GLASILO  SOCiaLIStlCilE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVI O K B I I S NOVO MESTO
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1800 din oziroma 4 ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24
Štev. 12 (574) Leto XII.
NOVO MESTO, 23. MARCA 1961
UREJUJE uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod i2 Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave štev 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno
podjetje »Delo- v Ljubljani
Na praga nove sezone
Hkrati z nalogo nuditi gostu oddih i.n tako zadovoljiti rekreativnim potrebam državljanov, ima turizem tudi velik gospodarski pomen. Ob sorazmerno nizkih investicijah (če smo iznajdljivi) vsrkata turizem in gostinstvo velik del narodnega dohodka. Področje našega okraja je polno naravnih lepot kljub avtomobilski cesti je večina predelov še deviško neoskrunjenih. Za turiste so najzanimivejša prav razvijajoča se, nova področja. Človek želi dandanes v najkrajšem času videti čimveč.
Troje toplic nudi osnovo za razvoj zdraviliškega turizma, naravno zelo lepe, z mehkim pejsažem obdane planinske postojanke pa za planinskega. V našem okraju je preko 50 gradov. Osrednje turistične postojanke Otočec, Dolenjske in Šmarješke Toplice so še nedograjene. Zaradi pomanjkanja prenočišč je za nas najzanimivejši prehodni, v njem pa nedeljski turizem.
»Pripravljeni smo«
Tako so nam povedali v nedeljo na Otočcu, v Šmarjeških Toplicah in v Cateških Toplicah, ko smo povpraševali, kako in kaj. Povsod je bilo kljub snežnemu neurju polno gostov, kar 300 avtomobilov se je zvrstilo na parkirnih prostorih. Povsod so si za sezono zagotovili dovolj strežnega in kuhinjskega osebja. V Hotelu Grad Otočec in v Šmarjeških Toplicah je. ureditev letos mnogo boljša kot lami. Na Otočcu razmišljajo o ureditvi parka, kopališča nad jezerom in utrditvi terase. Največji obisk je ob nedeljah (predzadnjo nedeljo 3000 gostov).
Šmarješke Toplice so z novogradnjo pridobile lepe, so-
dobno urejene družabne prostore in 32 novih ležišč. 50 odstotkov dejavnosti predstavlja zdraviliški turizem, penzionski pa je močnejši kot nedeljski.
Cateške Toplice pričakujejo sezono z enakimi zmogljivostmi kot lani, toda organizacijsko bolj pripravljene. Kljub zdraviliški dejavnosti predstavlja nedeljski turizem 30 odstotkov lani ustvarjenega prometa. V obeh zdraviliščih so velik problem kopalni bazeni, v vseh treh objektih pa parkirni prostori. Za propagando so poskrbeli, tudi cenike so že poslali turističnim agencijam. Razveseljivo je, da so cene povsod močno konkurenčne tistim v turistično razvitih področjih v Sloveniji.
Kaj pa okolica?
Turist si lahko ogleda objekt, v katerem se je nastanil, v zelo kratkem- času. Kako pregnati dolgčas? Z majhnimi sredstvi lahko uredimo okoliške gostinske postojanke. V sončnih dneh bo gost užival, sedeč na prostem v sadovnjaku, skupina turistov bo zadovoljna odšla z vodičem, na ogled primerno urejenega prizorišča boja v NOB ali grajskih razvalin, občudovala bo lep razgled iz planinske postojanke, ki jim bo nudila okusno hrano ter postregla z dolenjskimi speciali-tetami. Uredimo naselja, da se gostom ne bo »obračalo« ob pogledu na podrte ograje, zanemarjene vaške hiše in neurejena gnojišča z roji muh. Pro-dajajmo sonce, arak, razgled in gostoljubnost in upoštevajmo načelo: dobra postrežba, čeprav morda malo dražja, vzbuja zadovoljstvo, slaba in poceni postrežba pa je vsakomur predraga!
Niz postojank z majhnimi sredstvi
Gorjanci, dolina Kolpe, Vinomer pri Metliki, Sremič, Mirna gora, Rog, Bohor, Lisca, še in še bi lahko naštevali.. . Ne namenjajmo z mdlijoni, če jih ni, poizkusim« skromneje! Pri gradovih lahko uredimo postojanke za prehodni turizem, že zdaj pa resno razmišljajmo o preureditvi gradov Mokrice, Stari grad, Hmcljnik, Žužemberk, skratka vseh v dolini gradov! Za začetek bodi dovolj, skromna urejena gostišča, ki bi nudila domačo hrano in informacije o raznih zanimivostih v okolici. Urejajmo »satelitske«- točke okoli osrednjih objektov. V inozemstvu kažejo n. pr. kot veliko znamenitost preurejen prostor, kjer je nekoč padlo 20 vojakov. Koliko takšnih krajev, pomembnih iz NOB, bi lahko pokazali mi! Napisna tabla naj postreže z osnovnimi podatki, nekaj primerno zaščitenih fotografij na njej, bi za za-čitek lahko pomenilo zelo mnogo.
Kmetijska posestva ob gradovih — zgodovinskih spomenikih bi morda samo za čas sezone uredila tam skromna gostišča. S primerno propagando (ta je še vedno naša velika slabost) bi v lepem vremenu mnogi gostje zašli v idilično lepo, še neoskrunjeno pokrajino. Dolenjske specialitete: ajdovi žganci, štruklji, pristen cviček in niz drugih posebnosti naše kuhinje, bi vsakogar navdušile. Zakaj rinejo naša podjetja z domovi oddiha na morje? Mar nimamo več lepot, čistega zraka in spokojne tišine, ki so osnovne sestavine oddiha, na našem področju? Komune naj pripravijo urbanistično ureditev okolice planinskih postojank, pa bodo »vikendi« rasli kot gobe po dežju! Brez milijonov bi torej lahko uredili marsikaj.
Pomembne »drobnarije«
Sodobni turist potuje z avtomobilom. Zagotoviti moramo servisno službo, ki mu bo ob vsakem času popravila avto. Na obrtni zbornici o tem že resno razmišljajo. Napisnih tabel na križiščih v notranjosti in ob avtomobilski cesti, skratka povsod, kjer lahko gostu nudimo razen gostoljubnosti in postrežbe še pašo za oči, ne smemo pozabiti. Opozarjajmo gosta na številne posebnosti in redkosti v našem živalskem in
rastlinskem svetu! Lov in ribolov, prirejena turizmu, lahko vržeta lepe denarce. Trgovina naj bo založena s sadjem, ne pozabimo na pokrajinske razglednice in okusne spominčko in skušajmo v sezoni tudi obratovalni čas trgovine prirediti zahtevam turizma. Posebno okoliške postojanke so lahko v sezoni dobro založene s sadjem.
Vztrajno in načrtno
. Morda ne bo odveč spregovoriti še o Dolenjski turistični zvezi. Ustanovili smo jo. zdaj pa nima niti toliko sredstev, da bi nastavila tajnika ... Nekai milijonov dotacije bi se dobro obrestovalo. Vsega ne bodo zmogli: ne turistična zveza, nc gostinska podjetja in ne komune, če bomo pospeševali turizem vsak' zase, s skupnimi napori in tesnim sodelovanjem pa lahko že za letošnjo sezono pripravimo marsikaj, z vztrajnim in načrtnim delom pa lahko ustvarimo trdne temelje za perspektivni razvoj našega turizma.
Otočec — biser slovenskih gradov je z urejenim hotelom in gostiščem postal osrednja turistična postojanka na našem področju. Na pol poti med Ljubljano in Zagrebom, po avtomobilski cesti je iz obeh središč le ura vožnje, ima Otočec ponembno vlogo v nedeljskem turizmu. V nedeljo, 12. marca ga je obiskalo preko 3000 gostov, iztržek je bil 477 tisoč din, na parkirnem prostoru pa se je čez dan zvrstilo 500 osebnih avtomobilov in 6 avtobusov. Vsekakor je treba ta pomemben turistični objekt dokončno urediti in poskrbeti za primerno ureditev tudi v okoliških naseljih
NA SEJI OLO SO SPREJELI DRUŽBENI PLAN
Uspeh le s skupnimi napori
Preteklo soboto so odborniki obeh zborov OLO po živahni razpravi z manjšimi izpremembami sprejeli okrajni družbeni plan in proračun za leto 1961. Že to, da je seja trajala 7 ur je dokaz, da družbenega plana ne pojmujemo več zgolj kot formalnost. Na dnevnem redu je bila še vrsta pomembnih zadev. Ker smo z osnovnimi podatki plana naše bralce seznanili že v prejšnji številki, poročamo tokrat le o razpravi na seji, ki je bila res zelo plodna.
leme tudi ml takšni?
Nesebični prispevek kolektiva novomeške bolnišnice
O novomeški bolnišnici smo že pisali. Oglejmo si samo nekaj številk in dejstev, ki žalostno ilustrirajo stanje na njenih oddelkih.
Lani se je v novomeški bolnišnici zdravilo 11 tisoč1 991 bolnikov, katerim je nudila 170 tisoč oskrbnih dni. Najbolj obremenjen je porodniški oddelek, ki je imel kar 118,2-od-s-totno zasedbo. V njem se je zdravilo 3.733 pacientk, ki so preležale na oddelku povprečno le po 5 dni! Zasedba je bila torej kar za 38,2 odst. nad republiškem povprečjem! Nič boljše ni bilo na kirurškem oddelku. Tam se je zdravilo 3.697 ljudi, zasedba je bila 96-odstotna ali za 16 odst. nad povprečjem. Zaradi pretesnih prostorov so na vseh oddelkih prisiljeni zmanjšati število dni, ki bi jih pacient moral na oddelku preležati v normaln'h pogojih. Nemalokrat morajo zaradi pomanjkanju prostora bolnike celo odklanjati! Kirurški oddelek uporablja za septične in aseptične operacije eno samo operacijsko dvor rano, enako je na porodniškem oddelku. V kletnih prostorih kirurgije se stiskajo onkološka in transfuzijska postaja, vsak kotiček je do skrajnosti uporabljen. Rešitev iz velikih težav je samo v novih gradnjah.
Načrti so pripravljeni, bolnišnica bo zgrajena postopno. Prostor je izbran v Kandiji za tuberkuloznim oddelkom. Ki-ruški in otroški oddelek z 203 ležišči bosta veljala 624 milijonov, do Ista 1965 dograjen bolniški center v Kandiji pa 80G milijonov din.
Letos je potrebnih le 160 milijonov, pa se je že zataknilo 70 milijonov je prispevala do-zdaj bolnišnica, 40 milijonov republika, še vedno pa manjka 50 milijonov. Kje jih najti? Pot iz zagate je pokazal sam kolektiv bolnišnice. Že do leta 1958 se je odpovedal 6 milijonom in pol iz sklada na-, grad za nadzidavo kuhinje. Leta 1959 je namenil 8 milijonov dinarjev (po cbs'oieč'h predpisih bi jih lahVo ra^fHil za nagrade osebju) za gradnjo 9-■tanovan.jskesra   bloka. Letos
februarja pa je kolektiv na predvolilnem sestanku in sindikalnem občnem zboru sklenil prispevati za gradnjo nove bolnišnice sredstva, ki jih sicer izplačujejo za nadurno delo. Na leto se jih bo nabralo približno za 4 milijone in pol, odpovedali pa se jim bodo vse do takrati, ko bo bolnišnica zgrajena.
Na posvetovanju, ki je bilo letos na OLO, je bilo sklenjeno, • naj bi primanjkljaj sredstev krili s prispevki podjetij in samoprispevkom državljanov. Podjetja bi prispevala od 500 tisoč dinarjev do 4 milijone in pol za ves čas gradnje.
Zakaj pišemo o tem? Zato, da bi kolektivi in organi delavskega samoupravljanja, ko bodo razpravljali o svojem prispevku, s srcem in razumom premislili, za kaj dajejo prispevek. Vsako leto plačujemo za zdravljenje na oddelkih bolnišnic v Zagrebu in Ljubljani znatna sredstva, ker so prostori v naši bolnici pretesni. Spomnimo se nesebičnega prispevka kolektiva bolnišnice, ki bo v enem letu prispeval toliko, kot v petiih letih podjetje, ki bo dalo največ! Zalo je prav, da na koncu ugotovimo: kolektiv bolnišnice nam je pokazal pot iz zagate!
Podpredsednik OLO tovariš Silvo Gorenc je v kratkem eks-pozeju seznanil odbornike z glavnimi značilnostmi plana in poudaril, da ga sprejemamo v jeku uvajanja novega sistema delitve dohodka ter krepitve komunalnega sistema. Osnutek je bil izdelan z objektivnimi težavami zaradi pomanjkanja planskih kadrov na občinah, nemalo težav pa je povzročilo podcenjevanje plana s strani gospodarskih organizacij, ki je še vse prepogost pojav. Navzlic temu lahko trdimo, da je družbeni plan za leto 1961, odraz naporov in hotenj kolektivov, komun ter družbenih organizacij.
V razpravi so odborniki pred glasovanjem za sprejetje posameznih poglavij plana, razpravljali pri nekaterih živah-nejc, pri drugih manj. Največ razprave je bilo okoli investicij. Ugotovili so, da smo doslej dopuščali vse preveč nedokončanih investicij, ki razumljivo   niso   vračale vloženih
sredstev, ampak predstavljale za družbo celo breme. V razpravi je bilo naštetih več konkretnih primerov te vrste. Tudi investicijske zahtevke manjših podjetij so v želji po velikih investicijah neupravičeno zavračali. Družbeni plan OLO določa investicijsko politiko le v velikem, občinski plani pa jo morajo konkretizirati. Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev bomo uspeli sprejete naloge izpolniti le ob skrajnih naporih in neutrudnem boju za ta sredstva.
Združevanje sredstev je še vedno ena izmed pomembnih nalog, toliko bolj zdaj, ko ima zakonito osnovo. Primanjkovalo bo tudi obratnih sredstev, saj jih bomo potrebovali blizu 2 milijardi. Rešitev je le v združevanju sredstev podjetij »n v prelivanju sredstev bank in hranilnic v okviru medsebojnih sporazumov med komunami. Posebno poglavje so investicije v zdravstvo, saj brežiška in novomeška bolnišnica nujno potrebujeta nove in večje prostore. Komune morajo v svojih planih trdno določiti odnos med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami ter poskrbeti, da bomo zdravstvo in šolstvo krepili predvsem v gospodarsko se razvijajočih središčih. Živahna razprava se je razvila okoli vprašanja industrije gradbenega materiala, ki je dokaj ne-
S SEJE ObLO NOVO MESTO
razvita. Ker potrebuje sorazmerno nizka investicijska sredstva, za prevoz opeke iz Vojvodine pa plačujemo težke milijone, bo gospodarneje dograditi vse nedovršene opekarne in graditi nove.
Odborniki so se pogovorili tudi o geoloških raziskavah ter ugotovili, da je potrebno izdelati geološko karto vsega okraja in nato razvijati predvsem industrijo, za katero imamo surovine in ki potrebuje cenena vlaganja. Okoli delitve sredstev med občinami in OLO je bilo mnogo razprav, saj so tri občine (novomeška, brežiška in sevniška) na predlagano delitev predložile pripombe, ki so bile v zaključkih upoštevane. Ob koncu ugotavljamo še enkrat, da je seja potekla v živahni razpravi in da jo lahko štejemo za eno najplodnejših okrajnih sej.
„V težavah smo
VLADIMIR   LAMl'T:   »POGLED   IZ   NOVOMEŠKEGA   ZAPORA«   (JULIJ 1942)
V nedeljo dopoldne je množica ljudi kljub slabemu vremenu napolnila prostor pred novomeškimi sodnimi zapori, kjer so odkrili spominski kamen vsem, ki so med ljudsko revolucijo tam stopili na pot preganjanja. Spominski govor je imel upravnik Studijske knjižnice Novo mesto tov. Bogo Kcrmclj, nato pa se je zvrstilo še nekaj recitacij in pevskih točk. Člani sekcije internirancev so se po slavnosti zbrali v Vajeniški šoli in obudili spomine na leta preganjanja
Pretekli četrtek je bila v Novem mestu seja občinskega ljudskega odbora. Na njej so razpravljali največ o finančnem stanju ObLO in o ukrepih za njegovo ureditev. Iz poročila, ki ga je prebral podpredsednik občinskega ljudskega odbora Ser-gej Thorževski, je bilo videti da bo letos občinski ljudski . odbor v zelo težkem finančnem položaju, kar je posledica prejšnjih let. Lanske neporavnane proračunske obveznosti znašajo preko 82 milijonov dinarjev. Treba jih je je kriti iz proračuna poleg rednih izdatkov. Razen neporavnanih proračunskih obveznosti pa so ostale neporavnane tudi nekatere lanske negospodarske investicije (stadion, tržnica, upravna zgradba ObLO) v znesku okoli 45 milijonov din, medtem ko je zašel ObLO kot investitor pri gospodarskih investicijah v težave predvsem zaradi podražitve gradenj in zaradi drugih obveznosti (skladišče v Bršlinu, moteli na Otočcu, pošta v Novem mestu, obrat Iskre).
V razpravi o predlogih za ureditev . proračuna so med drugim sodelovali predsednik ObLO Ludvik Golob, sekretar okr. komiteja ZK Franc Pirkovič in •iredsednik okrajnega odbora ^ZDL Viktor Zupančič. Pouda-
- i 1 i so, da so imela podjetja lani ■a milijardo dinarjev neizkori-
renih sredstev, kljub temu pa ;o tožila zaradi neporavnanih računov občino in jo spravljala tako v še težji položaj. Kadar podjetje stoji dobro, takrat rado pozabi. _ da je za njegovo osnovanje, njegov razvoj in napredek prispevala veliko družba in še posebej ObLO. Občinske-
mu ljudskemu odboru naj bi podjetja pomagala reševati težaven finančni položaj tako, da bi mu posodila potrebna sredstva za tri leta.
Ko so razpravljali o investicijah v objekte družbenega standarda, so ugotovili, da bi ostal na primer stanovanjski sklad občine letos brez sredstev, če bi občinski ljudski odbor vrnil vse obveznosti, ki za letos breme-ne ta sklad. Pri tem pa nekateri
Občinske konference žena
še ta mesec se bodo v vseh občinah zbrale predstavnice žena na občinskih konferencah. Razpravljale bodo o problemih, ki tarejo ženo proizvajalko v industriji, v kmetijstvu, kmečko ženo in ženo gospodinjo. Predvsem se bodo žene na teh konferencah pogovorile o tem, kako si bodo priborile v družbi prostor, ki jim pripada. Vse premalo jih je še v ljudskih odborih, v organih upravljanja In v vodstvih družbenih organizacij. Prvi preizkusni kamen bodo volitve Zadružnih svetov. V nje moramo izvoliti čimveč žena, saj prav one v kmetijstvu nosijo vsaj 50 odst. bremen proizvodnje. Prepričani smo. da ženam na občinskih konferencah ne bo zmanjkalo gradiva za razpravo in da bodo odločneje kot doslej zahtevale od družbe naj jim olajša bremena v gospodinjstvu in pri varstvu otrok, saj je oboje predpogoj za njihovo dnužbeno uveljavljanje.
naši ljudje žive v tako slabih pogojih, da je sploh čudno, kako, morejo proizvajati, in da bi prav zaradi tega investicije v objekte družbenega standarda prav gotovo ugodno vplivale na proizvodnjo, morda celo bolj kot gospodarske investicije. Dosedanja politika stanovanjske izgradnje ni bila najboljša, ker ni mobilizirala sredstev državljanov in gospodarskih organizacij, ampak v glavnem le privatna in in občinska. Tovariš Pirkovič je poudaril, da so negospodarske investicije in one v objekte družbenega standarda zelo po-•rebne. Naše gospodarstvenike, ki tega ne razumejo in vidijo bodočnost le v gospodarskih investicijah (morda zato, ker sami žive v lepo urejenih življenskih razmerah), bo treba tudi zamenjati, če ne bo šlo drugače.
Odborniki so ugotovili, da bomo morali vse naštete težave rešiti sami. Pri tem bomo potrebovali, še posebej pri novih gradnjah mnogo razumnosti, treznosti in smotrnosti. Breme raznih kreditov naj bi prevzela podjetja, ki edina sredstva ustvarjajo, in ne občina, ki je le usklajevalec politike na svojem področju. Ker v podjetjih pada vse breme na proizvajalce, naj ti odločajo, kako se bodo določena sredstva porabila, in naj budno skrbe, da bodo uporabljena  pametno  in smotrno.
J. P.
VREME
od 23. III.-?. IV 1961
Nes'alnn s twvri><:4'mi padavinami in hladno. V jasnih no/eh slana. Sneg do nižin je š" 7i>lo verjf\>n V. M.
Kazen za vse krivce
15. marca je bilo v prostorih
okrožnega sodišča v Novem mestu posvetovanje o gospodarskem kriminalu. Razen predstavnikov javnega tožilstva In notranje uprave so se posvetovanja udeležili vsi predsedniki okrajnih sodišč in nekateri predstavniki družbenih organizacij.
V razpravi po uvodnem poročilu, ki je temeljilo na zaključkih zveznega posvetovanja te vrste, so poudarili, da ob splošnem gospodarskem razvoju na Dolenjskem opazimo vedno več škodljivih pojavov, ki na ta ali drug način ovirajo razvoj, hkrati pa povzročajo večjo aH manjšo gospodarsko škodo. Ugotovili so, da je bilo več prestopkov iz vrst l;udi na vodilnih položajih (poslovodje in direktorji) in da so več kaznivih prestopkov napravili delavci raznih podjetij in tovarn. Nadalje je bilo več težjih prestopkov zaradi tega, ker so kmetje in obrtniki često zatajevali prodajo predmetov, ki so podvrženi obdavčenju. Frl tem je bilo največ prekupčevanja z živino in lesom, predvsem s sosednjo republiko.
Razumljivo je, da je bilo že več prekrškov na račun novega gospodarskega sistema. Prav cene so zadnje dni za naše trgovce in prodajalce zapeljivo področje. Zato je razprava še po-
Gostinci in postrežnina
Takoj po uvedbi postrežnine se V naših obratih ni pokazalo r kršno izboljšanje glede na p-j-režbo, kvaliteto storitev itd. VeČina podjetij si ni bila niti na jasnem, kaj bo s postrežnino. Vsa gostinska podjetja pa morajo do konca tega meseca sprejeti pravilnike o razdeljevanju postrežnine. Nekatera podjetja so jih že sprejela in prav pri teh je bilo opaziti, da so natakarji zdaj bolj zainteresirani za promet, kuhinja in klet za kvaliteto itd. Vsak natakar zdaj namreč lahko izračuna sproti, koliko je zaslužil, saj ve, kakšen odstotek od zaračunane postrežnine ostane njemu.
J. P.
sebno poudarila nevarnost takih drobnih prestopkov.
Seveda je tu navedenih le nekaj primerov, ki bolj mimogrede kakor bistveno ponazarjajo dejstva. Gre za to, da v prihodnje škodljive pojave na vseh gospodarskih področjih bolj preprečujemo. Na posvetovanju so namreč ugotovili, da so bili vsi dosedanji posegi organov, ki so gospodarski kriminal raziskovali in krivcem izrekali kazni, bolj zaščitnega značaja. Cesto se je dogajalo, da so se tovarne sklicevale na sposobnost svojih direktorjev, kadar so se ti zaradi prekrškov zagovarjali pred sodiščem, češ da bodo zdaj tovarno zaprli, saj ne morejo dobiti človeka, ki bi lahko prevzel direktorjevo dolžnost. Zato je sodišče pri izrekanju   kazni   večkrat upoštevalo
okolnosti, zaradi katerih je do prekrška prišlo, kot pa kaznivo dejanje, čeprav je šlo za veliko škodo.
Ker preprečevanje kriminala ni samo stvar treh ali štirih na sodišču ali pri organih Ljudske milice, bo treba v prihodnje pritegniti še druge, ki bodo mogli že na samem mestu odkriti kazniv prestopek. Zato bo naloga organizacij, delavskih svetov, organov Ljudske milice in preiskovalnih organov, inšpekcij, javnega tožilstva in sodišča, da bodo vedno in kar najhitreje odkrili prekrške In krivce (ne Slede na njihov položaj) kaznovali. Le tako bo delo teh organov dobilo novo vsebino, hkrati pa se bo gospodarstvo na Dolenjskem lahko bolj nemoteno razvijalo.
I. Z.
Obrtne usluge nadežeJ
Pred nedavnim so volivci iz Šentjerneja ugotovSrt, da v središču konjereje na Dolenjskem — v Šentjerneju — ni več nobenega kovača s podkovsko šolo. Edini, ki jo je imel, je obrt vrnil. Konjerejci so sedaj prisiljeni zatekati se h kovaču, ki nima strokovne izobrazbe, ali pa pribijajo podkve kar sami. Zaradi tega je bilo pri nas že več primerov tetanusa in tudi konji so poginili, kar je posledica zakovanega konja. Tako nastaja gospodarska škoda.
V perspektivnem načrtu našega kmetijstva predvidevamo zaradi mehanizacije zmanjšanje števila konj, nekatera dela pa bomo gotovo še precej časa opravljali s konji. Lani na primer mnogih njiv nismo mogli orati s traktorji, ker je bilo preveč padavin. S konji pa smo le nekako njive zorali in posejali.
Tudi z mizarji je težko. Sicer imamo v Šentjerneju mizarsko
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Na II. plenumu Zveznega odbora SZDL Jugoslavije so v. ponedeljek in torek razpravljali o političnih in idejnih problemih, ki so v tesni zvezi z nadaljnjim razvojem gospodarskega sistema in družbenih odnosov. Kakor znano so člani Zveznega odbora dobili že pred plenumom referat Milentija Popovića, ki je na plenumu podal le še krajši uvod v razpra-
Podpora novemu sistemu delitve
vo. Čeprav vemo, da bi bralce zanimala mnenja izrečena v razpravi, bomo danes utegnili posredovati le nekaj misli iz zaključkov tega plenarnega zasedanja, saj dajejo že ti dovolj napotil za delo.
Plenum je ugotovil, da odnosi, ki so bili uveljavljeni z novim sistemom razdelitve dohodka pomenijo nadaljevanje politike, ki je omogočila, da so se delavski sveti in družbeno upravljanje pri nas uveljavili ter postali del življenja naših delovnih ljudi. Spremembe v delitvi dohodka pomenijo obenem velik korak pri uresničevanju osnovnih nalog, ki nam jih je zadal lanski V. kongres Socialistične zveze. Nedvomno bo svobodnejša razdelitev dohodka pospeševala razvoj proizvodnih sil in obenem tudi družbenih odnosov.
Plenum je ugotovil, da je najpomembnejše tole:
Zato, da bi uresničili pravkar uveljavljene ekonomske spremembe in dosegli z njimi maksimalne možne uspehe, se bomo morali močno prizadevati, da bomo te ukrepe uresničevali v praksi. To pa bo možno le, če bomo doumeli spremembe v njihovi celovitosti. Le tako, bomo lahko premagali nekatere začetne slabosti, kolebanja aH skeptici-zem posameznikov.
Nenehno bomo morali proučevati in spremljati delovanja, mer in ukrepov, ki jih uveljavljamo z navim sistemom. Na tej osnovi bomo lahko pravočasno spreminjali in izpopolnjvali uveljavljanje instrumente tako, da bo mogoč v prihodnje še hitrejši ralzvoj tako, tla bomo uveljavili kar najbolj enake pogoje za vse gospodarske veje, družbene službe in komune. Proučevanje in izpopolnjevanje uveljavljenega sistema je končno potrebno tudi zaradi tega, da bomo delitev dohodka še naprej osvobajali administrativnih ostankov.
Svoboda, kakršno prinaša nova delitev dohodka pa postavlja tudi vse državljane v komuni v kvalitetno nov položaj. Z delitvijo se prenašajo na komuno nove naloge, ki so bile prej v domeni višjih in centralnih organov. To velja zlasti pa razdelitev skladov, za politiko razvoja, pa najsi bo gospodarskega ali drugega; komuna neposredno odgovarja in ima možnosti za usmerjanje življenjske ravni, zdravstvene zaščite, prosvete in še drugih služb. Razumljivo, da to terja neprimerno večjo odgovornost vseh samoupravnih in političnih teles v komuni, pa tudi neposrednejše sodelovanje državljanov.
Plenum je ugotovil, da ima zaradi takih sprememb Socialistična zveza, prav tako pa tudi druge družbeno politične organizacije pred seboj predvsem tele naloge:
Neizogibno je treba razviti kar se da široko idejno in politično aktivnost, zato da bi delovni ljudje lah'.«) sodelovali pri iskanju najboljših rešitev za por.amezna ekonomska ali drugačna vprašanja. Zato je treba državljane oborožiti idejno in tako politično aktivnost mora razviti SZDL. Računati je treba, da bodo nove spremembe prinesle tudi napačna tolmačenja in s? ho treba boriti Ir.ko nro*' llberal'AMJno bur-žuBtmim, kot birokratsko statističnim mišljenjem, ki bi lahko zavrla razvoj.
Še posebno pom?mbna naloga SZDL in političnih organizacij pa bo, vključevanje državljanov prj odločanju o problemih kcnuin-j. Potrebno je, da bodo imeli državljani pri tem, ko bodo sprejemali odločitve nrH seboj komuno kot celoto. Tudi !.o že z'loj narekuje širšo politično aktivnosl Socialistunc zveze.
Plenum je kot nalogo Socialistične zveze navedel tudi skrb za uvajanje novega sistema oblikovanja in delitve dohodka v organizacijah družbene dejavnosti. To velja tako za BolstVOi ''o' »i ---ir.-v" t zdravstvene zaščite kulturno umetniške in •.''':! -    ' Tu ' e   ;t nove pronsse, k.isr
imamo šele prve izkušnje in itato so tudi naloge Socialistične ■veza toliko bolj zahtevne. •
podjetje -Podgorje«, ki pa nekaterih uslug (popravila oken, vrat) ne opravlja, češ, da je to zanje nerentabilno. Verjetno bo to res, vendar prebivalci naših krajev zaradi tega ne moremo ostati brez mizarskih uslug. Ali naj še nadalje opravljajo obrt privatni mojstri ali pa bo treba najti kako drugo rešite Dejstvo je, da imamo na d^.-eli veliko težav z obrtnimi uslugami.
Janko Zalokar
Posestvo Žodovinek in bodoči kmetijski kombinat pri Vidn* Irskem
Na Krškem polju v kmetijstvu že nastaja problem delovne sile. Vaška mladina se Izobražuje in odhaja na delo v mesta. Doma o-stajajo stari, za delo nesposobni. Zato kmetje ponujajo zemljo proti odplačilu Kmetijskemu posestvu Zadovinek. Z odkupom ponujene zemlje se posestvo hitro širi. Tako nastajajo velike površine, ki Jih je mogoče s stroji obdelati kljub majhni delovni sili. Kmetijsko posestvo Zadovinek odigrava zato važno vlogo pri organizaciji kmetijskega kombinata v Vidmu—Krškem.
Posestvo ima sodobno urejene hleve, v katerih rede 60 glav goveje živine. Z nadaljnjim razvojem se bo to število še podvojilo. Posestvo že sedaj oskrbuje z mlekom obe mlekarni v Vidmu— Krškem. Predvidevajo tudi rejo mesnate živine, s čimer bo preskrba mesa v občini zadovoljiva. Posestvo bo hranilo živino z lastno proizvodnjo njihovih krmil.
Ce bo prišlo do večjih ponudb zemlje posestvu, bodo osnovana še druga kmetijska posestva na Krškem polju. Prvo bo v stari vasi in bo redilo sto g!nv živine.
D. K.
Ne recite: »r našem kraju pa nikoli nič ne piše«; raje se odločite in nam napišite, kaj je pri vas novega!
Ko je tunizijski predsednik Habib Burgiba prišel na obisk v Pariz, kje: se je sestal s francoskim predsednikom de Gaullom, je govoril v glavnem o možnostih za začetek pogajanj med francosko vlado in začasno alžirsko vlado. Znano je, da je bil tak poskus storjen lani, ko so se v IVlclunu sestali zastopniki ene in druge strani. Pogajanin se takrat še rlobro niso začela, ko so se že končala. To not ie zadeva resnejša in vzbuja več unanja.
»Habib Burgiba je dobil bitko, a še ni dobil miru«, je zapisal nariški časopis "Le Moritle« v naslovu. To je bil naslov poročila iz Rabafa. kjer je tunizij-8h1 predsednik Burgiba po nogrebu maroškega kralja poročal predsedniku začasne alžirske vlade Ferhatu Abasu o razgovorih, ki jih je imel « predsednikom f\r> Gaullom v P.anbouilletu.
Sklcnicno .ic bilo torej, da se bodo za-stonniki obeh strani sestali ob ženevske"! jezeru, da bi storili vse priprave za začetek pogniani Vsi opazovalci opozarjajo, da je to šele začetek in da ute-Pneio pogajania trajati več mesecev. — Oonrar.iaio tudi. da se utegnejo noga-znniti večkrat v sleni ulic: in da *»*> notrebna izredna potrpežljivost, '- ""-'-ž^na s oonušeaniem z obeh strani. *» nai Dogajanja uspejo.
Ovire so namreč velikanske. Poglejmo nainrpi stališče trenerala de Gaulla. Ta i" večkrat noudaril tri glavne, pogoje ali načela: porraian'a so mocoča šele takrat, ko bo sklenjeno premirje, oziroma. Tsakor se je sam izrazil, ko bodo "Pustili nože v garderobi-". Drugi pogoj:
po sklenitvi premirja je treba pustiti Alžiriji štiri leta časa, da bi se pripravila na referendum o samoodločbi. Celo v primeru, če bi Alžirija glasovala za popolno ločitev od Francije, si Francozi oziroma de Gaulle zamišljajo nekakšno delitev Alžirije v korist tistih Francozov in morda Muslimanov, ki bi radi obdržali svoje stike s Francijo. Tretji de Gaullov pogoj: v štirih letih čakanja bi bilo treba vprašati za mnenje in nasvet vse struje v Alžiriji, preden bi ustanovili začasno vlado.
Iz Londona je prejšnji teden prišla novica, da Južnoafriška unija »ni obnovila svojega članstva v Commonvve-althu oziroma Britanski skupnosti narodov«. Z drugimi besedami to pomeni, da so premieri Commomvealtha, zbrani na konferenci v Londonu, dejansko izključili Južnoafriško unijo iz Britanske skupnosti narodov zaradi njene politike rasnega zatiranja.
Prva reakcija na izključitev Južnoafriške unije je bila ugodna. Britanski tisk je skoraj soglasno pisal, da je bila
Pla pragu pngafani
Kar zadeva začasno alžirsko vlado, je ta po svojih zastopnikih nedavno večkrat izjavljala, da nima nobenih predhodnih pogojev, ampak predlaga: »Se-stanimo se in skušajmo najti rešitev«. To pa nc pomeni, da voditelji alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja ne bi imeli nobenih pogojev. Kar zadeva >*po-ščanje nožev v garderobi«, alžirski voditelji upravičeno poudarjajo, da tega ne morejo tvegati. Zgodilo bi sc namreč lahko, da se pogajanja izjalovijo in bi noži izginili iz garderobe. Tako bi alžirskemu narodnoosvobodilnemu gibanju zmanjkal edini argument, ki ga Francija očitno posluša in razume, argument sile. Alžlrci upravičeno opozarjajo, da je prav ta argument sploh pripravil Francijo do pogajanj.
izključitev nujna, če naj bi hoteli ohraniti enotnost Commomvealtha. Edino konservativni »Daily Mail« je nekoliko plaho pripomnil, da bodo zdaj črnci v Južnoafriški uniji izgubili še tisto podporo Britanske skupnosti narodov, ki so jo doslej uživali. Toda če se spomnimo pokola v mestu Sharpevillu — in prav zdaj je minilo leto dni od tega tragičnega dogodka, ko je južnoafriška policija s streli iz pušk pobila 69 in ranila 180 črncev — bomo videli, da je bila tudi doslej "podpora Britanske skupnosti narodov« kaj jalova in neučinkovita. Potemtakem ta argument odpade. Ostane pa moralna in pravna obsodba nečloveškega režima v Južnoafriški uniji, ki se je zdaj znašel še bolj osamljen, kot je bil.
Na potrošnikov raco
Iz poročil tržne inšpekcije pri ObLO v Novem mestu lahko zasledimo primere, ko so se posamezna podjetja zgledovala nad drugimi, ki so kar tekmovala v skokih za povečane cene. Kratek pregled da približno takole sliko:
— občutno so tovarne podražile gradbeni material. Tako se je za 270 dinarjev zvišala cena 1 m2 heraklita, proizvoda trboveljske cementarne. Tudi pod-
Naša rast
O Letos bo Litostroj povečal proizvodnjo vodnih enpalnih naprav od 1200 na 2000 ton. Razen tega bodo začeli izdelovati hkiravSične bagre domače konstrukcije.
i C9 Tovarna vrtalnih igamitur In pribora »Geomašina« iz Zemu. na je prodala v ZAR 10 kompletnih vrtalnih garnitur s priborom za geološke In rudarske raziskave. Predvidevajo pa, da bodo še letos već teh naiprav Izvoziti v Indijo, Pakistan. Etiopijo in na Ciper.
B Po statističnih podatkih so 1959 v naših rudnikih nakopali 22 milijonov 733 tisoč ton premoga. Letošnji perspektivni ipian predvideva, da se bo proizvodnja premoga povečala za 2.270.CC3 ton.
jetje "Bcnković Zagorka« je sporočilo, da bo nova cena za primerek strešne opeke 40 dinarjev, medtem ko je potrošnik lani plačal zanj le dvajset dinarjev;
— precejšnja razlika cen je pri prodaji tekstilnih izdelkov. Industrija bombažnih izdelkov iz Kranja je n. pr. povečala cene svojih proizvodov za 30 in 31 dinarjev po metru (gradi 200 in gradi 150), -Metka« -mehanična tkalnica v Celju — pa za 23 do 36 din po metru (damast ter inleti široki 80, 120 in 140 cm — prvovrstni in drugovrstni). Industrija platnenih izdelkov v Jaršah je svojim izdelkom določila sorazmerno še višje cene (brisača 46X100 je dražja za 20 dinarjev, gradi 850/120 pa za 46 dinarjev po metru);
— tudi cene drugih predmetov so se močno povečale. -Vitamin« iz Horgoša prodaja kg paprike po 550 din, kar je 60 din več od stare cene. V neka-
terih prodajalnah je skok v cenah še višji (termofor Sava 2, ki ga prodaja, ljubljanska »Drogerija«, je dražji za 80 dinarjev);
— precejšen porast cen so zabeležili še v prodaji prehrambenih predmetov. Kmetijska zadruga v Semiču prodaja svoje izdelke — sir polemental in surovo maslo — za 80 oziroma 60 dinarjev draže kot poprej. Tudi margerina, ki jo dobavlja našemu trgu »Prehrana« iz Ljubljane, je za 60 oziroma 85 din dražja kot prej. Nadalje je podjetje »Žito« iz Ljubljane zvišalo cene vseh testenin za 2 odstotka.
To je samo nekaj primerov, ki ponazarjajo gibanje cen na trgu. Bržčas lahko tudi vidimo, kako se nove cene prilagajajo potrošnikovim računom. — Se vedno pa manjka v trgovski mreži kakava v prahu, ki ga podjetja zadržujejo v svojih skladiščih, da bi na račun »zadrževanja blaga« zvišala cene.
Prevrnjeni avtomobil
Opozorilo
Zaradi stalnega suhega vremena obstaja nevarnost za nastanek gozdnih požarov, zlasti zaradi brezbrižnosti prebivalcev, ki požigajo suho travo ob robovih gozdov, od koder preide ogenj v gozd. Opozarjamo, da je netenje ognja v gozdu ali v bližini gozda prepovedano. Varovati gozdove pred požari je dolžnost vsakega državljana! Kdor zapazi, da gozd gori, je dolžan ogenj sam pogasiti, če to ni moqoče, pa obvestiti o tem najbližjega gozdarskega uslužbenca ali katerikoli organ državne uprave, vojske ali Ljudske milice.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR UPRAVA ZA GOZDARSTVO Novo mesto
13. marca popoldne Je osebnemu avtomobilu B-20111 na avtomobilski cesti pri Brežicah eksplodirala zadnja leva guma. Zaradi hitrosti je začelo avtomobil zanašati, zapeljal je z desne strani ceste na levo in po dva metra visokem nasipu na travnik, kjer sc Je prevrnil. Od petih oseb, ki so bile v avtomobilu, sta bili dve poškodovani in prepeljani v brežiško bolnišnico. Na vozilu, ki ni bilo zavarovano, je škode za kakih 350 tisoč dinarjev.
Gorela je sušilnica
16. marca je zagorelo v lesni sušilnici, ki je last kmetijske zadruge iz Brežic. Uspešni in hitri intervenciji gasilcev in ljudi gre zahvala, da požar sušilnice nI popolnoma uničil. Na materialu je škode za 240 tisoč dinarjev, na su-
Za blagohotno opozorilo - divjaški j§
Čatež pri Veliki Loki Je znan izletniški kraj, kamor radi zaha. jajo domači ln tuji gostje. Lep razgled na vse strani, miren in prijeten kraj privabljajo ljudi, pa tudi zaradi dobre postrežbe v obeh gostiščih se marsikdo rad ustavi v tem kraju.
Med takimi sta bila v nedeljo. 12. marca, tudi dva Ljubljančana Z družinama sta se vračala proti domu in se za trenutek ustavila v Ravnikarjevi gostilni na Čate-fu zaradi okrepčila. V gostilni je bilo ta čas tudi več fantov iz okolice, ki so se očividno precej vinjeni prostačko obnašali iz izražali Eden od gostov iz LJubljane, nosilec Partizanske spomenice 13*1 Aleksander Borčič. je pijane fante vljudno opozoril, naj se dostojnejše obnašajo že zaradi navzočih žensk 'm otrok.
To Je bilo dovolj za skrajno livjaški Izpad navzočih fantov, od katerih so se posebno »izka zali« A. Z. s Potoka. A. G. iz Kukenberga. M. G. iz Marčjega dola in A. K. iz Biča. Po zraku so zaplesali stoli in padali na oba rosi a iz Ljubljano In kamor je ;>ap priletelo, tudi po otrokih In ženskah. Enemu od gostov se Je pot-rečilo, da se je iztrgal pobe-
snelim divjakom, medtem ko so tovariša Eorčiča večkrat podrli na tla In ga pretepali še med vrati in zunaj na cesti. Vsega obtolčenega po glavi in rokah so pripeljali v novomeško bolnišni co.
In materialna fkeda v lokalu? Polomljenih Je bilo 1? stolov, razbitih 26 kozarcev, ti steklenic in dva krožnika. Organi Ljudske milice lz Trebnjega, ki so divjake še Isti dan spravili na varno, so pri enem od njih našli v žepu robat kozarec, katerega so se držali lasje In kri . ..
Povzročitelji tega vse obsodb,-vrednega divjaštva bodo prav gotovo dobia ustrezno kazen na so-dišču, toda vprašamo se, če Jc samo sodnljs.ka kazen dovolj, da se take stvari ne ponove več. Me nlmo, da ne. Potrebno bi bilo. da bi se proti takim pojavom borih vse družbene organizacije In vsi ki Jim je do ugleda naših ljudi naših kralev. zlasti turističnih, v takih primerih bi bilo na mest« če bi razgrajačem prepovedali obisk lavnih lokalov, da n» hi vrč s svojim skrajno nekulturnim in divjaškim ponašanj ~n blatili našo mladino, naših krajec in vseh ljudi. rp
Kamen na avlo.. ?
Večer jc. Osebni avtomobil brzi po cesti skozi Gotno vas proti Novemu mestu. Nedaleč od 'gostilne Drenik stoji ob cesti skupina otrok, med njimi morda tudi kak odrasel. Ko pripelje avtomobil mimo, pade na vozilo kamen. Voznik ustavi, steče tja, od koder jc kamen priletel, in vpraša: — Kdo je vrgel kamen? — Vsi molče, tudi nekaj žena je v skupini. Dekletce, ki stoji nedaleč stran od skupine, pove, da je vrgel kamen fantek, ki je zbežal. Voznik steče v nakazano smer in ujame grešnika v veži neke stavbe. Odvede ga do avtomobila in ga~vpraša, zakaj je vrgel kamen. Pet letni otrok prične jokati Takrat priteče otrokova mati, ki se znese nad voznikom, češ da otroka straši...
O podobnih lahkomiselnosti otrok smo že pisali. Mislimo, da bi v gornjem primeru storila mati mnogo bolje, ko bi se vozniku za otrokovo ravnanje opravjčila, otro-'sa pa posvarila, namesto da mu daje potuho. Kdo ve. kaj bo prihodnjič? Kamen lahko prileti tako nesrečno, da voznika zmede, posledica pa ,ir lahko nesreča. Maler" posvarite otroke ! ! ! !
J. P.
silnici pa za 300 tisoč dinarjev. -Vzrok požara še ni ugotovljen, mislijo pa, da Jc nastal, ker so bile deske predolgo v sušilnici.
Otrok skočil pred avto
18. marca ob 17,40 Je vozil šofer amater Jože Dežclan, doma iz Velikih Brusnic, z avtomobilom — S-1352 skozi domačo vas. Brzine ni Imel velike. Naenkrat pa jo skočil pred avtomobil triletni F. J. Odbijač avtomobila je otroka odbil. Pri tem mu Je zlomilo obe ključnici in tri rebra. Prepeljan Je bil v novomeško bolnico.
Otroka kadila - in zažgala
14. marca popoldne je zgorelo gospodarsko poslopje Jožeta Gr-movška iz Zakota pri Brežicah. -Požar se je razširil še na sosednje gospodarsko poslopje, last Karla Straška. Obe poslopji sta popolnoma pogoreli. Skupno je škode za okoli milijon ln pol dinarjev. Požar sta povzročila fanta, stara 11 ln 16 let, ki sta v gospodarskem poslopju kadila In vrgla ogorek i seno.
V enem dnevu 8 požarov
18. marec Je bil suh ln topel du:i kot že vrsta dni pred njim. Lepo vreme in nepazljivost pa sta žal zahtevala kar osem gozdnih požarov. Nekatere bomo našteli. Največji je bil pri vasi Maline (Bela krajina), ki Je zajel okoli sto ha. Požar pri Komami vasi (Crmošnji-ce) je zajel deset ha. Gorelo je še v Kotu pri Semiču, pri Petrovi vasi (Beta krajina) in v Komarnici, to je pri vasi Trebelnik (Podbočio). Vsi ti požari so nastali zaradi nepazljivosti vaščanov pri čiščenju. Istega dne pa Je Iskra Iz lokomotive kar dvakrat zažgala gozd med železniškima postajama Kan-dija In Birčna vas.
S£ Tuje časopisne agencije poročajo, da se je na severni ln vzhodni fronti v Laosu še poslabšal položaj uporniških sil generala Nosavana. Međtem J8 predsednik zakonite laoške vlade Suvana Fuma prispel v New Delhl, kjer sc Jc sestal s premierom Nehrujcm. B V Ženevi so se obnovila trojna pogajanja o prepovedi atomskih poskusov. Delegati ZDA, ZSSR ln Velike Britanije so vsi Izrazili upanje, da bodo sedanja pogajanja odstranila še zadnje ovire na poti do sporazuma o tem vprašanju. Konferenca mora doseči soglasje še o štirih izmed 17 točk načrta sporazuma o prepovedi atomskih poskusov, ta Francoska vbjna mornarica je prejšnji teden v mednarodnih vodah, severno od alžirske obale, napadla jugoslovansko prevozno ladjo »Srbija« ln jo odvlekla v pristanišče Mcrs-el Kcbir. Pozneje so ladjo izpustili. »Ravnanje francoskih vojaških organov-«, Je Izjavil zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve, »Je v popolnem nasprotju s splošno veljavnimi mednarodnimi pravili o svobodi plovbe na odprtem -morju«.
B Predsednik zakonite kongo-ške vlade GIzenga, Je najostreje obsodil nedavno konferenco kongoških samozvanih vodlte-liev Combeia, Kalnndžlla In tlea v Tanannrivi na Madagaskarju. Izjavil Je, da Je eđi; nI rezultat konference razkosanje Kongn, to pa Je tisto, kar Impcrlalistl hočejo. B V Varnostnem svetu OZN so obravnavali portugalsko na-siljo v koloniji Angoli. Liberl-f«. Je predlagala Varnostnemu svetu- resolucijo, v kateri med drugim predloga, nal Varnostni svet obsodi strahovlado v Angoli In nošlje tla preiskovalno komlsilo. -Proti resoluciji sicer nI glasovala nobena delegacija, ker pa se Je šest delegatov vzdržalo glasovanja. Je hila resolucija zavrnjena. • Kakor poroča ameriški ča-sonls »Nciv York Times« Je predsednik zda Kcnnedv predlagal snv|»t*kemu ministrskemu nre-l=»r1nlkti Hruščevu. n»J hI obnovili uradna pogajanja o snlošni razorožitvi 11. septembra letos. Hruščev le bale Izrazil ze!n ostre nr'pn»ril»e k t«mti nredlogu. sod«č, da nova šestmesečna odgodltev nI pametna.
Nabirajte zdravilna zelišča
Cvet. lapuha, malih mar-letic,
Korenine: bodeče neže-kompave, sladkih koreninic, trobentice, regrata (samo rumenega), pekoče koprive, repinea.
Lubje: češminovih korenin.
Pohitite z nabiranjem lapuho-vega cvetja. Cene ln -navodila za nabiranje dobite pri Vaši zadrugi ali direktno pri GOSAD, skladišče Novo mesto. Slakova ulica 8.
ČOKOLADA » B0\B0N) e KEKSI
'eldesel let valilple
Btev,12 (574)
Stran 3
Po poti napredka
Na razpravah krajevnih konferenc Socialistične zveze in zborih volivcev je tudi v brežiški občini prišla na dan težnja po hitrejšem napredku na vseh področjih družbene dejavnosti. Skoraj povsod so občani z zanimanjem poslušali razprave o krajevnem perspektivnem razvoju in jih dopolnjevali s pametnimi predlogi.
V Čatežu ob Savi so volivci zborovali prejšnji mesec. Razprava se je največ ustavljala ob krajevnem razvoju (čateško področje je izrazito kmetijsko) in vasi, ki ima precej pogojev za dvig turizma in gostinstva. Socialistična zveza je tudi tam-
Zo ATC v Brežicah
V Brežicah so se pred kratkim sestali predstavniki tamkajšnjega ObLO in PTT lz Novega mesta. Razpravljali so o modernizaciji in avtomatizaciji telefonske službe na Ddtenjskero, še posebej v zasavskem področju.
Na območju brežiške občine je 12 pošt s 65 usl<už'>enoi. Precej nerazvite so pošte v Kapelah in Stari vasi ob Sotli. Tudi rentabilnost teh je nizka.
Brežiška pošta ima polavtomat. sko telefonsko centralo, ostale pošte pa le induktorske naprave. Pošta v Brežicah ima tudi največ dela, in je preobremenjena. Sklep določa, da je treba čimprej začeti graditi avtomatsko telefonsko centralo, na katero bodp navezali Se podeželsko telefonsko omrežje. Centrala bo imela 300 priključkov, saj je že zdaj prijavljenih okrog 150 telefonskih naročnikov. Za gradnjo enega priključka bodo porabili okrog 230.000 dinarjev. Osnovali pa bodo poseben sklad, za gradnjo. Gospodarske organizacije bodo predvidoma prispe-vale največ.
-Sek
kajšnjim volivcem jasno razložila razvojno pot njihovega področja.
Obiskali smo predsednika krajevnega odbora SZDL na Čatežu ob Savi Slavka Cetina, da bi povedal kaj več o delu Socialistične zveze in o načrtih, ki predvidevajo krajevni napredek. Dejal je:
-Ze v razpravi o posameznih postavkah občinskega družbenega plana je bilo opaziti, da se volivci strinjajo s hitrejšim razvojem in zahtevajo napredek. Zavedajo se načrtnega dela, ki ga zahteva izvajanje plana. Kmetijstvo in turizem se lahko hitreje razvijeta, kot na primer industrija, ki v brežiški Občini še ni našla, če tako rečem, pravega mesta. V kmetijstvu prehajamo na družbeni sektor. Kakor povsod bomo tudi na Čatežu povečali agrotehnične ukrepe, ki naj bi veljali ne le za pšenico in travnike, ampak tudli za druge kulture.«
»Čatež ob Savi ima glede na neposredno bližino Cateških Toplic nedvomno precejšnje perspektive za razvoj turizma in gostinstva. Ali bi hoteli povedati, kaj predvideva perspektivni plan za hitrejši turistični razvoj v vašem kraju?«
»Ne bi hotel omenjati samo Čateža kot prihodnje turistične postojanke, čeprav je v načrtu več stvari, ki jih je mogoče izvesti le v tem kraju in bližnji okolici. Zdravilišče v Cateških Toplicah se bo na primer povečalo z gradnjo nove restavracije. Tam bodo postavili še bencinsko črpalko itd. Razvoj pa bi ne smel dati poudarka le ozkemu pasu ob avtomobilski
cesti, ampak bi bilo treba poskrbeti še za vasi, ki so od nje bolj oddaljene. Gre predvsem za olepšavo naselij in dobre ceste, čeprav je to le bistvenega značaja; vedeti moramo namreč, da turist ne bo ostal v krajih, kjer ne bo primernega gostišča in drugih znamenitosti. Razvoj naj bi zajel sploh vsako vas.«
»In komunalna dejavnost?« »Morda bi se dalo razpravljati samo o njej, predvsem o vodovodu. V Sobeniji vasi, Žejnem, Cerini in Dobenem pijejo kapnico. Prebivalci Cerin morajo do vode tudi po 2 km daleč. Seveda bo najvažnejša naloga SZDL organizirati ljudi in z gradnjo vodovoda čimprej pričeti. Prepričan sem. da va-ščane na delo ne bo treba siliti.
Ljudje negodujejo, ker so silno slabi podvozi in nasipi pri avtomobilski cesti. Investitor je pustil tudi neurejene poljske poti v bližini ceste. Volivci so zato izrazili željo, naj se to vprašanje uredi. Iz nji-hovit vrst je tudi prišla pobuda za krajevni samoprispevek, ki ga bodo obračunavali z 1 odstotkom od davčne osnove. V preteklih letih so na ta način nabrali od 500 do 800 tisočakov. Vsekakor samoprispevek pri nas ni nova oblika zbiranja sredstev, saj je prebivalstvo že prej reševalo komunalna vprašanja z nabranimi sredstvi.«
»Sekcije se kot nova oblika dela Socialistične zveze vedno bolj uveljavljajo. Povejte, prosim, ali ste tudi na vašem terenu ustanovili sekcije in če ste jih, katere in kaj delajo!« »Pri krajevnem odboru SZDL
na Čatežu smo do zdaj ustanovili sekcijo za komunalne gradnje in sekcijo za razvoj turizma. Njihova naloga je organizirati ljudi za širšo dejavnost, pomagati povsod, kjer je zastoj, bodisi pri gradnjah ali skrbi za turizem. Ker je področje kmetijsko, bi morali ustanoviti še sekcijo za razvoj kmetijstva. — Morda bo V-kongres SZDL v Ljubljani nakazal nove smeri in nove oblike dejavnosti.«
»Izobraževanje odraslih je že malo »zastarela« novost. Kako je s tem pri vas?«
»Ljudje iz najbližjih in oddaljenih krajev radi prihajajo v večerno šolo. To naj bi bilo res samo šolsko delo. Ne zamujajo pa predavanj, ki jih prireja ljudska univerza. Doslej so poslušali štiri poučna predavanja o kmetijstvu, kmečkem zavarovanju itd. Na splošno lahko rečem, da se precej trudijo ujeti korak s časom, kjerkoli so možnosti.«
I. Z.
.Mladi zadružniki v Birčni vasi imajo polne roke dela. V velikem šolskem sadovnjaku je čez 100 nizkodebclnih drevesc, med drevjem pa gojijo nasad jagod. Drevesca so že povezali in pregnali voluharja, ki jim je uničil 8 sadik, posadili so zgodnji grah in redkvico. Lepo je videti vrsto obdelanih gredio s tablicami, kjer so zapisana imena in vrste posejanega semena. Tudi cvetlični in zelenjadni vrt sta že urejena. Dela v sadovnjaku vodi kmetijski strokovnjak tov. Dobršek iz Novega mesta, ki jih večkrat obišče. Pri težjih delih pomagajo ob nedeljah pionirjem mladinci. — Na sliki: nasmejani pionirji pri delu
Notica o krmeljski mladini
Trije sindikalni občni zbori
V sevniškem Jugotaninu so se
aa občnem zboru skoraj polno-številno zbrali člani sindikata. Po izčrpnih poročilih so člani razpravljali o vrsti notranjih zadev. Zanimivo je, da so največ govorili o strokovnem in splošnem izobraževanju, brez katerega ne bo več mogoče uspešno gospodariti. Kolektiv je letos prvič za dan žepa obdaril žene proizvajalke. Jedrnati sklepi iz poročil in razprave bodo bogato napotilo novemu odboru. Med njimi so, razen že omenjenega, še izboljšave v nagrajevanju, HTZ, oddih za delavce in vrsta drugih.
V Kopitarni je 600-članski kolektiv zastopalo na občnem zboru okoli 70 delegatov. Tudi tu so bila poročila izredno bogata, že posebej poročilo predsednika Senica Mihe. Posebno vzdušje v
kolektivu in podružnici ustvarja 200 lani na novo zaposlenih ljudi, katerim posvečajo vsi mnogo skrbi. Veliko je bilo povedanega tudi o proizvodnji, delovni disciplini, obratnih sestankih, bolniških izostankih in drugem. Vsi so pohvalili delo obrata za družbeno prehrano, ki skrbi za malico v vseh treh delovnih izmenah. Nočna izmena dobi malico celo zastonj. Prvič so se resno oglasile žene in zahtevale, da podjetje bolj pomaga pri urejanju skrbništva za otroke. Najtežji so problemi varstva najmlajših, ker vrtec vseh ne
more sprejeti. Volitve so izvedli v ponedeljek, tako da so, kdo bo v tem letu vodil delo sindikalne podružnice, odločali vsi. Za obrat žaga so izvolili tudi pododbor.
V krmeljskem rudniku je bilo kot že večkrat — tudi tokrat dobro in izčrpno povedano vse o delu sindikata. Precejšnje pozornosti so bili deležni v razpravi osebni dohodki, pa tudi ostala vprašanja so temeljito razčlenili. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Občinskega sindikalnega sveta Sevnica, tov. Jože Pacek. -ok
»Pišite o naši mladini. Pišite, da nas le mladina razvedri,« je povedala starejša ženska pred trgovino v Krmelju, ko sem bral na oglasni deski, da mladinci ustanavljajo foto-amatersko sekcijo. »Zadnjič sem v Dolenjskem listu o naši mladini brala dokaj žalostne stvari. Tiste stvari, ki zadevajo zabavo naše mladine in njeno dejavnost sploh, so bile v nekem članku, ki ga je list objavil, kar Se da enostransko in neresnično napisane. Ne vem, zakaj nekateri vidijo samo grdo. Poglejte, moja dva sta me vprašala, če tudi jaz mislim, da so ples in razne druge zabave škodljive, pa sem odgovorila, da ne. Veste, mladina mora imeti primerno zabavo« Njena hčerka je mladinska funkcionarka, sin pa igra pri mladinski godbi. »Res bom vesela, če boste pisali o naši mladini.« Povedala je, naj se oglasim kar v pisarni »Rudnika«, kjer mi bo tovari-šica, ki je tam v službi m mladinska funkcionarka, o tem kaj več povedala.
»... mladinska organizacija je ponovno zaživela šele pred kratkim. Aktiv je bil že prej,
Odslej: le napredni kmetje
toda delal je malo ali prav nič. Mladina je bila po šolah,- je pripovedovala sekretarka mladinskega aktiva v Krmelju. »Zdaj smo nekako le našli skupno pot. Jeseni smo dobili svojo sobo, za katero se moramo zahvaliti upravi rudnika, ki nam je pomagala. Precej članstva je tudi iz vrst rudarjev.«
»Kaj smo napravili?... Kopali smo cesto in pomagali polagati cevi za centralno kurjavo v Prosvetnem domu. Očistili smo kopališki bazen in zdaj urejamo mladinsko sobo.«
»Kaj pa zabave, kulturno-prosvetno delo, politična dejavnost?«
»Tega je dovolj. Naj povem, da smo ustanovil; veS sekcij: dramsko, šahovsko, fotoama-tersko in druge. Dramska sekcija dela v okviru prosvetnega društva. Kmalu bodo igrali »Slugo dveh gospodarjev« in tudi gostovali. — Pa ne samo to, mladina se tudi izobražuje. Deset mladincev obiskuje večerno politično šolo. Želimo, da bi se vsi čimbolj izobrazili in tudi to, da bi bil vsak mladinec član ZK.
Ko bo pričela delati Ljudska tehnika (pogojev za usta-
novitev je dovolj), bomo obiskovali tudi njena predavanja.
. .. imamo dva ansambla zabavne glasbe — »Tiki« in »Franci«. Medtem ko so pri »Tikiju« sami mladinci-vajen-ci, sestavljajo »Francija« starejši. Pripravljeni so nastopati vsepovsod in ob vsakem času
... prirejamo proslave. Imeli bomo večer Prešernove poezije in literarni večer, na katerem bodo brali dela starejši, priznani slovenski književniki«
In kakšni so drugi načrti?
Se naprej bodo vztrajno delali in se vzgajali. Želijo postati prvi v sevniški občini (doslej so jim rezultati raznih tekmovanj prisodili drugo mesto) in vzgled ostalim mladinskim aktivom.
TRGOVSKO PODJETJE
»IZBIR A«
LJUBLJANA,  VVolfova 1
nudi   modno  blago v svojih poslovalnicah: Rokavičar, Pionir, Nogavičar, Jelka in Izbira
Obdobje toplih pomladanskih dni, ki nas je letos presenetilo že v prvi polovici marca, je v nedeljo prekinila ohladitev s snegom. — Na sliki: Motiv iz Norega mesta v ponedeljek zjutraj
To nedeljo se bodo začeli občni zbori kmetijskih zadrug, na katerih bodo zadružniki razpravljali o petletnih planih razvoja, o spremembi pravil, volitvah v zadružne svete itd. V kmetijstvu je predviden v naslednjih letih ogromen porast proizvodnje, to pa terja po drugi strani spremembe organov upravljanja v kmetijstvu, spremembe kmetijskih gospodarskih organizacij, pametnejše investiranje itd. Po novem bo vodil vsako KZ njen zadružni svet In UO, zadruga pa bo razdeljena na več poslovnih enot, kot: gozdarsko, lastno kmetijsko proizvodnjo, kmetijsko sodelovanje z zasebnim sektorjem (reprodukcijski material, strojne usluge, odkup, kreditna služba), ponekod pa še na transportno itd. Te poslovno enote, ki naj bi bile podobne onim v industriji, bodo imele svoj DS in TJO, kamor pa so lahko voljeni le člani kolektiva, medtem ko bo v novih SZ predvidoma polovica članov
kolektiva KZ, druga polovica pa ostalih zadružnikov-zaseb-nikov. Po novih pravilih bo lahko član KZ le tisti privatni kmet, ki bo na svojih zemljiščih uporabljal priznana semena, zaščitna sredstva in predpisano gnojilo z umetnim gnojem, prideloval pa bo tiste kmetijske proizvode, ki so za trg najprimernejši, vendar v pogodbi s KZ. Le tak kmet bo lahko tudi upravljavec. ZS bo najvišji KZ v odloča-
Za vzgojo traktoristov
23. februarja se je v Podsmre-ki pri Višnji gori končal tečaj za traktoriste. Tečaj je organizirala okrajna kmetijska gozdarska zbornica s sodelovanjem društva traktoristov iz ljubljanskega okraja. V treh mesecih se je izšolalo kar čez 50 traktoristov za strojno obdelavo polj družbenega in privatnega sektorja. Tak tečaj se je začel v Podsmreki tudi v prvih dneh marca.
nju in usmerjanju dela, spreminjal bo lahko pravila, razdeljeval poslovnim enotam del čistega dohodka itd. DS poslovnih enot bodo razpravljali o delitvi čistega dohodka svoje enote, o delu enote in ostalem. V kolektivih, ki štejejo manj kot 30 članov, bodo vsi v DS. Ustanovljeni pa bodo še področni ZS, katerih člane bo imenoval ZS zadruge na predlog zadružnikov posameznega področja. Ta ZS bo odločal o porabi gozdnega sklada, določil bo vrstni red strojnih uslug, razpravljal o oskrbi z reprodukcijskim materialom, o programih itd.
Priprave za volitve v ZS bodo končane do 9. aprila, volitve v ZS pa do 23. aprila. Člani kolektivov, se pravi stalno zaposleni pri KZ, bodo volili v DS in ZS že nekaj dni pred 23. aprilom, medtem ko bodo 23. volili privatni kmetovalci-za-družniki. Tudi kandidatno listo bodo imeli zadružniki-zasebniki ločeno od članov kolektiva KZ.
Sprejemamo naročila in dobavljamo
v najkrajšem času
avtomobile FIAT-ZASTAVA - 600-D
K U P C I 1
Ce želite nabaviti osebno vozilo Fiat-Zastava 600 I), tovorni kamionet TK in TF Zastava 1.100, tovorni kamion nosilnosti 1.5 tone — Zastava 615-B, tovorne kamione »Pionir« — 3 tone, Deutz 4.5 tone proizvodnje TAM, Maribor, in vse vrste vozil tovarne IMV, Novo mesto, se zanesljivo obrnite na
TRGOVSKO PODJETJE
»ŽELEZNINA« oddelek AVT0DELI
NOVO MESTO
TELEFON 70 IN 178
KJER BOSTE SOLIDNO IN HITRO POSTREZENI
knjigovodstvo
več
strokovnjakov
Novi sistem delitve dohodka nalaga kolektivom velike nalog« predvsem pa zahteva stalno go-stpodatrenje s sredstvu Nemajhno vlogo pri finančnem poslovanju opravljajo knjigovodje, zato smo predsedniku Društva knjigovodij tovarišu Franju Sventu zastavili nekaj   vprašanj.
Tovariš predsednik, povejte kaj o Društvu knjigovodij tn o težavah (Banov.
Vloga Društva knjigovodij je določena po statutu zveze, vendar smo se na Dolenjskem prilagodili našim praviaom in razmeram sploh. Poudariti moram, da je le knjigovodja vezan rta prisego pri opravljanju poslov. Zato često nastanejo težave. Nemalokrat 6e zgodi, da pod direktorjevim pritiskom ravna prav nasprotno, kot predpisujejo pra. vila.
Katera naloga društva Je najvM^cjša? Morda nekaj besed o vzgoji članov in naraščaju!
Najprej naj navedem nekaj številk. V društvu je 941 članov, od teh 4 s fakulteto in 165 s srednješolsko izobrazbo. 701 knjigovodij je p«riučenih. Razumljivo Je, da je nadaljnja izobrazba silno potrebna. Zato je najvažnejša naloga društva, da prireja za svoje člane seminarje, tečaje in posvetovanja. Tečaji so v dveh stopnjah _ višji in nižji. Z vsa-kega pride deset do dvanajst dobrih knjigovodij in računovodij za delo v manjših podjetjih. Zanj pa se prijavlja premalo članov. Seminarji so specialna oblika izobraževanja, na kateri knjigovodje dopolnjujejo znanje s posameznih področij knjigovodstva. Posebni seminarji pa so namenjeni organom upravljanja in komisijam pri delavskih svetih. Ker je knjigovodskega kadra maSo, prirejamo še seminarje na ekonomskih srednjih šolah. Le tako lahko računamo, da bomo v knjigovodstvo pritegnili tudi mladino, ki še študira. Na posvetovanjih pa se naši člani seznanjajo z novim goepodarakim sistemom in novimi zakoni.
Decentralizaciji drui?benih sredstev moramo prigođiti tudi upravljanje v kolektivih. Naši proizvajalci pa često ne vedo, kaj so skladi, sredstva, obresti Itd. Tudi zaključne račune smo največkrat potrjevali le formalno, ker so bila poročila preveč učena. Kaj pravite na to?
Res je, da smo včasih dobivali taka poročila, da Jih ni nihče razumel. Nedvomno je družtvo tudi pri tem opravilo precejšnjo nalogo. Na posebnih seminarjih smo o sestavljanju poročal, si naj bedo razumljiva najbolj preprostemu delavcu, p»redvsem razpravljali. Mislim tudi, da smo organe upravljanja na podobnih seminarjih uspešno seznanilo s pojmi, kot so: skladi, sredstva, obresti, dajatve in podobno. Tudi zaključni računi niso zanje več tujka. Zato teh ne potrjujejo formalno, ampak sklepa o njih najprej kolektiv.
V primerih gospodarskega kriminala bi morali prav knjigovodje prvi dati znak za alarm. Ugotavljamo, da to večkrat ne drži. Zakaj?
Ne bi rad še enkrat poudarjal številk, ki sem jih povedal prt drugem vprašanju; dejansko pa pride do raznih nesporazumov in nevšečnosti prav zairadl nestrokovnosti knjigovodij in zato, ker ponekod žene — knjlgovodknje. premalo upoštevajo. Nadaljnji vzrok za to so večkrat nejasni predpisi o poslovanju Lahko r$. čem. da Jih mnogi premalo šttt« dirajo in se z njimi seznanijo šele takrat, ko jim sodišče (če so napravili kaznivo dejanje) pove-, da so zagrešili zoper ta to ta čien določenega predpisa. Bilo pa je vec primerov, ko knjigovodje v manjših podjetjih niso smeli brati Uradnega lista ... Po vsem tem je razvidno, da je knjigovodja včasih nezaželena oseba.
Naloge komun v zdravstvu
(Nadaljevanje In konec)
V občini Brežice je 25.566 prebivalcev, 4695 aktivnih zavarovancev, 1064 upokojencev in invalidov, 5756 družinskih članov, 10.152 kmetijskih zavarovancev ali 85 odst. vseh zavarovanih oseb.
V občini Videm-Krško, s priključkom občine Senovo je 26.565 prebivalcev, od tega 5745 aktivnih zavarovancev, 1585 upokojencev in invalidov, 7213 družinskih članov, 7314 kmetijskih zavarovancev ali 88 odst. vseh zavarovanih oseb.
V občini Sevnica je 18.521 prebivalcev, od tega 2817 aktivnih zavarovancev. 1105 upokojencev in invalidov, 3770 družinskih članov, 6627 krnevijskih- zavarovancev ali 77 odst vseh zavarovani i oceb
Iz navedenih podatkov je razvidno, da pri.de na območju okraja Nove   ••„.- .to 4.3 ,-k'ivnih
' *avarov;-rs-ev" Jih on5t?N upokojenca m 'iv;'   ... lezrti*'
\ občinah r.::    •      «        • r : ■"? .»o:  v  no', orni       •     m pride '.5   aktivnih   zavarovancev na
enega upokojenca in invalida, v Trebnjem 2, v Sevnici 2,4 itd.
Podatki o številu zaposlenih kažejo, da so nekatere občine v našem okraju gospodarsko slabo razvite in je število aktivnih zavarovancev v posameznih občinah glede na število prebivalcev dokaj različno, tako da znaša odstotek zaposlenih od 7—24 odstotkov. Do uveljavitve zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev je bila obremenitev zdravstvenih ustanov različna, saj so bile manjše veliko manj obremenjene kakor v večjih gospodarskih središčih. Zato je tudi socialno zavarovanje do sedaj nekako moralo priznati v manjših zdravstvenih postajah višje cene. ker drugače bi bil ogrožen njih obstoj. Ker pa je 1960. stopil v veljavo zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, se je tudi v malih zdravstvenih •lostajah stanje bistveno spremenilo, ker se kmetijski proiz-Mjalci močno poslužuiei:. zdrav-vene zaščite kljub delnim doplačilom za preglede in zdravila. Zato se ie finančno stanje tudi
v manjših zdravstvenih ustanovah izboljšalo.
Ce primerjamo delo zdravstvene zaščite pred izidom zakona in sedaj, potem vidimo naslednje pokazatelje:
V letu 1959 je bilo izvršenih v okraju približno 20.000 ambulantnih pregledov za kmečko prebivalstvo, v letu 1960 pa 90.040; receptov izdanih 48.336; zdravstvenih storitev 14.711; v bolnišnicah se je zdravilo 5.566 kmečkih prebivalcev (109.767 dni). Ti podatki povedo, da so tudi manjše zdravstvene postaje mnogo bolj obremenjene kakor prej.
Ambulantno — poliklinična zdravstvena služba se v glavnem vrši v 6 zdravstvenih domovih in 10 postajah Dobro bi bilo, ko bi v večjih gosopdarskih središčih imeli zdravstveno službo organizirano tako, da bi zavarovane osebe čim manj iskale zdravstvene zaščite drugod. Zdravstveni delavci se trudijo, dogovarjajo s specialisti ter sklepajo > njimi pogodbe da prihajajo občasno na naše področje, vendar je bilo to do ne-
davna več ali manj odvisno od prizadevnosti upravnika zdravstvenega doma ali postaje. Občinski organi pa pri tem niso veliko sodelovali, niso ugotavljali potreb in pogojev za organizacijo specialistične službe v občini.
Glede na to, da so 1960. znašali potni stroški samo za splošno zavarovane osebe (brez kmetijskih zavarovancev) 44,000.000 dinarjev, bodo morali ObLO dobro razmisliti, kako organizirati zdravstveno službo, da bo čim boljša, da bo čim manj izgubljenega časa in čim manjša izguba narodnega dohodka.
Potrebe po zdravstvenih strokovnjakih so zelo različne. Tako imamo nekatere občine, ki imajo zaenkrat ustrezno število zdravstvenih delavcev in skrbijo tudi za štipendiste, v nekaterih občinah, zlasti v Trebnjem, pa nimajo dovolj zdravnikov, medicinskih sester, niti ne pa-tronažne in babiške službe in tudi ne štipendirajo zdravstvenih delavcev, tako da bo čez čas še slabše stanje. Rešitev teh vprašanj ni stvar le zdravstvenih ustanov, ampak predvsem občine Na manjših zdravstvenih postajah je tudi slaba zasedba administrativno-knjigovod-skega osebja. Vse to otežkoča reden pregled finančnega stanja in statističnih pokazateljev Glede na nove predpise o organizaciji zdravstvene službe, o zdravstvenem zavarovanju itd., je nujno potrebno, da se čim-
prej odpravijo pomanjkljivosti, ugotovljene v preteklem letu, kajti novi predpisi bodo zahtevali natančnejše poslovanje. Ker postajajo zdravstvene ustanove finančno in ekonomsko samostojne, bo potrebno iskati vse možnosti za odpravo pomanjkljivosti in visokih izdatkov, pri tem pa zagotoviti zdravstveno varstvo prebivalcev tako, da bo ustrezalo današnjemu razvoju in medicinski znanosti.
Ce primerjamo število zdravstvenih delavcev in administrativnega tehničnega osebja v posameznih občinah in upoštevamo število aktivnih zavarovancev ter število prebivalstva, ugotovimo, da je razmerje zelo različno. Tako imamo v občini Novo mesto v ambulantno-poli-klinični službi 49 zdravstvenih delavcev, 12 administrativnih in 16 tehničnih uslužbencev, v občini Črnomelj 25 zdravstvenih, 3 administrativne in 4 tehnične uslužbence, v občini Trebnje 8 zdravstvenih delavcev, 2 administrativna in 2 tehnična uslužbenca.
Zvezni zakon o organizaciji zdravstvene službe določa, da bodo zavodi za socialno zavarovanje sklepali z zdravstvenimi ustanovami pogodbe in s tem postavili odnose med zavedi za socialno zavarovanje in zdravstveno službo na novo podlago Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu je že
pozval zdravstvene ustanove v okraju, naj pošljejo zaključne račune oz. ekonomsko-finančna poročila za leto 1960 in predračune za leto 1960 ter programe vseh dejavnosti preventivno-zdravstvenega značaja, ki jih one lahko izvršujejo.
Pri sklepanju pogodb z zdravstvenimi zavodi bo potrebno upoštevati zlasti naslednje:
a) število zdravnikov in njih strokovni sestav (zdravniki splošne prakse, zdravniki specialisti), število ordinacijskih ur itd.,
b) ostali zdravstveni kader in njegov strokovni sestav (medicinske sestre, bolničarke, fizio-terapevti itd.),
c) strokovne enote zdravstvene ustanove in njih opremljenost z medicinskimi aparati (rentgen, laboratorij, katere preiskave se lahko opravljajo itd.),
d) zasedbo in opremljenost preventivnih strokovnih enot: potrebno bo sestaviti podrobne programe o tem, kakšne preventivne dejavnosti bo zdravstvena ustanova v teku leta lahko izvršila in v kakšnem obsegu, navesti plačnike ali naročnike (ObLO, gospodarske in druge organizacije in socialno zavarovanje).
Mnenja nekaterih ObLO, da je sedaj socialno zavarovanje plačnik vseh zdravstvenih in preventivnih storitev, je zmotno Višina prispevkov za zdravstveno zaščito je namreč neiz-prejtnenjena, tako da je socialno
zavarovanje po zakonu plačnik za tiste storitve, ki se lahko obračunavajo za zdravljenje bolezni. Po obstoječih predpisih ostane tudi vnaprej kritje stroškov patronažno-babiške službe na skrbi posamezne politično-teritorialne enote. Zato bodo morale zdravstvene ustanove za to službo dobiti finančna sredstva od ObLO.
1960. nekateri ObLO niso imeli dovolj razumevanja za preventivno dejavnost. Tako so morale ponekod celo manjše zdravstvene postaje kriti celotne izdatke za preventivno dejavnost iz svojih rednih dohodkov — ambulantnih pregledov, kar je imelo za posledico, da preventivna dejavnost ni bila taka, kot bi bilo potrebno.
Družba daje ogromna denarna sredstva za zdravstveno varstvo prebivalstva, saj je bilo v lanskem letu izdanih nad eno milijardo 200.000.000 dinarjev. V novem sistemu finansiranja pa bomo ob čim večjem zanimanju družbenih organov, to je upravnih odborov v zdravstvenih ustanovah in zdravstvenih svetov, s čim bolj smotrnim gospodarjenjem skušali izboljšati zdravstvenu zaščito prebivalcev, zdravstvenim delavcem pa omogočiti boljše pogoje za delo. To pa bomo dosegli, če bomo sredstva pravilno uporabljali in če jih hndo zavarovane osebe izrabile le »ukr.it. kadar jim bo •drnvstven* »ašfttn potrebna.




W9M
BUo je veliko inteligence, po večini Iz Ljubljane in okolice vsi pripadniki in prvoborci osvobodilnega gibanja, ki so kmalu začeli z organizacijo Osvobodilne fronte v taborišču. Ker se je vsak bal ovaduhov, ni bil človek nikoli siguren v Dogovoru in nikdar nisi vedel, ali govoriš s prijateljem ali s sovražnikom. Vsak se je pretvarjal, kolikor se je mogel, k šlo je za življenje. Nihče ne bi rad poginil v taborišču. M sikdo je bil na videz pravi pobožnjakar, v srcu pa re> < u-cionar in je v mislih drobil okupatorja. Mnogi se niso io konca vojne izdali, kdo so, ker je bila konspiracija nujna in potrebna za obstoj.
V juliju, po padcu Mussolinija in fašizma, smo se polteno, oddahnil. Računali smo na skorajšen zlom kraljev tke vlade in armade, toda to so umetno podaljševali, kolikoi se je pač dalo. Tudi ta dan smo praznovali po svoje.
Napočil je tudi 9. september, dan popolne kapitulacije fašistične oblasti in vojske. 2e na predvečer smo po dobrih zvezah zvedeli za to in zadonela je pesem »Kosec k ;so brusi...«, a triumf našega narodnega ponosa je dosegel višek na dan 10. in 11. septembra. Organizirano smo nastopili vsi ti tisoči in tisoči Slovencev, Hrvatov in Zidov in proti večeru se je razlegala naša lepa slovenska pesem, da je odmevalo do Velebita. Nepozabni trenutki, morda najlepši v življenju marsikaterega interniranca, dan, ki nam je prinesel toliko zaželeno svobodo. Solze veselja so zaigrale na lici nas vseh.
Naslednje dni smo kljub podvojeni straži pod vodstvom naše komande, ki se je formirala že pred kapitulacijo iz vrst naše inteligence in ostalih internirancev, zborovali in se pozdravljali z našim starim geslom »Smrt fašizmu — svobodo narodu!«. Ze isti dan se je osnovala armada »Rabova brigada«, po številu 1600 mož, s svojimi komandirji, seveda brez orožja. Tega je bilo treba si šele priboriti na diplomatski način in s silo, ker okupatorska oblast na otoku in v taborišču še ni imela nobenih navodil za kapitulacijo. Tudi je bilo težko njim kapitulirati pred internirane! in jim izročiti orožje.
Morala med vojaki — stražarji je začela padati in smo nemoteno imeli veliko zborovanje na trgu lakote. Sledila je povorka iz taborišča do židovskega naselja, kjer smo se s slovenskimi zastavami v roki pozdravili z židovskimi prebivalci, med katerimi je bilo veliko inteligence, zdravniki bolniško osebje. In tako je tudi s strani zdravstvene zaščite in sanitete bilo poskrbljeno, da je formacija brigade bila popolna.
Naše vodstvo je v sporazumu z novimi oblastmi OF v mestu aretiralo in privedlo komandanta taborišča Ciulija. Ko so Italijani videli, da je aretiran njihov komandant in v naših rokah, je popustila vsa disciplina in brez večjega odpora so jih naši oddelki razoroževali, le karabinerji so se upirali, toda tudi oni so morali uvideti, da je vsak njihov odpor brez pomena.
Višek ponižanja za komandanta in ostale Italijane je bil, ko so naši borci sneli na komandi italijansko zastavo in dvignili našo slovensko zastavo, ki so jo imeli za ta namen pripravljeno. Iz tisoč grl je zadonelo »Naša lepa domovina« ln borbene partizanske pesmi.__
omsicevci v Suhi krajini
Marca meseca bo minilo 18 let od zgodovinskih dni osvobodilnega boja, ko je prva SNB Toneta Tomšiča skupno z ostalimi brigadami v noči od 15. na 1(3. marca prešla reko Krko in napadla belogardiste in Italijane v Suhi krajini.
Ob osemnajstletnicl teh borb želim na. kratko opisati boje. ki jih je bila prva SNB Toneta Tomšiča od 16. do 19. marca 1943 okoli Ambrusa. Sv. Petra in Plešivice.
13. marca 1943 je bil lep sončen dan. Prva SNB Tone Tomšič se je okrog Trebelnega in Cešnjic pripravljala na pohod v nove borbe. Ze več dni smo bili na oddihu, potem ko so bile že za nami borbe za Ple-terje in Metliko.. Vsak dan smo vadili z orožjem in korakali v stroju. Proti večeru tega dne se je od Trebelnega preko Cešnjic in dalje proti jugu raztezala dolga kolona naše brigade, na katero so padali zadnji žarki zahajajočega sonca Iz Smarjete in okolice Trebelnega sta šli v isto smer tudi Cankarjeva in Gubčeva brigada.
Marširali smo vso noč. V noči od 13. na 14. marec smo prečkali železniško progo Ljubljana—Novo mesto in se naslednjega dne razporedili na položaju okoli Dobrniča, Vrbovca, Jordan Kala, kjer se je okrog Dobrave že prej nahajala IV. SNB Ljuba Sercerja. Naša brigada je bila na položajih okrog Dobrniča vse do naslednjega dne.
Popoldne 15. marca se je zbrala vsa brigada v Dobrniču. Tukaj smo zvedeli, da gremo v Suho krajino. Z nekoliko tovariši smo v Dobrniču na pokopališču obiskali grob tovariša Milka Stanka-Bajuka, doma iz Drašič pri Metliki, ki je bil namestnik komisarja I. bataljona Tomšičeve brigade in je padel 21. januarja v borbi pri Zagorici-Biču.
Na predvečer tistega dne so brigade nadaljevale pot po načrtu za napad. I. SNB Toneta Tomšiča je imela nalogo, da
Delo mladine v Vidmu-Krškem
Z združitvijo občine Senovo z občino Videm-Krško se je na tem območju osnoval močan mladinski komite za 30 mladinskih organizacij: 6 tovarniških aikiivov, Ifi vaških, 4 delavske, 6 šolskih. Vanje je vključenih 1483 mladincev, izven organizacije pa jih je še 700.
stl za Izobraževanje. Preko delavske univerze Je organizirala večerno srednjo ekonomsko šolo, srednjo tehnično šolo, osemletko ter tečaje za pridobitev ustrezne kvalifikacije.
Lepe uspehe je mladina dosegla v kultu moprosvetnem življenju Naštudirala je več iger: 2upanovo Micko, Jezičnega dohtarja. Petelina, Mater, Uježa ln še druge. S temi igrami je nastopala na domačih odrih in gostovala na tujih. Mladina Je pripravljala kulturne programe tudi za vse državne ln druge praznike. Zlasti so bile zanimive oddaje »Pokaži kaj znaš!«
Na zvezni delovni akciji je sodelovalo 50 mladincev, s čimer je bila naša obveza izpolnjena. Okoli 400 mladincev pa Je sodelovalo pri prostovoljnih delih v občini in je bilo opravljenih 10.794 delovnih ur.
Tudi športna dejavnost je zelo razgibana, zlasti rokomet, odbojka, nogomet, namizni tenis, plavanje ln streljanje z zračno puško. Večkrat so organizirali tekmovanja.
Da bi mladi spoznali domovino ln njene lepote, so priredili več
izletov. Nepozabni bodo ostali spomini iz Planice, Logarske doline, Ptuja, Velenja, Maribora, Kumrovca, Rogaške Slatine, Kočevskega Roga, Pohorja, Dolenjskih Toplic, Plitvičkih jezer itd.
Delo mladine Je videti vsepovsod: v tovarnah, v rudnikih, v kmetijstvu, zadrugah, na posestvu, v organizacijah... Pri tem se nehote spomniš gesla z naše letne mladinske konference: »Ponosno naprej, delovna mladina!« To geslo nas bo spremljalo zlasti v Jubilejnem letu naše revolucije. Obiskali bomo grobove borcev in Jih uredili, vključili bomo še vso neorganizirano mladino, poživili delo v mladinskih organizacijah in naredili vse, kar bo v naših močeh.
Slavko Lipar
Sinu, bratu, fantu ali možu, ki je v vrstah JLA, pripravite največje presenečenje, če mu naročite Se danes DOLENJSKI LIST!
napade Ambrus in vas Kal; II. SNB Matije Gubca je morala z delom svoje brigade porušiti železniško progo Gro-sup'je—Kočevje med Cušper-kom in Zdensko vasjo, z drugim delom brigade pa zaščititi položaje proti Žužemberku ln Kočevju okoli Smuke in Starega Loga; IV. SNB Ljuba Sercerja je imela nalogo, da napade belogardistično postojanko Korinj. III. SNB Ivana Cankarja pa posadko v Ho-čevju.
Okoli polnoči od 15. na 16. marec smo prešli Krko in se v zgodnjih jutranjih urah približali Ambrusu. Sovražna posadka v Ambrusu je štela okoli 50 Italijanov in čez 100 belogardistov pod italijanskim poveljstvom. BiH so dobro oboroženi in cel Ambrus je b'l utrjen. Sovražnik je bil razporejen po posameznih hišah.
Obkolili smo Ambrus in Kal in z delom ljudi začeli loviti belogardiste, ki so spali po hišah. Prišli smo v tišini in iznenada in niso nas odkrili, dokler nismo začeli streljati na posamezne belogardiste* ki so bežali iz vasi Kal v Ambrus. Šele takrat je sovražnik v Ambrusu spoznal, da je napaden. Mirno in tiho noč brez mesečine je pretrgalo regljanje strojnic, pokanje pušk in ročnih bomb. Suha krajina se je prebudila iz nočnega sna.
Do jutra smo pregnali sovražnika iz bunkerjev, posameznih hiš in župnišča. Zadržal se je samo še v dobro utrjeni šoli.
Podnevi smo z manjšim delom borcev obkolili sovražnika v šoli. ostali del brigade pa je šel na položaje okoli Ambrusa, Sv. Petra, Kamnega vrha in južno od Primče vasi.
Okoli 10. ure so fašisti prvega specialnega bataljona črnih srajc skupaj z belogardisti, ki so šli iz Zagradca na pomoč posadki v Ambrus, padli v zasedo našega I. in II. bataljona pri Sv. Petru. Z -odločnim jurišem je b'l sovražnik nagnan v paničen beg. Ubitih je bilo 11 fašistov ln trije belogardisti. Zaplenili smo tri težke in tri lahke mitraljeze, 20 pušk, 1 lahki mi-nometalec, čez 6000 nabojev in mnogo druge vojaške opreme.
Ves dan so Italijanski av*oni bombardirali vasi v okolici in naše položaje. Tolkli so nas s topovi. Še danes so mi pred očmi prizori iz Suhe krajine v tistih dneh. Nizke hiše in gospodarska poslopja, prekrita večinoma s slamo, so se, bombardirana od italijanskih za-žigalnih bomb, brž spremenila v bakle. Avioni so popolnoma zažgali vasi: Visejec. Hrastov dol. Višnje, delno pa tudi Kamni vrh, Primčo vas, Vrh ln Lopato.
Mi smo zažgali Ambrus in Bakerc, ker smo bili v teh vaseh napadeni skoraj iz vsa-
Sindikat zbližuje upravljavce
Slavko Lipar
Zanimiva Je ugotovitev, da Je v občini zaposlenih približno 30 odstotkov mladine ln da je veliko premalo zastopana v delavskih svetih in upravnih odborih, pa tudi v zadružnih svetih.
Mladina se močno zaveda pomena Izobraževanja. Večerno politično šolo, ki jo Je organiziral mladinski komite, je obiskovalo čez 40 mladincev, partijsko večerno politično šolo pa Je obiskovalo 50 mladincev. Na razne časopise in revije jih je naročenih 420. Zaživeli so tudi marksistični krožki, . idjVh mladina rada-obiskuje. Končno ima mladina šo druge možno-
Na zadnjem občnem zboru sindikalne podružnice brežiške kmetijske zadruge so razpravljali o izboljšanju dela v sindikatu. Po združitvi kmetijskih zadrug z brežiško zadrugo bo v sindikatu kar 200 članov delavcev. Da bi bilo delo bolj uspešno in da bt se vodstvo čimbolj zbližalo s člani, bodo ustanovili sindikalne pododbore v Brežicah, Cerkljah, Dobovi, Globokem in na Jesenicah. Pododbore bodo vodili člani centralnega odbora pri sindikalni podružnici.
Med najvažnejšimi sklepi ob-
ke hiše. ki so bile polne orožja.
Sovražnikova propaganda je takrat v svojem časopisju pisala, kako smo mi zažigali hiše po Suhi krajini Toda Suha krajina je dobro vedela, kdo je upepelil njene domove.
Proti večeru, ko so avioni prenehali z bombardiranjem, smo ponovno napadli šolo. Sovražnik nas je vso noč obmetaval z ročnimi bombami. Mi smo se zato razporedili 100 do 150 metrov okoli šole in čakali, da belogardistom in Ita-
lijanom zmanjka ročnih bomb in da potem jurišamo na zidove in bunkerje okoli šole Kaže, da so imeli velike zalogo bomb, zato dalj časa nismo mogli jurišati, ker bi sicer imel' večje izgube. V borbah v Ambrusu je imel sovražnik okoli 30 mrtvih in še več ranjenih.
Ko je general Gambara. komandant 11. italijanskega korpusa v Sloveniji, dobil sporočilo o partizanskih akcijah v Suhi krajini, je takoj poslal vse razpoložljive sile na pomoč
obkoljenim posadkam Prišli so iz Kočevja. Ribnice, Trebnjega, Zdenske vasi, Žužemberka in Novega mesta.
Mnogo močnejše sovražnikove enote so s tanki in avioni napadle Cankarjevo in Sercer-jevo brigado okoli Hočevja in Kor'nja. Zaradi premoči sovražnika sta se ti dve brigadi umaknili na nove položaje.
17. marca 1943 je sovražnik z več kot 1000 ljudmi in topovi začel prodirati od Korinja proti Ambrusu in okoli 12. ur<* mu je uspelo, da se je združil s posadko v Ambrusu. Z njimi se je naša brigada borila ves dan. Borbe so bile okoli Kamnega vrha, Sv. Petra, vzhodne strani Ambrusa, Vi-šanjskega hriba in okoli Primče vasi. V ogorčenih borbah smo sovražnika potisnil" nazaj v Ambrus in Kal.
NOČNI NAPAD NA AMBRUS IN KAL

NIKO PIRNAT: Partizana in slovenska družina
V noči od 17. na 18. marec so naša brigada, dva bataljona Cankarjeve brigade in en bataljon Šercerjeve dobili na-! logo. naj sovražnika napadejo in razbijejo njegove utrdbe. Tomšičeva brigada je napadla sovražnika na položajih z južne in vzhodne stran' Ambrusa ln vasi Kal, Šercerjrva in Cankarjeva sta napadli iz smeri Kamnega vrha ln Sv. Petra. Ostale enote so bile v zaščiti in v rezervi.
(Nadalj. prihodnjič)
Pavtizans humor
Skojevac Živko in teorija
Mladinca Zivka Milica so sprejeli v SKOJ. Saj je najboljši borec v tretji četi Tretje sandžaške brigade, so rekli. Zivko je bil vesel, le teorijski sestanki mu niso šli posebno v račun. Brž ko je zvedel, da bo sestanek, se je priglasil za dežurstvo, patrolo in podobne naloge.
»Ti, Živko,« mu je rekel sekretar aktiva Mičo Djukič, »se nekako izogibaš sestankov. Ne veš, kako je marksizem važen za našo borbo!«
»Bogme, ne vem, po pravici povedano. Ali da je ta mrtvi Marx zame težji kot sto živih vojakov,  to pa dobro vem!«
Levo krilo
Legendarni črnogorski heroj Sava Kovačevii je bil zelo visok in močan. Imel je gromovit glas,-ki je preglasil celd regljanje mitraljezov. Po tem je bil znan ne samo med svojimi borci, temveč je bil strah in trepet Italijanov.
Gre nekoč Sava skozi gozd, ko nenadoma naleti na kolono več sto Italijanov. Položaj je bil brezizhoden. Toda Sava se je odločil za trik. S strahotnim glasom je začel vpiti povelja:
»Desno krilo zavij! Levo krilo naprej!«
Italijani, ki so Savo poznali, so se zmedli, nato pa se spustili v beg. Tedaj pa je iz nekega grma stopila stara ženica:
»Sinko Sava, saj nimaS nikogar, razen če hočeš, da ti bom levo krilo jaz!«
šesta puška
Ob koncu leta 1942 se je blizu Jajca vdalo partizanom brez borbe okrog sto domobrancev. Se vedno oboroženi domobranci so prihajali na neko jaso in postavljali puške
na kup. Preden so izročili orožje, je komisar vsakega vprašal, ali hoče ostati v partizanih ali hoče iti domov. Nekateri so se odločili za partizane, drugi bi raje šli domov. Eden domobrancev je stal ob strani ln kar naprej prelagal puško iz roke v roko. Ko so že vsi oddali orožje, je komisar vprašal domobranca, ki je stal ob strani:
»Kaj pa ti, prijatelj?« Domobranec  se je zdrznil,
nato pa rekel kot bi ustrelil:
»Pet pušk sem že izročil, s šesto pa ostanem  tudi jaz!«
čnega zbora je boljša organizacija dela z mladino. Posebno skrb bodo posvetili delavskemu samoupravljanju, ki ga uvajajo v zadrugi. Ustanovili so že delavske svete in upravne odbore Po volitvah bodo o:|iovali še centralni delavski svet. Prebrali so tudi poročilo o zborih proizvajalcev, kar bodo odslej uvedli med poročila.
Na občnem zboru so ustanovili tudi strelsko družino. Razen strelcev bodo v okviru letošnjih proslav tekmovali tudi kegljači, šahisti in nogometaši.
ek
/
Vladimir Lamut:
V   taborišču  Monigo  pri Trevisu  v Italiji (20. II. 1943)
ZDRAVI BOLNIM - TELEVIZOR!
Do torka opoldne smo dobili za televizijski sprejemnik, namenjen bolnikom na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice, naslednje nove prispevke:
Osnovna organizacija RK Šentjanž — 1.000 din; pionirji osnovne šole Bušeča vas, p. Cerklje — 600 din; Marija Goleš, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 1 — 500 din; Delovni kolektiv IEV, Semič — 13.406 din; neimenovani iz Trebnjega — 1.000 din; neimenovani s Podboršta — 500 din; Leopold Krive, Ponikve — 500 din; Vcble Jože ln Cveta s Ponikev — 1.000 din; Lado Kukemberger s Ponlkcv — 500 din; Stanko Sever s Ponikev — 300 din; Kovač Jožo ln Vera s Ponikev — 1.000 din; Alojz Medved s Ponikev — 500 din; Marija Kastello s Ponike,v — 300 din; Jože Kanto Iz Nemške vasi — 200 din; Darinka Ja-pelj Iz Nemške vasi — 500 din; Anica Skube iz Nemške vasi — 300 din; pionirji osnovne šole v Dobrniču — 6.500 din; Anton Koželj, Metlika, Vinogradniška cesta 23 — 500 din; Viktor Germovšek, gostilna Trebnje — 1.500 din. računovodstvo podjetja »Zelcznina«, Novo mesto — 2.000 din; Trgovsko podjetje »Gradišče«, Trebnje — 3.000 din; Pionirski odred »Mihe Počrvina«, Birčna vas — 5.780 dim; kolektiv tovarne Novoteks — obrat II, Metlika — 23.100 din.
SKUPAJ SE JE NABRALO do 21. marca 159.823 din. Prispevke pošUjajte na naš tekoči račun: 606-70/3-24 pri Komunalni banki v Novem mestu. Pri vseh prispevkih pripišite namen nakazila: ZA TELEVIZOR BOLNIKOM TBC!
Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA
»Pa boš vendar ležal v blatu, predikant sleparski!« je zavpil Ie-ta srdit.
Oba sta sekala nato s palicama proti sebi in odskakovala kakor petelina, boreča se med sabo. Pljuskala sta po luži, da so jima umazans kaplje oškropile črno obleko čez in čez. Na pomirje nista mislila niti trenutek in z bojem jima je rastel gnev do skrajne meje.
Končno se je pa vendar posrečilo kaplanu, da je nasprotnika svojega, ki je pričel poprej pešati, treščil z močnim udarcem po glavi.
»Ali si jo vendar izkupil, Bartel iz Kranja?« se je razveselil gospod Vrban. »Sedaj bova pa malo kosti štela!«
Predikant je brez zavesti obležal na mestu, kaplan Wurtzer pa mu je nekaj časa prav pridno mlatil po hrbtu. Ko je z za-dovoljnostjo odšel, ni se predikant več ganil, kakor hlod je ležal v blatu. Dolgo potem, ko je bil zmagalt-c papist odšel, Se je Knafelj    prebudil. Vlekel se je k
bližnji vodi, molil psalm in tožil milemu bogu, kako ga sovražniki preganjajo. Umil si je obraz, počasi vstal in odlezel po stezi, pojoč slavo bogu in svetemu evangeliju, dasi ga je vse telo bolelo in koža jako šče-mela.
Tem veselejši je korakal dalje Vrban Wurtzer.
Dobil je marsikak udarec in bolela ga je marsikatera kost, ali na vse je pozabil in srečen zmage svoje je premeril stezo do vnožja svetovolniškega hriba s pravimi pomladanskimi čustvi. Na holmu je bila že zbrana množica, ki je čakala njegove maše.
»Ali je gospoda z Visokega že tukaj?« je vprašal kaplan cerkovnika. In ko mu je le-ta odgovoril, da še ne, sedel je na zid in dejal: »Počakajmo!«
Dolgo ni bilo treba čakati Prikazala se je kmalu družba z Visokega. Grofica Suzana in njena družica sta sedeli na konjih. Spremljal ju je grajski pisar in nekaj obo-
roženih hlapcev, noseč na ramah dolge sulice.
Po jasi se je pomikala ta tolpica po bregu navzgor. Grofica se je živo razgovar-jala s Tolmajnarjem. Živahno je izpre-govorila: »Le vam na ljubo, gospod pisar, sem prišla v cerkev k papistom!«
»Samo vam na ljubo,« je pritrjevala Agata in pri tem tako ljubko pogledala po pisarju, da je temu zrahljalo srce.
Dospeli so do njive, kjer se je pozno proso zibalo v polnem latju.
Povprašala je grofica: »Čigava je ta njiva?«
»Kaplana Wurtzerja,« je odgovoril pisar.
»Tistega, ki tepta spoznavalce svetega evangelija!« je vzkliknila Agata.
»Ravno tistega!«
»Izpusti!« je nato Agata vlknila hlapcu, ki ji je vodil konja po hribu navzgor. In izpodbodla je konja ter z divjim skokom planila v proso. Za njo je jezdila tudi grofica Suzana, in konjska kopita so mela proso in v tla teptala slamo in latje.
Kaplan Wurtzer pa je sedel na debeli plošči cerkvenega obzidja in' smejal se je. da se mu je treslo telo, in z rokami je tleska.] po tolstih stegnih.
»Ha. ha! Le mendrajte! Saj ne gre meni za zrno! To je vse posarjevo na Visokem, in plačana je že najemščina. Le mendrajte, zverine luteranske!«
Nato se obrne proti cerkovniku: »Pozvoni, Tinče! Pozvoni, naj se prične sveto opravilo!«
Odšel je v cerkev in za njim se je udrla množica in takoj zasedla vse prostore. Pred cerkvenimi vrati je prosil Jošt Tolmajnar nežno svojo gospodo, da bi se spodobno vedla v hramu božjem, da se ne bo jezil preblagorodnj gospod vitez Hohenburg.
»Samo vam na ljubo!« je žvrgolela Agata.
»Samo vam na ljubo gospod Tolmajnar!« je odgovorila Suzana še slaje.
Smeje sta odšli v cerkev.
Pisar pa se je naslonil ob zid in zrl v dol, kjer so se vlačile jesenske megle. Tudi v srcu je vladala jesen, in čutil je življenja težo toliko bolj. ker so ga tedaj že pretresle dvojbe o tem. kje se nahaja verska resnica.
V cerkvici je pričel kaplan svojo pripoved. Motili sta ga grofica in nje tovari-šica prav zelo. O spodobnem vedenju ni bilo govorice. Imeli sta svoj prostor in Ujn sta počenjali vsakovrstne nespodobnosti Skoraj glasno sta delali opazke svoje in namesto proti oltarju ozirali sta se le bolj po množici. To pa ni posebno motilo gospoda Vrbana. Stopivši na lečo. poklonil se je proti oltarju in potem tudi proti mestu, kjer je sedela grofica Suzana.
Obrmvši se proti množici, je izprego-voril: »Tukaj je sorodnica škofa mojega,

tam na onem svetu jo bo satan trgal. Tako se bo vse poravnalo!«
Potem je vprašal zbrane poslušalce: »Kako se imate, ste li veliko pridelali letos?«
»Malo, prav malo!« je odgovarjala množica.
In Jurij izpod hriba je še klavrno pn stavil: »Meni je poginila tista lisasta krava, ko se je lani, pri zadnji maši, po bre gu pred cerkvijo pasla!«
»Oves nam je pozebel!« so se oglašal posestniki z Bukovega vrha.
Oni z Gabrške gore pa so pristavili »Ovce so jalove in toča nam je pobila ■
To je dalo Mici z Delnic povod, da je tankim glasom potožila: »Nam ie »od;> mlin vzela, hov. hov!«
»Hov! Res hov! Slabo se vam godi! Al pa veste tudi. zakaj? je vprašal gospo/'
-Ne vemo!« je množica odgovorila
»Ne vemo!« jih je oponašal gospod Vrban. -Ne vemo! Kako je to sedaj nedolžno vse! Jaz pa povem resnico! Koliko mi plačate zanjo? Ha. ha!«
»Siromaki smo. gospod oče!« so izpre-govorili nekateri poslušalci. ,
»Slabo se vam godi!« je grmel kaplan nato. Jaz vam pa pravim, godilo se vam bo še slabeje1 In veste zakaj?«
»Zakaj?« je vprašala množica.
KULTURA IN PROSVETA
Srečanja z Ifiidmi in kulturno delavnostjo
(Nadaljevanje)
Pa se je res težko oaiošiti...
Kaj bi napisali o delovnih pionirjih »Odreda Sava Kladnika« v Sevnici. Ker bo letos v Sevnici revija pionirskih in mladinskih gledališč, nas je zanimalo, če se tudi oni pripravljajo na revijo. Igralska tradicija je pri njih zelo močna. Sneguljčico, Pepelko, Jurčka, Triglavsko bajko, Desetnico, Siroto Jerico, Zvezdico zaspanko, Najlepšo rožo in še druge so že
Matko Matjan, predsednik okrajnega dramskega sosveta
Igrali. Tovariši is Svobode jih hvalijo; sodelujejo namreč tudi na vseh proslavah in prireditvah Svobode. In še to so nam povedali, da prebivalstvo sprejema mladinske prireditve z zanimanjem in zadovoljstvom. Posebno razveseljivo je to, da prireditve sami vodijo in se ob delu režiserjev pripravljajo na kasnejše samostojno delo' v dramskih sekcijah. Na reviji bodo prikazali »Mačeho in pastorko«. V okviru programa Jugoslovanskih pionirskih iger pa bodo naštudirali »Lepoto in zver.«
Prišel nam je v roke njihov »Letošnji plan dela«. Malo smo poškilili vanj in si izpisali le nekaj točk.
c) gostovanje z obema igrama pri sosednjih odredih v občini;
d) nastopi s krajšimi prizorčki na šolskih proslavah državnih in pionirskih praznikov;
g) sodelovanje z dramsko skupino Svobode pri njenih prireditvah;
h) recitacijski nastopi in literarni večer, kjer bomo brali svoja dela;
i) v odrednem glasilu bomo objavili kratke prizorčke, ki jih bomo sami napisali;
m) vsak teden bomo študirali »Kako igrati In režirati«.
Pa naj kdo reče, da niso vsestranski! To, kar smo našteli, pa je seveda le del, saj tudi prepevajo, imajo skupino marionetnih in ročnih lutk in, kar je glavno, čeprav napišemo nazadnje — pridno se ufe. O vsem tem pa kdaj drugič.
Tovarišica, Imate Bevka?
Prijazno je Anica Mikec, knjižničarka trebanjske knjižnice, odgovarjala na vprašanja mladih bralcev. Anica je zapo-
slena v tovarni Novoteks v Novem mestu. Ni poklicna knjižničarka niti še ni bila na knjižničarskem tečaju. Ljubezen do, knjig jo je kot toliko naših skromnih knjižničarjev uvrstila med tiste kulturnoprosvetne delavce, ki zbirajo okoli sebe velik krog ljudi. In tako je tudi v Trebnjem. 542 izposojevalcev si je v letošnji sezoni izposodilo že 2153 knjig. Knjižnica je nameščena v majhni sobi Doma ljudske prosvete in ima prost dostop do knjig. Čitalnice ni, tudi ni toliko prostora, da bi bralec posedel in prelistal po knjigi, predno jo vzame. V knjižnici je 1335 knjig. Povprečni letni prirastek 90 knjig. Malo. O nabavi novih knjig odloča nabavni svet knjižnice. Primanjkuje revij, po katerih bralci vse bolj sprašujejo. Za nabavo ni denarja. Občinski ljudski odbor knjižnico podpira, drug nihče. Letna dotacija: 100.000 dinarjev.
Ali bo letos trebanjska knjižnica prosvetnega društva »Josip Jurčič« dobila status občinske knjižnice s primerno redno dotacijo? Ali bo dobila kulturne prostore? Skoda, da o tem ne morejo odločati ne knjižničarka ne obiskovalci knjižnice. Sicer pa: zagotovili so!
Kako iz nič nastane klub
Spomladi 1960 se je sestal žu-žemberški svet Svobod. Dnevni red: ustanovitev kluba. Na mah je vse prevzelo navdušenje za to »novo obliko dela«. Sprejeli so sklep. Klub v Žužemberku. To zveni zelo moderno. »Skoraj predrzno«, je morda kdo šepnil sam pri sebi. Naglas tega ni nihče izrekel, ker se je bal, da bi mu drugi pritrdili: »Res, nemogoče«! Prostor, oprema, program. Ničesar ni bilo. Pa je nekdo predlagal,  naj  klub vodi
V sevnlSkenj klubu so se 16. marca zbrali člani okrajnega klubskega sosveta na redno sejo. udeležili so se je tudi predsednik re-publišega sosveta Nlko Lukež, člani občinskega sosveta in zastopniki klubov iz sevniške občine. Po uvodnem poročilu predsednika sosveta Toneta Pleterskega so razčlenili dosežke in težave obstoječih klubov v našem okraju. Poudarili so potrebo po skupnih naporih vseh zainteresiranih organizacij in društev za krepitev in programsko usmerjanje klubov, ki so se povsod pokazali koristni in potrebni. V začetku dr^ge polovice leta bodo sklicali širše okrajno posvetovanje o problematiki klubov.
Prosvetna društva niso več servis za proslave. V prvi polovici marca so imela vsa prosvetna društva v sevniški občini delovne konference, na katerih so sodelovali tudi člani -predsedstva občinskega sveta. Razprave so osvetlile predvsem pomanjkljivosti v delu društev in iskale konkretnih rešitev za njih odpravo in za izboljšanje dela. Tem delovnim posvetom je sledila v petek, 17. marca, plodna plenarna seja občinskega sveta SPD pod predsedstvom Jožeta Bogovi-ča, na kateri je bil poleg zastopnikov vseh prosvetnih društev na-
Levstikovi aforizmi
Kar ves narod govori, ni rado laž.
Mladi ljudje radi zaničujejo starega človeka. Ne pomislijo, da stara kost je modrost.
Lepoznanstvo je vedno bilo in bo začetek in podlaga narodnemu in jezikovnemu izo. braževanju.
Mladina draga! Pomni si to tlovenski jezik ni za to na svetu, da bi ga ti za uho bila. Vemo, da se stoprav učiš, in da zatorej dovršenega dela še ne moremo iskati pri tebi; a tudi to vemo, da bi se bilo uaiti in truditi vse drugače, nego se tebi hoče. Najhuje de kjer resnobe, vse je sama človeku to, ker ni videti ni-igrača. Zatorej te prosimo, da se resneje uči, dokler si še mladina, a kadar sebe naučiš, potlej skušaj druge učiti. Kaj. ti ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta, in kdor se v mladosti ne lika in ne gladi, ostane robat do starosti.
Slovensko slovstvo mora biti ven in ven, kar je največ mo-poče, narodno; dvigati se mora iz naroda in zopet sezafi v narod, kakor vodometov curek pada nazaj, odkoder vstaja, kakor masti drevo z listjem tisto zemljo, iz katere je pognalo.
Na mladino je uprto naše upanje; toda mladina mora premisliti, da se potem nikoli več ne povrne mnogo prilik zornih let, v katerih je treba sejati, da se žito v klasje vre-teni v moški dobi, v kateri ni uka, temveč trud in delo; mladina mora premisliti, da nima ••mo ona pravice do svojih
moči, ampak ves narod, vsa domovina, za katero se morajo njeni sinovi truditi, ako si ne mislijo vesti grdo ogrešiti.
Srečko, ker ima največ smisla za to. Kar oddahnili so se, ko so imeli vsaj nekaj otipljivega. Se so sejali in ko so se razšli, so že vedeli, da bodo klub imeli. Drugo jutro so pritisnili na kljuke. Na občini (takrat je bila še v Žužemberku), pri predsedniku SZDL in v kmetijski zadrugi.
Začeli so v majhnem prostoru s štirimi mizicami in šahovskimi večeri. Avgusta jim je SZDL kupila televizor. Obiskovalcev je bilo čedalje več. Prostor je postal tesen. V novembru so se preselili v večjega. Danes je v žužemberškem klubu prijetno: televizor, radio, prijetne garniture miz in stolov, knjižne vitrine in v njih preko tisoč knjig, na stenah slike, zavese na oknih. Klub je odprt redno 4-krat na teden. Obiskan je dobro. Le program bodo morali še izpopolniti. O tem že razmišljajo. Tako izgleda, če se besede razumevanja odločujočih činite-ljev spremene v dejanja.
Namen je dosežen
Na zaključku letošnje sezone dramskih prireditev bosta dve reviji Priprave na terenu se bližajo koncu. Se dober mesec nas loči od večera, ko se bo predstavila prva skupina. Naš obisk pri predsedniku okrajnega dramskega sosveta Matku Matjanu je bil kratek. Na okrajnem svetu so povedali, da so njegove izkušnje, ideje in iznajdljivosti v veliki mori pripomogle uresničiti program dramske dejavnosti. Predsednik Matjan je dolgoletni kulturnopro-svetni delavec. 35 let nazaj — tja v študentovska leta — segajo začetki njegovega udej-stvovanja. Odlikuje ga velika organizacijska sposobnost. Začel je kot igralec, zatem režiser in kulturni aktivist. Dolga je vrsta iger, ki jih  je režiral. Skozi
bogato prakso in seminarje se je strokovno izpopolnjeval. Ko je leta 1957 prišel v Videm-Krško, se je takoj vključil v delo. Režiral je, pripravljal proslave, organiziral in vodil režiserske posvete in tečaje. 2e drugo leto je predsednik dramskega sosveta. Njegovi nasveti, ki jih je vedno pripravljen dati, so koristili že vrsti mlajših režiserjev in igralcev. Kmalu po prihodu v Krško je bil tudi izvoljen za predsednika občinskega sveta Svobod in PD, kar je še danes
Skopi podatki o človeku, ki ni nikoli skoparil s svojimi silami, ko je šlo za rast množične kulture. Se te smo morali dobiti večino drugje. To sicer ni bilo težko. Dobrega delavca in uspešno delo vsakdo pozna. Zanj potrjuje to še srebrno odlikovanje »Svobode«, s katerim 'ga je nagradila Zveza SPD Slovenije Namen dramskih revij je tovariš Matjan označil z besedami: »V priprave za revije smo skušali zajeti čimveč igralskih skupin, kar se nam je v glavnem posrečilo. Pomen revije ni v nastopih v Sevnici in v Vidmu-Krškem, ampak v obsegu nastopov, ki so bili pred revijami v vseh krajih našega okraja. Vsak režiser in igralec je storil, kar je največ mogel, za dober uspeh.«
Zapiski pred rojstvom
6 ur na teden se pripravlja na svoje rojstvo novoustanovljeni 40-članski mešani pevski zbor Svobode »Dušan Jereb« v Novem mestu. Rojstni dan — javni nastop — še ni določen. Ko pa jih slišimo na vajah, vemo, da ni več daleč. Nič ni torej napak, če o njih spregovorimo, še preden so se predstavili publiki. Saj že delajo in to je celo važnejše kot nastop sam. Program glasbenega    izobraževanja se
Živahne razprave
vzoč tudi predsednik okrajnega sveta SPD Janez Gartnar. Temeljit in odkrit obračun s slabostmi bo še bolj okrepil celotni organizem Svobod in PD v sevniš-ki občini. Ugotovili so, da se priprave za občinske revije in za sodelovanje na okrajnih revijah bližajo koncu in so dosežki razveseljivi. Na seji so sprejeli tudi poslovnik sveta.
Na konferenci predsednikov občinskih svetov Svobod in prosvetnih društev, ki je bila v soboto, 18. marca, v Novem mestu, so pregledali, kako se Izvršujejo sklepi januarskega posvetovanja v Vid-
mu-Krškem. V vseh občinah so takoj po omenjenem posvetovanju resno pristopili k delu. Težave se obetajo le pri finančnih sredstvih, ki bodo letos še manjša, kot so bila lani, v posameznih občinah pa Jih sploh ni. Nekateri sveti SPD bodo morali delno ali pa v celoti odstopiti od sprejetih programov dela, ker nimajo najnujnejših sredstev. Ce se odnosi do kulturnoprosvetne dejavnosti Svobod in prosvetnih društev ne bodo spremenili, bo nastala škoda, ki Je morda ne bo mogoče popraviti. In kaj bo potem? Premisliti je treba pravočasno.
elja v
ju
Prosvetno društvo Bohor v Zabukovju, ki je bilo včasih sila delavno, je popustilo v delu. Glavni vzrok temu je odhajanje mladine v industrijska središča, ker upa, da si bo s stalnim rednim zaslužkom udobneje uredila življenje, kot ga ima v hribovskih zaselkih.
Toda na njihova mesta že stopajo pionirji. To so dokazali v nedeljo, 12. marca, ko smo proslavljali dan žena. Za ta praznik so pripravili primeren program in ga odlično izvedli. Udeležba na proslavi je bila presenetljiva, menda ni ostala doma niti ena žena ali mati. Navzoče so razveselili pionirji z lepimi prizorčki,   deklamacijami   in pet-
TJSK V METLIŠKI OBČINI
Komisija za tisk in propagando pri občinskem odboru SZDL v Metliki je pred kratkim obravnavala na seji vlogo in pomen tiska. Ob tej priložnosti so se pogovorili tudi o razširjenosti tiska v občini. Statistika kaže, da je na prvem mestu Kmečki glas z 913 naročniki, na drugem Dolenjski list s 668 naročniki (zdaj jih je že čez 700). na tretjem Delo z nekaj več kot 200 naročniki. Ostali časopisi in revije imajo znatno manj bralcev. Tudi pionirski listi imajo veliko naročnikov. Vsako gospodinjstvo, v občini jih je čez 1600. prejema najmanj dva časopisa, saj je vseh naročnikov okoli 4000.
Komisija je razpravljala tudi o razširjenosti knjig Prešernove družbe in Kmečke knjige. Pred leti je bilo na knjižne
zbirke Prešernove družbe naročenih malo naročnikov, že lansko leto pa seje število dvignilo na 324; predvsem po zaslugi marljivih poverjenikov. Kmečka knjiga ima 139 naročnikov.
Komisija bo vsakih šest mesecev napravila anketo o stanju tiska v občini.
Jad
jem. Po končani proslavi pa so povabili žene in mamice v lepo okrašeno učilnico in jim ponudili okusno malico. Prispevke za pogostitev so zbrali pionirji sami. Vse žene so bile zelo presenečene nad veliko pozornostjo pionirjev. Ob odhodu so obljubile, da se bodo tudi drugič zelo rade odzvale, če jih bodo le še povabili.
A. K.
Pesnik o knjigi
Kdo si, bralec, ki boš bral moje pesmi čez sto let?
Ne morem ti poslati ne ene rože cd tega bogastva pomladi, ne enega pramena zlata iz oblakov tam gori.
Odpri svoje duri in poglej naokoli. Iz svojega cvetočega vrta naberi duhteče spomine na rože, ovenele pred sto leti
V  radosti  svojega srca cut' živo radost, k' te peVi neko po mladno jutro in pošiljala veseli glas preko stoletja.
RABINDRANATH TAGORE, indijski pesnik
uresničuje. Proti koncu lanskega leta so se zbrali. Sami rrrladi ljudje. Vsa kod njih je že prepeval, nekateri celo po notah. V zbor jih je združilo veliko veselje do glasbenega izpopolnjevanja. Od prvega dne vedo, da je študij zahteven in da so nastopi šele druga točka programa. Disciplina glede prihajanja na vaje in pri delu je na višku. Popuščanja ni. Vsak torek moška pevska vaja, ob sredah ženska pevska vaja in nato v četrtek ves zbor Tako teden za tednom. V razgovoru nam je iniciator in vodja zbora Ernest Jazbec naštel nekaj skladb, ki jih študirajo S Mihelčič: Pesem mladinskih delovnih brigad; C. Pregelj: Balada; A. Srebrnjak: Pesem; B Donatti: Gagliarda-madrigal in druge. Zahtevna dela, ki terjajo največjo prizadevnost vsakega posameznika.
Poleg čisto strokovnega dela obsega program še estetsko glasbene vzgojo in širše poznavanje glasbenega ustvarjanja. Zbor raste na novih zasnovah in pojmovanju glasbene dejavnosti. Zato lahko verjamemo, da bo uspel, se širil in postal eden najkvalitetnejših vokalnih zborov Dolenjske.
(Dalje prihodnjič)
Levstikove nagrade m 196(1

France Slana: Poho
Literarna žirija, ki so Jo sestavljali književnika Mila Klopčič in Mitja Mejak, profesor dr. Helena Stupanova kot član založniškega sveta in Zorka Peršič kot član založniške redakcije, je soglasno predlagala za prvo nagrado Branke Jurca zbirko črtic -Okoli in okoli.«
Crtice zajemajo snov lz sodobnega otroškega sveta, pričajo o dobrem poznavanju ambienta otroškega življenja in neprisiljeno izpovedujejo etično poanto. Pisateljica je znala srečno preplesti realni in fantastični švet, tako da se je približala sodobnemu tipu pravljičnosti. Stil je svež in domiseln.
Za drugo nagrado je žirija soglasno predlagala zbirko humoresk Janeza Kajzerja »Mimo dnevnega načrta-. Humoreske iz sodobnega dijaškega življenja nadaljujejo najboljše tradicije sicer pičle slovenske humoristične proze. Napisane so z resnim pisateljevim prizadevanjem, zato je podoba mladine v njih prepričljiva. Pisateljeva mladost obeta obogatiti humoristični žanr, ki Je v naši literaturi, zlasti še v mladinski, redek pojav.
Likovna žirija za podelitev Levstikovih nagrad za izvirne ilustracije, ki so jo sestavljali prof Je-lisaveta Copičeva, akademska slikarja Drago Vidmar in France Miti elič kot član založniškega sveta in Ivan Potrč kot član založbene redakcije, je pitdlagala za nagraditev naslednji kandldatinjl: Mar-lenko Stupica za ilustracijo C. Col-lodljevega »Ostržka« hi Ančko Gošnik-Godct za Ilustracije treh knjig: Ele Peroci »Ptičke so odletele«, Andjelke Martič -Deček ln gozd« in Charlesa Perraulta »Vile«.
Marlenka Stupica Je izoblikovala za znano in že pogosto Ilustrirano italijansko pravljico o -Ostržku-izvlrne Ilustracije, ki z mnogimi majhnimi in nevsiljivimi prizori ali posameznimi predmeti dopolnjujejo besedilo. Ilustracije same še poudarjajo pravljični značaj zgodbe In s svojo šegavo noto nekoliko zabrlsujejo včasih močno didaktično besedilo. Risbe in barvne sličice so skrbno izbrane, raznolike ln dokazujejo tenak posluh za svet otroka, ki mu je »Ostržek-namenien. Oblikovno enotne In prečiščene dosežejo Ilustracije v barvnih sličicah svoj višek. Estetski vtis celote pa podpira še lepa oprema knjige.
Ančka Gošnik-Godec je pokazala v svojih Ilustracijah veliko poznavanje otroške fantazije, ki 11 nudi bogato snov v nadaljnje razpletanje. Njene Ilustracije podpirajo čustveno toplino zgodbe, tako da otroka ganeta obenem tekst in podoba. Ilustratorkino ustvarjalno domišljijo dokazujejo mnogi grafično lepo podani prizori. Vedno bolj Izdelan likovni prijem, z barvami podprta pravljičnost in zelo skrbna izdelava dajejo vsem trem knjigam še večjo prednost. Variacije na temo »drevesa« in skupinski prizori so samostojne likovne stvaritve, ki pripovedovano snov prav uspelo razširjajo.
Žirija za poljudno-znanstveno književnost: dr. Svetozar Ilešič, dr. Milko Kos, dr. inž. France Av-čin kot član založniškega sveta ln Ciril Trček kot član založbine
redakcije, je predlagala za nagraditev deli dr. Franceta Križaniča »Križem po matematiki in Elektronski   aritmetični računalniki«.
Avtor obeh knjig je na izredno poljuden način predstavil bralcem zahtevno področje, vendar tako, da to ni šlo na škodo matematične strogosti in eksaktnosti. Tenek
posluh za živo slovensko besedo mu je pomagal, da je težko in doslej pri nas publicistično skromno obdelano področje znal prikazati poljudno In razumljivo. Posebno priznanje zasluži knjiga »Križem po matematiki«, ki ji dajeta vrednost široka kulturna razgledanost in strokovno znanje.
Vesli iz Loko pri Zidanem mosta
Pred nedavnim je bila v Loki pri Zidanem mostu seja upravnega in nadzornega odbora PD »Primož Trubar«, na katero so bili povabljeni zastopniki množičnih organizacij in šole.
Predsednik društva tov. Bogo-vič je v poročilu nakazal nove poti kulturnega udejstvovanja. Ne bomo več skrbeli le za igre, vokalne in instrumentalne koncerte, kot je bilo do sedaj v navadi, pač pa bomo skušali v prihodnje prirejati tudi zabavne, recitacijske in podobne večere ter likovne razstave.
Tov. Molan je dal še nekaj smernic za pripravo na dramske in pevske revije, ki bodo maja v Krškem, Črnomlju in Novem mestu.
V začetku marca je PD Primož Trubar uprizorilo Novača-novo dramo »Veleja«. Dvorana je bila pri obeh predstavah zasedena. Razen starih igralcev je nastopilo precej novih, predvsem mladincev, ki pa so se v posameznih vlogah dobro izkazali in želi priznanje občinstva. Vsi so dobro igrali, tako da ni
Pestro delo Delavske univerze v Sevnici
Preteklih deset dni so se v Sevnici prireditve delavske univerze kar vrstile. Najprej so se na enodnevnem seminarju zbrali učitelji prometne vzgoje v šolah, nato pa je bilo izvedeno še uspelo predavanje za prosvetne delavce o razrednih šolskih skupnostih Namen imajo povabiti tudi skupino naših pisateljev in pesnikov, tako tovariša Bevka in Seliškarja.
Da bi predavanja in druge oblike izobraževanja kar najbolj približali poslušalcem, so nabavili pretekli teden tudi epi-diaskop za 267.000 dinarjev. Z njim bodo dosegli, da bodo predavanja še bolj nazorna in zanimiva.
mogoče reči, kdo je bil najboljši.
Vsem igralcem kakor tudi režiserju Mlinarju čestitamo. Na željo gledalcev bodo igro ponovili in morda tudi gostovali z njo v sosednjih krajih.
S. S.
Robinzoni in dekleti
so prijetno razvedrili v scjjo-to zvečer Sevničane v do-iu TVD Partizan. Gostovanje celjskega gledališča je le od nekdaj zaželena prireditev, v Sevnici in tako so ljudje * soboto zvečer do ?adnjega kotička napolnili dvorano. Kljub nekaj višji vstopnini pa so ljudje mnenja, da naj bi bile take kvalitetne prireditve po-gostnejše. To je dokaz, da bi lahko domača Svoboda pogosteje organizirala take večere.
ok
še več takih prireditev
Prejšnji teden so bili Krmelj-čani in Boštanjčani pritetno presenečeni. V Boštar.ju je v okviru delavske univerze predaval tovariš Tavčar in prikazal vrsto lepih slik s potovanja po Skandinaviji. V Krmelju pa je predaval o minuli svetovni razstavi v Bruslju. Obakrat sta bili dvorani polni, prebivalci pa nad izvajanji navdušeni.
Iz Sveta Svobod in prosvetnih društev v Sevnici
Na zadnji seji sveta prejšnji teden so se člani temeljito pogovorili o pripravah za pevsko in dramsko revijo. Pevska revija (nastop najboljših zborov) bo že v aprilu, dramatske sekcije pa se bodo pomerile v maju. Oboje terja seveda veliko priprav in dela. V sosvetih je prišlo do nekaterih sprememb, da bi delo teklo še bolj in da bi posamezne člane razbremenili z vključitvijo novih.
70 LET PISATELJICE MARIJE KMETOVE
Tasa Ružmarin: Vinjeta
Ljudska  knjižnica  v  Trebnjem  je  dobro  obiskana, posebno mladih bralcev je vedno dovolj
Po rodu je iz Šentlovrenca ob Temenici na Dolenjskem. — Sodelovala je v mnogih revijah, v samostojnih knjigah je izšlo šest njenih del, prevedla pa je tudi 20 knjig.
»Lepo se Vam zahvaljujem za čestitko in pozornost ob žalostni starostni obletnici," je dejala, in dodala: »Let navzlic vsem vitaminskim opombam ni moči utajiti...«
Slovenska pisateljica Marija Kmetova — literarna kritika sodi o njenih delih, da so med najboljšimi, kar so jih napisale s'ovenske pisateljice — domuje zdaj, v jeseni svojega življenja, v Ljubljani na Pru-lah —■ v družini unin. prof. dr. Strojnika.
»■Tudi jaz sem dolenjski patriot, vprav močno navdušena za Dolenjsko,* je še dodala.
Rodila se je v družini šent-lovrenskega učitelja. Tudi njen ded je bil učitelj stare šole — iolmašter in organist. Kmetovi so prava učiteljska družina, njen brat je postal učitelj in dve sestri tudi.
»Šolo v Sentlovrencu je po-; magal graditi moj stric, moj oče Vinko pa je bil v njej pr-
vi učitelj," je grebla po spominih iz mladih let.
Ko je bila stara štiri leta, ji je umrl oče. Družina osmih otrok je ostala brez rednika. Zato so vzeli Marijo sorodniki, jo vzgajali in izučili za učiteljico. Maturirala je leta 1910, pozneje — leta 1916 — se je usposobila še za meščansko-šolsko učiteljico za jezikovno skupino. — Izpite je opravila zlahka, saj je bil na ljubljanskem učiteljišču njen profesor slovenščine in nemškega jezika pisatelj Anton Funtek
»Že na učiteljišču v Ljubljani smo bile literarno navdahnjene. Sama sem izdajala dva šolska dijaška lista.*
»Naša šolska klop se je imenovala .Hipermoderna cankar-jevska klop' in sem sedela v njej s sošolkami: poznejšo pianistko Dano Kobler - Golie-vo, sedanjo vdovo pesnika Otor.a Zupančiča Ah Kessler-jevo pa z Mino Novakovo — ženo akademika geografa dr. Antona Melika. Navduševale smo se za filozofijo, brale Cankarja Nietzscheja, Wilde-ja, Ibsena, Dostojevskega i dr.
Učiteljevati sem začela v Tr-
stu na tedanji Ciril-Metndovi šoli. Tam sem ostala do prihoda Italijanov leta 1919
Zaradi bolezni sem bila 1923. upokojena.*
Tak je okvir njenega zunanjega življenja.
Marija Kmetova je pisateljica številnih čustvenih in razmišljujočih črtic, novel in romana »V metežU" Sodelovala je pri raznih revijah, tako mladinskih (Zvonček, Vrtec), pa ženskih in literarnih, precej tudi v Ljubljanskem Zvonu. Njeni vzorniki su Vili Ivan Cankar, Ksaver Meško, za roman »V metežu" pa tudi ruski pisatelj Maksim Gorki. Kmetova je napisala tudi dve krajši drami: Mati in Nottur-ilo. Njen roman -V meiežu~ je izhajal najprej i Ljubljanskem Zvonu (1923), v samostojni knjigi pa je izše.i dve leti kasneje. Tu je segla po snovi iz sodobnega življenja.
Dušeslovno-realistična novela »Helena" je dobila pozneje naslov »Brez tal". V Ljubljanskem Zvonu je izšla 1920. 1921 pa v fcnjtgi. Prevedena ie tudi v češčino.
Marija    Kmetova    )t> 'udi
marljiva prevajalka Največ njenih prevodov je izšlo pri Mladinski knjigi, za njen najboljši prevod štejejo Cajko.
Ob nedavni sedemdesetletnici je dobila čestitke Društva slovenskih književnikov in nagrado Sveta zd prosveto LRS.
Prav pa je, če se spomni marljive književnice in dolgoletne sourednice revije -Mladi/ca« tudi naš Dolenjski list. Sedemdesetletnica je značilen mejnik v človeškem življenju. Ne bi bilo napak, če bi prikazala Dolenjska založba nekaj njenih črtic v samostojni knjigi z izčrpnim prikazom, kako se je ta naša pogumna rojakinja prebijala skozi šole v tedanjem nemškem šovinističnem ozračju Maribora in pozneje kot učiteljica na tržaški šentjakobski cirilmetodovski šoli. Njeni rojafci naj bi spo-znali njeno pot po trdi zemlji in vzpon do visokega priznanja ob njenem letošnjem jubileju.
Dolenjski rojakinji pisateljici Mariji Kmetovi ob njenem življenjskem prazniku iskrene česWke
•lož* Lupančlč
2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA !N DOM " S0S0BN0 GOSPODINJSTVO *
Sevničani na izletih    jbčinskc zveza DPM ustanovljena
Z  OBČINSKE  KONFKENCE  ZENA  V   NOVOMEŠKI OBČINI
1 o so problemi vse družbe
V torek, 14. marca dopoldne, je bila v Sindikalnem domu'v Novem mestu občinska konferenca žena, ki jo je sklicala Socialistična zveza. Udeležilo se je je veliko število delegatk iz vseh krajev v občini, nekaj predstavnikov oblasti in gospodarskih organizacij ter sekretarka Zveze ženskih društev Slovenije Fani Tomičevic.
Prvo letošnjo žensko konferenco v Sloveniji je otvoril predsednik Občinskega odbora SZDL Tone Počrvina, nato pa 80 prisotni poslušali zanimiv in dobro pripravljen referat o dejavnosti žena Francke Slakove.
Povedala je, da imamo v naši občini dve društvi, in sicer v Novem mestu in Šentjerneju, po podeželju pa organizirano delajo žene zadružnice. Delo obeh društev je bilo v preteklosti usmerjeno v ureditev naprednejših gospodinjstev in izboljšanje prehrane prebivalstva. V ta namen je bilo organiziranih nešteto tečajev in predavanj.
ŽENAM VEČJO IZOBRAZBO
V občini je zaposlenih 3754 žena ali 36,6 odst. vseh zaposlenih. Udeležba žena v organih družbenega upravljanja pa ne ustreza njihovemu deležu v proizvodnji. Zal je še vedno največ zaposlenih žena nekvalificiranih (51 odst.), polkvalificiranih je 31,1 odst. kvalificiranih 16,9 odstotkov in visokokvalificiranih le 0,5 odst. Jasno je, da imajo glede na majhno kvalifikacijo majhne zaslužke, kar je posebno težko za matere, ki morajo same preživljati otroke. Mnoge so si že poiskale pot do višje izobrazbe v raznih tečajih in seminarjih, mnoge pa so z delom preveč obremenjene in se sploh ne zanimajo zanje, če bi po podjetjih in ustanovah organizirali tečaje za prekvalifikacijo v času, ki je ženam naj-prikladnejši, bi odstotek nekvalificirane ženske delovne sile gotovo močno padel.
Kmečkim ženam bi lahko v zimskem času posredovali znanje s tega ali onega področja v neprisiljenem razgovoru.
TEŽAVE KMEČKIH ZENA
»Na vasi smo žene tako obremenjene z delom, da ne utegnemo šivati in krpati, zato so naši otroci mnogo slabše oblečeni kot po mestih. Tudi me potrebuje-
Pred občinsko konferenco žena v sevniški občini
Na zadnji seji občinskega odbora SZDL so določili, da bo 26. marca v gasilskem domu v Sevnici konferenca žena. Na konferenci naj bi se žene pogovorile o svojem delu v političnih in družbenih organizacijah. Marsikje namreč še sedaj žene nimajo pravic in mesta, ki jim pri delu gre.
mo krpalnico! Ko gre. >o na njivo, so največkrat otroci sami doma; za varstvo otrok ni po vaseh storjenega še nič! Tudi umivati se nimamo kje. V večjih vaseh bi bilo potrebno urediti vsaj eno zasilno kopalnico, saj so že davno minili časi, ko smo se kmetje bali vode . . .« je preprosto, a odločno povedala Ana Florjančičeva z Otočca. Njenim besedam so prisotni burno ploskali.
»JAZ SEM TO, KAR SI TI«...
Družbene organizacije so vlagale doslej vse premalo skrbi za uveljavljanje žena v javnem življenju, res pa je, da so se žene same dostikrat premalo odločno postavile za svoje pravice oziroma za resnično enakopravnost. Korenito spremembo bomo žene dosegle takrat, kadar bomo doma uveljavile enakopravnost in ne bomo več poleg službe opravljale vsega gospodinjskega dela same, pač pa ga bomo porazdelile med vse družinske člane. Možem, ki ima-30 često še zastarele nazore o ženski enakopravnosti, pat je treba jasno in odločno povedati: ,Jaz sem toliko vredna kot ti in tudi meni je treba prostega časa za izobraževanje in razvedrilo/
Približno tako se je odvijala nadaljnja razprava na konferenci, kjer je o tem problemu razpravljalo več delegatk.
»Ženskih problemov danes ni več — to so problemi vse naše skupnosti in smo jih dolžni reševati vsi!« je med drugim dejala članica predsedstva Okrajnega odbora SZDL prof. Ema Muser.
oesedi se jc priglasilo še mnogo delegatk, ki so kritizirale poslovanje novomeške zobne ambulante, nezainteresiranost podjetij za probleme žena-ma-ter, vrtljivi urnik novomeških šol itd Govora je bilo tudi o kriminalnih .splavih, ki ženam močno škodijo, in o zdravstvenem prosvetljevanju žena.
Konferenco je pozdravila tudi sekretarka Zveze ženskih društev Slovenije Fani Tomičevic in dejala, da lahko dobe s te konference   dobra   napotila za
nadaljnje delo mnoge organizacije in društva, predvsem pa SZDL in ZK.
Ob koncu je zbrane delegatke in goste pozdravil v imenu Občinskega odbora SZDL predsednik Tone Počrvina in ugotovil, da mnoge organizacije, podjetja in ustanove pa tudi predstavniki oblasti, nimajo pravega odnosa do Zveze ženskih društev, kar dokazuje njihova slaba udeležba na tej konferenci. Poudaril je, da je tako plodno in dobro razpravo, kot je bila na tej konferenci, redkokdaj slišati, in zaželel ženam novomeške občine še mnogo uspeha.
R. B.
Prekrasno spomladansko vreme je v nedeljo 12. marca zvabilo nešteto Sevničanov na izlete. Taborniki so se podali že zgodaj zjutraj z vlakom do Trbovelj ter od tam na Kum kar 38 se jih je zbralo in verjetno se je marsikateri kujavec čez dan krepko kesal. ker je ostal doma
Poln kamion mladincev iz Kopitarne je zjutraj odpeljal na planinsko postojanko na Bohor Vožnjo so si sami zaslužili s posebno delovno akcijo v podjetju Tudi njim je dan potekel v lepem razpoloženju
Toplo popoldne pa je zvabilo na okoliške griče tudi veliko drugih ljudi. Na Lisci so samo naenkrat našteli 14 osebnih vozil, precejšnje število ljudi pa je prišlo kar po starem — peš Tudi ti so bili zadovoljni, pa čeprav je potekla tu tn tam že tudi kakšna kapljica znoja — zaradi vročine. Med izletniki na Lisci je bilo tudi mnogo Zagrebčanov, -ok
V nedeljo, 12. marca, je bila v Novem mestu ustanovna skupščina občinske zveze DPM. Ze pred dvema letoma je bil ob tednu otroka izvoljen pripravljalni odbor, ki je izvedel precej akcij in posvetovanj. Ustanovili so tudi 11 društev, ki Imajo čez 1501) članov (med temi je okroc 700 žena in 300 mladincev).
V razpravi so govorili o raznih vprašanjih, še posebej o skrbi za podeželskega otroka in otroke mest in industrijskih naselij, ki sc potikajo po ulicah, dokler so njihovi starši v službi. Več govora je bilo o   ustanovitvi   raznih   klubov za
KDO JE KF.IV?
Tak je bil naslov predavanj, ki jih je pred nedavnim v domačem prosvetnem domu organizirala delavska univerza v Brežicah Nad 400 poslušalcev je zvedelo marsikaj o mladoletnikih pred sodiščem, o njihovi prevzgoji in vključevanju v družbeno dejavnost.
Predavali so strokovnjaki iz Ljubljane. ek
pionirje in o prostorih za dejavnost društev. Nadalje so poudarili, da je potrebna tesnejša povezava DPM s krajevnimi odbori SZDL ln stanovanjskimi skupnostmi. Dokaz, da se to da doseči, je dosedanje sodelovanje med društvom in organi-zacijami v KandijL
Razprava Je govorila tudi o vzgoji staršev, zlasti pa o pripravi mladine za zakon.
MARIJAN TRATAH
Tribuna mladih
Pri mladinski organizaciji v Straži le bila ustanovljena tribuna miadih. Prvo predavanje Je imel član okrajnega mladinskega komiteja Slavko Doki z naslovom -Potovanje po Poljski-. Lepo nam je opisal kraje, ljudi, razmere in dogodke, ki jih le doživel na Poljskem.
Predavanja se Je udeležilo preko 100 poslušalcev, ki so bili vsi zelo zadovoljni. Naslednje predavanje bo o Ameriki, in sicer ga bo pripravil CK LMS kot priznanje za uspešno delo v marksističnem krožku ln v mladinski organizaciji.
D. V.
Uspelo posvetovanje žena v Metliki
Za prve pomladne đni vam predstavljamo plašč iz lahkega volnenega blaga z enako podlogo, kot je obleka, primeren za žene med 25. in 40. letom
V nedeljo, 19. marca, Je bila v Metliki občinska konferenca Zveze ženskih društev, katere so se razen številnih delegatk udeležili še sekretarka GO ZZD Fani Tomičevic, podpredsednica OLO Novo mesto inž. Vilma Plrkovič, sekretar okr. odbora SZDL Roman Ogrin ter predstavniki domačih organizacij in oblasti.
Po delovnem poročilu Anice La-vrič se je razvila živahna razprava o problemih, nakazanih v referatu. Ugotovljeno je bilo, da žene v naši občini ne zavzemajo tistega mesta, ki jim pripada, kajti od 605 zaposlenih žena, ki so ustvarile dve tretjini celotnega družbenega načrta občine, sta le dve odbornici ObLO. Nekoliko boljša je slika v delavskih svetih, manj pa v upravnih odborih in zadružnih svetih. V bodoče naj bodo žene v oblastvenih in družbenih organih ter v organih samoupravljanja zastopane številneje, sicer ne moremo govoriti o njihovi enakopravnosti.
O stanovanjski skupnosti je bilo v Metliki že mnogo govora, storjenega pa ni bilo še nič. Ustanavljanje servisov za pranje in krpanje, javno kopališče, vrtec in podobno so problemi, ki se tičejo nas vseh.
Zelo pereč je problem otroškega vrtca. Ker na gradnjo novega vrt-
ca, ki bi stala milijone, ne moremo misliti, bomo skušali urediti kako staro stavbo. To bo le zasilna rešitev za nekaj let. Metlika še nima nobenega obrata družbene prehrane, kar se sliši skoraj neverjetno za tako velik kraj.
Gospodinjski center v Metliki Je dosegel velike uspehe z raznimi tečaji, ki jih je prirejal za dekleta tn Žene, kajti pokazalo se Je, da so žene večinoma premalo izobražene, nimajo kvalifikacije in zaradi tega težko dobe službo.
Razprava na konferenci je bila izredno živahna ln plodna ter je nakazala rešitev za vrsto vprašanj, dala pa je tudi dobra napotila za bodoče delo. JAD
SPOMINI DRAGOMELJSKIH ŽENA
Sedem jih je bilo. sedem mladih belokranjskih fantov, ki so spomladi 1942 odšli v partizane. Bili so iz Dragomlje vasi ln drugih krajev. Oblečeni so bili v sive uniforme, s »triglavko« in peterokrako na njej. Njihov dom je bil gozd od Dragomlje vasi do Brezove rebri in Gorjancev. Njihove mamice so bile dragomeljske žene.
Kmalu je belokranjski partizanski odred narasel na 40 borcev. Dragomeljske žene
ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA
so jim ponoči nosile hrano jim prale in krpale obleke. Ranjence so oskrbovale z največ jo ljubeznijo. Nemalo gorja so prestale, ko so Italijani vas požgali. Zgorela je Krstinčeva in Kramarčeva hiša. Krstinče-va mati je imela pet majhnih otrok, Kramarčeva pa dva. Žene pa so se vse pogosteje sestajale na sestankih AF2. Tam so se pogovarjale, kaj bodo kuhale za borce, kdaj jim bodo šivale in prale.
To so spomini dragomeljskih žena: Krstinčeve, Škofove. Južnove, Kramaričeve in drugih. Že takrat so praznovale 8. marec. Še danes toplo sprejmejo borca, če jih obišče, Jože Škof
LOŠKA TOVARNA HLADILNIKOV
ŠK0FJA LOKA
© proizvaja:
hladilne omare od 260 do
1800 litrov hladilne vitrine hladilne pulte opremo hladilnih komor motorne gasilne brizgalne električne alarmne sirene električne  polirne stroje električne brusne stroje elektromotorje itd.
g| Kvalitetni izdelki — naša  najboljša reklama!
Zelo dobro organizirana
servisna služba v vsej
državi! Zahtevajte ponudbe
in prospekte!
TRGOVSKO PODJETJE
»SVIL A«
Ljubljana, Trubarjeva 1
priporoča potrošnikom nakup v svojih poslovalnicah
Grosistično .trgovsko podjetje
»MAVRICA«, Ljubljana
priporoča nakup barv in lakov
Prihodnji zlet: leta 1962 v Prijedoru
Pomagajmo ženam in jim ne delajmo ovir pri njihovem delu!
Lanski zlet »Bratstva ta enotnosti-«, ki je po mnenju predstavnikov sodelujočih okrajev popolnoma uspel, Je že precej cKimakriJen. V zadnjih mesecih je zletni odbor pripravil zaključno poročilo o pripravah in poteku zleta, ki ga je podal na zadnji seji Stalnega sekretariata zletov »Bratstva in enotnosti« preteklo soboto v Novem mestu.
Zaključno poročilo so delegati vseh okrajev, ki so redni udeleženci zletov »Bratstva in enotnosti«, sprejeli z odobravanjem. V razpravi so vsi, od prvega do zadnjega naglasili, da je zlet v vseh pogledih uspel in da je za to treba dati or-
ganizatorjem vse priznanje. Zleti dobivajo iz leta v leto večji pomen, lanski pa se Je razvil v pravo politično manifestacijo. Zanimiva je tudi primerjava med posameznimi zletl glede Števila udeležencev. Medtem ko je na prvem zletu v Veliki Mađuši (leta 1953) sodelovalo le 500 udeležencev, je ta številka lani narasla na 18.B31, kar pomeni, da je ta telesnovzgoj-na ta politična manifestacija dobila precejšnjo širino. Nekateri delegati so izrazili mišljenje, da bi bilo treba v bodoče omejiti udeležbo iz posameznih okrajev, ker so stroški za udeležbo več sto pripadnikov  telesnovzgojnih organi-
Pen ko in Spilar presenetila
Atleti ta atletinje, ki se pripravljajo na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Beogradu, so v zadnjem času imeli več preizkusnih nastopov in testiranj. Tu se je videlo, kako je kdo treniral v preteklih mesecih. Nekateri so že na prvih tekmovanjih presenetili z odličnimi rezultati, kar kaže, da so se res marljivo pripravljali.
Na testiranju in preglednem tekmovanju v Ljubljani je Penko sunil kroglo 14,50 m, Spilar pa vrgel kopje 59,92 m. Na državnem prvenstvu v dvoranah v Zagrebu je Penko ponovil rezultat iz Ljubljane, Zaletelj Je bil v skupini z kasnejšima zmagovalcema Glukom m Dragaševičem tretji z odličnim rezultatom 6,6 na 55 m, le Potrč je nekoliko odpovedal, saj ni preskočil začetne višine 170 cm. Na novem testiranju v Ljubljani je Zaletelj pretekel 20 m v času 3,0,60 metrov, z letečim startom pa v času 6,2, kar odgovarja nekako 10,8 ali 10,9 na 100 m. To kaže, da bi letos lahko močno Izboljšal svoj rezultat, žal pa je včeraj odšel v JLA, tako da njegova že sedaj odlična forma ne bo izkoriščena.
Na prvem preglednem tekmovanju na domačem stadionu v No-
vem mestu, ki je bilo preteklo soboto popoldne, smo bili priče nekaterim res lepim uspehom novomeških kandidatov za evropsko prvenstvo. Najbolj sta presenetila Penko in Spilar, ki se že sedaj nahajata v boljši formi kot lani v polni sezoni. Igor Penko je kar trikrat sunil kroglo več kot 15 m, njegov najboljši rezultat pa Je nov rekord Dolenjske — 15,16 m. Tudi Spilarjev rezultat v metu kopja — 61,35 m je presenetljiv, zlasti če upoštevamo neugoden veter. Ostali niso ne, presenetili ne razočarali. Potrč in Bavđek sta preskočila 175 centimetrov, Hudetova je na 600 m tekla braz konkurence, zato tudi rezultat ni nič posebnega.
Od ostalih naj pohvalimo sprin-terja mladinca Ferliča, ki je zmagal na 60 m, ln seveda tudi Za-letelja, ki je 100 m pretekel v času 11,3. Oba rezultata sta prav dobra, posebno če upoštevamo mehko stezo. Lep uspeh je dosegel tudi pionir Somrak, ki je bil četrti na 600 metrov v prav dobrem času 6:43,4
Tehnični izidi:
60 m - mladinci: Ferlič 8,0, Ci-gler 8,2, Kump 8,8;
100 m - člani: Zaletelj 11,3, Per-ko 12,3;
600 m — mladinci: Zore 1:42,6, Habjan 1:43,0, Ostanek 1:43,2, Somrak 1:43,4;
600 m - članice: Hude 1:50,5; višina - člani: Bavdek in Potrč 175 cm;
višina — mladinci: Perko 155 cm, Knol, Zgonc, Kralj in Košmrlj -150 cm;
višina — pionirji: Picek ln Flor-jančič 140 cm;
višina — pionirke: Jelka Pirko-vič 115 cm;
krogla - člani: Penko 15,16 m, Košmrlj 11,91 m. Spilar 11,86 m, Potrč 11,07 m;
kopje - člani: Spilar 81,35 m, Košmrlj 41,05.
Po sklepu vodstva atletske sekcije TVD Partizan Novo mesto bodo i odslej vsako soboto ob 15. url popoldne na stadionu atletski mitingi, na katere so vabljeni vsi atleti in atletinje, tudi iz Črnomlja in ostalih krajev okraja. VSi, ki bi se želeli vključiti v atletsko sekcijo, naj se javijo na stadionu, kjer so redni treningi vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. ure dalje. fm
zacij za vsak okraj precejšnje breme. V bodoče naj bi v množičnem delu zleta (množični nastop) glavnino nastopajočih prispeval okraj - prireditelj zleta, medtem ko bi ostali okraji sodelovali v športnem delu zleta ln v simbolični točki, ki naj bi predstavljala bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Z večjimi skupinami bi sodelovali le okraji, ki niso preveč oddaljeni od prlzoriš-ča zleta, tako da bi bili stroški čim manjši. Na vsak način pa je treba zagotoviti, da se zleta udeležijo manjše skupine vseh kategorij - od pionirjev do članov. To naj bi bili najboljši pripadniki posameznih telesnovzgojnih organizacij, katerim naj bi bila udeležba na zletu nagrada za uspehe.
Ker letos zleta ne bo (zleti Bratstva in enotnosti'so namreč od leta 1958 dalje vsako drugo leto), so nekateri delegati predlagali, naj bi zato pripravili nekaj skupnih prireditev - v počastitev 20-letnlce revolucije. Zedinili so se, da bi zletni okraji sodelovali na proslavi v Drvaru (27. julija), na študentskih igrah »Bratstva in enotnosti« v Karlovcu, na proslavi v vasi Tr-novac v okraju Sisak (26. septembra), na zboru mladine v Topu-skem (6. oktobra) itd. Delegat iz Siska je predlagal, da bi tudi v manjših krajih, kjer so bili prvi zleti »Bratstva in enotnosti« (Velika Kladuša, Cazin, Vrgin most in Slunj), letos pripravili manjše prireditve. Brez - pomislekov je bi! sprejet tudi predlog, da se prihodnji zlet izvede v Prijedoru, in sicer prihodnje leto poleti. Zlet bn hkrati proslava 20-letnice velike bitke na Kozari.
V zaključni besedi je predsednik Stalnega sekretariata zletov Pero Fleković iz Karlovca izrazil zahvalo vsem organom oblasti, družbe-
Tudi v Brusnicah strelska družina
V nedeljo je bil v Brusnicah ustanovni občni zbor, ki se ga Je udeležilo precej ljudi. Strelska družina ima že 41 članov, mnogi pa bodo pristopili naknadno. Izvoljen je bil odbor, ki bo v prihodnje vodil delo strelske družine.
Pereče pa je vprašanje pušk, ker Ima društvo rezervnih oficirjev in podoficirjev zelo malo denarja v blagajni. Ce bi občinski odbor ZROP v Novem mestu odstopil 3 malokalibrske puške, seveda proti plačilu, bi nam .zelo ustregli. Tako bi prišli ceneje do pušk. Ker smo začetniki, se borimo z raznimi težavami, s pomočjo in podporo vse naše javnosti pa bo naša družina kmalu zaživela in bomo pričeli s tekmovanji.
Er-a
Videm-SC^sko : Senovo
nim organizacijam ta posameznikom iz novomeškega okraja, ki so pripomogli, da je lanski zlet v vseh pogledih uspel. Izrazil Je prepričanje, da je ta manifestacija sodelovanja mladine ta prebivalstva osmih okrajev Hrvatske, BiH ta Slovenije dokazala, da ima pravico do življenja. Omenil je, da mora štafeta »Bratstva in enotnosti« ostati stalna zletna prireditev, le Pot bi malo spremenili. Najti je treba tudi možnosti, da se izpopolni vrzel med dvema zletoma. To bi izpopolnili z več manjšimi prireditvami in z vsakoletnim skupnim taborjenjem.
Ob koncu so sprejeli še sklep, da na letošnjem pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane« skupno nastopijo ekipe iz vseh osmih zletnih okrajev in da se sedež Stalnega sekretariata zletov preseli iz Novega mesta v Prijedor. Fr. Mikec
Dne 9. februarja smo v Dolenjskem listu brale, da je po dveh dnevih prenehal tečaj RK v Šentjanžu, v resnici pa je prenehal gospodinjsko-kuharski tečaj.
Tečajnice' smo takoj naprosile Betko Kos, ki je pri Repovžu v Šentjanžu tečaj nadaljevala. Obiskovale smo ga tri tedne in se marsikaj naučile. Nekaj zdravstvenih nasvetov je dala Zlata Vinter, učiteljica iz Sevnice, za kar smo ji zelo hvaležne.
Nekaj dni po zaključku tečaja smo sklenile prirediti spromno razstavo svojih izdelkov, razen tega pa pripraviti še veselico s srečo-lovom in se predstaviti z Igro. Izbrale smo igro »Poslednji mož* in se marljivo učile. Igrati bi morale v nedeljo, 5. marca, s čimer bi počastile dan žena. Nekaj dni pred nastopom pa smo zvedele, da bodo   odrske   zavese  odnesli na
Za boljšo kakovost odbojke
6.5 : 4.5

Najboljši šahisti iz Vldom-Krške-ga ta Senovega so se v nedeljo 11. marca, pomerili v sindikalni dvorani tovarne celuloze in papirja na 11 šahovskih deskah. Prikazana igra dokazuje velik napredek Satu na tem predelu. V začetku dvoboja je bilo slutiti rahlo premoč ša-hlstov iz Senovega, nadaljnji razplet pa je dajal vedno več prednosti igralcem iz Videm-Krškega ki so zasluženo zmagali s 6,5:4.5 '^elo lepa ln zapletena je bilo partija med Levičarjem in Senico, pa tudi Bupar, Dernač in Cizelj so pokazali dobro igro. Mladinci iz Senovega pi lahko precej prispevni! h kvaliteti šaha v okraju.
Izredna skupščina odbojkarske zveze Slovenije je prinesla več sklepov, ki so važni tudi za razvoj odbojke v našem okraju. Obe republiški ligi bodo namreč ukinili, namesto teh pa bo ena republiška liga, v kateri bo nastopalo osem moštev (med njimi tudi Novome-ščani). Moštva v tej ligi so po moči precej izenačena. Hkrati so ustanovili tudi vzhodno in zahodno ligo, v katerih bodo tekmovala nova, pa tudi že starejša in kvalitetna, moštva. V zahodno ligo se je uvrstil razen ostalih tudi predstavnik novomeškega okraja TVD Partizan iz Trebnjega. Vsi okraji bodo imeli okrajne lige. Ženska republiška liga bo ostala nespremenjena, vendar jo bodo povečali.
Pričetek tekmovanj v vseh ligah je 23. aprila letos. V Novem mestu bo razen rednih srečanj od-bojkarjev tudi pokalno člansko prvenstvo za moške. V Novem mestu bo tudi turnir okrajnih mladinskih reprezentanc.
Dodatek! V repubnski ligi bodo razen Novomeščanov tekmova. la še naslednja moštva: ZOK Ljubljana, OK Jesenice. OK Kamnik, Partizan-Kanal, OK Fužinar, Par-tizan-Hoče, naslednjega zastopni-
Pri TVD PARTIZAN
[raža
Pri TVD v Straži aktivno dela deset telovadnih vrst. od teh štiri ženske in šest moških Razen tega delujejo še košarkarska, odbojkarska sekcija, mali nogomet ter sekcija namiznega tenisa z okoli 150 člani. Imeli so že več prijateljskih srečanj s sosednjimi društvi v odbojki, malem rokometu in namiznem tenisu. V društvu je tudi nekaj nadarjenih atletov in atletinj, ki pa zaradi slabih finančnih razmer v društvu ne morejo trenirati, ker nimajo rekvizitov niti primernega prostora. Društvu /elo manjka Igrišče na prostem, kjer bi bila v letnem času telovadba, razen tega pa tudi igrišče za odbotko in mali nogomet , D. U.
ka bodo dala še srečanja med OK Maribor, OK Ruše in OK Mežica.
Trebanjčanl pa bodo tekmovali v skupini, kjer so še: OK Poštar. AOK 01ympia, Partizan-Kropa, Partizan-Zlrovnica, Partizan-Crnu-če. Partizan-Kobarid in Partizan-Ziri.
Novomeškim In trebanjskim tekmovalcem želimo čimveč uspeha!
Sf
Blanco, češ da Jih tam bolj potrebujejo za neko prireditev. To nas Je potrlo, saj bi tričetrt nastopajočih prvič stopilo na oder ln so nam hoteli odvzeti tudi to veselje. Končno smo s svojo prizadevnostjo igro le spravile na oder ln je zelo uspela. Dvorano smo plačale, čeprav so najprej obljubili, da bo pri tem 500 din popusta. Tudi stroškov za papir, ki smo ga porabile za kulise, niso povrnili. Upoštevali so le nepoškodovan papir.
Tečajnice
Bela Krajina : Planika 1:1
V začetku marca je bila v Črnomlju odigrana prijateljska nogometna tekma med lanskim prvakom Dolenjske »Belo krajino« in prvakom Gorenjske »Planiko« iz Kranja.
V lepem sončnem vremenu se je pred 200 gledale! razvijala tekma, v kateri so imeli gledalci bčutek, da sta obe enajstorici po. zabili, da Igrata za gol. Bela kra-j'ina je imela premoč, vendar se je napad izgubljal v raznih kombinacijah ki niso uspele. Planika Je bila dobra v otorarmhi, zla-sti vratar, ki si je pridobil simpatije občinstva.
Srečanje je pokazalo da se bo morala Bela krajina temeljito popraviti, 5e bo hotela doseči lanski uspeh. Prvenstveno tekmovanje se bo začelo 9. aprila. Tedaj bodo zaživela vsa nogometna igrišča v novomeškem okraju.
J. V.
Še vedno enak vrstni red
Stri
PRIPOROČA SE
LJUBLJANA
TITOVA CESTA 19
Nedeljsko kolo Športne napovedi Je prineslo le dve aH tri manjša presenečenja, vse ostale tekme pa so se končale kot se je pričakovalo. Kljub temu pa tudi najboljši v tekmovanju uredništev desetih slovenskih listov niso imeli več kot 7 zadetkov. Čeprav je predstavnik Dolenjskega lista tokrat na 6.-7. mestu (Derqanc, znan atlet-te-kač). vseeno ni poslabšal položaja našega lista v razvrstitvi uredništev.
Vrstni red v zadnjem kolu: Večer, Delo, Gorenjski Glas, Ljubljanski Dnevnik in RTV 7 zadetkov, Dolenjski list in Polet 6 zadetkov, Celjski tednik in Slovenski Jadran po 5 In TT 4 zadetke.
Generalni plasman pa je po tem kolu naslednji:
1. Polet 51 točk, 2. Dolenjski list 49 točk, 3. Glas 47 točk, 4. Večer 46 točk, 5.-6. Celjski tednik ln Delo 45 točk, 7. RTV LJubljana 44 točk, 8. Slovenski Jadran 43 tečk,
9. Ljubljanski dnevnik 42 točk in
10. TT - 38 točk!
Naš list bo v novem kolu - v nedeljo, 26. marca, zastopal znani
Strelke za dan žena
V Novem mestu -,o v nedeljo, dm-5. marca, strelk? počastile dan žena z okrajnim tekmovanjem. Tekmovalo je 6 ekin Fjezultat se je ocenjeval le od Virih najboljših.
Prvo mesto je z»."i dla ekipa SD Pionir s 616 krnci drugo mesto ekipa ObSO Trebile < 501 krogom, tretje mesto ekipa SD Narodna banka Novo mesto s 444 krogi, četrto mesto pa ekipa SD osnovne Sole Metlika s 417 krogi.
Prehodni pokal okrajnega strelskega odbora je osvojila ekipa SD Pionir v sestavu: Cvetka Knap, Jožica Ribič, Anica Skvarc, Majda Bavdek in Angelca Dežman.
Tovari.ši.-a Cvetka Krap je kot najboljša strelka s 166 krogi dobila tudi lep pokal v trajno last.
Muzlovlč
novomeški igralec in trener odbojke ter bivši državni reprezen-tant Franc Pučko. Njegova napoved Je precej podobna ostalim, zato se tudi v tem kolu ne more pričakovati večjih sprememb v vrstnem redu.
KVALITETNO MODNO PERILO" V MODERNIH PASTELNIH BARVAH
PROIZVAJA
ZAGREB
DOBITE V  VSEH TRGOVINAH V NOVEM MESTU
Btev.12 (574)
DOLENJSKI LIST

Stran 7
OBISKALI SMO DOBRN1Č
@ Na zadnji redni seji krajevnega   odbora   v Dobrniču,
ki je bila letos v drugi polovici januarja, je ponovno prišlo do izraza vprašanje o ureditvi do-brniškega pokopališča in krajevnih cest. Skupaj s člani krajevnih odborov iz Svetinj in Knežje vasi, ki so tej seji prisostvovali, so sprejeli več pomembnih sklepov. Krajevni odbor v Dobrniču, ki upravlja pokopališče, je namreč predlagal, naj bi s pokopališkimi dohodki pokopališče urejevali vse leto, razen tega pa bi bilo treba preurediti mrtvašnico in imeti stalno na zalogi vsaj dve krsti. Da sklepi ne bi ostali samo na papirju, so izvolili odbor treh članov, ki bo skrbel, da bodo res začeli postopoma urejevati pokopališki prostor.
Na seji so razpravljali tudi o občinskih in krajevnih cestah. Zbori volivcev so že lani poudarili, da je nujno popraviti res slabe poti. Kaže, da bodo tudi to vprašanje kmalu rešili. Člani krajevnih odborov so se strinjali, da kupijo s sredstvi iz cestnega sklada - (teh je okrog 100 tisoč dinarjev) drobilec, ki ga bodo uporabljali na področju vseh treh krajevnih odborov.
Nadalje je bilo več govora o pomoči socialno šibkim osebam. Bilo je nekaj primerov, ko je šlo za podporo starejšim, ki so res potrebovali pomoč. Nekaterim so pomoč tudi povečali.
© Članstvo SZDL se postopno
veča. Ze na občinski konferenci v Trebnjem je bilo poudarjeno, da je precej krajev, v katerih ni niti 50 odstotkov volivcev članov Socialistične zveze. Vzrok za tako nizko število je v tem, ker je bil ljudem vse premalo prikazan pomen, zlasti pa namen te organizacije. Novi način — pridobivanje članov s prepričevanjem — pa je že prinesel prve uspehe, zlasti v vaseh, kjer je bilo članov SZDL glede na število volivcev res majhno. Tako se je v Dobravi (tam je bila le dobra četrtina volivcev članov SZDL) vključilo v Socialistično zvezo kar 13 novih članov. Tudi v ostalih vaseh pričakujejo, da se bo vključilo še več volivcev.
@ Krajevna organizacija SZDL
v Dvorniču je le pridobila svoj prostor v klubu, kjer imajo televizor.
Slednji privablja v klub vedno več mladine in odraslih. Ko bodo v njem uredili in izpolnili še knjižnico, bo to res majhno kulturno in zabavno središče Dobrniča
g) Dejavnost potrošniškega ln poravnalnega sveta dobiva v Dobrniču vse pomembnejšo vlogo. Posebno poravnalni svet, ki deluje v okviru krajevnega odbora že 8 mesecev, je imel nekaj uspehov. Doslej so namreč ugodno rešili že 28 sporov. Največ sporov je bilo zaradi obrekovanja, razžajjerija časti, škode na tuj; lastnini, zaradi preužitkarskih pravic itd. Prizadeti prebivalci sploh raje iščejo pravice pri poravnalnem svetu kot pri sodniku za prekrške.
@ Ljudska univerza je v Dobrniču priredila že dve predavanji. Predavanje o dogodkih v Kongu je_. poslušalo res veliko prebivalce'v. Tudi prvo predavanje o kmetijskem vprašanju bi obiskalo več ljudi, če bi jih pravočasno obvestili.
© Tečaj RK v Dobrniču je obiskovalo čez 20 deklet in mladih žena Tečajnice so poslušale predavanja »Človek in zdravje«, »Gospodinjstvo, hiša, okolje« in »O prehrani«. Predavale so krajevne babice, gospodinjska pomočnica iz Trebnjega in medicinska sestra. »
@ V Dobrniču je bil tudi tečaj za mopediste. 31 tečajnikov je z zanimanjem poslušalo predavanja o vozilih, prometnih znakih in prometnih predpisih. Tečaj je vodil šolski upravitelj Stanko Pleskovič. To je bil hkrati že tretji tečaj za mopediste v Dobrniču.
£ Na osnovni šoli v Dobrniču je 114 otrok, poučujeta pa samo dva učitelja. Pomagata si tako, da v dveh izmenah hkrati predavata učencem dveh ali več razredov. Šolski upravitelj Stanko Pleskovič je poudaril, da se da s tako »kombinacijo«'še kar delati, da pa ena učilnica ni zasedena. Ce bi bili trije učitelji, bi že nekako šlo.
Razen tega je v šoli dokaj sla-
ba oprema Samo ena učilnica je primerno opremljena, v drugi bi morali menjati pohištvo, tretja je prazna. Tudi učil primanjkuje Z osmimi tisočaki (toliko predvideva predračun za nabavo učil) se res ne dajo nabaviti vsi pripomočki.
Na šoli so učenci ustanovili dramski, risarski, recitatorski in vrtnarski krožek. Kljub temu da so nekateri učenci iz oddaljenih krajev (do Dobrniča prehodijo 6 km in še več), so vendar zelo delavni in nastopajo na vseh proslavah. V prostem času urejajo šolske prostore. Sami so
si uredili igrišče. Njihova posebna naloga je, da urejajo grobove padlih borcev
Pionirji so že začeli delati na svojem zemljišču. Pionirski šolski zadrugi je KZ v Dobrniču dala okrog 7 arov zemlje. Predstavniki KZ in šolskega odbora so se dogovorili, da bodo pionirji na tej zemlji gojili nasade sočlvja in imeli vzorno drevesnico.
fj$ Za pomoč alžirskim otrokom so dobrniški pionirji nabrali kar 10 tisočakov, zaradi tega so vredni pohvale.
I. Z.
Iz Suhe krajine
V KZ Žužemberk smo ustanovili sindikalno podružnico Delavci in uslužbenci bivših kmetijskih zadrug Dvor in Hinje ter KZ Žužemberk do združitve niso. imeli svojih podružnic, ker so bili kolektivi premajhni. Z združitvijo zadrug in s prevzemom gozdarske operative je nastal pri KZ Žužemberk močan kolektiv, ki bo lahko prispeval k večji uveljavitvi organov samoupravljanja. Nova sindikalna podružnica kmetijskih in gozdarskih delavcev in uslužbencev bo lahko tu mnogo pripomogla.
Smrt je zatekla 83-letno Terezijo Štrumbelj iz Gornjega Ajdovca. 9. marca je čistila gozd in zažigala vresje, šibje in drugo navlako. Po nesreči je ogenj zajel tudi njo samo. Ker sj zaradi starosti m mogla pomagati, je tragično preminila zaradi hudih opeklin. Domači so jo našli v gozdu mrtvo. M. S.
Slabo, avtobusna zveza
Prebivalci Hinj ln okolice kritizirajo slabo avtobusno zvezo z Novim mestom. Pravijo, da manj časa porabijo za vožnjo v Ljubljano kot pa v Novo mesto, kjer je sedež občine. Ites je tako. Ce se hočejo Illnjčani brez daljše peš poti pripeljati z avtobusom v Novo mesto, morajo narediti predolgo vožnjo naokrog. Okoli pol šestih zjutraj se z ljubljanskim avtobu-
som odpeljejo do Zvirč, tam pa kar celo uro in pol čakajo tlotire-poljski avtobus, ki jih pripeli« preko Ar.ibrusa, Zagradca In Žužemberka v Novo meslo šele okoli pol dcsctlli. Torej štiri ure potovanja v eno snior jn nizaj približno ravno toliko. Ce hočejo po krajši noti v Novo mesto, morMo v zgodnjih urah na Smuko, da tam ujamejo Kočevarja. Sedem kilometrov in še več hoje za starega človfka ni prijetno, pa še prav toliko nazaj, toda to je najkrajša pot. Upravičeno se sprašujejo, zakaj ne bi en avtobus na progi Novo mesto - Dobrepolje vozil čez Smuko - Lazino - Zvir-če, kot Je včasih vozil.
Zaradi sedanjih slabih 7.vez hodijo Hinjčaml raje kupovat v Ljubljano kot v Novo mesto.
S. M.
Prazni vodnjaki
V mnogih suhokranjskih vaseh so vodnjaki prazni, ljudje pa vozijo vsak dan vodo tudi po šest kilometrov daleč. V Žužemberk prihajajo po vodo iz Rebri, v Smi-hel lz Vlsejca, prav tako vozijo vodo lz Dvora za vasi Mačkovcc, Sadinja vas. Tudi Brezova reber je brez vode.
Prav bi bilo, ko bi se n- visBUIll sestankih pogovorili o Večjih \-š-kih vodnjakih, ki bi Jih domačini sami skupno napravili. Pionirji prevoljskc šole so že skopali okoli 70 metrov jarka za vodovod. V vas Prevole Je vodovod že napeljan, le šola ga še nima. Za šolski vodovod so se razen šolskega vodstva in šolskega odbora rnvzell tudi pionirji. Kt le teren kamnit, ho treba rMnlrn.tl skale in očistili j>r-ke, naknr bodu ooložill vodovodne cevi tudi do šole.
S. M.
Novice iz Metlike
Olepšava mesta. Metlika je v zadnjih ietih precej spremenila podobo; tako je bil izredno lepo urejen Trg svobode, kjer je tudi spomenik belokranjskega partizana. Lani je bila skozi mesto speljana asfaltna cesta, niso pa še urejeni pločniki in dovozi. Zdaj so začeli urejevati več parkov, ki bedo še bolj spremenili podobo rn--,'r.. V parku na Dragah rm.-.!;jo postaviti spomenik.
Sindikalne   cbene   zbore so
Imeli pred nedavnim v vseh podjetjih. Posebno živahne so bile razprave v »BETI« in »NOVOTEKSU«. V »BETI« se srrdujejo z različnimi težavami, kar se precej delavk vozi od daleč. Pogovorili so se tudi o ureditvi dvorane, v kateri bo televizor, knjižnica in šah.
V -NOVOTEKSU« so razpravljali največ o osamosvojitvi obrata II v Metliki, kajti do sedaj delavski svet jn neposredni proizvajalci niso mogli uveljavljati načel delavskega samoupravljanja. Gospodarski razvoj je prehitel družbenega. Stanje se bo v kratkem popravilo.
Na plenumu Občinskega komiteja ZKS so razpravljali o volitvah v osnovnih organiza-
cijah in o občinski konferenci, ki;-bo-v aprilu.
Potujoči kino iz Metlike je predvajal po raznih krajih v občini več filmov: ameriški film »Obtežilna priča«, francoski film »Gervaise« in češki »Peto kolo«. Obisk je zadovoljiv.
Ljudska univerza je organizirala dve kmetijski predava-
nji na Radovici in v Drašičih. Poslušalci so se zanimali za obnovo vinogradov in napredno kletarstvo.
Pri proslavljanju 20-lctnice vstaje v Bosiljevem je sodelovala tudi metliška folklorna skupina. Nastopili so z belokranjskimi plesi in koli. Gledalci so jih burno pozdravili.
Jad
Nekaj iz Kapel
Obiščite blagovnico
TR0M0ST0VJE
v LJUBLJANI, VVolfova 1
Velika   Izbira  vseh vrst tekstilnega blaga in modne konfekcije
Na zadnjem sestanku so mladinci iz Kapel sestavili delovni program: dokončno bodo zgradili igrišče, kjer bodo lahko igrali rokomet in odbojko, hkrati se pripravljajo na tekmovanje mladinskih aktivov, ki bo aprila in maja v Brežicah.
Pred dnevi so člani ZROP iz Brežic predavali v Kapelah. Predavanja in članki v glasilu ZROP   omogočajo   tudi kapel-
Iz Šentjanža
Gasilsko društvo v Šentjanžu
marljivo zbira prostovoljne prispevke za gradnjo gasilskega doma. Nabrali so že precej lesa, ki ga požrtvovalni gasilci največ sami sekajo in pripravljajo za uporabo.
V Šentjanžu in okolici je toplo vreme že v februarju zvabilo kmete na polje. Zlasti v vinogradih se mudijo zadnje dni in so več del tam že opravili. Bojimo se le, da ne bo za tem vremenom mraza, kakor je bilo lani, ko je slana uničila vinograde in nasade ribeza v nižinah.
£3 Minulo nedeljo se Je toplo pomladansko vreme nenadoma sprevrglo v burjo ln sneg, ki je pobelil že zelena travnata pobočja in strehe hiš. Vso zimo niso padale tako debele snežinke kot v nedeljo popoldne, saj so bile velike za otroško dlan. Ker je bila zemlja zaradi velikega števila sončnih dni že močno suha. je tokrat sneg koristil.
□ Mestno gledališče lz Ljubljane
Je v ponedeljek, 20. mrrca, gostovalo v našem mestu [n uprizorilo v dlp Sartrovo drr.iv>. , petih dejanjih -Zaprti v Altoni« v režiji Jožeta Galeta. Ljubljanski igralci so pripravili Novomoščanom spet lep večer.
3 V terek ;e V zgodnjih Jutranjih ur.ih i;ptt prlpeijal na Glavni trg tovornjak z 11 •••flčkotl«. Kot vedno, se je tudi tokrat zbralo precej radovednežev. Občudovali so spretnega šoferja, ki je spravljal avtomobile tir. tla lz -prvega nadstropja«.
O Zavod. za Izo jratevaoje kadrov m produktivnost dela v Novem mestu je skupno v Društvom knji-fovodij pretekli teden organiziral
za industrijske organizacije seminar o novih gospodarskih ukrepih. Udeležili so se. ga nekateri direktorji, tehnični direktorji, računovodje ln planerji iz naših tovarn.
□ Živilski trg je bil v ponedeljek, 20. marca, kot običajno dobro založen. Jajca so prodajali spet nekoliko draže, in sicer po 18 din, solato po 100 din kg, fižol po 100 din, peso po 00 din. korenje po 80 din. kislo repo in zelje po 60 din. Na merice Je bilo dobiti radič, šplnačo ln motovileč po 30 din Prodajali so še morske ribe, pletenine, otroško konfekcijo ln lončene Izdelke. Naprodaj je bilo tudi nekai voz drv po 3000 din meter.
!3 Gibanje prebivalstva: rodila je 3ranl.sl.ivn Cvctanovič lz Valan-tlčev- 6 - deklico.
Porodil so se: Franc Skrbeč, strojni ključavničar iz Sentierneja, ln Jožefa Blatnik, strojepiska s Ceste komandanta Staneta 13; Andrej Pirnca, strojni tehnik lz Gub-čeve 11, in Derank.'i M.nrucelJ, di-'akl.n'a lz Črnomlja.
Ponesrečil se je Jože Ucman, in lužbenec s Ceste komandanta Staneta 2, ki Je padel z motorjem in si poškodoval desno nogo.
skim članom, da se podrobno seznanijo z dosežki na področju taktike in tehnike v JLA.
Gasilsko društvo iz Kapel je pred kratkim uprizorilo Nušiče-vo komedijo »Dr«. S tem odrskim delom bodo tudi gostovali.
-šek
Iz Birčne vasi
Pionirji v Birčni vasi so zelo delavni. Sami kopljejo jamo, ki bo služila za napeljavo vodovoda v šolsko stavbo. Mladi letalci hite delati letalske modele, da bodo za praznik mladosti pripravljeni na tekmovanje. Poslali so kopico pisem svojim tovarišem na Bled, v Kranj in Smlhel ln nestrpno pričakujejo odgovorov. V dopolnilnih učnih krožkih pomagajo najboljši slabšim učencem, saj vedo, da pomeni znanje v življenju veliko.
Tri iz Dol. Toplic
Pred dnevi so v Dolenjskih Toplicah nabavili radio-televi-zijski sprejemnik. Namestili so ga v mali dvorani prosvetnega doma. Prosvetni klub bodo še nadalje opremljali.
Prva skupina 15 slušateljev, ki obiskuje v Dolenjskih Toplicah večerno osemletno šolo, je zaključila prvo polletje. Dokonča junija pa bodo izpiti še za • drugo polletje.
Zdravnik dr. Janez Rož je imel 16. marca v mali dvorani prosvetnega doma v Dolenjskih Toplicah zdravstveno predavanje za žene. Slušateljice so z zanimanjem spremljale poučno predavanje.
D. G.
Iz Starega trga
S toplim pomladanskim vremenom se je začelo delo po vinogradih in sadovnjakih. Kmetje so začeli škropiti sadno drevje in gnojiti pšenico, ker so uvideli, da brez sodobnih agrotehničnih sredstev ne bo šlo več. Vsak kmetovalec porabi zdaj dosti umetnih gnojil, -er
n I M P E X
Veletrgovsko podjetje ENPORT-IMPORT
KOPER, Obrežje JM1a
oskrbovanje   domačih in tujih ladij- — prosto carinsko skladišče
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Četrtek, 23. marca - Slava Petek, 24. marca — Simon Sobota^ 25. marca - Minka Nedelja, 26. marca - Maksim Ponedeljek, 27. marca — Srden Torek, 28. marca - Janez Sreda. 20. marca - Ciril
■ a h. fV
»R A Š I C A«
TOVARNA PLETENIN
Gameljne pri Ljubljani
proizvaja damske obleke, krila, puloverje, kostime, bluze, moške puloverj". .^brezrokavnike, otroške komplete, jopice, puloverje in druge pletenine iz prvovrstne volne!
ZA NAKUP SE PRIPOROČA
TRGOVSKO PODJETJE
»SLOGA«, SEVNICA
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI!
ČRNOMELJ: 21. in 26. marca ameriški barvni film -Avtobusna postaja-, 28. in 29. marca angleški film »Veliko pričakovanje«.
DOLENJSKE TOPLICE: 23. in 26. marca italijanski film -Ljubezen in ogovarjanje«.
KOSTANJEVICA: 26. marca ameriški barvni film »Hudičev vrt«, 29. marca češki barvni film »Nocoj nastopamo«.
METLIKA: 23. in 26. marca ameriški film -Njeno življenje«, 29. marca francoski film -Okno na-, sproti Luna parku«.
MOKRONOG: 23. marca sovjetski film »Kočubej«, 23. in 26. marca ameriški film -Visoki tujec«, 30. marca domači film -Signali nad mestom«.
NOVO MESTO - KRKA: od 24. do 27. marca jugoslovanski film — »Štirinajsti dan«, od 28. do 30. marca ameriški film »Divji veter«.
NOVO MESTO - DOM JLA: od 23. do 26. marca češki film »Zadnji povratek«, od 27. do 29. marca sovjetski barvni film »Dekli-' ca išče očeta«.
SEMIČ: 26. marca ameriški barvni film »Deslrće«.
TREBNJE: 25. In 26. marca italijanski barvni film »Beneška mesečina«. Predstava v soboto ob 19. url. v nedeljo ob 14., 16. In 18,30.
PREKLIC Al0jz Pezdirc, cestar iz Drenov-ca 19, preklicujem vse klevete, ki sem jih izrekel zoper Matijo Ze-puharja, cestarja iz Podklanca 13, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Vse, ki bodo širili neresnične vesti v zvezi z družino Rudej s Senovega 133, opozarjava, da bova proti obrekovalcem sodno Postopala. Ludvik in Terezija Novak. Senovo 133.
NJIVO (1 ha) ugodno prodam. -Vprašati na Cesti komandanta Staneta 1 - Novo mesto.
OPREMO za trgovino ali skladišče ugodno prodam. Ogled na Cesti komandanta Staneta 1 — Novo mesto.
POCENI PRODAM dobro ohranjen otroški voziček z blazino. Saje, Smihel pri Novem mestu.
KUPIM 1000 kg dobrega sena. Ponudbe pošljite na KZ Mokronog (trgovina).
SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico, staro nad 20 let, ki bi pazila na dveletnega otroka ln opravljala vsa hišna dela (brez kuhanja) sprejmem. Plača 6000 -8000 din, lepa soba, ostali pogoji ugodni. Naslov v upravi lista.
DIMNIKARSKEGA vajenca sprejme Hodnik, Novo mesto. Oskrba zagotovljena.
DVA MIZARSKA POMOČNIKA takoj sprejmem. Nudim samsko stanovanje. — Jerman, Vižmarje 117e, LJubljana.
ODDAM opremljeno sobo. Naslov v upravi Usta (169-61).
FANTA, ki Ima veselje do dela v mlinu. aH priučenega mlinarja, vestnega in poštenega, sprejmem takoj. Naslov v upravi lista (208-61).
SLOVENEC V KANADI, star 24 let, se želi spoznati z domačim dekletom drobne postave. Pišite na naslov: Mirko Matkovič, Gen, <J-t. E. Hawk Lake-Ont. Canada.
NOVO MESTO
V času od 13. do 20. marca Je bilo rojenih 24 dečkov in 22 deklic.
Poročila sta se: Jože Krnc, strojnik in Marija Baje, delavka, oba lz Zloganja.
Umrli so: Ignac Kresal, kmet lz Vel. Sevnice, star 38 let; Jožefa Filak, gospodinja Iz Gradca, stara 56 let; Terezija Hrastar, gospodinja iz Otočca, stara 63 let; Jože Klobučar, delavec iz Mihovca, star 45 let; Marija Jakelj, užitkarica iz Suhorja, stara 76 let.

Anton Fink s Podturna 38 pri Dolenjskih Toplicah se zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu za Izplačano zavarovalnino za oslepelega konja in priporočam vsem kmetovalcem, da zavarujejo svojo živino.
Jožefa Meglic s Krsinjega vrha se najlepše zahvaljujem zdravnikom, medicinskemu in strežnemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice za skrb ln nego v času bolezni. Posebej se zahvaljujem dr. Koscu, dr. Atanaskoviču. dr. Hadlovl, dr. Primožičevi ter sestrama Ančki in Tončki.
j UGODNO PRODAM POHIŠTVO za
otroško sobo z dvema ležiščema. Nasl0v v upravi lista.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Vo-grinc lz Pesjega - dečka, Jožefa Ihan iz Zagorlce - deklico, Jožefa Vehar iz Smihela - dečka, Ivanka Jerič Iz Male Loke - dečka, Branka Kos lz Ločne — deklico, Angela Marušič iz Cešnjlc - dečka, Jožefa PekolJ lz Sahovea -dečka, Avguština Stlpič iz Potočne vasi - deklico, Ljudmila Kos iz Dečje vasi - deklico, Marija Zoran z Dol. Kamene — dečka, Ana Zoran iz Klevevža - dečka, Neža Hočevar iz Smalčje vasi -deklico, Alojzija Plletič z Gor. Gradišča - dečka, Milka Flajs iz Bržane - dečka, Darinka Grulja Iz Tomažje vasi - deklico, Valerija Berus s Podturna — dečka. Anica Kosec Iz Cešče vasi — deklico, Pavla Legan lz Podgozda -deklico. Milka Mrvar z Dvora -dečka, Anica Petrošič lz Geršlčev
- deklico, Jožefa RabzelJ s Hrvaškega Broda — dečka, Fant Zupan lz Rodin — deklico. Katica Rozman lz Prlblncev - deklico, Anica Cer-nič lz Metlike - deklico, Marija Zagore iz Šentjerneja - dečka, .lulijana Kužnik s Podturna — dečka. Cilka Bcinnc iz Uršnlh sel -dečka. Marija Planine lz Brestovca — dečka, Vilma Luzar lz Gabrja
- dečka. Ivanka Konalzler lz Dol. Orl - dečka, Ana Stravs z Brezove rebri - deklico, Štefka Rah-kovič Iz Dol. Brezovice - deklico. Karolina KošmerlJ lz Menlške vasi - deklico. Anica Tolar iz Gor. Straže - deklico. Marija Cesar iz Bršlilna — dečka. Marija Hemlgn Iz Vapče vasi - dečka. Katarina Jnrnjevlč z Obrha — deklico.
Pretekli teden so se ponesrečili In iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jože Papež, sin Invalida iz Plaven, si je s slamoreznlco poškodoval prst leve roke. Vence-slav Pate, delavee lz Ivanje vasi, se je ustrelil v prsi. Rudi Žagar, avtomehanik lz Llvolda, se Je za-
letel z motorjem v avtomobil ln si poškodoval glavo. Leon Sušter-šlč. sin strugarja iz Gor. Straže, Je padel in si poškodoval desno nogo. Ana Salmič, kmetica lz Črnomlja, je padla ln si poškodovala desno nogo. Antona Kožarja, uslužbenca lz Iglenlka, je nekdo udaril po glavi. Ana Irt, upokojenka lz Črnomlja, si je z vrelim lugom poparila levo nogo. Alojz Blatnik, delavec lz Sp. Laknlc. je padel pod voz ln si poškodoval levo nogo.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekla dva tedna so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Zupane iz Krškega - deklico, Rozalija Vu-čajnk iz Vel. Obreza - deklico, Marija Crnoš lz Sromelj — dečka, Jožefa Cešnovar z Rake — deklico, Marija Poznič iz Rožnega - deklico, Zdenka Jakollč lz Kraja Dolnjega — dečka, Pavlina Kruškova iz Brežic - dečka, Betka Najger lz Bizeljske vasi — deklico, Ivanka Tomše lz Kraške vasi - dečka, Antonija Zupevc iz Gorice - dečka, Terezija Lopatic Iz Skoplc — deklico, Ivanka Skovenc iz Skoplc — deklico, Marija Ajster lz Zupeče vasi - deklico, Fanika Deržič iz Cundrovca - deklico, Cecilija Božič s Creteža - deklico, Alojzija Luža z Jablance — dečka, Jožeta Grame iz Sentlenarta — dva dečka, Danica Kežman s Sel
- deklico, Katica Hribar Iz Prigorja - deklico, Marija Vinetič iz Brezja - deklico, Danica Balon z Malega vrha — dečka, Cecilija Sovdat z Blance — dečka, Marica Tresk lz Goljaka - dva dečka, Anka Nemčlč Iz Vučllčevega - dečka, Fanika Polovic iz Gabrja - dečka, Marija Grame lz Mrzlave vasi
- deklico, Marija Račič s Pokleka
- deklico, Slavica Perljan iz Kraja Dolnjega - dečka, Tončka Strltof lz Pohance - deklico.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
V preteklih dveh tednih so se ponesrečili ln Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Rajka Milojlco, ključavničarja lz Krškega, je nekdo z nožem poškodoval. Rudolf Smlljanec, šofer lz Djurrnanca, si Je pri prometni nesreči poškodoval levo koleno. Martina Pinteriča, kmetovalca iz Bukoška, Je brcnil konj v desno nogo. Alojz Brili, delavec z Vel. Kamna. Je pri padcu dobil poškodbe na glavi. Franjo Pavlic, natakar Iz Zagreba, si je pri prometni nesreči poškodoval glavo. Lucija Pavlic, uslužbenka lz Zagreba, Je dobila pri prometni nesreči poškodbe po glavi ln notranje poškodbe. Vlado Mešiček, sin delavca s Pokleka, si je pri padcu s kolesom poškodoval levo nogo. Ivan Vrbančič, trgovski pomočnik iz Kapel, Je pri padcu z motornim kolesom dobil poškodbe po glavi.
Blanca: želimo vodovod
Pitna voda je velik problem na Blanci. Vodnjak nasproti železniške postaje uporablja veliko ljudi, je pa skrajno zanemarjen. Izvirek je tolikšen, da je vode dovolj, toda v vodnjak prihaja deževnica, ki nosi s seboj zemljo in druge odpadke. Ker je vodnjak odprt, mečejo otroci . vanj različne predmete. Nujno bi bilo, da bi vodnjak zaščitili in uredili tako, da bi tudi Blančani imeli zdravo pitno vodo.
Zdravstvena postaja bi imela na Blanci kar dovolj dela. Prebivalci   želijo,  naj   bi jo
ustanovili in naj bi bila odprta vsaj enkrat tedensko. Zdravstveni postaji na Senovem in v Sevnici, ki so nanju vezani domačini, sta oddaljeni 10 km.
Pionirski pevski zbor se marljivo pripravlja na občinsko pevsko revijo, ki bo v začetku aprila v Sevnici.
Organizacija RK bo v kratkem pripravila predavanje »O zlatenici«. Predaval bo predsednik okrajnega odbora RK inž. Ivo Zobec.
Brod čez Savo je lani oktobra voda odnesla. Zdaj prevažajo ljudi z zasilnim čolnom.
D. K.
Krški volivci o delu stanovanjske skupnosti
Mladinski aktiv iz Vidma-Krškega je v torek, 14. marca,
SP0I1EP RADIO LJUBLJANA
SOBOTA 25. MARCA
5.0O-8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) —5.10—5.30 Nekaj domačih za tiste, ki zgodaj vstajajo -8.05 Glasba ob delu — 8.30 Klavirske skladbe Edvarda Grie-ga - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnnjo — 9.25 Melodija in ritem
— 10.15 Krešimir Biranovič: Im-brek z nosom, baletna suita — 10.40 Angleščinu za mladino — 10.55 Orkester Alfred Scholz — 11.00 Po svetu Jazza — 11.30 Pionirski tednik - 11.50 Otroci izbirajo pesmico — 12.00 A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnka — 12.15 Kmetijski nasveti — 12:25 Zabaven opoldanski sprehod - 13.15 Obvestila ln" zabavna glasba -18.30 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 13.50 Od arije do arije — 14.20 Sport in športniki — 14.35 Naši poslušalci če-ltitajo in pozdravljajo— 15.15 Obvestila reklame in zabavna glasba — 15.40 S knjižnega trga
— 16.00 Rad; bi vas zabavali -16.40 Orkesterski zbor Enakost iz Kranja  _  17.00  Lokalni dnevnik
— 17 15 Po kinu se dobimo — 17.45 Orkester Bili)! Vaughn -18.00 Jezikovni pogovor. - 18,18 BedNh Smetana: Blanl|< simfon č na pesnitev Iz cikla MoJa domovina — 13.30 Pozdrav z gora -18.45 Okno v svet — 19 00 Obvestila, reklame in zabavna glasba -19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Z; uvod - 2'1 minut po domače..
— 20.20 Henry Cecil; Obe plati postave — 11.00 Za prejeten ko
nec tedna — 22.15 Oddaja za naše Izseljence — 23.05 V plesu do polnoči - 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
nedelja
26. marca
6.00—65 M Jutranji pozdrav -7 35 Delavska godba Svobode Center lz Trbovelj _ 8.00 Mladinska radijska igra — 8.45 Iz albuma skladb za otroke — 8.55 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.40 Carl Dttters Dittersdorf: Koncert za čembalo ln godala — 10.00 Se pomnite, tovariši . -- 10.30 Hol. lywoodski simfonični orkester — 10.45 Spoznavajmo svet in domovino — 11.45 Crno ln belo — 12.00 dravljajo — 13.15 Obvestila ln za. bavna glasba - 13.30 Za našo vas 14.15  Naš,   poslušalci  čestitajo in
— 14.15 Koncert pri vas doma — pozdravljajo 15.15 Reklame — 13.30 Kar radi .poslušate - 10.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Carl Zeller: Ptičar - 17.00 Zabavna glasba za nedeljsko popoldne
— 17 30 Slavko Zlatic: Trije S'm-tonični plesi   -  18.27 Dve skladbi
— dva zabavna orkestra — 18.45 Petna1s,l minut s Kvintetom bra. tioV Avsenikn - 1O.30 Raiclljsiki dnevnik in š-ortnr. poročila — 'o.05 I?.ber;te melodijo tedna! — "0.50 Zvočn; intermenzo — 2'. 00 O Verdhevom življenju 'n delu — ?2.15 Ples ob radijskem spiv-jem-niiku - 23.00 Poročila — 23.4*5 Noonl simfonični koncert.
organiziral javno oddajo »Pokaži, kaj znaš!« Izvedena je bila v polno zasedeni dvorani Partizana. Prvo mesto je z 80 točkami zasedel tov. Lopi, dijak TSS Videm-Krško, ki je recitiral svoja dela.
»Deželo smehljaja« so pretekli teden Zagrebčani uprizorili v Vidmu-Krškem. Zanimanje za to gostovanje je bilo veliko in so bile vstopnice za obe predstavi razprodane že 14 dni prej. V imenu občinstva se je gostom za uspelo izvedbo zahvalil tovariš Matko Matjan, dirigent orkestra Ferdo Pomikalo pa je obljubil, da bo »Komedija« še prišla v goste k tako hvaležnemu občinstvu.
Zbor volivcev, ki je bil 17. marca v Krškem, je razpravljal o programu dela stanovanjske skupnosti ter predlagal, naj komunalna uprava skrbi za redno čiščenje cest skozi mesto, popravi in dogradi pločnike ter namesti posode za odpadke. Volivci so tudi želeli, naj bi namestili čuvaja, da bo skrbel za red in čistočo mesta.
D. K.
Obiskali smo Bazo 20
V okviru priprav za proslavljanje 20-letnice revolucije smo člani Fotokluba novomeškega učiteljišča skupno z literarnim krožkom priredili enodnevni izlet na Bazo 20, da bi spoznali pomembno partizansko postojanko in naredili nekaj posnetkov za predavanje C bojih na Dolenjskem,
Ob enajstih dopoldne smo že prišli na cilj. Pogled na partizansko taborišče je lep in zanimiv in naši fotografi so v polni meri opravili svojo nalogo. Obiskali smo tudi Jelen-dol in se med potjo ustavili ob partizanskih grobovih. V Jelendolu smo fotografirali skozi okno barake operacijsko mizo in še nekaj drogih pripomočkov, ki so jih uporabljali v tej partizanski boiniš-nict.
S fotokamerami se bomo napotili še v Belo krajino, v dolino Krke in v Mir?nsko ri.> lino, da bomo dobili rlnvolj slikovnega materiala za predavanje, ki ga bomo organir';-'li.
.7. R.
OBRTN DELAVNICA
» T A P E T N I K h NOVO MESTO
ULICA TALCEV
opravlja
vsa   v  stroko spadajoča dela hitro, solidno in po zmernih cenah!
Kupujte naše izdelkel
Bralce Dolenjskega lista pozdravlja in se priporoča
kolektiv
GOZDNEGA GOSPODARSTVA
BREŽICE
Načrti Avtomata društva v Sevnici
Športna komisija pri tem društvu je izdelala osnutek za udeležbo članov na velik: prireditvi v počastitev dneva vstaje. Odbor pripravlja tudi dvodnevni izlet članov, in sicer bi 8 in 9. aprila odšli z lastnimi vozili do Maribora si ogledal; tovarno avtomobilov !n se zvečer odpeljali na pohor'e Tam bi celo nedeljo Iz. koristili za izlete In počitek. Pričakujejo znaten odziv članstva
Stran 8
25. Iz svojega skrivališča sem opazoval cesto in vrata naše krčme. Naši sovražniki so prihajali. Dva sta držala slepca, ki sem ga spoznal ob svitu svetilke, ki jo je eden nosil pred ostalimi. Presenečeni so obstali pred odprtimi vrati. Nekaj jih je planilo v krčmo. Slepec je ostal pred vhodom, ukazoval in preklinjal: »Preiščite ga, cepci leni, ostali gor po skrinjo!« Kmalu so mu z okna javili, da jih je nekdo prehitel. Našli so zlatnike, toda Flintovcga svežnja ni bilo nikjer. Tudi kapitan ga ni imel pri sebi.
20. »To sta napravila onadva iz gostilne — tisti fant,« je razsajal slepec. »Nc moreta biti daleč, iščite ju! Prebrskajte vso hišo!« V hiši jc nastal velik direndaj. Možje so topotali iz sobe v sobo. Tedaj sc je razlcgcl žvižg. Takoj sem spoznal, da je to znamenje straže na griču, ki jih svari, da jim preti nevarnost. Toda slepec je kričal, da naju naj iščejo in že so začeli stikati po grmovju okoli hiše. Slepec pa jc divjal in se prepiral- da ni zadovoljen samo z zlatniki.
27. Ta prepir nama je rešil življenje, kajti iz vasi se jc bližal peket konjskih kopit. Istočasno je v hosli zabliskalo in počilo. To je bilo menda znamenje skrajne nevarnosti, kajti roparji so se raz-bežali na vse strani. Na cesli je ostal samo slepce. Vsi so ga pustili na cedilu. Taval jc, ves peneč se od jeze, po cesti sem ter (ja, klical pajdaše in tipal s palico za njimi. Obrnil se je v napačno smer, korakal tik mimo mene proii vasi in vpil: »Ne zapuščajte starega Pe\va!«
28. Prav tedaj se je oglasil konjski peket že na griču in v mesečini se je prikazalo pet ali šest jezdecev. Zdaj je slepec spoznal, da sc je zmotjj. Zakričal je od strahu in ves zmeden planil naravnost pod kopita prvega konja. Konji so ga pomendrali. Padel je na stran, sc nato počasi prevrnil na obraz in se ni več ganil. Skočil sem izpod mostu in poklical jezdece, ki jih je vodil carinski nadzornik. Slepec jc bil mrtev, čisto mrtev, mojo mater pa so šele v vasi obudili iz nezavesti.
Nove izkopanine od tu in tam
Jadranske alge so odlična krma
(Nadaljevanje ln konec)
Podobni rimski grobovi so bili najdeni tudi pri kopanju jarka za trebanjski vodovod na njivi posestnika Matije Sila. Na isti njivi je bil tudi že le-
TONE KNEZ
ta H33 najden rimski grob.
;o je, da gre na obeh najdiščih v Pristavi za večje grobišče nekdanje rimske naselbine Praetorium Latobicorum, kot se je Trebnje takrat imenovalo. Dosedanje številne najdbe v zadnjih desetletjih (črepinje, novci, zidovi itd) iz rirpskega časa na področju Šte-
fana pa do Kamne gorice pričajo, da je tu v antiki stala močna rimska postojanka ob veliki vojaško-trgovski cesti, predhodnici današnje avto ceste, ki je povezovala Emono (Ljubljano) s Siskom in Srem-sko Mitrovico (Sirmium). Podobno, kot so se že začela obsežna sistematična izkopavanja v Drnovem, bo treba prej ali slej misliti tudi na načrtno j£-kopavanje v Trebnjem oziroma na Pristavi. S sodobnim, znanstvenim izkopavanjem bi rešili številne najdbe pred propadanjem in pred brezvestnimi delavci, ki ob takih prilikah vedno pohlepno iščejo zlato, čeprav ga ni, pri tem pa uničijo vse drugo, kar bi arheologu dalo dragocene podatke.
Novo mesto - Kursdija
Pri kopanju jarkov za kanalizacijo ob novih stanovanjskih blokih, ki so zgrajeni na »Vindišarjevih njivah", so delavci našli nek;'. arheoloških
VOJAŠKA LJUBEZEN >Oh, dragi, obljubi mi, da se
ne bova nikoli ločila'^
»Ja,   Mica,   kaj ne veš, da
imam dovoljenje za izhod do
devetih?«
SPOMLADANSKA
»No, kako pa kaj tvoj so. itudent arhitekture, Marjana?'*
»Ni vredno besed o njem! Pomisli: povabil me je v pari:, da bi se skupaj učila, in ta osel se je res učil!«
»RIBOLOVCI«
Tonček se zagleda v prijatelja svoje starejše sestre in pravi:
»Veste, tovariš, saj vi sploh niste podobni ribi.«
*Ribt? Kaj ti pa pade v glavo'*
'Saj je mamica sinoči rekla pri večerji, da vas bomo ujeli na trnek.*
ZAPLETENA SODBA »Ali ste že bili kdaj kaznovani?*
— Nikar se nc jezi oče! Zdi se mi, da nisem prav urezan (a šolo ...
»Sem, gospod sodnik. Zato ker sem se peljal s kolesom po prepovedani strani.«
»Čudno: saj to ni prekršek za pol leta zapora, kot. Ude piše, da ste bili obsojeni?«
»Res je čudno, gospod sodnik! Morda je bila sodba strožja zato, ker tisti bicikel ni bil moj.«
POGOVOR V VRTCU
»Moja mam'ca prani, da sem bil zmeraj jako pameten! Ko sem bil star deset 'masecev, sem lahko že tekel.*
»In ti praviš temu pamet?! Osel! Jaz sem pa pustil, da so me prvi dve leti zmeraj nosili.«
MODERNI ČASI NA VASI
»No, stric Boštjan, kako pa kaj spomladanska dela?«
»Kar dobro. Zdaj moram očistiti še karburator in zamenjati svečke, pa anteno na strehi moram usmeriti na deseti kanal.*
1 — rimska železna sulica najdena v šmihelu pri Žužemberku,
2 in 3 — železni sulici najdeni v Kandiji pri Novem mestu
predmetov, ki pa so jih žal razbili, tako da smo za muzej pridobili samo dve železni sulici (si. 4). Sklepamo, da gre za najdbo iz ilirskega groba (morda nekdanje gomile?) iz časa železne dobe. Novo, sodobno življenje na ostankih starega sveta. Kakor stoji danes v Straži moderna tovarna furnirja na nekdanjem rimskem grobišču, tako tudi v Kandiji danes rastejo nova stanovanja na počivališčih nekdanjih ilirskih veljakov. Poleg znamenite najdbe bronastega oklepa pred vojno na nekdanjem stadionu v Kandiji je to druga prazgodovinska najdba z desnega brega v Novem mestu, ki poleg najdb na Marofu- kaže, da je bilo Novo mesto že v prazgodovini dokaj močno obljudeno.
Roje pri Šentjerneju
Posestnik Matija Cvitko iz Mihovice je našel pri oranju na njivi v Rojah lepo ohranjen rimski žgan grob (si. 5). Grob je meril 55 krat 50 cm, visok pa je bil 32 cm. Obdan je bil s kamnitimi ploščami in z opeko. Dno groba pa je bilo tlakovano z opeko. V grobu je bila rdeča skleda s pepelom pokojnika, majhna siva vaza, Čaša iz sive gline in glinasta svetilka-oljenka. Po vsem sodeč je bil mrlič pokopan v II stoletju novega štetja.
Prerez skozi rimski grob v Bojah pri Šentjerneju


©vetU lahko ozdravite, če le dovolj dolgo Kveli...
DRAGI PIONIRJI!
Sporočamo Vam, da smo na zadnjo slikovno uganko dobili precej rešitev. Odgovoriti ji bilo treba takole: 1. Zdravilišče Šmarješke Toplice, 2. Novo mesto, 3. Dolenjske Toplice In Cateškt Toplice. Zreb je tokrat izbral takole: 1. nagrado (1.000 din) dobi Ivanka Pavlin, 7. razred osnovni šole v Smarjeti; dve knjigi dobita: Angelca Bevc, VI. razr. osnovne šole v Smarjetl In Mak' Maršnik, 7.c razred osnovne šole v Sevnici.
Danes Vam zastavljamo novo uganko. Do torka, 28. marca, nam odgovorite na sledeč vprašanja:
1. Kako se imenuje kraj na sliki? 2. Imenuj večje industrijska podjetje v bližini' 3. S čli le prebivalci tega kraja največ ukvarjajo?
Na ovoj, v katerem boste poslali čitljivo napisano rešitev, napišite SLIKOVNA UGA>"K Ne pozabite: zadnji rok za sprejemanje rešitev je 28. marec!
Lepo Vas pozdravlja Vaš *
DOLENJSKI LIST
Vsako leto se pri zemeljskih delih najde precej izkopanin. Neuki ljudje jih večkrat iz ne-v dnosti, malomarnosti ali pa iz zlobe uničijo. Opozarjamo vse, ki naletijo na izkopanine, da o najdbi takoj obvestijo najbližjo postajo Ljudske milice ali pa najbližji muzej, ta pa bo poskrbel, da bo najdba pravilno Izkopana in tako rešena za zgodovino naših krajev. Vsako samovoljno uničevanje ali pa roparsko kopanje se po zakonu kaznuje z zaporom in z denarno kaznijo, kajti za izkopavanje so poklicani samo strokovnjaki, ki s svojim delom rešujejo in odkrivajo priče iz naše davnine.
Obenem se želimo zahvaliti pripadnikom Ljudske milice, ki so večkrat uspešno intervenirali in obveščali muzej o posameznih najdbah, kakor tudi vsem tistim, ki znajo pravilno vrednotiti izkopanine, jih čuvajo in ohranjajo.
Alge v Jadranskem morju za pridobivanje joda niso ravno preveč izdatne, pač jih lahko zelo donosno Izkoriščamo za živinsko krmo. Raziskave v zadnjem času so namreč pokazale, da jadranske alge vsebujejo manj joda kot alge severnih morij, zato pridobivanje joda iz njih nI donosno. Pač pa so strokovnjaki ugotovili, da so jadranske alge lahko izvrstna dodatna krma živini,   ker  vsebujejo veliko
70-lelnica sadnih sokov
Sadni sokovi imajo Po svetu in pri nas čedalje več prijateljev, saj je to zdrava, osvežilna in prijetna pijača. Prvi so začeli industrijsko izdelovati sadne sokove Švicarji — pred 70 leti. Njihovo izdelovanje je pa pravzaprav omogočil slavni učenjak Pasteur. ki je odkril, da mikroorganizme, ki povzročajo kvarjenje sadnih sokov (ali mleka), lahko uničimo s toploto. Ta način se imenuje po njem — pasterizacija.
kalcija in imajo sploh precejšno hranilno vrednost. Zlasti to velja za alge vzdolž istrske obale. Za poskus so na nekem državnem posestvu v Istri krmili z algami govedo, svinje in perutnino in dosegli lepe uspehe. Sedaj je treba rešiti še vprašanje ekonomičnega nabiranja alg.
Svet na gumastih kolesih
Od leta 1950 do 1960, torej v enem desetletju, je število avtomobilov (namreč tistih, ki so v prometu )naras!o od 70 milijonov na 127 milijonov. Nedavno je bila objavljena statistika za 8 držav, ki so »avtomobilsko« najbolj razvite. Avtomobilov (v prometu) imajo: ZDA 73 milijonov, Velika Britanija 7,170.000, Francija 6,800 000, Zah. Nemčija 5,450.000, Kanada 5,170.000, Sov. zveza 4,100.000, Avstralija 1,358.000 in Italija 2,430.000. Največji porast sta v teh desetih ietih, imeli Zahodna Nemčija (453?^) in Italija (318°/o).
,Da, krepka moška roka mi je vzela Sašo. Pa sem želela, da bi vse življenje ostal le pri meni.'
Deveto poglavje
Vroče poldne. Pregreti pesek peče bose noge. Saša in Kolja sključena vlečeta čoln, Gorčakov sedi za krmilom.
»Misli, da nisva dovolj močna,« utrujeno vzklikne Kolja. »Ne spustim vrvi, dokler ne privlečeva čolna do onele strmine.«
»Jaz tudi ne!« odgovori Saša. »Zavpij mu, da bova še naprej vlekla midva!«
Kolja se je obrnil in zavpil:
»Vlekla bova do tistega brega!«
»Ne soglašam!« je odgovoril Gorčakov.
»Cez dva dni bomo tam,« je rekel Kolja Sašu.
»Tukaj je tok močnejši pa tudi vrtincev je veliko.«
»Zato bomo pa nazaj, v smeri toka, kar leteli. Si videl, kako se stric Georgij na vse spozna: kuha, postavi šotor in kako dobro strelja! Če bi midva znala tako zadeti cilj!«
»Ce bova vadila, se bova že naučila. Kaj je on vse preživel! In kod vse je hodil!«
Vsa potna sta dečka vlekla čoln, Gorčakov pa je skoraj ležal na krmi pod pekočimi žarki poletnega sonca. Bil je miren in vesel, saj je na pravi sledi... Galina Arkadjevna mu je celo povedala o cilju potovanja, zaprosila pa ga je, naj dečkoma tega ne izda. 1 Na sinočnjem prenočišču je prisluškoval pogovoru med Sašo in Koljem in zvedel, da je v Tropininovi torbi nekaj kosov sanita. Zvedel je tudi, da gresta pravzaprav iskat modri žarek.
Samo dečka nista vedela, da ne bosta uspo-la. Tudi če najdeta sanit, modrega žarka ne bosta dobila, ker je formula v beležnici spremenjena.
Gorčakov se je veselo zasmejal.
»Hej. fanta!« ju je poklical. -Dosti je!« ' »brnil je čoln k obali. »Vstopita.-
Gorčakov si je obesil vrv čez rame in začel vleči čoln. Kaj naj zdaj ukrene? Najprej si mora pridobiti njuno zaupanje Sicer mu lahko skrijeta še sanit, če ga najdeta v čolnu, ki ga je nekoč pustil tam Tropinin
Sanit... Ce bi imel vsaj pet gramov te kovine — za vse življenje bi bil preskrbljen.
Z visokega ilovnatega hriba, pod čigar vznožjem so se vsi trije ulaborili, je bil prelep razgled 'na Donjec Reka je v ostrem ovinku zavila na vzhod in se mimo velike ožgane >'ikve zgubila v gozdu.
Na desni strani so se kačasto vili nekdanji •zkončni sovražnikovi rovi Na drugi strani "Si rovov so bili ruski položaji.
Od takrat je že nekaj let. Povsod po hribih so še ležale vojaške čelade, orožje, polomljena
vozila. Toda rane so se zaraščale. Bujna trava je pokrila položaje napadov in obrambe.
Saša ln Kolja sta razburjeno opazovala nekdanje bojišče.
Gorčakov sploh ni vprašal, zakaj so se ustavili prav tukaj. Vzel je puško, se odpeljal čez reko in izginil v gozdu. Ustrelil je v zrak in slaboten pok v gozdu se je zdel dečkoma zelo daleč. Skozi podrast se je Gorčakov priplazil k obali in začel opazovati dečka.
Z lopato in majhnim krampom sta se Saša ln Kolja približala nasipu, ga dolgo opazovala, nato pa se spustila k strmi obali in začela kopati. Kopala sta dva rova, vzporedno z nekdanjim koritom Donjca.
.Dobro sta se domislila, smrkolina.' se je začudil Gorčakov. .Zračunala sta, da je bil čoln s kljunom zarit v nekdanjo obalo... Sicer ga pa danes ne bosta našla, jutri bom pa že videl...'
Ko se je vrnil k dečkoma, sta prenehala z delom. Gorčakov, kakor da tega ni videl, je vzel kramp in začel kopati.
»Midva sva kar tako. za zabavo ...« je Saša skušal prikriti pravi namen.
»Saša. jaz vse vem,« je rekel Gorčakov. »Ti iščeš očetove stvari, tako je prav. Vsak mladinec ... naš mladinec, bi storil kakor ti. Zato ti bom pomagal.«
Kolja je zmedeno pogledal Sašo. kakor bi hotel reči, da pri tej stvari res ni kriv. Saša je posmrknil in začel odkopavati zemljo izpod razkrečenih nog Gorčakova.
Pozno zvečer sta dečka drhtela od utrujenosti in komaj nosila žlico do ust. Potem sta zaspala tako trdno, da bi ju niti strel ne prebudil.
Gorčakov je vrgel dračja na ogenj, še malo posedel pred šotorom, nato pa vstal in potiho zavil k reki. V mesečini si je ogledal nekdanjo obalo Donjca. »Vse v redu«, je rekel in se vrnil v šotor.
Tretji dan sta bila Kolja In Saš* do smrti utrujena. Izkopali so že tretji jarek čolna pa še niso našli.
»Saj ga sploh ne bomo odkopali,- je - solzami v očeh rekel Kolja -Ali bomo vse to prekopali?« Pokazal je na velik nasip ki se je vlekel od hriba do ožgane bukve
»Moramo ga najti!« je skozi zobe stisnil Saša.
-Nehajmo,- je pošepeta; Kolje
-Dokler ga ne najdem - Saš~ se je zravnal. -Dokler ga ne najdem se ne eanem od .tu!«
»Prav imaš, Saša;- ga je podprl Gorčakov. »Le vsak drugi dan bomo morali počivati. Ce bomo tako delali, nas bo kmalu konec«
»Jaz sploh nisem utrujen,«: ir odkimal Saša.
Pozn<. zvečer je S.sševt rovnica zadela ob
les.
»Čoln!« je kr'knil in odluščil kos ilovio«.