Štev. 3. V Mariboru 10. februvarja 1886. VII. tečaj. List sta šolo in tlom. Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto S gld., za po! leta 1 gld. flO kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. — Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) vrednlštvn; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravništvu: Keiserstrasse S v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se enkrat natisne 15 kr. Vsebina. Postopanje učitelja z nedo- Logika. Spisal Dr. Josip Križali, kr- gimnazijski profesor v Varaždinu. § 5. Razdelitev logike v obče. Z ozirom na to, ali seznanja s pravili, po katerih se mora vsako znanstveno mišljenje ravnati, ali pa s pravili, ki se samo pri določenih znanostih rabijo, je logika obča ali posebna. Ker so pravila obče logike prosta od upliva dušeslovja in metafizike, zato se obča logika imenuje tudi čista logika, in ta obča čista logika je predmet te knjige. Dalje se deli logika tudi na naravno in znanstveno. Naravna logika je določenost uma, ki mu jo daje narava, da po določenih zakonih misli. Znanstvena logika pa je znanost te naravne logike; ona preiskuje zakone, po katerih človek misli, če si jih tudi ni svest, in te zakone ga uči ona spoznavati, ker mu jih dovaja k spoznanju. Opazka. Obča čista logika imenuje se tudi oblična (formalna § 1.) logika ali dialektika; posebna logika imenuje se pa tudi uporabna ali upotrebovana logika ali kritika. Posebna ali uporabna logika razlikuje se dalje po onih pojmih, katere obdeluje in tako imamo zdravstveno, pri-rodopisno, zvezdoslovno, računstveno, metafizično, estetieno itd. logiko. Logika je znanost ali tudi umetnost, ker ni dovolj, da zakone mišljenja razumejemo in si jih prisvojimo, ampak mi moramo v logičnem mišljenju neko ročnost ali zvedenost in izurjenost doseči, in to je baš tako zvana dialektična umetnost. § 6. Razdelitev obče čiste logike. Obča čista logika nas mora seznanjati najprej z onimi zakoni, po katerih se ima mišljenje ravnati, da dosežemo resnico. Ker mora logika dalje pred-očevati in razjasnjevati oblike mišljenja, zato nas mora seznaniti s tako zva-nimi prvci mišljenja in logika po njih vodi k sestavljenim oblikam mišljenja, k tako zvanemu sostavno rednemu spoznanju, to je k znanosti. Po takem tedaj delimo logiko I. Na zakone mišljenja. II. Na počeloslovje ali nauk o prveih mišljenja. III. Na načinoslovje ali nauk o sestavljenih oblikah mišljenja. Zakoni mišljenja nas uče, kakšno naj bode mišljenje, da se ž njim resnično spoznanje doseže Počeloslovje pa je nauk o prveih mišljenja. Prvci mišljenja so pa pojem, sod in sklep. V teh oblikah mora se gibati vsako mišljenje, pravo in resnično, kakor tudi pomotno in lažnjivo. Te oblike so pa samo relativno enovite, ker n. pr. enojni pojem „človek" je uže sestavljen. Človek je namreč čutno, umno bitje in zato pojem „človek" uže sestavljen iz treh enovitih pojmov. Vsled tega, kar smo omenili, deli se počeloslovje na 1. Nauk o pojmu. 2. Nauk o sodu. 3. Nauk o sklepu. Načinoslovje je nauk o načinu, kako je treba spajati prvce v sostavno celoto, da tako znanstveno spoznanje dobi sostavno obliko, in da po takem napredujemo v mišljenju. če želimo, da mišljenje prekorači vsakdanjost in da postane znanstveno, tedaj se mora posluževati razlage, razdelitve; svojo trditvo mora dokazati, in pot mišljenja mora biti taka, kakoršno narava razmišljajočega predmeta zahteva. Tako doseglo spoznanje je tedaj popolno temeljito in sostavno določeno. Po tem takem deli se načinoslovje na 1. Nauk o razlagi. 2. Nauk o razdelitvi. 3. Nauk o dokazu. 4. Nauk o metodi. Počeloslovje. I. Oddelek. Nauk o zakonih mišljenja. § 7. O zakonih mišljenja v obče. Po zakonih mišljenja zadobi naše mišljenje pravo postavnost in veljavnost. Veljavnost mišljenja more se pa spoznati ali posredno ali neposredno. Posredno spoznamo veljavnost mislij s pomočjo soda in sklepa, neposredno pa iz logične razmere pojmov, ki so predmet našega mišljenja. Ta razmera pojmov izvira pa neposredno iz svesti, ona je v svesti gotova, in baš zato izvirajo zakoni mišljenja neposredno iz svesti, to je, oni so tako rekoč v svesti gotovi, ker brez njih se svest niti misliti ne more. Ti zakoni mišljenja so: 1. Zakon razloga (principium rationis). 2. Zakon istoti (principium indentitatis). 3. Zakon protislovja (principium contradictionis). 4. Zakon izključenega tretjega (principium exclusi medii, tertii). § 8. Zakon razloga. Ker z mišljenjem želimo istino doseči, zato — da-si tudi je prosta delavnost ono ne sme biti svojevoljno, ampak mora se pokoravati odločbam, katere tirjajo zakoni mišljenja. Zakon razloga (principium rationis) tirja od mišljenja, da ima objektivno veljavni povod za podlogo, in ta povod mora izhajati iz razmer onih predmetov, ki so predmet našega mišljenja. Z mišljenjem morejo se te objektivne razmere sicer zanikati, ali nikako ne izpremeniti, in zato določujejo one vsebino mišljenja. Po tem glasi s'e zakon razloga tako-le: „Ne misli ničesar brez objektivno veljavnega razloga, ki misel povzročuje." Ali, ker more ta razlog edino iz poprejšnje misli izhajati, zato glasi se zakon razloga tudi tako: „Ne trdi ali ne zanikaj ničesar, ako te na to ne sili poprejšnja misel kot razlog, ali ne trdi ničesar, kar ni posledek razloga." Oblika temu zakonu jo tedaj ta-le: Kjer je A, mora biti tudi B, predstavivši, da je A razlog, B pa posledek. V tej obliki je vendar zakon razloga brezkončen, ker se more z istim načinom nadaljevati, to je: Kjer je B, mora biti tudi C itd. Ali s tem načinom pridemo slednjič do razloga, ki je sam po sebi resničen, in tedaj ne potrebuje razloga; baš zato je omenjena oblika zakonovega razloga veljavna. Razlog, ki je brez dokazovanja isticit, na katerem se zamore ves red razlogov osni vati, je prvobitna misel razvijajočega se mišljenja, in ta je podloga vsem drugim mislim. Ker pa je sainosvest vir mišljenju, zato mora tudi ta prvobitni razlog izhajati iz samosvesti, to. je, on ima za podlogo misel Jaz". Misel tedaj, s katero subjekt sam sebe spoznava, je oni prvobitni razlog, ki vse daljno mišljenje in delovanje človeka ioločuje. Ta prvobitna misel je človeku tako rekoč prirojena, ker ona se razodeva, brž ko se subjekt sam spozna in misliti začne; ona je tisti razlog, ki je sani po sebi istinit.^ Da-si se misleči subjekt spremenja, tako vendar on sam sebe danes baš tako kakor jutri zapopada: on si sam sebe vedno kot nepremenljivega pred- stavlja. Vsebina misli o samem sebi je tedaj nepremenljiva, in baš zato je ona zanesljiva in istinita podloga vsem drugim mislim. Zategadelj je toraj vsebina samosvesti, to je misel „jaz" v resnici oni poslednji razlog, na katerem se vse misli osnivati morajo. § 9. Zakon istosti. Zakon istosti (principium identitatis) je ozko združen s zakonom razloga. Kakor namreč zakon razloga tirja od mišljenja, da ima veljaven razlog, tako daje zakon istostiti mišljenju nepremagljivo stanoyitnost, ker vodi k objektivnej istini, a s prvim zakonom dosegli smo samo formalno istino. Želimo pa li doseči objektivno > istino, tedaj je treba primerjati vsebino nove misli s vsebino samosvesti, ker le tako moremo odločiti o sprejemu ali odpravi nove misli, t. j. mi razsodimo, ali se nova misel more osnovati na vsebini samosvesti ali ne. Taka misel ima toraj za vselej svojo nepremagljivo veljavo in baš v tem je zakon istosti. Oblika mu je ta-le : A je A ali A = A. Ta A predstavlja ali predmet mišljenja ali logično stvar. Značenje zakona istosti je dvovrstno. 1. Ce misliš A, ne smeš misliti nič druga ko baš A. V tej obliki predstavlja zakon istosti načelo potrjatve, n. pr. : Jaz sem jaz", ne pa: „jaz sem ti." 2. če je A enak samemu sebi, tedaj je on tudi enak celi svoji vsebini ali vzbroju vsega tega, kar je v njegovej vsebini. V tej obliki predstavlja zakon istosti načelo soglasja. Ako ima n. pr. A v svojej vsebini a, b, c in d, tedaj je A kakor celota = a + b + c + d. V tej obliki rabi se zakon istosti mnogo-terno v matematiki in je znamenit za analitično mišljenje; da-si mu vsebine ne razširja, mu jo vendar pojasnjuje ter ji daje nepremagljivo stanovitnost. V obče pa je zakon istosti znamenit, ker združen z zakonom razloga razjasni vsebino samosvesti, pomaga pojmiti naš lastni subjekt, kakor tudi misleče bitje samo v svojih razmerah proti objektivnemu svetu. § 10. Zakon protislovja. Oblika zakonu protislovja (principium contradictionis) je ta-le: „A non est non A", t. j. veljavna misel ne smo se imeti istodobno za neveljavno. Ali isti predmet mišljenja ali ista logična stvar ne sme se istodobno trditi in ni-kati. Ni kava o istem predmetu more pa se na dva različna načina izreči. Ako se namreč vsebina kake misli nika, in se na njeno mesto druga misel ne postavi, tedaj se mišljenje omeji samo z enim merom, a drugi je prost, n. pr. okrogel, ne okrogel. Taka nasprotnost mislij je protislovna, in ima to-le obliko, „A, non A." Če pa mesto nikane stvari postavimo drugo na njeno mesto, takrat daje se mišljenju določeni mer, n. pr. oglat, — okrogel. Ta nasprotnost zove se protivna in ima to-le obliko: „A non Ax." Tukaj x predstavlja ono misel, ki se ima mesto nikane postaviti. Prva oblika zakona protislovja obsega samo protislovne misli, ali on ima tudi tako obliko, ki obsega misli obeh na-sprotnosti, in sicer to-le: „A non est B." Tukaj si namreč moremo mesto B misliti ali non A. ali pa non Ax, in imamo toraj obe nasprotnosti. V drugej obliki glasi se zakon protislovja tako-le: z mišljeno mislijo A ne smemo združiti druge misli B, ki bi prvo uničila. Iz tega sledi, da zaton protislovja isto izrazuje, kakor zakon istosti, ali z nikavnim načinom. Dalje se tudi v tem od zakona istosti razlikuje, ker se zakon protislovja ne ozira samo na nekatere znakove pojma, ampak na različne pojme. Zakon protislovja tedaj ne uči samo, da se mišljena misel istodobno ne more obdržati i.i deli se mišljenje na sintetično in analitično. Ker je nanen mišljenju istina, zato morajo podati zakoni mišljenja načine, kako istino do.-nžemo. Zakon istosti vodi namreč iz istine neke misli na istino druge; s zakonom protislovja spoznamo pa z istino neke misli laž druge; in s zakonom izključenega tretjega sklepamo slednjič iz istine neke misli na laž druge in nasprotno. Zakon razloga daje mišljenju pravo celoto in dovršenost, on vodi k izvoru mišljenja in je podloga vsem drugim zakonom. Zakonu izstosti zadostuje že ena misel; zakon protislovja pa tirja najmanje dve misli. S zakonom izključenega tretjega dobi mišljenje slednjič temeljno obliko potrjatve ali nikave. (Dalje sledi.) --«1!S>- Dopisi. Iz Slov. graškega okraja. Na kratko in v obče bi rad poročal o sestanku in delovanju našega učiteljskega društva, vsaj se še ni kaj slišalo o njem, čeravno že cez leto dni pošteno živi. Naj se izve, da je! — 19. novbr. 1884. 1. smo se bili v Slovengradcu sešli, da sme si volili na podlagi potrjenih nam pravil g. Barle-ta predsednikom, g. Potočnika predsedn. namestnikom in denar-ničarjem in g. Trobej-a zapisnikarjem ter se še potem o nekojih društvo za-devajočih in o vsakdanjih šolskih rečeh razgovarjali. Ta dan je bil torej rojstni dan našega društva. Pri botrinjskej veselici smo slovesno zaobljubili društvo zvesto podpirati na vsak način, torej se tudi vigdar v popolnem številu udeleževati zborov, in to tem vestnejše, ker nas je itak malo število, baš toliko, da smo vendar-le, kar pa tudi vsikdar pokazati naša je dolžnost. 27. decembra i. 1. smo se drugokrat zbrali. Pri tem zborovanju se je bil vzgledno prvi oglasil g. predsednik in razkazival način, kako bi se dalo pospeševati šol. obiskovanje v našem okraju. Govor, ki je vzbudil živahno debato, nam je kazal vestnega in praktičnega učitelja. Govoril je še g. Weixler „o oblikoslovju v zvezi z risanje m", kar nam je bilo tudi prav všečno. 1885. 1. je bilo zborovanje 1. aprila, pri kojem so razpravljali o učnem načrtu realij za eno-, dvo-, tri- in četirirazrednico gg. Runovc, Potočnik, Trobej in Barle in debatovali vsi udje. Pri zborovauju 28. majnika je bilo občno in natančno razgovarjanje o učnem načrtu za enorazrednice, kojega so pospeševali sosebno oni udje, ki poučujejo na enorazrednicah. Za tem je govoril g. Vrečko „o dom o-vinoslovju sploh, sosebno pa z ozirom na domači šolski okraj" in sicer na podlagi knjige „drugo berilo" ter navedel, katera berila in v katerej vrsti se naj v ta namen porabijo, da se v tej stroki najprimernejše poučuje. Pri tej priliki je govornik priporočeval Lapajne-tovo »Zgodovino štajerskih Slovencev" in Trstenjakov opis nekdanje provincije: Windischgraz. — Ker je bila 5. septembra uradna učiteljska konferenca, v počitnicah pa se udje razidejo, je bilo zopetno društveno zborovanje 24. decembra, pri kojem se je prejšnji odbor na novo izvolil. Na to je g. predsednik izprožil živahno razgovarjanje „o šol, y rtih", katerega se je tudi navzoči gost g. N e u n e r iz Mute udeležil. Vsakdo je priznaval imenitni odgojevalni vpljiv tako urejenih šol. vrtov, kakor se njih naprava in uredba zahteva, a v našem okraju vsaj se bo na naj-potrebneje za uk, sadjerejo in na druge poskuse s semeni najbolj ozirati moralo, bodi si že šol. vrt urejen tako ali tako. — Popolni šol. vrti bodo le tu .pa tam mogoči, ker je treba za njih napravo in vzdržanje denarjev in delavnih moči. Učitelj iz svojega žepa nima kaj odveč, otrok za delo v vrtu vsigdar porabiti ne kaže, ker že itak težko dobe roditelji, da pride otrok iz šole ter žene na pašo ali pa na polju delati pomaga. Sam učitelj pa vsega dela opraviti ne bo mogel, vsaj še ima družili opravkov in raznih skrbij dovolj. Kaj pa še, ako mu zdravje ne prepušča se pripogibati, kučati, pleti, kopati itd. ? Pri nekojih vzglednih šolskih vrtih so posebni delavci postavljeni, a to je le pri mestih in večih trgih mogoče — zlasti tam, kjer je občina bogata in zavedna. A kje pa to na kmetih? — Torej le najpotrebneje, le toliko, kolikor bo učitelju samemu storiti mogoče, povsod pri istem merilu se pa ta stvar nikakor izpeljati ne more. — Konečno je govoril g. Vrečko „o zdanjem položaju šole in učiteljev". Opomnil je šol. debat v baš prej trajajočih deželnih zborih, katere so z malimi izjemami za šolo in učitelje neugodno donele. Dokazoval nam je, da se nimamo baš vesele prihodnosti nadejati, kajti celo našinei nas premalo marajo; da pa tudi ne smemo poguma zgubiti, marveč vztrajno stati na podlagi šol. postav, se vsega strankarstva po moči izogibati ter pred vsem svoje dolžnosti pri poduku in odgoji mladine izpolnjevati. Mej seboj nam treba največe prijaznosti in složnosti. Nesramno in nespametno bi bilo, sebe čez svoje tov ar še povzdigovati, ali pa nemo in škodežel j no poslušati, kjer bi se čez šolo in tovarša slabo govorilo. Obnašajmo se vsigdar kot omikanca z vsakim prijazno, ne zabavljati čez druge stanove, ker to bi le nas poniževalo. — Ce treba, povzdignimo svoj glas, a dostojno in fino. Eden za vse, vsi za enega delujmo, to zahteva naš stan, naš položaj. Živimo v prvej vrsti šoli in ljudstvu, živimo kot učitelji, na katere so v si h oči obrnjene, pri katerih se vsaka malenkost zapavi, da se le potem reče: „taki so!" Zvesto služimo našemu blagemu poklicu, in imeli bomo le h ko vest, veselo srce. v Nikdo pod solncem ni popolen, a vsakega dolžnost, to spoznati. Ce bomo taki, nam bo ložje prestati mimo idoče trpke ure. Smo krščani, smo sinovi našega ljudstva, a hočemo biti neodvisni kakor drugi stanovi, in služiti neodvisnej šoli, v kar pomozi Bog in naša pamet! Z veseljem moram omeniti, da so se pretečeno leto vsi udje pridno udeleževali zborovih sej, da se je tudi nam sosedni tovariš g. Dobnik iz Doliča v konjiškem okraju razve zadnjokrat, vsigdar pridružil našemu zborovanju ter pridno svoja mnenja izraževal. Da so se vsigdar le praktične snovi prav prosto in prijateljsko razpravljale, to se mi zdi posebno važno. Le naprej tako! To letno poročilo našega malega društva nam bodi v daljno spodbujo, da ne samo mnogoštevilno društvo, marveč dobra in resna volja z zložnim postopanjem zamore vnemati in koristiti. „Ker v slogi je moč, le čvrsto naprej, In v društvu tovaršev rad bodi vselej!" Baleški.*) S Primorskega, 31. januvarja. („P o p o t n i k", ljub učiteljski gost na Primorskem. — Naša učiteljska društva. — Senčnate strani med primorskim učiteljstvo m. — O šolarskih knjižnicah.) Tudi nas, primorske učitelje, začel si, ljubi „Popotnik" marljiveje obiskovati, in povedati ti moram resnico, da si se nam prav priljubil, to pa zato, ker si v istini učiteljsk prijatelj in zagovornik! S tem, da hvališ, kar hvale- *) Prosimo večkrat kaj. Vred. vrednega nahajaš po svetu in grajaš, kar je graje-vrednega le iz dobrega namena, da bi napake odpravil: — pridobil si dobro ime resnieomilega in pra-vieoljubivega tovariša! Prav tako, „Popotnik' moj; ako boš vstrajal pri svojem delovanju, podporo najdeš tudi pri nas primorskih učiteljih, in tako postaneš, nadejam se, s časom glasilo vseh čiharnih slovenskih učiteljev, v kar pomozi Bog! Kar se tiče naših šolskih razmer, moram v obče reči, da se učiteljstvo pri nas veselo giblje ter je v narodnem obziru vrlo probujeno; v to največ pripomorejo učiteljska naša društva, ki imajo vsa narodno podlago. Tolminski učitelji imajo svoje društvo, kateremu predseduje učitelj podmelški, g. Ivan Kraj-n i k, nadebuden mlad učitelj, ki je z odliko dostal izpit za meščansko šole. — V šežanskem šolskem okraju je učiteljko društvo pod predsedništvora brižnega g. Antona Benigarja, nadučitelja v Tomaju; vrli slovenski tovariši v Istri imajo društvo „za koperski okraj," kateremu je predsednik pridni g. L. Krapš, učitelj v Ospem. Kakor se sliši, ustanoviti mislijo tudi goriški učitelji svoje društvo, ali so je menda uže ustanovili, kar meni ni znano. Pomanjkanje učiteljev, katero je bilo v prejšnih letih precej občutno, izginilo je zdaj pri nas skoro popolnoma. Temu pomankanju prišlo se je tem načinom v okom, da so se v učiteljišča sprejemali tudi mladeniči, ki so dognali le ljudsko šolo ter jednoietno pripravnico (Vorbereitungsschule fur Lehrerbildungsanstalten.) Ta naprava je bila meda svoj čas na pravem mestu, a zdaj, ko imamo skoro dovolj učiteljev, treba bi jo bilo opustiti; kajti jaz mislim. da učitelji, ki se niso pred vstopom na učiteljišče šolali na kaki srednji šoli, nemajo dovoljne znanstvene podlage, in brez tč ne morejo se za časa šolanja na učiteljišču tako izobraziti, kakor bi bilo primerno novodobnemu učitelju! Manjka jim posebno j e z i k o z n an j a, katero je imponovalo, impo-nuje in bo imponovalo v izobraženih krogih! Pri tem pa je obžalovati, da baš taki učitelji imajo mnogokrat veliko protekcijo, vsled katere časih dobijo najboljše službe. *) Kakor znano, zaukazal je naučni minister Gautsch revizijo šolarskih knjižnic. To je vse hvale vredno. Za šolarske knjižnice treba je imeti vso skrb. Škoda, da se mi Slovenci ne moremo ponašati, da bi imeli na izobilje knjig, katere bi bile primerne za šolarske knjižnice. Vendar znal bi jaz za pomoček, vsled katerega bi se šolarske naše knjižnice mogle pomnožiti. Sposobni slovenski učitelji — in teh nam ne manjka— naj bi dobre povesti prevajali. Taka dela naj bi se priobčevala v »Ljudski knjižnici", kar bi bilo jako ceno. Za izgled navajam le slovenski mladini jako primerno povest »Mirko Pošte-n jako v i č", kijem. 1. kot 17. snopič izšel v »Ljudski knjižnici". Taki snopiči »Ljud. knj.-' naj bi se v mnogih iztisih kupovali ter vpeljevali v šolarske naše knjižnice. Mili sobratje, na delo! S tem ugodite slovenski mladini, narodu in »Ljud. knj.", katera se menda ne more ponašati, da ima premnogo duševnih podpornikov! —r. Kranjsko, začetkom februvarja. — Znova nastali ste na Kranjskem zopet dve poddružnici sv. Cirila in Metoda, namreč v Šiški pri Ljubljani ter v Ribnici. Ustanoyljenih je tedaj doslej 21 poddružnic naše šolske družbe. Iz »Letopisa" Matice Slovenske za leto 1885. razvidno je, da je prvi ta naš literarni zavod imel mej učiteljstvom slovenskim v posamnih škofijah toliko družabnikov, oziromu družabnic: V ljubljanskej škofiji 37 učiteljev, 4 učiteljice ; v lavantinskej škofiji 31 učiteljev ; v goriškej nadškofiji 20 učiteljev, 1 učiteljico ; v tržaško-koprskej škofiji 12 učiteljev, 1 učiteljico; v krškej škofiji 1 učitelj; v sekovskej škofiji 2 učitelja; v raznih drugih pokrajinah 1 učitelja. Vkupej tedaj 104 učitelje + 6 učiteljic, t. j. 110 osob, spada- *) Če je temu res tako, vtegnejo pa ti tovariši imeti vendarle kakšne zasluge. Vr, jočili k ljudskemu učiteljstvu. - Želeti bi bilo, da bi se učiteljstvo naše bolj brigalo za »Matico", l