/
fdriatic*
hvalna družba d.d.
S
NE I k:
/
{<
Banka Koper
Poštnina plačana pri pošti 625 1 Ilirska Bistrica
a«
* drage občanke in občani
Čas, ko se poslavljamo od starega leta in pričakujemo novo je C‘Q$. fto naredimo obračun s starim in že načrtujemo novo.
Pričakovanja, načrti, uspehi... se rojevajo in minevajo z dnevi, sanj in želja pa ne morejo omejiti niti stoletja. Naj njihovo kresničitev zaznamuje tudi prag novega tisočletja.
Srečno 2000 !	Vaš župan
Franc Lipolt
STOPILI BOMO V NOVO LETO
Stopili bomo v 2000. leto-bo kot v preteklosti šteto.
Z letnimi dobami, kod doslej, štirimi.
Pomladki jo ima vsak rad.
Poletje-
na počitek se vsak pelje.
Jesen-
vse dozori, tudi česen.
Zima-
to je za bele športnike prima.
Zemlja se bo vrtela kod sedaj.
Bo noč in dan kod doslej.	V. TONE
V NOVEM STOLETJU SNEŽNIK NE BO SAMEVAL
II'
>	lrska Bistrica-Primorski velikan
1796 m, je med ljubitelji planin h.°*j priljubljena izletniška točka. V i Jem letu dni se je na vrh Snežnika izpelo več kot pet tisoč planincev. Na Ue planinski dom zavetišče, ki gaje L SeZono letos prvič obiskal Franc Izrabili smo prosti vikend in ali človeka, ki ni na vrhu Snežnika
[Nm.
L "logo oskrbnika sem sprejel nekje L adi. Na začetku j e bilo težko, vse kar jj heba postoriti sem moral sam, včasih L s Pomočjo otrok”, je začel svojo | jj oskrbnik.
Porodne “ težave so torej prešle?
j riznati moram, da sem doživel veliko ^Pa tudi kritike s strani obiskovalcev.
>	.fno sem se vsemu privadil. Tudi g 'Cl ljudi, ki je bila iz dneva v dan vse
Pričele so prihajati tudi prve pohvale. , se povzpel do današnjega nivoja, ^'oral poslušati tudi glas ljudi, veliko 'kop6 Poma8al tudi prejšnji oskrbnik t^ijjrlež, kije preživel kar nekaj let na
'Z'
Wt~lnia J6 na Pra§u- Ali bo zavetišče . ''kot do sedaj?
tVe ,° kolendarju planinske zveze ij^ije se zavetišča na vseh vrhovih ^ 15. oktobrom. Tukojc zuprto tudi ^ . Seveda pa bo v dogovoru z “PD V K > ee bo vreme dopuščalo, zavetišče . «ndih odprto.
m. 'a vrhu ste preživeli “sedem” LCev- Kaj ste naredili,
V^alci počutijo dobro?
[:»j 'ko in malo. Uspelo mi je popraviti iirje °d> očistil sem kamenje, ki ga je kaneslo okoli hiše, na več mestih sem
popravil streho. Opravljena je tudi vrsta manjših del. Ko ni gostov je vedno kaj za postorit. Hotel sem postaviti varnostno ograjo pred hišo, naredil nekaj klopi za počitek, ter nadstrešek za drva. Vse to mi bo ostalo za naslednje leto. No, najbolj pomembno je da delam in da nikoli nisem sam.
Kaj bi morali narediti drugi?
Velika težava je Snežiška cesta do obračališča, ki zahteva velika popravila. Če
se bo s tem odlašalo še nekaj let, bo potrebno vložiti veliko več denarja.
- Sporočilo ljubiteljem hribov, ki prihajajo na Snežnik?
Vsem, ki nameravajo priti na vrh Snežnika sporočam, da bodo postreženi, med drugim z dobrim planinskim čajem, domačo klobaso in enolončnico, za posladek pa z jabolčnim zavitkom.
Tekst-foto: Petar Nikolič
UVODNIK
Uvodniki, ki so objavljeni tik pred božično-novoletnimi prazniki so večinoma dveh vrst. Ta prvi so duhovno usmerjeni, pozivajo nas na mir in ljubezen med ljudmi, opozarjajo na lačne in žejne, na revne in bogate. Skratka, nekako nas skušajo preplaviti z občutkom, da, tudi če smo bili do sedaj packi, bomo pa od sedaj naprej bolj pridni oz. najbolj pridni z vsem kar sodi zraven. Drugi tip uvodnikov so tisti, ki potegnejo črto in začnejo seštevati, kaj se je dobrega ali slabega v pojemajočem letu dogodilo. Potem svoje ugotovitve tehtajo, včasih podkrepijo s kakšno razlago in dajejo občutek, da če je bilo to leto takšno in takšno, bo prihajajoče ali bolj svetlo ali bolj črno, mogoče pa celo sivo.
Vaš in naš “Snežnik” s svojimi uvodniki seveda ni nikakršna izjema. Vse je že počel: bil je duhovno naravnan in sešteval je dobre in slabe plati preteklega leta. Letos so možnosti še večje. Poleg duhovnosti in mistike, ki je to leto še posebno izražena, saj bomo dobili letnico s tremi ničlami, se lahko pozabavamo:
a)	s pregledom preteklega leta,
b)	na kratko lahko preletimo desetletje,
c)	se posvetimo stoletju,
d)	udrihamo čez tisočletje,
g) pa če nam to ne zadostuje, naredimo še pregled preko vseh na naš način preštetih dva tisoč let,
k)	tako lahko nadaljujemo do obdobja krede ali pa še dlje v temno zgodovino nastanka zemlje,
l)	ali pa zamahnemo z roko in raje gledamo naprej.
Seveda si načrtov za naprej ne moremo delati brez plačanih računov za nazaj. Če k temu pritaknemo še npr. gospo Usodo (ali kaj podobnega, na kar ne moremo vplivati), se nam kaj lahko zgodi, da bomo za prihodnost delali načrte brez osnove. To pa ni nič dobrega, čeprav, roko na srce, smo na tej strani Alp vsega hudega navajeni.
Zato me ni prav nič presenetila novica, da državni zbor že “nevemkaterič” ni sprejel maloobmejnega sporazuma s sosednjo Hrvaško, ampak je obravnavo le-tega že “nevemkaterič” prenesel na eno od naslednjih sej. In mi, ki nas je usoda določila, da živimo ob tej meji, se lahko za vsebinsko bogato predvsem pa finančno podprto sodelovanje s sosedi obrišemo pod nosom. In, ko kaj takega že “nevemkaterič” slišiš (Tale maloobmejni sporazum sploh ni osamljena cvetka v šopku cvetlic, ki si jih državnozborski poslanci nenehno trgajo z vrtov našega potrpljenja.), si misliš, k vragu z vso duhovnostjo in mistiko, pregledi, seštevanji in odštevanji ob koncu leta; zagrabi te sveta jeza in si obljubiš, da na naslednjih volitvah že ne boš Volil takšnih packov.
Uf, res ni dobro leta, desetletja, stoletja in tisočletja (2 x) končati z jezo ali črnimi mislimi. Nekaj optimizma vedno prav pride in če ne bo naslednje leto takšno, kot bi moralo biti, bo pa leto za njim boljše. Le čakanje na tisto boljše je vedno predolgo, se vam ne zdi?	K. M.
IZBERITE SVOJI PROSTOR
ZA NOVO TISOČLETJE
Ankaran: Poslovni center
■ dva lokala, manjši in večji, primerna za gostinsko dejavnost
V Ankaranu in Ilirski Bistrici ima Primorje na voljo še nekaj poslovnih prostorov in stanovanj, ki se odlikujejo po kvalitetni in funkcionalni gradnji.
FRANC ZIRMSTAIN,
OSKRBNIK ZAVETIŠČA NA SNEŽNIKU
V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE:
-	o deveti seji občinskega sveta,
-	o možnostih za ustanovitev srednje šole,
-	o dogodkih v občini,
-	o razstavi “Jejmo sadje”,
-	kaj sprašujejo in kakšne pobude dajejo občinski svetniki,
-	o tem, kako gre našemu in vašemu časopisu “Snežnik”.
Ilirska Bistrica
Poslovno-stanovanjski objekt - S20 - manjši poslovni prostori
- dvoinpolsobno stanovanje
Nakup dobro zgrajenega prostora z odlično lokacijo je zagotovo prava odločitev.
Zato ne odlašajte! Pričakajte novo tisočletje v novih prostorih.
H pri morje
Minister za delo, družino in socialne zadeve, mgr. Anton Rop je 13. decembra 1999 podelil Mariji Šlenc-Zver, direktorici Doma starejših občanov Ilirska Bistrica, Priznanje za izjemne uspehe pri delu na področju socialnega dela. Svet Doma starejših občanov in Strokovni svet sta gospo Šlenc-Zver predlagala za priznanje na področju dela s starejšimi osebami.
Pri organiziranju dela in življenja v Domu nagrajenka posveča posebno pozornost ustvarjanju takih bivanjskih razmer in medčloveških odnosov, ki povezujejo stanovalce z zaposlenim osebjem in ustvarjajo vzdušje pravega doma, kjer se upoštevajo in razumejo potrebe, želje in pričakovanja oskrbovancev in njihovih svojcev. Razvila je tudi poseben program dela s svojci, ki imajo svoje bližnje v oskrbi Doma.
To priznanje, pravi gospa Marija, potrjuje prizadevanja vseh delavcev Doma starejših občanov in uspešnost naše usmeritve v celovit pristop do starostnikov.
Čestitamo!
DELOVNI SESTANEK O USTANOVITVI SREDNJE ŠOLE V ILIRSKI BISTRICI
Občina Ilirska Bistrica je obmejna občina in demografsko ogrožena. Zadnja štetja prebivalstva kažejo, da številčnost pada zaradi padca rojstev (dl 981 leta - 207 rojstev, 1991 - 127 rojstev, 1998 - 99 rojstev) predvsem pa zaradi odhajanja mladih ljudi in mladih družin. Trend padanja prebivalstva in odhajanja mladih je potrebno zaustaviti in eden od glavnih vzvodov za preobrat navzgor je ustanovitev srednje šole. Občinski svet Ilirska Bistricaje že leta 1995 sprejel sklep s katerim je opredelil srednjo kasamiško stavbo št. 13 in stavbo št. 18 v Trnovem za potrebe bodoče srednje šole.
Na povabilo ilistrobistriškega poslanca Vladimirja Čeligojaje v sredo 15.12.1999 prišel na občino Ilirska Bistrica na delovni sestanek sekretar Ministrstva za šolstvo in šport g. Alojz Pluško. Tema delovnega obiska je bila možnost za ustanovitev srednje šole v Ilirski Bistrici. Tega sestanka so se udeležili tudi direktorji postojnskega srednješolskega centra Daniel Mislej, ravnateljica Srednje lesarsko-gozdarske šole ga. Ida Čeč, direktor sežanskega srednješolskega centra g. Dušan Štolfa, poslanec Državnega zbora RS Vladimir Čeligoj, podžupan g. Vitomir Dekleva, tajnik občine g. Ivan Barba, načelnik za družbene dejavnosti g. Zdravko Kirn ter predsednica Odbora za družbene dejavnosti ga. Karmen Šepec.
Ustanovitev in obstoj srednje šole je upravičena če ima zagotovljenih vsaj 12 oddelkov, pa ne samo prvo, ampak tudi naslednja leta. Podatki iz leta 1997 kažejo, da se je največ dijakov iz naše občine vpisalo na gimnazijo - 45 ter na ekonomsko 50 dijakov v ostale srednje šole pa bistveno manj .Poleg kritičnega števila učencev je potrebno imeti tudi kritično število učiteljev. Dejstvo je, da majhne srednje šole v Sloveniji so ogrožene zaradi premajhnega števila dijakov in se marsikatera bori za svoj obstoj.
Deloven razgovor je nakazal, daje za ustanovitev srednje šole potrebno računati ne samo na bistriško populacijo in bistriške potrebe, ampak na potrebe populacije in gospodarstva v celotnem področju trikotnika Ilirska Bistrica - Postojna -Sežana - Ilirska Bistrica, torej na širši regiji. “Pri ustanovitvi srednje šole je potrebno narediti tehten razmislek v katero smer se bo opredelila lokalna skupnost in kakšni so interesi gospodarstva na Bistriškem. Vsekakor pa je smiselno razmišljati tudi o ustanovitvi poklicne šole in v kontekstu geografskega trikotnika Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana”, je menil sekretar za šolstvo g. Alojz Pluško.
Glede razmišljanj o ustanovitvi umetniške gimnazije za glasbo, ki so bila predvsem živa pred lokalnimi volitvami lani, potem pa so zamrla, je o tem nesmiselno razmišljati, kajti za ustanovitev take šole je bil razpis lani v Kopru. Iz celotne Primorske seje prijavilo premalo kandidatov in bo razpis še enkrat ponovljen.
Zaključek delovnega srečanja je bil, da naj občinska uprava Ilirska Bistrica naredi projekcijo za 10 let naprej glede prebivalstva, kot tudi glede gospodarskega razvoja ter ugotovi kakšni so interesi firm, predvsem pa naj razmišlja o srednji šoli, ki bi pritegnila k vpisu dijake tudi iz relacij širšega območja ter naj se na teh osnovah odloča za katero srednjo šolo je največ možnosti.
Po zaključku delovnega srečanja so si vsi udeleženci še ogledali stavbo osrednje kasarne v Trnovem, kjer je še 140 beguncev, predvideno pa je, da se bo begunski center v prihodnjem letu zaprl, ker se bodo ljudje vrnili na svoje domove v rodni kraj.	V.Č.
9. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Drugi rebalans proračuna 1999
Na seji občinskega sveta, 16. decembra, so svetniki potrdili drugi rebalans proračuna občine v tem letu. Dokončno znašajo prihodki občine v letu 1999 miljardo petsto dvainpetdeset milijonov in pol SIT. Odhodki so od tega zneska manjši za kozmetičnih osemintrideset tisoč SIT.
Stroški občinske uprave in organov znašajo 102 milijona SIT, sredstva za pospeševanje kmetijske dejavnosti 16,5 milijonov,, za zaščito in reševanje pa 29,5 milijonov SIT.
Za družbene dejavnosti je šlo 345 milijonov SIT. Od tega 85 za izobraževanje, 106 za otroško varstvo, 75 za socialno varstvo, 40 za kulturo, 23 za šport in 16 milijonov za zdravstvo.
Za gospodarsko infrastrukturo je bilo porabljenih 161 milijonov SIT, od tega 73 milijonov na komunalnem področju, za vzdrževanje cest 55 milijonov in za javno razsvetljavo 32 milijonov SIT.
Za pospeševanje razvoja gospodarstva in drobnega gospodarstva je občina iz proračuna porabila 7 milijonov SIT.
Za javne potrebe je šlo 128 milijonov SIT, od tega 53 za terjatve do Banke Koper, 14 za politične stranke, 18 za izgubo KSP in 5 za sofinanciranje javnih del, 6 za postavko cenitve nepremičnin in geodetske storitve... Krajevne skupnosti so dobile za svoje delovanje 14 milijonov.
Za vzdrževanje stanovanjskega fonda je občina porabila 10,7 milijonov, za vzdrževanje poslovnih prostorov 5,7 milijonov in za obratovalne stroške Doma na Vidmu 9,6 milijonov SIT.
Za investicije je občina porabila 390,5 milijonov SIT. Pri tem je s 24,5 milijoni sofinancirala investicije v KS, kanalizacijam po občini je namenila preko 120 milijonov SIT, za vzdrževanje smučišč je porabila 5,5 milijona SIT in za ureditev lokalnih cest 117,5 milijonov. (Znotraj te postavke je šlo za semafor 9 milijonov, za dokumentacijo o sanaciji mostu v Kosezah pa 2 milijona.) Za gradnjo vodovodov seje porabilo 54 milijonov SIT.
Občina je plačala tudi 4,2 milijona DDV.
Delovno gradivo za proračun občine 2000
predvideva planirane prihodke občine v višini 1.375.730. 779 SIT. K tem se prištejejo še prenosi in neporabljena sredstva iz leta 1999. V celoti bo občinski proračun v letu 2000 večji od letošnjega za 6-7%. Po strukturi prihodkov in odhodkovje podoben letošnjemu. Proračun se bo kot osnutek sprejemal v januarju 2000. (Reflektanti na občinska sredstva, še je čas, da poiskusite povečati svoj kos pogače.)
Razpis posojil za pospeševanje in razvoj še odprt
Pri dodeljevanju posojil za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma ter pri dodeljevanju posojil za pospeševanje in razvoj kmetijstva svetniki ugotavljajo, da v obeh razpisih ostaja nerazdeljeno se 21 milijonov SIT. Prošenj v pripravi pri drobnem gospodarstvu je še za 54 milijonov SIT. Za prihodnje leto je že zagotovljen obseg 100 milijonov SIT novih posojil za oba namena skupaj.
V Uradnem listu RS je bil 3. decembra objavljen razpis posojil Regionalnega garancijskega sklada v Kopru. Delež posojil, ki jih lahko pridobijo podjetja in podjetniki iz naše občine, obsega 15,5
milijonov SIT. Obrestno mero občina subvencionira enako k01/ posojilih, ki jih sama odobrava. Za ta posojila se lahko poteg11) člani garancijskega sklada.
Plinifikacija bo	J
Dogovor s koncesionarjem za plinifikacijo, podjetjem APe- , Sc je dosežen. Prvotna pogodba je popravljena z aneksom in obe11 1 J
SlfiVo'
ustavila postopek odpovedi koncesije. Individualni priključeTreS
plinovod bomo plačali po 90.000 SIT, v blokih pa po 72.00®	0
____*_;\ hn S#1 T,Ka
ie0lf>lcij
Dodatni meter plinskega voda (nad štirimi metri) nas bo s1
5.000 sit. Predelava štedilnikov, pečic, bojlerjev in posa® , J peči bo stala od 1.850 do 6.400 sit po kosu, za malo industPJ^^
po predračunu. Cene priključka za uporabnike, ki imajo ^^Jkrih kurjavo že sedaj na plin, bodo določane v individualnih pog°u . 4 sta Gradnja omrežjav Ilirski Bistrici prične v januarju 2000 in botr -dve leti.	hk0
k«
Komunalna taksa na mejnem prehodu
nalif'
Svet je sprejel dopolnitev Odloka o plačevanju ko®u11 J £„ puctojbine na mejnih prehodih v občini II. Bistrica. Dcpol® nanaša na mandatne kazni za neplačnike. Izogibanje plačilu bo 0 W>/e prekršek, ki bo stal voznika 20.000 SIT, firmo 150.000 SIT, nTji /ka
direktorja 40.000 SIT in samostojnega prevoznika 50.000 S ’	^
in če jih ujame kontrola.
?ve,
N'
In druge zanimivosti	lc
Svetniki so večino seje porabili za dve razpravi: naprej za
o nabavi novega, rabljenega, ratraka (teptalca snega) za
in istočasni prodaji starega, rabljenega, ratraka ter za disku5® Pn<
dopisni seji, kije odločala o pločniku pri knjižnici.
[a f Pot
Glede Sviščakov in ratraka so se svetniki, po eno ur° dolgi in živahni razpravi, odločili ustanoviti posebno sto ^ komisijo, ki naj se dalje poglablja v to tematiko.	jj,# $v
Glede dopisne seje, s katero so svetniki odločali odmiku J, Ji^
VJlUUV uupidllv 3VJ C, d KcUCiU DU 3 V VU11K1 UUlUUall	vjjpld
knjižnice v gradnji-prenovi in širini bodočega pločnika, j® 0
svet, po več kot uro dolgi, ostro polemični in analitičnirazp1 -.jrvl°Pi-večino glasov potrdil veljavnost dopisne seje in sprejete od jti/Se za širši pločnik in večji odmik zidov. Spotoma so pridobljenimi izkušnjami tudi dopolniti in precizirati svoj
v ustreznem poglavju.
Bogdan
M
Območno združenje Rdečega križa Ilirska Bistrica poziva vse krvodajalce na krvodajalsko akcijo 14. januarja od 7. do 13. ure v OŠ Dragotin Kette v II. Bistrici-
Ji
K,
hi,
Ne
S,
Ven
ke</
S
s
%
K
'ež
Mi
M
S
S
POKOJNINA 156 SLOVENSKIH ŽELEZNIČARJEV JE UREJENA
ki
.0.0.
Radio 94 d.,
Kolodvorska 5a 6230 Postojna
Telefon: 067/25-123 in 24-150
Samo še nekaj dni in tudi to leto bomo pustili za sabo. December je mesec, ki ne more iti mimo neopazno, pri takem delu, ko je radijsko, pa še sploh ne. Naša akcija ONA &ON ježev polnem teku in prav kmalu bo znan tudi njen izid, izdali pa ga ne bomo vse do zaključne prireditve, ki bo 15. januarja 2000 v Jamski restavraciji v Postojni. Lahko vam le zaupamo, da bomo tudi na letošnji svečanosti videli mnoge znane obraze iz gospodarskega, političnega, družabnega in glasbenega življenja naše regije in širšega slovenskega prostora.
Prav je, da je tudi radijski program ob praznikih drugačen kot ob “navadnih dneh”. Praznično vzdušje bomo na našem radiu ustvarjali s primemo glasbo in izbranimi besedami, pri tem pa nam bodo na božični večer pomagali zanimivi sogovorniki. Prek radijskih valov boste tistim, ki jih imate radi, lahko tudi poslali tudi svoja voščila, na božični dan pa bomo prenašali praznično mašo iz cerkve v Šmihelu pri Pivki
Ob vstopu v leto 2000 se bomo potrudili, da bo tudi naš silvestrski program nekaj posebnega. Novo leto in prvo jutro svežega leta bo Radio 94 dočakal v družbi Jožeta Brusa, ki bo poskrbel za obilico dobre glasbe in duhovitih domislic, z njim pa boste lahko tudi poklepetali in si z odgovori na nagradna vprašanja prislužili lepe nagrade.
Ne čakajte na novo leto, prisluhnite nam že danes frekvencah 98.2 in 104.1 MHZ.
najdete nas na SREČNO!!!
V
V januarju letos je stopilo na dan vprašanje 156. slovenskih železničarjev, ki so bili do leta 1976 zaposleni pri ŽG Ljubljana, nato pa sojih prestavili na Reko in v Pulo, saj so takrat Slovenske železnice upravljale železniško progo po celotni Istri in do Reke. Železničarji za premestitev niso bili krivi, to je bila poslovno-organizacijska odločitev tedanjega Železniškega gospodarstva. Vlakovodje, spremljevalci, kondukterji in še kdo so tudi po premestitvi opravljali svoje delo na istih vlakih, na istih progah, le kraj zaposlitve ni bila več Ljubljana, ampak Reka oziroma Pula.
Po hrvaški zakonodaji je bilo potrebno oddvajati za pokojninsko zavarovanje manjšo prispevno stopnjo kot v Sloveniji. Težave železničarjev pa so se pričele s prvimi upokojevanji in z izredno nizkimi pokojninami. Prizadeti so bili predvsem tisti železničarji, ki so bili več let zaposleni na hrvaškem. Znan je primer, ko je eden od njih šel v pokoj s polno delovno dobo in imel 29 let delovne dobe v Hrvaški, ter je dobil odločbo za pokojnino v znesku 28.000 SIT. Prizadeti železničarji so se začeli obračati na vse strani, da bi si rešili problem nizkih pokojnin.
Ker je na bistriškem takšnih primerov kar precej, so se obračali tudi na bistriškega poslanca Vladimirja Čeligoja, kije februarja letos postavil v parlamentu poslansko vprašanje v zvezi s tem problemom. Odgovor Ministrstva za delo, družino in
is
S
.. nVefldf'< socialne zadeve j e bil sicer pozitiv ^ 1 ^ $,e »1 pa je izkazal počasnost reševanja-
zgodil0- ^ s5['sZj
nekaj mesecev ni nič zgod
s®
upokojenih železničarjev Pa ..,J|et<,sT0^ povečevale, je poslanec Čeligoj [C< ponovno zastavil poslansko VPras'	J’
r\nrcixM 1 nplzai m7(iAunrnV Tlel r1 ,ck‘
opravil nekaj razgovorov na pT'e^' V
minictrott/ii Lrtf furli na ^	'V
»el konl<J„ "o
ministrstvu kot tudi železnicah. Takrat je dosege-•	^
rešitve ter dokončno odločitev, problem reši.	.	u.-	,„a
Tako so Slovenske železni jjf I
- delo-V
s X V
, v:pc
iT „ k
dogovoru z Ministrstvom za ue* ’	^
in cnriulnp 7nHpvp nfCVZ^ . J/fl*
... socialne zadeve prevze zagotovitve sredstev za plačilo ,ev» f k pokojninam 156 železničarje®-	k,
morala prehoditi pot s Slovenski ^ tjj VCl na ministerstvo, od tu pa na Via o ^ > !i$0 ( je dobila na 137. seji Vlade c' <•<
decembra 1999 svoj epilog s
ucucmuia i yyy svuj	Rep11 v 1 •
se železničarjem, ki so državljan1 .^j-e ^ %
Slovenije in imajo stalno
Republiki Sloveniji ter so bili v -^i'1 jW
razmerju s pravnimi pte
Slovenskih železnic d.d.,	tah L !°/
dhoda jOfaj'
delo P ,A,0I
opravljali v
drugih območjih, izenači vep: upokojevanju z drugimi delavci železnic d.d.	vif A/
Tako je ta problem s P^znič^L'-
preostane samo še čakanje, k aJ jfls , t
vlade utelesil v njihovih pli^'
prejemkih.
24. december 1 999		PO OBČINI		Snežnik - stran 3
E				
SPREJELI SMO
cotpj
gUjii*
PO 130 LETIH
UKINJEN GRB ILIRSKE BISTRICE
^eje Ilirska Bistrica z novim Statutom ;iflafajevne skupnosti odrekla simbolu, :ea *ereSa so si sredi prejšnjega stoletja s 0 Sl Javo izborili krajevni odborniki? O mestu tal PFka Bistrica, ki ima vsaj pol stoletno ^Ucijo v statutu niti besede. Je krajevna ijo PrPnost le privesek občine? Seveda, saj je ttaftatu večkrat omenjena kot ljudje zaradi Jjabrnhje. Kakšna j e vloga meščanov, ki po jajal1'11 statutu komaj kaj veljajo?
čast delu, ki ga Krajevna skupnost Bistrica opravlja, toda z njenim °m pa je resnično nekaj na moč
in3/°be-
[6v Enajst članski svet Krajevne skupnosti Bistrica povsem suvereno vodi vso 0ci\^e,natiko krajevne skupnosti mesta rr [it5*0 Bistrica. Med drugim sprejema tudi ut> ga popravlja, ukinja člene in dodaja [e' Zadnji statut je bil sprejet 6. julija . ■ Imajo prebivalci mesta Ilirska J. f‘Ce pri tem kaj besede? Verjetno nič, ■e 1 statut ne predvideva nobenih P citacij s prebivalstvom. Svet “krajevne sij0 \ P nos ti” po statutu lahko skliče zbor Va"ov, ali pa tudi ne. Podporo krajanov P°trebuje svet le za uveljavitev svojih :oxl u °gov do občine ali za podporo pobud Vreznim članom sveta. To pa je tudi vse zjd: svet krajevne skupnosti po statutu ^uje od krajanov. Pobudo krajanov, avi' ^°i'a biti predložena v pisni obliki in z Podeljenim številom podpisov, nili [Rednik sveta lahko po svoji presoji 0vt"6
“zaradi premajhnega števila
SotiS!h‘SOV” ^ar tlu^’ če so podpisani vsi
“alti Ilirske Bistrice? Po statutu: ,e,“o, da!
Nerazumljivo pa je, da je v novem 'Zpuščen člen ali določilo, da ima levita skupnost svoj grb in zastavo, kar [ed nekaj leti še bilo v statutu. Mar je “"'ti spomin popolnoma zatajil Ilirsko ,^e° so pred 130 leti tudi vodili ■e f">ki s podobnimi nalogami kot danes 1(1 v neprimerno težjih prilikah. Vsako “ujbolj drobno pridobitev so si morali Net.avo izboriti od slovenstvu ."■"Oljenih oblasti Pa vendar so dosegli ,,.UE° slovenskega naziva kraja, -y ,Qx’ili slovenski jezik v poslovanju in

r“gim si omislili tudi svoj grb - zlato
galejo. Grb so uporabljali tudi J’ so avstrijske oblasti prepovedale L v° uporabo. Danes nam tega nihče ;■' [ePoveduje, pomembne pridobitve si Ju"io kar sami Dejstvo, da je enak grb Le/« tudi občina Ilirska Bistrica nam je k ‘'kem Ilirske Bistrice in njegovemu :f°. L Eiliko le v čast. Podobni kraji, kot je et * "“'sto se na vse kriplje trudijo, da se ^\ej° iz anonimnosti in si na novo j ’ \Jiujo simbole s katerimi bi bili le10’ L^evn,- v svoji okolici. Nam pa so stari, e,£ L Jlv' in uveljavljeni simboli očitno odveč.
;t' „o " je Ilirska Bistrica s sosednjim ,ejŠe k, l°"' mesto, vemo že dolgo, čeprav ne ■clJ ° °d kdaj? Po stališčih republiških ¥ "°v> ki se ne spoznajo na stare zakone J,v \Pa sc dobro spoznajo na zakone \ "''Je Dravske banovine in tiste, ki so efic \ ' cljavi po priključitvi Primorske k / naj bi to bilo od leta 1952. Čez f	1 hotno lahko po njihovem, slavili pol
^H-JPestn Ilirske Bistrice. Statut wtj "e skupnosti pa obravnava Ilirsko e 1- li j C° ^ kot naselje (tudi zaselki, vasi in i 0-1 Kp” “aselja). Kako neambiciozno! Statut )Jj|ci \p. ‘“esta je po nekem prepisanem ali ie ' \Su“e"‘ vzorcu enak statutu kakšne e'“kotne vasice. Torej ne vsebuje niti
nel1' P nSh
3,i'i:Hega stanja. Statut naše krajevne S« bi moral biti STATUT MESTA ((U. BISTRICE, in svet mesta in ' (i /fi6' moral voditiŽUPAN MESTA.
je javni spomin zatajil. Ko je " Presvitli cesar sosednji (večno h^ni) kraj oklical za mesto in mu 1 Sat ",estne pravice, so se odborniki
•gjll \/(if
ePlSc E “krajevne skupnosti” Ilirska mIi 'i oj!* re*no zamislili. Kaj, Bistrica pa ’ j,v \j j"“e še vedno le vas? Ukrepali so *<0r'll so celo več kot so zmogli. S V| 0,nogočiIi domačinom, da so si
Pozdrav k II j&fskke.
Razglednica Ilirske Bistrice iz časa, ko je vas postala trg. Razglednico je založil trgovec Ivan Brinšek iz Trnovega.
Žnj*uutix> T '••-žljV ZSr C
*Oi /,d/ l y„/< 4	•
■JjU

Žig krajevne samouprave iz leta 1871, ko je Ilirska Bistrica bila še vas ... in žig sedanje krajevne skupnosti v letu 1999, ko je kraj že petdeset let mesto.
Pa še to. Današnje mesto Ilirska Bistrica je nastalo iz dveh samostojnih naselij: Ilirske Bistrice in Trnovega. Domačini to posebnost v pogovoru še spoštujejo. Na to dejstvo uradno spominjata tudi katastrski občini Ilirska Bistrica in Trnovo. In nič več. Vsekakor gre za zanimivo dragocenost, ki je ne kaže zanemariti in pozabiti. O tem bi morali kaj zapisati tudi v krajevnem statutu. Spomnimo se, kako “na tiho”je propadel predlog Trnovcev podprt s kar štiristo podpisi, da bi se ob bistriški pošti, pošta v Trnovem imenovala pošta 6251 Trnovo. Kar zmanjkalo je tudi tistih, ki so obljubljali podporo. Enako neopravičljivo raje govorimo o “stari šoli” in “novi šoli”, kot da hi uveljavili logični imeni trnovska in bistriška šola. Isto velja za oba vrtca, markete, papirnice itd.
celo sezidali še nekaj hiš in tako zadostili pogojem, da kraj postane trg in da s tem še bolj pridobi na ugledu. Leta 1910 so za to tudi uradno zaprosili in 15. januarja 1911 dočakali svečano listino o proglasitvi Ilirske Bistrice za trg, s podpisom samega cesarja Franca Jožefa I. Tedanji odborniki, ki sta jih vodila trdna in zavzeta domačina AntonŽnideršič in Albert Domladiš, se niso ustrašili tudi ne velikega dodatnega denarnega prispevka, da bi bila ta listina napisana v slovenskem jeziku in 290 goldinarjev gotovo ni bil mačji kašel. O naporih, da bi trg Ilirska Bistrica postal mesto je manj znanega, čeprav je čas bližji Krajevnih arhivov za čas italijanske okupacije naših krajev, pravijo, da jih je kar v 400 fasciklih in ki samujejo že petdeset let v reškem arhivu, ni še nihče iz Bistrice niti obiskal, kaj šele da bi jih prebrskal ali proučil. (?!) Tudi ustrezno ministrstvo Republike Slovenije se ne zgane, čeprav gre za dokumentarno gradivo, ki brez razloga leži v drugi državi.
Vsekakor nam domačinom, vključno s svetom krajevne skupnosti, manjka prav ambicioznost, ki je bila vsega spoštovanja vredna odlika naših prednikov.
Meščanom Ilirske Bistrice, posebej pa članom sveta mestne skupnosti bodi kar je napisano, napisano na dušo, da ne pozabijo na krajevno tradicijo, ko bodo spet sprejemali nov ali popravljali stari statut.
Vojko Čeligoj, V Trnovem, 12. decembra 1999
PREDPRAZNIČNI OBDOBJE NA TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev gre letos počasi proti koncu. Zadnji dan trgovanja v tem tisočletju bo tako 30. decembra, dan poravnave in hkrati prvi dan trgovanja pa bo 4. januar leta 2000. Letos seje nakupovanje daril za božične in novoletne praznike začelo že proti koncu novembra. To in odmrznitev trgovanja s “praznimi in polpraznimi” pidovskimi delnicami je povzročilo padec tečajev le-teh. Podobno dogajanje je bilo zaslediti na tudi na uradni borzni kotaciji. Slovenski borzni indeks je padel pod mejo 1.800 točk, indeks pooblaščenih investicijskih družb pa se približuje meji 1.400 točk.
Na uradnem trgu je bilo največ trgovanja z delnicami farmacevtskih družb ter delnicami Luke Koper in Intereurope, torej podjetij, ki sta v postopku združevanja. Vladaje minuli teden sprejela sklep o soglasju k napovedani združitvi Intereurope in Luke Koper v novo družbo, ki se bo imenovala Globalni logistični servisoziroma oziroma GLS. Vlada je tudi predlagala menjalno razmerje delnic družb za delnice GLS in sicer 1.065 delnice Luke Koper za delnico GLS in 0.8825 delnice Intereurope za delnico GLS. Pravtako želi vlada obdržati večinski delež s pravico veta v na novo ustanovljeni hčerinski družbi Luka Koper d.o.o.. Enotni tečaj delnic Lek-a je padel pod 34.000 tolarjev, pod 26.000 tolarji se giblje tečaj delnic Krke, pod mejo 18.000 tolarjev pa je padel tudi tečaj delnic kranjskega Merkurja.
Trgovanje na prostem trguje minilo v znamenju nižjih tečajev pidovskih delnic zaradi večje ponudbe predvsem tistih delnic, ki so imele možnost zamenjave za pokojninske bone. Enotni tečaj slednjih se giblje okoli 50 tolarjev. Kot obvestilo povejmo še, da bo z 31. decembrom 1999 prenehala omejitev prenosljivosti rednih delnic družbe Gorenje, gospodinjski aparati Velenje d.d., oznake B, ki izhajajo iz postopka interne razdelitve. Po izvršeni spremembi bodo imele vse prosto prenosljive delnice oznako GRVG v centralnem registru Klirinško depotne družbe.
ILIRI KA
Blaž Seražin, Ljubljana, 21-Dec-99 Ulrika Borzno Posredniška Hiša d.d.
OPRAVIČILO
V novembrski številki časopisa nam je pri podnapisu slike v članku “Delegacija Slovenskega parlamenta na uradnem obisku v Kanadi” izpadel del besedila. Podnapis bi se moral pravilno v celoti glasiti:
“Predsednik slovenskega parlamenta dr.Janez Podobnik in poslanec Vladimir Čeligoj med slovenskimi izseljenci. Desno Lojzka Štefančič z Bača pri II. Bistrici, levo hčerka Mirjam.”
Vsem prizadetim se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
DOPOLNILA ZA PRORAČUN RS ZA LETO 2000 ZA DRŽAVNE CESTE NA BISTRIŠKEM
Zadnja leta se na državnih cestah v občini Ilirska Bistrica zelo malo dogaja. Človek bi rekel, da je pristojno ministrstvo za promet in zveze vse svoje finančne sile usmerilo na Štajersko, od koder je doma minister. Direkciji RS za ceste, ki je izvajalec del na državnih cestah pa pridejo prav razni izgovori. Predlanskim, ko sem večkrat urgiral za obnovo posameznih cest na Bistriškem, so mi rekli, da so porabili denar za papežev obisk, lani, ko sem ponovno skušal doseči, da vendarle naredijo nekaj v naši občini, so mi dali odgovor, da je ves nerazporejeni denar šel v Posočje. Letos so se opravičevali, da so jim zmanjšali sredstva za popravilo državnih cest. Tako državne ceste, katere je dolžna vzdrževati in popravljati država, v naši občini še čakajo. Dobrih 800 m ceste so letos poskusno preplastili od Zabič proti Ubršu (gre namreč za klasičen način asfaltiranja) ter na cesti Ilirska Bistirica-Podgrad so pri Zaljčih preplastili daljšo krpo.
Ker tudi za leto 2000 državni proračun ne namenja skoraj nič denarja za ceste v naši občini, sem kot poslanec vložil dopolnila k predlogu proračuna RS za leto 2000.
Prvo dopolnilo je namenjeno rekonstrukciji magistralne ceste od Železnega mostu pa do križišča pri Matetu. Tu gre za izgradnjo tretjega pasu v predelih vstopov v obrtno cono Trnovo ter v podjetje Transport in carinski Terminal.
Ti priključki bi razbremenili križišče pri Matetu, Transport in Terminal pa bi dobila neposredni priključek na magistralno cesto.
Drugo vloženo dopolnilo se nanaša na povezovalno cesto Ilirska Bistrica-Sviščaki, gre za modernizacijo oziroma asfaltiranje ceste v dolžini 11.700 m, ki je še makadamska. Asfaltiranje še tega dela ceste bi bistveno pripomoglo k razvoju Sviščakov.
Naslednje dopolnilo k državnemu proračunu se nanaša na prestavitev mejnega prehoda Starod na mejno črto. Mejni prehod Starod je 1,3 km postavljen v notranjost Slovenije in kot tak povzroča velike težave obmejni policiji in carini ter nenazadnje domačinom. Zato je nujna prestavitev mejnega prehoda na mejno črto.
Zadnje dopolnilo se nanaša na študijo izvedljivosti projektov za bodočo obvoznico v Ilirski Bistrici.
Mejni prehod Jelšane je eden izmed treh glavnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško, zaradi česar se povečuje tako osebni kot tovorni promet skozi Ilirsko Bistrico. Zato je nujno začeti z načrtovanjem bodoče obvoznice in sicer tako, da bo obvoznica postala del bodoče hitre ceste Jelšane-Postojna.
Vsa štiri dopolnila so vsebinsko zelo pomembna, tako za razvoj gospodarstva, kot za samo občino, pa tudi gledano širše z vidika Slovenije. Koliko posluha bo za bistriške ceste imela Vlada RS in koliko Državni zbor RS, pa bo jasno januarja 2000.
Vladimir Čeligoj, poslanec DZ
Vsem občanom
voščim vesele božične praznike ter sreče in zdravja v letu 2000 !
REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR
VLADIMIR ČELIGOJ POSLANEC
PLANINSKO PRIZNANJE JANKU MUHI
Preteklo soboto, 18. decembra je bila v Gradu Zemono pri Ajdovščini osrednja slovenska planinska slovesnost namenjena letošnjim dobitnikom najvišjih planinskih priznanj. Ob priložnostnem kulturnem programu in svečanem nagovoru je visokoka planinska priznanja podelil predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar.
Svečano listino, najvišje slovensko priznanj e za dolgoletno odmevno planinsko delo je letos prejelo enajst posameznikov iz vse Slovenije. Med dobitniki je bil tudi dolgoletni in zaslužni član ilirskobistriškega planinskega društva Janko Muha. Njegovo planinsko udejstvovanje sega vsaj pet desetletij nazaj, ko se je z vrstniki poskusil z alpinizmom, da bi skupaj splezali kar nekaj prvenstvenih smeri v Julijcih. Kasneje pa ni odmanjkal pri nobeni društveni dejavnosti in težaških delih pri obnavljanju planinskih koč. Bilje pobudnik in dolgoletni vodja znanih zimskih vzponov na Snežnik, srečali smo ga lahko pri vseh večjih zimskih in poletnih prireditvah na Snežniku, na Sviščakih, kot vodjo ali spremljevalca številnih izletniških skupin v snežniških pobočjih. Njegovo bogato poznavanje tudi skritih kotičkov našega planinskega sveta pa je bilo izredno dobrodošlo, ko je vodil snemalno ekipo TV Slovenije ob snemanju
Zgodnje poletno jutro. Janko Muha z Ženo Marico ob sončnem vzhodu na vrhu Snežnika.
prvega dokumentarno umetniškega filma o Snežniku.
Janko Muha je že doslej prejel tudi srebrni in zlati častni znak slovenske planinske organizacije. Domači planinci našemu Janku iskreno čestitamo.
Svečano listino je PZS namenila tudi vrhunskemu alpinistu Tomažu Humarju, ki je v letošnjijeseni prvi preplezaljužno steno 8167 m visokega Daulagirija v Himalaji. Od petnajstih podeljenih spominskih plaket so kar tri ostale na Primorskem. Plakete PZS, ki se podeljujejo ob jubilejih sta prejeli obalno in novogoriško planinsko društvo za društveni petdesetletnici ter zaslužni že devetdesetletni planinec Franc Hvala iz Nove Gorice.
Tekst in slika Vojko Čeligoj

V POSTOJNI SO PRAZNOVALI OKROGEL JUBILEJ
MILKA KALC
19.5.1934-30.11.1999
Ne ni umrla !
Oči le častne je zaprla, da se po trudu in po boju, oddahne v blaženem pokoju !
Zadnji pozdrav !
pevci cerkvenega pevskega zbora iz Harij
Nedavno tega je Območna obrtna zbornica Postojna praznovala dvajset-letnico delovanja. Čestitkam ob tem okroglem jubileju so se pridružili tudi člani NUK. V imenu članov NUK: Območne obrtne zbornice Sežana, Ajdovščina, Idrija, Cerknica, Logatec, Vrhnika in Ilirska Bistrica, je stanovskim kolegom čestital predsednik ilirskobistriške Območne obrtne zbornice Stanislav Skok. Ob tej priložnosti je predsedniku postojnske zbornice Janezu Marinčiču izročil priložnostno darilo, sliko domačega slikarja Jožeta Šajna z motivom Ivetovih mlinskih koles.	A.P.
MEDVEDEK
Prve dni decembra smo dobili v Ilirski Bistrici prvo specializirano prodajalno igrač. Prodajalna Medvedek na Prešernovi ulici 9 nudi: plišaste igrače vseh velikosti, razne sestavljanke, miselne in družabne igre, vse vrste plastičnih in kovinskih avtomobilčkov, keramične punčke in klovne, igrače za najmlajše in še marsikaj. V mesecu decembru nudijo deset odstotni popust. Pri njih je mogoče tudi barvno fotokopirati.	A.Penko
MIKLAVŽEVANJE
S sv. Nikolajem so povezani posebni običaji. Na predvečer 6. decembra mož z belo brado obišče otroke in jih obdari ali pograja, če niso pridni. Ilirskobistriške otroke j e obiskal v cerkvi sv. Jurija. Ob tej priložnosti so domači skavti pripravili krajšo igrico, s petjem pa sojo polepšali pevci cerkvenega, otroškega pevskega zbora iz Ilirske Bistrice, pod vodstvom Damjane Skok.	Alenka Penko
c	—\
SREČNO 2000 !
Staro leto živi od spominov, novo od pričakovanj.
Naj Vam novo leto prinese vse tisto, kar je staro pozabilo.
Vsem ljudem dobrega srca iskreno voščilo!
Območno zdmženje Rdečega križa Ilirska Bistrica
Dom starejših občanov
STATI IN OBSTATI ZA DANAŠNJI IN PRIHODNJI ČAS
Naj mi bo dovoljeno v tem skrivnostnem času, ko se človek z zazrtostjo obrača v svoj notranji svet, razmišljati in pisati o glasno izgovorjenih željah ljudi, ki v svoji pozni jeseni življenja dejavno razmišljajo o prihodnosti.
Dom starejših občanov Ilirska Bistrica-hiša v katero mnogi prinesejo le dušo, ki se je ne da ubesediti, je tudi hiša ljudi, ki s svojo živostjo, razmišljanjem, ustvarjalnostjo in nikoli do konca odkrito modrostjo, dajejo življenju poseben optimistični utrip. V pretakanju neštetih energij nas medsebojno povezujejo kot mostovi nad deročo reko.
Novoletna razmišljanja naših stanovalcev prihajajo iz srca in tako bodo med nami tudi sprejeta.
Gospod JANEZ (72 let), kije že pet let nepokreten, si želi le to, da bi lahko sam, brez pomoči drugih, opravil vsaj osnovna osebna opravila.
v
LJUBOTOVA želja (51 let) je, da bi medicinska stroka toliko napredovala, da bi se končno našlo zdravilo za njegove bolezenske težave, pred desetimi leti gaje bolezen pahnila v invalidski voziček in v popolno odvisnost od drugih ljudi.
Gospa IVANKA (80 let) želi mir ljudem in rešitev za mlade ljudi, ki so zapadli v odvisnost od mamil. Seveda pa je njena osebna želja, da bi bila vsaj toliko zdrava, da bi sama poskrbela za sebe in moža.
Gospod ANDREJ (91 let) si želi, da bi preživel leto 2000. Eno leto ni veliko, njemu pa pomeni mnogo, če samo pomisli ”, kaj vse bo še lahko videl v tem strašnem tempu novih znanstvenih odkritij.”
Gospod ALBIN (73). Čeprav se še navaja na svojo slepoto, ki gaje umaknila v drugačen svet, se veseli vseh novosti, še posebej napovedane šolske reforme. “Na generacijah mladih ljudi napredek sloni”, razmišlja gospod Albin.
Mira LENARČIČ
LUC MIRU IZ BETLEHEMA -v Ilirski Bistrici že osmo leto
Luč miru iz Betlehema tudi letos v naših srcih in domovih. Vsako leto gre v Betlehem po lučko otrok iz Avstrije. Z Dunaja pa jo skavti in drugi raznosijo po večini evropskih držav. V Ilirsko Bistrico so luč miru prinesli in skavti in skavtinje ter k sodelovanju povabili tudi tabornike in mladinske skupine. Ob prihodu luči miru so na Plaču pripravili kratko prireditev, kije bila posvečena širjenju miru, druženju in prižigu luči, ki sojo zatem ponesli na svoje domove.
Z akcijo “Luč miru” je leta 1986 začela avstrijska televizija.
Vsako leto malo pred božičem otrok prižge svečko v Betlehemu.
Njen plamen pa se s pomočjo skavtov raznese po večjem delu Evrope. S pomočjo katoliških skavtinj in skavtov ter tabornikov bo zagorela v več kot 30.000 domovih po naši domovini. Lani so luč miru prinašali kot znak Evrope miru s sporočilom upanja in zaupanja. Poslanica letošnje Luči miru iz Betlehema po Sloveniji je: srce sije.
Ilirsko Bistriški skavti so prinesli luč miru v Ilirsko Bistrico že osmo leto. Letos je na Plaču zagorela v nedeljo, 19.12.1999 ob 16.30.
Skavtski voditelji so ob sprejemu zaigrali igrico, ki je prikazovala družinsko življenje, prikazovali diapozitive ter prebrali letošnje sporočilo luči miru, ki se glasi: “Rada bi razsvetljevala tvoja jutra, da bi se zbujal z nasmehom, rada bi grela tvoje srce, da bi utripalo za druge, rada bi ti vlivala pogum in dajala moč, da bi izpolnil svoje poslanstvo in končno bi se rada s teboj zahvaljevala za ta čudovit dan, za to čudovito življenje.” Ob koncu so skupaj zapeli nekaj pesmi, zbrani pa so drug drugemu prižgali svečo, ki naj bi gorela na sveti večer, 24. decembra na oknih, v vseh krajih po Sloveniji.
V tednu do božiča bodo skavti in skavtinje ter taborniki luč miru nosili ostarelim in osamljenim v svoji bližnji okolici.	PŠ
... prava misel ko se zbudim, in zadnja ko zaspim, si ti...
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in pra ata
ANTONA GAŠPERŠIČA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih in bolečih dneh stali ob strani, vsem ki so mu darovali cvetje in svečke in vsem ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot.
Hvala osebju na intenzivnem oddelku bolnišnice Izola.
Hvala Strle Jerici za recitacijo njegovih lastnih pesmi, Stegu Jožetu za podano pesem, katero je spisal njemu v spomin, župnikoma Premrl za nepozabni obred in pevskem zboru iz Kranja.
Prem 11. 12. 1999
Žalujoči: VSI NJEGOVI
DRUŠTVO SOŽITJE IL. BISTRICA v LETU 1999 IN ll
LETO 2000
Mejniki v življenju so različni: o j so že zelo zgodaj izpostavljeni preverja 1 kaj so dosegli pred vstopom v šolo (Kaj„||
prav, kaj ne, kaj mislijo drugi in SP'
mislijo prav ali ne, ta zgodba nima
koiNj
Potem šola, konferenca, zaključni izp' izpiti vsake vrste brez meja.
Nekatere vrste izpitov ali intervj' tudi pregled dela v preteklem letu, P3 bo v osebnem življenju ali poklicneff — So pa dejavnosti, ki niso pridobi®^ vezane na denar in poslovne uspehe- ( humanitarna društva in združenj3. y prostovoljci skrbijo in lajšajo stike lju , ^ V našem kraju sta uspešna Rdeči kr ,Zai Karitas.	Jstr
Ožji krog delovanja pa ima naše
Sožitje, društvo za pomoč
prizadetim. Društvo, kjer so vklj1'1' -jSl;;
F	J • niiho^k
osebe, ki pomoč potrebujejo, člani nj11 v Ag( tudi veliko prijateL J d
družin, pa zagovornikov je z nami, prijateljev, J itn zavedajo, da smo vsi povezani in . J zb drugega potrebni. Prijatelji, ki imajo W A in pravijo, da tudi veliko dobijo. se c"

marsičesa naučijo, ne matematike,	^
pač pa modrosti, ljubezni, s° " ®ta spoštovanja pa še in še.	., (eri, ,ar
'S‘ :C'
Naj bo ta glas tudi vabilo še marš družini v našem širšem kraju, ki morejo odpreti in omogočiti sV^|(j ai'
prizadetim otrokom, bratom ali s * n kako lepšo urico, pa tudi sebi PP^jeitj^3
novo energijo, srečanja s prijatelji, < skrbi in bolečine.	„ uyjlA ^
Vsem našim prijateljem najlepš3 Nn i in obilo sreče v letu 2000	..
Letos smo se veliko družil1- ^ druženje ima namen skrb za oS(jravj*j^' posebnimi potrebami, za njihovo ji (šport, igre, sprehodi), ohranjan	N
pridobivanje novih znanj in spretn°s	sči
sreča<
Tako smo imeli srečam - j$i
--»C*
Ratečevem brdu, kjer so nam nu
i gostoljubje na kmetiji Pri 2aneZ^M j” - Pri “Bubcu” smo preživeli šp01^;h
- Jeseni smo spoznali vas fC kmečka orodja, živali na kffl®tlNe s3 ‘j prijetno sprehodili. Enkratno ^oZ*j'rejc'^lj ^
nam pripravili ob sprejemu pri An
z muziko in petjem.	ljubki
Zares, vsi smo imeli polna srca
in posebne sreče.	flju n'
-	Preživeli smo teden na letova starši, skupaj z našimi otroci v
-	Trije naši varovanci so se g0c.
“tabora brez staršev” s spremljeva delavko Sonjo.	vj)ceHt ^
Dva dni smo preživeli starš' ^
seminarju na Mašunu, kjer sru°
seminarju na iviasunu, kjv* . ^ - tj. poslušali predavanja,	eJc
n3’ h
ŠT7
spoznavali okolico Mašuna in se
Za naslednje leto bo 0 ^	^
prizadevanja podobna in rn0offr6li uspešnieša. Gnani, da se bodo 0a<rl,sčf
onM
uspešnješa. Upam, da se ekateri, posebno mlajši, L ~ - . i potrebo po naši družbi. Obenem J
v# j; :'si
njihova pravica.
'tri,
G
hb
SREČNO V LETU 2000!	co0 ^
Predsednica drusW°jiH j n
%
Predsednica
Mink“lln.
PLANINSKO DRUSTV SNEŽNIK
ILIRSKA BISTRICA
OB VSTOPU V LETO 2°°°
ŽELI VSEM SVOJIM ČI>N PRIJATELJEM in - SODELAVCEM -OBILO OSEBNE sRE. TtH’1 ZDRAVJA, USPEHOV PA p0fl PRIJENTIH PLANINSKIH V NARAVO IN GORE'
RAZVESELITE SEBE*^
RAZVESELI ltt PRIJATELJE ZNABA “KNJIGE O SNEZNIK^^tJ MONOGRAFIJE O SNE* in organizirane^ PLANINSTVU POD N
GASILSKA TEKMOVANJA
PLIN ZA MIKOZO
Ilirska Bistrica-Na južnem izhodu Bistrice, proti Hrvaški meji, nastaja sodobno poslovno-trgovinski center Mikoza. Prejšnji teden so ga priključili tudi na sistem plinskega omrežja v Cankarjevi ulici. Kopanje kanalov in polaganje plinske instalacije je potekalo po pločniku (na sliki) ob Bazoviški cesti, zato je bil promet nekaj dni oviran. Plinifikacijo vodi ljubljansko podjetje Apegas.	Tekst-foto: Petar Nikolič
GLASBA ZA SVOJO DUŠO IN PRIJATELJE
OB MESECU VARSTVA PRED POŽAROM
r tekmovalnih ekip na občinskem tekmovanju v Piami
okviru meseca varstva pred
zveza Ilirska tradicionalno
i^-arom je Gasilska strica organizirala
.^iK^sko gasilsko tekmovanje po razpisu ,a K Občinska in regijska tekmovanja so Jokala v letu 1999, v letu 2000 pa se bodo ,v-.aaBovalci regijskih tekmovanj pomerili J! državnem tekmovanju. Občinsko rni^ovanje se je odvijalo na območju iji Piama Podgrad za vse starostne yilV.e80rije gasilskih društev bistriške , 'ne v nedeljo 26. septembra 1999. jul Pionirji so tekmovali v vaji z vedrovko /lafeti z ovirami, mladinci v vaji z [Cit ,rarni in štafeti na 400 m z ovirami. Člani A 'anice so se pomerili v vaji z motorno J/alno in štafeti z ovirami, veterani pa giii s hidrantom in vaji raznoterosti. et tokratno tekmovanje je pokazalo, da ujetja število tekmovalnih ekip najmlajših
jlai ^aj je bilo teh le šest iz petih društev. \ n >zmed vzrokov je tudi majhno število -Saj nekatera društva v vasi ne morejo , sCatl niti eno desetino pionirjev ali
A Fincev.
bili
Na regijsko tekmovanje $Cene naslednje ekipe:
Pionirji: 1. mesto PGD Il.Bistrica, jj; mesto PGD Knežak; ponirke: 1. mesto PGD Vrbovo ^ladinci: 1. mesto PGD Il.Bistrica, mesto PGD Podgora;
'Mladinke: 1. mesto PGD Podgrad plani A: 1. mesto PGD Knežak,
. mesto PGD II. Bistrica,
mesto PIGD Piama Podgrad, c mesto PGD Il.Bistrica planice A: 1. mesto PGD Knežak plani B: 1. mesto PGD Ilirska Bistrica
Veterani:
■ mesto PGD Jelšane;
M gasilska zveza Ilirska Bistrica je bila jv °rganizator letošnjega regijskega sitega tekmovanja Obalno kraške Ji' Tekmovanja se je udeležilo 56
š=t27k,h
ekip v vseh starostnih kategorijah /e ^ru®tev 'z Oba*116 gasilske zveze x. r> Kraške gasilske zveze Sežana in
/ Ll.ske zveze Postojna in GZ Ilirska d' rica
,, pasilsko tekmovanje je potekalo 10. ra 1999 na športnem ogrišču NK
>lt‘a Bistrica v Ilirski Bistrici ob lepem ijden
v Cev. Gasilska zveza Ilirska Bistrica
1,1 č/m vremenu ob velikem številu
<sji JSanizacijo tekmovanja vključila vsa i]e ka društva v občini. Tekmovanje je L °bro pripravljeno, saj je več kot 700 Učencev, tekmovalcev, njihovih L Nvalcev, mentorjev, sodnikov in L 'Zatorjev zadovoljno zapuščalo jjje°Vanje. Sodnikom obalno kraške L s° Pomagali tudi sodniki iz severno E/pke regije. Za izračun rezultatov je ^ 'c uporabljen nov računalniški pro-[ 0baS'lske zveze Slovenije.
razglasitvi rezultatov je vse Ke/<ttlCe P°z^ravB predsednik Gasilske Pdar J'rska Bistrica Anton Delost in Ijj 1 da ima gasilstvo na Bistriškem letno tradicijo, kar zagotavlja |j 0 delo te humanitarne organizacije. JP/šno izpeljano organizacijo aniaje ocenil tudi poveljnik Obalno i%r. r5S'je in predsednik tekmovalnega \ $e Matjaž Verbič. Glede na prejšnja ^ w Je na tokratnem tekmovanju zbralo
20 odstotkov več ekip in tudi njihovo znanje se izboljšuje. Manj razveseljiva pa je bila ugotovitev, da tudi na regijski ravni, tako kot na občinski, pada število ekip pri mlajših kategorijah kot so pionirji in mladinci. V kategoriji pionirk je nastopila samo ena ekipa v celi regiji.
Na državno tekmovanje, ki bo potekalo v letu 2000, so se iz vsake kategorije uvrstile tri prvouvrščene ekipe, iz naše naše občine kar 7 ekip in sicer so to naslednje ekipe:
Pionirji: 1. mesto PGD Il.Bistrica, Pionirke: 1. mesto PGD Vrbovo Mladinci: 1. mesto PGD Il.Bistrica Članice: 3. mesto PGD Knežak;
Člani B: 3. mesto PGD Il.Bistrica; Veterani: 1. mesto PGD Il.Bistrica,
3. mesto PGD Jelšane;
Ob tej priliki se Gasilska zveza Ilirska Bistrica zahvaljuje vodstvu Plame Pur za omogočitev treningov in tekmovanja na območju družb Plame za občinsko tekmovanje, Nogometnemu klubu Ilirska Bistrica za igrišče za izvedbo regijskega gasilskega tekmovanja in Slovenski vojski 42. brigadi za pomoč pri namestitvi šotorov za regijsko tekmovanje.
Boža Rozman
PTIČJI VRT
Goran Kinkela ima v Podbežah pri Podgradu pravi ptičji vrt, ki j e gotovo nekaj posebnega. Z živalmi se ukvarja že kakšnih deset let. Na vrtu ima skrbno urejen parkin v njem kamnite hišice, potok z mlinom in seveda fazane. Posebno lepo je zvečer, ko se prižgo luči in steče voda na mlin in nato preko slapov v umetno zgrajen potoček.
našlo. Letos sem imel uspešno leto, saj je večina samic sama vzredila mladiče, nekaj pa sem jih umetno valil. Pri dražjih fazanih in racah j e težko vzrediti mladiče, nekatere samice znesejo dve do tri jajca v treh letih. V času paritve in nesnosti potrebujejo te živali popoten mir. Trudim se za dobro počutje mojih in jim skušam ponuditi hrano,
Kraljevi fazan
Zadnja leta goji predvsem ptice, ki jih v naši naravi ne bomo našli. Prihajajo večinoma iz Azije, Tibeta, Nepala,. Najbolj so mu pri srcu okrasni fazani in race.Ker so te živali vzrejene v ujetništvu, z njimi ni večjih težav.
“V začeteku je bil to moj hobi, sedaj je hobi z veliko obveznostjo. Pri živalih moram biti vsak dan, sicer bi se kmalu nakopičile težave,” je povedal Goran.
-Kakšne ptice so to in kaj imate trenutno pri hiši?
”Gre za eksotične ptice, ki so doma predvsem v Aziji, Nepalu, Himalaji... Največ imam fazanov; zlate, srebrne, diamantne, glanc-kraljeve sijajne, kraljeve, sive pavje, francoske, svinghojeve, nepal, mongolske, azijske bele, platinaste. Račje šest vrst; bahame, mandarinke, karolinke, ruvanske, mlakarice, rdečekrile. Imam šest vrst prepelic, pa še kotome, jerebice, purane, kunce, bele grlice, srako in še kaj se bi
kije podobna nj ihovi v naravi V času paritve jim prostor posebej pripravim tako, da imajo samice čimveč zavetja. Če ga nimajo, se pri nekaterih vrstah lahko zgodi, da samec po paritvi samico ubije.”
-Takšen hobi je gotovo povezan z precejšnjimi stroški. Kakšne so cene teh živali?
“Te živali imajo različno ceno, stanejo tudi do tisoč mark. Pavji fazani naprimer so pri nas zelo redki, mogoče so štirje pari v Sloveniji. Plodni so šele tretje leto, takrat samica znese tri do štiri jajca, zato imajo tudi visoko ceno. Vrste, ki jih je več so cenejše, okrasne račke naprimer stanejo okoli deset tisoč tolarjev.”
Tale ptičji svet si seveda lahko tudi ogledate. Mogoče se boste tudi vi odločili za katero od teh živali, ki jih Goran vzredi in odda.
Če se odločite za obisk, najprej pokličite na tel.: 067/85749 ali 041/564749.
Ptičji vrt
ILIRSKA BISTRICA- Med meščani ilirskobistriške občine je vse več muzikantov tudi med ženskami, zato vam prestavljamo duet harmonikarje Vojko PIRIH iz II. Bistrice in Ankico UDOVIČ iz Jelšan. Vojka na klavirski harmoniki igra že od svojega devetega leta, njena kolegica j e začela raztezati meh diatonične harmonikešele pred dvema letoma. Obe igrata na svojih instrumentih največkrat za "svojo dušo” , včasih pa tudi za prijatelje.
Tekst - foto: Petar Nikolič
S TRADICIJO V PRIHODNOST
Letošnje novo leto bo še posebej slovesno.
In prav zato se vsi še natančneje oziramo na svoje dosedanje življenje, ustvarjanje, delo.
V Zavarovalnici Triglav smo z doseženim zadovoljni.
In kot ponosni nasledniki 100-letne tradicije slovenskega zavarovalstva smo prepričani, da bomo tudi v novi eri ohranili položaj vodilne slovenske zavarovalnice.
Dvatisočkrat srečno!
Svojim poslovnim partnerjem, sodelavcem in zavarovancem želimo prijetne praznike, nepozabno praznovanje novega leta in v vseh pogledih uspešen začetek novega tisočletja.
Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Postojna
Letošnja druga ponovitev razstave “Živimo zdravo - jejmo sadje” je pritegnila lepo število obiskovalcev. Organizatorji Občina, Območna obrtna zbornica in Kmetijska svetovalna služba Ilirska Bistrica pravijo, da jih je bilo čez dvatisoč.
PRIHOD KRALJEVE VISOKOSTI
Otvoritvi razstave je prisostvovala grofica in grof, v spremstvu grajskih gospa, vitezev, grajskega pisarja, služničadi in dvorskih zabavljačev iz Podgore. Podložniki so grajsko gospodo sprejeli z vsemi častmi. Njen prihod so napovedali mladi trobentači bistriške godbe na pihala, s priljubljeno “Od Trnova do Bistrca”, profesorja Josipa Grgasoviča. Tudi pozneje, med samo prireditvijo, so se tlačani zelo spoštljivo obnašali do grajske gospode, tako da vojščaki Snežniške konjenice niso imeli pretiranega dela.,
Otvoritev razstave so organizatorji zaupali članicam pevske skupine Bistriške škuorke, ki so prinesle na glavi zvrhane pletenice jabolk. Enourni program ob otvoritvi so polepšali redni popotniki takšnih prireditev: pevska skupina Sušeč in Bistriške škuorke ter ansambel Snežnik. Skozi zgodovino sadjarstva se je pozneje sprehajal moderator Tomo Šajn, ki je povabil pred mikrofon vrsto zanimivih sogovornikov. Izvedeli smo marsikaj novega, med drugim tudi, da je blato brkinska posebnost.
DRENJ POD ARKADAMI
Ves čas se je nekaj dogajalo pod grajskimi arkadami. Sodobni žganjekuhar Matjaž Bubnič s Pregarij je zakuril pod bakrenim, brkinskim kotlom in skuhal pravo žgnjico iz letošnjega pridelka. Dani Kirn iz Čelj je “tri” jabolka in ponujal sladek, jabolčni mošt. Največji drenj je bil kot običajno okrog ribanja zelja. Pretkani zeljar Tone Vahtarjev s Topolca, je bil tokrat sicer v nekoliko okrnjeni sestavi, a mu zaradi tega pomočnic ni manjkalo. V soboto so mu
ŽIVIMO ZDRAVO]
priskočile na pomoč članice KTŠD Prem, | fotografska razstava gradu pred, med in po v nedeljo pa gospodična Mara Bubčeva v	obnovi. Graščakinja Mojca je skrbela še za
“mašni” opravi. Ni kaj, dober glas seže v	grajski stolp, kjer so našli svoje mesto
deveto vas !	| izdelki vseh ilirskobistriških osnovnih šol,
OBNOVA PREMSKEGA GRADU
Častne goste: ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška, postojnskega župana Josipa Bajca in poslanca v državnem zboru Vladimirja Čeligoja, je pozdravil podžupan Vitomir Dekleva. V kratkem nagovoru je poudaril pomen sadjarstva v Brkinih, ki se veže na vrsto drugih gospodarskih dejavnosti, predvsem obrt in turizem.
Načelnica za gospodarstvo in finance Občine Ilirska Bistrica Nevenka Tomšič je predstavila projekt obnove premskega gradu, ki poteka od leta 1996 dalje. V tem času se je na gradu marsikaj spremenilo. Uredili so dostop do gradu, pripeljali elektriko, zamenjali okna in polkna, obnovili arkade in vodnjake in uredili grajsko dvorišče. Načrtov je še veliko, a so žal omejeni s finančnimi sredstvi. Kljub temu načrtujejo ureditev sanitarij in obnovo velike grajske sobe. S pomočjo sponzorjev Krajevne skupnosti Prem in domače gostinke Dunje Frank jim je uspelo v letošnjem letu osvetliti grajsko poslopje
z reflektorji. Ob tej priložnosti je Tomšičeva spregovorila o prizadevanjih preminulega premskega rojaka, alpinista Bojana Počkarja, za revitalizacijo Brkinov, še posebej vasi Prem in romanskega gradu.
Minister Janko Razgoršek je pohvalil obnovo in spregovoril o svetovnih in evropskih trendih, ki so naravnani v smeri sonaravnega turizma. Sam ni zagovornik masovnega turizma, ampak smatra, da se mora Slovenija turistično razvijati kot celota. Še naprej bodo obnavljali zgodovinske objekte, ki morajo postati središče dogajanja. Prav slednje je porok za razvoj turizma v nekem kraju.
Mojca Memon je predstavila delovanje Turistično informativnega centra občine. Delo tega za turizem tako pomembnega centra je bilo skozi fotografijo predstavljeno na grajskih hodnikih. V grajski kapelici je bil na voljo prvi prospekt vasi Prem in
vrtcev, nekaterih društev in ptice znane družine Kinkela iz Podbež.
PRVO GRAJSKO NADSTROPJE JE BILO V ZNAMENJU OBRTI
Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica sodeluje pri organizaciji razstave že od samega začetka. Sekretarka Alenka Penko je ob tej priložnosti povedala, da se tudi letos člani zbornice predstavljajo s predelavo. Ker pa leto poteka v znamenju slovenske kulinarike v turizmu, so pritegnili k sodelovanju enajst gostincev, ki so predstavili sadno ponudbo svojih lokalov. Ob tej priložnosti je spregovoril še znani predelovalec sadja Srečko Sanabor iz Harij, ki suši vse vrste sadja in od nedavnega tudi korenček. Izdeluje štiri vrste kisov: jabolčnega, čemaževega, balzamičnega in borovničevega ter jabkouc in žvižgouc, za posebne priložnosti in posebne goste.
SPRVA CVETJE, DANES PESEM
Delovanje članic Kulturno turistično športnega društva Prem, ki so bile tokrat še posebej lepo napravljene, je orisala predsednica društva Jerica Strle. Ideja o ustanovitvi društva seje članicam porodila, ko so izdelovale papirnate rože za “vizito”. Dejavnost, ki je za Prem še posebej značilna, je kmalu postala prava umetnost. Danes jih poleg papirnatih rož povezuje tudi lepa pesem. V ta namen so ustanovile žensko pevsko skupino, nepogrešljivo na vseh prireditvah v domačem kraju, za katere tudi same poskrbijo.
BRKINSKO SADJARSTVO NEKOČ IN DANES
O zgodovini sadjarstva, prvi razstavi leta 1913 na Premu, intenzivni obnovi sadovnjakov po letu 1950 in strategiji razvoja te dejavnosti je spregovorila kmetij ska svetovalka Danij ela Volk. Občina premore veliko primernih mest za razvoj nasadov, tudi tranvniških, o katerih je bilo v ponedeljek organizirano posebno predavanje.
Razstavo je odprl predsednik Društva brkinskih sadjarjev Stjepan Miše, ki je ob tej priložnosti povedal, da na razstavi sodelujejo le ilirskobistriški člani društva. Kot predsednik društva pa si bo tudi v bodoče prizadeval, da na razstavi najdejo svoje mesto še sadjarji iz občin Pivka, Hrpelje-Kozina in Divača. Skratka od tam , do koder sežejo društvene meje.
IN KAKO JE BILO V NEDELJO POPOLDNE ?
PROMOCIJA DUALNEGA SISTEMA IZOBRAŽEVANJA
Z željo po večji prepoznavnosti dualnega sistema izobraževanja in samih izobraževalcev je predsednik Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica Stanislav
___
Skok, v imenu Obrtne zbornice Slovenije, podelil posebna priznanja trem bodočim izobraževalcem: Franciju Martinčiču, Antonu Lazarju in Valterju Smrdelju. Slavnostno podelitev, ki jo je vodila Alenka Penko, so polepšali pevci cerkvenega pevskega zbora iz Harij, ki so pod vodstvom zborovodja Saša Boštjančiča zapeli dve pesmi in kvartet Bratje Boštjančič, prav tako iz Harij. Pozorni Harijci so ob tej priložnosti podarili voditeljici šopek domačih vijolic in s tem takorekoč prehiteli pomlad.
ed%
smo jim slednje le težko verjeli. Sevi pravih iger ni brez nagrad. Zanj6 poskrbeli: Okrepčevalnica Zemonska v -pekarna Drobtinica, Pecivo Lju6
Pekarna Slava, Okrepčevalnica K^ijj.
Vrtnarstvo Česnik. Kostume nastopaj01^ pa so si zamislili in sešili v Mod116 šiviljstvu Venčka v Jasenu.
ZADONELA JE PESEM
SADNE IGRE
V drugem delu nedeljskega programa sta Alenka Penko in Aleš Zidar povabila obiskovalce, da se pomerijo na sadnih igrah. Navdušencev, ki so se pod strogim očesom tričlanske komisije ( Nevenka Tomšič, Mojca Memon in Stanko Skok) preizkusili
predlagala, da skupaj s premskimi p° zapojemo narodno Snoč pa dau. SkuP ,cl
nastop so nastopajoči in obisk0' „ ponovili še ob zaključku nedeU®^^ |
programa, ko so vsi skupaj zapeli en° -naj lepših nabožnih pesmi, Marij3
življenje.,
na jabolčnem plesu, tekmovali za najdaljši olupek, kdo najhitreje zriba jabolko ali kdo ga najhitreje poje, je bilo veliko. Še več je bilo navijačev, ki so spodbujali tekmovalce. Za prijetno vzdušje je ves čas skrbel ansambel Primano s Prema. Predstavili so se kot debitantje, a so bili tako dobri, da
SADJE IN IZPELJANKE
ek< I
Stare in nove sorte jabolk ter jV3j’S6 drugo sadje je razstavilo enai	so L Pt
ilirskobistriških sadjarjev. 0°	L'
jabolk so bila na ogled: gorisk to0'U sevka, krivopecelj, bobovec m J
JEJMO SADJE
pripravlja: Alenka Penko-
LETO KULINARIKE IN VINA V TURIZMU
V letu, ki poteka v znamenju slovenske kulinarike in vina v turizmu, so se še posebej izkazali ilirskobistriški gostinci. Več kot petnajst različnih jedi iz sadja je razstavila Gostilna Pod gradom iz Gornje Bitnje. Okrepčevalnica Baša iz Ilirske Bistrice je skuhala brkinsko sadno kosilo, za nekatere manj znane jedi kot je naprimer prosena kaša s suhimi slivami, je poskrbela Gostilna Potok iz Dolenj. Okrepčevalnica Kudra iz Vrbovega j e ponudila pico iz suhega sadja, Bistro Majda iz Kosez pico iz svežega sadja, vse mogoče sadje je razstavila zelenjava Tutti-frutti iz Ilirske Bistrice. In prav v tej zelenjavi so izdelali ogromen adventni venec iz sadja. Prihajajočega leta 2000 so se spomnili pri Cocolu v Podgradu. Za to priložnost so predlagali tri vrste okusnih sadnih sladic. Z domačimi, sadnimi jedmi postrežejo tudi v Okrepčevalnici Kmečki turizem Mavrič, ki jo od nedavnega vodi Eudena Ljubič. Pri Korajžniku so si Božič omislili v rdeči barvi, s štruklji iz sadja. Gostilna Erna se je namenila pričakati letošnje praznične dni v modri barvi, z ogromno orehovo potico in pečenimi orehi, v ogromni pleteni košari. Pogrinjek v letos zelo modni pink barvi je pripravila Gostilna Pri Davorju iz Mereč, ki je poleg sadnih jedi predstavila še posebnost njihove ponudbe, osebni jedilni list. Za dekoracijo razstavnih prostorov je poskrbela cvetličarna M iz Ilirske Bistrice, nekoliko pa je priskočila na pomoč še cvetličarka Lucijana Kreševič iz Podgrada. Zanimivega kuharja z zeljnato glavo si je zamislila
Pa: zlati delišes, jonagold, idared, smith, jonagold, elstar,gloster in ,rQse. Med hruškami smo našli: i,tvenko, pastorjevo, konferans in vvinter
!."• Za kaki je poskrbel eden izmed rkobistriških sadjarjev, ki sicer živi v L' Anton Šircelj iz Prema je ponujal
t‘‘C 1 n narnlia X 1 i V-n nciurliičpnip
|ae in nešplje. Veliko navdušenje J.^ovalcev je poželo zimsko drevo Aa Jožeta Franka. Poleg samega sadja L' obiskovalci lahko ogledali še staro in jr bteraturo s področja sadjarstva, stara S?1 anja, ki so jih prejeli ilirskobistriški ^rii, pletene košare in flaškone pletarja > ‘a Boštjančiča z Brc in zanimiva stara lija zbiralca Ivka Primca iz Tominj. A°valcem je bila na voljo zgibanka Aka sadna pot, lahko so se seznanili s he8ijo razvoja sadjarstva v občini ali ^ kovali mobilno torbo za obiranje Aa Danila Gašperšiča. Pisano paleto taoih pijač: sadjevec, viljamovko, r^Vec in sadjevec z dodatkom rutice, ^.cJ'ke in dmule, je prispeval sadjar Ivan Si j*- Med izdelki smo našli še Sanaborjev f "ničev proizvodni program ter izdelke lAa Grahorja in Vilka Škraba, ki se L ar pripravljata za prehod v domačo ogled so bili čebelarski izdelki L°y Čebelarskega društva Anton lt]CršiČ iz Ilirske Bistrice in slastna,sadna itVa Društva kmečkih žena Ilirska pa.
IZŽIVELA JE PUSTA GRAJSKA
linice KTŠD Prem so pusto grajsko Za nekaJ dni spremenile v črno VfStene so prekrile s starimi slikami, L r Pa zapolnile s kmečkim orodjem in V gajskimi pripomočki, ki so na ogled vo rnuzeJ'h ali pa neuporabni jemljejo L! kakšnem skritem kotičku stare |'fii| Je- Pogled na vse te stare predmete L an>miv, še največ občudovanja je pri (0 1il6rc°Va'c'h vzbudilo ognjišče okrog 6t |tj)Aa 80 posedle članice društva in ,ft %r-a e ljudske pesmi. Velikokrat so se hjs^Petju pridružili tudi obiskovalci. Ja, )d Sedele brez dela , kje pa ! Vezle so, e’ Pletle, kvačkale, izdelovale
papirnate rože, lutke iz ostankov blaga, slikale na steklo,... Poleg tega so pokazale nekaj ženskih kmečkih opravil: trle so orehe, luščile fižol, prale robo v škafu, “žgale kavo” v “breštulinu”, rezale in sušile krhlje, slačile koruzo... Na ogled so postavile kar nekaj izdelkov, ki jih je bilo mogoče tudi kupiti: razglednice z motivi Prema in okolice, rože iz krep papirja in poslikane steklenice. Na mizi ob petrolejki so imele številne dobrote, kot se za prijetno družbo spodobi. Sploh so se imele lepo, škoda le, da na ognjišču ni res zagorelo, saj je bilo v gradu dokaj mrzlo.
oblikovalka Milojka Primc iz Ilirske Bistrica.
SADJE TAKO ALI DRUGAČE
S sadnim proizvodnim programom so se predstavile vse štiri domače pekarne: Drobtinica, Slava, Ljubica in Mlinotest. Žganjekuhar Matjaž Bubnič je ponudil praznično polnitev slivovke in borovničevca, Srečko Sanabor pa praznične darilne pakete suhega sadja in kisa. Po razstavljenem sodeč je letošnja izbira daril
NASVIDENJE NASLEDNJE LETO
Organizatorji, razstavljavci in obiskovalci so bili enotnega mnenja, daje bila prireditev enkratna, zato bi jo veljalo ponoviti naslednje leto. K prijetnem vzdušju so nedvomno pripomogli tudi učenci Osnovne šole Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, ki so v sadnih kostumih opozarjali na zanimivo razstavo.
Alenka Penko
bogata. Množico teh smo našli med spominki Milojke Primc: glinene ure, poslikano stekleno embalažo, stekleno embalažo z dodatki gline in še marsikaj. Med proizvajalci Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica smo zasledili še Marico Vrh z Gornjega Zemona, ki se ukvarja z izdelovanjem zaščitnih rokavic za vse mogoče poklice. O kvaliteti slednjih smo se prepričali že ob pripravi razstavnih prostorov. Zares so enkratne !
Ob tej priložnosti se organizatorji razstave zahvaljujejo vsem razstavljavcem, nastopajočim in sponzorjem. Poimenski seznam bo objavljen v glasilu Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica, Informacije.
V ZNAMENJU PTIC
V dneh od 31. novembra do vključno 5. decembra t.l. je v večnamenski dvorani v Zabičah pri Ilirski Bistrici potekalo 9. državno tekmovanje ptic. Pokrovitelj tekmovanja je ilirskobistriški župan dipl. ing. Franc Lipolt.
201™ omm t
6250 ILIRSKA BISTRICA 5.12.1999
Organizacijo tekmovanja in razstave j e Zveza društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije zaupala Društvu za varstvo in vzgojo ptic "Snežnik” Ilirska Bistrica, ki prav letos slavi 20-letnico uspešnega delovanja. Društvo j e uspešno organiziralo tudi 2. tovrstno državno tekmovanje v Ilirski Bistrici leta 1992.
Državno tekmovanje ptic sta pospremila dva priložnostna poštna žiga. Prvi je bil v uporabi prvi dan otvoritve razstave, v petek, 3. decembra t.l. in v likovnem smislu nosi simbol razstave, skupino ptic. Žig je oblikoval domačin Matjaž Penko. Drugi priložnostni poštni žig je bil uporabljan v nedeljo, 5. decembra na dan svečanega zaključka tekmovanja in razstave. Oblikovanje je delo Eda Seleša in Matjaža Penka.
Oba dneva, v petek, 3. in nedeljo, 5. decembra je delovala na prizorišču tekmovanja in razstave v Zabičah, med 12. in 15. uro tudi občasna pošta z uporabo ustreznih priložnostnih poštnih žigov.
Naj omenimo, daje bila tako po 80 letih znova pošta v Zabičah. Le-ta je, kot pomožna pošta, delovala do konca prve svetovne vojne, ko je z italjansko zasedo prenehala z delom. Pomožna pošta je bila pri Hribarjevih v Zabičah (danes Zabiče 55).
Vojko Čeligoj
------------^
PAPIRNICA
067/42-077
V
NOVEM LETU VAM ŽELIMO VELIKO PRIJAZNIH LJUDI.
- ....*
Pred petdesetimi leti
PRVA
PRIMORSKA
FILATELISTIČNA
DRUŠTVA
Za bistriške filateliste
“zadolženi” novogoriški zbiralci
Prva leta po osvoboditvi so bila gotovo polna novega življenja, novih pričakovanj in številnih novih pobud. Socializacija družbenega življenja je cvetela na vseh področjih, ne da bi se je prav zavedali. Ljudje vseh mogočih poklicev, nagnjenj in konjičkov so se povezovali v društva in klube, da bi tako uspešnejše zadovoljevali svoja tudi drobna veselja. Tako so tudi zbiralci poštnih znam, filatelist,i ustanavljali svoja filatelistična združenja.
Prvi so bili zbiralci v Kopru, ki so že 8. decembra 1948 ustanovili svoj Filatelistični klub, prvi na Slovenskem, in tako za pol leta prehiteli celo ustanovitev krovne organizacije Filatelistično zvezo Slovenije (24. julija 1949). Prvi predsednik koprskih filatelistov je bil Janko Filli. Kljub vsemu pa se klub ni mogel včlaniti v krovno organizacijo, ker koprsko področje še ni bilo priključeno k Sloveniji. Kot drugo filatelistično društvo na Primorskem je bilo Filatelistično društvo Idrija,ustanovljeno 9. avgusta 1949, vodil gaje Vinko Vršeč. Tretje ustanovljeno društvo je bilo Filatelistično društvo Nova Gorica s sedežem v Solkanu. Njegov prvi in dolgoletni predsednik je bil dr. Franc Marušič. Sledile so ustanovitve društev v Tolminu (28. avgusta 1949) in Postojni (4. decembra 1949). Filatelistično društvo v Ilirski Bistrici je bilo ustanovljeno 1. maja 1950 na pobudo znanega bistriškega javnega delavca in gospodarstvenika Aleksandra Ličana, ki je društvu prva leta tudi predsednikoval.
Žal j e bistriško filatelistično društvo že po nekaj letih zamrlo. Že več kot deset let pa so bistriški filatelisti povezani v sekcijo, ki deluje v okviru Primorskega numizmatičnega društva in jih vodi Iztok Ljubič. Izkupiček bistriških filatelistov je kar bogat: botrovali so izdaji treh slovenskih poštnih znamk: snežniške znamke in dveh znamk z liki brkinskih škoromatov, pripravili so skoraj 60 priložnostnih poštnih žigov in z njimi opozorili na pomembne dogodke iz sedanjega življenja pa tudi preteklosti, izdali so petdeset raznih spominskih poštnih edicij, raziskujejo domačo poštno preteklost, s filatelističnima krožkoma v Trnovem in Podgradu širijo zanimanje za filatelijo med mladino in počenjajo še marsikaj drugega..
Na nedavni slovesnosti ob 50-letnici novogoriškega filatelističnega društva, 8. oktobra t.l., pa smo iz poročil sedanjega predsednika mag. Branka Morenčiča zvedeli za zanimivo odločbo iz davnega 29. oktobra 1949, poslano Poverjeništvu za notranje zadeve OIO Gorica, s katero je tedanji “Ljudski odbor Goriške oblasti” s sedežem v Postojni...
“potrdil ustanovitev in dovoljuje delovanje “Filatelističnemu društvu Nova Gorica” v Solkanu, na območju OLO Gorica, Sežana in Ilirska Bistrica kot podružnici Filatelistične zveze Slovenije v Ljubljani.”
Zapisali so še: “Prosimo, da vročite odločbo tov. dr. Marušiču Francu v Solkanu. Pripominjamo, da bo potrebno, da se zgoraj imenovano društvo razformira, kakor hitro bodo formirana druga društva v okrajih Sežana in Ilirska Bistrica, in bo potrebno, da boste izdali Vi novo odločbo, ker takrat bo začelo delovanje društva v okrajnem merilu ne pa oblastnem kot sedaj. Smrt fašizmu - svoboda narodu! Šef odseka: Hlebec Ernest, V vednost poslano: Poverjeništvu za not. zadeve OIO Sežana in II. Bistrica.”
Čeprav Bistričani nismo nič vedeli za “filatelistično skrbništvo” novogoriških zbiralcev pred petdesetimi leti, se je društvena delegacija na jubilejnem slavju vrlim Novogoričanom lepo zahvalila za plemenito zadolžitev, ki gotovo ni bila pretežka, saj je trajala le nekaj mesecev, dokler se tudi v Ilirski Bistrici ni ustanovilo samostojno filatelistično društvo.
Bojimo pa se, da ta novica niti po petdesetih letih še ni prišla do sežanskih filatelistov.	Vojko Čeligoj
Iz dnevnega reda Občinskega sveta
v
lijet
'kil,
o<
POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV
ianiz
Vil...
Širšemu krogu krajanov so na sejah Občinskega sveta gotovo najbolj blizu vprašanja in pobude, kijih svetniki za vsako sejo pripravijo sproti. V njih se zrcalijo težave občanov in vprašanja, kijih begajo, mučijo, ne dajo miru. Za celovito informacijo moramo počakati naslednjo sejo - ko večina vprašanj in pobud dobi svoj odgovor in težo v posebni obravnavi-pregledu realizacije sklepov. Tokrat smo pobrskali po realizaciji sklepov 7. in 8. seje občinskega sveta, z dne 30. 9. 1999 in 28. 19. 1999. Podajamo kot je v zapisniku (naj vas skrajšani nazivi in imena ne motijo), povdarili smo le ključno temo vprašanja ali ga dodali za lažje razumevanje besedila, če ni bilo navedeno. Naj dodamo tudi, da svetniki na seji niso bili vedno zadovoljni z realizacijo pobud ali z odgovori na svoja vprašanja.
POBUDE IN VPRAŠANJA 7. SEJE OBČINSKEGA SVETA
...V. Gardelin sprašuje, kdaj se bodo izvedla očiščevalna dela na reki Reki, na predelu od koseškega mosta do železniškega mostu v dolžini 150 metrov, ker stanovanjske hiše na tem delu ob velikih nalivih reke Reke poplavljajo (desna stran Bazoviške ceste in del Podgrajske ulice). Predstavniki občine so namreč na sestanku s prebivalci, ki stanujejo na desni strani Bazoviške ulice zagotovili, da se bodo očiščevalne akcije pričele že v avgustu letošnjega leta.
Realizacija: Keš je na seji odgovoril, da sta bila v tem letu dva sestanka v zvezi z regulacijo in čiščenjem struge reke Reke. Na obeh sestankih je bilo zagotovljeno, da v kolikor bodo v letošnjem letu na razpolago sredstva iz vzdrževalnih del vodotokov, se bo ta predel saniralo v tem letu, drugače pa se bo za ta namen rezerviralo sredstva v naslednjem letu. Z izpostavo MOP iz Kopra je tudi dogovorjeno, da o stanju vodotov v naši občini opravijo ogled, na podlagi česar se bodo vzdrževalna dela na reki Reki ter potokih Sušeč in Bistrica opredelila v planu izvajanja za naslednje leto.
Županje še dopolnil, daje za regulacijo vodotokov pristojno MOP, katerega je občina že večkrat pozvala za ureditev teh zadev.
...Barbiš sprašuje, kako potekajo aktivnosti in postopki glede predvidene izgradnje nove tovarne pohištvenega okovja v II. Bistrici in kdaj se bo dejansko začela ta tovarna graditi. Daje tudi pobudo, da kakor hitro se bo investicija začela izvajati, je potrebno nemudoma poiskati ustrezne delavce, da se ne bi zgodilo, da bo tovarna zgrajena, delavcev, ki bi v njej delali, pa ne bo.
Realizacija: N. Tomšič je na seji odgovorila, da konkretnega odgovora o tem na tej seji ne more dati in bo pisni odgovor o poteku aktivnosti glede izgradnje tovarne pohištvenega okovja podan na naslednjo sejo OS.
Pisni odgovor: Investicija izgradnje nove tovarne pohištvenega okovja v II. Bistrici je po pisnih zagotovilih investitorja zamaknjena za 6 mesecev. Podrobnejše informacije bomo posredovali na naslednjo sejo OS, saj je v kratkem predvideno srečanje investitorja s predstavniki Občine II. Bistrica.
...Poklar pove, da je načelnika za gospodarsko infrastrukturo že večkrat opozoril, da je izvajalec, ki je v juliju zarisoval talne označbe po mestu, na delu Bazoviške ceste, točneje pri objektu v Bazoviški 3, kjer so poslovni prostori občine, iz prekinjene črte zarisal polno črto, kar sedaj pomeni, da se na tem mestu iz Bazoviške ceste ne sme zavijati na levo proti Prešernovi ulici oz. točneje proti poslovnim
prostorom v Bazoviški 3, ki s tem tudi izgubljajo stranke. Ker se kljub zagotovilom s strani uprave, zadeva do sedaj še ni rešila, predlaga, da se to čimprej uredi oz. se poda ustrezno pojasnilo, zakaj je to tako, ker je iz katastra razvidno, da mora biti na tem mestu cestišča prekinjena črta.
Realizacija: Keš je na seji odgovoril, daje izvajalec del podal obrazložitev, da se je na delu Bazoviške ceste, kjer je bila prej prekinjena črta, zarisalo polno črto zato, ker je na izstopu iz Prešernove ulice na Bazoviško cesto postavljen prometni znak, ki prepoveduje zavijanje na levo.
Županje nato zagotovil, da se bo o tem na naslednjo sejo OS podalo pisni odgovor.
Pisni odgovor: Zadeva v zvezi s horizontalno prometno signalizacijo pri objektu Bazoviška 3 je bila v pisni obliki posredovana na Direkcijo Republike Slovenije za ceste in Družbo za državne ceste. Pristojna strokovna oseba bo zadevo preverila v katastru državnih cest kakor tudi na kraju samem in temu primerno ukrepala...
... J. Šircelj glede na to, daje končana tožba med Hmezad kmetijsko zadrugo v stečaju in občino, sprašuje, koliko zemljišč je občina iz tega naslova dobila v hektarjih in kaj občina z njimi namerava (ali jih bo prodala, zamenjala za druga itd.).
Realizacija: Županje na seji odgovoril, da v tem primeru ni šlo za tožbo med občino in Hmezad kmetijsko zadrugo v stečaju. Kot ve, je stečajni upravitelj te zadruge razpisal prodajo zemljišč, ki so v lasti te zadruge, o čemer so na oglasnih deskah po vaseh izobešani seznami zemljišč s parcelnimi številkami, ki se prodajo. Poudaril je, daje določen delež zemljišč iz tega naslova pripadel po veljavnem zakonu, Skladu kmetijskih zemljišč, občina pa pri tem ni udeležena...
.. .Mihelj poda predlog Gasilske zveze II. Bistrica, od katere je v tem tednu prejel dopis za povišanje sredstev za požarno varnost in sicer da bi se iz rebalansa proračuna za ta namen odobrilo dodatnih 1.333.450,00 SIT finančnih sredstev kot znaša indeks inflacije (6,8%).
Realizacija:.Župan je na seji odgovoril, da je ta zadeva obrazložena v obrazložitvi osnutka rebalansa proračuna. Glede na to, da je bilo Gasilski zvezi 11. Bistrica na podlagi amandmaja k predlogu proračuna odobrenih 2 mio SIT sredstev za organiziranje požarnih straž, ki pa za ta namen ne bodo v celoti porabljena, uprava ni predlagala odobritve še dodatnih sredstev. Predlagal je še, da se to zadevo obravnava ob točki rebalansa proračuna občine za to leto...
...Udovič opozori na neprimerno prometno signalizacijo na magistralni četi ob bencinski črpalki Petrol, kjer je bila tabla, ki označuje mesto II. Bistrica prenešena višje, na cestišču pa je bila iz polne črte zarisana prekinjena črta, zaradi česar je na tem delu cestišča do sedaj prišlo do več hudih nesreč, predvsem zaradi previsokih hitrosti in nepravilnega prehitevanja. Za rešitev tega problema predlaga, da se tablo, ki označuje mesto II. Bistrica prestavi na konec obrtne cone z označbo omejitve hitrosti oz. da se na tem delu cestišča zariše polno črto.
Realizacija: Keš je na seji pojasnil, da bo ta zadeva poslana v obravnavo Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu...
...Gombač: Pove, daje iz odgovorov na vprašanja in pobude svetnikov že večkrat zasledil, da so na posamezna vprašanja oz. pobude svetnikov podana pojasnila kot npr.: o tem bomo razpravljali na naslednji seji, to je že zajeto v planu ... in drugo. Zaradi tega daje pobudo, da se na OS dostavi nek
Točka, ki jo ustvarja življenje
okviren program oz. plan zadev, ki se bodo obravnavale na OS v določenem obdobju ( npr. za pol leta, eno leto). Meni, da bi predlagani plan skrajšal veliko postopkov in del s strani uprave, pa tudi manj vprašanj in pobud bi bilo postavljenih, če bi svetniki vedeli, kaj se bo v določenem obdobju na OS obravnavalo.
Sprašuje še, zakaj je na cesti, ki pelje od Podgrada proti II. Bistrici, pri zaselku Zalči omejitev hitrosti na 40 km/h.
Realizacija: Županje glede 1. pobude na seji odgovoril, da se v tem trenutku ne ve, kakšne predpise bodo državni organi sprejeli s področja lokalne samouprave v naslednjih dveh mesecih. Ker se veliko zadev s tega področja zelo hitro spreminja, je težko pripraviti nek konkreten plan obravnavanja določenih zadev na OS, čeprav j e gotovo jasno, da se bodo nekatere zadeve, ki so splošnega značaja, gotovo na OS obravnavale (npr. proračun občine, rebalans proračuna, zaključni račun). Poudaril pa je, da se bo glede vseh zadev, ki se jih da opredeliti za obravnavo na OS, poskušalo sestaviti okviren plan obravnavanja na OS za naslednje leto.
Keš je na seji odgovoril na 2. vprašanje in sicer je povedal, daje pri zaselku Zalči omejitev hitrosti na 40 km/h, ker je bila s strani republiškega cestnega inšpektorja izdana odločba o omejitvi hitrosti zaradi slabega cestišča na odseku ceste, ki pelje od Podgrada proti II. Bistrici. Poudaril je, daje bil pred kratkim za rekonstrukcijo tega odseka cestišča v Uradnem listu RS objavljen razpis za izbor najugodnejšega izvajalca. Kot najugodnejši izvajalec je bilo izbrano podjetje Primorje, ki mora dela na tem odseku zaključiti do konca tega leta...
Najbolj izdelane pobude in vprašanja običajno posreduje svetniška skupina ZLSD. Tako lahko beremo:
... Jenko je na sejo posredoval pisne pobude in vprašanja ( v imenu svetniške skupine ZLSD).
POBUDE:
1.	Dajem pobudo, da se primerno obeleži grob Makse Samsa.
Realizacija: Društvo za krajevno zgodovino II. Bistrica je v soglasju s sorodniki naročilo novo nagrobno ploščo, da bo grob primemo obnovljen.
2.	Dajem pobudo, da se Razvojno ingormacijski center ustanovi kot samostojna pravna oseba.
Realizacija: Predlog za organiziranje RIC-a kot pravne osebe bo pripravljen in posredovan OS z možnostjo preoblikovanja do koncaleta.
3.	Dajem pobudo, da Občinski svet v čim krajšem času uvrsti na dnevni red akt o ustanovitvi Javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica.
Realizacija: Odlok o ustanovitvi JZ Kraške lekarne II. Bistrica mora biti sprejet s konsenzom vseh ustanoviteljic. Sprejem zavira Občina Postojna, zato še danes kljub dogovorom ni sprejet. Enostranski sprejem odloka pa nima pravne veljave.
4.	Dajem pobudo, da občina odkupi gasilski dom na Titovem trgu.
Realizacija:Ideja je bila že dalj časa prisotna, vendar je zaradi pogajanj z Ministrstvom za obrambo RS in Ministrstvom za kulturo RS o prenosu lastništva Doma na Vidmu in njegove namembnosti ter nenazadnje velikih investicijskih vlaganj v javno infrastrukturo v kulturi odmaknjena v prihodnje obdobje.
5.	Dajem pobudo, da se ustanovi občinski sklad za štipendiranje.
Realizacija: V skladu z dopolnjenim pravilnikom o štipendiranju bodo v novembru razpisane kadrovske štipendije. Javnim zavodom smo poslali dopis, da nam posredujejo njihove potrebe po kadrih.
VPRAŠANJA:
1.	Ali drži informacija, daje imela naša občina možnost prejeti že v lanskem letu 1 mio ecujev ( iz programa PHARE) za ureditev območja ob mejnem prehodu Jelšane? Ali namta sredstva niso bila dodeljena zaradi tega, ker nimamo sprejetega prostorskega plana?
Odgovor: Informacija ni točna. V lanskem letu je imel možnost prejeti sredstva PHARE mejni prehod Obrežje za zgraditev objektov za fitopatološko in veterinarsko službo. Za izpeljavo programa je bil zadolžen Servis skupnih služb Vlade RS. Glede na to, da niso imeli izdelanih projektov, finančna sredstva pa bi morali izkoristiti v letu 2000, so se odobrenim sredstvom odpovedali. Servis pripravlja projekte, ki bodo izdelani v letu 2000. Za MMP Jelšane ni bilo predvidenih sredstev iz PHARE programa.
2.	V kakšni fazi je ureditev parkirišč in prometnega režima ob zdravstvenem domu in OŠ D. Kette?
Odgovor: V izdelavi je idejni projekt v okviru odobrenih sredstev v proračunu za letošnje leto.
3.	V kakšni fazi je pobuda za premestitev sedeža obmejne policije iz Postojne v Ilirsko Bistrico?
Odgovor: Policijska uprava v Postojni je sestavljena iz: urada načelnika, urada kriminalistične službe, operativno-komunikacijskega centra in servisa skupnih služb. Obmejno delo opravlja postaja mejne policije Jelšane, ki pokriva MMP Jelšane in MMP Starod. Policijska postaja v II. Bistrici pokriva mejni prehod v II. Bistrici (železniška postaja) in varovanje državne meje s Hrvaško v celotni dolžini občinske meje (58,2 km). Inšpektor policije je lahko samo v okviru policijske uprave, ki je zadolžen tudi za področje mejnih zadev in tujcev na območju celotne policijske uprave.
4.	Kakšni so rezultati medobčinskih dogovorov o povezovanju naše občine v Južnoprimorsko pokrajino?
Odgovor: Aktivnosti v zvezi s povezovanjem naše občine z drugimi občinami potekajo v skladu z usmeritvami oz. stališči OS. Na osnovi teh stališč bomo podpisOali pismo o nameri za ustanovitev Kraško-Brkinske pokrajine, katero so podpisale že občine: Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana. Istočasno pa bodo potekali razgovori z ostalimi južno primorskimi občinami.
5.	Kakšno je stanje nezaposlenosti v naši občini?
Odgovor: Trenutno je v občini 1018 brezposelnih po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS, kar predstavlja 17% in smo prvi v regiji po nezaposlenosti.
6.	Ali so upravičene pritožbe najemnikov poslovnih prostorov, ki so v lasti občine, da plačujejo naj višje najemnine v regiji?
Odgovor: Po informacijah, ki smo jih dobili, so najemnine v Občini Postojna od 10 do 15 DEM/m2, v Občini Sežana povprečno 9 DEM/m2, v naši občini pa povprečno 13 DEM/m2.
7.	Zanima me, ali ima telovadnica na OŠ Kuteževo takšne dimenzije, da je mogoče v njej odigrati košarkarske tekme (...)
Odgovor: Telovadnica je zgrajena v dimenzijah, ki ustrezajo normativom za tekmovalni šport.
POBUDE IN VPRAŠANJA 8. SEJE OBČINSKEGA SVETA
...Ujčič: Predlaga, da se do naslednje seje OS poda konkretno informacijo o izgradnji nove tovarne pohištvenega okovja v II. Bistrici. Predlaga še, da se do naslednje seje OS poda širšo informacijo o dogovorih med občino in MORS-om ter občino in
...I
'tod
.•jjfSfad
podjetjem Kastel v zvezi z reševanj6
problematike Doma na Vidmu.	e:lesy(
Realizacija: Investicija izgradnje n°.pje ^ tovarne pohištvenega okovja v P1 .v. Bistrici je po pisnem obvestilu investi10 -z dne 11.10.1999 in zadnjih razgovor* ^	’
dne 25.11.1999 zamaknjena za 6 tneseCpjfrjsJ
Konkretnejše pojasnilo bo posredovan®^ naslednjo sejo OS, saj do te seje n* predvidenega srečanja z investitorjem-^.^
dosedanjih razgovorov ni razlogov,1
bi prišlo do predvidene izgradnje.
Re;
V mesecu oktobru je bil na P'
l0dlaSi(tta
vljel%n
predhodnih razgovorov priprav^ ^
sporazum o prenosu objekta Dom na iz MORS-a na Ministrstvo za kultur^ an-sklenitvijo nadaljnega najema ® -	1
Ministrstvom za kulturo in Občino I*1	. Vs
otekaj0 »ast,
Bistrica. Zaradi dodatnih pripomb po
;itnegaiŠane
razgovori za pripravo novega tripartit sporazuma, kateri bo vseboval- . $ofn Ministrstvo za kulturo prevzame omet*J st objekt z vsemi vloženimi sredstvi, ki s® av
vložena v času pred prenosom objekta o s Ministrstvo za kulturo, s tem, da se M 'ast, odpove v korist Ministrstva za Rutlin/Iane
ovro‘%0,
najemnini, ki mu jo je dolžna p°v
T, „-	.	-	,___x__;h sodnmkgodb
Občina II. Bistrica po končanih so sporih z družbo Kastel d.o.o.. Mimstr_s ^ za kulturo Občini II. Bistrica povrne vl°ZL
zaKuuuiu wuunn ii. Disuiuapuvm-	^	•«-
sredstva v Dom na Vidmu, ki so bila vl°z	1 tidt
'Msn
v Dom na Vidmu pred prenosom .^ omenjeno ministrstvo, v primeru, da o tovc preneha najemno razmerje pred Pot'; najemnega razmeja, ki se sklene za 1. ] najmanj 30 let. Med družbo Kastel ■ )tie; in Ohrinn Tl Bistri ra še vedno , in
sodni postopki v zvezi z izpraznitvijo
del**
.ncj°'
objekta, izterjavo vnovčene garati j ^
neplačane zapadle najemnine, s tem, . n bil dne 28.10.1999 izdan sklep VlSjIJl*il
Tl
ni:
S',
w
Re;
,ritožba |
sodišča v Kopru, s katerim se je Pn j.0, vrtje družbe Kastel d.o.o.	zavrnil a	jfe$k(
neutemeljena in potrdil sklep 0 1 . vo bva Občine II.	Bistrica	za	Vi
2.607.296,70 SIT z zakonitimi zamud" y U" obrestmi, kar predstavlja le del terj ^ ‘siiCl naslova neplačane najemnine, Pre0S^aS j6 Nvi terjatve iz naslova neplačane najemn^jj še vedno v	sodnih postopkih	i.
izterjave. ..	'iv^g
.. .Poklar: Sprašuje, zakaj se je v 1 v Logj odstranilo zabojnike za steklo- ^ ^ določenih ulicah prebivalci ne ved0-^da i(skc bi odložili odpadno steklovino. Pre^ 3°refiu Majj pristojni v KSP opravijo pregled na in na mestih, kjer so bili prej zaboj" steklo, te zabojnike ponovno P0811'1 0da jfct£
Daje tudi pobudo, da K.S^tarega ^ral odgovor, zakaj na območju t.i- 6fli Ijj
-tat
'-nZbirt*6,j' '“isti kamnoloma, ki se nahaja na voou ^	^
območju, odlaga kosovni odpadni111 jje ^ ^ (npr. stare zabojnike za smeti, k	tjp
kamionov in drugo).	• kon0fl° V,
Sprašuje še, kdaj se bo v občin*	e .
začel izvajati Odlok o varstvu oko Ja^3ter' j prejel anonimno pismo, da so b' '^jslt'*’ V>le'
zapuščeni avtomobil izpred stano^ ^ še
blokov odpeljani, nekateri pa ne 111 d3 tj vedno kazijo okolico. Zalite^ j^. komunalna inšpektorica o ten*
poročilo.	, ir,s0bl1' 'činr
' ' po
Realizacija: Zabojniki za ste*^stu. rv tt0Vr
postavljeni na več lokacijah v i**
določenem času ni bilo več odv023^,*]1-steklovine s strani Dinos-a. Ločen®	L -
stekla je bilo zaradi tega nesniot
so bili zabojniki odstranjeni.
Kot začasno rešitev j e KSP na ^platni1' ^ t.i. starega kamnoloma po preselitv jflilte
lj'^ s
^nč
•vr
v Ulici Nikole Tesle, pripeljalo z^al* *
za smeti. Stare zabojnike so nato gistri0':
in odpeljali na Surovino v H*rs.1 ž pek3-1 ahaja se
Trenutno se na tem mestu m zabojnikov, ki so še uporabni-
ki varS'
itV
, on,
Na
Viš
Izvajanje Odloka o urejanju * ^eZiz
okolja v Občini Ilirska Bistrica ...	.	vozu, F ;|,n, ;t.
odstranjevanjem zapuščenih ^o: na celotnem območju občine.
ŠAP' 1),
Re
%
Hj
‘tčr
24. december 1 999
ZANIMIVOSTI
Snežnik - stran 9
^je bilo odstranjeno 76 vozil. Poleg tega b>lo odstranjeno s čistilno akcijo, ki jo je TOizirala Lovska zveza, še dodatnih 72
'til...
••■Miše posreduje dve vprašanji vasi ir°d in sicer: Kdaj bo izpolnjena obljuba n graditvi nadomestne povezovalne ceste !rod-cestarska hiša? Pove, da so določene e'esticije na MMP Starod zaključene, ki i'je kot koncesionar izvajalo podjetje skorje. V koncesijski pogodbi 8. točka z 'Vaja, da se koncesionar obvezuje, da delež '■ vrednosti investicije vloži v a ^strukturo v KS Starod in KS Jelšane. 3Nšuje, kdo je zadolžen za izvajanje 1 »°dbe in kdo bo ščitil interese omenjenih 1 Cevnih skupnosti.
Realizacija: Po sprejetju Zazidalnega ' ^ta za MMP Starod se bo v programu
I	ajanja del za komunalno infrastrukturo ^delilo izgradnjo posameznih ^ Analnih objektov in naprav.
', S koncesijsko pogodbo je Primorje _°vščina nosilec izgradnje komunalne L' ^strukture na MMP Starod in MMP s*ane. V pogodbi je tudi določeno, da se ‘. '^financiralo komunalno infrastrukturo
II	jelšanah in Starodu. Trenutno sta v davi zazidalna načrta za oba MMP-a,
-'to se ne more graditi komunalne ^strukture, na katero bi bila vezana
■ Sane in Starod. Koncedent (občina) ima L.^or nad izvajanjem koncesijske
Vibe...
3 ••■Jenko je na sejo posredoval pisne 3 Me in vprašanja, ki so sestavni del jf'snika in jih okvirno navajamo ( z j *vori vred-op. ur.): j pOBUDE:
* - Dajem pobudo, da v občini najdemo j ^erno lokacijo za ustanovo (nevladne ) ,^nizacije), ki bi služila odvajanju, i Oljenju in pomoči mladini zasvojeni z
: Wi.
i Realizacija: V Občini Ilirska Bistrica i 0|la pred leti že dokaj realna pobuda za I 'Ne terapevtskega centra v nekdanjem i ,askem skladišču v Račicah. Občinska > ,iVa bo naredila osnovni pregled možnih 1 lcU za ustanovo in se v primeru ■ ^retne pobude tudi dogovarjala z I. l'Cem o dejanskih potrebah in ’ a,/ideno dejavnost na primernih
' Nijah.
'■ Dajem pobudo, da se občina vneje vključi v reševanje problematike 1 7lasacij zemljišč na melioriranih
Joejih.
1 Realizacija: Občina II. Bistrica je bila | ‘skozi pobudnica za rešitev oz. aUevanje ustavljenega postopka !"asacije zemljišč. Tako so se ‘Otavniki Občine II. Bistrica skupaj s ‘Ravniki Upravne enote II. Bistrica j rat udeležili razgovorov s predstavniki Nrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in rano. Sklicani so bili tudi sestanki s 'tnasacijskega odbora in krajevnih
Nko
■ |jw	“	—
Pnosti, v katerih se je izvajala asacija oz. melioracija. Na žalost pa vsi ^govori niso dali pričakovanih , ‘tatov. Zadnji razgovor na to )s *enratiko je bil dne 16.11.1999 z Podom Hrovatičem - državnim Sekretarjem na Ministrstvu za i Ojstvo, gozdarstvo in prehrano, na j..err> so bili prisotni poleg predstavnikov .jne> še predstavniki Kmetijske ^ valne službe II. Bistrica in Upravne ;,c R- Bistrica. Obljubljeno nam je bilo, glede na spremenjeno zakonodajo, .(j'n° v naslednjem letu s finančnimi j.stvi države sanirati melioracijo in nato ^“čati komasacijo. Nosilec postopka je > na enota II. Bistrica, občina pa bo pri
s°delovala.
ij. ' 1-Nem pobudo, da se pristopi k ). ®nčni rešitvi problema plavalnega Ln». ki še vedno sodi med naj večje nške sramote«.
e^Calizacija: Rešitev plavalnega bazena V k°stavna, saj bi bilo za njegovo usposobitev potrebnih veliko sredstev, za kar pa ni enostavno
>tno
'^nih
AKTUALNO
NASTAVIMO SI OLJNI GORILNIK
dobiti investitorja. Poseben problem pa je tudi financiranje obratovanja in tekočega vzdrževanja. Po znanih podatkih so vsi bazeni v Sloveniji nerentabilni (razen zdravilišč). Ena od možnih rešitev je tudi ta, da bi razpisali javno zbiranje možnih rešitev za spremembo namembnosti bazena in okolice, vendar v okviru športne in hortikulturne dejavnosti.
4. Dajem pobudo, da se župan in občinska uprava maksimalno angažirata pri pridobitvi najmanj ene lokacije za postojanko Centra za obšolske in šolske dejavnosti.
Realizacija: Občina II. Bistrica je poslala Centru za obšolske in šolske dejavnosti predlog za postavitev postojanke v naši občini in sicer z možnostjo na štirih lokacijah: Okroglina, Gomanci, Mašun in Čelje. Po informacijah centra lahko pride lokacija za postavitev takšne postojanke v naši občini najprej v letu 2001.
VPRAŠANJA:
1.	Koliko tovornih vozil je v letu 1998 prešlo mejo s Hrvaško preko mejnih prehodov, ki se nahajajo v naši občini?
Realizacija: Podatka o številu tovornih vozil, ki so šla skozi MMP Starod in MMP Jelšane nimamo. Ko jih bomo pridobili od ustreznih služb, jih bomo posredovali na OS.
2.	Ali je res, da bomo v naši občini dobili namesto sodobno urejenega železniškega mejnega prehoda s Hrvaško (za blagovni in potniški promet) le na novo prepleskano stavbo železniške postaje?
Realizacija: Dne 7.9.1999 so bili predstavniki Slovenskih železnic na razgovoru na Občini II. Bistrica. Seznanili so nas, da bodo izdelali projekte za ureditev prostorov železniške postaje v II. Bistrici. Med te ureditve spada: ureditev prostorov za carino, policijo in samo železnico. Med drugim predvidevajo tudi podaljšanje drugega perona za 25 metrov, preuredili pa bodo tudi varnostno napravo.
...M. Dekleva je prav tako na sejo posredoval pisno pobudo, ...in katero okvirno navajamo:
-Dajem pobudo, da Občina Ilirska bistrica pristopi k ureditvi otroškega igrišča v soseski S-13.
Realizacija: Izgradnja igrišča v soseski S13 ni predvidena v ožjem planu izgradnje športnih igrišč. V prioriteti je sedaj športni kompleks pri Osnovni šoli Antona Žnideršiča, ki rešuje problematiko šole in celotnega stanovanjskega naselja v Rozmanovi ulici in večnamensko športno igrišče na Topolcu, kot to izhaja iz soglasja za izgradnjo KČN. Dogovor s KS II. Bistrica je, da uredi ustrezno dokumentacijo in soglasja za deponiranje materiala od izkopa pri izgradnji vodohrama v S13...
...Pugelj sprašuje, kdo je dolžan odgovoriti na peticije, ki jih dajejo občani. Pove za primer peticije občanov izpred več mesecev, ki se je nanašala na znižanje najemnin občinskih poslovnih prostorov, na katero občinska uprava ni odreagirala, z obrazložitvijo, da so najemnine določene v skladu s pravilnikom, ki gaje sprejel prejšnji OS. Na to peticijo je v svojem pismu opozoril tudi poslanec DZ in svetnik Vladimir Čeligoj. Meni, če na takšne in podobne peticije ne odreagira občinska uprava, potem ne more niti predsednik določenega odbora, niti pristojen odbor, kaj šele občinski sveUZaradi tega predlaga, da se na peticije občanov odreagira v čimkrajšem času.
Realizacija: Odgovor na določeno peticijo lahko daje samo tisti, kije pristojen za postavljeno zahtevo. Občinska uprava ne more odgovarjati na zahteve, ki niso v njeni pristojnosti, lahko pa daje pojasnila v zvezi z določenimi zahtevami. Strinjamo se, da morajo biti odgovori, pojasnila ali drugačne aktivnosti, dani v čimkrajšem času. Za neposreden odgovor pa mora imeti peticija naslovnika ali prvopodpisanega...
Število kotlov za centralno ogrevanje na kurilno olje seje v zadnjih letih močno povečalo. Po grobi oceni uporablja ta energent 60 - 70 % vseh kotlov, ki se uporabljajo za ogrevanje. Vzrok je cena kWh toplote, pridobljene iz kurilnega olja, ki je v primerjavi z ostalimi energenti med najnižjimi. To pa še zdaleč ne pomeni, da je kurivo poceni in da večja ali manjša poraba ne predstavlja toliko večjega ali manjšega stroška, da bi bilo vredno temu posvečati preveliko pozornost.
Vsak % boljšega izkoristka predstavlja v povprečnem gospodinjstvu prihranek 30 1 kurilnega olja na leto, torej je še kako pomembno, ali kotel obratuje s 70 % ali z 90 % izkoristkom. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da kotel, ki obratuje z nizkim izkoristkom, poleg ostalega tudi močno onesnažuje in zastruplja našo okolico.
Na izkoristek obratovanja vpliva več faktorjev.
Kaj vpliva na izkoristek
Prvi je vrsta oziroma konstrukcija kotla. Če je naš kotel kombiniran, potem lahko z njim dosežemo maksimalni izkoristek 75 %. Pri specialnem kotlu na tekoča goriva lahko dosežemo 85 % izkoristek in pri specialnem nizkotemperaturnem kotlu 90-91 %. Izkoristki, kijih navajajo proizvajalci kotlov v prospektih, pa tudi serviserji, ki vam določijo izkoristek z analizatorjem dimnih plinov, so v bistvu izkoristki zgorevanja in ne kotla in so zato višji. Poleg tega proizvajalci kotlov izkoristke merijo pod posebnimi idealnimi pogoji in jih v praksi ni mogoče dosegati.
Drugi faktorje čistost kotla. Obloge na ogrevalnih površinah kotla delujejo kot izolator. Voda, ki se ogreva v kotlu, slabše sprejema toploto od dimnih plinov, dimni plini se zaradi tega ne ohladijo dovolj in gredo prevroči v dimnik in na prosto, s tem pa namesto stanovanja ogrevamo okolico.
Naslednji faktor je pravilno dimenzioniranje kotla. Prevelik kotel prehitro ogreje vodo in preveč časa miruje.
Med biomaso uvrščamo gozdne ostanke, kot so veje, krošnje, debla manjših premerov ter manj kakovosten les, ki ni primeren za nadaljnjo industrijsko predelavo, nadalje ostanke pri industrijski predelavi lesa (žagovina, lesni prah, lubje, krajniki ...), kmetijske odpadke (pri obrezovanju sadja in trt, koruzni trsi, žitna stebla-slama ...), mokre organske odpadke (živinorejski odpadki, kanalizacijska voda ...), energetske rastline, ki se jih prideluje izključno v energetske namene in reciklime predmete, ki nastajajo iz lesne biomase (papir, gajbice ...).
Biomasa se enako kot sonce,, veter, toplota okolice, morska bibavica in podobno, smatra za obnovljiv, torej neizčrpen vir energije. Energija, pridobljena iz biomase je bioenergija.
Kaj je biomasa?
Biomasa je edini naravni način akumuliranja sončne energije. S pomočjo fotosinteze se sončna energija v obliki organskih ogljikovih spojin shranjuje v rastlinah. Pri fotosintezi se poleg porabe sončne energije in C02 iz zraka sprošča v zrak kisik, to pa je ravno nasproten proces od gorenja, kjer se ob porabi kisika sproščata C02 in toplota. Na ta način se smatra, daje C02 krog zaključen in da se torej pri sežiganju biomase ne prispeva k porastu C02 v atmosferi, torej je uporaba biomase glede toplogrednih plinov emisijsko nevtralna, pa tudi sicer je pravilno in gospodarno kurjenje biomase ekološko popolnoma neoporečno. Energetska uporaba biomase pa naj ima na vsak način prednost pred naravnim razkrajanjem -trohnenjem, ker pri taki rabi pridobimo še energijo.
Dober nasvet je zlata vreden
Med vsakim mirovanjem kotla pa zrak, ki ga vlek dimnika vleče skozi kurišče, kotel ohlaja in toploto odvaja na prosto.
Najmanj problematičen faktor je izolacija kotla. Taje običajno zadovoljiva. Če so zunanje površine kotla preveč tople, potem kotel del toplote oddaja v prostor. Te toplote pa običajno v kurilnici ne potrebujemo in je torej izguba.
Najpomembnejši faktor je kvaliteta zgorevanja goriva, kije odvisna od kvalitete gorilnika in od pravilne nastavitve le- tega.
Iz česa je kurilno olje
Ekstra lahko kurilno olje, ki ga uporablljamo v gospodinjstvih, je ena od frakcij pri predelavi nafte in se sestoji v glavnem iz dveh elementov; ogljika 86 % in vodika 13 %, 1 % pa je vseh ostalih primesi. Oba glavna elementa sta gorljiva, pri spajanju s kisikom se sprošča določena energija, ki jo spremlja plamen. Pri popolnem zgorevanju zgori ves ogljik (C) v ogljikov dioksid (C02 ) in ves vodik ( H ) v vodno paro ( H20 ) in samo v tem primeru gorivo odda deklarirano toploto ali kurilnost goriva.
Najpomembnejši faktor za popolno zgorevanje je zadostna količina kisika oziroma zraka, ki mora imeti neoviran dostop v prostor s kotlom. Vodik je tisti element, ki najhitreje zgori in porabi razpoložljivi kisik ne oziraje se na to ali bo ogljik imel dovolj kisika za izgorevanje. Zgorevanje vodika pri kotlih na tekoča goriva zato ni problematično. To je na vsak način dobro, kajti 1 kg vodika odda 3,5 krat več toplote kot 1 kg ogljika. Ker je vodika v gorivu bistveno manj kot ogljika, je za izkoristek kotla pomembno, da popolnoma zgori tudi ogljik.
Pri najslabših pogojih zgorevanja se nam v dimnih plinih pojavi neizgoreli ogljik črne barve in ga imenujemo saje. Te nam onesnažujejo kotel, dimnik in okolico. Ko seje ogljik izloči iz goriva, ne odda toplote, kvečjemu jo je odnese iz kurišča s toploto saj. Ogljik se izloči, če je premalo ali preveč zraka. Dimni plini prehitro zapustijo
Ko se pogovarjamo o kurjenju biomase, imamo v mislih take surovine, ki ne pridejo v poštev za nobeno drugo uporabo (nekakovosten les, lesni ostanki v gozdu, ostanki pri vzdrževanju sadovnjakov, parkov, drevoredov, ostanki pri predelavi in obdelavi lesa, stara drevesa, star papir, namensko pridelan les za pridobivanje energije). Taka vrsta biomase je tudi cenovno izredno zanimiva.
Najbolj običajne oblike biomase, primerne za kurjenje, pa so: sekanci, polena, žagovina ali stiskanci 'briketi in peletke). Ne glede na zelo različno kurilno vrednost teh oblik, zaradi različne vsebnosti vlage (sekanci imajo običajno največjo vlago, stiskanci pa zelo nizko, sicer jih ni možno briketirati), so sistemi za kurjenje enakovredni tako po izkoristku kot po možnosti avtomatiziranja postopka kurjenja.
Vsi novejši sistemi za kurjenje biomase obratujejo z izkoristki nad 90% in v tem pogledu prav nič ne zaostajajo za oljnimi ali plinskimi sistemi. Ravno tako ti sistemi obratujejo povsem avtomatsko z zelo malo posluževanja (gorivo se samo dozira, pepel pa ravno tako sam iznaša).
Izraba biomase v svetu in pri nas
Po deležu biomase v nacionalni energetski bilanci sta najvišje Finska in Švedska z deleži okrog 20%, zelo visoko je tudi Avstrija, v Sloveniji pa j e ta delež zelo majhen, okrog 2%. Vse te tri države so po poraščenosti podobne Sloveniji, so pa veliko bogatejše od nje, vendar pa kljub temu povečujejo deleže porabe lastne biomase na račun fosilnih goriv, ki jih morajo kupovati, poleg tega pa ta goriva še onesnažujejo okolje s C02 (topla greda ).
področje, kjer so temperature dovolj visoke, da bi ogljik zgorel.
Meritev dimnih plinov-kontrola izgorevanja
Pri kontroli zgorevanja se prisotnost C v dimnih plinih kontrolira s sesanjem določene količine dimnih plinov skozi papirnat filter. Pri kurjavi na kurilno olje mora filter ostati bel, v dimnih plinih ne sme biti ogljika.
Meritev črnosti dimnih plinov in ugotovitev, da v dimnih plinih ni ogljika, pa še zdaleč ne pomeni, daje zgorevanje dobro.
Ogljik namreč lahko zgori samo v ogljikov monoksid ( CO ), ki ga s prostim očesom ne moremo opaziti, ker je brezbarven plin, ravno tako ga ne moremo vonjati. Je pa zelo strupen in se, ko pride v organizem, veže s kisikom iz krvi v C02.
Popolno zgorevanje gorljivih elementov goriva pa še ni dovolj za visok izkoristek kotla. Na izkoristek močno vpliva tudi presežek zraka. Idealna količina zgorevalnega zraka je tista količina zraka, ki vsebuje ravno toliko kisika, kolikor gaje potrebno za popolno zgorevanje. Ker bi pri taki količini zraka morali imeti tudi idealno mešanje zraka in goriva, ki ga pa v praksi ni možno doseči, je potrebno gorivu primešati nekoliko več zraka. Presežek zraka ne bi smel biti večji kot 1.2, kajti vsa tista količina zraka, ki je večja od idealno potrebne, je v bistvu balast, ki se v kotlu samo ogreje in gre skozi dimnik v okolico. Presežek zraka se določi z merjenjem prostega kisika v dimnih plinih.
Nastavitev gorilnika in analizo produktov zgorevanja je potrebno preveriti ob zagonu nove naprave, ob vsaki zamenjavi izgorevalne šobe oziroma pri napravah, ki že obratujejo, vsaj enkrat letno, najbolje pred začetkom kurilne sezone. Če so bile meritve in nastavitev izvršene ob samem zagonu nove naprave, so nam izmerjeni podatki lahko najboljše merilo za vse nadaljnje kontrole kurilne naprave.
Energetski svetovalec Jože Šircelj
Postavlja se vprašanje, kaj je razlog, da so se namesto teh uveljavili sistemi, ki kurijo olje oziroma plin. Prvi razlog je cena. Pri biomasi je 3-4x večja, kot je cena sistema na tekoče ali plinasto fosilno gorivo. Torej tudi stimulacija države za tovrstne sisteme ne more biti enaka kot za cenejše enostavne sisteme na olje ali plin, v kolikor bi seveda država želela kaj prispevati k večji rabi biomase.
Kljub temu da ima Slovenija relativno velik prirast lesa, da je večji problem zaraščanja pokrajine kot krčenje gozdov, da ima veliko opuščenih obdelovalnih površin, na katerih bi lahko pridelovali energetske rastline, je nerazumljiva politika države v zadnjih letih, ki je stimulirala predvsem uporabo kurilnega olja in plina. Oba energenta moramo uvažati, njuna cena pa je monopolna. Posledica take politike j e, da se nas bo večina, ki sije s pomočjo državnih spodbud ali kako drugače postavila sistem ogrevanj a, vezanih na ta dva energenta, letos grela za najmanj 30 - 40% dražje kot lansko zimo.
Drugi, še tehtnejši razlog je gorivo. Pri tem nastopi pravi začaran krog. Ker ni na razpolago kuriva, ki bi gabilo možno kupiti ob vsakem času v neomejeni količini ( pri tem so mišljene predvsem drobne oblike goriva; sekanci, peletke, ki so najbolj idealne za kurjenje ), se tudi tisti, ki so zainteresirani za postavitev takega sistema, zanj ne morejo odločiti ( v kolikor bi si moral vsak zase pripravljati tako obliko kuriva, je rentabilnost teh sistemov vprašljiva).
NADALJEVANJE NA STRANI 15.
NEIKORIŠČENA MOŽNOST
BIOMASA
V svetu raste izraba obnovljih virov energije, pri nas še čakamo.
f

MESEČNIK SNEŽNIK - ANALIZA STANJA
1.	CILJA ANALIZE sta ugotoviti dejansko stanje in najti smiselen izhod ponavljajočih se Situacij, ki ovirajo normalno delovanje časopisa.
2.	UGOTOVITVE
1.	Mesečnik SNEŽNIK je zasnovan kot občinski časopis. Kot tak ni in ne more biti profiten v smislu gospodarskega subjekta. Posluje lahko edino v okvirih izvrševanja javne funkcije, kot jih izvajajo javna podjetja ali zavodi.
2.	Časopis konstantno posluje z izgubo, ki izhaja iz njegove zasnove (občinskega časopisa) in neurejenega izvrševanja javne funkcije. Na poslabševanje njegovega položaja vpliva tudi konstantno padanje gospodarskega potenciala okolja, v katerem deluje. Izdajatelj že dalj časa ni več sposoben pokrivati stroškov poslovanja časopisa.
3.	Za nepopolno izvrševanje javne funkcije lahko nadgradimo sedanje stanje z ureditvijo redne subvencije. Potrebno stalno financiranje predstavlja 4,2 mio SIT letno.
Za popolno izvrševanje javne funkcije moramo določiti razmerja izdajateljem in lokalno skupnostjo ( zagotoviti redno subvencijo ter fiksirati programsko zasnovo, vpliv na izvrševanje javne funkcije, finančni in vsebinski nadzor itd ). Potrebno stalno financiranje predstavlja 7 mio SIT letno.
4.	Za izredno sanacijo iz naslova zunanjih dolgov ( do dopisnikov in bivših urednikov) je potrebno vložiti enkraten znesek 1,45 mio SIT. Za zagotovitev nujne obnove-posodobitve osnovnih sredstev zadostuje minimalni enkratni zunanji vložek 0,8 mio SIT.
5.	Odločitev je potrebno sprejeti pred koncem tega leta.
3. ANALIZA
3.1. Predstavitev sedanjega stanja
Mesečnik SNEŽNIKje pričel izhajati leta 1992. Izdaja ga GA Commerce. Mesečnik je v privatni lasti. Po programski zasnovi je lokalno glasilo, orientirano izključno na območje Ilirske Bistrice. Registriranje po Zakonu o javnih glasilih, posebej tudi za objavljanje uradnih objav. Naklada je 1300 izvodov, zaposlenih na časopisu ni, v letu 1999 sodeluje pri glasilu 6 stalnih zunanjih sodelavcev (skupaj z odgovornim urednikom, tehničnim urednikom in lektorjem). Časopis nima svojih osnovnih sredstev. Za pripravo se uporabljajo osnovna sredstva izdajatelja.
Trenutno finančno stanje je slabo transparentno. Znani so prilivi na vsako edicijo in zunanji dolgovi do bivših sodelavcev. Drugi stroški in na partiji časopisa v d.o.o. se vodijo kalkulacijsko, bremenijo pa d.o.o. Snežnik je sredi novembra evidentirano dolgoval dopisnikom in urednikom za nazaj
1.420.000	SIT.
Glasilo se financira z oglasi-sponzorstvi, prodajo in naročninami ter dotacijami. V novembru je imel časopis 185 naročnikov (129 v II. Bistrici, 56 izven in 39 v tujini) ter 88 izvodov proste prodaje, v njem je oglaševalo 43 oglaševalcev in sponzorjev. Prispevek občine je sestavljen iz dotacije 90.000 SIT na številko (zagotovljenaje samo do konca tega leta) in dotiranega nakupa izvodov v vrednosti 10.000 SIT. Občina je dala tudi soglasje za izvajanje javnih del za eno osebo do 31.12. 1999, pri čemer je sofinancirano plačevanje prispevkov v OD s strani Zavoda za zaposlovanje, sam OD pa bremeni časopis.
Novemberska številka časopisa (10/ 99) je imela naslednjo strukturo prihodkA (fakturirana	realizacij a) :-oglasi
(sponzorstva) 302.835 SIT iz rednih virov oglaševanja, dotacije- 90.000 SIT redne mesečne dotacije, prodaja- 31.169,50 SIT redne mesečne prodaje; izredni viri: izredni oglasi 58.500 SIT in uradne objave
144.000	SIT.
Decemberska številka časopisa (11/99) je imela naslednjo strukturo (fakturirana realizacija):_oglasi (sponzorstva) -341.200
SIT iz rednih virov oglaševanja, dotacije-90.000 SIT rednih mesečnih dotacij, prodaja- 26.300,50 SIT redne mesečne prodaje,; izredni viri: izredni oglasi -126.700 SIT.
November in december sta v oglaševanju najmočnejša meseca in takrat so prilivi izredno visoki. V drugih mesecih se prihodek iz oglaševanja močno zmanjša in celo prepolovi.
Časopis pokriva stroške v zadnji ediciji (po kalkulativnih elementih). Z občinsko pomočjo (donacija in javna dela) se finančni položaj delno popravi. Žal je to stanje začasno (do konca leta).
Časopisje ustvaril preko 100% večji priliv iz oglaševanja, kot v začetku leta, prodaja je na isti ravni. Obseg oglaševanja je maksimaliziran glede na a) stanje in število gospodarskih subjektov, b) frekventnost izhajanja in oglaševanja, c) obseg prostora za oglaševanje. To je tudi eden od dveh mesecev, ko je oglaševanje finančno najmočnejše v letu.
Kadri in programska zasnova
Zaradi neporavnavanja obveznosti do dopisnikov in urednikov časopis nima več stalnih sodelavcev. Prispevki za nekaj zadnjih številk so naključni in volonterski. Zaradi finančne in kadrovske problematike zbrano gradivo diktira vsebino posamezne številke. Programska zasnova se izvaja podrejeno.
Kvaliteta vsebinske in tehnične izvedbe v zadnjih številkah reflektira stanje financ in kadrov.
3.2. Analiza šibkih in močnih točk
Slabosti v notranji organizaciji časopisa so:
-neporavnani dolgovi do dopisnikov in urednikov in posledična izguba kadra ;
-knjigovodstvo in obračun časopisa nista posebej izločena iz drugih dejavnosti;
-poslovanje podjetja močno vpliva na poslovanje časopisa;
-pomankljiva in delno zastarela oprema v souporabi;
-finančna izčrpanost časopisa (neupoštevaje dejansko izgubo iz prejšnjih let);
-notranje in zunanje cene (kot vrednost prispevkov ali cena oglasa) se niso vsklajevale več let;
-nepopolna funkcija uredniškega odbora. Uredniškega sveta ni;
-časopis nima niti enega lastnega stalnega strokovnega delavca,
-financiranje preko sponzorskega oglaševanja po sistemu zastonj izvodov ovira prosto prodajo. Večina izvodov se razdeli sponzorjem.
Prednosti v notranji organizaciji časopisa so:
-uredništvo in tiskarna na isti lokaciji; -večletne izkušnje v pripravi in distribuciji časopisa;
-stalni komintenti med sponzorji in naročniki;
-velik del gradiva še vedno nastaja volontersko in iz potrebe po objavi informacij;
-lastno pokrivanje stroškov z oglaševanjem je konec leta na najvišjem ni voj do sedaj.
Prepreke v zunanjem okolju časopisa so:
-neurejeno sistemsko zunanje financiranje (dotiranje);
-za pridobitev več stalnih sredstev iz oglaševanja, kot j e doseženih v novembru in decembru, ni dobrih izgledov (število aktivnih gospodarskih subjektov je cca 30% manjše kot ob začetku izhajanja časopisa v letu 1992, njihova sposobnost financiranja oglaševanja je manjša, njihova pripravljenost za financiranje oglaševanja je bistveno zmanjšana glede na stanje pred leti);
-časopis ne doseže vseh gospodinjstev čeprav je zamišljen kot občinsko glasilo;
-kljub večkratnim poskusom časopis ni sistemsko vpet - prisoten je vtis, daje časopis bolj osebna zadeva izdajatelja kot skupen interes v občini;
-naročnine in prosta prodaja stagnirajo; v nakladi 1300 izvodov se 8'50-950 izvodov časopisa razdeli sponzorjem;
-za prosto prodajo celotne naklade ni trga - časopis ni zasnovan kot čisto komercialno glasilo.
Priložnosti v zunanjem okoliu časopisa so:
-kot občinsko glasilo časopis nima konkurence (drugi poskusi so propadli);
-obstaja širok krog bralcev in zainteresirane javnosti;
-časopis je utečen in sprejet (tudi poslabšanje kvalitete ni bistveno vplivalo na branost, čeprav je bralce motilo);
-časopis je uradno registrirano javno glasilo, ki redno izhaja;
Tržna ocena:
Časopis ima svoj trg kot lokalno glasilo. V vsem času obstoja mu ni uspelo prodati večino naklade. Dosegel je povezanost z gospodarstvom preko sponzorstva. Dosegel je tudi delno sofinanciranje s strani lokalne skupnosti. Možnosti prilivov iz oglaševanja se bodo krčile. Cene oglaševanja bo potrebno dvigniti. Oglasi bodo postajali bolj komercialni in manj sponzorski. Direktna prodaja (kolportaža) se ne bo povečevala.
Sedanja naklada časopisa ne zadošča za celovito pokrivanje gospodinjstev, kot ga izvajajo druga lokalna glasila, ki so pretežno dotirana. Tip časopisa z brezplačno distribucijo ima za Ilirsko Bistrico optimalno naklado 4400 izvodov (po številu gospodinjstev) + 100 nadizvodov za naročnike izven občine. Tega časopis s sedanjo usmeritvijo in sedanjo zunanjo podporo ne more doseči.
3.3. Določitev interesov in stičnih točk med izdajateljem časopisa in lokalno skupnostjo
INTERESI IZDAJATELJA:
-	izdajanje časopisa brez izgube oziroma najmanj ničelna stopnja profita-(možno doseči s pokiitjem fiksnih stroškov
dotacijo rednemu izhajanju in pokrivanjem drugih stroškov z lastnimi prihodki);
-	kontinuirano izhajanje (možno doseči z dotacijo in stalno ekipo časopisa);
-	stalen personal (možno doseči z rednim plačevanjem ekipe sodelavcev);
-	obnova osnovnih sredstev časopisa -ohranitev sposobnosti enostavne reprodukcije (možno doseči z zbiranjem lastnih sredstev amortizacije in občasno izredno dotacijo za obnovo osnovnih sredstev);
-	prelom in tisk ohraniti kot posel v svojem podjetju (možno doseči z konkurenčnostjo storitve);
-	dolgoročna ureditev položaja časopisa (možno doseči s pogodbeno urejenimi razmerji med občino in lastnikom in s pogodbi prirejenimi akti časopisa).
INTERESI OBČINE
-	zagotavljanje informiranosti občanov (možno doseči z dostopnostjo glasila);
-uravnoteženo izvajanje informiranja na primernem nivoju pestrosti, zanimivosti, aktualnosti, kvalitete jezika itd (možno doseči z ustrezno programsko zasnovo in urejenim financiranjem);
-	uravnotežena prisotnost - zastopanost vseh občinskih dejavnikov v informiranju - občinske uprave, političnih strank, gospodarskih organizacij, interesnih organizacij (kulturnih, športnih, ljubiteljskih itd), krajevnih skupnosti itd (možno doseči s sestavo izdajateljskega sveta in uredniškim odborom);
-	zagotovitev vpliva na glasilo (možno doseči s sestavo izdajateljskega sveta, pogodbeno urejenimi razmerji med občino in lastnikom časopisa ter financiranjem);
-čim manjša finančna obremenitev {možno doseči s fiksiranim namenskim deležem lastnega financiranja, nadzorom poslovanja, sinergičnimi učinki informiranja. Obvezno je zahtevati določen delež samofinanciranja iz oglaševanja).
TABELA 1 - PRIMERJAVA LASTNE CENE OD LETA ‘97 DO LETA '99
NA STRAN ČASOPISA	f
element			dne 28.11.1997	dne 6.7.1998	dne 2.4.1999		
št. strani			18	na stran	12	na stran	16
naklada			1500		1300		1300
dopisniki in urejanje			214.000	11.888,9	158.834	13.236,17	173.834
priprava in prelom			 127.000	7.055,6	122.510	10.209,17	122.510
tisk			81.000	4.500	60.000	5.000	77.500
distribucija				 38.000	2.111,1	24.500	2.041,67	30.500
cena na izvod			205	11,39	293,34	24,44	330,07
cena edicije			307.400	17.077,8	381.344	27.071,59	429,094
priliv iz oglaševanja					
in prodaje			178.000	9.888,9	131.694,5	10.974,4	204.549
•oic
(o,
|6.iAe 4.8*1 j
M
l2.»tSU
k
edafl*
Kalkulacije so povzete po gradivih, ki so bila posredovana županu (v prejšnjem in v sed mandatu) v prilogah prošenj za sofinanciranj e ali predlogov za preureditev statusa casop Primerjava pokaže:	^i«
-elementi izračunov so med sabo primerljivi in temeljijo na spremljanju deja" ' stroškov.	aB p
- poteh podatkih je časopisje konstantno ustvarjal izgubo 14.000- 17.000 SIT na ^ pri vsaki številki. (Izjema so uradne objave, ki pokrijejo svoj strošekj.To je pri 12 sl1 • 168.000 - 204.000 SIT ali pri 16 straneh 224.000- 272.000 SIT na številko- llxn® Posebno neugodno je bilo leto 1998, ko je izhajal kot 14 dnevnik in izgubo podvoji*- j
TABELA 2- KALKULACIJA NA OSNOVI NOVEMBERSKE ŠTEVILK®’ ZA NAKLADO, KI BI POKRIVALA VSA GOSPODINJSTVA
element	dne 5.11.1999	
št. strani	16	na stran
naklada	4500	
dopisniki in urejanje	173.834	10.864,63
priprava in prelom	122.510	7.656,88
tisk	289.800	18.112,5
distribucija	224.500	14.031,25
cena na izvod	180,25	11,27
cena edicije	811.094	50.693,38
priliv iz oglaševanja	301.100	18.818,75
donacija občine (skupno)	100.000	6.250
i.

Kalkulacija je delana za edicijo pri optimalni nakladi za občinsko glasilo. Nak^ pitat
rdi
namenjeno vsaki družini v občini in prodaje praktično ni. Kalkulacija je P°vZiejj o/ spremljanih elementih in v doseženih vrednostih za novembersko številko in ^^lizjpii spremljanju dejanskih stroškov ter oceni stroškov na povečano število izvodov. A" iir
pokaže:	od
- za izpolnjevanje vloge občinskega glasila je potrebno konstantno sofinancira j,
zunaj.	pfo\
Delež potrebnega sofinanciranja seje s 45.000 SIT/stran zmanjšal na 32.000 SIT/straD’ 'g0; je 29% izboljšanje.	L)J;vk
- Za izvrševanje funkcije občinskega glasila torej predvidevamo porabo (dotira s ~ (
512.000	- 550.000 SIT na številko, kar znese letno med 6.144.000 SIT in 7.000.001 ^jtr'1 h: Brez uradnih objav, kjer se pokriva samo strošek natisa.) Časopis mora sam za=- . gffpie
250.000	do 300.000 SIT na številko, kar znese na leto 3.000.000 SIT do 3.600.0 ttj( če hočemo doseči poslovanje brez dobitka in brez izgube.
Primerna oblika dogovarjanja interesov je pogodba ( o soustanovitvi, o sodelovanju, o soudeležbi, o izvajanju posebnih nalog...) . Izjemoma tudi razpis za izvajanje dejavnosti.
Koncesija ne pride v obzir, ker dejavnost odliva sredstva iz občinske blagajne.
?°\
2. OPTIMALNO sTEV p-IZVODOV, DISTRIBUCIJA GOSPODINJSTVIH	. y0do'1
-Opis stanja: -naklada 4600 lZ od tega 100 naročnikov, proste P .(0st ni, časopis je brezplačen. * -M
\
.štev"
gospodinjstevje 100%. Stroški ene *’’ 800.000 -850.000 SIT - brez s*
3.4. Variante sanacije sedanjega stanja
1. SEDANJE ŠTEVILO IZVODOV, SEDANJI NAČIN DISTRIBUCIJE -Stanje: -naklada 1300 izvodov, od tega 200 naročnikov, 100 proste prodaje. 1000 izvodov se deli brezplačno v podjetjih, ki sponzorirajo časopis. Pokritost gospodinjstev- preko zaposlenih v podjetjih- ne dosega nivoja občinskega časopisa. Stroški ene številke : 430.000 do 450.000 SIT - brez stroškov urednika.
-Prednosti:	-močna	prisotnost
oglaševanja nujna za poslovanje časopisa.
-Pomankljivosti: -slabo doseganje občanov v funkciji občinskega glasila. Negotovo financiranje, nesposobnost razširjene reprodukcije. Nezmožnost sinergičnih učinkov informiranja. Vsako poslabšanje materialnih razmer ogrozi izhajanje časopisa.
Nujni ukrepi sanacije: - pokritje dolgov do dopisnikov -1.450.000 SIT
Stalni ukrepi sanacije: - redna dotacija občine za sofinanciranje stroškov tiska in preloma	-100.000	SIT
- pokrivanje zaposlitve ene osebe -urednika -VIL st. izobr. z pripadajočimi stroški -250.000 SIT
-Izredni ukrepi sanacije: - financiranje obnove osnovnih sredstev -780.000 SIT -Cena sanacije skupno:: - nujni ukrepi 1.450.000 SIT, izredni ukrepi 780.000 SIT, stalni ukrepi: 350.000 SIT mesečno -Rezultat sanacije: -ohranitev časopisa na sedanjem nivoju z izboljšano kvaliteto.
;ena zastopanost vseu ^ 0v»j j)0. ov; trdna programska z iri
je sinergičnih ucin	.^v^
iv zaradi pokritosti gosP ,<a s6
rankljivosti:	-zrnah)^-- v

oglase m normalno »h v ; nadziran od zunaj ( rovodski nadzor); -kriti1- Iji, li ukrepi sanacije: ' %-f dopisnikov -1.450.00	^
24. december 1999
ZANIMIVOSTI
Snežnik - stran 11
/-
I

PISANI ŽIVALSKI SVET
FAZANI
Družina fazanov šteje 57 rodov s 170 vrstami, ki so razširjene po vseh kontinentih, rti so lepo obarvani. Skoraj vsi fazani so stalne ptice ali klateži. Kure valijo 17-28 dni. ,im«,adiči so mahovci in takoj zapustijo gnezdo. Koklja jih sicer navaja h hrani z glasom in i<0, da trka s kljunom po tleh, jih pa ne pita. Mnogi fazani so priljubljena pernata divjad, ).W§e spet gojijo zaradi lepega perja.
6*1
sJ ,. Fazani ovratničarji (Chrysolophus)
1 Doma so na srednjem Kitajskem, in sicer platinasti in zlati fazan bolj na vzhodu, |(J irtlantni fazan pa bolj v zahodnih predelih Kitajske in v severni Burmi. Držijo se redkih iSis tskih gozdov s strmimi pobočji. Od jeseni do pomladi živijo v manjših jatah, potem pa si samec poišče svoj gnezdilni okoliš v spremstvu ene ali dveh samic. V svatovskem teka petelin okoli kokoši ter šopiri ovratnico, zlati fazan pa pri tem tudi predimo ki. Za naraščaj skrbi le samica, ki v 23 dneh zvali 6-12 svetlo rjavkastih in belkastih jajc, njenih po 4,5 cm.
Diamantni fazan je dolg 1,3 do l,7m. Samec ima zeleno čmo teme in rdeč čop, laK^m ko so grlo, sprednji del vratu in zgornji del hrbta črno do zeleno čmi. Peresa j pc atoice so bela s črnimi progami, nad repom je rdeč, spodnji del hrbta je ramen, po j n3°dnjem delu telesa pa je ta fazan bel. Repna peresa so na beli podlagi gosto posejana jlizJdiimi črtami in prečnimi progami, samica je po hrbtu sivo-rjava, trebuh ima bel, okrog 'ma gol modro-siv kolobar.
e c1*., Zlategi fazan ima limonasto rumen čop in spodnji del hrbta, spodnji del telesa in del pemtnic pa sta rdeče barve. Ta fazan ima zlato mmeno ovratnico s črnimi peresnimi pat^vi, po plečih je črno zelen, zgornji del perutnic pa je rjav. Repna peresa so črno rjava Šosto posuta s cimetno rjavimi pegami. Samica zlatega fazana j e dolga 70 cm, zgoraj je .)cAasta do črno rjava,spodaj pa svetlejša s temnimi prečnimi progami, ff. (, Platinasti fazanje podoben zlatemu razlikuje se po barvi. Ima rumen čop in spodnji hrbta, spodnji del telesa in večji del perutnic pa sta rumene barve. Ovratnico je zlato Slyeno s črnimi peresnimi robovi, po plečih je čmo platinast, zgornji del pemtnic pa je oker. Repna peresa so svetlo rjava.
^ Te vrste so pri rejcih najbolj priljubljene, saj so najbolj hvaležne in enostavne za ^0'ejO.	Foto in besedilo G.Kinkela
?oi
” GLIVIČNA OBOLENJA KOŽE S S	POUDARKOM NA
MIKROSPORIJI
-kilt
Glivična obolenja kože navadno razdelimo v saprofitije, dermatofitije in okužbe, jii °vZročene s kvasovkami. Pri odraslem zdravem človeku se najpogosteje pojavljajo t6v. errr>atofitije. Dermatofiti so mikroorganizmi, ki napadajo kožo in njene priveske, s6 redvsem lase in nohte.
0 v Dermatofite razdelimo v tri rodove:
[Vo. ■ rod Microsporam j§p ' rod Trichophiton
' rod Epidermophyton
jtje,. Vse skupine imajo take vrste, ki napadejo predvsem živali, takšne, ki napadejo udi, in tiste, ki so prilagojene življenju v zemlji. Vse lahko prizadenejo človeka. cija . Najbumeje ponavadi potekajo infekcije z vrstami, ki se prenašajo preko živali, , ifl | vjjianj opazne pa so okužbe z vrstami, ki so prilagojene človeku. Dermatofitije se l!tje :. Cljo po mestu, kjer bolezen nastane (lasišče, gladka koža, roke...). S skupnim imenom ^ imenujemo TINEA.
;fT . Okužimo se lahko s stikom z obolelim človekom, obolelo živaljo ali pa pri delu v Ulji. Bolezen se lahko prenese tudi preko predmetov, brisač, oblek, jijs i . Izmed dermatomikoz se v zadnjem času zelo pogosto srečamo z MIKROSPORIJO. j, 'krosporija se občasno pojavlja v pravih epidemijah. Je zelo nalezljiva bolezen.
i i iz
^‘kro .
)0D ,°vzročitelj bolezni je Microsporam canis, prenašalci pa so po navadi mačke, včasih JU' “di psj Obolijo mlade in oslabele mačke, med katerimi so največkrat potepuške mačke, jih °lmm mačkam izpada dlaka, lahko pa prenšajo bolezen tudi brez vidnih znakov.
, Za mikrosporijo pogosto zbolijo otroci, ki s okužijo pri igri z živalmi, zbolijo pa isV 9l odrasli, ki so prišli v stik z bolno živaljo.
d Mikrosporija ni življenjsko nevarna bolezen, kajti razen kože in las ne prizadene organov. Bolezenska žarišča opazimo na odkritih delih telesa - obraz, vrat, ) h ,^'hče, noge, roke. Na the mestih vidimo za kovanec velika žarišča, ki so rdeče barve vi'" l drobno luščijo. Če se bolezen pojavi na lasišču, se na obolelem mestu takoj nad V |j |0 lasje odlomijo, koža pa je posuta z luskami. Redko se pojavi globoka oblika po eZni z obilnim gnojnim izcedkom in izpadom las.
ug6 iž, Microsporam canis lahko dokažemo z odvzemom brisa obolelega mesta. Material tč j ,r|sa nato mikroskopiramo ali zasadimo na specialna gojišča. Hitro pa lahko bolezen ažerno tudi z Woodovo svetilko - obolelo mest se v temi zelenkasto sveti. v,:; ^ Zdravljenje je sistemsko in sodi izključno v roke zdravnika in ponavadi traja več \F’ ^ 'Pešec dni. Bolezen preprečujemo tako, da se izogibamo stikom s potepuškimi \oi S[ “hami in psi, v kolikor pa pride do obolenja, je potrebno obvestiti tudi veterinarsko v zt)o.	Andreja Rebec, V.S.T.
PLAMENČEK SPOMINA ZA PRVEGA
BISTRIŠKEGA POŠTARJA
SEČEN PO % O KAV II i iiOSTSIŠKE I*ofeTE
PUŠTN* fOmjA VIUSŽSI9 SElččlO
tf« $ž*»*i* ywww:4«ei iifr*.
. m
W c w
p n eh i? Hi
....	\62F0y
' ZSVŽ)
SLOVENIJA
r ; • -
/•kut"
..........p c ,
,$n.cifeemr
Pp ...
G/So
jOt.
Šolarji trnovske osnovne šole so tudi letos ob Dnevu mrtvih, obiskali osrednje mestno pokopališče in prižgali svečke na grobovih zaslužnih domačinov. Tretješolce sta vodili učiteljici Anica in Marina in jim ob prižganih svečkah tudi pripovedovali o pokojnikih.
Otroci so ju z zanimanjem poslušali. Ustavili so se tudi pred verjetno naj starejšim kamnitim nagrobnikom ob trnovski cerkvi in prižgali svečko v spomin pokojniku, ki v njem leži že več kot sto petdeset let. S skupnimi močmi so razbrali komaj čitljiv nemški napis in ga prevedli:
“Tukaj počiva Anton Valenčič cesarsko kraljevi poštni mojster iz Bistrice. Umrl L avgusta 1837 v 68. letu življenja.” In še: “Mir njegovemu pepelu!”
In kdo je bil zaslužni pokojnik? Bil je prvi poštni mojster v Ilirski Bistrici. Francoske oblasti so mu že v prvem letu Napoleonovih Ilirskih provinc, leta 1809, podelile koncesaijo za novoodprto poštno postajo. Očitno so Francozi želeli ojačati
povezovalno poštno pot med Ljubljano in Dalmacijo in so med dve tedanji poštni postaji v Lipi, v zaledju Kvarnerja, in Zagorju na Pivki umestili še novo poštno postajo v Ilirski Bistrici. Valenčičevi, po domače “Grgurčevi”, so za poštno postajo uredili veliko poslopje s hlevi ob državni cesti na robu tedanje Bistrice (danes Bazoviška ulica 19) in vodili poštno postajo dobrih sto let. Oče Anton je imel tri sinove in štiri hčere. Vsi so v življenju dosegli lepe uspehe. Sin Anton se je šolal v Ribnici na Dolenjskem in bil skupaj s Francetom Prešernom kot najboljši učenec te šole vpisan v šolsko zlato knjigo. Kot poklicni vojak je v avstrijski vojski postal general major in si z zaslugami pridobil častni naziv “plemeniti Valenčič”. Drugi sin Franc je bil tudi vojak in postal konjeniški poveljnik. Tretji sin, prvorojenec Jožef Valenčič, je nadeljeval očetovo poštno službo v Bistrici in razširil dejavnost. Že leta 1838 je njegova poštna postaja imela od 15 do 20 konjev in tri poštne vozove. Stavbo je nadziral, razširil v ugledno kraljevo zgradbo, ki je v gostilniškem delu sprejemala tudi
najimenitnejše goste, kot npr. džakoviškega nadškofa Josipa Strossmayerja ter mnoge avstrijske veljake, ki so potovali na morje ali z morja. Prav brata Jožef in Anton sta tudi dala izdelati klesano kamnito ploščo, iz katere je pritekala živa voda v kozleški bajer. Pesnik Janez Bilc pa je poskrbel za znan napis na plošči: “Kdor gasil bo žejo s Kozleško vodico, bister um in zdravo bo imel glavico.” Iz Valenčičeve stavbe se je pošta preselila šele leta 1922. Žal je spomin na staro bistriško pošto in zaslužno Grgurčevo poštno družino v Bistrici skoraj popolnoma zbledel.
Ob letošnji 190 letnici poštne tradicije na Bistriškem sta domače Primorsko numizmatično društvo in Muzejski študijski krožek izdala ilustrirano razglednico s poštnim motivom, nekdanjo pošto pri Valenčičevih v Ilirski Bistrici. Ilustracijo je oblikoval domačin, likovni učitelj Romeo Volk.
Prižgana svečka in zvedavi otroci so gotovo dobro zagotovilo, da ne bo zamrl spomin na zaslužne prve poštarje na Bistriškem.	Vojko Čeligoj
IZ BISTRIŠKE POŠTNE PRETEKLOSTI “POSTA MILITARE” TUDI PRI NAS
Odtis poštnega žiga italijanske vojaške pošte, ki je imela sedež v Ilirski Bistrici, poldrugi mesec ob koncu leta 1918.
Potem, ko je cesar Karel I, 3. novembra 1918 v Villi Giusti podpisal premirje med antantinimi silami in avstroogrsko vojsko, so italijanske vojaške enote skoraj povsem brez bojev dokaj hitro zasedle naše kraje. Nalogo okupacije Julijske Krajine so prevzele enote italijanske 3. armade in jo opravile do 12. novembra 1918. Zasedle so celotno območje od Soče do Vrhnike in vso Istro. Sedež armadnega poveljstva so namestili v Trstu. Področje od Vrhnike, Idrije, Postojne, St. Petra, Podgrada do Voloskega in Opatije sta zasedla 26. in 28. korpus s svojimi divizijami in dodanimi enotami. Po grobi oceni je na tem področju bilo tedaj skoraj sto tisoč mož s celotno vojaško opremo, intendanturo in z vsemi ustreznimi vojaškimi službami.
Vse vojaške enote od divizij navzgor, so v svoji formaciji imele organizirano tudi vojaško pošto, “posta militare", katere sedež se je prilagajal razporejanju in premeščanju enot.
28. korpus italijanske vojske je imel sedež v Postojni. Njegova 54. divizija je že v začetku novembra 1918 zasedla področje med Sežano in Podgradom in do 12. novembra zasedla tudi Ilirsko Bistrico in vse ozemlje do Voloske in do Reke.
Prav v tem času je poveljstvo 45. divizije namestilo v Ilirski Bistrici tudi divizijsko vojaško pošto. Skrbni italijanski proučevalci vojaških vojnih pošt so zapisali, daje vojaška pošta v Ilirski Bistrici delovala od 15. novembra 1918 do 1. januarja 1919, torej le za mesec dni in pol, ko se je preselila v Jurdane v tamkajšnjo železniško postajo, da bi jo sredi julija istega leta preselili na Jušiče. Tam je pošta ostala do ukinitve, verjetno do leta 1923, ko so italijanske vojaške enote preuredili v mirnodobske enote in demobilizirali večino vojaštva.
In kako prepoznamo “bistriški" poštni žig italijanske vojaške pošte? Skoraj vsi žigi
11.11.18
Italijanski vojaški tabor na mestu sedanje kasarne v Ilirski Bistrici. Sedaj je na tem mestu kasarna Slovenske vojske.
italijanskih vojaških poštnih žigov so okrogli, premera 29 mm, z notranjim t.i. mostičem na katerem je datum z letnico izraženo le z zadnjima številkama. V zgornjem delu je enoten polkrožen napis za
večino teh žigov POSTA MILITARE, v spodnjem delu pa še šifrirana številka “139 ", ki označuje to pošto. Doslej nam še ni uspelo najti odtis tega žiga, ki bi bil z datumom med 15. novembrom 1918 in 1. januarjem 1919, dejansko tudi odtisnjen v Ilirski Bistrici. Na sliki predstavljen poštni žig, je bil odtisnjen le nekaj dni pred prihodom te italijanske vojaške pošte v Ilirsko Bistrico.
Pa še to. Kako dobro poznajo naše kraje naši zahodni sosedi pričajo zapisi omenjenih podatkov, kjer ob navedbah naselij Jurdani, Jušiči, Volosko, Opatija, Lovran, da celo Pazin avtor vztrajno piše, da ti kraji sedaj pripadajo Sloveniji.
Viri: Giuseppe Marchese “La Posta Militare 1915 - 1923”, Milano 1999, in izjave g. Danila Pečarja, Klanec.
Vojko Čeligoj
NASILJE MED OTROCI
Grobosti med otroci so nedvomno star pojav. Vsak od nas se gotovo spomni koga iz šolskih dni, ki se je postavil s tem, da se “dobro tepe”. Podobno bi nam pritrdili naši starši in stari starši, ki vedo povedati o kom, ki je bil vaški pretepač.
Raziskave kažejo, daje približno 5% ljudi nagnjeno k nasilništvu. Njihove značilnosti so konstitucionalne, še bolj pa se razlikujejo po moralni zrelosti(nižji). Ne morejo se vživeti v bolečino drugega.
Med nasilništvom in trpinčenjem v bistvu ni razlike. V obeh primerih gre za dlje časa trajajočo izpostavljenost posameznika agresivnemu vedenju, ki jih je povzročil sovrstnik, ali skupina otrok. Agresivnost se kaže v obliki poškodb ali povzročanja neugodja - s fizičnimi sredstvi ( porivanje, brcanje, zbadanje, tepenje), z besedami (zafrkavanje, poniževanje, žaljenje). Hkrati ni nujno, da so negativna dejanja povezana s telesnim dotikom ali besedami. Tudi spakovanje, uporaba vulgarnih ali agresivnih kretenj ali pa namerna izločitev iz skupine veljajo za negativna delanja.
V nekaterih okoliščinah je lahko tudi enkraten dogodek v obliki hujšega nadlegovanja trpinčenje. Nasilje ali trpinčenje lahko izvaja posameznik -nasilnež ali skupina. Tarča je prav tako posameznik - žrtev ali skupina. Običajno gre za posameznika, ki ga trpinči skupina dveh ali treh učencev.
O trpinčenju ne govorimo, kadar se več otrok, enakovrednih po moči ( duševni ali telesni), ki imajo enakovreden status, med seboj stepe. Značilnost pravega trpinčenja je predvsem v neravnovesju moči - šibkejši se težko brani in je nemočen proti nadlegovalcem.
Razlikovati je treba med neposrednim trpinčenjem (kar je vidno in očitno) in posrednim, ki dostikrat ni jasno izraženo (osamitev, izključitev iz skupine)
Pojav do nedavnega ni bil deležen sistematičnega proučevanja. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let, je trpinčenje med učenci pritegnila pozornost javnosti in raziskovalcev v več večjih državah v svetu.
Na Norveškem je bil eden od razlogov, ki je pritegnil pozornosti javnosti, ko so časopisi poročali o samomoru treh otrok, starih od 10 do 14 let, pri katerih je bil samomor posledica hudega trpinčenja s strani vrstnikov. Dogodek je sprožil verižno reakcijo, ki je privedla do nacionalnega programa proti trpinčenju med učenci v norveških osnovnih šolah.
Šolske oblasti se dolgo niso ukvarjale s tem problemom, čeprav so praktiki opozarjali nanj.
Podobno kot na Norveškem, tudi pri nas nismo posvečali nasilju med učenci večje pozornosti. Na pojave se odzivamo stihijsko, ko do njih pride.
O posameznih primerih nasilja nas opozarjajo starši, poročajo otroci. V odsotnosti odraslih (staršev, učiteljev) se dogaja več obsojanja vrednih dejanj in izvemo le za “vrhove ledenih gora”.
Z opazovanjem in dejavnostjo v šoli ga opažamo sami. Včasih nek dogodek vzbudi tolikšno pozornost, da zato ne vidimo bolj prikritih, a za žrtev prav tako obremenjujočih pojavov.
V primeru, da želimo nekaj izboljšati, moramo najprej ugotoviti, kaj vemo o stvari.O nasilju veliko beremo in govorimo. Njegove pojavne oblike so različne in različni ljudje nanj različno reagiramo.
Obstaja nevarnost, da v okolju, v katerem je veliko nasilja, postanemo do njega bolj tolerantni. S tem na tiho podpiramo nasilneže pri njihovem vedenju in prispevamo k večjemu številu žrtev.
KAJ LAHKO NAREDIMO?
R Zelo pomembno je vzdušje v šoli ali doma tako med zaposlenimi, ali starši, med učenci ali otroci.
R Vsaka institucija (šola, družina,..) se mora zavedati svojega poslanstva, kaj je njen namen, poslanstvo. Med člani morajo vladati dobri medsebojni odnosi.
R Ve naj se, kaj kdo dela, za kaj je kdo odgovoren.
R Posamezniki morajo biti primemo obremenjeni.
R	Med člani institucije mora
vladati kohezivnost, ali po domače: držati morajo skupaj.
R Prisotna mora biti visoka delovna morala. Cagavost je slaba prognoza za uspeh slehernega projekta, naloge.
R Ker je življenje polno presenečenj, terja od posameznikov in delovne skupine inovativnost in prilagodljivost.
R	Pri obravnavanju neželjenega
obnašanja (otrok ali odraslih) je pomembno, da probleme, ki nastajajo sprotno učinkovito rešujemo
Problem je aktualen v svetu. Prisoten je tudi pri nas. Večja osveščenost o pojavu nas bo naredila bolj občutljive za problem in rešitev bo bližja, če problem dovolj zgodaj začutimo in se nanj ustrezno odzovemo.
Šolska svetovalna delavka
Darinka Dekleva
REGIJSKO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE VIL. BISTRICI
20. novembra 1999 je bilo v Framu 11. državno tekmovanje Mladina in gore. Zaradi snežnih razmer se tega tekmovanja nismo mogli udeležiti. Mladi planinci, ki so se na državno tekmovanje zavzeto pripravljali, so bili zaradi tega seveda razočarani. Zato seje naš mladinski odsek odločil, da izpelje občinsko tekmovanje.Po pogovoru z mentorji na Obalnem planinskem društvu v Kopru in v Postojni, je bil sprejet sklep, da izpeljemo regijsko tekmovanje za vse tiste ekipe, ki se državnega tekmovanja niso udeležile zaradi vremena.
MLADI IN FILATELIJA
Tudi v tem šolskem letu se mladi fdatelisti na osnovni šoli Podgrad redno zbirajo na sestankih filatelističnega krožka. Veselje, ki ga kažejo do poštnih znamk -majhnih živopisnih sličic iz celega sveta jim bo gotovo bogatilo znanje in širilo obzorja. Tudi letos bodo svoje zbrano gradivo redno razstavljali v vitrinah na šolskem hodniku in tako vrstnikom predstavili del svojih zbirateljskih uspehov. Leto 2000 je razglašeno za “leto mladinske filatelije ’’ in v Mariboru bo sredi leta velika filatelistična razstava mladih iz vse države. Mladi podgrajski zbiralci računajo na udeležbo na tej razstavi in si svoje resda skromne zbirke urejajo tudi s tem ciljem.
Tekst in slika Vojko Čeligoj
Osnovna šola Antona Žnideršiča je že četrto leto vključena v mednarodni projekt EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA. Z različnimi dejavniki in projekti vnašamo okoljsko vzgojo v življenje in delo šole. Zelo pomembno je, da delujemo tudi navzven, se povezujemo z lokalno skupnostjo in ostalimi EKO šolami v Sloveniji in v Evropi.
Letos smo bili v okviru izmenjave povabljeni na dva sejma. 20. 10. 1999 smo sodelovali na sejmu NARAVA-ZDRAVJE v Ljubljani. V okviru sejma je bil organiziran EKO BAZAR. Naša šola je predstavila celosten program okoljske vzgoje. V mesecu novembru pa smo dobili novo proložnost na EKO sejmu v Celju. V okviru programa okoljskih dejavnosti smo predstavili raziskovalno nalogo Varčevanje z električno energijo. Učenci in mentorica prof. Nežica Celin Dovgan so se z njo predstavili ob mednarodnem Dnevu sonca v Novem mestu. Lažjo predstavitev nam omogoča računalnik, ki je postal nepogrešljiv pripomoček pri našem delu.
Skupina mladih podgrajskih filatelistov.
VARČEVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
OŠ Antona ŽNIDERŠIČA je na Gospodarskem razstavišču sodelovala na sejmu V! /t f ' ZDRAVJE. Koordinatorice EKO šole na predstavitvi svojega projekta.
D,
koV^lE
Tudi v bodoče si bomo prizadevali, da bo okoljsko izobraževanje še bogatejše. Zunanje predstavitve nam pri tem veliko pomagajo. Tako izmenjujemo izkušnje,
ZIMSKE LIKOVNE DELAVNICE
II. Bistrica-Z začetkom šolskega leta je v enem od prostorov doma na Vidmu postalo veselo in živahno. Za otroke, naklonjene umetnosti je bila tudi tokrat organizirana zimska likovna delavnica, ki trikrat tedensko pod strokovnim vodstvom likovne pedagoginje Ester Mršnik združuje 25 fantov in deklic. Otroci z različnimi likovnimi tehnikami na platnu, svili in delu z glino prenašajo svojo otroško domišljijo. Med njimi je tudi nekaj takih, ki že sedaj izkazujejo naklonjenost slikarstvu. O delovanju delavnice mlada likovna pedagoginja pravi: “ Res je pravo zadovoljstvo delati z otroci. Otrokom predvsem nudimo možnost ustvarjanja, koristno preživljanje prostega časa in kar je najpomembnejše, otroci se med igro učijo družabnega, ustvarjalnega življenja.”
Za obiskovanje zimske delavnice ni nikoli prepozno, zato so vsi zainteresirani vabljeni v dom na Vidmu, kjer potekajo delavnice ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Tekst-foto: Petar Nikolič
dobivamo nove ideje, se stroi^ izobražujemo in se med seboj spoznav
Knnvdinntnvvice EL ."
Osnovna šola Antona Žnideršiča, II- B‘stt ,^n
As
Od 10. do 13. novembra so bili na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odprti DNEVI TEHNIČNE KULTURE SLOVENIJE, 113 katerih je sodelovala tudi O Antona Žnideršiča.. Šola se
je predstavila z nalogo IZDELAVA PAPIRNATIH
ROŽ , za katero je junija 1998 prejela prvo nagrado n® državnem tekmovanju M‘a tehnik, in sicer v kategorij1 Tradicionalna tehnologij a-Poleg same predstavitve pa so otroci s svojo mentorico organizirali tudi delavnico, kateri so si lahko obiskova c izdelali svoj šopek. Ocenjujejo, daje bila predstavitev nadvse uspeš113, saj je bilo zanimanje obiskovalcev izredno velik > saj je bil prostor, namenjen delavnici, velikokrat kar pretesen.
Vodja našega, regijskega, tekmovanja, Aleš Poročnik, seje povezal z vodjo državnega tekmovanja, Petrom Silakom in pripravil teste po istem principu, kot jih rešujejona državnem tekmovanju.
_ 17. decembra smo se zbrali na OŠ Dragotina Ketteja v II. Bistrici, ki je bila gostitelj našega tekmovanja. Po uvodnih pozdravih načelnice MO Mirjam Čeligoj, ravnateljice šole, gospe Ester Juriševič, vodje državnega tekmovanja , Petra Silaka in vodje našega tekmovanja Aleša Poročnika, so se učenci razporedili po skupinah in reševali teste. Med tem časom smo mentorji imeli srečanje in se pogovarjali o predlaganih spremembah za naslednja tekmovanja.
Vsi skupaj smo si ogledali tudi posnetek filma o Snežniku.
Učenci so nestrpno pričakovali razglasitev rezultatov.Prvo mesto so osvojili mladi planinci iz Košane, drugo 1. ekipa OŠ Toneta Tomšiča iz Knežaka in tretje ekipa OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne. Nagrajene ekipe so iz rok predsednika PD Snežnik II. Bistrica, Janeza Žiberta, prejele nagrade, ki jih je prispevala Planinska zveza Slovenije.
Mislim pa, da lahko pohvalim prav vseh šestnajst štiričlanskih ekip, ki so poskušale doseči najboljše rezultate.Učenci, ki so tekmovali, so morali pokazati kar precejšnjo mero znanja iz Osnovne planinske šole, ki sojo večinoma opravljali v prejšnjem mesecu in pa dodatno gradivo, kije bilo letos posvečeno Narodnemu parku Pohorje.
Ob koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi tekmovanja, posebno kolektivu OŠ Dragotina Ketteja, ki so nas res gostoljubno sprejeli v lepo okrašeni šoli, OŠ Antona Žnideršiča, ki so nam na pobudo PD pripravili malico, TIC in PD Snežnik za propagandno gradivo in seveda ne nazadnje mladincem, ki so Alešu priskočili na pomoč.
Načelnica MO PD Snežnik, II. R.: Mirjam Čeligoj
NAPOVED
SANKE DEDKA MRAZA
Društvo prijateljev mladine Ilirska Bistrica bo za otroke pa tudi za mlade po srcu pripravilo prireditev
SANKE DEDKA MRAZA, v sredo, 29. decembra v Domu na Vidmu.
Ob 16. uri : -“Uspavanka za Lenko”- predstava lutkovne skupine Črni muc iz Sežane.
- Nastop otroškega pevskega zbora in orffovega inštrumentarija OŠ A. Žnidaršiča.
Ob 17. uri: -“Muca copatarica”, risana pravljica v živo. Slika Sonja Munih.
-Nastop Mladinskega pevskega zbora OŠ A. Žnideršiča.
Ob 17.30: -“Lenčka išče Brunčka”- predstava lutkovne skupine Črni muc.
Ob 18. uri: - Kresničkino slovo dedku mrazu.
Med predstavami vesela presenečenja in srečolov...
Vstopnina za vse predstave je 200 SIT.
VABLJENI!
I Ž '%■
V ki
Ve
S\
'4* 'e v }ds 'to,
V	-
s
Ide;
s
h/
k
p
k
\
k
p
So
KARA'
MEDNARODNI KARATE SEMINAR
V soboto in nedeljo 12. in 13. novembra Subljano obiskal vodilni mojster JKA v ‘MČIJI, g. HIDEO OCHI, VIII. DAN. °rganizaciji karate kluba iz Črnuč je ob | Priliki izvedel tudi strokovni karate Brinar, katerega so se udeležili tudi 'teisti iz karate kluba SAMURAI na čelu trenerjem Stojanom Šestanom. ltaVnavale in praktično demonstrirale so 'Predvsem osnove Shotokan karateja, ki Izredno važne za delo z začetniki oz. Majšimi kategorijami.
Mednarodnikarate ^Rnir trst 99
Samuraji na pokalu ZGONIK v ITALIJI
ITALIJANSKA FEDERACIJA TRADICIONALNEGA KARATEJA je dne 07. novembra 99 organizirala v telovadnici v Zgoniku že 10.KARATE POKAL ZGONIK. Tehnični izvajalec je bil karate klub iz Zgonika, na tekmovanju pa so sodili uradni sodniki F.I.K.T.E., in sicer kar na 4 bojiščih. Tekmovanje seje odvijalo pod sponzorstvom občine Zgonik in organizacije Zamejskih Slovencev v Italiji.
Tekmovalci so tekmovali v starostnih kategorijah v katah in bojih posamezno, Samuraji pa so dosegli naslednje rezultate
1 Dne 27.11.99 je KARATE DO KLUB " tESTE organiziral na Opčinah že "zgarate POKAL TRSTa. Tekmovanje ''jj;odvijata v ŠPORTNEM CENTRU na c'nah, sodelovalo je 9 karate klubov iz B^ške, Italije in Slovenije. Skupno je Apttiovalo 200 tekmovalcev najmlajših 1 egorij v katah posamezno, j; Rezultati, ki so jih dosegli najmlajši JSvalci KARATE KLUBA SAMURAI Ipslednji:
|3- MESTA so V SVOJIH IMostnih kategorijah osvojili |[Sa PRIJATELJ, GREGA ŠKAPIN, j ANKA VULIČ, IVAN GORKIČ, 1 MŠA ŠINIGOJ in TINA MARKOVIČ.
1,2- MESTA v svojih kategorijah so si 1 'Mili NIVES DEMARK, GREGA $ 'Mat. LUKA MOZETIČ, BREN ! RlS in MATEJ URH.
v KATAH: nehvaležno 4.MESTO so dosegli LUKA MOZETIČ, URBAN ŠUŠMELJ, TOMAŽ VULIČ, FATUR SANDI, GREGA HORVAT, ANEJ RAŽEM in SANJA DEMARK.
Bronasto medaljo ali 3. MESTO sta si pridobili NATAŠA ŠINIGOJ in BRNE DORIS.
Srebrno medaljo ali 2. MESTO so dosegli TAMARA KOVAČEVIČ, TINE MALJEVAC in ANDREJ CESAR.
Zlato medaljo ali 1. MESTO pa so osvojili MIHA ČEBRON, MOJCA ARSENIJEVIČ, ANJA ČEKADA, DEJAN KLJUN, ANA KRESEVIČ in HRVATIN MATEJA.
V BOJIH so se izkazali s 4. MESTOM naslednji tekmovalci: TOMAŽ VULIČ, SANDI FATUR, ALEN KONTELJ in ŽELJKO POGAČNIK.
TRETJE MESTO so si priborili ALMA ČELIGOJ, TINE MALJEVEC in TAMARA KOVAČEVIČ.
DRUGO MESTO sta osvojili BRNE DORIS in SUZANA LOGAR,
1 k PRVO MESTO ali zlato pa so osvojili | M MATJAŽIČ, VANJA HREŠČAK, I JATINA MRAKIČ, TINA HROVATIN, i ,MŽ VULIČ, MIHA ČEBRON, | MA ARSENIJEVIČ, TAMARA 1 UAČEVIČ, MATEJA HRVATIN, ANA ! č-SEVIČ, ALEKS MILOŠEVIČ, | Man SMAJLA in ANJA ČEKADA.
L MESTO so si papriborili HRVATIN MATEJA, ANJA ČEKADA, ANA KRESEVIČ in NEJC GLAVAŠ.
Skupno so tekmovalci karate kluba SAMURAI med 16 klubi iz ITALIJE, HRVAŠKE, AVSTRIJE in SLOVENIJE osvojili skupinski pokal 10. MEDNARODNEGA KARATE POKALA ZGONIK.
ZAKLJUČENI PLANINSKI VEČERI
*
Mo zadnji letošnji A"brski planinski Mo bistriški pla-J Povabili med ,jle številno poslu-domačinko ij Jo Štemberger,
>,e,v sHki in besedi
Pst,
davila Tibet -°vito imenovan
streha
sveta
Dr. Anja Štemberger med domačimi planinci pri predstaviti’i Tibeta na zadnjem planinskem večeru.
dni bivanja v »i M//, ki jo je pred •'Jedla Kitajska,
<3° tudi za bi-6 Poslušulce Jateljica prehodila po dolg in po čez.
w tem letu sta se zvrstili tudi še dve predavanji: o Mašunu ing. Gregorja Bolčine in i)v <lvitev ekstremnega smučanja z najvišjih gorskih vrhov sveta, kot ga doživlja smučar 'Pr ^arn‘čar. Njegova predstavitev je potekala pod izzivalnim naslovom “Everest, zate jjjam smuči!"
a 11 inski večeri so gotovo tudi posebno zanimiva dejavnost bistriških planincev, saj °že31 letno tradicijo in so vedno lepo obiskani.	Slika in tekst Vojko Čeligoj
KOŠARKA
EKIPA ŠKL IZ OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA DOSEGLA PRVO ZMAGO
Tokratna tekma šolske košarkarske lige se je odvijala v bistriški Športni dvorani, kjer sta se 10. 11. 1999 pomerili moštvi iz OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice in OŠ Pivka. Najprej so zaigrala dekleta. Rezultat po prvi četrtini je bil 6:24 za dekleta iz Pivke, ki so bila zelo agresivna. Bistričanke so večkrat po nepotrebnem in zaradi slabih podaj izgubile žogo. Njihova napaka je bila tudi, da se niso znale odkrivati. Najboljše igralke med Bistričankami sta bili Sara Valenčič in Ana Bubnič. Sara sije večkrat izborila žogo, ker je bila zelo napadalna, Ana pa je do nje znala priti dokaj spretno. Najboljša med pivškimi košarkaricami je bila Vanja Čeligoj, ki je žogo večkrat hitri prestregla med visokim skokom. Bistričanke so imele tudi veliko osebnih napak in tako velikokrat omogočile Pivčankam prost met na koš.
Fantovska igraje bila zanimivejša, saj so naši fantje popestrili igro z dobrimi podajami in zadetki. Najboljša sta bila Nejc Glavaš in Uroš Jenko, največ osebnih napak pa sta imela Peter Jenko in Jan Iskra. Pivčani so velikokrat prestregli žogo, ker so člani njihove ekipe višji od naših fantov. Rezultat prvega polčasa je bil 14:39 za Pivko.
Med odmorom je pevski zbor OŠ Antona Žnideršiča zapel; zaradi slabega ozvočenja žal nismo ravno najbolje slišali njihovega petja. Za njimi so zaplesale tudi navijačice KRILA iz OŠ Antona Žnideršiča in PIKE iz Pivke, ki pridno vadijo ob pesmici z besedilom: 1, 2, 3-to smo mi, 4, 5, 6-mi smo the best. Zvedeli smo, da članice PIKE vadijo po dve uri tedensko, da imajo štiri dobre gimnastičarke in da ima najmlajša članica njihove skupine šele devet let. Njihova koreografmjaje Mojca Korent, ki dekleta uči že pet let.
Šolska košarkarska ekipa naše šole se je 24.11.1999 pomerila še z ekipo iz OŠ Nova vas, ki v ŠKL sodeluje že tri leta. Tokrat seje sreča nasmehnila našim, saj so
Ekipa ŠKL iz OŠ Antona Žnideršiča postaja vedno bolj uigrana.
nam fantje prinesli zmago. Med njimi seje z odlično igro izkazal Uroš Jenko, ki je dosegel čez 20 košev. Punce so imele solidno obrambo, žal pa se niso znašle v napadu. Na vsaki tekmi nas spremljajo tudi
naše navijačice. Tokrat so nas glasno in vztrajno bodrile, na tekmi pa je ekipo ŠKL iz OŠ Antona Žnideršiča spremljala nova maskota čebelice. Morda nam je prinesla prvo zmago v tej sezoni.
Council Of Slovenian Organizations Of Victoria Australia Inc.
Svet Slovenskih Organizacij v Viktorijini Australiji Ink.
AUSTRALIJA Melbourne 01.12.1999
V imenu odbora Balinarske zveze Vic. Melbourne Australija pošiljamo lepe pozdrave in zahvalo!
Županu mesta Ilirska Bistrica, vodstvu Balinarskega društva “Ilirska Bistrica Planinc Topole ”, Balinarskemu društvu “Zabiče " se v imenu vseh nas balinarjev iz Melbourna Australija lepo zahvaljujemo za Vaš odličen sprejem in gostoljubnost ob času našega obiska v mesecu juliju.
Želimo vsem Vam vesele božične praznike in uspešno Novo leto 2000!
Peter Mandelj, predsednik
ŠOLSKI ŠPORT
ATLETIKA
KROS OSNOVNIH ŠOL 1999
Hrib svobode v II. Bistrici jc oktobra letos gostil osnovnošolske tekače na tradicionalnem Občinskem krosu. V posamični konkurenci po letnikih rojstva je nastopilo točno 470 tekačev in tekačic. Medalje Športne zveze j c najboljšim tekmovalcem podelila Tamara Matko, bistriška reprezentantka v streljanju na glinaste golobe. Rezultati so:
Dečki letnik 1992 in mlajši
1.	TILEN MUHA D.K.-l.A
2.	KRISTJAN DEKLEVA A.Ž.-l.D
3.	ROBI HREŠČAK A.Ž.-l.D
Dečki letnik 1991
1.	DRAGAN PONJAVIČ PODG.-2.R
2.	DENIS BERGINC d.k.-2.a
3.	MARKO VIDMAR A.Ž.-2.B
Dečki letnik 1990
1.	ROBERT JENKO A.Ž.-3.B
2.	PRIMOŽ VIČIČ D.K.-3.B
3.	UROŠ JANEŽIČD.K.-3.A
Dečki letnik 1989
1.	GREGA ISKRA A.Ž.-4.B
2.	MATEJ PRIMC A.Ž.-4.A
3.	ERIK POLJŠAK D.K.-4.B
3. MONIKA TOMAŽIČ A.Ž.-l.D Deklice letnik 1991
1.	MAJA GRŽINA D.K.-2.A
2.	nika god R.U.-2.R
3.	URŠA DOLGAN D.K.-2.A Deklice letnik 1990
1.	MAJA KURIDŽA A.Ž.-3.B
2.	KRISTINA PROSEN A.Ž.-2.A
3.	DRAŽENKA DJURIČ A.Ž.-3.A Deklice letnik 1989
1.	ROMINA SMREDLJ A.Ž.- 4.B
2.	SABINA JENKO A.Ž.- 4.A
3.	BARBARA TOMŠIČ D.K.-4.A Deklice letnik 1988
1.	MAJA ŠTEMBERGAR A.Ž.-5.A
2.	AJŠA LUKANČIČ D.K.-6.A
3.	SINTIA MALJEVAC A.Ž.-5.B Deklice letnik 1987
L MARJANA JANEŽIČ D.K.-6.A
2.	MATEJA NOVAK A.Ž.-6.B
3.	MAJA RUTAR PODG.-6.R Deklice letnik 1986
1.	DORIS BUČKOVIČ D.K.-7.A
2.	MATEJA GRLJ D.K.-7.B
3.	SIMONA BRADELJ D.K.-7.B
Deklice letnik 1985
1.	JANA SLAVEC T.T.-8.R
2.	SLADJANA FINA D.K.-8.C
3.	SANJA SAFTIČ JEL-8.R
Zdravko Debevc
KOŠARKA
OBČINSKO PRVENSTVO O.Š. V KOŠARKI
II. Bistrica, 26.11.1999 Prvenstvo osnovnih šol v košarki za starejše dečke in deklice ni bilo tako množično zastopano kot nogomet saj sta se med seboj pomerili le ekipi obeh bistriških šol. Tudi v tej disciplini seje, podobno kot pri nogometu, izkazala premoč gosttiteljev tekmovanja, tekmovalcev OŠ A. Žnideršiča. Fantje so premagali Kettejevce z izidom 45:27. Podobno so svojo premoč izkazale tekmovalke nove šole, ki so premagale učenke OŠ D. Ketteja z izidom 26:13. Očitno se pozna, da imajo dekleta OŠ A. Žnideršiča le nekaj več izkušenj iz ŠKL medtem, ko je bil za gostujoče učenke to prvi resnejši nastop.
Z.D.
Dečki letnik 1988
1.	MIHA ČOSIČ D.K.-5.C
2.	TEO RENKO D.K.-6.A
3.	SAŠA GALEKOVIČ A.Ž.-5.B Dečki letnik 1987
L TADEJ TOMAŽIČ D.K.-7.A
2.	GREGOR BOŠTJANČIČ D.K.-6.A
3.	BORUT BELČIČ A.Ž.-7.C Dečki letnik 1986
NOGOMET
NOVA ŠOLA OBČINSKI PRVAK
II. Bistrica, 12.11.1999 Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v malem nogometu za starejše dečke je nastopilo kar pet šol. Ekipe so se pomerile med seboj vsaka z vsako. Najuspešnejša pa je bila ekipa OŠ A.Žnideršiča, ki si je s tem priborila nastop na področnem prvenstvu v decembru,
1.	KLEMEN ČELIGOJ D.K.-7.A
2.	ANDREJ KJRESEVIČ R.U.-7.R
prav tako v bistriški športni dvorani.
3. PATR1K PRADENO D.K.-7.B	Lestvica občinskega prvenstva:				
Dečki letnik 1985	OŠ A. Žnideršič	4	4 0 0	21 : 0	12
1. LUKA VALENČIČ D.K.-8.C	OŠ JELŠANE	4	3 0 1	16 : 4	9
2. JERNEJ ČELIGOJ D.K.-8.C	OŠ D. Ketteja	4	2 0 2	16: 2	6
3. MIHA PENKO D.K.-8.B	OŠ PODGORA	4	1 0 3	7 : 15	3
Deklice letnik 1992 in mlajše	OŠ T. Tomšiča	4	0 0 4	0 : 35	0
1.	ALJA BREZEC R.U.-l.R
2.	MOJCA VIČIČ D.K.-l.A
Z.D.
*
«m.->
KULTURA
KINO
Informacije: 81-569
FILMI V JANUARJU 2000
INŠPEKTOR GADGET (Inspector Gadget), 1999, amer. barv, komedija, trajanje 80 minut. Režija: David Kellogg. Igrajo: Matthew Broderick, ' Rupert Everett. Nedelja, 2. januarja 2000, ob 20.30.
LEGIONAR (Legionnaire), 1998, francoski barv, akcijski, trajanje 95 minut. Režija: Peter MacDonalt.Igrajo: Jean-Claude Van Damme, Adewale Akinnouye-Agbaje, Ana Sofrenovic. Nedelja, 2. januarja 2000, ob 18. uri. TECI LOLA TECI (Lola Rennt), 1999. nemški barv, akcijski, trajanje 81 minut. ABONMA MKNŽ. Režija: Tom Tykwer. Igrajo: Franka Potente, Moritz Bleibfreu, Herbert Knaup. Petek, 7. januarja 2000, ob 20.30.
ASTERIKS IN OBELIKS PROTI
CEZARJU (Asterix et Obelix contre Cesar) francoski barv, komedija, trajanje 109 minut. Režija: Claude Židi. Igrajo: Gerard Depardieu, Roberto Benigni, Christian Claver. Sobota, 8. januarja 2000, ob 18. uri, nedelja, 9.januarja 2000 ob 18. in 20.30.
KONEC NASILJA (The End of Violence) amer. barv, drama, trajanje 120 minut. ABONMA MKNŽ. Režija: Wim Wenders Igrajo: Bill Pullman, Andi e MacDowell, Gabriel Byrne. Sobota, 15. januarja 2000, ob 20.30.
SRČNE IGRE (Playing by Heart) amer. barv, drama, trajanje 121 minut.
Režija: Willard Carroll. Igrajo: Gene Rawlands, Sean Connery, Gillian Anderson, Jon Stewart. Nedelja, 16. januarja 2000, ob 20.30. GENERALOVA HČI (Generals Daughter) amer. barv, drama, trajanje 121 minut.Petek, 28. januarja 2000, ob
20.30,	nedelja, 30. januarja 2000 ob
20.30.
ZBORNICA (The Faculty) amer. barv, grozljivka, trajanje 121 minut. Režija: Robert Rodriguez. Igrajo: Jordan Brewster, Clea DuVall, Laura Harris, Salma Hayek. Sobota, 30. januarja 2000, ob 20.30.
Anton Gašperšič:
ČAS ŽIVLJENJA
Čas življenja hitro mine, naglo kot cvetoči maj, sonce z njim za hrib izgine, in ne bo ga več nazaj.
Pregloboka ni gomila, previsok ni sveti gaj, da ljubezen ne združila bi nas zopet kot nekdaj.
Bog umrlim daj plačilo, verni molimo zanje, naš spomin naj bo darilo, onih ki v grobovih spe.
Pregloboka si gomila, previsok mi sveti gaj, da ljubezen ne združila, bi nas zopet kot nekdaj.
Anton Gašperšič:
ZAŠLO JE SONCE
Zašlo je sonce za goro, a nam pri srcu je hudo.
Človek ki smo ga ljubili, ugasnil je sijoči dan, mrakovi so ga razgrnili, v deželi večnih tihih sanj.
Končal je človek svojo pot, veselja, žalosti in zmot.
Ko vrnil se je v dom svoj pravi, da od vsega oddahne se, in prostor tam še nam pripravi, ki mu sledili bomo vsi.
Ostal bo lep in čist spomin, človeka polnega vrlin, kar storil je bo še živelo, in s tem njegovim bo ime, med živimi naprej slovelo še v zarji jutrišnjega dne.
POWER DANCERS
bodo 7. januarja nastopile v diskoteki IN BLUE
s predstavitvijo novega CD “NI ŠE KONEC” ter novimi plesnimi točkami.
VOX ILVRICA OBISKAL MATULJE
Med tem, ko meddržavni sporazum o maloobmejnem prometu tava v slepi ulici, teče življenje ob meji svojo pot, tako kot si ga ustvarjamo sami. V pesmi, besedi, ljubezni in prijateljstvu je vse preprosto in razumljivo.
V Domu na Matuljih je domače zvenela Kettejeva in Prešernova beseda, melodični domači dialekt klape z Voloskega, zreli ženski glasovi zbora z Matulj ter nežni dekliški glasovi Vox Ilyrica. Na Stari pošti na Permanih še opazili nismo, da skupaj pojemo v različnih jezikih. Prevoda pa tudi harmonika ni potrebovala.
Naj se na političnih vrhovih zgodi karkoli, meje ne bodd preprečile zbliževanje ljudi.
Ivica Smajla
Knjižnica Makse Samsa KNJIŽNE NOVOSTI
W,
'0,1
NASLOVNO KAZALO za november
Alergije Ana Karenina
Atlas verstev sodobnega sveta Bazilisk
Beležke o literaturi
Beli medvedek, ne zapusti me!
Bulworth
The call of the wild The cay The client Črna orhideja Depresije in strah Diabetes Dnevnik
Dogodivščine naših živali Dom za telohov cvet Fly away home Flying home
Gašper Lamberger na viteškem turnirju Girl meets boy The gold lasso Gospodarsko poslovanje.
Program trgovec Gospodje otroci Grob
Hannah and the hurricane Hašiš
Hitri vodnik po Microsoft Office Ime rože
The invisible man
Jack Frusciante je zapustil skupino
Jamaica inn
Janček in njegove dogodivščine Jok na zmajskem gradu Junaki
Kaj bom, ko bom velik Kajti to je tisto strašno pri ljubezni Kako gospodariti s seboj s pomočjo zavestne avtosugestije Kako krepiti osebnost svojega otroka Kako se dan lepo začne Kako si pridobiš prijatelje Kam ljudje hitijo?
Kap
Katarina
Ključi psihične magije Konec družinskega romana Krčne žile
Kriza globalnega kapitalizma Krokarji viteza Erazma Kurja lužica za dušo Lahko noč, Piki Lena luna Lep dan kliče Ljubezen na odoru Mafijske vdove Male živali
Mali Dodo spušča zmaja Marcel and the Mona Lisa Matematika za študente tehnike in naravoslovja Matematika. Zaporedja Matkova Tina Medvedek vile Dudosnedke Money to bum Mož s črno rokavico My family and other animals Na novi poti Na pragu besedila Najlepša knjiga o oceanih Najlepši par
Narava, vsak mesec drugačna
Nasveti za vinarje
Ne boj se
Negorljiv jezik
Nina
Nina na snegu Nina v šoli
Nina v živalskem vrtu
Novi srednji vek
Obleka lepo-in-prav
Od nog do glave
Osnove prehrane domačih živali
Otrok luči
Piki pomaga
Pikijeve zgodbice za lahko noč
Piran
Po zakonu
Pogodba o zaposlitvi
Pogovori med Vzhodom in Zahodom
Postavi se za svoje pravice
Poti v neznano
Potovanje v središče Zemlje
Pred učiteljevimi nogami
The prince and the pauper
Priročnik za učitelje
Prizadetost prostate
Psihični trening jogijev
Rabbifs friends
Rain man
Rimanice za predgospodiče Round the world in eighty days S čopičem po steklu in porcelanu
Sanje in resničnost Sedma devica Silas Mamer Sin Srakolin Skavt Peter Slovenci
Slovenski pesniki o minljivosti Smeh in solze moje doline Soba s cvetnim prahom Sreča
Stepni volk
Stilistika slovenskega poročevalstva
Bre
Po (
'ikog ‘etno ’ike g ; V ■slov. ■ttigi We kita
Poreč
Fžvoi
'dnin
prašanj lotov 'že s
, z8 }venc 'štiin
The Storm Svetloba na poti Sweet Valley high Šolska enciklopedija.
Naravna tehnologija vp: in odgovorov Šupeter je na lepa vas Takšni so moji sledovi Temelji trženja in trženjska zasnova podjetja
Tinkers farm	K0I
Trojezični elektrotehniški slovar	pov
Učbenik za slovenski jezik v . letniku C gimnazij, strokovnih in	tehniških šol	'
Univerza pleše avtonomno?
V	začaranem krogu
V	Zali	:'S1N
Veneti, Iliri, Slovani	V&
Vesel božič, Mandi
Veseli dan ali Matiček se ženi Visoko v gorah, globoko v vodah Vražji začetek šole Vse sorte je že blou Vso dolgo noč Vzbrsti vrst
Who wants to be a star?
Zakaj neki imajo drevesa liste in dnu vprašanja o rastlinah a Zakaj neki so gradili piramide in drug j vprašanja o starem Egipw	^
Zakon o deviznem poslovanju
s komentarjem	*
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
Zapeljevanje
Zdrava pamet, močna vera	^
Zdrava prehrana
Zdravo kuhanje pri diabetesu	^
Zen zgodbe Zibelka sveta Žabec in pujsek Žabec in račka Živali na kmetiji Živali v naravi, mitologiji in človeškem duhu Živalske novice Županova Micka
Nove videokasete	st. I
GAŠPER the friendlygh0 j
risani film
ESCAPE from Atlantis [Videoposnetek] = Beg iz Atlantida igrani film -fantastika
KAČJE oči = Snake eye.s ’ directed by Brian De Palma. - ^raJ,.al-d, Nicholas Gage, Gary Siniše, John ^ -MR. Destiny = Gospod Igrajo: James Belushi, Linda Ham' ^ The PARENT trap = starše - Igrajo: Dennis Quaid, Na®'’ Richardson
The PRINCE ofEgyPt =
Egipčanski princ - risani film
SCENES from a mali iz trgovskega centra - Igrajo: Bet® Midler, Woody Allen
priz'
:od
Snežni
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistre < tel. 067/400-320, fax. 067I41-1?4
e-mail: ga-commerce@siol.net _ Ustanovitelj: Borislav Zejnulovic Izdajatelj: "GA Commerce" d.° °-Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistre Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovic	..
Uredniški odbor: dr. Ivica smaLGiC, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan “ ^edni" Ksenija Montani, Ivko Spetič /P1' .^jč Tehnični urednik: Raymond Fa Tisk: “GA Commerce" d.o.o.
Ilirska Bistrica Naklada: 1300 izvodov
Na podlagi zakona o DDV so ^ ____se obrae

med proizvode, za katere se 1 DDV po stopnji 8%
-"V_________________
P 24. december 1 999
'OMASA-
{DAL JE VANJE S STRANI 8.
Brez subvencij ne bo šlo
Po drugi strani pa, ker ni porabnikov, ^kogar, ki bi bil pripravljen investirati v ‘emo za pripravo in skladiščenje ustrezne te goriva, čeprav bi imel možnosti za V tem primeru je poseg oziroma kovanje države še kako pomembno ali tigimi besedami, brez posredovanja We ni možno pričakovati pozitivnih Ntatov pri izkoriščanju biomase. TOredno je namreč potrebno stimulirati jzvodnjo ustreznega goriva z ustreznimi 'dnimi krediti in drugimi ugodnostmi ter anjptoviti njegovo uporabo s postavitvijo Fe sistemov za kurjenje biomase, ki bi 1 zgrajeni ali s pomočjo državnih
s
Koristi od izrabe biomase
u Povečevanje deleža rabe biomase na po manjše porabe fosilnih goriv prinaša weč korist predvsem državi:
■manjša ekološka obremenitev okolja; pijske vrednosti C02 v atmosfero se aojšajo, emisije S02 ni
'vencij ( ne samo simboličnimi ) ali Nnimi dragimi stimulativnimi načini.

SVOJIM STRANKAM, PARTNERJEM IN VSEM BRALCEM SNEŽNIKA ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2000 !

Snežnik - stran 1 5
-uporaba biomase bi povzročila boljšo skrb za gozdove in s tem dvig kvalitete gozdov
-v primerjavi s tekočimi in plinastimi gorivi obstaja majhno tveganje pri transportu in skladiščenju
-opuščene obdelovalne površine bi se lahko ponovno gospodarno uporabilo -nova delovna mesta, ki bi se odprla pri pridelavi, pripravi, skladiščenju in prodaji biomase
-finančna sredstva, ki se porabijo za nakup uvoženih fosilnih goriv, bi se lahko uporabila v drugi namen
Obenem pa bi si marsikatera kmetija, delavnica ali gospodinjstvo lahko zmanjšalo strošek za kurjavo.
Razlogov za resnejšo izrabo biomase je torej dovolj, razen če država nima drugačne računice, vendar pa drugačno razmišljanje, z blagostanjem države in njenih občanov, nima zagotovo nič skupnega.
Ker področje naše občine pri kategorizaciji področij po možnosti trajne oskrbe z lesno maso spada na šest stopenjski lestvici na sam vrh, v šesti rang primernosti, lahko samo upamo, da bo naša vlada končno začela vleči pametne poteze in da ne bo ravno zadnja med njimi izkoriščanje biomase.
Energetski svetovalec Jože Šircelj
Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 067/41-344
ODPRTO:
od ponedeljka do sobote od 10..00 do 21.00
t ______________________
UGODNOSTI PRI IZPOSOJI:
*	Med tednom: 3 filme za 2 dneva po ceni za en dan.
*	Kasete, izposojene v petek, se lahko vrnejo v ponedeljek.
*	Veliki paket: 10 filmov za 7 dni po ceni za en dan.
*Mali paket: 7 filmov za 5 dni po ceni za en dan.
*Izven paketa popust 10% za izposojo 5 in več kaset.
*Vsak petek novi filmi.
Cena izposoje je 300 SIT na kaseto.
Presnemavamo formate VHS, VHS-C, Video 8, Hi 8 na VHS.
X
TOP 10
NAJBOLJ GLEDANIH FILMOV 1.8mm -akcija
2.	Državni Sovražnik -akcija
3.	Obsedno stanje -akcija
4.	Beneška kurtizana - ljubezenski
5.	Zlati zmaj -akcija
6.	Kačje oči -akcija
7.	Tanka rdeča črta -vojni
8.	Ronin -thriller
9.	Ko pride Joe Black -drama
10.	Patriot -akcija
COMMERCE
GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica
Bazoviška 40, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net
PRVA HIŠA GRAFIKE
v________________________y
ir d. j dr
Gozdno
Gospodarstvo
Postojna
1
:a
;ori
Gozdno gospodarstvo Postojna d. d.
Vojkova ulica 9, 6230 Postojna tel: 067/25-222, fax: 067/23-250, http://wivtv.ggp.si
SEČNJA, SPRAVILO, NEGA IN VARSTVO GOZDOV PRODAJA IN PREVOZI VSEH VRST LESNIH SORTIMENTOV
Tradicija v družbi gozdov
ODKUP LESA
konkurenčne cene, konkurenčni pogoji
Tel: 061/708-034, 061/707-880
Ni ga čez les
AGENCIJA ZA TRG Z NEPREMIČNINAMI
član Informacijske borze nepremičnin ©
imetniki licenc za opravljanje poslov nepremičninskega posrednika
Tel: 067/25-222, Mobitel: 0609/648-879, 041/367-462 E-mail: nepremicnine@ggp.si
Hitro in pošteno
Želimo Vam vesel Božič
in srečen prehod v novo tisočletje
J
Snežnik - stran 1 6

SVOJIM STRANKAM, PARTNERJEM IN VSEM BRALCEM SNEŽNIKA ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2000 !

24. december 1 999 2'
r E7 tib terminal d.d.
lJLjO} ilirska bistrica
Šercerjeva 17, 6250 Ilirska Bistrica
PRODAJA IN RAZVOZ EXTRA LAHKEGA KURILNEGA OLJA
NUDIMO:
*	KVALITETNO KURILNO OLJE
*	KONKURENČNE CENE
*	NAJBOLJŠE PLAČILNE POGOJE
*	ELEKTRONSKO MERJENJE IN RAČUNALNIŠKI IZPIS IZTOČENE KOLIČINE KURILNEGA OLJA
*	HITRO DOSTAVO OB ČASU, KI VAM NAJBOLJ USTREZA
POKLIČITE NAS NA TELEFON: 067141-343, ALI GSM: 0411758-728 VSAK DELOVNI DAN IN OB SOBOTAH OD 8. DO 17. URE.
Z	\
milka
Pedikerski salon Milka Prosen
Rozmanova 36,11. Bistrica, 067/41-269
VSEM SVOJIM STRANKAM IN BRALCEM SNEŽNIKA ŽELIM LEPE PRAZNIKE!
v_____________________J
*	STROJNO PLUŽENJE IN POSIPANJE CEST
*	KOMPLETNA IZVEDBA NIZKIH GRADENJ
*	STROJNO ALI ROČNO ASFALTIRANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN DRUGIH POVRŠIN
Vsa medena in draga dela uajam kvalitetno z našimi ali vašimi materiali. Nudimo možnost plačila v več obrokih. Pokličite, dogovorili se bomo. tel./fax: 067/41-732, mobitel: 0609/652-769, GSM: 04I/6S2-549
y
RENAULT
AVTOHIŠA
Smrdelj Valter s P
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 067/41-175,400-760 Fax: 067/400-761
*	PRODAJA VOZIL
*	TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI IN AVTO AKUSTIKO
*	SERVIS VOZU
*	OPTIČNA NASTAVITEV PREM »
(OPTIKA) ZA VSA VOZILA	M
*	TESTIRANJE ZAVOR IN AMORTIZERJEV
*	PRODAJA IN PREMONTAŽA AVTOPLAŠČEV VSEH ZNAMK
*	MONTAŽA VSEH AVTO STEKEL
*	AVTO VLEKA	^
Z	X
ŽELEZNINA - BARVE
Albert Udovič s.P.
Titov trg 10
6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 067/41-580, fax: 067/41-822
V_____________________________________J
Z
z
elektronika
RTV SERVIS IN TRGOVINA
Miloš Valenčič s.P.
Prešernova 4a Ilirska Bistrica tel&fax: 067/42-286
V________________________________)
OPTIKA
Gregor Primc
Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 067/400-510
Obiščite nas v novih prostorih.
VELIKA IZBIRA:
*	ŠPORTNIH OČAL ADIDAS
*	URE MO, OCEAN PACIFIC, SMTCH
____________	J
BfiLFSTV d.o.o.
Diskont
Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica
Tel/Fax: 067/41-063
DISKONT BALASTV,
S SVOJIMA POSLOVALNICAMA TRGOVINA POD VRTI, Maistrova 8 IN TRGOVINA V KOSEZAH
VAM NUDI UGODEN
AKCIJSKI NAKUP
VRSTE IZDELKOV DO RAZPRODAJE ZALOG.
OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN OD 8. DO 20. URE,
OB NEDELJAH OD 8. DO 12. URE.
VABLJENI !
VOŠČIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2000 !
Z	X
BISTRICA

Cankarjeva 24, 6250 ILIRSKA BISTRICA
\___________________/
RIBARNICA
Agata Valenčič s p.
Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 067/81-746
URNIK
ponedeljek in sobota 8- 12
torek, sreda, četrtek in petek
8- 12 in 14- 17
v_________________________________________J
Z	X
Bazoviška 46, II. Bistrica 067/41-517
SE PRIPOROČAMO !
V JANUARJU POSEBEN POPUST za vozila letnik 1999:
TWINGO-100.000 SIT CLIO-120.000 SIT MEGANE-150.000 SIT MEGANE BREAK -180.000 SIT LAGUNA - 200.000 SIT
V


m

400-710
omumrnj^0
Vrbovo 22 6250 Ilirska Bistrica
GOSTILNA s prenočišč'
pctcT
Ema Deželak s-P-
Dolenje 64, 6254
tel. +386 (0)67/42'647 m GSM: 041I747-65
i s-P-
aerobika
mm/p sry
ZAHVALJUJEM SE VSEM REKREATIVKAM ZA PRIJETNO VADBO IN DRUŽENJE. VIDIMO SE V NOVEM LETIH Z NOVIM ŽAROM!
9 24. december 1 999
SVOJIM STRANKAM, PARTNERJEM IN VSEM BRALCEM SNEŽNIKA ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2000 !
Snežnik - stran 1 7
«ILIRIJI
™ .............................. trgovina, d.d.
inTrUš' Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 21
tel.: 067/42-041, fax: 067/444-342
SREČNO IN USPEŠNO V LETU 2000 !
Lu£h
F> E T f? O L
TRANSPORT
.	\ l
Suma inženiring d o o.
PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU
[OIC Trnovo
”	/ Vilharjeva cesta" 47,' 6250 Ilirska’ Bistrica!) b \ f
guuys
Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica
Najem in prodaja prostorov za:
-	proizvodnjo
-	skladiščenje
-	in pisarne
Informacije: tel. 067/81-188
§PPIama-pur
i
ProVITA
Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820
ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA
Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica
Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475
X r
ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7
y V
BREZA d,o.o.
AVTO SOLA
Bazoviška 4a, tel.: 41-584, 41-799 VSEM BRALCEM ŽELIMO VESELE PRAZNIKE, VELIKO USPEHA IN VARNO VOŽNJO V LETU 2000!
©
.
V
GOSTILNA • TRGOVINA • “DISKONT’’
6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207
10 ARTIKLOV TRAJNO NIZKE CENE!
VABLJENI
PremA
PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE <1 o.o.
VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +586 (0)67/81-612, GSM: 041/750-641
J
TRGOVINA
ANA
GREGORČIČEVA 2,
ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VIDMU TEL.: 067/42-239
Vabljeni
FIZIOTERAPIJA $ mm FiTRGOVFiA
‘V ',* *	Rozmanova ul. 1
;»y	v.*.
V 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156
DODATEN PROGRAM:
limfna drenaža • refleksna masaža keso terapija stopal kti-na masaža	• podvodna masaža
Z akupresuro	• aroma terapija
-j primorje-,
!■ ajdovščinalH
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENJENIM STRANKAM NUDIMO:
-	vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale,
-	prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov,
-	izposojamo gradbene odre in opažni material.
V

d.o.o.
Koseze 32c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 067/400-280 067/400-281
SVOJIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO LEP BOŽIČ
IN VSE DOBRO V LETU 2000!
V____________________________V
BERNI,
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN KOZMETIČNE STORITVE
JOŽICA KAVČIČ s p
Pod Stražico 6, 6250 Ilirska Bistrica tel. +386 (0)67/81-382, fax. +386 (0)67/42-075
STANDARDNO NIZKE CENE!
VSAK DAN 8" - 19”“ SOBOTA 730 - 17°° NEDELJA ZAPRTO
\ Z
GRAFIČNI ATELJE
ALMA ZEJ NULO VIČ s.p.
UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net
GRAFIČNE STORITVE OD A-Ž
Magdalena Požar
Bazoviška 19, 6250 Ilirska Bistrica, 067/41-916
VELIKA IN ŠIROKA IZBIRA MODNIH ŽENSKIH ZIMSKIH NOGAVIC
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
d.o.o.
*	REZANA POLIURETANSKA PENA
*	SEDEŽNE GARNITURE
Gradišče 51 6243 OBROV
PE PODGRAD
Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210
Plast
c
trgovina in zastopstva d.o.o.
6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41-913, Tel./Fax.: +386 67 41-927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.: +386 61 1592-729, Tel./Fax.:+386 61 1592-741 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net
PRODAJNI PROGRAM:
GRANULATI:
*	POLISTIREN
*	POLIPROPILEN
*	POLIETILEN
*	POLIAMID
*	ABS ...
Surovine in polproizvodi za kemično industrijo
Bralci so izbrali:
NAJBOLJ POZITIVNA OSEBNOST ILIRSKE BISTRICE ‘99
Pred dvema mesecema smo v časopisu vse bralce pozvali, naj glasujejo za najbolj pozitivno osebnost Ilirske Bistrice v letu 1999. Najprej ni bilo nikakršnega odziva. Šele v začetku decembra so pričele prihajati prve dopisnice in potem se je glasovanje razmahnilo.
Z veseljem lahko povemo, da ste bralci z veliko večino izglasovali najbolj pozitivno osebnost našega kraja. To je ČASTITA SESTRA ROMANA (Bernarda Zidar) iz samostana Šolskih sester De notre Dame v Trnovem.
Drugi po številu prejetih glasov je gospod Josip Grgasovič, duša in gonilo bistriške godbe na pihala.
Na tretje mesto se je uvrstil gospod Vojko Čeligoj, planinec, filatelist, numizmatik, ljubiteljski zgodovinar in ne nazadnje, naš zelo aktivni dopisnik.
Na četrtem mestu je gospod Romeo Volk, likovnik in pedagog.
Za druge osebnosti na bistriškem ni bilo glasov.
IZŽREBANI GLASOVALCI
Iz prejetih dopisnic smo v uredništvu komisijsko izžrebali dve nagradi: večerji za dve osebi.
Nagrade glasovalcem sta prispevala Gostilna Potok, Dolenje 64, in Grili Danilo, Bazoviška 46.
Nagradi prejmeta:
Matjaž Perenič. Prem 45, 6255Prem - večerja za dve osebi v Gostilni Potok
Katerina Kovačevič. Obrov 63a, 6243 Obrov-večerja za dve osebi v Grillu Danilo.
Čestitamo!
V prvem poskusu: BLAMAŽA.
Veliko glasovanje za najbolj pozitivno osebnost Ilirske Bistrice ’99 smo v prvem mesecu zaključili s presenetljivim izidom. Ni nam (in vam, ki ste glasovali) uspelo našteti niti pet imen.Po vsakdanji, običajni logiki bi torej zadeva veselo propadla in tiho poniknila v pozabo.
Diagnoza: priučena slovenska bolezen
Razumemo, da vam je težko vzeti dopisnico in napisati: “Za najbolj pozitivno osebnost Ilirske Bistrice ’99 predlagam ...” (sledi ime po: vašem: izboru). Težko jo je tudi oddati na pošto. Posebno, če se ne morete spomniti druge osebnosti kot svoje žene (ali moža) in svoje mame (ali tašče).
Vemo, da če bi hoteli izvedeti, kdo je po vašem izboru najbolj negativna osebnost, bi nam vi lahko tri dni sestavljali podroben in kjub vloženemu trudu in času, pomanjkljiv seznam. Na njem ne bi manjkali: širša in ožja rodbina; prvi, drugi, tretji in nadaljni sosedi; šef, šefov šef in njun nadšef; polovica vaših prijateljev in pet polovic vaših neprijateljev; znani, neznani in vsi vmesni politiki, funkcionarji in odličniki iz sveta, domovine, občine in širše. In tako dalje in tako naprej.
Vsi vemo, da je najtežje menjati stare dobre navade, posebno če so škodljive.
In črno gledanje okoli sebe je zelo močno škodljivo. Tako zelo je škodljivo, da se na dolgoletnih posledicah črnogledosti redijo vsakršne industrije -od zdravstvene in farmacevtske do sodiščarske, na koncu pa še pogrebna.
Največjo uslugo bi si sami naredili, če bi si vsakič, ko se ujamete da črno gledate, piknili šivanko v meseni del čisto spodaj pod hrbtiščem.
Zdravljenje: intenzivna in zahtevna terapija
Vabimo vas, da storite nekaj enostavnega in lepega za vaše preljubo zdravje in dobro počutje. Poglejte enkrat okrog sebe na enostaven in svetal način. Priznajte si, vsaj čisto majčkeno, da vse le ni tako črno in slabo in se nasmehnite samemu sebi.
Če vam to uspe dnevno petkrat zapored skozi en teden, ste že na poti ozdravljenja in boste verjetno lahko prihranili kup tablet proti migreni, bolečinam v želodcu, stiskanju pri srcu, izlivom žolča, napadom jeter itd. Pa tudi spali boste mnogo bolje. Zato - poskusite! Za vaše zdravje gre!
OTROŠKO PARLAMENTARNO GIBANJE
Letošnji Nacionalni otroški parlament je slavil deset letnico. »Otroci v parlamentu !?« Ni treba razlagati, da začetki niso bili lahki. Danes je postal priznana oblika združevanja stališč mladih. Dr. Janez Podobnik, ki nas je med drugimi tudi pozdravil je povedal, da nikjer v svetu nimajo podobne oblike delovanja mladih, a si jo želijo...
Letošnja tema je bila precej občutljiva. Govorili smo o spolnosti in AIDS-u.
Otroci so ugotavlj ali, da jih ta tema zelo vznemirja, da dobijo premalo informacij s strani staršev in učiteljev. Menijo, da so velik problem spolne zlorabe otrok, problem so tudi medsebojni odnosi na vseh relacijah.
Vse v redu in prav. Mladi morajo dobiti prave informacije o »tistih rečeh«. Najbolje je, da kot še vrsto drugih pomembnih informacij o vrednotah in življenju, izvedo v družini. Če pa le-ta zataji, naj izvejo osnovne podatke v šoli. Poznati morajo svoje telo, njegovo delovanje. A pri človeški spolnosti ne gre le za telesno aktivnost, ampak za najgloblji medosebni odnos, ki temelji na ljubezni. Za spolnost je potrebna celovita zrelost na telesnem, čustvenem, duševnem, osebnostnem, družbenem, duševnem in na duhovnem področju.
Skratka, spolnost je odgovornost. V J' primeru tudi AIDS ne bo imel veliko ial Naša delegacija je vzorno zastoP' primorsko- notranjsko regijo. N°e Mršnik, Bistričanka, najbolj primorsk3’ te delegacije, se je odlično odrezal > razpravi dala pameten predlog, za katere j e požela lep aplavz. Darinka De*
MODRA MISEL V MODREM ČASOPISU
NASVIDENJE ! In Srečno.
I	ŠOLSKI GRAFITI
I
| Ljubezen je bolezen, brez katere človek ni zdrav.
Živeli otroci naših staršev.
I I
| Pa kaj, če v zadnjem času nisem nič napisal - saj tudi Prešern ni.
CELI SVET ZA 199 SIT
V začetku decembra je med potrošniki povzročilo odprtje trgovine “Celi svet’ Pr‘ vihar. Trgovine istoimenskega ljubljanskega podjetja sodijo v skupino posebnih prodaj' kjer imajo skoraj vsi artikli enako ceno. Ponekod j e manjši del asortimana lahko oblik®' tudi tako, da je skupina izbranih artiklov dvakrat ali štirikrat dražja od prevladuj0® asortimana.
Mnogi kupci v Ilirski Bistrici so prvič v življenju doživeli, daje bilo skoraj vse, kat v prodajalni prijeli v roke, po 199 SIT! Kar nekaj dni po odprtju se temu niso in niso111 ‘ načuditi in gneča j e bila velika. Sedaj pa že veselo pričakujemo nove dobave (različna blaga.
IZBERITE SVOll PROSTOR
ZA NOVO TISOCLETJ
V Postojni,
v poslovno-trgovskem objektu Primorka in poslovno-stanovanjskem objektu Poljane, ima Primorje na voljo pestro izbiro manjših in večjih poslovnih prostorov, ki se odlikujejo po kvalitetni in funkcionalni gradnji.
Nakup dobro zgrajenega poslovnega prostora z odlično lokacijo je zagotovo prava odločitev.
Zato ne odlašajte! Pričakajte novo tisočletje v novih prostorih.
Pokličite nas na telefon: 065 16 20 343 ali 067 25 841, Primorje Ajdovščina.
.^•/ NOV
SUPERMARKET
V sredo, 22. decembra je podjetje Tuš svečano odprlo nov supermarket v Ilirski Bistrici. To j e prvi lokal, ki obratuje v novograjenem trgovsko poslovnem kompleksu Mikoza.
Podjetje TUŠ se ponaša s hitro rastjo obsega poslovanja, ugodnimi cenami in zanimivo ponudbo. Novi supermarket pa bodo zagotovo obiskovali tudi kupci iz sosednje Hrvaške.
Hprimorje
HTC ŠPORT
ŠPORTNA TRGOVINA
DOM NA VIDMU
Gregorčičeva 2, II.Bistrica, 067/42-434
VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO
V MESECU JANUARJU 2000 PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT DOBITE CELODNEVNO SMUČARSKO VOZOVNICO
ZA SMUČIŠČE
KALIČ
ODKUPUJEMO
TELEKOM B, D, G; SAVA KRANJ
PIVOVARNA UNION G serije;, PIVOVARNA LAŠKO G; KRAŠKI ZIDAK LIV POSTOJNA B, C, D, C,
PIVKA PERUTNINARSTVO B, G ^ serij« KRAS SEŽANA B in C; EMONA MERK®
GORENJE VELENJE B in D m -1 -
* posredujemo na , . :e * upravljamo
ILIRSKA BISTRICA, Cankarjeva Tel.: 067/41-935