovska družina bo tako za meso, ki ga bo prodajala po 40 din kilouram zaslužila k;u 4.000 din.
>šnega ljudskega odpora v družbi.
nasi
cije izdal posebno številko lista Krošnjar, vsi sodelujoči pa so zatem obiskali partizansko bolnico pri Ogenci in položili cvetje v spomin padlim borcem. Ob tej priložnosti so mladinci iz Loškega potoka izvedli krajši kulturni program.
■ M. GLAVONJIČ
V znoju do uspehov
Dvodnevni seminar za vodstva mladinskih organizacij in mlade družbenopolitične delavce ribniške občine, ki je bil na Glažuti, bo po mnenju večine prisotnih pripomogel k boljšemu in učinkovitejšemu delu mladine v vseh krajih. Poglejmo, kaj so nam o pomenu seminarja povedali nekateri udeleženci
ALEŠ ABRAHAMSBERG, član Planinskega društva: „Smemice zi nadaljnje delo mladinske organizacije so nakazane. Planinci bomo imeli od tega srečanja veliko koristi, saj doslej z mladinsko organizacijo sploh nismo sodelovali. Povedati moram, da so bila vsa predavanja na visoki ravni in smo ob njih dobili osnovne napotke za naše delo v prihodnje. Seveda bomo morali do končnega uspeha preliti precej znoja."
MARINA SIMIČ, 8. razred OŠ France Prešeren, Ribnica: „Pri nas v šoli je že do sedaj uspešno delala mladinska sekcija, ki je pripravila vrsto izletov. Prav tako imamo v načrtu sestanek, na katerem bi se pogovorili o pomoči učencem s slabsimi ocenami Sicer pa smo na tak-
šnem seminarju prvič. Vseeno pa upam, da bomo tovarišem v šoli lalhko povedali marsikaj novega in zanimivega, saj so bila predavanja res živa."
MATJAŽ NOSAN, član predsedstva OK SZDL Ribnica: „To srečanje pomeni začetek novega obdobja dela v mladinski organizaciji. Vsi smo mnenja, da se bomo s cilji, ki smo si jih zastavili na seminarju, izvlekli iz neugodnega položaja."
JANEZ STAR, -KS Loški potok: „Kot novoizbranemu predsedniku mladine v krajevni skupnosti mi je ta seminar veliko pomagal, še posebej zato, ker smo pred kratkim ustanovili aktive v Travniku, Retjah in Hribu, na srečanju pa smo dobili navodila, kako in kje naj začnemo delati" M. G.
Ribniški zobotrebci
DELAVSKA UNIVERZA IMA NOVEGA DIREKTORJA - Prejšnji teden je Dušan Bižal prevzel novo delovno dolžnost: mesto direktorja delavske univerze v Ribnici Bižal je bil prej sekretar zdravstvenega doma Kočevje, na novo dolžnost pa so ga izvolili že pred nekaj meseci. Njegova predhodnica zaradi bolezni in drugih vzrokov ni mogla zadovoljivo opravljati te zahtevne naloge, zato jo je ribniška skupščina razrešila naloge.
DOBIVAJO PRVE OBVEZNICE - Pri štabu za izpeljavo posojil za ceste v ribniški občini smo izvedeli, da nekateri vplačniki že dobivajo prve obveznice. Le-te so najprej do-ipokojenci iz Rib Loškega potoka.
BREZ PROFESIONALCA -
    /ljenega poklicnega
veka za delo v organizaciji. Edina obrazložitev za to pomanjkljivost je pomanjkarie denarja. Ribniški občinski možje bodo skušali ta problem rešiti s povečanim proračunom ali pa poiskati sredstva pri delovnih organizacijah v občini.
bili ui ce in
ajpn
jenci iz Ribnice, Sodraži-
GRADBENI ODBOR SE JE SESTAL - Prejšnji teden se je prvič sestal gradbeni odbor za izpeljavo zidave novega zdravstvenega doma v Ribnici. Idejni projekt zanj bo iide-lal „Medico engineering" pri Kliničnem centru v Ljubljani.
V SAKO LETO ENA AKCIJA -Mladi iz ribniške občine so se zavezali, da bodo v vsakem letu izpeljali po eno delovno akcijo, odvisno od potreb in sredstev. Tako za letos pripravljajo skupaj s KS Loški potok in ~ydrovodom napeljavo vodovoda v krajih Hrib-Mali log.
f?
- Že veš, da je ondan lovec iz Velikih Poljan v samoobrambi ustrelil medveda?
- Vem, vendar s tem ni naredil usluge samo sebi, ženi in jokajočim otročičem, korist bo imela tudi tamkajšnja lovska družina, ki bo za napadalnega kosmatinca dobila okoli 4.000 din.
REŠETO
KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE KOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOV!«
Skoraj pred 30 leti je prišel Primorec Ivan Bubnič iz vasi Poljane s svojimi konji pa s še petimi drugimi primorskimi furmani na Kočevsko. Najprej so delali kot zasebniki. Ko je postalo težje za delo, so odšli ostali domov, Ivan Bubnič pa se je zaposlil pri državnem posestvu v Mozlju. Delal je tudi pri Osilnici, Banji Loki, na Fridrih-štajnu in drugod. Pred 26 leti pa je prišel v Suhi potok, nato v bližnje Kočarje, kjer danes, star 78 let, uživa zasluženo pokojnino. Spominja se, kako so bile v Suhem potoku takrat tri hiše, v Kočarjih pa nobene. Danes je prav obratno.
Bil je na posestvu nočni čuvaj v hlevu, konjar, orač, vozil in vlačil je debla. („Nekoč sem vlačil deblo, ki je imelo 4 kubike lesa.") Obrezoval je drevesa in delal v hlevu. „Takrat smo obnavljali hiše. Orali smo s konji, saj smo imeli le en star ruski traktor. Pa krompirja smo pridelali takrat veliko, se spominja Bubnič.
Ivan Bubnič, ki ima 78 let in je preživel prvo in drugo svetovno vojno, ve marsikaj zanimivega, zato mu rada prisluhne tudi mladina.
Sekal je tudi leskove palice oziroma kole ter jih prodajal Ribničanom, ki so iz njih izdelovali grablje. ,,Prva leta sem dobil po 5 din za lesko, danes pa plačajo po dinar. Vendar ne bom več sekal, če ne bom dobil najmanj po dva dinarja," pravi Bubnič. Povedal je tudi, da ima okoli 3.000 din pokojnine, vendar je vedno kaj odtegljajev, da dobi čistega okoli 2.500 din, kar zadošča njemu in ženi za življenje na stara leta.
J. P.
Pevcem
omogočiti
vaje
Moški pevski zbor iz Kočevja uspešno dela in nastopa na raznih prireditvah. Njegov vodja Ive Stanič pa je povedal, da bi bili uspehi lahko se boljši, če bi člani zbora redno prihajali na vaje. Delovni kolektivi bi zboru najbolj pomagali, če bi za njegove člane uredili tak delovni razpored, da bi lahko ob torkih in četrtkih od 19. ure do 20.30 prisostvovali vajam. Zdaj prihaja redno na vaje le 50 do 60 odstotkov pevcev.
V Itasu in Melaminu že skušajo upoštevati to željo vodstva moškega pevskega zbora, v ostalih delovnih organizacijah pa gre težje. Delavcem, ki zaradi vaj ali nastopov zamude nekaj ur službe, naj bi kolektivi to odsotnost plačali, meni vodja Ive Stanič in dodaja, da je prilagoditev delovnega razporeda ali plačilo izgubljenih ur pevcu večji prispevek za razvoj kulture in petja, kot da bi posamezni kolektiv namenil za kulturo 2.000 ali 3.000 din v denarju.
Zahvalil se je tudi „Liku" za poceni izdelane praktikable za zbor, ,,Inkopu“ pa za podarjeno lepo stojalo.
J. P.
Solarji in drugi potniki čakajo na mrazu
PROSLAVA V NOVI HALI — V novi proizvodni dvorani so člani kolektiva kočevskega Kovinarja praznovali 30-letnico svoje delovne organizacije. Gostom so razkazali tudi prenovljeni obrat „Kova-štvo“. (Foto: Primc)
V Kočevju so pred kratkim podrli staro avtobusno postajo s čakalnico in še bližnjo slaščičarno. Zdaj je slabo vreme, dež, mraz in bliža se zima, potniki pa morajo čakati na avtobuse pod milim nebom.
Posebno so zaradi tega prizadeti šolarji, ki se iz okoliških vasi vozijo v Kočevje v šolo. Teh vozačev je veliko in morajo na avtobus čakati pod milim nebom. Starejši se znajdejo in gredo v okoliške gostilne, otroci pa ostajajo na prostem.
Zaradi tega so nekateri občani in krajevne skupnosti že zahtevali pri občinski skupščini, naj posreduje, da bo čakalnica za potnike čimprej zgrajena. SAP je sicer podpisal pogodbo, da bo avtobusno postajo z gostinskim delom in drugimi prostori postavil že pred več kot letom dni, vendar se je kasneje premislil. Potniki zdaj zmrzujejo. Tak odnos
Kočevja}
SAP do potnikov, .--- - :v.. podpisane pogodbe gotov du.	J,	P.
Sz Dragarske dolin*
VSI NA PREDAVANJA vanj o obrambni vzgoji p. ^jjgii,
so se udeleevali skoraj vsi	n
Poslušalo jih je celo v^ j n -
Trideset težkih, a tudi uspešnih let
kot je bilo povabljenih, ^ obiskovalo tudi precej ta ’,j9 ne bi bilo treba obvezno n nja.	Kojtv-
PEVCI V PODPRESK1'o|(tot!!) ski moški pevski zbor je • gostoval v Podpreski Na ^i« zapel več narodnih, par* .ye Str umetnih pesmi Dirigjtal.> nič. Poslušalci si takih in P kulturnih prireditev se ze J •
nC gosi'
NOVO CESTO GRADb po-no cesto okoli Mošnevca p,,ienoVf tekala bo od Belih vod d ^ f ga žleba oziroma Grcaric |a okoli 5 km. Cesta bo
membna za izkoriščanje
medtem ko so lovci in¥’|oVS)a rt'! zanjo: seka jim namreč ^ n[eV>;
Družbena obrt se je vedno borila s težavami in nerazumevanjem - Tudi danes ji ni prizaneseno, vendar je položaj že
precej boljši — 30 let Kovinarja Kočevje
m
zanjo: seKa Jim na polovico in se boje. dl0* plašila divjad, ki jim b° „0niii* i rpviriji Vendar njtho«h P° # investito*}.
in
Konec oktobra je slavil kolektiv Kovinarja Kočevje tridesetletnico obstoja. Prvi zametek današnjega Kovinarja je bila „Mestna kleparska delavnica44, ki je bila ustanovljena leta 1946. Takrat je bilo Kočevje porušeno. Kolektiv ni imel primernih prostorov, orodje pa so si morali izdelati kar sami. Imeli so le trdno voljo sodelovati pri obnovi porušene domovine.
„Kovinar“ je dobil svojo današnjo obliko v letih 1961-1962 po združitvi več samostojnih delavnic oziroma obratov. Vzporedno je opuščal tudi nekatere dejavnosti in se tako danes ukvarja le še z montažer-
stvom, ima pa tudi obrat „Servis“, ki dela za potrebe občanov oziroma kraja. Zaradi specializacije je pri istem številu zaposlenih hitro naraščala vrednost opravljenih del in bo znašala letos že skoraj 40 milijonov dinarjev.
Največ težav je imel „Kovinar“ (oziroma njegovi pravni predhodniki) zaradi zapostavljenosti obrti. Tako so imeli enako ali slabše kvalificirani delavci v industriji tudi še enkrat večje osebne dohodke kot v obrti, se pravi tudi pri Kovinarju. Zaradi tega so delavci bežali iz obrti v industrijo in obstoj obrti je bil že ogrožen.
obrti dela veliko škodo tako imenovana ..popoldanska obrt".
Kolektiv „Kovinarja“ je vse težave in ovire z vztrajnim delom premagal. Vzgajal je svoj kader, naročeno delo opravljal kakovostno in si tako pridobil ugled in z njim tudi naročila. Tako je Kovinar lahko napredoval, si z lastnim denarjem zgradil novo proizvodno dvorano, skladišča in pomožne prostore, si izboljšal delovne pogoje, ustvaril možnost za pove-čanje števila zaposlenih, zdaj pa namerava urediti še tehnično-upravne prostore in poslovne prostore svojega obrata v Ribnici.
Vzporedno z reševanjem proizvodnih oziroma storitvenih zadev so reševali tudi stanovanjska vprašanja, zdravstveno varstvo, sprejeli učinkovite ukrepe za zmanjšanje števila ne-
VOZNIKI V SOLI
Tudi kasneje je imela družbena obrt pogosto težave. Ena takih, ki je napravila „ Kovinarju" precej škode, je bila posledica teženj družbe, da bi težišče razvoja te panoge prepustili zasebnikom. Še danes pa družbeni
PRIZNANJA ZVESTIM - Med tremi člani kolektiva Kovinar, ki so dobili letos priznanje za 20-letno nepretrgano delo v tej delovni organizaciji, je bila tudi Anica Dombi. (Foto: Primc)
Tudi danes potrebni borci
S sprejetjem ustave in zakonov boj za samoupravo ni končan — Včasih preveč pozabljamo uspehe in vidimo le
slabosti
Kolektiv Kovinarja je 30. oktobra slavil 30-letnico obsto-
Kolpa druži prijatelje
ja. Na posebni svečanosti so podelili priznanja za 20-letno delo v tem kolektivu Anici Dombi, Štefanu Fotivcu in Karlu Štefa-niču, za 10-letno delo pa Jožetu Žagaiju, Karlu Butali in Petru Požarju.
Složni narodi, porok za napredek republik
Pri nas v Kolpski dolini sta dve vasi z istim imenom, dva Kužlja, in sicer hrvaški in slovenski Kuželj. Obe vasi deli le Kolpa, čez katero je v Kužlju ozek betonski most Ob večjih nalivih Kolpa tako naraste, da preplavi na Hrvaški strani breg, in tako ne moremo ne na pošto niti v trgovino. Slovenci živimo v zelo dobrih in celo prisrčnih odnosih s sose-
di Hrvati. Tudi skoraj vse potrebščine dobimo pri njih. Slovenska pošta
je oddaljena od nas 8 km, prav tako trgovina in mesnica. Zato se vsega
m
tv ■
PRIPRAVE ZA PRAZNIK — V Osilnici v kočevski občini bodo letos zelo svečano proslavili dan republike 29. november. Pred praznikom bodo odprli obrat Tekstilane (na fotografiji: gradnja tega obrata, posneta konec oktobra) in novo zdravstveno postajo, lovci pa bodo razvili prapor. (Foto: J. Primc)
tega poslužimo pri sosedih Hrvatih v hrvatskem Kužlju, le po meso moramo v Brod na Kolpi, ki je tudi na hrvaški strani in nam najbližji. Hrvaški Kuželj ima tudi gostilno.
Slovenske pošte ni od Vasi-lara pa do Osilnice. Trgovine na naši strani pa so v bari in Bosljivi Loki ter Osilnici, se pravi, da so precej daleč.
Pošto nam nosi poštar hrvaške pošte Tomo Rački, zato mu tu pravijo kar „poštar dveh republik". Oba Kužlja imata skupen vodovod, in to iz izvira na hrvaški strani. Celo elektriko dobivamo iz hrvaške elck-tro centrale „Zeleni vir" Skrad. Tudi avtobusno postajo imamo na hrvaški strani.
S slovenske strani nas obiskujejo le dimnikar Alojz Curl iz Štalcerjev pri Kočevju in logar ZKGP Kočevje za odmero poseka lesa pa še davčne položnice dobimo slovenske.
Slovenci zelo tesno sodelujemo s sosedi Hrvati in naše prijateljstvo želimo še poglobiti. Od Kočevja smo močno oddaljeni, kar nad 30 km, območje Osilnice pa celo 50 km. Zato za vsako malenkost ne moremo v Kočevje, ker imamo le stroške. Le večji nakup ali opravek na občini opravimo v Kočevju.
Želimo si, da bi tako prijateljstvo s sosedi, kot je pri nas, zavladalo širom po naši domovini Vsi moramo biti kar najbolj složni. Tako bomo z združenimi močmi, v tesnem sodelovanju in prijateljstvu gotovo dosegli uspeh v vsakdanjem delu in tako tudi najbolj prispevali k napredku domovine.
JOŽE KRIŽ Sl. Kuželj ob Kolpi
sreč pri delu in za zmanjševanje števila neupravičenih izostankov, bolje pa nameravajo urediti še družbeno prehrano, preživljanje dopustov ter športno-rekreacijsko dejavnost Kolektiv Kovinarja se uspešno vključuje v družbeno in politično življenje krajevne skupnosti in občine, pa tudi širše družbe, saj vedno izpolnjuje vse obveznosti, dogovore in sporazume. Člani kolektiva pa delujejo tudi kot delegati v različnih samoupravnih telesih.
J. PRIMC
iz revirja
kov graditelji -	.	v
upoštevali Cesta potek na območju ZKGr-tozu
KDAJ NOVA POSTA? davnem zboru
Zb M
lagano, da bi zgradiEj^^Ji^ ...............i	bosta	p
poslopje, v katerem “ 0jta, » sto tudi krajevni urad w sta zdaj v starih in nepitni . yr
sta zdaj v starih	je «*■
bah. Načrte za novo sta jevna skupnost Draga ze 0tV: Kaže, da so prebivalce
to trrsi Hnin OTfl finlcl	1
to gradnjo S^dnja^-potg otreW
poslovne stavbe v predvsem pa resnične P1
ge.
Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Kočevja je v začetku novembra orgariziralo šolo za pridobitev kvalifikacije za poklicne voznike motornih vozil. Obiskuje jo 29 slušateljev, pouk imajo v prostorih stare osnovne šole.	p	g
NOVI „DOREMI44 — Novi pevski zborček „Doremi'
novil učitelj Ive Stanič, požanje na raznih prireditvah kar P g 'Z. čenrav DOie nredvsem narodne in kakovostne urnet11
aplavz, čeprav poje predvsem narodne in kakovostne' raznih narodov. (Foto: Primc)
Pesem naj druži naroda
Obdarili so tudi upokojence, nekdanje člane kolektiva, ki so jih prav tako povabili na svečanost Tistim, ki niso mogli priti, so odnesli darila na dom. Z enominutnim molkom so počastili spomin na preminula delavca Miho Kogoja in Franca Zamido. Na njun grob je posebna delegacija odnesla cvetje.
Članom kolektiva je čestital za praznik predsednik občinske skupščine Savo Vovk, ki je med drugim spregovoril o samoupravljanju in poudaril, da sami predpisi še ne pomenijo samoupravljanja in da se je treba za njegovo uveljavljanje boriti Nadalje je naštel uspehe gospodarstva v preteklem obodbju, kot so: trdnejši dinar, pozitivna zunanjetrgovinska bilanca, omejena inflacija, prilagajanje porabe doseženemu dohodku, zavrto prehitro naraščanje cen itd. Omenil je tudi naloge, ki nas čakajo letos in v prihodnjem letu.
Nato je v imenu bivših članov kolektiva spregovoril in pozdravil prisotne nekdanji direktor Splošnega ključavničarstva Mirko Južnič.
Zbrane člane kolektiva je prijetno presenetil nastop mladih pevcev iz osnovne šole pod vodstvom Iveta Staniča, ki so ubrano zapeli več narodnih pesmi raznih narodov, pa tudi umetne in delavske, razen tega so nastopili z recitacijami Predstavila se je tudi nova, mlajša skupina „Do-remi".
Po proslavi so si prisotni ogledali preurejeno kovaško delavnico, nakar je bilo za vse člane kolektiva in goste ..kovaško kosilo" v Nami Za zabavo je igral harmonikar Cveto Križ. Vsi udeleženci svečanosti ob 30-let-nici Kovinarja so prejeli posebne značke.
J. P.
Ko sem pred leti iskal po trgovinah v Kočevju, Ljubljani in drugod plošče z našo ali tujo narodno glasbo, z delavskimi in borbenimi pesmimi raznih narodov, so me prodajalci le začudeno gledali in mi povedali, da tega nimajo na zalogi, ker pač taka glasba ne gre, in da imajo v glavnem le beat glasbo, narodnozabavno glasbo in nekaj malega opernih arij. Potem sem iskanje opustil, se vdal v usodo in prepričan sem, da tudi danes ne bi v trgovinah bolje naletel
ti tfl^
in k večji enotnosti ^ narodnega delavskega
nje-
Pred kratkim serrl, ,.0 slavi 30-letnice koce
Kovinarja poslušal
so
Pa vendar menim, da bi morali pri nas posebno pozornost posvetiti narodni glasbi, saj mora vse novo temeljiti na starem, se pravi tudi vsa naša sodobna glasba, tudi zabavna, bi morala' imeti v sebi nekaj prvin iz naše narodne glasbe. Narodna glasba tujih narodov pa bi pripomogla našim ljudem k boljšemu razumevanju drugh narodov, se pravi k strpnosti med narodi, k miroljubnejšemu sožitju.
Podobno je z delavsko in revolucionarno pesmijo raznih narodov. Včasih jo slišimo le na televiziji in v radiu, plošč pa ni nikjer. Tudi te pesmi bi prispevale k boljšemu razumevanju med narodi
mladih pevcev iz osnovne šole pod Iveta Staniča. DeW° navdušeno ploskali 1 . m pevcem, ki so peli Pjiflt rodne pesmi raznih, jugoslovanskih umetne pesmi znanih	p
teljev in delavske Pef‘le^ pomeni, da si ljudje 1 ^ brih pesmi, ne le modnih, ki niti nima]0 p-
—v
ne prave zveze z ra, našo narodno m u
pesmijo.	.J\	V
Res pa je, da bi m ^ pesmi oziroma ploS pomembne za S[ . gtr vzgojo delovnih Iju čanov, za krepitev h in delavske oziroma cistične zavesti ter za t ,^fi vanje med narodi, Pr. 0ilipo čimbolj dostop*11 črt. Pri financiranju in P^^f1 nju so dolžne več jgo^. kulturne skupnosti, vo ni prav, da n°s glasbene kulture in P jjt Ijevanja občanov pre" mo čisti komerciali 1 ham enodnevnicam v ni glasbi	,	,
DOLENJSKI LIST
Naš Primorec
Postaja brez čakalnice
DELO PRI MIUCI
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE vabi MLADINCE IN MLADINKE,
da se prijavijo za sprejem na delo pri milici.
Izpolnjevati moraj naslednje pogoje:
— da niso stari nad 25 let
— da so moralno in politično neoporečni
— da so zdravi
— da obvladajo slovenski jezik
— da izpolnjujejo pogoje iz 106. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, — da niso bili obsojeni na kakršnokoli kaznivo dejanje storjeno iz nečastnih nagibov)
— imeti morajo končano nepopolno srednjo šolo, mladinci morajo imeti že odslužen vojaški rok.
Izbrani kandidati bodo začeli delo kot pripravniki za miličnike oz. miličnice. Pripravniško dobo bodo končali po uspešno končani šoli za miličnike.
Kandidati si bodo v šoli pridobili osnovno teoretično in praktično znanje za uspešno opravljanje nalog s področja
javnega reda in miru, zavarovanja in kontrole varnosti prometa ter kontrole mednarodnega potniškega prometa. V organih za notranje zadeve je znanje, pridobljeno v šoli za miličnike, šteto za srednjo strokovno izobrazbo.
Republiški sekretariat za notranje zadeve ima samska stanovanja zagotovljena.
Vsi, ki jih delo v milici zanima in veseli, naj vložijo prijave na najbližjo postajo ali oddelek milice.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
PROSTA DELOVNA MESTA
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
DES LJUBLJANA, TOZD ELEKTRO KRŠKO,
Krško, C. 4. julija 32,
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
I. referent za medsebojna razmerja, personalno in kadrovsko evidenco
Pogoji: ustrezna srednja šola, 5 let delovnih izkušenj in strokovna usposobljenost
2. referent za varnost
Pogoji: varnostni inženir in 5 let prakse ali višja izobrazba in 5 let prakse ali visoka izobrazba in 3 leta prakse ter strokovni izpit o varstvu pri delu in strokovna usposobljenost
3. tehnik za obratovalne meritve
Pogoji: elektrotehnik za jaki ali šibki tok, 2 leti delovnih izkušenj in strokovna usposobljenost
4. tehnik za šibkotočne naprave
Pogoji: elektrotehnik za šibki tok, 1 leto delovnih izkušenj in strokovna usposobljenost
5. materialni knjigovodja
Pogoji: ekonomski tehnik ali nepopolna srednja šola, 6 let delovnih izkušenj in strokovna usposobljenost
6. pomočnik delovodje vzdrževalne skupine v Brežicah
Pogoji: VK delavec ali delovodja, 3 leta delovnih izkušenj in strokovna usposobljenost Dodatni pogoji: delovna izkaznica
7. avtomehanik
Pogoji: poklicna šola in strokovna usposobljenost
Dodatni pogoji: šoferski izpit B kategorije
8. VK elektromonter: 2 delovni mesti
Pogoji: V K delavec ali delovodja, 5 let delovnih izkušenj in strokovna usposobljenost Dodatni pogoji: delovna izkaznica
9. samostojni elektromonter v Sevnici
Pogoji: poklicna šola, 7 let delovnih izkušenj in strokovna usposobljenost Dodatni pogoji: delovna izkaznica 10. elektromonter: 3 delovna mesta Pogoji: poklicna šola in strokovna usposobljenost
Dodatni pogoji: delovna izkaznica
II. pomožni elektromonter: 2 delovni mesti
Pogoji: interni izpit, 8 let delovnih izkušenj in strokovna usposobljenost 12. delavci: 5 delovnih mest Pogoji: splošni pogoji, 1 leto delovnih izkušenj
Kandidati bodo sprejeti v združeno delo za nedoločen čas s» polnim delovnim časom in posebnim pogojem, 3-mesečno poskusno dobo.
Pismene vloge s kratkim opisom dosedanje zaposlitve pošljite na naslov:
DES Ljubljana, TOZD Elektro Krško, Krško, C. 4. julija 32, 68270 Krško.
Rok za sprejemanje ponudb je 15 dni po dnevu objave.
m
^0
r
LJUBITELJI GORJANCEV!
Vaš izlet na Gorjancih združite z obiskom v nadvse prijetnem planinskem domu Vinka Paderšiča — „Pri gospodični". Dom je odprt vsak dan razen torka. Rezervacije po telefonu : 22-911
PRIČAKUJEMO VAS!
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZA POJETA
iz Morave 6 pri Kočevski Reki
. oonoi •	'	I .
se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter z nami sočustvovali. Posebna zahvala velja kolektivu posestva Snežnik Kočevska Reka, delovnemu kolektivu in sindikatu Avta Kočevje, podjetju Itas Kočevje ter organizatorjem. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju Kliničnega centra, oddelka za intenzivno nego in nevrološkega, ter godbi in čast. gospodu na Žalah za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Marija z družino, sina Jože in Alojz ter drugi sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene, drage mame, stare mame, sestre in tete
JOŽEFE POGLAVEC
roj. ANŽELJ Dol. Ponikve 21 pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo ZB Dol. Nemška vas za podarjeni venec, pevcem ih godbi iz Trebnjega, KS Dol. Nemška vas, tov. Krevsu in Gričarju za poslovilne besede doma in ob grobu, vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, ki ste nam stali ob strani in našo drago mamo spremili do njenega zadnjega doma ter ji darovali cvetje in vence. Hvala tovarni zdravil Krka iz Novega mesta in Laboda Temenica-Trebnje za podarjene vence. Posebna hvala Anici Slak in Darinki Krevs, ki sta nam pomagali v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Neutolažljivi žalujoči: mož Karol, hčerka Joži, Vera, Cveta z možmi ter šest vnukov in drugo sorodstvo Dolnje Ponikve pri Trebnjem, Ljubljana, Trbovlje, Novo mesto, Sarajevo, Pariz
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
TILKE STRNIŠA -SOMRAKOVE
iz Goriške vasi
se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in sestram ter strežnemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnice za skrb in lajšanje bolečin. Iskrena hvala ZB, ZK, SZDL ter OŠ Mirna peč in OOZB in SZDL Novo mesto za podarjeno cvetje. Hvala govornikom Pav-lenču, Rupeni in Musarjevi za poslovilne besede, godbi iz Novega mesta ter pevcem iz Dol. Toplic, vaščanom za pomoč in podarjeni venec ter vsem, ki so nam izrazili sožalje in spremili pokojnico na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
						
a	DC	ILEN	JSKj	11	JST	J
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil mož, oče in brat
JANEZ GORNIK
Grabrovec št. 19
Iskreno se zahvaljujemo za nesebično pomoč vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. Posebna zahvala za darovano cvetje vsem sorodnikom, PGD Grabrovec, Mercatorju Metlika in kaplanu za opravljeni cerkveni obred. Zahvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Nežka, hčerke Vida, Martina, Micka, Ivanka, Nežka z družinami, brat, sestra in drugo sorodstvo
Grabrovec
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da je ugasnilo življenje naše ljube hčerke, sestre in nečakinje
MELITE LONGAR
roj. Gabrijel iz Rodin pri Trebnjem
Zahvaljujemo se vsem sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili do njenega zadnjega doma. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju splošne bolnice, dr. Jerneju Kranjcu, ki ji je lajšal zadnje ure življenja. Hvala dekanu za spremstvo in govor, pevcem za žalostinke. Se enkrat vsem hvala, prisrčna hvala!
Žalujoči: mama, brat Stane in stric Jože
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
ANE MURN
z Vel. Orehka 28
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvctje, ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala kolektivom Industrije obutve , tovarni zdravil Krka ter IMV za podarjene vence ter župniku za poslovilne besede in obred. Zahvaljujemo se sosedom za vso pomoč in požrtvovalnost.
Žalujoči: sin Lojze z družino, hčerke Joži, Anica, Ivanka, Francka, Rezka z družinami, brat Franc z družino, sestri Pepca in Nežka z družino
tedenske
53
Četrtek, 11. novembra - Martin Petek, 12. novembra - Emil Sobota, 13. novembra - Stanislav Nedelja, 14. novembra - Lovrenc rtj.iedeljek, 15. novembra - Leopold" Torek, 16. novembra - Otmar sda, ! 7. novembra - Elizabeta etrtek, 18. novembra - Roman
LUNINE MENE
14. novembra ob 23.39 uri - zadnji kraje'’
, ČRNOMELJ: 11. 11. francoski barvni film Beg skozi puščavo. 14. 11. ameriški "barvni tfim Dvanajst
uril
žigosanih. 16. 11. ameriški barvni film Tarzan in žena - leopard. 18. 11. španski barvni film Tarzan in črni panter. .
KOSTANJEVICA:	14.	11.
ameriški barvni film Harijeva tolpa.
KRŠKO: 13. in 14. 11. ameriški film Heroji črnega kolta. 17. 11. ameriški film Neumnosti Jerry Louisa.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 12. do 15. 11. ameriški barvni film Prišli so ponoči Od 16. do 18. 11. francoski barvni film TTiomas.
RIBNICA: 13. in 14. 11. amerHki barvni film Vreli diamanti.
SEVNICA: 13. in. 14. 11. ameriš ki film Žrelo. 17. 11. filn Maček na Divjem zahodu.
ŠENTJFRNEJ: 13. in 14. 11. film Lady poje blues.
TREBNJE:	13. in 14.	11.
ameriški barvni kavbojski film Cma karavana. 17. 11. angleški barvni avanturistični film Vihra v avtobusu.
SLUŽBO DOBI ■PRODAM
ZA DVA ALI TRIKRATNO čiščenje stanovanja na teden v Šentjerneju potrebujem žensko. Naslov v upravi lista (3226/76).
SPREJMEM dekle, ki bi želela nadaljevati šolo, tečaj, izučiti se poklica ali se zaposliti v Ljubljani. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana.
SLUŽBO ISCE
DOBRA strojepiska sprejme popoldansko zaposlitev ali delo na dom. Naslov v upravi lista (3259/76).
GREM PAZIT otroka na dom. Naslov v upravi lista (3247/76).
VZAMEM v varstvo otroke. Naslov v upravi lista (3256/76).
STANOVANJA
IŠČEM sobo in kuhinjo. Naslov v ^ ugravi lista (3246/76).
opremljeno ali neopremljeno sobo s kopalnico v okolici Metlike. Naslov v upravi lista (3250/76).
STANOVANJE oddam trem fantom ali dekletom v Krškem. Katič, Lapajnetova 6.
MANJŠI družini ali dekletu oddam enosobno stanovanje. Naslov v upravi lista (3271/76).
Motorna vozila
PRODAM FIAT 128, 1300 cm3 SL. Janez Gotlib, Luterško selo 5, Otočec.
Z 750 PRODAM. Leto prve reg. 1971, januar. Cena 8.000 din. Banovec, Trdinova 24, Novo mesto.
PRODAM poltovorni avto TAM 2000, letnik 1969, ali zamenjam za dober osebni avto. Silvester Vidmajer, Selce 12, Blanca.
UGODNO prodam Opel karavan, letnik 1958. Naslov v upravi lista (3249/76).
UGODNO prodam tovornjak Mercedes 14-13, kiper, letnik 1967, dobro ohranjen. Anton Kocjan, Vel. Cikava 16, Novo mesto. Ogled možen vsak večer od 18. ure dalje ter ob sobotah in nedeljah.
UGODNO prodam traktor Ferguson 35 KM in snopovezalko za BCS. Naslov v upravi lista (3252/76).
PRODAM MAN 635, 5,8 t. Volčiče-va 8, Novo mesto. Telefon (068) 21-859.
PRODAM traktor Lanz 37 S s plugom in krožnimi branami (v uporabnem stanju). Alojz Švigelj, Brezje 19, Leskovec pri Krškem.
PRODAM traktor Ajher 20 KS s koso in hidravliko. Matjašič, Arnovo selo, Artiče.
PRODAM avto Peugeot 204 karavan v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Ogled v soboto, 13. novembra 1976, do 14. ure. Jože Bizjak, Ribnica 6, Jesenice na Dolenjskem.
PRODAM ZASTAVO 750 delux, letnik 1974. Vse informacije dobite v gostilni Pri Marički v Bučni vasi.
PRODAM AMI 8, registriran in tehnično pregledan do novembra 1977. Mali, Kristanova 2, Novo mesto, telefon 23-815.
PRODAM NSU prinz 1000 C, ka-ramboliian, se v voznem stanju, po ugodni coni. Anton Cvelbar. Dol. Lakenc 23, Mokronog.
PRODAM dobro ohranjen avto MAN 635, letnik. 1960. Cena
90.000,00 din. Tranc Jordan, Dobrava 3. Kostanjevica.
PRODAM 9 mesecev brejo kravo, dobro mlekarico. Matija Bojane, Mala Bučna vas 15.
PRODAM trajno žarečo peč Kue-erbusch. Legan, Pot na Gorjance
r6rl
PRODAM enomenuelne orgle EKO Tiger. Cena po dogovoru. Andrej Rugole, Ljubljanska 35, Kočevje.
PRODAM manjšo krožno žago. Marija Aš, Straža 14.
PRODAM opremo za dnevno sobo. Kastelec, Nad mlini 44, Novo mesto, telefon 23-445.
PO UGODNI ceni prodam hladilnik Gorenje. Becele, Kettejev drevored 43, Novo mesto.
ZARADI SELITVE prodam dnevno sobo Daniela (Brest, Cerknica), preprogo, električni šivalni stroj Bagat ter bojler na trda goriva. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Črtomir Židan, Cankarjeva 11, Novo mesto.
PRODAM večje število prvovrstnih golobov golšarjev. Milan Paulia, Brežice, Jurčičeva 21.
PRODAM dele za VW in fiat 750. Tone Konda, Vel. Cerovec 1, Stopiče.
PRODAM štiri zimske gume dimenzije 175-14 in štiri dimenzije 155-13. Ciril Zajc, Lebanova 11, Novo mesto, telefon 21 -947.
PRODAM malo rabljen invalidski voziček. Naslov v upravi lista (3241/76).
TELEVIZOR AVTOMATIK 900 Gorenje, letnik 1974, prodam. Ivan Kolenc, Trubarjeva 7, Krško, telefon 71-397.
PRODAM dobro ohranjen električni štedilnik. Janko Žebula, Boričevo 5, 68000 Novo mesto.
PRODAM ojačevalec Meteor 70 W z dvema kanaloma in štirimi priključki. Prodam tudi dva mikrofona in stojalo za mikrofon. Oglasite se na naslov: Kulovec, Uršna sela 111 pri Novem mestu.
PRODAM bas ozvočenje FBT 1_20 V. Marjan Tisovec, Vavta vas, telefon 84-530, interna 51.
PRODAM mlado kravo, brejo osem mesecev, še molzno, temno sive barve. Poizve se pri Francki Skrabut, Osrečje 17 pri Škocjanu.
PRODAM motorno žago Stihi 0,50 ali zamenjam za plemensko kravo. Franc Bartelj, Jablan 37, Mirna peč.
PO UGODNI ceni prodam dve peči na olje EMO 5 in EMO 8 ter plastične sode za olje. Jure Pestner, Kandijska 5, Novo mesto.
PRODAM dve zimski gumi 135 x 13. Naslov v upravi lista. Telefon 85-885 (popoldne po 16. uri). (3258/76).
PRODAM spalnico in kanarčke. Ogled ob sobotah in nedeljah. Niko Klemenčič, Milana Majcna 16, Novo mesto.
PO UGODNI ceni prodam malo rabljen 3-fazni hidrofor. Sabina Podboj, Žužemberk 34, nasproti pošte.
PRODAM televizor RIZ, veliki ekran. Telefon 22-881.
PRODAM stiskalnico za grozdje na kamen, srednje velikosti, še v dobrem stanju, ter hrastovo brunarico dolžine 7 m, širine 3,5 m, krito z betonsko opeko. Mlakar, Žadovinek 2, Leskovec pri Krškem.
UGODNO prodam tri preproge, šivalni stroj Bagat in televizor RR. Ana Bradica, Ragovska 8/13, Novo mesto.
PRODAM elektronsko harmoniko in bas kitaro. Tine Košmrlj, Potov vrh 53 a, Novo mesto.
PRODAM posodo za kisanje zelja (300 litrov)in 100 kg zeljnih glav. Matija Golob, Praproče 3, Straža.
UGODNO prodam (rajnožaiečo peč (F MO Celje) na trdo gorivo. Kru-ljac, Vihovčeva 10. Novo mesto.
PRODAM fotoaparat Mamya C-J 30 prof. (dvooka F - 2 - 8, še v garanciji), svetlomer Seconic, kinokamero Bolex 2 x 8 (3 objektivi), kinoprojektor Eumig z „zoom“ objektivom, diaprojektor Liesegang, povečevalnik Opemus 4x4, montažni pult 2x8, fotoaparat Praktica TL super in še drug drobni fotografski pribor. Boštjan Krže, Mestne njive 9, Novo mesto, telefon: 24-368.
KUPIM
KUPIM VW, letnik 76 ali 75. Stane Hrast, Suhor.
KUPIM osebni avto do 1300 cm3. Vrednost do 40.000,00 din. Naslov v upravi lista (3272/76).
LADO kupim. Telefon 23-106 od
16.	ure dalje.
KUPIMO 1000 kg otave. Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto, Mej vrti 5, telefon 21-253 ali 21-424.
POSEST
PRODAM kmečko poslopje z gozdom in nekaj zemlje v okolici Novega mesta. Resni interesenti naj se javijo na naslov: Leopold Starič, Zupančičeva 8, 61230 Domžale.
PRODAM parcelo 34 arov, primerno za vinograd, na sončni strani na Radoviči. Elektrika na parceli ter 300 m od asfalta. Informacije: Škrbec, Ratež 29 a, Brusnice, in Stefanič, Metlika, Zupančičeva 3.
PRODAM stanovanjsko hišo, zgrajeno že delno za vselitev, na lepi sončni legi ob asfaltni cesti (Šent-janž-Krmelj). Naslov v upravi lista (3229/76).
HIŠICO -vinekd s 6 ari vinograda na sončni legi v Trški gori prodam. Ponudbe pošljite pod šifro „Miren kraj“.
PRODAM enostanovanjsko vseljivo hišo z vrtom v centru Novega mesta. Ogled vsak dan od 15. do
17.	ure. Črtomir Židan, Cankarjeva 11, Novo mesto.
PRODAM v srednjem delu Trške gore pri Novem mestu 10 arov vinograda in 5 arov sadovnjaka. Elektrika na parceli, dostopno z avtom. Cena 6,2 mil. Naslov v upravi lista (3276/76).
PRODAM po ugodni ceni hišo z zidanico, primemo za vikend, hlev (tudi možna adaptacija za vikend), vinograd (2 parceli), sadovnjak, pašnik in gozd v lepem sončnem predelu Ručetne vasi pri Črnomlju. Prodam vse ali posamezno. Ponudbe pod „BELA KRAJINA".
PRODAM dvostanovanjsko hišo, centralno ogrevano, poleg sadovnjak, v Črnomlju, ali zamenjam za manjšo na Gorenjskem. Naslov
niškem
/76).
v upravi lista (3277
RAZ N O
SAMSKA, razvezana ne po svoji krivdi, stara 33 let, želi spoznati iskrenega prijatelja-intelektualca, starega do 35 let. Ponudbe pod šifro „OSAMLJENA".
DNE J. novembra sem izgubila žensko uro znamke Dugena na poti od Javnih skladišč do trgovine Dolenjka v Bršlinu. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne, ker mi je drag spomin, na naslov: Marija Judež, Dol. Kamence 71, Novo mesto.
POROČNI PRSTANI! - Če ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
IŠČEM inštruktorja za angleščino in matematiko srednje šole. Naslov v upravi lista (3234/76).
SKROMEN, ostarel vdovec v Zasavju potrebuje gospodinjo. Svojo ponudbo z navedbo pogojev pošljite pod šifro „GOSPODINJA“.
DRAGI pravnukinji SONJI ROKA-VINA želimo vse najboljše za deseto pomlad in da bi bila vedno dobra doma in v šoli. Prababica Francka, mamica, ati in bratec Marko.
DRAGEMU sinu STANIJU FRANKU iz Novega mesta vse najlepše za njegov 20. rojstni dan, da bi mu hitreje minil vojaški rok in da bi se srečno vrnil domov, želijo mami, ati, brat Franci, zaročenka Alenka, stara mama in ostali.
^OBVESTILA I
FRIZERSKI SALON LAVRINŠEK, KRŠKO, obvešča cenjene stranke, da posluje neprekinjeno od 7. do 18. ure, ob sobotah pa do 16. ure, in sc priporoča za obisk!
OBVEŠČAM stanovalce v blokih, da lahko zamenjam 1 cm široko „gortno“ na platnenih zavesah. Roletarstvo Medle, Žabja vas 47, telefon 23-673.
SERVISNA DELAVNICA ISKRINIH IZDELKOV PREKOPA, telefon 85-538, je odprta vsak dan od 7. ure do 14,30, v soboto pa od 7,30 do 12,30. Popravljamo tudi kotne brusilke in vrtalne stroje. Priporočamo popravila TV sprejemnikov na domu: torek - v Brežicah, četrtek - v Novem mestu.
FRANC STEFANIČ, Bušinja vas
26,	Suhor, opozarjam CVETA STANIŠA in njegovo ženo Jožico ter Stanka Stepana, naj prenehajo širiti neresnične govorice o meni, ker jih bom v nasprotnem primeru sodno preganjal.
PREPOVEDUJEM vožnjo, hojo, pašo živine in kokoši, grabljenje listja in sekanje dreves na parcelah v Gorenji vasi, katerih lastnik živi v Franciji. Povzročitelje kakršnekoli škode bom sodno preganjala. Preklic velja za vselej. Po-oblaščenka Ana Dremelj, Škrjan-če 7 pri MimL
PREPOVEDUJEM pašo kokoši po mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Lojze Doberdrug, Groblje 3, Novo mesto.
Dolenjski letalski center Novo mesto odda v najem bife na letališču v Prečni. Ponudbe pošljite na naslov: DLC Novo mesto,
p.p. 9
NAJDITELJA šopa ključev za avto Simca, izgubljenih 5. 11. na glavnem trgu v Novem mestu, prosim da jih odda v Zlatami Korent Ivan, glavni Trg.
mamam
Mnogo prerano nas je za vedno zapustila naša ljubljena
MARIJA GIOVANETTI
roj. Grabnar
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin, ji darovali vence, cvetje, nas tolažili v težkih dneh in jo v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala za nesebično pomoč sosedom, sodelavcem Metalne, sind. organizaciji Metalne Krmelj, pevcem Svobode Krmelj za žalostinke, IGD Metalna Krmelj za spremstvo s praporom, duhovniku za obred in Borisu Debelaku za občutene poslovilne besede.
Žalujoči: mož Drago, sinek Dragec in drugo sorodstvo
Krmelj, Gor. Lakence. Ljubljana, Novo mesto, Šmarješke Toplice, Trbovlje, Krapina, Res (ZR Nemčija)
Ob mnogo prerani in boleči izgubi sina, moža, očeta in starega očeta
J02ETA SVASNIKA
iz Starih žag
se iskreno zahvaljujemo sosedom Brinovec, Sprajcer ter tov. Halerju za hitro pomoč v najtežjih trenutkih ter sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala podjetju Gorjanci, Zdravilišču Dol. Toplice, GG Črmošnjice in LD Dol. Toplice. Zahvala tudi duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mama, žena, sin Jože z družino, hči Anica z družino in sin Ivan.
Pišite v
V	SPOMIN
16. novembra 1976 bo minilo deset bolečih let, odkar je za vedno zaprla svoje solzne, neštetokrat objokane, trudne oči moja v življenju trpeča mama
MARIJA JUŽNA
Dragomlja vas v Beli krajini
K mirnemu počitku smo jo položili v njen zaželeni tihi, topli dom pri Jakobu na Suhorju pri Metliki poleg njenih dveh mladih sinov, padlih v NOV. Iskrena hvala vsem, ki ste v njenem težkem življenju sočustvovali z njo in prav tako hvala Vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Hčerka Marija z možem in družino. Dragomlja vas, dne 4. novembra 1976
OSMRTNICA
V	tihi družinski žalosti smo v petek, 5. novembra^ pospremili k zadnjemu počitku
FRENKA KOSA
iz Mengša Žena Marija in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očka, brata, strica, svaka in zeta
TONIJA BELETA
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, poslovnim kolegom, znancem, govornikom, pevcem, godbi, dr. Pečavatju, nevrološkemu oddelku, učencem osnovne šole Grm, DO Elektrotehna Ljubljana ter drugim organizacijam in društvom, ki ste ga tako mnogoštevilno pospremili do njegovega preranega groba, mu darovali toliko lepega cvetja ali se mu kako drugače poklonili, nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in nam pomagali.
Žalujoči: žena Anica, sin Tomaž in drugi sorodniki Novo mesto, dne 3. novembra 1976
Posebno obvestilo
Vse zamudnike, ki niso poravnali naročnine za DOLENJSKI LIST v zadnjih tednih, ko jih je obiskal njihov pismonoša, obveščamo, da bodo prihodnje dni prejeli naše obvestilo, koliko dolgujejo za naročnino za drugo polletje 1976. Če želijo list nemoteno prejemati še naprej na domači naslov, morajo dolžno naročnino takoj nakazati. Posebnih novih opominov ne bomo pošiljali, saj gredo že sedanji nepotrebni opominski stroški v breme zamudnikov.
Glede na to, da je naročnina plačljiva vnaprej, vabimo vse zamudnike, da takoj izpolnijo svojo obveznost do časnika, ki jih redno obiskuje na domu vsak četrtek. Samo poravnana naročnina vam jamči, da boste svoj list tudi vnaprej redno prejemali.
NAROČNIŠKI ODDELEK DOLENJSKEGA USTA
■
■
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kpčevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega urednika), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Pnloge), Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva v naprej - Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 cm na določeni strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 178 din. Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 8 od 15.
10.	1976. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od proineta proi/vodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 1.00,
2.00, 3.00, 4.00, 5.00, 6.00, 7.00,
8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00,
19.00, 22.00, 23.00 in 24.00. Nočni program od 0.05 do 5.00 (razen ob torkih); pisan glasbeni spored od
5.00 do 8.00.
Četrtek, 11. novembra:
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Slovenske ljudske v zborovskih in solističnih izvedbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Slavko Cepin: Beljakovine so pomemben sestavni del obrokov za pitanje mladih govedi 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Kaj radi poslušajo. 14.40 Mehurčki.
14.45	Jezikovni pogovori. 16.00 : „ Vrtiljak". 18.05 Iz domačega
• opernega arhiva. 19.35 Lahko noč, . otroci! 19.45 Minute z ansamblom
f , Bojana Adamiča. 20.00 Četrtkov ‘večer domačih pesmi in napevov.
21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Majhen koncert
• komornih skladb. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke in ritmi
PETEK, 12. NOVEMBRA: 8.08 ■Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Iz jglasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh. >12.10 Revija orkestrov in solistov.
12.30	Kmetijski nasveti - ing. Ivo ,Mikluš:	Kako	napreduje akcija
melioracij v vzhodni Sloveniji 12.40 'Pihalne godbe vam igrajo. 13.50
t| V času od 28. 10. do 3. 11. 1976 ^o v novomeški porodnišnici rodile: [Slavica Cižič iz Krškega - Danijelo, •Višnja Bulovec iz Zagreba - Teo, j Slavica Medvešek iz Blatnika -I iI Jožico, Dragica Jurečič iz Cmeče 'vasi - Matejo, Marija Skof iz ‘Dolenjcev - Tatjano, Marija
i	Metelko iz Površja - Tatjano, Marija > Cimerman iz Krškega - Ano, : Zdenka Zupančič iz Regerče vasi -;Gorazda, Anica Bevec z Grma -Blaža, Anica Blatnik iz Klečeta -Tanjo, Majda Gregorčič iz Zagorice
- Dušanko, Anica Mirtič iz Gornjega Kota - Janjo, Dragica •Narat iz Šentjerneja - Jerneja, Kristina Pirc iz Krškega - Roberta, Milena Hočevar iz Metlike - Lariso, Jožica Štrubelj iz Krškega -r.regorja, Ana Vidmar iz Šentjošta
- Boštjana, Dragica Bmčič iz Metlike - Bojana, Majda Marolt iz Praproč - Natašo, Nada Tramte iz Družinske vasi - Majo, Jožica Rus iz Dobravice - deklico, Marija Vidic iz Zvirč - deklico, Anica Badovinac iz Stopič - deklico, Julijana Turk s Prevol - deklico, Milena Hrovat iz Rebri - deklico, Anica Mežič iz Velike vasi — deklico, Martina Račič iz Silovec - dečka, Majda Gliha iz Lašč - dečka in Angela Porchet-Kalin iz Otočca - deklico.
- ČESTITAMO!
Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš gost. 16.00 ..Vrtiljak". 18.05 Veliki interpreti. 19.35 Lahko noč, otroci!
19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.20	Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Jazz pred polnočjo.
SOBOTA, 13. NOVEMBRA:
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje.
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Kosta Hilarij: Izkušnje s skupinsko obnovo breskev za predelavo na Primorskem. 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Iz dela glasbene mladine Slovenije. 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 „Vrtiljak".
18.05 Gremo v kino. 18.45 Zabaval vas bo ansambel Atija Sossa. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino.
21.15 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za slovenske izseljence.
23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 14. NOVEMBRA: 8.07 Radijska igra za otroke. 8.52 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite tovariši... 10.05 Na naši ulici. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.35 Lahko noč, otroci!
19.45 Glasbene razglednice. 20.00
V	nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program J RT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas.
PONEDELJEK, 15. NOVEMBRA:	8.08	Glasbena
matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki	revijski	orkestri.	12.30
Kmetijski nasveti - Vrtnarstvo.
12.40	Pihalne	godbe.	14.05
Amaterski zbori pred mikrofonom.
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom.
16.00	..Vrtiljak".	18.05	Iz tuje
folklore. 18.25 Zvočni signali
19.35	Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana.
20.00	Kulturni	globus.	20.10
Operni koncert 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 16. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - Martin Mencej: Satnice, izdelava in njih uporaba. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi.
15.45	Narava in človek. 16.00 „ Vrtiljak". 18.05 Obiski naših
solistov. 19.35 Lahko noč, otroci!
19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke sc vrstijo.
SREDA, 17. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 9.25 Zapojmo pesem.
10.15	Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10 Lahka glasba za opoldne. 12.30 Kmetijski nasveti-ing. Franc Remec: Mehanizirano lesno skladišče v Bohinju je Dograjeno. 12.40 Nastopajo pihalne godbe iz demokratične republike Nemčije. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45 Spomini in pisma. 16.00 „Loto vrtiljak". 18.05 Odskočna deska. 19.35 Lahko noč, otroci!
19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno.
UMRLI SO:
Anton Pečarič - podpiranec iz Sremiča, star 57 let; Frančiška Baronik - upokojenka iz Čateža, stara 75 let; Ana Veble - kmeto-valka iz Sel, stara 87 let
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
s Včasu od 23. lOdo 5. 11. 1976 so v brežiški porodnišnici rodile: Štefica Fat>jaii.\ iz Zaprešiča -deklico, Ana Kc.-.ten iz Bregane -Aniona, Danica Topolovšek iz Brestanice - Damira, Marija Vrisk iz Zdol - Damijana, Frančiška Zajc iz Stare vasi - deklico, Djurdja Fabijan iz Samobora - deklico, Marija Kovačič iz Brežic - dečka, Jožica Srpčič iz Jesenic na Dol. -Jerneja, Nada Vodušek iz Trbovelj
- Roka, Cecilija Grilc iz Sevnice -Andreja, Marija Trčak iz Zaprešiča
- Natalijo, Olgi Radosavljevič iz Brežic - Natašo, Vera Šošterič iz Dobove - Jasno, Verica Ruklič iz Samobora - deklico, Slavica Novšak iz Sevnice - Nevenko, Marija Libenšek iz Trnja - dečka,
Kristina Zibert iz Loga - dečka. Nevenka Ivanuša iz Dola - dečka, Micika Mihok iz M. Magdalene -Gordano, Karolina Benko iz Brezovice - Renato, Mira Šuler iz Zupe-levca - deklico, Nevenka Milanovič iz Samobora - Radovana, Silva Komučar iz Sobenje vasi - Andreja, Breda Paič iz Krške vasi - Sergejo, Zdenka Leopold iz Nedelje - dečka, Jožefa Hlastan iz Rcštanja -Zlatka, Dragica Hribar iz Ljubljane
- Miha, Biserka Jakopač iz Dola -Roberta, Bariča Kranjc iz Premagov-cev - Martino, Marija Prepasnik iz Sevnice - deklico, Ana Ločičnik s Pokleka - Andrejo, Vida Hictaler iz Trebč - Alenko, Maijeta Praznik iz Sevnice - Marka, Ljiljana Kuhar iz Rud - dečka, Silva Grabnar iz Kremena - deklico, Pavica Kovačevič iz Samobora - Marijo - Čestitamo!
TELEVIZIJSKI
SPORED
Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja!
2. novembra 1976 so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Branko Pavček, Janez Turnšek, Marjan Kum, Ivana Špringer, Zdenka Kotnik in Jože Kastelic, člani Novolesa, Straža; Franc Udovč, Janez Krnc, Alojzija Pirc, Jože Pirc, Anton Petje, Marko Kirar, Darko Cugelj, Danica Hodnik, Ivan Darovec, Anton Zajc, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Marija Klemenčič, Magda Zupančič, Vida Senica, Anica Novak, Rozalija Hočevar, Jože Cekuta, Danica Fink, Marija Korče, Jože Luzar, Alojz Metelko, Zvonka Vovk in Jože Žugelj, člani Novoteksa, Novo mesto; Marija Rodič, članica Laboda, Novo mesto; Jože Srebrnjak, član Mercatorja, Novo mesto; Nežka Drčar, članica SDK, Novo mesto; Vid Kastelic, Slavka Dular, Peter Bračko, Ivan Pureber, Franc Gorše in Martin Potočar, člani IMV Novo mesto; Bojan Damiš, član KZ Krke, Novo mesto; Jože Novak, član GG Novo mesto; Anica Gizdavec, Milan Švajger, Stanko Grdiša, Peter Vipavec, Andrej Žvab, Alojz Grabrijan, Milena Bremec, Jože Jakofčič, Drago Muže, Stanko Banovec, Jože Jakše, Terezija Šober, Milan Horvat, Lojze Prijanovič, Jože Poljak, Stanko Papič, Milan Šober, Marica Gortan, Rade Paunovič, Jože Adlešič in Tine Dajčman, člani Belta, Črnomelj; Anton Pavliha, Ludvik Slinkar, Jože Malerič in Anton Pezdirc, člani Obrtnega komunalnega podjetja, Črnomelj; Rajko Haler, dijak novomeške gimnazije; Peter Simčič in Neži Godler, člana Novograda, Novo mesto; Franc Hrastar, član zdravstvenega doma N6vo mesto; Martin Pezdirc, Marjan Končar, Stanko Sedlar. Alojz Poljšak, Jože Benec, Marija Šuštaršič, Darko Povše, Janez Doltar. Bojan Plut, Jože Ljubenko, Franc Švajger, Maja Lavrič, Anton Križan in Aleksander Zupanič, dijaki črnomaljske gimnazije; Matjaž Molk, Zvonko Petje, Josip Žgajner in Niko Dragoš, učenci poklicne kovinarske šole Črnomelj; Aloiz Malnar, član Pionirja, Novo mesto; Ana Rožman, članica IMV Črnomelj; Štefan Krevs, član Mercatorja, Novo mesto; Zvonko Žagar, član Obrtnega komunalnega podjetja, Črnomelj; Bojana Fabjan, dijakinja črnomaljske gimnazije; Vinko Flajšman, upokojenec iz Novega mesta.
I
ČETRTEK, 11. NOVEMBRA:
8.00 TV v šoli (Zg) - 9.00 TV v šoli (do 10.05) (Bg) - 14.00 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.00 Šolska TV: Koroška v NOB - ponovitev (Lj) -
16.30 Košarka Crvena zvezda:
C iboiri (Bg) 18.15 Obzornik (Lj)
- 18.30 Beli deilin - serijski barvni film (Lj) - 18.45 Odprava zelenega zmaja barvna nadaljevanka (Lj) -
19.15	Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -
19.55	Propagandna oddaja (Lj) -
20.00 B. Iljevski: Pot v prihodnost
- barvna nadaljevanka TV Skopje (Lj) - 20.50 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.00 Četrtkovi razgledi: Prastrah Avstrije - barvna oddaja (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj)
PETEK, 12. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) -c 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.00 TV v šoli -ponovitev (do 16.35) (Bg) - 17.10 Križem kražem (Lj) - 17.25 Morda vas zanima: Mladi Korošci na obisku
- barvna oddaja (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Cez tri gore, čez tri vode: Koroška (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) — 18.45 Socialistično samoupravljanje:	Socialistična republika v SFRJ (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) — 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 A. Popovič: Vzpon in padec Žike Proje -nadaljevanka TV Beograd (Lj) -
20.35	Propagandna oddaja (Lj) -
20.40	Italijanski fašizem - II. del (Lj) - 21.10 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.15 Linda - barvni film (Lj) - 22.25 TV dnevnik
SOBOTA, 13. NOVEMBRA:
10.00 TV v šoli (Bg) - 11.05 TV v šoli (Zg) - 12.05 TV v šoli (do 1,2.35) (Sa) - 14.45 Rokomet -Željezničar: Partizan (Bjelovar) (Sa)
- 15.55 Nogomet Borac: Rijeka -prenos (do 17.50) (Sa) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 1.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj)
- 18.30 Šolanje Toma Browna, barvni serijski film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Made in Sweden — barvna oddaja (Lj) - 20.30 Moda za vas (Lj) - 20.40 Liga gentlemanov
- celovečerni film (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj) — 22.45 625 (Lj)
NEDELJA, 14. NOVEMBRA:
8.30 Poročila - 8.35 Za nedeljsko dobro jutro:	Moški zbor Luka Koper - 9.00 625 - 9.40 A. Diklič: Salaš v malem ritu, barvna nadaljevanka — 10.40 Otroška matineja: Odprava zelenega zmaja, Beli delfin, barvni oddaji - 11.25 Mozaik -
11.30 Kmetijska oddaja - 12.15 Poročila (do 12.20) Nedeljsko popoldne: Morda vas zanima: Mladi Korošci na obisku — Veseli tobogan -Žirovnica - Skopje 76 - festival zabavne glasbe - Okrogli svet - Poročila - 16.40 Košarka Jugoplastika
- Radnički - v odmoru propagandna oddaja - 18.15 Moda za vas, barvna oddaja - 18.24 Siva obala -serijski barvni film - 19.15 Risanka
- 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik - 19.50 Tedenski gospodarski komentar - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 A. Marodič: Poti in stranpoti - barvna nadaljevanka -
20.50 Propagandna oddaja - 20.00 Hvar - barvna oddaja iz beograjske ^ serije „Mcsta“ - 21.25 TV dnevnik “
- 21.40 Jazz na zaslonu - 21.55 Športni pregled
PONEDELJEK, 15. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli: Pravljica, Ribolov na Jadranu -P9.00' TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis (do 10.05) - 14.10 TV v šoli
- ponovitev (do 15.00) - 17.20 B. Čosič: ori besednjak - barvna odd. TV Bg - 17.35 Žuželke - serijski barvni film - 18.00 Obzornik
- 18.15 Mozaik -Š18.20 Nega bolnika - 18.35 Odločamo - 18.45 Mladi za mlade - 19.15 Risanka -
19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik
19.55 Propagandna oddaja - 20.00
S. Pavič: Mož, ki je bombardiral . Beograd, barvna drama TV Beograd
- 21.10 Propagandna oddaja -
21.15 Kulturne diagonale - 21.55 Mozaik kratkega filma - Atleti, barvni film - 22.30 TV dnevnik
TOREK, 16. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli: Od Varšave do Krete, Varstvo okolja, Zemljepis, Angleščina, TV vrtec, Kinetika - 10.05 TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk (do 11.10) — 14.45 Šolska TV: Tujci v domovini - 17.15 Vrtec na obisku: V vrtcu imamo danes modno revijo, barvna oddaja
- 17.30 Pavel v akciji, serijski barvni film - 18.00 Obzornik -
18.15 Ne prezrite! š- 18.40 Mozaik'
- 18.45 TV trim test - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV ^ dnevnik - 20.00 Pogovor o ... -
20.50 Barvna propagandna oddaja -
20.55 I. Silone: Vino in kruh, barvna nadaljevanka - 21.55 TV dnevnik
SREDA, 17. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli: Zgradba narave, Obutev, Slovnica - 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka. Izobraževalni film (do 10.05) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.00) - 17.15 E. Peroci: Nina in Ivo, ponovitev barvne serije - 17.30' Italijanski muzeji, barvni dok. film - 17.55 Obzornik
- 18.10 Od zore do mraka - 18.40 Mozaik - 18.45 Glasbeni amaterji -
19.15 Risanka - 19.20 Cikcak -	_
19.30	TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Film tedna: Večerni obiskovalci - 21.55 Miniature: Poljski plakati, barvna oddaji
- 22.10 TV dnevnik ČETRTEK, 18. NOVEMBRA:
8.00 TV v šoli: Japonska, Vesna Parun, Slovnica - 9.00 TV v šoli (do 10.05) Francoščina, Risanka, Kemija - 14.25 Nogomet Crvena zvezda: Olimpija, prenos (do 16.15), v odmoru Propagandna oddaja -š 17.20 Beli delfin, serijski barvni film - 17.35 Mozaik - 17.40 Obzornik - 17.55 Izumirajoči svet, barvni dokumentarni film - 18.45 Odprava zelenega zmaja, barvna nadaljevanka - 19.15 Risanka -
19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik 4
- 19.55 Propagandna oddaja -
20.00 B. Iljevski: Pot v prihodnost, barvna nadaljevanka, TV Skopje -
Josip
Jurčič
Bilo je jesenskega večera. Snega še ni bilo zunaj, ali huda, mrzla buija, ki je jablanam po farovškem vrtu vrhove pripogibala, ta je naznanjala, da pride zima in mraz vsak čas za 150. Na nebu so se oblaki drvili in gosta tema j e ležala nad zemljo. V taki noči je človeku všečno pri goiki peči v zavetni izbi sedeti in premišljevati. Tako je delal tudi naš gospod fajmošter Dominik Domicelj. V dve gubi sključen je sedel na naslonjaču v svoji gorko zakurjeni stanici. kadil iz dolge pipe tobak in bral iz starih latinskih bukev. Cez nekaj časa se skloni, odloži knjigo, vstane in hodi premišlje-vaje po sobi gor in dol z redkimi in previdnimi stopinjami, kakor so starim nogam navadne Ne ve se, kaj je bil predmet njegovih misli, ali je preudaijal, kako kratko je človeško življenje in tako malo človek za ta kratki čas v resnici potrebuje, ali je premišljal, kaj bode v nedeljo svojim vernikom povedal, da jih bode posebno presunilo. Samo to vemo, da ga je iz sanj prebudil veliki pes Sultan, ki je bil pri hlevu priklenjen. Lajal in zaganjal se je tako
neznansko, da ga je še na pol gluhi gospod zaslišal. Vzel j e torej svečo in je hotel iti svojega starega brata klicat, ki je za hlapca in strežaja pri njem bil. Pa komaj je prišel do stopnic, zapel je zvonček na mostovžu, od kpder je bila nit, pred vežna vrata napeljana. „Sveto obhajilo!“ šepeta stari in, dasiravno je zunaj slišal mrzlo buijo žvižgati, vendar ni bilo videti ne volj e na njegovem starem licu, ni bilo čuti godrnjanja iz njegovih ust. Brž je taval klicat brata Tomaža in mu je velel: „Pojdi, Tomaž, pojdi, pogledi, kdo je in kaj bi rad. Najbrž je kdo nevarno zbolel. Jaz se bom opravil med tem časom.“
„Jej, Bog se usmili, da morajo ljudje ponoči zbolevati in ponoči umirati,11 godrnjal je hlapec, gospodov brat. „Kaj. če se prehladiš? “
„Kakor je božja volja!41 odgovori fajmošter in tava zopet po stopnicah gor v stanico. Zvon zapoje vdrugič, znamenje, da se mudi. Gospod ogrne plašč, obuje čevlje iz klobučine in dene kosmato kučmo na sivo glavo. Tomaž pride na vrata in pravi: ,,H Godežu bo treba iti obhajat. Hlapec je tukaj z vozom.“
„Ali si poklical cerkovnika? “ vpraša fajmošter.
„Ze. že,“ odgovori Tomaž.
„Tako je vse dobro. Le varuj doma,“ reče fajmošter in odide.
Žalostno je zapel cerkveni zvon po soseski, stanovalce bude in oznanjevaje, aa se nese sv. Telo umirajočemu za poslednjo popotnico. Kmalu potem je drdral voz proti Godeževemu domovju, ki je bilo dobro uro daleč od fare.
„Kdo pa je bolan? “ vpraša fajmošter šele medpotoma hlapca voznika, ki je vedno švigal in priganjal konja v buren tek.
..Nobeden domačih ni,“ odgovori voznik, „ampak tuj človek je. Gospodarje bil šel vina skupovat čez Goijance, pa ga je nekje dobil. Nisem utegnil vprašati, kdo je, samo to vem, da je prestreljen. Gospodarje stopil z voza, onega moža smo v hišo nesli, potlej so pa brž mene po vas poslali z vozom, še izpregli nismo.“
,,Kakov je tujec? “ vpraša fajmošter.
..Velik je,“ odgovori hlapec.
„Ali si poznal Franceta, vaše gospodinje brata? “ vpraša čez nekoliko časa fajmošter.
„To se ve, da sem ga poznal. Ovbe, nemara daje on!“ vzklikne hlapec in švigne z bičem po konju, daje dirjal kakor strela.
„Le goni, da pridemo ob pravem času; večje človeška duša vredna ko žival," pravi duhoven.
„Ves tak je kakor France, samo malo prestar se mi zdi;“ reče hlapec.
„Kmalu bomo videli, kdo je,“ pravi fajmošter.
Nekaj trenutkov potem je postal voz pred Godeževim domovjem. Jok Se je slišal iz hiše. Stari duhovnik skoči z voza in gre s cerkovnikom v hišo. Reza je bila v solzah, njeni otroci so, vide mater jokati, tudi plakali. Mladi gospodar Godež je brisal na postelji ležečemu možu kri s prsi. Na prvi pogled je stari fajmošter spoznal tihotapca Franceta. Bil je jako postaran, ijav in suh v lice, pod nosom obraščen, oči je imel zatisnjene, skozi prsi je bil prestreljen.
„Kaj seje prigodilo? “ vpraša duhovnik.
„Vrh klanca," pripoveduje gospodar, „sem z voza videl tri graničarje kakor lovske pse s puškami čez cesto leteti. Precej sem mislil, da morajo imeti kakega kontrabantaija na sledu. Pridem pod klanec in srečam starega moža. ,Ali si slišal strel? ‘ me vpraša. ,Nič nisem slišal/ pravim jaz in podim dalje, ker je bila noč čedalje temnejša. Komaj pridem dva streljaja dalje, vidim na cesti nekoga ležati. Stopim z voza in ga zadenem. Šele ko domov pridrvim in ga V postelj denemo, spoznala gaje Reza, daje France. Kaj hočemo početi? Zave se nič, bojim se, da bo umrl.“
„Tiho, tiho!“ pravi fajmošter, kajti ravno v tem trenutku je ranjenec na postelji oči odprl in srpo po izbi pogledal. Spoznal je sestro in lahko zaklical: „Reza.“
Mlada žena se mu približa, poda mu roko in mu reče: „Ah, ljubi France, morda boš šel še nocoj k očetu in materi gor, daj, pomisli na svojo dušo.“
,,Kaj praviš, Reza? Jaz ne bom še umrl!“ odgovori mladenič zamolklo.
„Ah, ljubi moj brat, lepo te prosim, največja in najlepša prošnja meja je ta, ne zametaj je: daj, spovej se, tukaj so .gospod fajmošter.4*
Bolnik se ozre. Ne reče nobene.
„Pojdite ven vsi,44 reče stari dušni pastir.
Doglo sta bila sama, fajmošter in France, do zdaj tihotapec. Potem pokliče stari zopet gospodaija in gospodinjo v izbo.
France seže najprvo sestri v roko, potlej njenemu možu in skesan prosi odpuščanja. Prejme sveto obhajilo. Fajmošter ostane do jutra pri njem in ga tolaži in mu obeta milostno sodbo pred božjim stolom, ako se prav skesa in mu je iz srca žal božje žalitve. Ko pa se je v jutro danilo, preide bolniku pamet.
Zazvonilo je v cerkvi mrliču. Ljudje so vreli vkup in so se izpraševali, kdo je umrl. Raznesla se je novica, da so graničarji v Gorjancih na smrt obstrelili ŠtivmDcovega Franceta in da je večno zaspal spovedan in obhajan v Godeževi hiši. Marsikdo izmed poštenih in pobožnih sosedov je stisnil klobuk pod pazduho, naredil križ in zmolil očenaš za odpuščanje grehov in milostno sodbo duši umrlega tihotapca.
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
$
★
★
★
★
★
★
KONEC
*	j************#***)«************* *
Novomeški „konjičkarji“ prihajajo na plan. Ko je prebral v DL članek o prijatelju, ki zbira obeske za ključe, se je tudi sam „ojunačil“ in stopil iz anonimnosti: Rudi Lihte-neger, natakar v kavarni Metropol, strasten zbiralec vžigalnikov. ,
Simpatični Bršlinčan se je pričel ukvarjati z vžigalniki pred 3 leti, ko ga je za to navdušil šef strežbe na Bregu - tov. Djukič. Najprej je nosil Rudi vžigalnike svojemu šefu, nato pa jih je začel spravljati, sortirati in zamenjevati sam. Do sedaj jih je zbral že nekaj nad 400. Skoraj vsi še „delajo“, vžigajo. Zaradi pomanjkanja prostora jih ima trenutno kar v kovčku in po predalih; ko pa se preselil v novo stanovanje, jih bo spravljal v zastekljene vitrine po sobah.
Največ vžigalnikov so prinesli Rudiju njegovi gostje, nekaj pa jih je dobil tudi z zamenjavo. PTecej je takšnih, ki so samo, za enkratno
Zlato v Novo mesto
Letos zlata plaketa „Pionir-skega fota" Smiljanu Pavi-______________šiču_______________
Na sedemnajsto republiško razstavo pionirske fotografije „Pionirski foto 1976“, ki jo bodo odprli v petek, 12. novembra, ob 17. uri v mestni galeriji v Piranu, sta 102 avtorja poslala v oceno 710 fotografij. Žirija (ocenjevalna komisija) v sestavi Oskar Ličen, predsednik komisije za delo z mladino pri Foto kino zvezi Slovenije, Toni Biloslav in Jure Cihlar, akademska slikarja iz Pirana, Radovan Čok, predsednik FK Piran in Edi Selhaus, je poslane fotografije skrbno ocenila. Tokrat je šlo eno najvišjih odličij v Novo mesto. Zlato plaketo Janeza Puharja za posamezno fotografijo je dobil Smilijan Pavi-šič, član FK osnovne šole „Katja Rupena" iz Novega mesta, in sicer za fotografijo „Indijanki iz našega mesta".
uporabo, in namesto da bi jih lastniki vrgli v smeti, so jih raje prinesli na Breg in nato v kavarno, tako da sedaj krase Lihtenegeijevo zbirko.
Bogato kolekcijo mu olepšujejo najrazličnejše izvedbe tega našega vsakdanjega spremljevalca: žarnice, obeski, pištola-vžigalnik in baterija, parnik, glasbena skrinjica, fotografski aparat, akvarij z ribico itd. Najdragocenejši mu je vžigalnik, ki ga je nekdo naredil med NOB iz ohišja metka protiavionskega topa; najstarejši so - spominski „Pozdrav iz Go-
PO NEKAJ MINUTAH MILIJON
„Ti Ribničani so pa res srečni ljudje," so komentirali mimoidoči, ki so opazovali, kako so domačini po vrsti pobirali „zadetke“ na ekspresni loteriji.
Okoli 700 srečk, ki sojih prodajali pri trgovini Tobaka in hotelu Jelka, je bilo v hipu razgrabljenih, dobitki pa ne tako majhni. Največjo vsoto je pobrala Kristina Anič, ki je v nekaj minuteh zadela milijon, zraven nje pa je bilo nemalo srečnežev, ki so dobili po 3.000 din. Kot je videti, Ribničani po tem uspehu z nestrpnostjo čakajo, kdaj se bo pojavila naslednja serija srečk.
„HEC MORA BIT' 76"
Jutri, 12. novembra, bo ob 20. uri v športni dvorani v Novem mestu nastopilo kar 30 satirikov v satiričnem kabaretu z naslovom „Hec mora bit* 76“. Vsi obiskovalci bodo prejeli tednik „7 dni“ in „Kabaretni list“.
FRANCE BRUS
Foto lov v Kočevskem Rogo
Voznika hudo poškodovana — 120.000 din škode
Zapisal se je v vojni
Anton Plut, ravnatelj šeiitjemejske osnovne šole Martina Kotarja, je imel prejšnji mesec vsaj tri razloge, da bi se spogledal z Dionizom in zapel z Župančičem: „Zdaj pa dajmo tistega, tistega od zida Najprej zato, ker je srečal Abrahama, potem zato, ker je dobil Trdinovo nagrado, in naposled tudi zato, ker se je vse dogodilo v oktobru -vinotoku.
Vsaj 19. oktober, ko je obhajal rojstni dan s petdesetletnico življenja in 29. oktober, dan občinskega praznika in slovesnosti v novomeški športni dvorani, kjer so mu izročili nagrado, imenovano po dolenjskem bardu in bardu Gorjancev, so bo zapomnil za vse življenje. Sicer pa taki dogodki ne morejo iz spomina, še zlasti ne, če pridejo tako tesno divg za drugim, nekateri skoraj nepričakovano.
Trdinova nagrada je Antona Pluta že poiskala tako, iznenada. Zatekla ga je, ko se je spet javil na razpisano ravnateljsko dolžnost, na delovno mesto, na katerem je že sedemnajst let bolj kot drugi spoznaval „blišč in bedo“ učiteljskega poklica. A če bi ga vprašali, zakaj želi ostati ravnatelj, bi se grenko nasmehnil, češ: „Človek se vsemu privadi “ Tako bi odvrnil tudi, če bi spraševali po prostorskih zmogljivostih šentjemejske osnovne „hiše učenostile da bi pristavil: „Upam, da bomo kmalu na vrsti za novogradnjo. “
Z osnovno šolo Martina Kotarja je prebil najsvetlejša in najtemnejša leta. Čase, ko so bile dislocirane učilnice podprte s tramovi, in trenutke, ko so šteli referendumske glasove za zidavo osnovnošolskega prostora v novomeški občini. Obdobja, ko so začeli krajevni dejavniki na šolo gledati drugače kot na tujek. Plut je eden tistih prosvetnih delavcev, ki so
vse svoje moči in sposobnosti posvetili vzgojno-izobraževalnemu, družbenopolitičnemu in samoupravnemu delu. Pod njegovim vodstvom je šentjernejska šola ena prvih razvila, čeprav je bila na tesnem s prostori, „bogato paleto interesnih dejavnosti učencev", kot so napisali v obrazložitvi k podelitvi Trdinove nagrade, postala je ustanova, o kateri se je začelo govoriti, ki so jo postavljali za zgled.
Anton Plut je ravnateljski voz ves čas vlekel s požrtvovalnostjo in marljivostjo Belokranjca, kadar ni šlo gladko, pa je dodal še nekaj trme Dolenjca. Obojega je vešč, temu je zvest in ta mešanica lastnosti mu pomaga naprej še danes. Trdna volja, da nalogo, ki se je loti, izpelje do konca, do rezultata, je krona njegovega prizadevanja.
Tak pa je bil pravzaprav že od malega, na kmetih v Ručetni vasi pri Črnomlju, kjer se začne njegov življenjepis. Njegove karakteristike pravijo, da je leta 1943, ko še ni imel sedemnajst let, vstopil v partizane, a so ga zaradi bolezni že čez mesec dni odpustili. Leta 1944 se je v Dobličah, na osvobojenem ozemlju, udeležil pedagoškega tečaja in se zato zapisal učiteljskemu poklicu. Poučevati je začel takoj po opravljenem tečaju, priden kot mravlja pa postal pri delu z mladino in na kultumo-prosvetnem področju. Zato je že leta 1946 prejel izkaznico SKOJ, dve leti kasneje pa postal član KPJ. Diplomo učiteljišča in naziv predmetnega učitelja za biologijo in kemijo si je pridobil kasneje.
Če bi v novomeški občini podeljevali naziv partizanski učitelj", bi si ga prav gotovo prislužil tudi Anton Plut.
I. ZORAN
Hudo trčenje dveh stoenk
 ! >
Rop pri Žabjeku
5. novembra zvečer se je Alojz S. peljal na kolesu z motorjem iz mesta proti Mirni peči. Na Muhaberju je moral stopiti s kolesa, ker je cesto zaprla skupina Romov. Ko je Alojz stal, se je eden od Romov približal ter ostro zahteval denar in kolo. Zagrozil je z nožem.
Napadeni je kajpak prepustil roparju kolo in 20 din, kolikor je imel denarja pri sebi. Mladi Rom se je na kolesu odpeljal proti Bršlinu, lastnik kolesa pa je ustavil prvi mimo vozeči avto in šel za njim. Pred gostilno Malnar v Bršlinu je svoje kolo našel pred vrati. Alojz ga je vzel in se odpeljal na milico po pomoč.
Roparja so miličniki še našli v Malnarjevi gostilni: mudilo se mu je zapiti denar. Dejanja je utemeljeno osumljen 26-letni Bojan Brajdič iz Žabjeka, za katerega je preiskovalni sodnik odredil pripor.	,
Z
Si je kupil Jožič Repič krasen pulover, ki pa se je po prvem pranju raztegnil kot harmonika, za nameček pa je spremenil tudi svojo prvobitno barvo. Jožič Repič ie eden tistih ljudi, ki nimajo toliko denaija, da bi ga razmetavali naokoli, pa se je odločil, da pošlje pulover proizvajalcu skupaj s pismom, v katerem je preprosto zapisal, kaj se je pripetilo njemu in puloverju, in je še vljudno zaprosil, naj zadevo raziščejo in mu vrnejo drug, boljši pulover. Po nekajmesečnem čakanju
poštarja je prejel pismo naslednje vsebine:
Spoštovani kupec, naša kontrola kvalitete je pregledala poslani pulover in ugotovila, da napaka nikakor ni nastala v TOZD konfekcija, ampak kvečjemu v TOZD barvarna, od koder pa so nam na našo zahtevo sporočili, da ne morejo odgovarjati za pletilske napake in da naj se izvolimo obrniti naravnost na TOZD pletilnica, ki pa je vašo zahtevo po priznanju reklamacije obrazložila z dolgim zapisnikom, iz
katerega je razvidno, da je bilo že pletivo, ki ga kupuje nabavni oddelek pri nemškem dobavitelju, ob vhodni kontroli ovrednoteno kot blago druge kvalitete, zatorej je direktor nabave urgiral pri nemškem dobavitelju, ki pa je pismeno odgovoril, da so oni poslali prvovrston material in se je moral gotovo poškodovati pri transportu, četudi nam je direkcija ŽTP pojasnila, da ravnajo s pošiljkami zelo vestno in pozorno in naj raje pobaramo šoferja, ki je odgovoren za transport od .železniške posta-
je do podjetja. Šofer kamiona pa se je pred tednom dni smrtno ponesrečil in nam tako, žal, ni mogoče ugotoviti krivca.
Upamo, da nas boste razumeli, za kar se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo in vas tovariško pozdravljamo z željo, da ostanete še nadalje naš zvesti kupec.
Repič je odložil pismo in malo je manjkalo, da ni zaklel, ko je vlekel iz paketa svoj raztegnjeni pulover.
TON1GAŠPERIČ
Novomeščan Rudi Lihteneger ima že 400 primerkov — Najstarejšemu je več kot 60 let
IGRA NARAVE - Toliko nenavadnih in obilnih plodov, kot jih je dala zemlja to jesen, že zlepa ni bilo. Na uredništvu se oglašajo ljudje in prinašajo to ali ono čudo narave. Jelka Kirn iz Kleno-vika pri Škocjanu je prinesla pokazat koruzo z več storži,
zraščenimi skupaj, katero je našla, ko je pomagala ličkati ri Pirnatu v vasi. Ivana rulca smo obiskali na domu. da ni nosil skoraj de\ct kilogramov težke pese na uredništvo. Ob obisku je pokazal še živahno razraščen koren. (Foto: Markelj)
renjske" (okoli leta 1930) ter dva, ki sta že pred prvo svetovno vojno nekako prispela iz Orienta (oba sta v obliki starih turških čajnikov); najraje pa vzame v roke model pištole „Walther-38“ ter vžigalnik-kemični svinčnik.
Velika Rudijeva želja je, da bi imel v svoji zbirki čimveč vžigalni-kov-pištol; trenutno jih ima 10: od že omenjenega „Waltherja-38“ pa do pištole, kakršne so imele ženske skrite v nedrjih ter poklicni igralci kart. Mimo tega pa si prizadevni zbiratelj še želi, da bi se seznanil z vsemi tistimi, ki imajo doma med staro kramo kakšne pokvarjene vžigalnike, pa jih ne rabijo. Le tako se bo lahko njegova z*birka, ki je že sedaj lepa kolekcija, stalno povečevala..
M. GOŠN1K
V ZADNJEM TEDNU: 118 NOVIH
Oo včeraj: 364 noVih!
Teden se je obrnil — v naše kartoteke smo vpisali še 118 novih naročnikov. Tudi zdaj sojih večino pridobili naši požrtvovalni pismonoše, ki neutrudno dan za dnevom obiskujejo domove naših občanov v vseh 9 občinah.
Pregled trenutno najuspešnejših j pismonoš je takle:-vodi Maks Krevelj iz Sevnice z 22 naročniki, sledijo pa mu: Jože Jankovič s Senovega — 18 naročnikov, Anton Hren, Trebnje - 17, Ivan Volčanjšek, Sromlje - 9, Anton Omerza, Dolenja vas — 8, Anton Šuštarič, Semič — 7, po 6 novih naročnikov pa so pridobili: Pavel Kastelic iz Starega trga, Martin Švalj iz Kostanjevice in Stane Matko iz Sodražice, medtem ko imajo po 5 novih naročnikov: Marica Toplišek iz Koprivnice, Milan Škoberne s Senovega, Jože Umek iz Stopič in Martin Kink iz Zabu-'kovja. Po 4 nove naročnike so pridobili: Franjo Bajo iz Kočevja, Terezija Zgonc iz Šentruperta in Tatjana Hace iz Velike Loke.
Vsem prisrčna hvala za sodelovanje — hvaležni smo. tudi za enega samega novega naročnika, ki ste ga pridobili morda tam, kjer je DOLENJSKI LIST vsakotedenski gost v skoraj vsaki hiši vasi, trga ali naselja!
Od 15. oktobra do 9. novembra imamo torej 364 novih naročnikov, ki so po občinah razdeljeni takole:
občina BREŽICE: ...................... 20
občina ČRNOMELJ: ..................... 29
občina KOČEVJE: ...................... 18
občina KRŠKO:..........................52
občina METLIKA:........................ 7
občina NOVO MESTO: ................... 99
občina RIBNICA: ...................... 18
občina SEVNICA: ...................... 38
občina TREBNJE: ...................... 38
razne pošte v SRS in SFRJ: ........... 42
naročniki v inozemstvu: ............... 3
Se vedno velja:
do 31. decembra letos bodo vsi novi naročniki prejemali Dolenjski list brezplačno! Naročilnico za vas ima vaš pismonoša!
Lepo pozdravljeni!
UREDNIŠTVO LISTA
Salamon je verjetno začel zavirati, da bi se spet umaknil za R 4, takrat pa je na mokri cesti začelo njegov avto zanašati in je na skrajni levi strani ceste trčil v nasproti vozečo stoenko.
Komaj so hudo poškodovanega Šterka izvlekli iz avta, se je avtomobil vnel. Na pomoč so prihiteti gasilci iz Ložin in Kočevja. Precej težav je bilo tudi, da so dobili iz avta Salamona. Oba so nato odpeljali na nezgodni oddelek splošne bolnišnice v Ljubljani. Odvzeli so jima tudi vzorec krvi za preiskavo.
J. P.
Organizirala sta ga kočevska sekcija Foto-kino kluba „Diana" in Gozdno gospodarstvo Kočevje
Pred nedavnim je Foto-kino klub (FKK) „Diana“ — sekcija Kočevje organiziral foto lov, ki se ga je udeležilo nad 30 članov kluba. Tokrat so se za spremembo odločili za lov na motive v pragozdu na Rogu, ki je nudil v vsej pestrosti jesenskih barv svojevrstno priložnost za fotografsko obdelavo.
K prijetnejšemu počutju udeležencev foto lova na Rogu je prispevalo Gozdno gospodarstvo Kočevje, ki jim je nudilo brezplačno prehrano in prenočišče v svoji koči v Pod-stenah. Udeleženci foto lova iz Roga niso odnesli na celuloidnem traku
zabeleženih le vtisov iz roškega pragozda. Domači inženirji gozdarstva Tone Prelesnik, Janez Černač in Marko Figar so jih seznanili tudi z zgodovino Kočevske, s pomenom Roga med NOB, kakor tudi s prirod-nimi, kulturnimi in ekološkimi posebnostmi Kočevske.
Polni lepih vtisov in obogateni z novimi spoznanji ter izredno zadovoljni z organizacijo foto lova na Rogu so vsi udeleženci izraziti željo, da bi se še kdaj srečati na Kočevskem.
F. BRUS
OD A DO Ž IN ŠE DLJE NAPREJ
K Rudiju s starimi vžigalniki
RUDIJEVA ZBIRATELJSKA STRAST: čimveč vžigalnikov, zlasti modelov vžigalnikov — pištol. (Foto: M. Gošnik)
V nedeljo, 7. novembra ob 16.10, se je zgodila na magistralni cesti Ko-čevje-Skofljica pri vasi Zgornje Ložine huda prometna nesreča, v kateri sta'bila hudo poškodovana voznika dyeh fiatov 101 in sicer Stane Salamon iz Ljubljane in Drago Šterk iz Kočevja. En avto je zgorel in tudi drugi je skoraj uničen, saj znaša skupna škoda kar okoli 120.000 din.
Do nesreče je prišlo, ko se je 38-letni Stane Salamon odločil, da bo prehitel osebni avto R 4. Med prehitevanjem pa je opazil, da mu pelje nasproti osebni avto Fiat 101, ki ga je vozil 21-letni Drago Šterk iz Kočevja, Trg zbora odposlancev 8.
ravnovesje v rečni flori. Oba pojava sta v tesni povezavi, medtem ko vzroke zanju lahko le domnevamo.
Po mnenju nekaterih opazovalcev reke gre za obširen problem, katerega korenine leže globoko v sodobnem življenju in katerega je mogoče rešiti le s popolno in učinkovito zaščito pred onsenaževanjem okolja na vseh ravneh. Onesnaževanje rečnih voda in njenih pritokov je namreč v povezavi s podvijano rastjo rečne zlatice, s tvorbo travertina, dviganjem rečnega dna, s poplavami in zamočvirjenjem reke. Če se bo proces zaraščanja rečnega korita nadaljeval tako naglo kot v sedanjem času, se bo Krka v ravninskih predelih zamočvirila.
Spričo tega pa nam znova stopa pred oči opozorilo, ki ga vse glasneje izgovarja vse več ljudi na svetu: čiste reke in potoki, čist zrak, zdrava pitna voda, bogastvo živalskega in rastlinskega sveta nam niso izročeni zato, da jih izkoristimo in uničimo! Ne živimo le zato, da v udobju brezbrižno zgnijemo ter da nam v sladkem gnitju pojejo uspavanke zasvinjani vodni tokovi, smrdeč zrak in krmežljavo zelenje! Ne živimo sami in samo zase: svet, ki smo ga preje-
li,	bomo izročili našim potomcem. Ali bo vsa naša ustvarjalnost in naša prisotnost v svetu najmočneje in najusodneje podpisana z uničenjem okolja?
Preden dolenjska lepotica leže v močvirni grob, jo lahko rešimo te nič kaj lepe usode. Morda je včasih dovolj že to, da se malce spremenimo. Morda bi bilo že to nekaj, ko bi kot delavci v svojih organizacijah glasovali za podpis samoupravnega sporazuma, s katerim bodo vodne skupnosti dobile prepotrebna sredstva za dejavnosti, ki so tesno povezane z zdravjem naše reke. Morda kaj drugega! Karkoli že, samo stati ne smemo in se čuditi nad spremembami, ki jih doživlja reka. Te spremembe so namreč kilometrski kamni na poti do močvirnega groba.	MILAN	MARKELJ
močvirni
grob za lepotico
Ne samo stari, prekaljeni Dolenjci, tudi prve povojne generacije se čiste reke Krke, tople in prijetne za poletno kopanje, samo še spominjajo. Dandanes bolj poredkoma vidiš kopalce na obeh bregovih, kjer jih nekdaj nobeno poletje ni manjkalo. Tudi čolnov ni več toliko; že davno so izginili veliki, okorni in težki čolni, s katerimi so pred stoletji tovorili od Save do rečnih pristanišč ob Krki; izginili so ploski rečni čolni, s katerimi so kmetje prepeljavali seno, poljščine in drva s travnikov, njiv in iz gozdov na drugem bregu; le malo je še vitkih, usločenih čolnov, s kakršnimi so se meščani vozili na prijeten poznopopoldanski zrak. Tisti posamezniki, ki se še podajajo na vožnje s čolnom po Krki, pa presenečeni opažajo, da ob poletni nizki vodi marsikje ni več mogoče pluti, čeprav je pred leti čoln še gladko drsel po gladini.
Reka se je spremenila.
Vedno je Krka po daljših deževjih izgubila svojo smaragdno zeleno barvo gizdave dolenjske lepotice, a zadnja leta je ta rjavina postala temnejša, dolgotrajnejša in ni bila le od izprane zemlje. Poleti so pričeli po reki plavati otočki umazanije, z dna odtrganega rastlinstva in umazano belih pen. Te starikave poteze na obrazu lepotice je lahko zapazilo oko;občutljivejše naprave za analizo vode so zabeležile tudi snovi, ki so nevidne začele ogrožati vso pestrost oblik živalskega in rastlinskega sveta, ki je v stoletjih nastal ob toku reke. Kje so že leta, ko so v Krki živeli rečni raki, znani naokoli kot okusna jed! Kje so že leta, ko so se v jesenski čas iz trstičja dvignile štorklje in čaplje pod nebo na dolgo, dolgo pot k afriškemu soncu!
Reka se je spremenila.
Spreminjanje je usoda vsega na svetu, vendar je spreminjanje od spreminjanja hudo različno. Eno je v skladu z naravo stvari, drugo je nasilno, nasprotno naravnemu toku stvari, ker vnaša
PRILOGA
katastrofalni spremembi zemljišča začel počasen proces dviganja rečne struge. Analiza izvrtanih plasti je pokazala, da je bila rečna struga takrat za okoli 3 metre globlja, kakor je danes. Krka je bila plovna in podgorske vasi so se z mnogimi stvarmi oskrbovale z rečnim prometom. Takrat na rečnem dnu še ni bilo travertina, kot so pokazale sonde.
Danes je rečno korito na debelo obloženo s trdo kamenino, travertinom, ki nastane z odlaganjem kalcijevega karbonata na dnu, in z lehnjakom, ki nastane, ko se apnenec nabira na rastlinah. Vsa ta masa izpodriva vodne gmote, kar ob deževjih povzroča, da Krka v svojem srednjem in spodnjem toku vse pogosteje poplavlja.
Rast travertina ni več v mejah normalnega, prav tako, kot je nenormalna podvijana rast rečne zlatice, katere kolonije se širijo in rušijo
vedno nove, uničujoče pogoje. Nosilec tega drugega je človek, razumno bitje, kateremu se ostrina lastnega razuma in njegovih stvaritev obrača in namerja v srce.
Reka se je spremenila, sunkovito na slabše v zadnjih desetletjih, ki so sicer obdobje, ko se je prebivalcem na obeh bregovih reke Krke življenje občutno izboljšalo. Več ko so ljudje imeli, bolje ko jim je bilo, bolj starikava je bila reka, manj je v nji bilo živega.
Zadnja poletja so bila katastrofalna. Prebivalci ob spodnjem toku reke so protestirali. Kako bi tudi ne, ko se je namesto čistega vodnega toka po rečni strugi valila umazano rjava brozga!
Kaj se dogaja z reko?
Pri arheološkem odkrivanju srednjeveškega naselja na Otoku pri Dobravi so ugotovili, da se je v reki v obdobju 1400 —	1500 po
DOLENJSKI LIST
<vXv'
.v.v/.v.
FRANC VREČIČ )
MARJAN 17 BAUFR |£
KRIMINALISTOVE BELEŽNICE
Med tem „alarmom'' se je okoli tretje ure pritihotapil k parkiranemu avtomobilu, v katerem je sedelo dekle, moški. V avto je neopazno vrgel kovček z vlomilskim orodjem. Kot smo zvedeli kasneje, je opazil koncentracijo naših sil in moral zato prekiniti vloma v pošto in trgovino v Šmarjeških Toplicah. Ko smo sklepali obroč, se je s svinjsko nogo in svedrom ravno loteval poštne blagajne.
Miličnika, ki sta imela na očeh parkirani avto, sta neznanca legitimirala: prometnega dovoljenja ni imel, le vozniško dovoljenje in osebno izkaznico. Ko sta miličnika napovedala aretacijo in ga hotela vkleniti, se je silovito branil. Pa smo ga le ukrotili. Ko smo nato pregledali pošto in trgovino, smo ugotovili, da ju je že pošteno načel.
Preostale storilce smo prijeli, ko sta dekle in mladenič .zapela'. Kolovodja šestčlanske vlomilske tolpe — posamezni člani se niso udeleževali vseh podvigov — je bil ravno mladenič iz Šmarješih Toplic. Po poklicu strojni tehnik, doma iz Zagreba, že obsojen na 5 let strogega zapora zaradi ropa. Kaznovani so bili že tudi ostali štirje moški člani posadke, eden na 12 let strogega zapora zaradi velikih in malih tatvin, dva na 5 let strogega zapora zaradi posilstva, eden pa na prav toliko let rešetk zaradi prometne nesreče s smrtnim izidom. Nekaznovano je bilo do takrat samo dekle v skrivnostno parkiranem avtomobilu, prostitucije namreč praktično ne preganjamo.
V	stanovanju kolovodje v Zagrebu smo našli obilo nakradenega plena, nič manj ga ni bilo v počitniški hišici njegovega očeta v Novigradu. Med drugim je bila v Zagrebu tudi železna blagajna, odpeljana s pošte Jesenice na Dolenjskem. V delavnici ob stanovanju smo našli priprave z načrti za izdelovanje vlomilskega orodja. Strojni tehnik je vlomilsko tehniko preskušal ravno na 250-kilogramski blagajni z Jesenic na Dolenjskem. Sicer pa je ta primer bolj ali manj znan iz časopisov. Opisal sem predvsem nekatere podrobnosti, ki jih takrat novinarjem nismo povedali. Morda je zanimivo še, da je nesojeni strojni tehnik vlamljal v pošte in trgovine treh republik, ko se je krog sklenil, so njega in občasne sodelavce zasliševali kriminalisti iz Novega mesta, Celja, Maribora, Zagreba, Samobora, Petrinje, Gline, Krapine, Varaždina, Kraljeva, Batočine, Kniča, Čačka, Šabca, Obrenovca, Koprivnice, Zaprešičev in Donje Stubice. Za en mesec kar obilo vlomilskega dela, mar ne? Prav zato smo moji sodelavci in jaz ponosni, da se je dolgoprstnež opekel ravno v Novem mestu."
Prihodnjič:	IZSILJEVALEC	JE	BILA
PUNČKA
V	sodelovanju z upravo javne varnosti v Novem mestu smo se odločili, da bomo širše opisali nekatera kazniva dejanja, ki so bila v zadnjih 25 letih storjena na območju UJV Novo mesto. Izbrali smo najbolj zanimive in raznolike primere. Imen storilcev ne navajamo (enostavno zato, ker jih je večina že odslužila kazen), dogodki, čas in imena krajev pa so resnični.
Naš današnji sogovornik je Franc Vrečič, kriminalist iz Novega mesta, ki je sodeloval pri razjasnitvi primera, ki ga je jugoslovanski tisk ob svojem času imenoval ,,Lov na blagajnika".
„Proti koncu januarja in v februarju 1971," pripoveduje Vrečič, „ je bilo na Dolenjskem in Spodnjem Posavju storjenih 15 drznih vlomov v družbene objekte, predvsem pošte. Obvestila o poštnih vlomih smo dobivali tudi iz Hrvatske. Po nekaj vlomih je bilo mogoče ugotoviti, da so storilci motorizirani, da svojega vozila (caravan) niti ne skrivajo preveč, da vlamljajo skozi vrata z montirnim železom in da ne puščajo prstnih odtisov. Vse to je kazalo na izkušene „delavce", verjetno povratnike. Vlamljali so po polnoči, večkrat v zgodnjih jutranjih urah, in to v več
LOV
NA
BLAGAJNIKA
■
objektov v istem kraju ali v več krajev ob njihovi poti. Iskali so predvsem denar, čeprav so se zadovoljili tudi z drugim, na primer z železnino, elektroinstalacijskim materialom, konfekcijo, posteljnino, tehničnimi predmeti, urami, cigaretami, kavo, kozmetiko itd.
Že od začetka smo sklepali, da so storilci od drugod, verjetno iz Zagreba. To je bila do takrat najbolje opremljena vlomilska tolpa, s katero smo se srečali. Ker je najbolj pustošila po Dolenjskem — (10 vlomov) in v Zasavju (5 vlomov), sta UJV Novo mesto in UJV Celje ,,staknili" glave in lov se je začel.
Dogovorili smo se za blokado določenega terena, ki je bil po dotedanjih ugotovitvah najbolj ogrožen. Ker je bila glavna prometna žila vlomilcev avtomobilska cesta, smo zasedli s po dvema miličnikoma 18 dohodov na to cesto. Uradno so miličniki kontrolirali promet, dodatno pa prežali na sumljive. Patrole so bile med seboj in s centroma v Novem mestu in Krškem povezane z radijsko zvezo, delale pa so v „času vlomilcev", od ene po polnoči do petih zjutraj. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da blokada ni zajela dovolj širokega območja.
v dirkah formule I in njihovimi firmami, ki so več ali manj dokaj muhasti, vendar za dober denar le pripravljeni pokazati občinstvu bolide letošnjega prvenstva. V Ljubljani ne bi smeli manjkati tudi razni prototipi, ki na dirkah ponavadi dosegajo še večje hitrosti, vozila, ki so prestala rallyje in drugo.
Svetovni namiznoteniški prvak Japonec Ogi-mura naj bi doslej najceloviteje predstavil najhitrejše motorje sveta. Beli žogici je namreč dal slovo v prid zastopanju japonske industrije motorjev v Evropi, saj je ponovno veliko zanimanje za motorno kolo povzročilo pravi razcvet te pred nedavnim precej pozabljene industrije.
Prireditelji z nemškim organizatorjem na čelu si od razstave ne obetajo posebnega poslovnega
uspeha. Posebno v avtomobilskem športu je namreč vse tako drago, samo prihod enega od asov formule I in morda še podpisovanje avtogramov lahko veljata po 10.000 nemških mark, v Ljubljano pa naj bi prišel celo letošnji prvak Hunt. Na razstavi želijo res prikazati vse najhitrejše, vendar ne bo manjkalo tudi častitljivo stare pločevine iz muzejev in garaž nekaterih zbirateljev. Ker želijo pokazati tudi številno opremo, ki naj bi med drugim pripomogla k večji varnosti, naj ne bi manjkali razni filmi. Show na gospodarskem razstavišču in zatem še v Zagrebu naj bi bila tudi prispevek za varnost v prometu. V Zagrebu nameravajo voznikom celo omogočiti ne le prodajo varnostnih pasov, temveč tudi montažo.
A. ŽELEZNIK
doživeli smo tri nove vlome, v trgovine na Dvoru pri Žužemberku in na Vinici v Beli krajini. Vlomiti so hoteli tudi na pošto v Straži, vendar jih je pregnal vik in krik nekega občana. Dela je bilo vedno več, blokado smo morali razširiti, kar pa je ohromilo vso ostalo dejavnost miličnikov. Zato smo uvedli nočne motorizirane patrole, za vsako občino po eno. Vozile so se po svojem območju, obiskovale poslopja, ki bi najbolj verjetno zanimala nepridiprave, kontrolirale voznike, ki so jih ob poznih urah srečavale na cesti.
26. februarja je v novomeški občini dežurala patrola dveh miličnikov iz Dolenjskih Toplic. Po polnoči sta obiskala Žužemberk, Dvor, Stražo, Stopiče, Brusnice, Otočec, Škocjan in Šmarjeto. Okoli druge ure sta se pripeljala v Šmarješke Toplice. Po temeljitem pregledu širše okolice sta opazila v samoti parkiran avto. Kraj ni bil osvetljen in le kakih 150 metrov stran od pošte, v katero je že bilo vlomljeno pred nekaj dnevi. Avto je imel zagrebško registracijo, v njem je sedela mlada ženska, ki je povedala, da ima s seboj spremljevalca. Ta da se je odšel nekam osvežit, kasneje pa je trdila, da je šel iskat sobo v šmarješko zdravilišče. Čeprav avto ni bil tipa caravan, takega smo namreč iskali, sta miličnika prek stalne službe v Novem mestu preverila registrsko številko. Iz Zagreba so izredno hitro sporočili, da je ta številka ukradena. Po poprejšnjih navodilih sta postavila miličnika v bližini avtomobila zasedo, eden od miličnikov je bil oborožen z avtomatom. Stalna služba jima je poslala pomoč: v Šmarješke Toplice je napotila več motoriziranih patrol, ki so delale na avtomobilski cesti, na pomoč so pohiteli novomeški miličniki v pripravljenosti in kriminalist.
Ob lanski razstavi najhitrejših športnih avtomobilov sveta na zagrebškem velesejmu prirediteljem ni bilo treba zardevati zaradi obiska. Show takratnega avtomobilističnega prvaka Nikija Laude ni privabil nič manj radovednežev kot razstave izza meje, kjer je to že bolj v navadi. Letos se obeta še vse kaj več, tokrat celo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču od 26. do 30. novembra in dan za tem še na zagrebškem velesejemskem prostoru.
Tokrat bo zbral vse najhitrejše na kolesih Nemec Greger, ki je predtem pripravil podobno razstavo v muenchenški olimpijski dvorani. O tem so tudi pri nas stekle priprave že pred meseci in seveda tudi že prva tiskovna konferenca. Greger je v dogovorih z najznamenitejšimi dirkači letošnjega razburljivega cirkusa
„Blegoš" je imel med drugim namen preveriti tudi pripravljenost ene od krajevnih skupnosti. Zanimivo je, da ta krajevna skupnost ni bila predvidena za novinarski obisk, tako rekoč smo ga izsilili. Večni skeptiki, če že ne ciniki.
In zdaj je treba povedati, da je bil kraj že pet minut po obvestilu o možnem nasprotnikovem napadu v celoti zatemnjen, kar dejansko pomeni, da so predstavniki krajevnih oblasti ukrepali takoj, ko so sprejeli obvestilo. Zatemnitev kraja ob takih primerih seveda ni edini ukrep, odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito se je sestal komaj 25 minut po alarmu. Takrat so šli na pot tudi kurirji za delno mobilizacijo, zavarovali so vse objekte splošnega družbenega pomena itd. Ura je bila zelo pozna in vendar je v štabu vrvelo (za zatemnjenimi okni) kot v panju. Strojepiske, poveljniki, gasilci, starček v šoferski bundi je stražil transformator, nihče nam ničesar ni verjel, napovedani pa tudi nismo bili. Zelo vplivne in preverjene intervencije so bile potrebne, da smo si lahko stvar ogledali od blizu. Tisti starček, ki je „motovilN" okoli transformatorja, pa je celo dejal, da se ne spominja kaj počne tam. „Tudi ti boš star, sine, nespečnost in ,skloroza' sta hudi stvari."
Seveda pa „Blegoš '76" niso samo utrinki. Nekaj jih je bilo naštetih. „Blegoš" je vseboval tudi strogo vojaške reči. Napad desanta, nastop motoriziranih oklepnikov, motorizirane pešadije, svoje znanje so morali pokazati pripadniki protiletalske obrambe, drdrali so avtomati, mitraljezi, slišati je bilo bevskanje polavtomatskih pušk, fantje od zveze so se potili pod slušalkami, minometi so v nekaj sekundah spreminjali položaj in cilje, da o težjem orožju niti ne govorimo.
Bila je bojna igra med rdečimi in modrimi. Oboji so naši in oboji so se izvrstno izkazali. Tako dobro in izvrstno, da tega niso mogli skriti celo voditelji združene taktične vežbe.
PRI NAS JE PROSTORA ZA VELIKO TUJIH GROBOV
Človeku mora zaigrati srce, ko vidi edinstven nastop vse te moderne tehnike, vsega tega znanja rezervistov, ki je bilo obnovljeno v nekaj več kot
24	urah. Morda bo koga zmotil izraz „zaigrati srce". Res je, priprave na ubijanje ne bi smele nikogar veseliti. Žal pa je na tej naši ljubi Zemlji tako, da nekdo vedno koga ogroža, mu grozi. Naša domovina ni bila in ne bo nikoli med tako imenovanimi svetovnimi žandarji. Ker pa se nekateri kljub dvajsetemu stoletju še vedno ne morejo odpovedati svoji stari, priljubljeni vlogi, je bil potreben tudi ..Blegoš '76", v katerega utrinkih v tem zapisu so nastopali tudi ..sklorotičen" starček ob transformatorju, peka kruha v gozdovih, kozarček žganja za prezeble vojake, potniško letalo, ki je pripeljalo vpoklicane zdomce, in še veliko drugih imenovanih in neimenovanih reči, ki jih imenujemo sprega ljudstva in njegove armade.
Če sovražnik tega ne verjame, naj poskusi. Pri nas je prostora za veliko zelo veliko tujih grobov.
MARJAN BAUER
Sredi oktobra je bila na širšem območju Polhograjskih Dolomitov združena taktična vaja „Blegoš '76". Na vaji so sodelovale nekatere enote Jugoslovanske ljudske armade iz ljubljanskega armadnega območja ter del enot teritorialne obrambe in civilne zaščite z območja, kjer je potekala vaja. Namen je bil prikazati pripravljenost, vojaško izurjenost, usposobljenost ter enotnost oboroženih sil in drugih dejavnikov ^ splošnega ljudskega odpora za obrambo svobode in neodvisnosti samoupravne socialistične Jugoslavije. Združena taktična vaja, ki je v celoti uspela, sodi v program vaj za letošnje leto.
To je v suhem vojaškem jeziku nekako vse, kar bi lahko zapisali o vaji ,„Blegoš '76". Sama trdna dejstva in na koncu tisti najbolj važen stavek: „Vaja je v celoti uspela". Vojaški jezik ni edina oblika jezika in tudi izražanja ne, zato nekaj ..civilnih" utrinkov. Kljub temu da smo bili novinarji oblečeni v sivkasto olivne uniforme.
JEKLEN
sinovi
TISOČERIH
mniER
EDEN NAJ OSTANE IN POMAGA
Megla. Kmetica in kmet na strmem travniku. «	Kmečki gospodar iz	nižinskih predelov bi najbrž
™ rekel, da na taki	strmini travnika sploh ni
mogoče imeti. Mimo prikoraka četa vojakov. Rezervisti so. Poveljnik oddelka, ki ima nalogo vpoklicanim obuditi spomin na že nekoliko trhlo vojaško znanje, ukaže: „Eden naj ostane tu in pomaga!"
Pri priči se jih javi najmanj pet. „Zmaga" najbolj zgovoren. In	tako se zgodi, da kmetu in
kmetici pomaga pri	spravilu trave fant iz mesta,
ki ni imel še nikoli grabelj v roki ali pa je ..navajen" na drugačen tip tega prastarega orodja. Na strmem pobočju se sreča dvoje življenj. Kmečko in mestno. Ko eden višjih častnikov fanta vpraša, zakaj se je odločil pomagati, mladenič odgovori: „Moj oče se je boril v teh krajih, nikoli ni od nobene hiše odšel lačen. Morda je kdaj srečal gostoljubje prav v domačiji, kjer pomagam. Vsak partizan je imel tisoč mater."
Nikakor se ne da reči, da je „Blegoš '76" potekal v ugodnih vremenskih razmerah. Če že ni bil dež, sta bila megla in mraz. Tudi najboljša šotorka se dežja počasi naveliča. Prebivalci krajev, kjer je potekala vaja, so branilce ^•prenočevali po senikih, sobah, povsod, kjer je bilo kaj prostora. Tudi če se je bilo treba stisniti. Prenočevali so jih, ne da bi jim kdo to zaukazal, ne da bi pričakovali plačilo. Seveda je tu in tam « stekel tudi kozarček kačje sline, vendar samo po ena na puško. Red in disciplina morata biti.
TUDI HUMORIST JE LAHKO TAKTIK
Ko tako človek brska po spominih na vaje v Polhograjskih Dolomitih, ne more tudi mimo morda čisto nepDmembnega dejstva, da niso „rdeči in modri" (oboji so bili naši, spopadli so se samo v bojni igri) na nekem območju, ki ne slovi po bujni vegetaciji, odlomili niti ene vejice z dragocenih dreves. „Vse to je naše", je bilo
rečeno, „zakaj bi uničevali, če ni potrebno." In tako so se naši fantje maskirali s priročnimi sredstvi. Eden od hudomušnežev pa je celo rekel, da morebitni sovražnik v tisti pokrajini gotovo ne pričakuje premikajočih se dreves. Tudi humorist je lahko taktik, bi rekli tej zgodbi.
Ali pa poljska pekarna nekje v hribih. Straže, ki te ustavijo prej, kot bi preštel do ena (višji častnik, ki te spremlja, ni nobena prepustnica). Na dan morajo pravi papirji. In potem omamno zadiši po svežem kruhu. Pod šotori, ki merijo za dobro stanovanjsko hišo, lahko spečejo kruha za celo brigado. Če odpovedo stroji, tudi „na roko". \&e je predvideno, nobena poteza morebitnega sovražnika ni izpuščena. Kruh je dober. Kljub temu da peki v civilu ne nosijo belih čepic na glavi.
ZDOMCI PRILETELI Z LETALI
V	začetku vsake vojaške vaje je seveda mobilizacija vojaških obveznikov. Za vajo in s tem mobilizacijo ni vedel nihče, razen seveda najbolj odgovornih, ki so „Blegoš" pripravljali. Naj tečejo stvari tako, kot bi tekle v pravi vojni. Za poskus so vpoklicali tudi nekaj vojaških obveznikov, ki so na delu v tujini. Ukaz o
vpoklicu naših zdomcev so dobili svojci. In veste, kaj se je zgodilo? Svojci so svojim v Nemčiji, Franciji ali kje drugje poslali nujne telegrame in obvezniki so se na vaje pripeljali z letali. Potniškimi seveda. Odziv pa je presenetil tudi največje skeptike. Poklicni vojaki so namreč dokaj hladni računarji in vsem (tudi njim) je bilo všeč, da so bili prijetno iznenadeni.
Ni vojaškega življenja brez vojaških šal. „Kje so pa vas staknili? " so vprašali rezervista, ki se je ob šotoru ukvarjal s čiščenjem puške. „Oštja, doma sem bil, ko je pozvonilo. Ob dveh zjutraj! Domov pa sem prišel ob enih. S tovariši smo ga dali malo na zob."
Če bi bil poveljnik njegove enote zjutraj dosleden, bi moral raportirati: „V stroju toliko in toliko vojakov in ... en maček."
ZENA PREVERI, CE JE MOZ DOMA
Ali pa tista, ko so po telefonu poklicali enega od članov štaba za ljudsko obrambo. Oglasila se je njegova žena. „Aha, moža želite. Bom preverila, če je doma." Spremembe je moč opaziti celo v družinski terminologiji.
bo mate partav svetovni prvak ?
Jože Bergant
Okoli 350 bojev po vseh ringih sveta, to niso mačje solze. S toliko nasprotniki se je doslej pomeril naš najboljši boksar vseh časov Mate Parlov, trenutno prvak Evrope v poltežki kategoriji med profesionalci. Kot amater je bil Mate že več desetkrat državni prvak, štirikrat balkanski, olimpijski in svetovni prvak med amaterji na prvenstvu na Kubi. V teh bojih se je nabralo seveda tudi nekaj porazov. Ko je bil še amater je izgubil približno 14 borb, enkrat je bil celo knockoutiran; odkar je profesionalec, je izgubil enkrat: v Milanu ga je v letošnjem maju „namlatil" črni Američan Francklin. Sicer „zlati Mate" niza in pozna le zmage.
Kakšen sploh je Mate Parlov? Pravzaprav čisto navaden fant je, star 28 let, doma iz Pulja, poročen z ženo Miro, ki je lingvistka in s katero ima hčerko Miro, ki je stara dobre tri mesece. O tem, da se ukvarja z boksom, pričajo le povešene arkade in širok, zlomljen nos. To, da je šampion in prvak, Mate ne kaže z ničimer, razen morda mirno samozavestjo, z gibkim panterskim korakom, in če hočete, s širokim, enostavnim in prijaznim smehljajem, s katerim „podre" vsakogar. Da, tak je Mate. Sicer ima tudi on svoje dneve in muhe. Naletiš na dan, ko ima „napad" tišine. Tedaj se mu sploh ne da govoriti.
,,Pa kaj, boks je boks..." začne, pa ne dokonča. Kar zagleda se nekam predse, utone v svoje misli, izgubi se nekam v preteklost, v borbe, ki jih je že izbojeval; ki jih še bo. Kar ni ga več, čeprav sedi pred teboj in vrti v rokah kozarec coca cole. Spet drugič ga človek najde popolnoma drugačnega razpoloženja.
„Mi šampioni, boksarji svetovnega formata ... Pa kaj bom izgubljal čas s tabo, tam je moj ataše za tisk. Če te kaj zanima, vprašaj njega ... lahko ti dam avtogram. Ciao..." pa je. Kar tako te odpravi. Največkrat pa je razpoložen za debato. Takrat se razgovori, z vsemi gibi prekaljenega borca in kretnjami, ki kažejo, koliko moči in energije ter gibkosti se skriva v njem, vsako stvar ponazori, ilustrira. Pest levice tleska ob dlan desnice in obratno, smeh zadoni po prostoru, kjer je, pove šalo, pa še eno, pove, kako je bilo, ko je „položil" tega, onega, kako je dobil „batino" od tretjega ...
Lanskega maja je bilo, ko je Mate prvič stopil v ring brez majice. V nasprotnem kotu je stal njegov prvi profi-nasprotnik, Dante Lazari, profesionalec že šest let. Mate ga je podil po ringu v Opatiji tri runde, nato je Italijan obležal. Takrat je bilo v dvorani 3.000 gledalcev. Zaradi gonje, ki so jo takrat sprožili politično-športni funkcionarji, si nekateri sploh niso upali na meč.
V ZAČETKU JE BIL LOV NA ČAROVNICE
Gonja, ki so jo uprizorili takrat, je bila še najbolj podobna lovu na čarovnice. Mate, ki je prinesel v Jugoslavijo vse možne kolajne in pokale, na lepem ni smel postati profesionalec. Ne, to je dovoljeno le nogometašem, igralcem tenisa, šahistom, vsem morda, Mateju pa prav gotovo ne. Ko je Mate knockoutiral Francoza Amoryja in Nemca Langa, je končno lahko kot profi-boksar prvič nastopil pred polnim stadionom. To je bilo avgusta v Splitu. Prva borba, ki mu je vrgla toliko denarja, da je lahko kril vsaj stroške, nastale z organizacijo dvoboja.
Morda najgrša zadeva se je odigrala v Pulju, v Matejevem rodnem mestu. Občinski možje so najprej nagnali gonjo po lokalnem listu, šli so se pravo protipropagandno akcijo, prepovedali so igranje himne v puljski Areni, dvig zastave, celo službo paznikov in redarjev so odpoklicali. Tako se je v Areni zbralo okoli 16.000 gledalcev, prodanih pa je bilo okoli 6.000 vstopnic. Mate je takrat premagal po točkah močnega Argentinca Gomeza. Bila je to ena lepših Matejevih borb.
Takrat sem spoznal Matejevo mamo, očeta in strica. Mama je bila še vsa iz sebe. Dana pravijo Mateju Teo.
„Kaj pa vem, kaj je Teu šinilo v glavo. Saj je bilo v redu, dokler je bil amater, ampak profesionalci se tako tolčejo, pa toliko časa. Ne vem, upam, da se mu ne bo kaj zgodilo. Ne, na njegove dvoboje ne hodim. Hudo mi je, ko ga kdo udari, ne maram gledati, raje počakam na konec, pa me on potem takoj pokliče in mi pove, kako je bilo. Včasih malce pogledam televizijo, najraje posnetek, ko že vem rezultat. Sicer sem pa, tako, no, njegova tajnica. Sprejemam sporočila po telefonu, pisma, vse si zapisujem, potem pa Teo prebere. Saj ne vem, pa nikoli se ni tepel. Ko je bil majhen, je bil tako miren, potem se je pa začelo, da, tu v Pulju, pri Bursiču je začel trenirati," pripoveduje mama, skozi okno pa vdira rezek zvok trobente.
Oče je drugačen, temperamenten, ponosen na sina, resen in odločen.
,,Kaj? Jasno, da sem vedno poleg ringa. Kako pa naj Teo boksa, če ni mene? Ho, še jih bo položil nekaj, ni vrag saj je moj, no, naš. Grem sedajle v Fažano. Tam končuje hišo. Malo bom .porihtal', pa telovadnico moram pospraviti, sem včeraj pustil .šajtrgo' notri."
Stric ima v hribu nad Puljem majhno gostilnico. Pravijo, da je dobra, da ima dobro domačo hrano, pa tudi z dobro kapljo postreže. Poleg točilne mize je na steni velika fotografija. Mate v zaletu, pred njim pa Nemec Lang, ki ravno pada. Stric je vesel možakar.
FRANCOZ SE JE SMILIL CELO STRICU
„ ko dio, a, naš Teo? I Dobro jih lomi. No, dajmo ga kozarček. Seveda, nobene njegove borbe še nisem zamudil. Temule Švabu je pokazal, kaj znamo, ha, ha... Bi poskusili tegale? Ni slab. Kozarček? Francozu jih ie naložil, da se je že meni kar smilil. Ha, Teo zna, kaj moremo. Boste videli, med profesionalci bo
dosegel ravno toliko kot med amaterji .. . No, na njegovo zdravje. Tale je dober, je iz mojega vinograda ..
V Trstu se je Mate pomeril z Amerikancem Macha Follyjem. V drugi rundi je bilo Američana, ki-se je prej vedel kot maneken, konec. Padel je iz ringa, prišel nazaj, da je lahko še enkrat padel po tleh. Do „deset, out!" Fant je bil po borbi zbit, kot bi trčil v tovornjak.
FOLLY Sl POPRAVI NALOMLJENI NOS
„Dober je tale vaš Parlov," je dejal, „ampak nikoli ne bo nič iz njega. Veste, zaupno vam povem, profi ring ni kot amaterski. Parlova se bodo, če bo tako dober, vsi bali. Ne bodo se hoteli boriti z njim, pa bo. On je predober..si je na koncu Folly popravil nalomljeni nos.
Mate je nato odšel v Avstralijo, kjer je premagal še dva domača boksarja, nato pa je njegov menažer Tomaž Kramaršič — po rodu je iz Novega mesta - hudo zbolel. Mate se je vrnil sam. Med njima je tesnejša kot le poslovna vez. Mate je bil v skrbeh, sam je skušal malce potrenirati, v glavnem pa je menil, da sedaj ne bo pač nobenega boja, ko je brez menažerja. Takrat je prišla ponudba iz Milana. Mate je izziv sprejel in se v letošnjem maju pomeril z Amerikancem Francklinom. Trinajsti profi-meč. In Matejev prvi profi-poraz. Po točkah sicer, ampak poraz.
„Fant je bil boljši, ni kaj. Lenaril sem, se zredil, nato pa ob nenadni ponudbi na hitro shujšal. V ring sem prišel utrujen, počasen, len in slaboten. Bil je hitrejši... Upam, da bo pristal na povratno borbo .. ."
Morda je bil ta poraz tudi pozitiven. Evropski prvak Adinolfi je namreč ravno takrat doživljal finančno krizo. Po svetu je poslal ponudbo, da se za 20 milijonov lir gotovine bori z vsakim. In to uradno, za naslov!
Mate in Kramaršič sta denar ponudila. Domenico Adinolfi je sam sebe postavil tako visoko, da je to takoj sprejel, sploh pa je Parlova že dlje časa sovražil. Po Francklinu je sklepal, da Mate ni nepremagljiv. Sovražil pa je tega „amaterja", o katerem pišejo vsi časopisi, športni ali politični ali gospodarski, in vsi le v superlativih. Adinolfi je namreč doma vse prej kot priljubljen. Mož je samozavesten, surov in vzvišen nad običajnim svetom. V borbi uporablja vse, tudi zobe, če ne gre drugače. 10. julija letos sta se na ring na beograjskem stadionu Crvene zvezde povzpela oba borca. Okoli ringa se je zbralo okoli 30.000 gledalcev!
Kakšen človek je Adinolfi, je pokazal že pred borbo. V dvorani, kjer sta imela s Parlovom tiskovno konferenco, je na vprašanja novinarjev, če pozna Parlova, če je že videl kako njegovo borbo, mirno gledal mimo Mateja nekam v dvorano in dejal: „Nisem slišal zanj niti ga nisem videl. Tudi zdajle ga ne vidim ... V ringu ga bom videl in razbil..."
Primerjave borbe z bojem pobesnelega bika in plemenitega žrebca so bile umestne. Adinolfi je v ringu Parlova psoval, mu kazal jezik, celo pljuval je, vse, da bi ga spravil ob živce. Vendar Mate je mirno vodil borbo tako, kot si jo je začrtal. V enajsti rundi je britanski sodnik v ringu James Brymmel borbo prekinil. Zaman je spraševal Italijana, kako je, je pripravljen za borbo, zaman mu je štel. Adinolfi ni nič slišal, nič videl. Mate je postal evropski prvak v poltežki kategoriji.
No, nato je Mate v Zagrebu, prepričljivo premagal še Američana Al Boldena. V deveti rundi ga je trikrat spravil na kolena in še naprej, nato pa je v Milanu po točkah premagal še prvega uradnega izzivalca, Italijana Alda Traversara. Za ta boj lahko trdimo, da ga je odlikovala obojestranska izredno fair borba.
Še nekaj bi lahko omenil kot značilnost tega dvoboja: Parlova še nismo videli tako slabega, kot tudi še nismo videli tako dobrega Traversara. To je oba borca izenačilo, dayje bil boj zanimiv od prve do zadnje runde, da nihče od njiju ni smel tvegati niti ene same napake, da je vsak od njiju vsak hip pazil, kdaj bo odkril luknjo pri nasprotniku in jo ..zamašil" z močnim udarcem, ki bi dvoboj lahko končal. Pri tem je Parlov zamudil precej priložnosti, za katere je že večkrat dokazal, da je mojster zanje in da jih zna izrabiti sebi v prid.
KJE JE MATE PARLOV DANES
To je torej Mate Parlov do danes. Njegov cilj je postati svetovni prvak. Tisti, ki ga poznajo, verjamejo, da bo cilj tudi dosegel. Tisti, ki se spoznajo na boks-bussines menijo, da bo še nekaj časa trajalo, da pa ima vse možnosti. Pri tem ne pozabljajo, da je sedanji prvak sveta v poltežki kategoriji po WBC verziji John Conteh star komaj
25	let, da pa je Parlov star skoraj 29 let in da se čas do njunega srečanje v ringu kaj lahko zavleče.
V	bussines svetu lahko tudi namerno. Vso stvar otežuje še WBA s svojim svetovnim prvakom Victorjem Galindezom. Zanimiv bi bil dvoboj med obema prvakoma, pa tudi donosen posel seveda. Pojavlja pa se še tretji moment: Bob Foster, ki je bil šest let svetovni prvak v poltežki kategoriji in je nehal z boksom pred dvema letoma, je spet zahrepenel po lovorikah. Zanje se je, jasno, pripravljen tudi boriti in tako so že stekli pogovori med njim in obema prvakoma. Bo moral Mate še počakati? Stvar je ostala, kot kaže, v rokah obeh organizacij, menažerjev, najbolj verjetno pa je, da imajo v vsem tem pomembno vlogo tudi trgovci z boksom in boksarji, tisti, ki od vseh omenjenih potegnejo največje vsote, pri tem pa navadno najmanj delajo. Če koga, se mora Mate bati teh. Z njimi v ringu ne bo mogel opraviti, kaj lahko pa oni opravijo z njim. Lahko pa seveda v njem odkrijejo zlat rudnik. Zakaj pa ne? Če, potem bo Mate kaj kmalu svetovni prvak.
MARJAN SKUMAVC
pri
živalskih
dohtarjih"
Alfred T renz
„ Ljudje na splošno mislijo, da je živinozdrav-nik tisti, ki ima rad živali. To je več ali manj res, toda naše delo ni ljubezen do živali, ampak njih zaščita in zdravljenje," pravi Alfred Trenz, direktor novomeške veterinarske postaje, ustanove, ki se stiska v poslopju med novim novomeškim mostom in tovarno Krka.
V	tem poslopju, ki pa je več ali manj samo baza — veterinarjevo delo teče predvsem na terenu, med ljudmi in njihovimi živalmi — dela poleg Alfreda Trenza še pet strokovnjakov: Lojze Gunde, Drago Hadl, Jože Bergant, Tone Skubic in Franc Brulec. Če na kratko pogledamo torišče njihovih opravkov, gre predvsem za zdravljenje bolnih živali, zatiranje bolezni (predvsem stekline, slinavke, parkljevke, smrkavosti in rdečice) s cepljenjem, zelo važna panoga je tudi umetno osemenjevanje krav in svinj. Jože Bergant opravlja redne preglede odkupljenega mleka, veterinarska postaja je torej pomembna higienska etapa med kravo in mlekarno-potrošnikom. Poleg tega pa imajo veterinarji „v zakupu" še sanitarne preglede mesa pri zakolih in konjaško (nekdaj so rekli šintarsko) službo. Pri slednji imajo obilico težav z nekaterimi Romi, ki jim še vedno najbolj tekne meso od bolezni poginulih živali. Enostavno jih izkopljejo in brez škode pojedo.
KOT ZDRAVNIKI ZA LJUDI
Seveda je jasno, da teče dežurna veterinarska služba 365 dni na leto. Dežurni se mora odzvati na vsak klic v sili, pa naj bo ponoči ali podnevi, v snegu, mrazu ali vročini. Tisto pičlo uro med našim obiskom so prispeli po telefonu štirje pozivi: neki psiček je imel hude gliste, en vol je zbolel, dva prašiča sta bila že nekaj dni hudo neješča, vse narobe pa je bilo tudi z neko kravo.
„Dober veterinar ima vedno pred očmi, kaj pomeni žival za kmeta ali pa, recimo, za ljubitelja siamskih mačk," pravi Jože Bergant, „zato takoj odhitimo na pomoč, kot zdravniki za ljudi."
Velik delež dela vzame tudi umetno osemenjevanje krav. Alfred Trenz je s ponosom povedal, da je umetno osemenjevanje v redkokateri občini tako rigorozno kot v novomeški, kjer ni že nekaj let nobenega tako imenovanega črnega bika več. To pa hkrati pove, da imajo ljudje v umetno osemenjevanje zaupanje, da je dalo in daje boljšo živino. Čeprav veterinarji umetno osemenjujejo tudi na domu, je vsak dan najbolj živahno na obeh glavnih osemenjevalnih progah. Ena teče do Šentjerneja, druga pa do Dolenjskih Toplic.
Veterinarska postaja Novo mesto je tudi center osemenjevalnih podružnic Trebnje, Metlika in Črnomelj. Zalaga jih s semenom. V novomeški občini osemenijo na leto 8.000 krav, v vseh štirih dolenjskih pa 15.000. Zanimivo, da število govedi na Dolenjskem upada, število krav pa se veča, kar kaže, da je prireja mleka bolj donosna kot pitanje in s tem prodaja mesa.
EN BIK IMA LAHKO DO 30.000 POTOMCEV
Če se pri potomcih nekega bika pojavijo anomalije (vsako seme je seveda natančno označeno), seme izločijo, vendar so genetske nepravilnosti zelo redek pojav. En bik je prikladen za osemenjevanje tudi do 10 let, na leto ima lahko do 3000 potomcev. Seveda je treba paziti — tudi to je veterinarjeva dolžnost-da ne pride na kakem območju do križanja v rodu. Bikovo seme hranijo v tekočem dušiku pri temperaturi minus 196 stopinj Celzija.
Od nedavnega se novomeški veterinarji ukvarjajo tudi z umetnim osemenjevanjem svinj. Staro krškopoljsko pasmo križajo z nemškimi plemenjaki, ki jih goje v Ihanu. S tem nastaja na Dolenjskem nova svinjska pasma, za katero je značilna večja mesnatost. Torej več mesa in manj masti. Tako zahteva sodobno tržišče.
ŠE NIKOLI VIDEL STEKLINE
Še eno področje veterinarskega dela, ki je zanimivo tudi za širši krog ljudi, sta tako imenovani preventiva in kurativa. Sem spadajo tudi najrazličnejša cepljenja. Najbrž se moramo samo rednemu cepljenju pasjih štirinožcev zoper steklino zahvaliti, da Alfred Trenz, ki je veterinar že dolgo vrsto let, še nikoli ni videl nobenega primera stekline. Pred tremi ali štirimi leti pa so imeli nekaj težav z vraničnim prisadom. Bolezen se je pojavila v d^eh vaseh. Tam je treba zdaj, taki so predpisi, zoper vranični prisad cepiti kar četrt stoletja. Včasih je treba po potrebi cepiti tudi zoper smrkavost pri konjih ter slinavko in parkljevko, redna letna cepljenja pa so samo proti steklini in prašičji rdečici.
Vsaki dve leti je treba opraviti test na bacil TBC pri govedu. Na 12.000 pregledanih govedi ugotove v zadnjih nekaj letih največ 10 primerov tuberkuloze, ki je nevarna tudi za človeka. Povzročitelj je namreč isti bacil.
BOLNIŠNICA ZA MALE ŽIVALI?
Precej opravka dajo novomeškim veterinarjem tudi ljubljenci rejcev malih živali. Alfred Trenz pravi, da se je ta vrsta konjička ob dvigajoči se življenjski ravni in vse večji človekovi osamljenosti tako razmahnila, da bi potrebovali posebno ambulanto in posebnega človeka, ki bi se specializiral samo za male živali.
To je kratek in skromen pregled dela novomeških veterinarjev. Nekateri jim rečeio (brez zlega namena) tudi ..dohtarji za živali". Cc natančneje pomislimo, je neizpodbitno dejstvo, da je nekaj njihovega truda in znanja v vsakem kilogramu mesa, ki ga pojemo, v vsakem teličku ali prašičku, ki se rodi. Predvsem pa je važno, da na Dolenjskem že leta in leta ne vemo za epidemije živalskih bolezni, ki so bile nekdaj strah in trepet kmetov.
M. B.
pismo iz prestolnice
NEIZKORIŠČENE REZERVE
Na poljih našega kmeta bi lahko zraslo veliko več in kakovostnejše hrane. Takole v zadnjem času vse glasneje opozarjajo kmetijski strokovnjaki, pa tudi politiki. V naslednjih dveh mesecih bodo namreč povsod, kjer imajo kakorkoli opraviti s kmetijstvom in gozdarstvom, nadrobno ocenili, kako uresničujemo naloge na tem pomembnem gospodarskem področju. Napočil je torej čas, da si nalijemo čistega vina ter iz dosedanjih izkušenj potegnemo vse tisto, kar resnično zagotavlja, da bomo v prihodnje vedno manj hrane kupovali drugod.
Pri tem se moramo seveda zavedati, da bo zaradi naravnih okoliščin (zemlja, podnebje, velikost) tudi poslej nekatere kmetijske proizvode veliko pametneje voziti iz Makedonije, Dalmacije ali Srbije oziroma uvažati iz tujine, doma pa pridelovati tisto, za kar imamo možnosti, znanje in nenazadnje zadostno jamstvo potrošnikov. Brez premisleka lahko zapišemo, da je v slovenskih sadovnjakih zadosti prostora za obilnejšo letino kakovostnih jabolk, hrušk in sliv, na njivah in vrtovih (rastlinjakih) za najrazličnejšo zelenjavo, v svinjakih pa za prašiče.
Zakaj pravzaprav spet govorimo o tolikšnih rezervah kmetijske proizvodnje, ko smo vendar
že pred leti ogromno storili, da se naš kmet čim bolj tržno usmeri. Na prvi pogled se torej zdi, da docela po nepotrebnem tratimo čas in moči. Toda tudi tokrat videz vara, zakaj čeprav danes nihče ne more trditi, da posodobitev in napredek v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu ter gozdarstvu nista vplivala na precej boljšo založenost trga, smo preusmerjanje marsi-kod vseeno izpeljali preveč enostransko in le napol. Pretirano smo poudarjali, da je sodoben hlev, traktor z ustreznimi priključki in drugi stroji, plantažno urejen sadovnjak ali vinograd v terasah alfa in omega tržnega preusmerjanja.
Kaj pomaga še tako popolna mehanizacija, ko pa jo posameznik uporablja za bora dva ali tri hektarje obdelovalnih površin, na katerih vrh tega še zmeraj raste vse, od korenja in fižola do koruze in krompirja! Na tak način prav gotovo ni mogoče doseči drugega, kakor olajšati kmetovo delo, medtem ko se količina in kakovost pridelka (in s tem dohodek) komaj opazno izboljša. In tu je jedro problema, ki narekuje spremembo tistih sestavin kmetijske politike, ki so dosihdob objektivno zavirale hitrejšo rast produktivnosti.
Kljub pomanjkljivostim, ki jih 2daj ugotavljamo, ne gre prezreti dejstvo, da smo z dosedanjimi preusmerjevalnimi procesi vsekakor ustvarili solidno podlago za nujno povezovanje dela, sredstev, pa tudi zemlje. To velja tembolj za ravninski svet, se pravi za predele, kjer smo med njivami, travniki, sadovnjaki ali vinogradi, med posameznimi kmetijami in celo vasmi postavljati nekakšne umetne pregrade organizirani, specializirani in načrtni kmetijski proizvodnji, ki edina zagotavlja večji pridelek in zaslužek.
Pri tem pa nimamo v mislih zgolj precejšnjega števila preusmerjenih kmetij, temveč tudi tako imenovani družbeni sektor (zadruge in kombinate oziroma obrate za kooperacijo), ki bo moral veliko več storiti za tesnejše, dohodkovne povezave z živilsko-predelovalno industrijo ter trgovino, če hočemo, da velike rezerve slovenskega kmetijstva čim prej s pridom izkoristimo.
BORIS DOLNIČAR
andrej novak: s flomastrom
-	Da! odnosi v našem TOZD so res na zavidljivi višini: trenutno je ves kolektiv na sindikalnem izletu na Triglavu ...
gosje
pero
Poslednji dan pred odhodom. Dan pred vsemi tistimi dnevi, ko bom sama; sama doma, sama na ulici, sama povsod. Zato ta želja, da bi nikoli ne minil.
Želela sem si, da bi zaslišala tisti vsakdanji stavek, ki sva ga izgovarjala dneve in mesece: „Dobiva se na istem mestu, ob isti uri!"
Oba veva, da je prišel trenutek slovesa; čas, ko ljubeči se govore vse tisto o zvestobi, o pismih, pričakovanjih, čas, ko je vse tako preveličano. Potem šele pride prava bolečina.
Hladno zimsko jutro.
Ne čutim mraza ne vetra, v katerega se mešajo ledene kaplje dežja. Mraz prodira do kosti, ljudje so zgrbljeni pod njegovim strupenim dihom.
Umazana stavba — železniška postaja. Kovčki, potovalne torbe, zaboji, utrujeni popotniki, nasmejane debeluške, vojaki. Med vsem tem mladi fantje, ki odhajajo k vojakom.
,,Me boš čakala? "
„Seveda! Kaj sprašuješ! Pisala ti bom, vsak dan ti bom pisala. Tudi obiskovala te bom . .."
Še nikoli se mi ni zdel glas zvočnika na železniški postaji tako zelo zoprn kot tokrat, ko je pločevinasto dejal: „Potniki, vstopite! Vlak bo oopeljal.!"
Solze? Saj midva ne znava jokati. Dve leti se poznava, pa še nisva videla solz v najinih očesih.
Vlak je potegnil. Če bi imela dovolj moči, bi tekla, tekla za njim.
„Andrej!"
Ni ga več! Odšel je. Da naj mu pišem, je rekel.
Vlak je odpeljal. Z njim tudi Andrej - tisti fant, ki je mahal iz odprtega okna vagona.
Sama.
Kolesa vlaka so mi še razbijala v ušesih.
„Pisala ti bom! Velikokrat!" sem si mislila. „Tako bom živela ves čas, dokler se ne vrne. Vendar napisana beseda ni tisto, kar si želim. Ni tisto lepo, toplo, iskreno."	MOJCA
ZA MOŠKE RIBJA KOST
Spričo tega, kolikor je v modnih časopisih videti ženske in moške mode, bi morda kdo mislil, da se znani kreatorji veliko bolj ukvarjajo s tem, kako bi čimbolj spreminjali žensko modo. Ni tako! Ravno toliko skrbi in truda vlagajo v moško modo, le da je še vedno veliko manj moških kot žensk, ki se za te stvari zanimajo.
Za sezono 76—77 in letošnje mrzlo zimsko obdobje so pri moški modi postavili v ospredje stari angleški stil oblačenja. Oblačila so udobna, videti je, kot da bi jih dobro oblečen moški malomarno nosil, pa je vseeno videti eleganten.
Suknjiči se lahko zapenjajo enovrstno ali dvovrstno, reverji so veliko širši in so podaljšani, hlače so ravne in spodaj široke okrog 28 centimetrov. Ramena so ravna, suknjiči imajo največkrat našite žepe. Novo je, da suknjiči nimajo več razporkov, razen redkih izjem. Če pa razporki že so, potem sta dva ob strani. Praktično in sodobno oblečen moški bo nosil blazer z malo bolj ohlapnim hrbtom, ki ima včasih od pasice navzdol gubo ali pa dve.
Tudi blaga in vzorci se spogledujejo z znanimi angleškimi tkaninami. Na prvo mesto postavljajo flanelo, precej je še tvveeda in nekaj gabardena. In barve? Vsa lestvica sivih tonov od najsvetlejših do temnosivih, moderni so vsi rjavi odtenki, še vedno je aktualna mornarsko modra in seveda nepogrešljiva črna.
Blago za letošnje moške obleke je velikokrat povsem enobarvno, medtem ko so vzorci komaj opazni. Med vzorčastimi je najbolj moderna ribja kost, še je nekaj rahlih črt, vedno moderen pa je tudi vzorec poper-soI.
Vse to je kajpak za moške, ki se tako rekoč klasično oblačijo, medtem ko mlajši in ljubitelji ekstravagantnih oblačil tako ne upoštevajo drugega kot svoj okus. Ta pa je dober ali pa slab.
RIA BAČER
m«5™
DIVJI
KOSTANJ
Menda tega več metrov visokega drevesa ni potrebno posebej predstavljati, ker ga pozna vsak otrok. V lubju in semenj vsebuje mnogo saponina in škroba, v lubju pa je zlasti veliko čreslovine.
Divji kostanj je že od nekdaj priznano zdravilo zoper zlato žilo, v prašek zdrobljeno lubje ali plod rabijo ponekod namesto kinina pri malariji, mrzlici.
katarju žrela, sapnika, požiralnika ter pri griži.
Čaj, pripravljen iz plodov, ki mu primešamo malo vrbovega lubja in preslice, pa uspešno zdravi revmo, protin in razne kožne bolezni, kronične motnje v prebavi, črevesni katar, drisko, zastoj žolča. Pomaga pa tudi pri prehladih in angini.
V	zdravilstvu prav tako uporabljajo prašek iz praženih plo-
dov divjega kostanja. Jemljemo ga po 1 noževo konico 2—3-krat na dan. Tak prašek je dobro zdravilo pri zlati žili, krvavenju iz maternice in pri črevesnem katarju.
Kostanjevo cvetje in mlado listje, pripravljeno kot čaj ali tinktura, pa je zdravilo zoper revmatizem in protin.
NADEVANA
-1J
V MEHURJU
Nastopa sezona za gosi, posebno okrog Martinovega, zato nam je kvalificirana kuharica Lojzka Kravcar iz restavracije Pri vodnjaku v Novem mestu povedala preprost, vendar nenavaden recept za pripravo nadevane race.
,,Za nadev potrebujemo 15 d kg slanine, 2 čebuli, 25 d kg gosjih jeter, 2 kosa kruha,
namočena v juho, ter sol, poper in malo peteršilja. Iz te zmesi pripravimo maso, s katero nadevamo raco, nato odprtino zašijemo. Vse to zavijemo v pre-pran svinjski mehur in v prtič ter kuhamo v juhi najmanj eno uro. Raco potem vzamemo iz tekočine, juho pa kuhamo dalje, dokler ne ostne v loncu samo tretjina prvotne količine.
Na koncu zlijemo v juho
1	del črnega vina in omaka za preliv race je gotova. Raco zrežemo na kose in jo serviramo mrzlo ali toplo."
Nadevana raca bo lahko za spremembo okusna jed na domačem jedilniku namesto običajno pečene. Poizkusite! Dober tek!
R. B.
h
!
c
eJ
FILM
UDARNA
BRIGADA
Dogovor o sodelovanju med ljubljansko televizijsko hišo in podjetjem Viba film se že uresničuje. Pred dvema tednoma so začeli snemati novo slovensko barvno nadaljevanko, namenjeno predvsem mlajšim gledalcem televizijskega sporeda. Nadaljevanka ..Udarna brigada" bo imela šest nadaljevanj, dolgih po 20 minut. Gre za prirejeno povest Antona lngol: ča z enakim naslovom. Glavni junaki zgodbe so fantiček in njegove lutke, ki potujejo prek okupirane domovine in pomagajo v borbi proti okupatorju. „Udarno brigado" režira bivši direktor Lutkovnega gledališča Matija Milčinski. Sceno je pripravil Niko Matul, lutke in kostume Anja Dolenc, glavno vlogo pa igra štiriinpolletni Boštjan Tadič.
filmsko
celje
Prihodnji teden se bo v Celju in večjih okoliških krajih začel tradicionalni teden domačega filma. Večdnevna prireditev bo že četrta po vrsti in bo zelo pestra. Ob predstavah slovenskih celovečernih filmov, ki se bodo vrstile v Celju in drugih krajih, bo ves ta čas odprtih še nekaj zanimivih razstav, med katerimi omenimo samo razstavo tisb slavnega sovjetskega režiserja Sergeja Eisensteina. Celje bo gostilo dva dni tudi jugoslovanske filmske kritike, ki se bodo udeležili simpozija o filmski kritiki. Ustvarjalci in filmski delavci bodo v času tedna domačega filma obiskali več delovnih organizacij in šol ter se v srečanjih z delavci in šolarji pogovorili o filmu, filmskem ustvarjanju in o načinu njihovega dela. Vendar filmski obiskovalci ne bodo gledali samo domače filme, saj sa organizatorji pripravili tudi premiero dveh filmov iz neuvrščenih držav.
KNJIGE
ljudje s štirimi prsti
Pri Mladinski knjigi je izšel prevod znanega romana Miodra-ga Bulatoviča „ Ljudje s štirimi prsti", ki je kmalu po izidu obveljal za pravo uspešnico na hrvaško-srbskem knjigotrškem območju. Izredno napeto, dinamično in spretno napisano pripovedno delo je po nekaterih svojih značilnostih zelo aktualno, saj Bulatovič v njem obravnava našo četniško in ustaško emigracijo. Glavni junak pripovedi je beograjski gangster Markovič, ki v podzemlju doživlja vrsto prigod. V okvir te zgodbe je avtor postavil dokumentirano galerijo oseb, atentatov, ubojev, celo kroniko terorizma.
vratji fantje
K
r
m
m
^-PREDSTAVIJAmO VAflW
Knjižna zbirka „Ti vražji fantje v letečih škatlah", ki si je zaradi posrečenega tematskega izbora pridobila že lepo število navdušenih bralcev, se je povečala za tri nove knjige. V zadnjem krogu je založba Mladinska knjiga izdala: Marka Gallaja „Čez nevidne ovire", Lena Deightona „Bombnik" in Gregorya Boyingtona „Črne
ovce". Kot velja za vse že izdane knjige, gre tudi v novih treh za resnične pripovedi pilotov. Avtobiografska pripoved Marka Gallaja „Čez nevidne ovire" je zanimiva knjiga, v kateri so v središču pripovedi ljudje, ki preizkušajo nova letala. Delo je napisano kot roman, čeprav v njem nastopajo resnični ljudje, prav tako pa avtor pripoveduje o tipih letal, ki so zares letala na sovjetskem nebu. Roman Lena Deightona „Bombnik" je zanimiv po tem, da avtor dogajanje 24 ur razplete v prepričljivo podobo treh življenjskih usod, povezanih v usodni noči meseca junija 1943. Pripoved ameriškega letalskega asa Gregorya Boyingto-na „Crne ovce" je pretresljiva po svoji iskrenosti, saj zna avtor enako odkrito zastaviti pero, ko gre za opise letalskih junaštev v boju z japonskimi zračnimi silami, prav tako pa tudi, ko opisuje moralni propad in trnovo pot rehabilitacije.
Zbirka je bogato opremljena z dokumentarnimi fotografijami in se ponaša z domiselno zunanjo opremo.
KOROŠKO ir VPRAŠANJE
Te dni se v naši severni sosedi Avstriji dogaja marsikaj takega, česar ni mogoče povezati s proklamirano demokratičnostjo te države, in četudi avstrijski nazadnjaki svoje početje v zvezi s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem zavijajo v sodobno zveneče besede, so v resnici njihova dejanja že stara in preizkušena sredstva za zatiranje in brezvestno germanizacijo slovenskega življa. Prav zato bo knjiga Lojzeta Udeta „ Koroško vprašanje", ki jo je izdala Državna založba Slovenije, bralcu na marsikateri strani zazvenela kot utrip sedanjosti, čeprav so v tej knjigi izdajatelji ponatisnili vrsto publicističnih spisov, razprav in študij, katere je avtor napisal in objavil, bodisi v revijah ali kot samostojne brošure, pred več leti. Lojze Ude je s svojimi spisi, zbranimi in ponatisnjenimi v tej knjigi, posvetil poglavitno pozornost namerni in sistematični, do podrobnosti premišljeni germanizaciji in vedno navzočemu političnemu pritisku na Slovence na Koroškem.
Četrti letnik knjižne zbirke „Nobelovci", ki jo izdaja Cankarjeva založba in jo ureja Janko Moder, prinaša v osmih knjigah dela petih Nobelovih nagrajencev za literaturo: Sigrid Undset zgodovinski roman „Olav Audunov sin", Romaina Rollanda ..Miklavža Breugnona" in „Clerambaulta", ,,Izbrane novele" židovskega pisatelja Šmuela Josefa Agnona, del obširnih spominov britanskega politika VVinstona Spencerja Churchilla „Moja mlada leta" in „Pesmi" lanskoletnega dobitnika Nobelove nagrade za literaturo Eugenia Montaleja. Kot je že v navadi, spremlja vsakega Nobelovca poljuden zapis o njegovem delu in življenju. Nekatera dela so slovenskim bralcem znana že iz prejšnjih izdaj, nekaj pa je tudi takih, ki se Slovencem prvikrat predstavljajo. Četrti letnik je v enaki poremi kot prejšnji letniki, torej v okusni in domiselni obliki.
i\\	r f		\ ^	{	
v		VXj	^ er		'j/?'
Yasunari Kgwabata
Yasunari Kavvabata, japonski pisatelj, ki je tragično končal, ko je po zgledu starih japonskih vojščakov naredil samomor, je prvi pisatelj Dežele vzhajajočega sonca, kateremu so podelili slovito Nobelovo nagrado za književnost. Pri odločitvi odbora je menda odločilno vplival prav roman ..Jezero", katerega prevod smo nedolgo tega dobili na naše police. Prevod je izdala Mladinska knjiga v zbirki „Krog", ki jo ureja naš rojak Severin Šali. Roman ,.Jezero" je po svoji zgradbi značilen za sodobno japonsko slovstvo, a je hkrati tudi eden njegovih vrho-vov. Na videz preprosta zgodba je tako bogata v svojem prepletanju resničnosti z domišljijskim svetom, da bo gotovo pritegnila marsikaterega bralca.
PRIHAJA ŽEPNA KNJIGA?
Pretekli mesec je sedem slovenskih založb podpisalo samoupravni sporazum o skupnem zalaganju žepne knjige. Podpis sporazuma je plod dveletnega dogovarjanja med založbami: Borec, Cankarjeva založba. Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga, Tehniška založba, Obzorja in Lipa; to naj bi bila prva stopnica k temu, da se na kočljivem slovenskem knjižnem trgu yveljavi v svetu zelo poznana in priljubljena oblika cenene žepne knjige.
Dosedanji posamični poskusi nekaterih slovenskih založb z izdajanjem žepne knjige so propadli. Če se domislimo zbirk, ki so jih založniki ponujali kot žepne knjige, se bomo domislili prav gotovo tudi tega, da so bile knjige žepne le po formatu, ne pa po ceni. Prav
nizka cena, dostopnost na mestih, kjer pri nas knjiga še ni prisotna (v trgovinah, veleblagovnicah, kioskih, trafikah), ter množična naklada, ki je pravzaprav osnova vsega skupaj, pa so stvari, ki za slovensko knjigo ne veljajo.
Slovensko jezikovno območje je majhno, zato o res visokih nakladah ni mogoče govoriti. Da pa se razmišljati o tako visokih nakladah, ki omogočijo, da je knjiga za naše razmere poceni. Do takih založniških dejanj bodo slovenske založbe, podpisnice sporazuma, poskušale priti z medsebojnim dogovarjanjem in sodelovanjem.
Sama volja in želja založb po sodobni uveljavitvi knjige prav zaradi posebnih razmer, v katerih živi slovensko knji-gotrštvo, ni dovolj. V začetku bodo morali izdajanje Žepnih knjig podpreti s kre-
diti in denarno pomočjo Kulturne skupnosti Slovenije. Prvi dve leti bosta namreč odločilni: v tem času naj bi se izkazalo, ali je tak podvig pri nas sploh možen, po drugi strani pa tudi, kaj zalagati na tak način. Nikakor namreč ne bi smeli pristati zgoljj na zakon trga, ki, kot kažejo izkušnje z drugimi publikacijami, hoče kulturno manj vredno blago.
Dobro izpeljana in široko zasnovana propagandna
akcija lahko v dveh letih veliko naredi za prodor in uveljavitev slovenske žepne knjige.
Slovenci smo ljubitelji knjig, saj jih najdemo v skoraj vsaki družini; lepo vezane, prijetne za oko, težke za v roko. Toda samo žepna knjiga, ki ne more biti okrasni predmet stanovanj in praznih polic, bo pokazala, ali Slovenci knjige tudi beremo.
M. MARKELJ
Omembe vredna je pri slovenski izdaji tega romana njegova zunanja in notranja likovna oprema, za katero je poskrbela Edita Kobe. Za gradivo je uporabila fotografije japonskih grafik, ki so bile razstavljene na mednarodnih grafičnih razstavah v Ljubljani.
NA
NJENI
TRAVI
V letošnjem letu je izšla že druga noviteta dramatika in pisatelja Petra Božiča. Za obširnim in pretehtanim romanom „Zemlja" je izšlo še krajše prozno delo, katerega je avtor naslovil „Na njeni travi" ter označil v uvodnem zapisu kot povest. Stolistno broširano knjigo je izdala Državna založba Slovenije. Naj kar takoj zapišemo, da je cena knjigi odločno previsoka: 180 dinarjev je že meja, ob kateri se ljubitelj izvirne slovenske književnosti vpraša, ali naj knjigo kupi ali ne, še posebno ker gre za noviteto, se pravi za delo, ki ga nista ne kritika oe čas ovrednotila. Po drugi strani pa gre za knjigo, ki s svojo zunanjostjo ravno ne privablja tistih, ki imajo dovolj denarja za razkošje, kateremu se pravi nova slovenska knjiga.
Če naj v kratkih potezah orišemo novo Božičevo prozno stvaritev, ne moremo mimo njegovih že objavljenih del, saj Božič kot po nekem vztrajnostnem zakonu piše literaturo, pri kateri gre za resnično močan ustvarjanj poudarek. Peter Božič postavlja in razdira svet zavedno in’hote izmišljen, da bi se v odnosih z njim oblikovale in preskušale usode junakov ter njihovega premisleka o svetu. Zaradi tega značilnega pisanja delujejo njegova dela po eni strani kot zelo sodobna, po drugi strani pa nas spominjajo na mojstrstva znanih pisateljev. Bralec je prisiljen sprejeti nastajanje in oblikovanje tega, kar je doslej pri branju imel za odraz resničnosti, kot igro avtorjeve
ustvarjalne domišljije. Vendar ta poteza ni le zaradi sebe same. Vse njeno početje se strne v podobo, tvorbo, ki ni povsem izmišljena, ker nosi v svojem jedru igro sveta, v kakršnem živimo krvavo zares.
Čeprav je Božič svoje delo označil kot povest, gre v bistvu za pravo romanskno stvaritev. Junak pripovedi, naj bo še tako razžrt, je le nosilec dogajanja. Svoj konec dočaka v polomu, čeprav je po svoje komičen.
Posebno poglavje je jezik Božičeve pripovedi. Že njegova zgradba je taka, da vzpostavlja svet odnosov in i približevanj. Pogosti so stavki, uvedeni s, „ko" in „kot", kar priča o avtorjevi igri, ustvarjalnem vnašanju vsega dogajanja v spremenljivke, katere naj določijo barvo in značaj povedanega.
MiM
dvanajsta
brigada
Bralci našega tednika so verjetno z zanimanjem prebirali odlomek iz monografije o slavni XII. brigadi, ki pod naslovom „Brigada brani Belo krajino" izhaja na sredini Dolenjskega lista. Pred kratkim je knjiga, iz katere je odlomek, ki,ga objavljamo, izšla in jo je mogoče že dobiti na policah knjigarn.
Monografijo „Dvanajsta brigada", ki jo je izdala založba Partizanska knjiga v zbirki ..Knjižnica NOV in POS", je znani partizanski poveljnik general Lado Ambrožič napisal v poldrugem letu izčrpnega in trdega dela. Avtor je napisal pred tem že nekaj podobnih knjig, zato je nova monografija pravzaprav plod prejšnjih izkušenj o tovrstnem pisanju. Odbor Dvanajste brigade, ki je hkrati tudi sozaložnik pri izdaji monografije, je Lada Ambrožiča zaprosil, naj napiše monografijo o Dvanajsti brigadi prav zato, ker se je avtor v prejšnjih delih izkazal kot temeljit in strokovno zanesljiv delavec.
Odveč je skoraj še zapisati, da bo knjiga našim ljudem toliko bolj zanimiva, ker je Dvanajsta brigada šla skozi prenekateri kraj širše Dolenjske.
ladislav
lesar
mHMi
/in
Vodnjaki so ležali globoko v zavesi noči pokriti z belimi kamni. Vodnjaki so samotne oaze sredi nepreglednih roških gozdov, kjer skorajda ni vode in morajo zaradi tega divje živali daleč iz svojega kraljestva do napajališč.
V stoletni zgodovini, odkar so te kraje naselili Kočevarji, so bili vodnjaki dragocena iznajdba, narejeni iz debelih, ploskih kamnov in premazani z ilovico. Bili so živ spomenik in arhitektura v odtujeni zemlji. Ob vodnjakih so se zbirali s svojo čudno govorico, ko so krčili gozdove za pašnike in njive, in počasi so se prilagajali novemu okolju. Naokrog so prihajali tudi drugi kmetje in popotniki pa krošnjarji, divji lovci in tudi divje živali. To je bil „otok nemštva", razborito puntarsko pleme na naši zemlji že od 14. stol., ko je grof Oton Ortenburški pričel s kolonizacijo teh krajev.
Toda v času, ko se je rojeval tretji rajh, je tudi večina Kočevarjev podivjala. Začeli so se nacistični izpadi. Tako so 19. aprila 1939, zvečer, dan pred Hitlerjevo petdesetletnico, bučno proslavljali firerjev rojstni dan. Organizirali so skupine Kulturbunda in oddelke „stur-mov", ki so šteli 1560 uniformiranih in oboroženih mož. Na veliko razočaranje Kočevarjev pa je vkorakala v Kočevje italijanska vojska in odločili so se za izselitev. Hitler jim je po obisku v Mariboru 26. aprila 1941 obljubil pomoč. Tako se je iz kočevske dežele izselilo 2665 družin, iz kočevskega mesta pa 261. Največ so se naseljevali v izpraznjene slovenske vasi ob Brežiško—Krškem polju in Obsotelski dolini, od koder so Nemci pregnali naše ljudi. Za prevoz Kočevarjev je bilo potrebnih 135 vlakov.
Prazne kočevske vasi so bile na začetku revolucije dobre postojanke partizanov. Vrtovi so bili polni sadnega drevja in v vodnjakih je bilo vode na pretek. Toda v roški ofenzivi so Italijani vse te vasi požgali, po pripovedovanju ljudi pa tudi vodo v vodnjakih zastrupili, veliko naših
SLEPE
OCI
MRTVIH
VODNJAKOV
ljudi so ustrelili, toda na koncu so ostali vendarle praznih rok.
Zdaj so kočevski vodnjaki v vaseh Stari breg, Trnovec, Novi breg. Ceste, Žiben, Šenberk, Luže, Rdeči kamen, Štuhna, Podstene, Golobinjek, Bokava gora. Hrib, Laze, Svetli potok, Kačji potok, Rajhenav itd. prazni ali pa je v njih le postana in neužitna voda. Tudi vasi so prazne. Pravzaprav teh vasi na pobočjih Roga ni več. Porušene zidove je preraslo grmovje, mlado drevje in le ponekod je KGP — Kočevje, ki upravlja z gozdovi, obnovilo tudi vodnjake in postavilo gozdarske koče.
Mladega gozda in divjadi je vse več, in tako se zarašča stoletna zgodovina Kočevarjev, ki niso bili nikoli s srcem pri tej zemlji.
Nekateri vodnjaki so kot slepe oči, kot zarasle gomile nekdanjega življenja. Nekateri pa so ostali kot odprte rane iz tistih vojnih časov. Na pol so podrti in v tolmunih črne vode se zrcali luna, noč in kdaj pa kdaj tudi sonce.
Divjad, ki je je v roških gozdovih vsako leto več, pride do teh vodnjakov, toda odžeja se na svojih oddaljenih napajališčih. Ta voda je kot smrt in je še divjad ne mara.
Zgodilo pa se je, da je obstreljen jelen bežal pred lovci. Bil je strašno žejen, in ko je prišel do vodnjaka, se je sklonil in pil. Z rogovi se je zapletel med kamne in poginil. Našli so ga, ko je že popolnoma razpadel.
Tudi medveda so že našli v vodnjaku. Žalostno je brundal, in ko so mu spustili v dno vodnjaka leseno rogovilo, se je zadovoljno primotovilil ven.
Roški gozdovi ostajajo skrivnost. Tudi če je veliko na novo zgrajenih poti, ne bomo nikoli ugotovili, kje imajo svoje vodnjake divje živali, čeprav jih sledimo pri vsaki blatni kotanji.
Vodnjaki nekdanjih Kočevarjev pa so umrli. V zemlji, na kamnih in ilovici, v vetru, ki je večno domotožje gozdov, so nemi.
A. BARTELJ
 1 ------------
mm	smlmm
na
trdinovi
poti
Na začetku prejšnjega stoletja je iz Češke prišel v naše kraje mož, po imenu Taborsky. Kaže, da mu je bilo na Dolenjskem všeč, pa tudi dobro in redno delo je imel: vozil je pošto oziroma bil je postiljon, kot so takrat rekli. Ni se mu bilo težko odločiti, da bi ostal tu. Taborsky pa je bil možak, ki mu ni bilo do tega, da bi do starosti v vsakem vremenu gnal konje po cesti in hitel od postaje do postaje, da bi oddal pošto in naložil nove potnike. Vendar so mu leta in izkušnje, ki si jih je pridobil v svoji službi, koristile, ko je sklenil, da se bo ustalil in začel drugačno življenje. Poštne postaje so bile vedno tam, kjer je bila ob cesti gostilna, da so se lahko konji odpočili, da so si voznik in potniki privezali dušo in potolažili lakoto. V takih obcestnih gostilnah so se redno ustavljali tudi trgovci in furmani.
In tako si je tudi Taborsky pozidal hišo ob cesti na Ratežu. To je bila takrat glavna prometna pot od Ljubljane prek Novega mesta do Zagreba in prometa po njej je bilo vedno dovolj. Čeh, ki je sklenil postati Dolenjec, je v svoji hiši odprl gostilno, na kateri je bilo z velikimi črnimi črkami napisano ..Gostilna Taborsky".
Danes se ta gostilna imenuje „Pod klanč-kom", bolj znana pa je kot Mrakova gostilna na Ratežu, čeprav hiša uradno spada še pod vas Sela pri Ratežu. „Moj oče Franc Taborsky mi je večkrat pripovedoval, da se je v tej gostilni na svojih sprehodih in izletih rad ustavljal Janez Trdina," pripoveduje Fani Mrak, mati sedanjega oštirja, 21-letnega Jožeta Mraka.
Gotovo je dolenjski bard slišal veliko zanimivih zgodb, ko je z beležnico v roki sedel v kotu stare gostilniške sobe in prisluškoval pomenku podgorskih očancev. In ko se je naposlušal, zapisal z drobno pisavo pogovor o vražah pa tudi obrekovanja in vpitje babnic, ki so prišle po dedce in jih podile delat na grunt, je do konca požulil svojega pol litrčka, prigriznil malo suhe domače klobase in koruznega kruha, si ogrnil oguljeno suknjo in jo mahnil naprej proti Brusnicam in Gabrjem v naročje gorjanskih gozdov.
..Spominjam se tudi," je radaljevala zanimivo pripoved prijazna Mrakova, „kako je oče pripovedoval o furmanih in sejmarjih, ki so se na svojih poteh ustavljali v naši gostilni." Cesta je takrat peljala malo stran od hiše in konji so se utrudili, ko so težke tovore hlodov ali premoga z Gumberka privlekli v klanec, furmani pa so jih radi privoščili počitek, sebi pa okrepčilo. „Zraven gostilne je bil velik hlev, saj so pogosto furmani pri nas prespali. Samo takrat ljudje niso bili tako zahtevni kot danes, ko hočejo imeti vse udobje. Zadovoljni so bili s preprosto domačo hrano in vinom, spali so na senu, pozimi pa se jih je po pet, šest spravilo na veliko krušno peč. Večkrat so celo noč lumpali, zjutraj pa požirek žganja in naprej na pot.
Pod podom smo imeli poseben prostor, kamor so lahko kmetje, ki so gnali na sejem, zaprli prašiče med tem, ko so bili v gostilni. Takrat živali na sejme niso vozili, ampak
gonili, in to prašiče, pa tudi race in celo kokoši."
Seveda Taborski, tako kot vsi drugi gostilničarji v tistih časih, niso živeli samo od gostilne; imeli so grunt pa vinograd, v hlevu pa po več glav živine, prašiče in vse, kar spada h kmetiji. Tako je življenje teklo do začetka vojne. Med vojno je bila gostilna zaprta, kmalu po končani vojni pa je gospodar Franc umrl in edinka Fani se je 1952 poročila z Jožetom Mrakom iz bližnjih Brusnic. „1954 je bila gostilna odprta le devet mesecev, potem so pa na občini rekli: ali grunt ali gostilno! Mož je bil bolj navezan na grunt in tako smo gostilno zaprli. Spet smo jo odprli 1962, ko je mož naredil izpit in si tako pridobil polkvalifikacijo." Vseskozi so tudi obdelovali zemljo, na katero je bil še posebej navezan Jože, za šankom pa je bila v glavnem Fani, Seckotova, kot ji nekateri domačini še danes rečejo. Domače ime Šecko se je Taborske prijelo že zelo zgodaj, verjetno izvira še od prvega lastnika, ker je večkrat govoril „Meni je šecko jedno."
Jože Mrak, ki je umrl letos še ne star 50 let, je bil človek, ki je vse najraje naredil sam. Skrbel je za gostilno, za kmetijo, sam klal prašiče, delal klobase, na ražnju pekel odojke in janjce. Njegova beseda treznega čjoveka je tudi med vaščani veliko zalegla. V precejšnji meri je njegova zasluga, da so na Ratežu pred leti zgradili nov gasilski dom, da so začeli zbirati denar in kopati jarke za vodovod, ki naj bi bistro vodo iz Izvirkov pripeljal v hiše na Ratežu, Potovem vrhu in v Brusnicah. „Po njegovi smrti je gostilno prevzel sin Jože, ki je v mestu končal gostinsko šolo. Še sreča, da se je od očeta marsikaj naučil; že nekajkrat je sam naredil suhe klobase in gostje, ki so radi hodili že na očetove, tudi sinove pohvalijo," pravi mati.
Prej je fsila v gostilni samo ena soba, pokojni Jože Mrak je dozidal še eno in hišo dvignil, da ima številna družina dovolj prostora. ..Kasneje, ko nas ne bo več toliko doma, bomo morda imeli tudi prenočišča," razmišlja Fani. Obe sobi sta domače opremljeni, opaženi z lesom, obnovili pa so tudi krušno peč.
Poleti zlasti Novomeščani radi prihajajo na Ratež, da poskusijo na ražnju pečene odojke in janjce, saj te specialitete druge gostilne v okolici nimajo. Na zimo pa je pri Mraku moč dobiti domače suhe klobase, krvavice, šunko; pa tudi kruh večkrat spečejo v krušni peči. „Tako, da je vse res pristen domači proizvod," zagotovi Mrakova, ki zraven teh dobrot natoči vino iz domačega vinograda v Slatenski gori; kupujejo pa ga tudi na Bizeljskem. Po naročilu spečejo tudi kokoš, ki si jo gost lahko prej še živo ogleda na dvorišču. „Vina pa gre pri nas bolj malo. Zlasti poleti domačini raje pijejo pivo; pozimi pridejo proti večeru po cigarete, ker ni blizu nobene trgovine, malo posedijo in pomožujejo. Starih vaščanov, ki so obujali spomine še na staroavstrijsko vojsko, je vedno manj. Samo lani jih je iz vasi umrlo osemnajst."