/
Leto LXV1I., št 37
Ljubljana, četrtek 15. februarja I934
1
Cena Din L-
isoajti vsa* dao popoldne, Lzvzemai oeOelie id praznike. — Inserati do 30 petit crst a L)iD 2.-. do HM> vrst d Did 2JiO. od LOd jo 3o0 vrst d Din 3.-. večji inserati petit Trsta Din 4.- Popust po dogovoru mseratni davek posebej — >S1ovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVNlftTVO LJUBLJANA, finali jeva olica it. 6 Telefon St. 3122, 312?. 3124, 3125 ts 312*
Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st 8 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St 26 — CEL*JE: celjsko urear.!*tvo Stros3mayerjeva ulica 1. telefoo tt 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St 190 — JFSENT^E. Ob kolodvoru lflt,
Račun pn postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st 10.351.
cclalistov na
Dočlin so vladne čete v teku včerajšnjega dne pregnale socialiste iz i z novimi oddelki cd zunaj, zavzeli vse izgubljene postojanke in proi
platza, kjer se vrše ljuti boji
Poročilo očividca
Dunaj, 15. februarja, r. Socialistični revolucionarni odpor traja danes -že četrti dan, a poleg vseh naporov in uspehov, ki so jih imele vladne čete, doslej Se m uspelo, da bi ga docela zatrli. V delavskih predmestjih Dunaja ter v raznih industrijskih kratili v provinci se še vedno vodijo ogorčene borbe. Tod je vlada koncentrirala močne oddelke vojske, policije in pomožnih čet i raznih bojnih organizacij, ki se poslužujejo topništva, min. metalcev min in plinskih bomb. Čeravno vladne čete nastopalo s skrajno brezobzirnostjo, se uporniki trdovratno branijo in kažejo nenavadno odločnost in junaštvo. Vladne čete zaradi tega napredujejo zelo počasi in morajo vsako ped plačati s težkimi žrtvami.
Vlsda skuša na vse načine vpliva- i ti na prebivalstvo, zlasti na delavstvo, da bi opustilo nadaljuj odpor. Včeraj so po radiju ponovno apelirali na ženske. Daj vplivajo na svoje može, sinove in brate, da odložik> orožje in ne slede več hu»skačem. Zdi pa se, da so ti pozivi fmeli docela nasproten usnen. Vcera? so se namreč na dunajskih harf* adah pola vile ženske, ki so zla-Sri ori bo»ih v Floridsdorfu pokazale veliko kma«tvo. Zvečer so govorili po radfti podkanceiar Fey, državni nod- i ta&tft Karwfnsky In dunateki policij-
ski ravnatelj, ki so dokazovali, da je vlada na vsej črti zmagala ter da je odpor socialistov že zlomljen. Malo pred polnočjo je govoril na to še kancelar dr. Dollfuss, ki je za božjo voljo pozival delavstvo, naj opusti nadaljno borbo. Obthibij je pardon vsem, ki do danes opoldne položijo orožje in se javijo oblastem.
Na glave glavnih voditeljev upornikov je vlad razpisala visoke nagrade po 500 do 5000 šilingov. Tudi na razne druge načme skuša vlada demoralizirati uporniške vrste, ki pa se povsod drže skrajno odločno. Kakor se je seda i izvedelo, vodi upornike soclalnode-mokratsk? noslanec dr. Peutsch, o katerem se je sprva trdilo, da je pobegnil v inozemstvo.
Dosedanje borbe so zahtevale ogromne materijalne in človeške žrtve. Po splošni sodbi je samo na Dunaju okrog 1000 mrtvih in več tisoč ranjenih. Materijama škoda gre v miHjone. ker so v razvalinah cela predmestja, mnogj železniški mostovi in drugi objekti.
V svrho kritja škode je vlada včeraj sklenila zaplembo premoženja socialno demokratske stranke in vseh njenih zavodov, ustanov pa tudi privatnega premoženja socialno demokratskih voditeljev.
Velika stanovanjska kolonija Marxhoi, ki je seda
v razvalinah
Novi fesp v
t
Dunaj, 15. februarja. Položaj od devetih dopoldne kaže, da revolucionarni pokret na Dunaju niti najmanj ne pojema. Uporniki so v teku noči znova prodrli proti središču mesta in so prišli celo že v bližino Schvvarze-nbergplatm, Bennwegkaserne, ki je samo 4 postajališča oddaljena od Sclnvarzenbergplatza, so vso noč obstreljevali iz sosednih občinskih hiš. Proti polnoči je prišlo do novih spopadov tudi v Dunajskem Novem mestu, kamor so odposlali vojaška ojačenja. Ob južni železnici, zlasti pri Meidlingu in pri Maria Enzersdorfu se opaža novo gibanje socialistov. Tam se vrši obstreljevanje s topovi. Pri >IarLt Enzersdorfu so socialisti odstranili tračnice na progi, tako da je vsak promet nemogoč. Prodaja inozemf4dh listov jc do 19. februarja prepovedana.
V Laabergu in Semmeringu se vrši ogorčena borba in je vojaštvo po topniški pripravi ponovno jurišalo postojanke socialistov, ki pa ne popuŠrajo. Tudi proti Kagranu je bilo odposlano vojaštvo, ker nudijo tam socialisti še vedno ogorčen odpor.
Pri dunajskih deželnih sodiščih I in IT se je danes zopet sestal preki sod. Pr deželnem sodišču I je obtoženih 10 Schutzbundovcev. pri deželnem Sodišču D pa 60.
Danaj, 15. februarja. AA. Domav? se, da so se vladne čete nonoffi umakni le s postojank, ki so jih bile zavzele, ker
razpolagajo z majhnim številom zuo pri Taku je jo pomoči. Boji se še zmerom nadaljujejo.
V Lassaiehofu v 20. okraju se je utrdilo okoli 2000 Schutzbundovcev. V Floridsdorfu se boji še zmerom nadaljujejo. S Kaisermlihle bombardira 6 havbic Goethehof v Floridsdorfu. Doznava se, da se je na nasipih okoM severne postaje znova zbralo 2000 oboroženih Schutzbundovcev. Boji se nadaljujejo tudi v 10. okraju (Modfing), v 11. (Simme-ring), v 16. (Ottakring) in v 17. (Dorn-birn).
V tretjem okraju, ki je blizu samega središča mesta, se doznava, da so nasprotniki vlade začeli streljati na tamkajšnje vojašnice. Pri St Gabrielu blizu Modlinga so vladne čete postavile baterije proti Laverbergu, kjer so se uporniki utrdili.
Dunaj, 15. februarja, d. Uradno si-
tuacijsko poročilo pravi, da boji za FIo-ridsdorf še vedno trajajo, vendar pa vladsie čete napredujejo. V vseh občinskih zgradbah so bile izvršene hišne preiskave in so državni organi zaplenili štiri stročnice, 170 pušk in večje ko-:č:ne bomb in drugega streliva. V XII. okraju so orgajii državne eksektutive zaplenili 3000 ročnih granat, izredno mnogo pušk in drugega orožja ter 11 ?aJx>iev razstre^a. Več?! bon se vršijo ~e v XIX in XV. okraiu, kier so zaplenili več strojuic z naboji dum-dum.
Dunaj, 15. februarja, g. Od novinarja, ki je smei na podlagi uradne legitimacije prehoditi vse blokirano ozemlje na Dunaju, je prejel vaš dopisnik naslednje situaciisko poročilo:
Vsi znaki kažejo, da so začeli strašni boji, ki divjajo že tri dni po dunajskih predmestjih, končno vendarle pojemat1.. Delavstvo in tudi organi državne eksekutive kažejo znake izčrpanosti toda kljub temu je v današnji noči treba računati še z novimi boji Dasi so borbe za posamezne večje komplekse, kakor na primer za Kari Marxhof in Lasallehof končane in odločene v korist vladnih sil, bo vendar treba še v obsežnih predelih izvesti velika čiščenja Opoldanski obhod po teh okrajih je pokazal, da je zgrajena cela vrsta barikad in da je za obrambo teb barikad pripravljenih znatno število članov Schutzbunda. V teh mestnih delih stanuje večinoma Jelav-stvo m tukaj sta tudi Liebknechthof in Fuchsenfeldhof, dve ogromni mestni stanovanjski stavbi z nad 1000 strankami Policija je skušala ponoči izprazniti te zabarikadirane mestne dele, toda v temi je padala nanja iz hišnih vrat. oken in s streh toča krogel, tako da se je morala kontno umakniti.
Mnogo sfcrbi povzroči vladnim četam ozemlje med Floridsdorfom in Stadlauom, kjer se je ob nasipu severne železnice zakopalo okoli 2000 članov Schutzbunda. ki so dobro oboroženi s strojnicami Popoldne so bili na Bisamberg odrejeni oddelki topništva, ki bodo podpirali pehotni napad na te postojanke Schutzbunda.
Nemški listi napadajo Dollfussa
Berlin, 15. februarja, r- Vm nemški UsLi «.a«:Laša.io, da je treba sprejeti uradna poročala aj.i>iriiake vlade o položaju v Avstriji b skrajno rcizervo, ker ie preuranjeno govoriti o tem. da je Doilfiesova vlada že do-spodar položaja. Delavci uipomo vzdržuj evo svoje položaje. V ostalem nemški tisk ostro napada dr. DoUfussa. da je on ^Lavni krivic bratomornega boia v Avstriji. >Frank-furter Zeutuaui^ pou-darja, da bo dr. Doll-flues kmalu sani 6u*Ul v«a breanena avoie posrresštne politike. >Kč>ln*r Z^eitune« piše, da Dollfuss ž« danes nima vf«c besede ▼ Avstriji Ln je samo še član vlade dr.vgetza razreda. Hotel fe preprečiti pravi nemški nacionalizem, pa ?? ustvaril avstrijski fašizem.
dole do nadaljnjega zaprte
Dunaj, 15. februarja, r. Dočim je bila včeraj odrejena zapora sol samo za danes, je vlada danes Izdala odlok, da ostanejo šole zaprte do nadaljnega.
Dunajskega župana dr. Seitza je zadela kap
Berlin. 15. febr. r. Berlinski listi poročajo, da je dunajskega župana dr. Seitza v zaporu zadela kap. Dunajska v&ada ie sinoči to vest v radiju demantirala, toda berlinski listi jo rudi danes vzdiržujedo in se sklicujejo na docela avtentične informacije ter meniio, da skuša avstrijska vlada prikriti smrt dr. Seštza boječ se, da bi mogla ta vest še povećati odpornost delavstva
Pod pritiskom Italije?
Praga,    15.   februarja,   r. Državljanska
vojna v Avstriji je irzvaia raziimljivo ve" liko zanimanje poHtičnih krogov v čeŠfco-siovaški, ki z napetostjo zasledujejo razvoj dogodScov. Ves če^koslova-ški tisk se oh&rno btfvi z avstrijsko revolucijo ter spremlja dogodke z obširnimi komentarja. fPravo Lidu«, glasio čsd. socialne demokracije, piSe o dogc<ikih na Dunaiu med drugim:
»To. o čemer se je že dolgo pisalo in govorilo, je postalo sedaj dejstvo. Avstrijski fašizem se je d vrinil v vsej državi na juriš proti avstrijska socialni demokraciji. Izgled« pa. da »e to ni zgodilo po lastnem preudarku, ker je znano, da so od juga sem že dolgo irtrjevali Doififu&sa v prepriča-rtju, da mora, če hoče računati na nadaljnjo podporo, doma čim prej obračunati z avstirijskirm marksiisti. Starhemberg, DoH-fuss, Fev in drugi vodilni rea-kcionarci so poslušali te nasvete južnega seseda in so segli po nasi-bju, da bi zrušili avstrijsko socialno demokratsko straruloo. Iskanje orožja je bil samo izgovor. To, kar se je dogajalo zadnje dni v AvstrijM, je bila dobro premišljena provokacija delavstva, dobro premišljena akcija proti soeialnodemo-kratski stranki, ki kljub težkim pritoJcam, v katerih je živela, ni »skala konfliktov, marveč se jim skrbno izogibala. Bila j« celo pripravljena aktivno ^odedov^fri pri re~ sevanju ternvnrca not'anjerolitičnega položaja, nastalega zaradi borbe Doiliuaaove-
ga režima proti narodnim socialistom, in to na način, ki bi bil sprejemljiv i za dr. Dollfussa i za socialne demokrate Toda avstrijska vlada je na vsak tak poizkus odgovorila s pojačanim preganjanjem, kar ie v delavskih krogih utrdilo prepričanje, da hoče vlada za vsako ceno uničiti njegove pridobitve in razgnati stranko. Na primeru v Nemčiji je avstrijsko delavstvo videlo, kaj se pravi brez borbe zapustiti postojanke, in je tako bilo naravnost pri6;ljeno seči po najskrajnejšem sredstvu v borbi proti heimwehrovski reakciji. Ko se jc spustilo v borbo z orožjem, se jc dobro zavedalo tudi vseh posleaVc. Eno je gotovo: Nihče še ne more predvideti, k-jkš:n bo končni izid te borne ki se je priOela v trenutku, ko so začele pokati rx> dunajskih ulicah pušfke in granate. Avstrijsko delavstvo je pripravljeno na žrtve in i', to ij. ii že dokumentiralo z izgubo stotin svojih najboljših. V Avstriji je bilo delavstvo element, ki je resnično in iskreno b rinil avstrijsko neodvisnost, element, ki ie vedno na braniku parlament.ar;.zma '.n demokracije.
Dejstvo, da je dosegel napad na roca!" no demokracijo v Avstriji svojo kulminacijo kmalu po tem, ko sta se ?^sta:a Doll-Fuss in Suvich, in takoj nato, ko se je dr. Dollfuss vrnil s sestanka z Gombdsem, k3 že   da gre v vsej tej akciji za dobro prt tehtan načrt. To potrjujejo rudi izjave pod-kancelarja Fevja, ki je že v nedeljo dor* dne napovedal  da bo ponedeljek odločilen dan. Dogodki v Avstriji morajo zaradi tega še prav posebej zbuditi    vest vse Evrope.
»Narodna Politika« objavlja dalj>! uvod nik, t katerem pravi med drugim: Dogodk v Linzu so biJi samo zadnji povod 7.-1 c--plozijo nagomilanih  energij.  Borbo, k: sedaj vodi v Avstriji, bo dobd oni. ki bo imd za seboj oboroženo državno silo, a to so zasedaj gg. Dollfuss, Fev in Heirnvtl'r. Toda.  kaj bo sied;k) tej zmagi? A' Heimwehir v svojem zma^.sVivju   pu^t I* Dollfussa na njegovem sedanjem položaju? Več  ko verjetno je, da So Hciirpvehr po
zrnati na-d socialisti n-ijprcj ;ikvn<brala Dollfussa samega. Kai bo v tem primare
>tor'!a Italija' M isaoHniJu bo brca dvoma zelo imponiralo, ako avstrijska vlada zdoma* socialno demokracijo. Toda poleg so" c'alne de^c-Vracie je dure* v Avstriji enfl-ko mo>*4in tudi r-'t'erizcm, ki sigu*n«» ne bo zamudil prilike, ki mu jo nudi sedanja dr-žavijansfei vojna, di č;m orej :n f*m lažje 7ma<!fl kljukast4 kri/ nad obema taboroma. V ostalem ic zr.ono, da « ie hotel Dolrfi??« že sam spo-a,?timet - hit-lerjevci. Naravno pa je. ds bo treba prej resiti vpn:>anje unooV Avstrije med Ncin JHjo in Italijo. Na avs-t-• is.kem vr*-.'-' M" se namreč rudo križ«'i 1 interes obeh diktatorjev, rimskcia hi berlm^kegfl. Pa tudi frar.c.-aski vlada se zelo zanima z<i «v-stritsko vprašanje, bolj kakor pa je Rimu in Br':nu vieč, Tudi u O:eškoskv\-aško ie • '\*;rri i^l.o vrr^r^anje neizmerne vaJmo^tš. Zaenkrat moramo mimo počakat1 in hud no paziti v»« dotlej, dokler se ne bo p>>ka ▼•»'o. kdo ie nravi rjo^podar Avstrije: Dofl-f':tr-. Fev'. Me-:m>*'ehr ali ^Titler.
Rim. 15. februarja. AA. Agencija Štefani poroča: Današnji jutranjiki prinašajo prve komentarje o dogodkih ? AntrijL Tmo piše »Messa^gcro« med drutiim, da ste mo ža kakršna ^ta Dolifuss ir. Fey, Id sta odločena za vsako ceno braniti državi,mski red in načelo nacionalne država nrot1 su'hver ?ivnim grožnjam, vredna pohvale vseh tistih, ki  nosijo sami vladavinsko odgovornost ln imajo dolžnost, da v trenutku ne varnosti  tešijo državo. AvstrijsVa soda1 demokracija je dovedla A\-strij(^   na ra propadi, in odgovor na rdeče izrivanj * ™ morjel biti drugačen kakor tak, kakKv sta odločno in mo^ko dala Dollfuss in Fev List pravi,   da ie zelo žalosten   popled na prizorišče žrtev in razvalin,   ki jih ima ua
H rdeča blaznost, toda neomajno izvaja nje zakonov s strani avstrijskih voditeljev jamči za neuspeli slehernega noveca revoJu cionarne^a nosku-sa in kaže voljo državo da rešijo republiko.
iS
-M
pripravlja ¥pai ¥ Avstrijo?
Veliko vznemirjenje v dianajskm vlad-ili krogih zaradi priprav avstrijskih hitle^jevcev v Ncs^čiji — Nenadni odhod nemškega vojaškega atašeja
Dunaj, 15. februarja, r. Ogromno senzacijo v vsej javnosti je izzvala vest, da je vojaški ataše nemškega poslaništva na Dunaju danes dopoldne ob 10. z letalom nenadoma odpotoval v Berlin. V tukajšnjih krogih spravljajo to v zvezo s pripravami takozvane avstrijske legije v Nemčiji, ki jo tvorijo iz Avstrije pobegli hitlerjevci. Legija je kljub demantijem nemške vlade že dva dni v polni vojni opremi zbrana na avstrijski meji na Bavarskem in se pripravlja na oborožen vpad v Avstrijo, da bi izkoristila položaj in v trenutku, ko bosta oba bojujoča se tabora že utrujena, udarila na Dunaj in se polastila oblasti. V avstrijskih vladnih krogih so te vesti izzvale silno vznemirjenje, ker je vlada zaradi opasne situacije na Dunaju odpoklicaJa vse čete, ki so doslej stražile bavarsko mejo, tako da je meja skoraj popolnoma nezaščitena. Če >i prišlo do vpada avstrijske legije, bi bila situacija za vlado izgubljena.
za katerega se vrše ljuti boji
Strta )
»SLOVENSKI NAROD«, đne 15. februarja 1&34
tev 37
Seja banovinskega sveta
Danes se je nadaljevala debata o uredbi o občinskih
uslužbencih
Ljubljana, 15. februarja.
Na včerajšnji popoldanski seji je banovinski svet nadaljeval podrobno razpravo o uredbi o občinskih uslužbencih, ki je trajala do 19. O vseh poglavjih se je razvila živahna debata, v kateri so se oglasili k besedi skoraj vsi ftlani banovinskega sveta.
B. s. Babnlk je predlagal, naj se napram osnutku uredbe o občinskih uslužbencih zviša mesečna osnovna plača uradnikom z nepopolno in popolno srednješolsko izobrazbo za Din 200. B. s. notar Zevnlk je pa predlagal, naj se zvl&a uradnikom vseh kategorij plača za 200 Din. G. ban je bil voljan pristati na povisek za L kategorijo (nepopolna srednješolska izobrazba) za 200 Din, za TL kategorijo (popolna srednješolska izobrazba) za 150 Din in za III. kategorijo (fakultetna izobrazba) za 100 Din, pa je bil sprejet prvotni uradni osnutek, ki pa Je bil usvoiil tudi odsek.
Davi ob 9. se je seja banovinskega sveta nadaljevala. Pred prehodom na dnevni red Je b. s. dr. Ober»nel predlagal, da bi se iz rednega proračuna votiralo 200 000 Din za bratovske skladnice. ne pa da bi se ta znesek vzel iz bednostnega fonda. Ban dr. Maru«« Je na referentova izvajanja omenil, da je ta predlog gotovo prav upravičen m Je predlagal barskemu svetu, na i ga sprejme. B. s. g Tavčar se je pridružil izvalanlem dr. Obersnel* ter podčrtal, da mora iti ta vsota v breme proračuna samega ki se mu naj zvijajo posamezne postavke. Predlog Je bil skoraj soglasno »prelet.
Banovinski svet je prešel pot^m na dnevni red ln se je pričela podrobna raz-
Brezposelnost v dravski banovini
Ljubljana. 14 februarja. Borza dela v Ljubljani je ravnokar dokončala letni pregled stanja brezposelnosti ▼ dravski banovini za L 1933. Pregled izkazuje, da sta bila ob zaključku leta v evidenci Borze dela 4702 nezaposlena, od teqa 3S35 moških in 867 žensk Borza dela ki posluje razen v Ljubljani tudi v Mariboru. Celju in Murski Soboti, je v preteklem letu izplačala nič manj kot 1J30 158 Din in to 14 223 brezposelnim. Od tega odpade na redne podpore 1.010.366 Din. na potne 13.453 Din. na izredne pa 313 336 Din. Največ redne pod-
?ore jc borza izplačala v Liubljani. kjer je 104 nezaposlenih prejelo 572534 Din, na Maribor odpade 271.322 Din. na Celje 161.96fl Din na Mursko Soboto pa 4542 Dm Delo je iskalo skupno 20.253 delavcev, od toga 17.676 moških in fcv577 žensk in sicer izkazujejo posamezne podružnice: Ljubljana 10.609 (8015 m., 25*>4 ž.), Maribor 5oo5 (4194 2tj71), Celje 41V3 (3363. boO), Murska Sobota 5586 (3104, 24b2).
Delo je bilo ponujeno za 11.234 delavcev in sicer v Ljubljani 2047, v Mariboru 2501. v Celju 1990, v Murski Soboti 4o9o. Borza dela je v svrho namestitve posredovala v 9691 primerih (Ljubljana 13W, Maribor 2008, Celje 1718, Murska Sobota 45/5). Med letom je dobilo zaposlenje oziroma je bilo črtanih iz evidence Borze dela 11.860 delavcev, od toga 8557 moških in 3303 zen-ake. Na posamezne podružnice odpade na Ljubljano 6079, na Maribor 3323. na Celje 149J. na Mursko Soboto 968, tako. da je 31 decembra ostalo v evidenci v Ljubljani se 3140 nezaposlenih (2483 m. 657 2.). v Mariboru 534 (374, 160), v Celju 9S3 (939. 46) v Murski Soboti 43 (39. 4). kar znaša skupno 4702 nezaposlena.__
Tramvaj v Višnji gori
Višnja gora. 14. februarja.
Meščani viienjskega mesta pač niso pričakovali tako veselega dogodka, kot so Jim ga nepričakovano pripravili podeželski kurenti iz okolice. Lepo je sijalo solnce na pustni torek in se baš pripravljalo da zapusti to solzno dolino sem. ko se ti pojavi pri vhodu v mesto čudna procesija. Začudeni si manejo Višnjani oči in ne morejo verjeti: v Vi njo goro se počasi pomika pravi, lepo pisani tramvaj, tako čudovito poslikan, da ga ne najdeš v vseh evropskih velemestih Počasi se premika po strmem klancu in harmonika cvili nekje v njegovi prostorni notranjosti, pa pustne seme po-kazujejo neme obraze iz trat ivajskega voza. Lahko si mislimo, kakšno veselje je zavladalo po mestu Vse je drk na glavno ulico, da si ogleda novo in prepotrebno vozilOi ki ga že spremlja mestna mladina z navdušenim kričanjem: živio tramvaji Vrh klanca pri samem vhodu v mesto se tramvaj v elegantnem zamahu ustavi Sprevodnik oznani prvo postajo: hotel Metropol. Otroci skačejo okoli voza. ogledujejo napise na P jem (otvoritev tramvajske proge v Višnji gori), dame ploskajo in tramvaj se počasi pomakne do naslxlnje postaje pri glavni poiti, nato do magistrata ter krene po srečno zaključeni poizkusni vožnji k remizi, ki je začasno urejena na glavnem trgu pred vodovodno centralo kar na snegu.
Pa so ti podeželski kurenti res prebrisane glave. >Ja vprašanje otrok, kdo bo tramvaj vozil, ko je elektrika tako draga, ti odgovarjajo nemo, da bo to opravil že polž, ki je doslej leno zdel v svojem letovišču, ker je pač dandanašnji tudi konjska vprega draga, z oslovsko se pa ne pride daleč. _      Tramvaj, ki ponosno nosi štev. 1 Ln
staroslavni grb viienjskega mesta — polia. so torej molčeče pustne seme zapeljale v remizo Vse viaenjsko prebivalstvo sedaj radovedno čaka, kaj bo. Kar se ti kurenti nenadoma skobacajo na voz, ki jih ze pripravljen čaka in v galopu odjadrajo iz mesta, kakor bi jim bili sami ata Žužamaža s četo vragov za petami Tako so oddrveli, krohotaje sc na vse grlo, da jim visenjski zastopniki Jc zakuriti niso mogli, ko je postalo tako mrzlo ob somčnem zatonu.
Na pustni torek je torej bilo smeha In zabave v na*em dolenjskem kotu Ze sama vožnja pisanoga tramvaja po dolenjski cesti ie bila prepolna veselih dogodbic, duha-vitih zafrkacij Prebrisani člani pustne odprava v Višnjo goro (ki so bili najbrfe Sti-čanje ali Ivanjčanje ako niao bili kakovi Hrvatje), ki so si domislili veselo šalo. so bili med potjo in po vseh krajih veselo sprejeti, flasti pa ob povratku, ko so prinesli cela uiess in cele butice nazaj. Tramvaj štev. ! pa. ki naj bi po mnenju podtielanov služil mestu v domače in tujskoprometne namene, je nehote polag svoje Ipieaste pta« prinesel Vianjanom  tudi   noko dobroto:
I prava o X. poglavju osnutka uredba o ob-' činskih uslužbencih, to J« o pokojninah. Najprej se Je oglasil k besedi dr. Obersnel, ki je proti novemu načinu pokojninskega zavarovanja, ki po njegovem mnenju ni dobro, ker ee cepi uradnistvo, katerega del bo zavarovan pri Pokojninskem zavodu, drugI del pa pri samostojnem pokojninskem fondu občinskih uslužbencev. Ni samo proti cepljenju, temveč tudi proti ustroju in načinu pokojninskega zavarovanja, kakor ga predvideva osnutek. Zato bo glasoval proti.
Đ. s. dr. Koder ie navaial. da zakon o občinah predpisuje uptanovfrsv samostojnega pokojninskega fonda in ie mnenia. da |e za občinske u*>l'ižbence sotovo bol *?. fri imar lastno pokojninsko organizacijo, sa« Je Pokoin'nski af*rr*>d ▼ prvi vrsti ?iam »nim.  privatnim nanr^mi'em.
Ban dr. Marnčič Je reagiral na irvaia-ia<riia obeh banskih sv^ntVov ter podčrtal, da ie sicer raziiml;ivo. rta ie Pokofn'n^V^tmM zavodu mn(vn le**»Če na t^m. d s obrt ril *-«>*n del fjvolih ravarov^ne-^v. toda zakon o ob^nah ne drevju ie dmee solucije.
B. a. e. Babnik je irTazH DoisT^m. da bi navi     nafr'n     r*r>ko'mn*k»*TJi       zfl v.i t-ov:»t> \*
utegnil nekoliko pr *ob r »m em iti občine. B. a. ff. Orehefc ie stavil k fcl 77. dodatne ore^Vx?e. ki ?*) bili na  odklonieni.
Banski svet i*» natn rarmotrival srni-r*k uredbe o obfffnffcm naJuBhsilcHl od točke do točke, prav tako t idi rv«vila<?ane Anrp»mpmhp k (VVIllkVu. K debnti *e je o^la^'l^   vpetih   ty°r»*šU i h   sv :*fcn i Vov Rar.nra-
vs le trajala vse dopoldne in ae še nada-
liuve-
spodrinil je iz višenjskega litja in bitja bajni, mitični pojav, ki je prizadejal meščanstvu že toliko gorja in težav, namreč — polža in se sam postavil na njegovo mesto.
Viškim občanom v vednost
Vič, 15. februarja.
Viske občane obveščamo, da je občinski odbor na inicijativo podpisane organizacije odpravil občinski kuluk za tekoče leto. Da pa bo mogoče izkoristiti vse postavke proračuna in da ne bo treba prihodnje leto znova uvesti te malo simpatične davščine, pozivamo vse članstvo, kakor tudi ostale občane, da še v tekočem letu sigurno poravnajo vse dosedanje zaostanke na kuluku. Kdor ne bi zmogel takojšnjega p'acila. naj zaprosi v občinskem uradu, da se mu dovoli plačilo v obrokih.
Dalje opozarjamo zlasti revne ta manj premožne občane, da se v potrebi poslužujejo zelo koristne občinske zdravstvene ustanove, ki jo tvorijo občinski nameščenec zdravnik g. dr. Kane ln babici gg. Jezer-šek ln Prinčič. Slednjima plačuje občina redne mesečne prispevke za ev. pomoč pri revnih občanih G- dr. Kane, ki je nameščen kot občinski zdravnik s stalno mesečno plačo, Je kot tak dolžan nuditi zdravniško pomoč revnim občanom brezplačno, občanom, ki plačujejo manj nego 1000 Din davščine, pa po znižani tarifi Četudi je ta zdravstvena ustanova za občino precej draga, je neprecenlilve socialne vrednosti, le posluževati se Je Je treba.
Glede podpore Sok. društvu v znesku 19 000 Din se čujejo od izvestnih strani nepovoljne opazke Kdor hoče pošteno ln objektivno presojati delo Sokola, bo brez pri držka priznal, da je to podpora, ki je na menjena društvu za letošnjo petlndvajset-letnico, brez dvoma zelo skromna Uvidevni občani se ob tej podpori ne bodo obregnili, kakor tega niso storili pred leti. ko je občina votirala gasilnemu društvu celo 100.000 Din. Poklicnim nergačem pa seveda ne bo nikdar ustreženo Dokler druži Sokol v svoji organizaciji preko 800 občanov in vzgaja dnevno in redno preko 400 naših otrok v zdrave krepke dobre, zavedne in nscijonalne Jugoslovene. toiik~ časa mu ni mogoče odrekati upravičenost i do javne podpore.
Preds. obč. org. JNS Vlfc.
Rdeči križ v Dobavi
OoOova, 9. februarja. Občinski odbor Rdečsaa krita v Do bo v l je Imel v nedeljo IS. Januarja v okusno okrašeni gledališki dvorani. ? kateri ima društvo rea umetniško lep in obširen oder, svojo 2. redno skupščino ob lepi udeležbi članstva. Na skupščini bo bili navzoči tudi zastopniki obč. odbora Rdečega kiža iz Zakota, zastopniki županstva De bova, zastopniki tukajšnjega Sokola te zastopniki tukajšnjih gasilskih čet Po izčrpnih in stv&rnih poročilih društvenih funkcionarjev ko po poročila pomladka ln čitan jn poslanice glavnega o-i bora, ki Jo je prečita! predsednik podmladka šolski upravitelj g. Kokot je bila dana odboru po predsedniku nadzornega odbora g. dr. Cir-manu raireenica a posebno laskavo pohvalo društveni blagajni čarki. Za predsednika obč odbora Je bil ponovno Izvoljen g. Ciril Prestor, za 1 podpredsednika ln predsednika podmladka g. Ljud. Kcflcot, za 2. podpredsednika g. Fr. Poporišič, za tajnika g. Grbec, za blagajn, ga. Jela Prestor, za odbornike in odborniee pa gg. In gge. Kra-mer, Cetm, dr. Cirman, Gačnik, Antolovič. Gnoec. Jelnikar ln Zupančič. V nad-zorni odbor pa gg. Antotovič lv.t župnik Logar
Josip, Bogovič Al.  ko Tomaži*.
Na Svečnico pa je priredil dramatični odtek društva Rdečega križa iepo narodno Ietto »Revček Andrejčekc pod skrbelm vodstvom g. režiserja Grbca. Lepo podana igra in številen obisk je prineslo društvu zo:>et lep uspeh na kulturnem polju. Člani dramatičnega odseka igralci so podati vse vloge tako lepo in dovršeno, ta bi lahko podali to igro na vsakem večjom in mestnem gledališkem odru. Pričakovati Je od našega dramatičnega odseka še veliko lepih kulturnih prireditev, s katerimi s) diuštvo pridobiva sredstva za humani cel društvenega poslanstva, s tem pa vzgaja svoje člane v dobre državljane in agdne delavce xa idejo Rdečega križa. Dolžnost vseh javnih funkcionarjev v Dobovi. pa tudi vseh drugih državnih uslužb«ncev. kakor tudi vseb občanov je, da delu dru štva slede, da tudi vsa ostala društva upoštevajo prireditve Rdečega križa Ker Je po novem zakonu postala organizac'ja Rdečega križa najvažnejša državna *iuma na organizacija. Je državljanska dolžnost nas vseh. da delamo za idejo Rdečega križa vedno ln povsod.
SAMO 6E DANES
največji trikfilm sedanjosti Po zamisli EDO A K VVALLACA
KING KONG
Elitni kino MATICA
Telefon 21-24 Predprodaja vstopnic od 11.-^13. Predstave ob 4., 7>4 in 9% uri
NOV ZVOČNI ŽURNAL in nova šala MICKI MIŠKA
Posledice pustnega veseljačenja
Ljubljana, 15. februarja. Pustni torek je marsikomu zmešal glavo Kdor je le utegnit   in je imel še nekoliko cvenka pod prsti se je zabaval z maškara mi. Tako so tudi Lojze, dva Janeza in Mirko iz Zg. Šiške popivali po gostilnah, končno jih je pa zaneslo v fCoseze   Tam so v gostilni naleteli na družbo Draveljčanov, a katerimi so imeli te star račun.   Junaki iz Zg. §i ke so prvi zapustili gostilno in poča kali v temi na Draveljčane Komaj so ti za vili okoli ogla. ie so se Šiškarji zapodili vanje Posebno korajžen je bil Lojze, ki je t nožem v roki   skočil   na najbližjega in ga precej močno oklal v hrbet. Ostalo pa ni aa mo pri nožu,   padli so tudi streli, ki pa k sreči niso zahtevali nobene žrtve,   le nas Lojze je imel dvakrat prestreljen suknjič in hlače.   Vročekrvneži se bodo morali zago variati pred sodiščem.
Iz Celja
Smrt čevljarskega mojstra v Savi
LJubljana. 15. februarja. Čevljarskega mojstra Josipa Breekvarja. ki Je stanoval v FUgnerjevi ulici št. 10, so pogrešal! že več dni. Kakor mnogi drugp čevljarji se Je tudi on težko boril za obstanek, v težki krizi se mu je pa pridni* žila še nesreča, da mu je začel pešati vid te od L 1916 je stanoval v Ftlgnerjevi ulici, kjer je Izvrševal tudi svojo obrt, a sadnje čase ni več mogel plačevati artanarine ln nedavno so mu stanovanje m lokal odpovedali.
Te dni je bil Breskvar deložiran. Vse svoje Imetje, obstoječe Is šivalnega stroja, nekaj orodja. 150 parov čevljarskih kopit m dveh starih omar. je prepellal k svojemu znancu, čevllarju Jerneju Perdanu na Vidovdan*ki cesti 22.
Nekaj dni so. kot rečeno, mojstra pcrrre-Sali. še v torek je prelel Perdan od nieg« pismo, ki je bilo datirano s 13. ter oddano na poeti I v Ljubljani V pismu ie Breskvar pHal. da na1 od i7ikupička nlecroveera iraet-ia Perdan izroči Breskverievi sestri Marin* Zaičevi, ki stanuje v Hranilniki tđici 6. 800 Din. a ostalo ai lahko obdr*1 sam. Seveda Perdan nI slutil, da gre Breskvar v smrt.
Včeraj mM 10. fen 11. uro na so iz Save med železniškem rr»ostom in ft^emovlm kopališčem ooteer^ll nems-neea ntopHenca ter o tem uAivrnstltl oro*^'*ko no^ta^o na Jezici V trtooHpnen so kmslu snosnaH po-greSaneea .To«'na BreskvsHa. katerero tru-rVo bo nrp»o«»iia^ v mrtv«.«nico na Jezico TTeotovni so. d* ie n*m>lienee i*1* m«lo čn«a ležal v w!1. meč^o ie tlNH df*al no £e^><nn!. >j» tnml« ni bf^o r*rms1H iv»h*nOi zt»pVov t»a«iHa in tor«i »•!© varW"e. da 1e Breskvar izvrfil ■smmvtftr. seveda na tudi ni izklmčeno da fp morda zaradi sla-be?a vida zašel v Savo in utonil O nlego-vi tragični smrti sta bila ebveAčena sestra in pa brat. ki stanuje na Rimski cesti.
Pokojni Josip Breskvar it bil rojen leta 1R62 v LjubHani kot sin Ttnaca tn Marije roj. Zalarleve. Bil 1e samec. ZSnan 1e bil kot agilen pobornik bivše sociaM«* stranka, v ffpintnem pa j« bU aelo simpatičan ln ljubezniv mol.
— c 0 iihiri sakonskrga dra^a ? stallSea bo oredaval unrv. prof. g. dr. Bo -is Zamik iz Zagreba v er^do 21. t. m. ob '20. na Ljudakem veejčilišftu v risalniei J j *ke  meščanske  šole   Zanimivo oredavani? bodo noiaenievale ekioptične slike.
—e Not *rnb. V sr^do 14. t. m. le umrla v Gab»riu (Laatni dom št. 2) pri Celju v #taro*ti M let za^bniea srde. Frančiška Paikova. Pocrkah bo v pfftek 16 t. m- ob 15. iz hiše žalosti na okoliško pokopali Sca.
—e Dva slalom tekmi pri Celfcki kofi V nedeljo 18 t. m. bo pri Oli*ki koč sla lom tekma as prven*lvo MZSP,   ki jo raz n-iauie Savinjska  podružnica  SPD  v Celin Tekmovanje se bo vršilo   do pravilniku J2SS. Stari  |e dovolien vsem verificiran in. Članom  MZSP   izven  konkurene*    pa feu<i» wsem  dneim  smučarjem.    V konkurrsnei rareiuKno  prvi   trifa časrma  darila    in di-olome; tudi prvak izven  konkurence prsi me  darilo  in  diplomo.    Vsak t3kmovaler (izvzeti so le neverificnranj^ se mora prijaviti •  predpieane savemo prijavnico Savinjski podružnici SpD v Cel i u do sobot«* t- m. ali pa t Cdljski koči pred žr^hn njem. Prijavnina znaia 10 Din, izvan kon kurence 20 Din. Žrebanje bo 18. L m- toč no ob 9 30 v Cel«ki koča. e*art točno ob 10 30. Obiavu  rezultatov    pol ure   no zaključku    tekme.    TekinovaJri prekrniariio proeo dvakrat Kdor pri prvem takti ne doseže določeneca časa, izpade iz nadaljuj 3-ea tekmovanja. V Celiski koči ie le omeie-no  število  ležišč,  zato  priporočamo udal?-ženerm. da prenočijo v Celiti    ali    pa se pripeliHo z  ju t ran Mm! vlaki. Kraj tekme le od 0*lia oddali«n dobro   polrtnico uro hoda. — Smučarski ki ib Celje priredi v nedelio  18-  t   m.   pri  Celieki  koči m-^d-klubske slalom  tekmo za dame. Pravieo Marta imalo dame. ki ao dopolnile 18. loto in eo članic* kakecn kVrtja. Tr-Vnrne se no pravilniku JZSS. Priiar'Vtina  10 Din za te-kmovalko. Prifavitj ee ie treba do 17. t. m   r>ri Smiteamkem klumi v Cel' ? (v. Edn Paidaseh) tli na na dan teVme ob 11. do-noldne v  Celfaki  koci.    Zre*»anie    bo ob 11.SO w Cellsfci koči.    Start  ^ Mmkn**n\ m * va prvs^i^ vo M7SP rvrJHV'2-no ob  15    Zmagovalka    prerme arebrnn oNkato in čn*#no diekvmo. dni^t wff»il,fc tekmovalka arebm  ki rbski znak   tn iinlo ma  tr#*fa  na  dirvlome  in  nraVt.'Rne dari 1«. OHiava reniMaiev in paawWWpai d«ril bo nb 18   t  dvorani  eri  »Zelenem travnika« v C'liu-    T-»kmov-»lke   n^^rmariio    r»rv-r. dvnVrat   T^-^^vrtlVa.   k;   pri   rv-nem i^cn ne J-'-*^f»^»»n časa. odpada iz na-
dalinieea wHTmovania.
Radio kotiček
LjublUna, 15. februarja. Drevi ob 19. h bo prof Jože Prezelj zopet pofovarjal i poslušalci ter odgovar* jal na njihove zelja in vprašanja. Ob 20. bomo imeli prenos iz Beograda. J utr: ob 11. bo v radiu šolska ura. in sicer bo predavala fO««a Grumova o zanimivem vprašanju »Kaj lahko otrok materi pomaga«. Zvečer ob 18.30 nam bo predaval dr. Sto-jan Bajič o alkoholu n kriminaliteti. Taka prodavanja so zlasti potrebna pri nas, saj vidimo, da terja alkoholizem vedno nove žrtve, da se podijo bolnice in iece. kjer fe vedno već žrtev pijančevanja. Temu bo sledita drugo, htdi S-roki javnosti namenjeno poučno predavanje Franca Lubeia. ki nam Jbo povedal, zakaj mora b4i vsak zaveden Jue-ostoven Sokol :-n zakaj je treba telovaditi. Ob 19.30 stopi pred nrkrofon dr. Rude** Andrejka. da nam da nekai prak-tvčn'h nasvetov gr'ede nedeMsk'h fz'etov Za zakr'uček bomo ^a pos^u§a!i prenos iz Varšave.
Debeli ljudje doseziio z vestno unora-bo naravne »Franz Josefoveoc p:renčice Izdatno iztrebljenje črevesja brez vsakega napora.
Naše Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Četrtek. 15 febr.: Karijera kanci Ista Vln-ciga. Red A.
Petek. 16. febr.: Zaprto.
Sobota. 17. febr.: Divji lovec. Gostujeta Vika Podgorska in Hinko NuCič iz Zagreba na korist UGI Izven.
Nedelja. 18. febr.: Ob 13. uri Charleveva tet«. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Ob 20. uri Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din.
Ponedeljek, 19. febr.: Zaprto.
Dramska prva&nja zagrebške drama g^. Vika Podgorska in režiser g. Hinko Nučič gostujeta v soboto v ljubljanski drami. Oba nastopita v Flnžgarjevein Divjem lovcu, ki ee uprizori v proslavo 15-letnice delovanja nase drame v sedanjem dramskem gledališču. Predstava bo izvrstno pripravljena, pevske vložke bodo peli nekateri člani našega opernega ansambla. Predstava je izven in je na korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev..
Ga. Marija Vera je dramatizirala Tavčarjevo Visoško kroniko. Z vso inten-ziovnostjo ae vrše v naši drami skušnje za uprizoritev tega dela. Krstna predstava bo l. marca ko bo praznovala velezaslužna in ugledna ga Marija Vera 25-letnico svojega umetniškega udejstvovanja.
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Četrtek. 15 febr - Mala Floramve. Gostuje g  Dubaju*  ited Četrtek
Petek 16 febr.: Ob 15 uri Brivec Sevilj-skL Dijaška predstava. Izven. Cene od 5 do 15 Din.
Sobota, 17 feor : Traviata. Red B.
Nedelja. 18 febr.: Ob 15 uri Pikova dama. Globoko znižane cene od 6 do 30 Din. Ob 20. uri Plea v Savo ju. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 19 febr.: Zaprto.
Iz Maribora
— Sre«ki cestni odbor za nale ceste. V zadnjem Čaeu e? je delo m ari bonskega eeet neca odbora poAp*>»ilo. Pozimi ie bilo delo sicer zelo ovirano,  vendar  pa eo dolavci tavorili kaMietif*  za .hkuvai.p* na banov n--»fci o*«ti Reka—Sv   Areh. pomladi pa bo *re*ki cestni odbor nadaljeval ludi zem*ll -*ka dela. Letošnji program obeesa srradnio ce«te do višine 800 m. naprej pa bo zura ii!a mari bonska rcT*e<tna oboina poasbno dovozno eeeto k  Pohorekemti domu in Man-bo rek i  koSi.  Ta  cvrta   bo  jeseni    ne veei oriliki  te  uporabljiva.  Odobravati   je treba tudi deiirtvo, da bodo v doHednsm rasu nadalpvali dela na oeeti Sv. Peter — Loiane        *o   »odiiišali  »a 1 km   ►! 'ako r.vane turške kapelica do poeeetnika Kota *a. Tako dobimo zvezo z že agrajeno ep&tn na Hum.
— Li tal ie pila. V !or*k popoldne ie bila Iftletna Malika F. na obieku pri nskl znanki na KoroAki reett. Po «lovet*j je mladenka v veži Iz neznanega vzroka :z-r>ila preceiSnjo kolifino lizola v samomorilnem namerni. Obnnano Maliko eo našli v milnih bol»?tnah. Reševalci eo k) prepe-liali v bolnišnico, kier so ji isprali žolo-doc in ji  tako rešili življenje.
— Cnvajle s« sleparskih delomržnežev. Prod dnevi je prišel k privatnemu vpoko-ranou Maljažu S- rv-znanec ter ae mu predstavil za Petovaria. naniiščenca pri motnem načetotvu Petovar ie vpraševal vpo-koienca o tem in onem t*r dejal, da ie strokovnjak v sestavljanju različnih or<^-ienj, katere m j me&tno načelelvo uradno not rdi in eo tkerai vedno uvodno rese«-. Seveda je Matjaž prifrisaneu takoj nasedol. zlasti še. ker ie im*l sitnosti t mastnim načelstvom. Lažni Petovar ie izvabil pre-zaupiiivjmu možaku 125 Din za kolke »er odšel. Češ da bo naslednjega dne prine^l uradno potHe-no pro*nio. Ker pa neznanca s prošnjo le od nikoder ni b:lo, ji Matjaž uvidel. da ks po?4a! Žrterv predr7n?un ali?-oaria. ki 2a ie »nravil ob 125 Din.
_ Tatvina obleke. V no6i na torek b» ie splazil neanan moški čikozi okno v ata-no\*anje črvljarekeira moirtra Mi1-'- v Vr-banovi ub'oi in ukradel ženski plašč, vreden 10^0 Din. Žilen ženski plaŠe v vre<lno--ati 900 Din. temno moder plašf vre«!^ '20o Din. temno sivo jooico. vredno ^oo r>in riavo vesto, vredno 60 Din in črn ženski kl<*h»k, vreden 50 Din. Miki j s oškodovan ?£ 8500 Din. Mimoidoči so videli, kako s-* ie sjkal okros stanovanja okmdenega HI k!a in bo na oodlasi opiea storilec kmahi nriftel v roke nravice
— Stedinar«ki falsifikat ie prin *»el neki mariboreki trgovce na nel'eifo. Bodite orevidni rvri denarnem oromelu!
„   Rediteltfki  «eetanek   na    deski o«-nomi Isli ra 4. akrai  V sredo ob 16 'in vr5i'l   rod:tel'*ki  c^itan^k.    ki   ,Ta 'e vodil  5oWci  unravitel*  e   GrFar. StarSi noka^al?  »z^edno 7an«m«n''e  za film  tp«ri d Se sodelovanje m«»d    loto  in    rnd'fdji. fl nnraviiel' Gr^ar ?'m 'e W7.1«xil nov* mUfi ne. ki zad*vaio tako ioto. knVor tmi? <atar*e 7t*iati   mno«o   rv»#n'e        rr*vr«m i V rvv**'«??*! rakenn  ti   Snl«irtbv«»»nr^dj  eirek.    D^^'m i»' nrej^nli zakon določal, da »ena aoloobvw-
noei z dovrtemm 6. skirostnim letom, določa novi zakon, da nootane otrok šoloobvezen s 7. Moin. m to le, če ie dua^no in telesno dovolj razvit. G. Grćar ie <»30-iarjal roditelje, da putde v interesu aa-predka otroke ^ poseeati 5 razred in nato naj prea topijo v srednjo aolo Valno j j tjdi izvaianie sz. upravitelja o vetopu *olo-obvecneva t^nca v obrt. Ker neha ^olc-obvfcnoat po novem zakonu r>n ipfsUrntl i dovršenim 15 letom in ori dečkih z dovršenim 16. letom, lahko učenec stopi % pouk h kakemu obrtniku že z dovršenim 14. letom. Obrtni zakon no .določa, ds dso-ra ufen^c, ki ie Joloobvez j«, napetim dovršiti 4. razred ljudske >ols. Pri Pffoto Pi ičenec nr dobi odpuc%tnice. marvrf rno preho-inioo in to samo nroti psjfdllu obrtnika in obvezna obrtne zadruire. Vs: so s pozornostjo sledili zanimivim irvnj.i nJem g. Grča rja. Po crnom te i j razvila Živahna diskusija o načetih vprašanjih.
KOLEDAR. Danes:  četrtek,   15.   februarja katoličani: Favetin,   Liuboslava, pravoeila^^   2. februarja.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Kin<2 Kons. Kino Ideal. Pre^m ovott. Kino Dvor; Crni huzar-Kino Šiška: Na poliu 6asli. Jadranska strata olični zbor   ob 10. pri Slani Cm.
Društvo »Pravnik« ^.t eda vani«? dr. Fran« l^kabenieta    >0 hišnih  (ro<ibin?4kih) zadrugah v J leoslmiji* ob 18. v h^tirni palac dvorana št 79.
Brzoturnir    Ljubi ian*kega iaMotkesja kluba za prvenstvo v februarju ob 20. v k»^ varni Evropi.
pravljični od?ek Atene zabavna pra% lijena ura za otrok' ob 17. v proMorih *rf»l eke kuhinj.j. Prečna ulira 2.
DEŽIRNE LEKARNE.
Danes: Mr   Bohinsc,    Rimska  cesta 24. dr- Kmet, TTrfOVa 41, lo T^ialek, Ka«s' i cesta 1.
Oni dan smo  čitali   poročilo o drznem cerkvenem ropu. Rokomavh se je bil spra vjl na zlatnino, prstane in verižice, ki $o jo darovali pobožni verniki Al ari ji in jo obe sili na njen kip.  To bi ne bilo nič po*eb nega,  če ne računamo  uzmovičeve  z tik r k njenotti. a čitali smo, da cerkev ne b" oškodovana,  ker bo krila  škodo z zavero valnino.   Čeprav   znaša   vrednost ukradene zlatnine   25.000  Din,   je   zadeva vendar čudna. Kako naj trpi cerkev škodo, če zlatnina ni bila darovana nji? Kakšno korist fe imela cerkev od zlatnine,  ki  je visela na sveti podobi ali kipu? In ali cerkev takšno zlatnino lahko prodaja?
Zadeva je pa še bolj zamotana, škodo bo torej cerkev krila. Nastane vprašanje, kaj bo napravila z denarjem, ki ga bo do bila od zavarovalnice? Ali ga bo obesila na sveto podobo namestu zlatnine, ah bo kupila zanj drugo zlatnino? Tat jih je torej spravil v dvojno zadrego, da ne bodo ve deli niti. kaj naj počno t tolikim denarjem
To so kakopak misli in pomisleki, ki jih narekuje zdrava pamet. 7, zdravo pamety> je pa zdaj velik križ, ker je ie skoraj po vsod ob domovinsko pravico.
SPORT
Slovansko prvenstvo v Zakopanih
Slovanske smučarske tekme v Zakopanih bo bile v ponedeljek zaključene s tekoji-na 50 km Jugosloveni niso startali Zmago! je Ceh Musil 3:34:25, 2. inž Novak (CSR) 3:42:50, 3 Karpiet CPolj.) 3:43:23 4. Motv-ka (Polj.) 3:46:10. Skupno je tekmovalo od prijavljenih 3?) samo 25, na cilj pa dospelo 17.
Končni rezultat slovanskega prvenstva I. Češkoslovaška 13237.55 toćk. 2. Poljski 1318.375. 3 Jugoslavija Iltl8 Ih5 Od tega fO dobili v štafeti Češkoslovaška 3n0, Poljak-330.750, Jugoslavija 246.375. v smuku in ela lomu Češkoslovaška 214.460, Poljska 208 800 Jugoslavija 200 625 v kombinaciji Ceskosto vaška 3&4.02d, Poljska 425.15;L Jugoslavij. 306 510, v prostih skokih Češkoslovak.i 147.025. Poljska 147 72>  Jugoslavija <M*7<
— Vojaške smučarske tekme v Rumu nijl Mednarodne smučarske tekme voja ikih štafet Male antante in Poljske v Pre-dealu v Rumuniji so bile v nedeljo konča ne. Tričlanske štafete so tekmovale na pro gi 30 km in v streljanju. Zmagala je Rumu nija z 38 točkami pred Poljsko 35, Jugoslavijo 28 in Češkoslovaško 18.
— Odpovedana tekma. Zaradi slabili snežnih razmer odpovedujemo za dne 18, L m. razpisano smučko tekmo za >prven«stvr» Zasavja«. Tekmo pralni'rno na pozn^jSj Čfl*. Smuaki ods^k SPD Za^or-e ob S-_
Iz Hrastnika
— Smučarske tekme ?okeUkec* a*fa •čaja ie dete.    V nedeljo dne 11. L m, k priredil smučarski odsek Sokola smuRarake tekme za  naraščaj in  deco.  Udeleiba. ako pomislimo  na  b^dno stanje  roditelj jv, ki nimajo oiU za potrebno hrano,   kam'rti za smuči, |e bila naravnost velia   Udel*>ž"'o s*"1 re ie nad 60 naraSČajsk«* t\c-\xf* oboi ?za so<» la.   Da   razveseli   tekmovalce   in  jih lud* vzpo<ibidi,  ie   Sokol    namenil najboli&iro tokmovalrem 20 daril,  ki so obstoiala iz samih  praktičnih  predm *tov   <mufii,  \**ru9 in razne dru«je malekoeti so čakale zmai/o valce. T^kma  ie bila izredno zanimiva, i/ vrSila se it brez v^eh nezjjod in so dos -ženi čas: prav dobri  Po tekmi »o bili *>i tekmovalci ob«1arovani g čajem in petitoill Članeka  tekma   pa   ie za-^krat odvi«*m»  o ; 'iospodariev n 'ba.
— Velitve  ?  U. rudarnko skupino. V nedeljo 18- t m. bodo volitve s II. rudar ško skupino   Zanimanja  za   volitve  je Izredno  Živahno.   no«***bno.   ker   IHos natopi prvi? &amn*Mno tudi nacionalno dolavnlvo organizirano  v  NSZ   Seveda to rnnrsiko*ji iezi   in   razburja   ven<iar    po dnswtiniih znakih sodeč   bo  jlasovsnje zo narionn'ni) listo  izredno  veliko,  k^r s-  tudi rudar%Kj delavstvo zaveda   da  bo edino  mogoč" Izhod iz dop>e<ianii bed«-  teh trpinov v •*!«>! nem sodelovunju ostalih   narinnalnih ort/a nirarij   R idarji borto v ned-dio v Hrastniku dokazali, da «so zavedni člani NS^.
Če oeša spomin
— Meni od dn. do dno bolj oe§a spomin. v^ na' storim?
— Brž si izposodi denaria, ko!Uor ti ara kdo da.
tev 37
»SLOVENSKI NAROD«, dne 15. februarja 1934
SVEČANA PREMIERA
ORIGINALNEGA RUSKEGA VELEFILMA
POT v ŽIVLJENJE
NEPREKLICNO V SOBOTO
TO JE MONUMENTALNO DELO FILM* SKE UMETNOSTI — HIMNA ČLOVEŠKE VOLJE — DELO JE POLNO PESMI, KAKRŠNIH SE NISTE SLIŠALI
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
Dnevne vesti
_ K   zamenjavi   obveznic   vojne škode
Doeaia ee. da poedinii! odstriž*io talone z obveznih loterijske 2'/t-/t državne r>nte w voino škodo in iih pošiliajo finančnemu ministrstvu, oddelku za državne dolgove in državni kredit, da bi dobili nove kuponeka pole. V zvozi a tem opozaria od-»l"k državnih dvigov in državni kredit interesente, nai lesa ne delajo, ker bolo imetniki t Jb obveznic pra\x>*af»no po listih obvezen i. kako in e katerim dnem prične izdaianie ncvih obveznic iete rf«nte v zamenjavo za star? obveznice s talonom in sicer na podlagi § 12 M *na 16 finančoecra zakona ta leto 1933—1034. Zlasti se oporariaio imetniki teh obveznic, nai ne odstrižeio fckh nov, ker se ne bodo izdaiale *amo knoon-skj pole. t »m ver* *e bolo aedante ob v Butce e talonom zamen m vale za nove 0bY0S-nice s  kiioorvVo polo.
— Smrt ncledneca korofkeara Slovenca. V petek *o pokonali v Mavricah na Koroškem Ivivfteea dolgoletnega aiov€tisk«rf ž mana obnine Brdo pri Smohoriu Jožefa Fellaheria p. d. TrabiŠnikoveg:i ocela. 8lar |e bil 7fl let. Pokojni ie bil ore državnega 'ož;lca v LM>l?ani dr. Jrliia Fellaheria in trgovca v Linbliani Rada Fellaheria. Bil ie prava slovenska korenina, ptebor slovfinrik? trdniave v kraiu. kier ie dr1 ga leta iiooeAno deloval. Bfnii mu lahko *Oid» lia. prizadetim svojcem naše iskreno so£a-lie'
— Stanje delavske** \n nimp?fend<c-ga pavarovania v decembru. Lani v decembru Je bilo zavarovanih v naši državi pri v*»>b okrožnih uradih 513 074 delavcev in narn^r-nr-v. V pri mori z novenib. je padlo število zavarovancev za 27.616. v primeri / decembrom pred'ansk»ga leta pa za 10435 V decembru 1932 ie padlo *te-vjip zavarovancev v primeri z decembrom 1931 za 52888, Od privatno rlrnStv »uib bolniških blaga in Izkazuje padec alan^va samo zagrebški »Merkir« in sicer za 7(>6. doČim izfrazuieta ostali dve blagarni norost. Število članov v višjih mezdnih revirjih z m^o nad 24 Din se i; znižalo za 267?*' do? i m ee Je Mevilo Planov v nižjih mezdnih   razredih   povirio  za 16.151.
_ Proračun    zagrebške občine. Novi
proračun zagrebške občine znaša 138 milijonov dinarjev tn je približno aa 4 milijone nižil od lanskega. Mestnim uslužbencem bodo znižali plaće za toliko, da bodo prihranili poldrag milijon. Na drugI strani namerava občina najeti pri Državni hlpo-teparni banki 30 000 000 posojila, da »pravi svole finance v ravnotežje.
_ Tujski promet v Hrvatskem Primorju. Lani je bilo v Hrvatskem Primorju ln na otokih 9450 tujcev več kakor predlanskim Vseh gostov je bilo lani 50 909 od teb 26 052 na*ih državManov. 8603 Avstrijcev. 1816 Nemcev. 10 655 Cehoslova kov, 1715 Madžarov. 450 Svleariev. 385 Tt*Hia-nov itd Rab le imel 12352 gostov Crikvenica 12 151 StiSsk 7197. Ra'ka 2885. Novi 25TQ Ma'Hcka 2*37 «>n! 2183 Selce 1438. Omisli 1380. Krk 820 itd VStPte pa niso ekipne ln staln** koln^He. ki so et*»1p okrog 30000 članov. rV'oodV od tiT^kf^ca prometa so zm^SaH otkroe 54.000 000 Din.
— Prior«vPalni odhor Hrn?tva v rnč^to »mernikov R1»trnvega n«*»«551j| ? Zaerebn. V.*rfo»r»*mM naJ^eV^e vrH verzi letni profesor Zu^Ha S^-JSko. podiva voe imHn^Vo P'~;ro-ve*tq oo^oHls ne «e-»t«nek. V' *e bo vr$n v n<jw*oiV) dne 18 februar'* 10/M ob 11. do-p^Mrio r n*|n; dvnrarri T—^m^Up oK-V»p in fnriv^tT-ivc^«. rhorn^ v Lmblisni. Omni*-ni prMT»viIj».1ri1 odbnrr fma pred wm na-T<vr ^V»c»r#»  vse   ♦m*^*>«**"**>   In   ^a «*oH
pr/-i>ypp Vp»-tVp rvH nV n 'bruhni f;t>:aT»c v - T«S?«*o   7*ifo 1» v |iil**"*H ivwm«.
na-^t-   t-p.W>r  hidf   r««»r-!h  ys^^ov  ln U«4a-
_ 7vpt„   lafor'eT  va   flrSfS*« S»f»nvtn#»
naroan^a *e vHI; o le* rwlfi' lomi nW"l 7bnr v mr+hnto dne 17 fe»>^»aHa ob 10 30 ar] v anionu r^imM»> »Pri f^et«. W«nl fr, ratari ^-»novwV^ tr»v^^5i r-»rir*n *la se obJSie«1-  tKad   »*n val M v«  «dol O-lbor.
_ Porlv rr!»fi"1fant*»m» V n "d^lU do> 18 fp^k^ifir'^ <\h 4. ir* nwv>M-n«i Ko rpdni o*"*nt r>v%- fTt|fiii>nwjlii IaHmooIH iMfnrafffvv« ra P^O-
V   T>^lblK>r»I   v   *fi O^1     M*   SSl«00 hO-
t^u Llovdn v LfuhVstrl. Udeležba ob«-*-»n. n,^r 122-n _ ,VaJf rrt< fe l»luwwno c#nwnllenn re-v:?a k? In fp v 7anr^*>n ar^« izdn'-di norrikullnrno dniMrnn w rovrdigo vrtn<J kulture iti splošnega vrlnanptva. Kako visoko smo ie v lei široki, nam ie nailensi dokaz reviia sama. ki ie ekorai »lovita bhHdrnrtcj >G«rteoich6iihelU ne prekata. Med sotmdniki imamo na*e vs«uWi:^ke b*>-tnnfke in stroko\TiiaVp ter HubilHi* orof Valita Vouka. dr. Zoro Klas. dr. Janka .Tellachich* dr Zdmvka Arpoldfl. dr Via dimiria Skoriča. prof St^ep-ma Pernata. Marv Trinerievo na**ga inž. Cirila Jegli?a ;n drige. prav pnmetno ie na tudi. d* i? objavi'en članek poko^n^a d-'Ttafcki'-za x-?w»n?:;li5Vega prof***»or«a R von VV^n^i^-na rto^r^^^nhi rv >+li?a mrva v Da1m«eiii«. Prva *1«vilka onftmtf vrt krariev. d^va v Zagrerni in mod »r**n vrt dr. Zore Klae. br^ae. or;rnid«». kakt*ie vrtnice In ftnv koren ler mednarodno vrlnar*akn nr^*vn v Milanu. rsr*»n te*7a ie no notno mwWli ^a-nimivi>i <ctf>»H l*r notic, ki brtdo 7animn1«» vsaVofrar končno 'e r*a r,rid*»tan InHi v 1-n^n^Vi   koledar   za   «-zr»n#»V*' "** vr-M
n'*o'r«rii   ie  mne*»e  in  «o »vvrMn». Ti-
haiala bo r«rin SpsrVrst na Mo in v«l'a rurr«lic li»k«.«*-: opremi le 80 DLn na leto
ter se naroča v botaničnem vrtu v Zagrebu Revija i? izpolnila vftliko vrzel in bo bo gotovo tudi v Sloveniji imela mnogo naročnikov.
— Vreme. Vrem napoved pravi, da bo ^■llno, zm mrzlo, malo oblačno. Včerai je tMiezilo v Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura ie znažala v Liubliani, Mar;b»v ru in Zagrebi 5. v Snlitu 3. v Beogradu 0. v Skooliu —1. v ?araipvu —2. Davi |e kazal barometer v L'nbiiani 774.7. tentoe-ratura   ie znašala -6.6.
— Trag?čna smrt mlade deklice. V Radečah pri Zidanpm mostu se je pripetila v soboto težka nesreča, katere žrtev je postala 8-^tna Marija Lah9 rnarjeva, po-sestnikova hčerka Deklica je padla v ku-hinll v velik lonec kropa ln dobila strašne opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico kjer jt pa zdravniki niso mogli pomagati. V ponedeljek je po strašnem trpljenju umrla.
— Ce starši ne pazijo na otroke. V Bosanskem DuboCcu sta pustila Peter Milic in njegova žena ?vojo 6-letno hčerko Marico samo doma Na mizi je gorela petrolejka. dek>tce se je igralo okrog nje in jo prevrnilo. Petrolej se je rs zlil ln vnel. Nesrečno dekletce je bilo v naslednjem hipu v plamenih. Prihiteli so mimoidoči kmetje, ki so ogenl sicer pogasili, toda Marica je bila tako opečena, da je v strašnih mukah še pred prevozom v bolnico izdihnila.
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek. zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, treseniu udov. zaspanosti povzroči kozarec »Franz Joscfove« grenčice takojšnje poživiianje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropie-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži kako* tudi želodčnim oboleniem. ki nastopalo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« grenclca se dobi v vseh lekarnah, dro-gerljah in špecerijskih trenvinah.
Iz Lfuhljane
—lj Včeraj so se Ženili ptički (ne ptičice), danea iia£ pa zopet zebe. Temperatura je čez noč oočuino padla, zato se podnevi ne more več Lako dobro ogreti, kot ae je *e nedavno. Nekaj ča«& oo Se trgba misliti na topie peči in suknje Zdaj se meščani še precej zanimajo za drva, ki jih prodajajo Izancj na Grudnovem nabrežju. KmeLje pripeljejo drva v^ak delavnik, a nekoliko pozneje med 8. in 9. uro. Pot je slaba in dan je še vedno kratek, a do Ljubljane je daleč, zate drv še ni na trgu zgodaj. Nekateri meščani zato mislijo, da zdaj kmetje sploh ne vozijo drv v Ljubljano. Vendar je zlasti ob tržnih dneh mnogo lepih, suhih bukovih drv, sicer jih pa lahko kupiš vsak dan popoldne. Danes so jih pripeljali štiri vozove že kmalu po 8. uri Klaftrskih drv zdaj navadno ni več, le včasih jih še pripelje ta ali oni. Kubični meter bukovih drv je povprečno po 75 Din Cešče vozijo kmetje tudi po mestu drva. če jih ne morejo prodali na trgu. Trg za kurivo je precej od rok celo meščanom, ki stanujejo v sredini mesta tem bolj pa še onim v severnem mestnem delu. zato kmetom ne kaže drugega, kot da ponujajo drva od ulice do ulice.
—lj Naš tramvaj ga pihne. Pred dobrim tednom so prejeli vozniki ljubljanskega tramvaja strog nalog, da ne smejo več zavirati voz z električno, temveč samo z ročmo zavoro, tudi v primeru nesreče. In zdaj ae mučijo ti ubogi voaniki s Zaviranjem, da jim kar pot curlja a čela, saj težkih vozov (stari 10.000, novi 15 000 kgl, kadar so v polnem zaletu, ni mogoče na mah ustaviti in mora voznik najmanj 20 ali 30 metrov pred postajališčem ža aavl-rati. če hoče. da se mu voz na zamrznjenih, včasih tudi spolzkih tračnicah ustavi Radovedni smo. kaj poreče k temu oblast, saj sta električna in ročna zavora aakonito predpisani ln če smejo vozniki uporabljati samo ročno zavoro, je nevarnost nesreč gotovo mnogo večja, ogrožena je pa tudi varnost potnikov! Zanimiv Je. d« je pred Štirimi meseci uprava voznikom prepovedala uporabliatl ročne zavore. Danes tako, jutri drugače, samo da uslužbenca šikanirajo!
—li Zel« llrahne Je   v   Gradišča, kjer
prenir^iaio frsmva'sko proco: nova proga je kratka, delavec«* j* p« mno^o. ker hite s delom, dn bo vozil tramval eim r*re4 neovirano. En tir ie fe nrvlofen in podh*t. Ko bo lahko ror.il tramvai po njem. bodo *? d^ontiraH ostanek krivine, kler vozijo vozov? zda f,
-^li Me«*ti»« nafeMro v LjoMianl ooorar-\a. da ie voako olak*1?ranie reklamnih l*-pakov no obiektih. ki n'se za »e doW*ni. kakor na prmor na bniolavnih in p1in«Wib drorovih. efenah, drevpaili itd. strogo pr*r oovedano. Vse tozadevna prerfopke bo m#H«inn nacelstvo zasledovalo in sirovo kaznovalo.
_H KI««. Zaradi tehnfrelb evte Je »tla
premiera OTsmenUega nnkejra filma »Pot v živi Ion te« »rolot-na Lhidje te komat čakalo d« pHde tudi k sam originale« n^kfi fPm«ko dpto. *at 1e znano da ruska filmska indnetrlt* lepo o*T>r«»dn1e m o<"»euta v svet dela, ki v marsičem cele prekašajo ta- 1
TELEFON 21-24
delke drugih, mnogo starejših filmskih industrij. — Film >King-Kong« je vzbudil v Ljubljani splošno zanimanje, ker Je nekaj posebnega, privlačnost zase. Videli ga bomo še danes v Elitnem kinu Matici. Jutri najn pa pokaže ZIvD v Elitnem kinu Matici film *Moja deca — moja sreča«, ki bomo v njem videli, kaj pomeni družinska ln materin ka sreča. Predstave bodo vsak dan ob 14.30 po znižanih cenah 3—6 Din.
SAMO SE KRATEK CAS
VELEMESTNA ATRAKCIJA
temperamentna družba Rumunk v
ODEON BARU
Poljanska cesta  Pričetek ob 11. uri.
— lj Zdruieni orkester državnega ken-scrvaiunja m Orkistralnea* društva Gia©-1> ne Matice izvaja v ponedeljek  19. t. m
ob 20. uri v unjonski dvorani kot prvo točko Ljadova Balado, ki je psana za veliki orkester. Po daljšem jvodu. ki ga prinaša violončilo-eolo s epremllevunjein ostalega orke^lra. prične glavni ritm fcm tema v 5 4 takrtu. ki ja privede skladatelj do efektne kulminacije- Zaključek ie v smi-sIj poetične ve^bine. oonovilev priČelka. toda mirneiši in h koncu zmagoslaven. In strumentaciia je odlična, efektna, ritmične pa tako p«tra. da je skladba vseskozi za nimiva. Poleg tfca se izvaja Borodinovai Stepna ekica. Rimski-Korsakova F.mLazin. na ruske teme za violino in orkester in Gajkovske^a klavirska koncert v a-duru predprodaja vetojmic v knjiijarnj Glasb*n^ Matice,
—lj Združenje   Čevljarjev   v LJubljani
vabi gn. člane, da se polnoštevllno udeleže pogreba dolgoletnega člana, potrtvovalne ga borca stanovske ideje in sedanjega podpredsednika združenja g Josipa Breskvar-ja, ki bo v petek, dne 16 t. m ob ft uri po poldne iz mrtvašnice Stožice. cerkev Sv Jurija, na tamkajšnje pokopališče. Avtobusna zveza iz Tavčarjeve ul. ob % na 4 Ln ob *4 na 5. uro. — Uprava 123-n —lj Brzotumlr U5K. Igralci se opozarjajo, da se brzoturnlr za februarsko prven stvo zaradi ožjega turnirja ne bo vršil, kakor običajno jutri v petek, temveč že danes. Pričetek ob 20.
Samo še danes poje
JOSEPH SCHMIDT
v oč aru j oče m filmu
PESEM SVETA
Zvočni kino Ideal
Predstave ob 4., 7 ln 9 »4 Cene Din 4.-. 6.- in 8.-
_ll   Komen   bariioni.-ia   Bori»« Popuv«
bo brez dvoma eden najlepših solističnih koncertov letošnje a**zone. Bori« Popov \i priznan pev^c. katerega sloves orre sk >ro po w: sr»»inji in zapadni Evropi. Bil »e Man Opere Comia »e in m#ke o^ere v Pa rizu. pravkar eoei milanske »Sca le«, kar vse mu daje značai in vrednost prvovretn *-ea opernega pevca V LKibliani ko«icerti-ra v petek dne 16. t. m. ob ?0. uri v Fil-harmonični dvorani z izključno pjskim eporedom. ki obsega razn? arije in pesmi. Na klav'riu ga spremlja dr. Svara. — Vstopnice v Matični kniigami.
—lj Okrajna organizacija JNS za XI. in XII. volišče dvorskega ofcra;a r Ljubljani bo imela evo«; redni letni občni zbor v sobote dna 17. t m. ob 20 uri v sieklen.sn salonu raotavracija Zrvrizda. Zborj bo an-eo^tveval tudi nai ereeki poelanec in mini-eter e. dr. Albert Kram*r. Dnevni red is seetavlien v smislu zahtev 61. 13. strankinega st^brta   Člani,  pridite polno*tevilno!
— Drn?tro za zgradbo ^okoUkega do ma na Viru ima svoi redni lHni obini zb>r d revi ob 20 v Sokotskem domu, na (*tf opozariamo clanetvo. Ker ao aa dnevnem redu važne zadeve gl^de zgradbe SokoI »kega doma. fe udeležba za vse Mane tolž-nost Olbor-
—li 0bcin«ka eraranifaeija JN8 v Mostah
bo imela v soboto 17. t. m. ob 8. uri zvečer
v gostilniških prostorih gospoda Laeana na
Selu letno skupžono.   Na dnevnem redu
\s  predvsem  poročilo odbora   in izvolitev
noveca  odbora. Člani se sprojemajo pred
in po skupščini.   Članarina se tudi lahko
plača po skupščini.
—lj Predavanje   v društvu »Pravnik«.
Danes ob 18. uri bo predtvml v justtčni palači, dvorana St. 79. g. dr. Fran Skaberne »O hišnih (rodbinskih* zadrugah v Jugoslaviji«. Vabimo vse člane In prijatelje drultvo, da se tega zanimivega predavanja v čim vc^Vm *t*vOn nd»M» Odhor
SAVO *E DAVFS
CONRAD VEIDT
kot
ČRNI HUZAR
* Zvočnem Wno Dvor,
Predstave ob 4^ 7. tn f. uri. Cene  2— 4.—. 6.- Ip C
Važne volitve
v rudarskih revirjih
V nedeljo si bo rudarsko delavstvo izvolilo svoje za-upnike v II. skupino rudarske zadruge
Trbovlje. 14. fobriaria.
V nedeljo 18. t. m. bo rudarsko delav-atvo zopet stopilo na volišče, da si izvoli svoje zaupnike. D asi ravno se v naši javnosti tem volitvam ne pripisuje posebno važnost, ao za nase delovno ljudstvo v rudarskih revirjih vendarle velikega pomena, kajti zaupniki, ki ksi jih bo delavstvo Izvolilo, ao uradno poklicani, da javno zastopajo Interese rudarskega delavstva, kjerkoli je to potreba. Zato amatra rudarsko delavstvo n skupino rudarske zadruge, v kateri je organizirano, za velevažno socijalno ustanovo, ki je tudi v času ko so vse druge rudarske strokovne organizacije v rudarskih revirjih odpovedale, uspešno branila delavske Interese.
Kar je I. skupina rudarske zadruge za rudarska podjetja, to je n. skupina rudar-8ke zadruge za rudarsko delavstvo, t. j. zastopnica stanovskih, gospodarskih ln socijalnih interesov. Celokupno rudarstvo je torej združeno v svoji izrazito stanovski organizaciji. Rudarski zadrugi, ki ima že tri leta svoj sedež v Ljubljani, prej pa je bil sedež te ustanove dolga desetletja v Celju. Da je rudarsko delavstvo Se danes nezaupljivo do raznih atrokovnih delavskih pokretov, je Iskati vzrok na eni strani v tem, ker je imelo v preteklosti s temi pokreti slabe izkušnje, na drugI strani se pa zaveda, da bo njegove interese prav tako uspešno kot vsaka druga strokovna delavska organizacija zastopala tudi oficijelna zastopnica rudarskega delavstva, n. skupina rudarske zadruge, v kateri je organizirano vse rudarsko delavstvo drav.ske banovine.
Ne sme pa biti rudarskemu delavstvu vseeno, kakšne zaupnike in kakdne voditelje II. skupine rudarske zadruge si Izvoli, kati od tega je bas odvisno, da-li bodo v zadostni meri zaščiteni socijalni Interesi delavstva ln v koliki meri se bodo reševali pereci socijalni problemi. Naloge, kt jih bodo prevzeli novoizvoljeni delavski zaupniki, bodo težke, kajti današnja kriza v ničemer ne kaže znakov omiljenja, zato bo pa skrb za vsakdanji kruh in Življenje delovnega ljudstva vedno večja. Naj nihče ne priča-
Iz Ptuja
— Pred »uuiJKUui i>c j i« * ponbOtjljoK. zagovarjala brezposelna kuharica tfen^ik a.ngeia iz Čakovca, ki je bila obdolžena vlačugarstva m ker je zasmehovala ptujsko policijo. Sodnik ji je prisodil 3 Ledne zapora.
— Športni dan v Ptuju. Ptujski Sokol je skupuo a t>K Dravo in vojaštvom priredil smučarske rekme. V soboto so se vršile tekme dece .nižjega in višjega oddelka naraščaja in ženske dece na progi v dolžini 1 km. 2 km in i km. V ueaeljo pa so se vršile meadruštvena tekme Sokola, SK Dravs in vojaštva. Startalo je 26 tekmovalcev os 8 km dolgi progi. Teren je bil zaradi slabih snežnih razmer slab ln tudi težak radi velikih vzponov. Pri tekmi Je sodelovalo veliko občinstva, med drugimi tudi sresk. načelnik g. dr. Bratina ln komandant mesta g. podpolkovnik šarac. Na cilj je prispel pni za Sokola: Vrhovšak 32.45. za SK Drava: Dular 34.33 in za vojaštvo podnarednik Lončarič 35.53.
— Tatvina Posestniku Kuharju Ivanu iz Zg. Velovleka je hilo dne 1. t. m. ukradeno is stanovanja 1 lovska pu£ka, sekira, S kg suhega svinjskega mesa, 15 svinjske masti ha 1 par škornjev ter trpi škode ra Din 400.—. Sled v negu je vodila k bližnjemu sosedu, ki pa dejanje zanika. Zadeva je ovadena sodišču.
—> Nezgoda Posestnikov sin Kostanje-vec Jožef iz Spuhlja je pri telovadbi skakal čez mizo Pri skoku ps je padel tako nesrečno, da ei Je zlomil levo nogo in ao ga morali prepeljati v ptujsko bolnico.
— V ptujskih zaporih je več aretiran-cev, osumljenih da ao lani okrog božiča v Slovanskih goricah kradli prašiče. Osumljeni so tudi soudeležbe pri vlomu v tnfovino pri Sv. Bolfenku v Slov goricah, kjer je bilo pokradenega raznega maufakturnsga blaga v vrednosti okoli 20 000 Din. Končne so osumljeni raznih lovskih tatvin, ki Jih je bilo v zadnjem času Izvršenih vse polno.
Z Jesenic
— Občni zbor obč. org. Rdečega križa bo v petek 16 t. m ob 19. v soli z običajnim dnevnim redom.
— Poroka. V nedeljo popoldan se je v frančiškanski cerkvi v Ljubljani poročil g. VTadislav Sruk, tehnični uradnik pri KID na Jesenicah z gdč. Majdo Kramarsičevo uoiteijioo na Jesenicah.
— Predpustovanje. Letošnji predpust je bal sita kratek in je potekel v znamenju večinoma večjih plesnih prireditev prireditve manjšega obsega po gostilnah so skoraj popolnoma izostale, ker se spričo številnih davioin več ne rentirajo. Druga leta je bilo v tem pogledu mno^o hoij živahno Bilo je nešteto prireditev, ki pa so letos izostale, kar je tudi popolnoma prav Večina prireditev se je letos vrši!« v Sokolskem domu, ki so pa vse potekle zelo dostojno in animirano Ves predpust ni bilo nikjer skoraj nobenega kaljenja nočnega miru. pretepov in pokoljev. Povsod se opaža pomanjkanje denarje, ljudie ga nmaio niti za najpotrebnejše stvari. Večin« mladih fantov, ki prihajajo na plesne prireditve placa vstopnino in pije morda celo noč četrt ali pol litra vina in odhajajo zjutraj prav tako trezni domov, kot ao zvečer prŠli na prireditve. Tudi na pustni torek je bilu tako V popoldanskih urah je bHo skoraj tako kot navadno nedeljo. Pustn'h šem je bMo malo. 4e meni pa seveda občudovalcev. Zvečer so škripale bsrmon;ke v nekaterih gostilnah, tokolsfei e»db*»iv1d so Imeli svoj ples v So-koNkem domu. godba kovinar ie v na svoj ples v Delavskem domu Nas-lednii dan na nepehvco na le Slo vse po starem, vse ie KUn t*ke m nvnvo. vse le $1o za dneve«mi posli lf» za«du*kom. maček se ni pojavi lal «koral mkier in tudi Bergmanov Frsneflj letos n« pepelnico ni menda imel nobene« as po*ta
— Glavna skupina občanske organizacij« JNS se bo vrS:l* v ned^lto dne 25 t m ob 10 u« dopoldn« v salonu kolodvorska restavracije
kuje skorajšnjega zboljšanja, baš nasprotno, letošnje leto utegne položaj v revirjih S« poslabšati. Prav zato pa je nujno potrebno da delavstvo dobro premisli, ko bo stopilo na volišča.  Naše delavstvo je inteligentno dovolj, saj budno zasleduje razvoj dogod kov po širnem svetu, in tako se je lahko v zadnjem času samo prepričalo, kako se do godki v posameznih državah razvijajo in kateri pokreti obetajo biti v bližnji bodoč nosti v svetovni gospodarski in tudi soei jalni politiki odločujoči.
Zdrav instinkt našega delovnega ljudstva bo tudi pri teh volitvah pravilno odločil Rudarski   revirji   ne   bodo  zaostajali sa splošnim razvojem dogodkov, ki brze s silno naglico k novim ciljem ln aocljalnir. reformam, ki jih nujno narekuje na.ibli* nja bodočnost, če se svet hoče rešiti kriz« Nov duh aocijalne pravičnosti vstaja pc vsod. te dni je zave! tudi v Franciji, kjer se je dolgo držal korumpirani socijalistični kartel, naposled pa se je le umaknil narodni olji in pravičnosti.
Ne glede na te svetovne pojave, pa mora rudarsko delavstvo imeti pred očmi tudi dejstvo, da bodo zaupniki, ki so orijentirani v narodnem pravcu, imeli tudi vsepovsod večjo zaslombo in jih bodo morali tudi na najmerodajnejših mestih primemo upošte vati. Tako bodo imeli narodno orijentirani zaupniki, ki bodo izvoljeni, tudi močno za slombo v banovinskom svetu, najožje zvezv~ pa tudi potom vsedržavne stranke z mere-dajnimi čintelji v vladi, ki gotovo ne bo dopustila, da bi se rudarsko delavstvo, ki je že opetovano pokazalo, da je konstruktiven državotvoren element, prepustilo pomanjkanju in propasti.
Zato naj rudarsko delavstvo pri predstojećih volitvah v II skupino rudarske zadruge pravilno razume današnji položaj ter si izvoli zaupnike, ki ne bodo le energični, strokovni sposobni ln prevdarni zagovorniki socijalnih interesov delavstva, marveč ds bodo tudi po svoji načelni orijentaciji pripadali strokovni skupini, katere ideja bo v bližnji bodočnosti tudi pri nas zmagala in katere vodilne geslo je: Narodno bratstvo ln socijalna pravičnost.
— Običajni letni semenj na dsa av. Ve
lentina je bil letos zelo dobro obiskan Po leg domačinov, so ljudje zelo močno pri-tegndi iz okolice, a vendar kupčija rw bila kaj prida, ker ljudstvo nima denarja, bla ga te vrste, kot g« je b lo n« sejmu, ps jc na Jesenicah ?am h v tzobdjAt.
— Skrčenje obratovanja v tovarni KID na Jesenicah.   V zadnjih tednih so prece močno izostala naročila m zato se v jese niški   tovarni  obratuje  v   precej   man m« obsegu. V nekaterih oddelkih »e obratuje le po pet dni na teden, v drugih zopet so poslani nekateri delavci po več dni skupaj na ne^ačan dopust. Vse to se močno pozna pri tedenskim predujmih in mesečnih pla čah, posebno pri delavcih, ki imajo velike družine in nikogar drugega v družini, Iri b' |ca i zadužiJ.
Iz Trbovelj
— Občni zbor Ciril-Metodove drux.R Naša najjačja narodno-obrambna organizacija Ciril-Metodova družba bo imela svoj letni občni zbor v ponedeljek 19. t. m. ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani Sokolskc-ga doma. Dolžnost čtonatva je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži-
— KazglaM davčne uprave. Davčaia uprava v Laškem razglaša, da se morajo v februarju popisati \ei davčni obvezane! v občini, ki so podvrženi pridobnini in rent-nini. Popisovanje bodo vršili občinski organi od hiše do hiše. Občina prosi prizadete, ds gredo poptsovalnim organom na roko ln jim v svrho pospešenega dela dajo vse zahtevane podatke. Obenem poziva davčna uprava tudi lastnike kočij, da iste takoj prijavijo davčni upravi.
w Za žalostne dogodke v Avstriji se tudi prebivalstvo naše doline silno zanima. Danes je ob prihodu poštnega avtobusa, s katerim dospe tudi »Slovenski Narod<, čakala velika množica ljudi, tako da je naš raznašalec imel za kolportažo mnogo premalo izvodov. Zato bomo kolportažne iz-'ode pomnožili tako, da bodo lahko kupili at pri našem raznašalcu val, ki se za razvoj dogodkov zanimajo.
_ Pri nedeljskih volitvah zaupnikov v
II. »kupino si bo trboveljsko delavstvo Izvolilo okrog 30 zaupnikov in isto Število namestnikov. Tako bo izvolilo v zapadnem obratu, kjer je okrog 730 volilnih upravičencev, 8 zaupnikov .j isto število namestnikov, v vzhodnem obratu z 603 volilnimi upravičenci 7 zaupnikov in namestnikov, na dnevnem kopu Neži z 223 volilnimi upravičenci 3 zaupnike ln namestnike, na separacijl s savskim rovom ln šahtom HI z 120 volilnimi upravičenci 5 zaupnikov in namestnikov, pri zunanjem obratu s 107 upravičenci 3 zaupnika in namestnika, v delavnicah s 105 upravičenci 2. pri elektre-obratu z 39 upravičenci 1 ln pri podjetju Dukič ln drug z dnevnim kopom Dobrna z 203 delavci 2—3 zaupnike in namestnike. V četrtek bodo obrati razdelili glasovnice, ki bodu opremljene z štampiljkaml obratnih vodstev tako da le vsaka manipulacija izključena. Kdor bi glasovnico la^ubil ali pa a njo tako ravnal, da bi postala neveljavna za volitev .ne bo dobU nove. zato naj delavstvo pazi. da glasovnice ne izgubi ln tudi v ostalem skrbno napiše na glasovnice kandidste, ki ai lih je izbralo. — Tokrat se sicer ne ho alo za posamezne glasove, ker 9e Je velika večina delavstva že odloČila za narodne kandidate, vendar pa mora delavstvo samo stremeti za tem. da bo narodna zmaga tudi pri teh volit veh čim lep^a. kalti tu-ii te vo'itve naj pomenijo utrditev narodne tn državne ideje v rudarskih reviriih ki bo delovnemu ljudstvu sdinole koristila.
Skrbne ren a.
Žen«: Možiek. včerai »crn ti zašita 2eo bil je raztrgan. V»d;š. kako skrlrm za te.
Mr>ž: Da res si skrbna toda rac* bi ved ti kako si zvedel*, da Imam raztrgan žep.
0200020102000107010200010202015348000102000001025300010101534800020153
»SLOVE N"S KI  N A R O D«, dne 10. februarja 1934
<W4
ve siroti
...Toda govori z meno od1:-::©-srčneje. uego takiat. ko sva se pj^ir-varjali o svojih uiroških ležavali iu pu-zneje, ko s\> si od Kri vab svoje slabosti.
— Saj .w vendar zagoiavjam... — je začeia Luiza.
Potem je pa zardela pri m sli, da se bo zlagaia; in pod vprašUjOćiii, pogie-dom svoje družice je povesila očt
— Saj sama dobro veš, ti poredni-ca, da mi nekaj prikrivaš, — je nadaljevala Henrika. — Kaj pa če bi sama u-ganila tajno, ki mi je nočeš zaupati? če bi ti povedala, zakaj sediš tako pogosto zamišljena pri tem oknu? Zakaj blodijo tvoji pogledi po ulici, kot da bi nekoga pričakovala?
— Henrika!... Kaj pa govoriš? ...
— Pravim ti, sestra, da tvoji željni pogledi ne iščejo samo živahnega vrvenja na uHcl... Pravim, da pričakuješ nekoga, ki ga dolgo ni... ki ga morda nikoli ne bo...
Luiza je vstala, da bi prijela svojo družico za roke, toda Henrika se ji je umaknila.
— Ne, — je dejala. — ne zaunaš mi več, ker mi nočeš povedati, kaj ti teži srce.
In pogovor je zastal; potem sta stopili dekleti k oknu in se naslonili nanj.
Dolgo sta molčali, slednjič je pa Henrika znova povzela besedo:
— Kako živahno je tam doli! Kajne, Luiza, da nisi slutila, ko si bila še slepa, da je to mesto tako živahno?
...Glej onega prodajalca, ki potiska pred seboj svoj voziček! In tiste, ki nosijo cele košare sadja!... In vsi ti so Lmcije, ki opravljajo svoj poklic... Ali ti je prišlo prej kdaj na misel, da so ulice, po katerih si hodila, tako obljudene?
— Ne, — je odgovorila Luiza. — zadovoljila sem se s tem. kar mi je bilo dano in ker nisem mogla videti, sem poslušala... In prišla sem tako daleč, da sem spoznavala ... nekatere ljudi od daleč, zelo daleč po glasu.
— Ali se ti ni zdelo, Luiza. — je vprašala Henrika naenkrat, — da brusači že zek> dolgo ne hodijo mimo palače? Prve dni tvojega bivanja tu je kričal vsak dan isti glas tn pod okni: »Dajte brusit... škarje ... nože ...
— Se spominjaš tega. Henrika?
— A ti. sestra?
Toda Luiza ni odgovorila naravnost na vprašan, e temveč je samo zašepe-taia:
— Saj res. zdaj ga ni več!
— O Petru hočeš govoriti, ie-li?... Čemu bi mi to sakriva"a? ... Mar nisem Že davno uganila, da gojiš do ubogega fanta prijateljstvo... naklonjenost? Mar ne vem. da ne boš nikoli pozabila, ka-feo je skrbel zate, kako lepo ie ravnaJ s teboj, te tolažil in bodril, k~> si obu-pavaUr ... Zato tore;, ker ne slišiš več brusača, si tako otožna?
— Bojim se. da se mu ;e pripetila nesreča, — je zašepetala Luiza.
Henrika je vedda dovo!j. Od tistega
dne m hotela več napeljati pogovora na brusača.
iona vedno, kadarkoli je prišel doktor rieberi obokat svoji »dragi bojnici«, je nasia vitezova nevesta priliko, da ga je skrivaj vprašala:
— Uuspoa aoKior, au še vedno pripravti a ie zora vi 10, ki naj LBieci mo/u drago sestro?
Ce je Lueza neprespano mislila na Petra, tudi on ni ntogeJ pozabit, tvako pn-jetne trenu.\c je pre^viju« s svojo družico Iz onih sCrašn-Ui caso-v
Po prv;h priznanih, lu j,h je bv spravil iz n«ega doktor Hebert, jc mlad. mož neprestano govoril svoj cm u do-brojiiku o nu, ki moi je biia vse na svetu.
Peter se je bil vrgel z vso vnemo na izobrazbo, ki mu jo jc bil omogočil dobri zdravnik. Njegov duh se je naglo razvijaj; ves prosu čas je porabiJ za
učoriue.
Lin >e čudovito vztrajen in tako je lahko del a* že čez nekaj mesecev težak izpit. In zdravnik se je lahko prepričal o vekkem napredku svojega varovanca.
Peter je bU zdaj mladenič lepega vedenja, ki bi čJovek zelo težko našel v njem prejšnjega šepastega in neizobraženega brusača.
Peter je sam tako strmel nad svojo i-zpremembo, da je večkrat dejal svojemu dobrotniku:
— Obljubili ste mi samo, da bom lahko hodil, kakor drugi ljudje, gospod doktor; na ste mi pa povedali, da mi pripravljate tisočkrat večje dobrine.
Potem se je pa otožno nasmehnil in pripomnil:
— Zdaj, ko ste me tako i^remeniK, gospod doktor, bi rad vedel, ali se ne bojite, da se bom čutil zarada toliike sreče nesrečnega?
_._ oilf oj _ je odgovoril zdravnik smeje, — glej no. kako slavohlepni postajamo in kako nas menda skrbi bo-rj čnost No. pa naj bo, saj ne vidim j n j posebnega v tem, če izveste, kak-i šna usoda vas čaka.
Peter je mislil, da razume skrito zbadllivko v tem odgovoru m povesil je glavo, kakor da so ga začeli mučiti spomini na grozno preteklost.
Morda je hotel zdravnik navezati z njim važen pogovor, ali pa spraviti iz njega, kaj ga teži. Po kratkem molku je nadaljeval:
— Odkar sem vas odpeljal v bolnico, da bi vas operiral, vztrajam na tem. da izpremenite svoje ime...
Peter je do ušes zardel. Zdravnik je pa nadaljeval:
— Razumem pa, da ne morete stopiti v svet z vsakim priimkom. Prav pravite, dragi mog. da bi vam pristojalo ime Ludvika Ravmonda, ki sem vam ga dal, samo dokler ste bili še brusač brez izobrazbe, ki ga je hotel doktor Hebert podpiTati. čudak, ki ima navado vtikati svoj nos, kamor ni treba.
... Toda odkar ste postali izobražen in družabno uglajen mladenič, potrebujete ime, resnično ime. ki bi nekaj pomenilo in ki bi vam odprlo pot v družbo.
Peter je začudeno poslušal zdravnika. Kam neki meri? — je pomislil. To je kmalu zvedel
Burno življenje Aleksandra Staviskega
Prvo veife podjetje Staviskega — Milijoni delniške glavnice so bili samo na papirju
Od leta 1923 postaja verižniška gorečnost Sergeja Aie\andra Staviskega vedno večja. V istih prostorih na številki 64 rue Taitbout, kjer je imela sedež njegova uvozna in izvozna družba, jc namestil tudi novo družbo, zopet pod zelo popularnim imenom »Petit Pot«, kar pomeni lonček, toda v francoski ljudski govorici živi ta izraz v veČin pomenih. Za Staviskega je bil to povrhu še prikrit spomin na isto-mensko središče vseh moralno propadlih tipov, kakor smo že omenili.
Ta njegov »Petit Po:« je bilo dokaj obsežno organizirano podjetje za izdelovanje tn prodajo konzerv in mesnih ekstraktov. Tihi družabnik je b la velika pariška živilska tvrdka. Spretna in duhovita reklama nad bi napravila Iz nov;h izdelkov
najbolj razširjeno konzumno blago.
Uspeha pa kljub veiiki propagandi ni bilo in družba se je razbila. V resnici je pa ta povsem realni poskus s pošteno trgovino samo zakrival drugo pestro delovanje Staviskega.
V tem času je namreč ustanovil v rue Cambon št. 21 »Societe Industriel-le Transcontinentale«, ki je bila že določena za zagonetno trgovino s srednjo m vzhodno Evropo, kamor je bil prišel Staviskv na svojem prvem potovanju v te kraje. Kaj vse ga je gnalo na taškratni izlet v Podunavje in na Balkan, je težko reči. Nepojasnjeno ostane tudi, ali ni morda s tem potovanjem v zvezd trditev neke Madžar-ke, ki je zdaj. naknadno, po fotografiji v listih, spoznala v Staviskem moža, ki se je bila takrat z njim na Madžarskem poročila. Seznanila se je z možem, ki se >i je predstavil za nemškega inžemiena Franca Al<exa.ndra Hanto-sa. Ko sta bila že poročena,
}e zakrivil več sleparij,
potem ji je pa pisal nekaj pisem iz raznih krajev inozemstva, nazadnje iz Pariza. Ali je bil to Staviskv, kakor prevarana žena trdovratno zatrjuje? Kdo bi mogel zdai to dognati?
Med vsemi kratkotrajnimi podjetji tistega časa se pa dvigne novo in dotlej največje delo Staviskega: SIMA, to je »Societe (Tlnstallations Mecaniques et Agricoles«. Prvič torej se loti Stavi sky
velikih gospodarskih vprašani svoje dobe
in začne razmišljati, kako bi jih spretno izkoriščal. To je bilo v času velike obnove po vojni razdejanih krajev. Iz reparacijskih plačil gredo težki milijoni za obnovo mest in vasi. Porušene hiše in požgana gospodarska poslopja se znova grade. A posebno v poljedelstvu se druži s tem prizadevanje, da bd bile nove kmetije urejene čim modernejše fn opremljene z vsem, ka~ bi moglo dvigniti francosko poljedelsko proizvodnjo. Ameriški način gospo-
darstva z mnogimi s.jajnini tehničnimi pripomočki se z vnciiK> proučuje ai ud vseh strani, poseono pa iž strokovn.n ministrstev in urauov, se pnpuroča kmetom, naj se prilagode novi dobi. Siio je najpopularnejše geslo, vzeto iz ameriške prakse. Silo pomeni v Španščini kašča, v severoamenški predelavi so pa to seveda do podrobnosti poenostavljeni izdelki tehnične konstrukcije, večinoma ogromni stolpi z žerjavi in propusi, ki lahko pogoltnejo in shranijo na stotine vagonov žita. Lahko se pa zgrade tudi v man.išem obsegu.
In ko se je takrat na vseh koncih in krajih govorilo, pisalo in predavalo o vzornih ameriških žitnicah, je prišla SIMA s ponudbami, da bo dobavljala
te čudovite in čarobne modne shrambe
v vseh obsegih
ne samo za žito. temveč tudi za krmo m živino. Poleg tega pa seveda tudi vzorne hladilnice Phebor za spravljanje živalskih produktov in tudi najrazličnejše druge naprave za moderno kmetijstvo.
Na bulvariu du Montpamasse 75 se zaleskeče reklamni ščit te nove družbe, ki preplavi vso Francijo s svojo propagando, posebno pa seveda išče na njenem razdejanem severovzhodu bogato tržišče za svoje izdelke. Tako je razširil Staviskv plakat, ki se ie na njem priporočala SIMA v obliki okorno spesnikovanih desetih pravil:
1. Pri SIMA vse sila naročiš in ohraniš jih dobra;
2. Vso svojo krmo v sila spraviš in živina se ti lepo zredi.
3. Ne imenuj po nemarnem božjega imena, če *e ti krma nenadoma pokvari.
4. Zvino lahko dobro krmiš danes, če imaš v šilih vedno dovoli krme.
5. V šilih lermo dobro shraniš, da je bo dovolj, dokler so cene nizke.
6. Krempljev prekupčevalca se rešiš, če lahko s silom še počakaš.
7. V Phebor lahko svoje prašiče spravljaš, da boš imel vedno sveže meso.
8. Svoji hčeri lahko daš k bali aparate za dobro molžo.
9. Tvoje pehanje na dvorišču, na kmetiji pogin, čemu so veliki m mali transporterji.
10. V nedeljo, na Gospodov dan, sA pa odpočii in počuti! se boš izredno dobro.
SIMA je imela v začetku uspeh in zato je preživela tudi udarec, ko je bil Stavisky leta 1926 aretiran. Pozneje so bile pa zopet njene kupčije slabše. Morala se je preseliti na Place St. George 28 samo zato, da bi mogla biti skupaj z drugo, pozneje ustanovljeno družbo Staviskega. Compagnie Foncae-re.
Leta 1929 je SIMA naenkrat z viša -
Kako si Djnajčanke ohanjo svojo
MLADOST iu
LEPOTO
Dunajčanke to bile vedno na glasu zaradi »voje lepote. Se već pa je to, da se lepoto dolgo ohrani, ko imajo druge žene istih let že nabrana in uvela lica. Njihova skrivnost je v čudovitem hranilu za kožo, imenovanim Biocel, ki se pridobiva od mladih ž vali na poseben način po izumu prof. dunajske univerze dr. Stejskala. On je na ženami od 55 do 72 let napravil poizkuse s tem kožnim hranilom in v 6 tednih so gube popolnoma izginile. (Glej tozadevno poročilo dunajskega Medicinskega lista). Biocel divno vpliva na kožo, ko hrani in krepi kožne celice, ojača ohlapne mišice lica ter oživlja krvni obtok. Poleg tega očvrsčuje in osvežuje kožo, da-jajoč ji pri tem videz mladostne lepote. Izgladi tudi najgloblje brazde in gube. Ta čudoviti Biocel. hranilo za kožo, lahko tedaj uporablja vtaka žena, da na ta način pomladi ln olepla tvojo kožo. Biocel je namreč stavni del kreme Tokalon rožnate barve, ki te dobiva v vteh trgovinah t kozmetičnimi preparati Nabavite ti le danes lončić te kreme. Uporabljajte pa jo redno rtak večer in dala bo Vali polti v najkrajšem čaats mladost ln lepoto.
la svojo delniško glavnico za 19,000.000 frankov. Ta velika manipulacija ni imela drugega namena, nego da je moral Staviskv imeti kot depozite in garancije mnogo večjo količino »vrednostnih papirjev«. Teh 19.000 000 je bilo namreč dobljenih s tem, da se je »vpisala« ta sestrska Gompagnv Fonciere«. Ce je bila pri tem prevedena kakšna gotovina, je bilo tem slabše za delničarje druge družbe: stlačili so svoj denar Staviskemu naravnost v žepe. Ko so bili namreč zdaj, po njegovem padcu, uradno pregledani prostori S1ME. so našli od teh težkih milijonov
v gotovini celih 14 frankov.
Idealna tainica
šef: »Nujno vas opozarjam, gospodična, da mora ostati večina stvari, ki jih izveste rtu strogo zaupna. Ste razumeli?«
»Seveda sem gospod šef. Sicer si pa s tem nikar ne belite glavo, saj itak vse sproti pozabim.
DIN
ČNO
Ste že sporočili našim zastopnikom, da želite kupiti naš JADRAN radio prejemnik?
NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA SVETA
PHILIPS RADIO
Telet. 2486
IsvTtaJe enobarvne Id
ne kltieje. enobarvne tn vi antottplje. kombinirane tdlieje za navaden tn flnejsi papir, kltaeje po perortMlh. ellkab toi risbah, rokopisih In fotografijah za razfiectnlee, reklamne slike, vtnjete
Ljubljana
Petr«  n a 8i p
HA RLE Y DAVD3SON
s prikolico kupim. — Dr. Sokolović, Zagreb. Berislavičeva 12/1. 867
FOTOAPARAT proda Strle, Sv. Vid nad Cerk-
nico,
869
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.  PRESKER, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 14. 67T
KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — >prvo-vratne pjevačice«. 810
PRODAM KUHINJSKO PREDALNO OMARO zložno mizica dva stolčka ter knjižno omaro. — Napoleonov trg it. 4, pritličje, desno. 918
ČEBUUCEK
razpošilja Uršič, Moškanjci.
901
TRGOVINO
mešanega blaga oddam v najem. — Straus, škofja Loka, Mestni trg. 902
PES-JAZBEĆAE rjavo temne barve, brez znamke, se je zatekel in se dobi — Ljubljana, Poljanska cesta 20, IU. nadstropje. 917
STROJEPISNI POUK
večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do 7. ure zvečer. Novi tečaj se prične 5. marca t. 1. Šolnina znižana in stane učna ura sam^ Din 2.-. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. 920
VRTNAR
išče službo. — Vokal, Karlo-vec, Riječka c. 41. 899
VOZIČEK Z DIRO
pripraven za obrtnika, naprodaj. — Celovška cesta 43. 916
MATTRE DE PLAISER
se išče. — Ponudbe: Uprava zdravilišča Rogaška Slatina.
911
HIŠO S TRGOVINO
in gostilno v bližini Bjelovara oddam v najem. — Polak, Konjice. 914
BUKOVO OGLJE
več vagonov prodam. — Postni predal 4, Sv. Peter v Savinjski dolini. 912
GOZDNE SADIKE oddaja Ožbold,  Koprivnik pri Kočevju. 91S
BRIVSKI POMO£NDX
išče službo. — Bede kovic, salon Godnov, Tržič. 915
Še nekaj jabolk
je na zalogi  po najnižji ceni na STAREM TRGU ST. 17
98:;
V palači Hranilnega ln posojilnega konzorcija, Gaj.-va ulica U SE ODDA:
1. za 1. marec dvosobno stan<> vanje s kopalnico brez kuhinjo
2. za 1. maj poslovni prostori, obstoječi iz predsobe, dvoran t m male sobe ter drugih priti klin, pripravni za pisarni društvene lokale, knjižnic razne obratovalnice itd. - Obf* je modern komiort. Centru n mesta. Najemnina nizka Vc< se poizve v pisarni konzorcija pritličje, levo. 926
Urejuj«. Josip jftsnssnftsC £s »Narodne iuutdm. brac JanerSak — £• uprave u> uu»ersin> ie> <ista   UUin ^.tuimloi — Vsi e Ljur'ianj