1 MUtd »Iftvr nrtt danmlk* 2)effixgeoah državah, vsak dan bticnifl l^ed^pm^o. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ________' __ _____ r*^—^ j ■■■ ' - -i 1 ""■■■» The-oniy^^lAjienladBj^f* in tbe^oitedStsa^ Issued eyexydjgrexsg^ Sundays andHoHd^s^. TELEFON FZ8ABHI: 4Ct7 COBTLAKDT. Enter«! m Seeond-Oiaaa Matter, September 21» 1903, aft the Port Ofice a* New York, V. Y„ oder tke Act of Congress of Hank S, 1871. TKLEPOH PISARNE: 4687 COSTLAHDTc WO. 77. — ŠTEV. 77. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 2, 1910. — SOBOTA, 2. MAL. TRAVNA, 1910. VOLUME XVHL — LETNIK XVHL Strajk premogarjev v osrednjem zapadu. Fremofarji mehkega premoga osrednjega zapads nameravajo pričeti s splošnim itrajkom. — Za povečanje plače. — Zmaga premogarjev v rovih Indiane. ŠTRAJK 300,000 PREMOGARJEV OD ZAPADNE PENN8YLVANLTE DO OKLAHOME. Premogarji so pričeli s štrajkom včeraj o «.wlnnoči in bodo vztrajali s praznovanjem, dokler ne dobe ono, kar zahtevajo. o St. Louis, Mo.t 1. aprila. Kakor,' s« je že včeraj poročalo, da bode da- ' nes prišlo do velikega štrajka premo- ! garjev melbega premoga, tako se je tudi zgodilo, kajti točno o polunoči je pričelo do 300.000 premogarjev, ki delajo inače v rovih mehkega premo- 1 ga od zapadne Pennsylvanije do za- ! padi lih mej države Oklaiiome. štraj- 1 kati, tako, da sedaj počiva delo v 2000 * premogovih rovih. Kakor zatrjuje A. J. Moorsbead, ki je predsednik II- -1 linois Coal Opei-ators Association, bo h Štrajk trajaj najmanj 30 dni; zamore J se pa tudi podaljšati tako, da bode ^ trajal 60 dni. V državi Illinois bode delo v vseh rovih počivalo toliko ča- \ sa, dokler se plače ipremogarjev ne 1 uravnajo. Niti jeden izmed 75,000 1 illinoiSkih premogarjev ne bode delal, is ddfaler lastniki ne podpišejo nove pla-1 j; eilne lestvice. * Vsled štrajka imajo premogarji na c plači vsaki dan zgube v znesku 1 mi- L iijon 56 tisoč ^.OaUftiftv ift #koJ»ode/ Strajk trajal v resnici 60 dni, bode v znašala zguba premogarjev na plači ® $63,375,000. Povprečno obstoji vsa- \ ka premoga rs ka rodbina iz petih osob s in vsled tega se lahko trdi, da bode valed sedanjega štrajka 1,500,000 lju- 1 di direktno prizadetih. V omenjenih * 2000 premogovih rovih držav Penn-'1 »ylvania, Ohio. Indiana, Illinois, Mis- |1 bonri. Iowa, Kansas, Arkansas in O- * klahoraa, v kterih se je z delom pre- j [ nehalo, se pridobi vsaki dan 150 do18 175 milijonov ton premoga. Kljub te" i * mu pa izjavljajo lastniki premogovih f rovov, da se ni bati kakega pomanj- f kanja premoga, ker so zaloge dokaj -J velike. , * Premogarji trdijo, da sedanje praz- r tiovanje ni smatrati pravim štrajkom. temveč le nekakim prenehanjem dela. j Jrtero bode trajalo toliko časa. da se' 2 doseže medsebojni sporazum obeh j strank glede plače premogarjev. Ni- i kakor pa ni pričakovati, da bi se ta sporazum tako kmalo dosegel Število C štrajkujočih premogarjev je sledeče: V zapadnji in osrednji Pennsylvaniji 100,000. Ohio 47.000. Indiana 18.000. Weet Virginia 10,000, Illinois 72.000, Iowa 15,000, Michigan 3,000. Kansas, I Arkansas, Texas in Oklahoma 25,000. i t Colorado 5.000, zapadna Kentucky 5 I tisoč; skupaj 300,000. F Prvo poročilo o žmagi premogarjev I je prišlo iz Brazil. Iud., kjer so last- s niki premogovih rovov povišali pre-mogarjem plačo za 5 cenrtov pri toni s pridobljenega premoga. r Lorain, Ohio, L aprila. Velik del s tovarn National Tube Co., ktera dru- ^ žbs je last trusta za jeklo, so morali 1 danes zapreti, ker je pričelo primanj- < kovati premoga. Vsled tega mora do s 4,000 delavcev te družbe počivati. « Med temi delavci je mnogo Sloven- i eev in Hrrator. I Chicago, 111., L aprila. V«led štraj- i ka premogarjev zamore nastati v me- j atu veliko pomanjkanje premoga in i vsled tega ae je danes vršila posebna 1 aeja mestnega, zastopstva, da se skle- 3 ne vse potrebno glede nakupa dovolj- 1 ne zaloge premoga, kterega bode me- 1 ato rabilo za vodovode, ker inače se 1 lahko pripeti, da v me*tu nastane tudi pomanjkanje pitne vode. n Paznik ponesrečil Perttr, W«t Australia, 1. aprila. Veliki angiciki potniški pa m.* Pe- j rieles je šest milj južno od '.rta Lee- -urin »vozil aa pečine. Potniki, ka- j kor todi mornarji so se rešili z re-ftttmim čolni in se srečno izkrcali aa j Iz delavskih krogov. Zahteve železničarjev. Lake Erie & Western železnica izjav-i , lja, da ne bode povišala plačo svojim vslnžbencem, kakor so to drage železnice že storile. — Glasovanje za in proti štraj ku. NAJBOLJŠO PLAČO DAJE BALTIMORE & OHIO ŽELEZNICA. Štrajk zamorskih delavcev American Tobacco Co. v Kentuckyju za povečanje plače; pričakovati je, da se štrajk poviša. Cleveland, Ohio. 1. aprila. Kakor znano, je Lake Shore železnica odklopila zahteve svojih vslužbeoccv glede povišanja plača in sedaj se je ravnala po vzgledu te družbe tudi Lake Erie & Western železnica. Vslužbenci, ki so zaposleni na vla&ih te železnice, so nedavno zahtevali, da se jim plača poviša. tako, kakor se je to pri družili iztočnilj železnicah že zgodilo. Toda železnica je vse predloge odklonila. Odbor, ki zastopa njene vslužbence, je danes zboroval in pri tem se je sklenilo, da bodo vslužbenci v najkrajšem času glasovali, naj se li prične s štrajkom aH ne. Tudi poseben odbor Nickel Plate železnic^ je vodstvu imenovane družbe predložil zahtevo vslužbencev. ka- ; iteri žele, da se jim plača poviša. Vod- |: stvo te železnice je odboru, ki je predložil zahteve, naznainilo, da bode železnica tekom jutrajšnjega dneva i odgovorila na te zahteve. Delavci za- i htevajo, da se jim plača poviša tako.'; da bode jednaika oni, ktero dobivajo j vslužbenci Baltimore & Ohio zel rani- i ce. ktera daje med vsemi iztočnimi železnicami svojim delavcem najbolj- j ] šo plačo. j i Louisville. Ky„ 1. aprila. V neki': tukajšnji tobačni tovarni, ki je last i American Tobacco Co., pričelo je da-1 nes 1100 zamorskih delavcev štraj-; < kati. Zamorci zahtevajo, da se jim i plača poviša za V-2.% pri funtu izde- i lanega tobaika. Takoj po pričetku < štrajka je prišlo do večjih nemirov, . pri kterih je naravno takoj nastopila policija. Sedaj štrajka kacih 3000 tobačnih delavcev, kajti zamorcem se j je pridružilo tudi mnogo belih in pričakovati je, da se bode štrajk razširil tudi na druge družbene tovarne. -o- i ZOPET NAPAD NA POSLANIŠTVO V COLOMBIJI. Colombijci poživljajo svoje ljudstvo,; naj čnva svojo "staro domovino.*' Bogota. Colombia. 2. aprila. Velika množica ljudi je včeraj napadla tukajšnje poslaništvo republike Peru. j, Nekterinr. napacJateem se je posrečilo j priti v notranje prostore poslaništva j, K sreči je policija še pravočasno na- [ stopila in preprečila nadaljne izgrede, j Nemiri in južno navdušenje so na- i stali vsled tega. ker je predsednik J republike Eeuador, senor Alf aro, po- ; slal -semkaj brzojavko, ki je bila naslovljena na eolombijsko ljudstvo, in i ktera izraža nado, da bodo državljani : Colombije in Ecuadorja zajedoo na- i stopili, kadar se bode šlo za obrambo stare domovine. "Staro domovino" imenujejo na severu Juane Amerike prvotno republiko Colombijo in sicer v oni velikosti, kakor jo je ustanovil jugoameriSki junak Bolivar. Prvotno je Colomfbija obsegala tudi sedanjo republiko Veneonelo in Ecuador. Množica je poslaništvo republike Pe- j ru napadla vsled tega, ker vlada med Peru in Eeuador jem prepir vsled i mej. . i :*• 'f||.3B -o- i Velikanski kapital telefonske družbe. Albany, N. T., 31. marca. American Telephone & Telegraph Co. je vložila pri državnem tajništvu certifikat, iz kterega je razvidno, da je povišala svojo delniško glavnico od $200,000.000 na $500,000.000, tako, da je za trustom za jeklo sedaj največja Jcorporacija na svetu, ktodoboo je j dražba poslala vladi tudi $100.000 kot jpTi^ojhine za povišanje kapitala. Za končanje štrajka v Philadelphiji, Pa. V Philadelphiji, Pa., je prišlo do novega poskusa končati štrajk vslužbencev Philadelphia Rapid Transit Co.; tozadevnega posvetovanja so se udeležili delavski vodje. POSVETOVANJE JE BILO ZELO i KRATKO IN BREZVSPEŠNO.f Položaj se še ni spremenil, toda obe | stranki sta voljni skleniti mir. —j Tudi štrajkarji so se že naveličali praznovanja. -o- Philadelphia. Pa., 1. aprila. Tu-1 kaj je prišlo zopet do poskusa storiti konec štrajku vslužbcuicev ulične železnice. Pri državnem senatorju Mc-Niehollu so se namreč sestali razni delavski vodje in tje je prišel tudi ! pravni zastopnik Philadelphia Rapid Transit Co. Seja, ali posvetovanje je trajalo le pol ure in potem je imenovani senator naznanil časniškim poročevalcem, da je upati, da pride v kratkem do sklenitve miru. Pri zborovanju, ki je bilo tajno, se je sklenilo. da se v kratkem prično zopet " pogajanja med družbo ulične železnice in štrajkarji. kajti tako družbi, ■ kakor tudi štrajkarjem je mnogo na ■] tem, da zavladajo v mestiu končno zo- ; pet normalne razmere. Obe stranki • sta sklenili privoliti v razne medse- ■ bojne zahteve, 1ako, da pride v krat- l kem do kompromisa. i Položaj se inače ni spremenil, ven- i dar sta pa obe stranki pripravljeni I skleniti mir, kajti družbena blagajna;* se je izdatno izpraznila, dočim tudi i1 mnogo štrajkarjeV trpi pomanjkanje.! V ostalem so se tudi že naveličali praznovati. Družba še vedno vztraja 1 pri svoji zadnji ponudbi, vsled ktere :1 se morejo vsi štrajtkarji vrniti na svo- i ja stara mesta. Ako se toraj družba * zaveže, da bode tekom dveh mesecev t sprejela vse štrajkarje nazaj in jim do ;t tedaj plačevala njihovo plačo, bode ;< štrajk gotovo končan. Promet v me- * stu je še vedno pomanjkljiv, zlasti na J •"Cvemera delu mesta, kjer je bilo prh-!* je središče nemirov. t -o--ji i ZA LJUDSKO ŠTETJE. Washingtonska vlada je izdala nova navodila in odredbe glede štetja 1 ljudi po njihovi narodnosti in ma- 4 terinem jeziku. —o— t Washington. D. C-. 1. aprila. Zvezin urad za ljudsko štetje je rav- 1 nokar izdal in raapoedal v vse drža- 1 ve povsem nove odredbe in navodila ' za ljudsko štetje. Po teh odredbah ' morajo enumeratorji šteti ljudi po nji- 1 iiovi narodnosti in materinem jeziku, ne pa po državah, iz kterih prihajajo. .Te odredbe se naravno nanašajo pred vsem na inozemce. zlasti pa na one, i ki prihajajo iz Avstro-Ogrske. Ka- 1 kor znano so se s?daj razun Čehov in ] Poljakov ter Madjarov. vsi naseljenci 1 iz imenovane dnžave vknjižili za "Av- ' strijance". Ker pa ""avstrijske" na- ] [rodnosti ni na svetu, je sedaj vlada < j vsled nasveta slovanskih časnikarjev 1 | izdala zgoraj omenjeno odredbo. Ljudsko Štetje se prične, kakor I smo že opetovano poročali, dne 15. : I aprila in vsled tega poživljamo vse j naŠ3 rojake v Zjedinjenih državah, da ! uradnikom povedo odločno, da so!J SLOVENICI (SLOVENIANS) ne pa : "Avstrijci" ali "Av^trians". kajti ] I' za našo vlado in za ves svet ta na- ' rodnost ne eksistira, dasiravno bi av- ! jStrijaka vlada "radfc ustvarila razne ! narodnosti in? jezike, kakor "kranj- , ski", "bosanski", "dalmatinski" i itd., dasiravno ona sama najboljše ve, da avstrijske narodnosti ni na svetu. 'Vsak rojaik naj tudi. ako bode zadržan ostati doma, ko pridejo enumerator j i v njegovo hišo, naroči svoji ženi da bode uradnikom povedala, da je njena rodbina SLOVENSKA, ne pa "avstrijrfta", kajti na ta način se bode uradnikom prihranilo obilo dela, docim se bode končno doseglo, da bode "avstrijska" narodnost enkrat za vselej iz jaarnosti zginola. Poslovanje kongresa. Za diplomatično službo. Predlog glede dovolitve potrebnega1 denarja za diplomatično zastopstvo | Zjedinjenih držav ni sprejet in se j mora o njem še posvetovati. V ZASTOPNIŠKI ZBORNICI SE BAVIJO Z MORNARIČNIM1 1 I . PREDLOGOM. i i Predlog za razširitev trgovinskih odnos »je v Zjedinjenih držav z inozemstvom. — Za preinačenje poslovnega reda. Washington. 3. aprila. Senator Boo* je v zvezinem senatu tri ure govoril v prid takozvanega železni-'! škega predloga, kterega je po direkt-f nem naročilu predsednika Tafta vlo- j žila vlada. Imenovani senator s svo- i jim govorom še ni končal. Nadalje; se je v senatu tudi razpravljalo o' Cumminsovem predlogu glede odgo- ;' vornosti delodajalcev za varnost nji-;] h o vili delavcev pri delu. Tudi glede tega predloga še ni prišlo do sklepa. 1 * V zastopniški zbornici se je raz- ' pravljalo o dovolitvah za vojno mor- js narico. toda zastopniki so pri zboro-<( vanju govorili tudi o raznih drugih 1 predmetih. Zasitopnšk Sherry iz dr- i1 žave Kentucky je obširno govoril o:' svoji resoluciji, koja določa, naj bode v nadalje .zastopnikom dovoljeno nji- 1 hove predloge v poljubnem času vlo- j' žita. Zastopnika Padget iz Tennessee 1 in Gregg iz Texasa Sta govorila v prid ^ predloga, vsled kterega^ naj se vladi p dovoli vsako leto zgraditi po jedno 1 veliko oklopnieo. Nato se je pričela debata o predlo- c gu glede denarnih dovolitev za diplo-j^ matično službo Zjedinjenih držav, o ! kteri pa debata še ni končana. Vladin predlog, vsled kterega naj 1 se dovoli $25,000 v svrlio izboljšanja ' trgovinskih odnošajev Zjedinjenih ; držav z inozemstvom, v zbornici ni obveljal in vsled tega je pričakovali. ! tla bode ta odklonitev škodovala trgovinskemu razmerju naše republike ! 1 s Canado. Tudi predlog glede dovoli-'J tev za diplomatično službo ni obve- ' Ijal in tako so ga poslali nazaj diplo- ^ matičnemu otlseku. i1 -o--i Proti parobrodnim družbam. Washington. D. C.. HI. marca. Pravosodni oddelek zvezine vlade bo- j( de v kratkem pričel s sodnim pošto- -1 panjem proti kombinaciji a^i trustu 'J inozemskih parobrodnih družb, da se " tako določi, ne greše li imenovan.' j lrirzbe proti Sheimanovemu pix>ti- 1 t r listnemu zakonu. Pred vsem se bo-'' do morale zagovarjati pred zvezinim ': j-odisčem Hamburg-American Line, ' North Gemnan Lloyd in Holland Ame- ' riean Line. ( ( Razstrclba v rovu. | ^ Wikburton, Okla., 1. aprila. V pre- s mogovem ro\u št. 2.. ki je last Great ! Western Coal & Coke Co.. se je pri- j, petila razstrelba plinov in pri tem je ', bilo šest premogarjev na mestu ubitih, jj Trupla nesrečjiih premogarjev iso že , prinesli na površje. Državni pregle- I ( daleč rovov jc takoj pričel z preisko- ] vanjem. Denarje v staro domovino!; no šil j amo za $ 10.35 ............. 50 kron, ' za 20.50 ............. 100 kron, 1 za 41.00 ............. 200 kron, za 102.50 ............. 500 kron, 1 za 204.50 ............. 1000 kron za 1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakaoane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne posiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do' 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do |25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK 8AKSER CO., 82 CortUndt St, New York, H. T. «101 St. Clair Ave.,, N, E. Morilec Wolter pred sodiščem. 1 Zagovorništvo podivjanega nemškega morilca Wolterja predlaga, naj se vrši obravnava proti njemu v ka-i kem drugem countyju, ker je prebivalstvo New Torka njemu sovražno. OBRAVNAVA SE BAJE PRELOŽI NA PRIHODNJI PONEDELJEK. Policija je prišla na sled Še drugim zločinom imenovanega Nemca. — Neka deklica imenom Schwartz, ki ga je obiskala, je tudi brez sledu .zginola. -o- Albert Wolter, ki je obdolžen groznega umora, izvršenega nad 15I?tno stenografinjo Ruth Wheelerjcvo v New Yorku, bode moral danes pove- \ dati sodišču, oziroma veliki poroti, se li smatra krivim ali nekrivim. To bi se moralo ž? včeraj zgoditi, toda njegov zastopnik je zadevo za 24 ur prestavil. Njegov odvetnik neče ničesar povedati v kakem smislu bode svojega klijenta zagovarjal, vendar se pa splošno sodi. da bode okušal dokazati, da je Walter ali Wolter blazen. Včeraj se je tudi trdilo, da Wolter v eno- , mirr trdi, da je nekdo drugi izvršil zločin in sicer v njegovi odsotnosti. Tega 'mnenja so tudi obtoženčevi sla- [ riši, kteri so docela prepričani, da je on nedolžen. Danes se tudi zatrjuje, da se bode obravnava proti obtožemm vršila Izven New Yorka. ker je v na- i] šem mestu vse javno mnenje proti j,-njemu, tako, da ne bode mogoče do- I biti nt p ris t ran:/'k ]'i porotnikov. A* ostalem bodo -tudi obravnavo, j ki bi se morala pričeti v ponedeljek, prestavili za jeden teden. tako. da se camore Wolterjev odvoink pripraviti na zagovor. Vsakemu nadaljnemu prelaganju obravnave se pa bode pokrajinsko pravništvo energično uprk). Obtoženeev oče. ki je prepričan o si- L novi nedolžnosti, izjavlja, da bode ', izdal zadnji cent svojega pr noženja j /a zagovor svojega sina. dasiravno ga i je še pred meseci radi nepokomosti in lenobe prepodil iz svoje hi^e. Tudi »btoženec trdi. da. ako bi on umoril dekleta, bi njeno truplo ne postavil na !, balkon, tako, da bi je našli. Nadalje j izjavlja, da nima ničesar pripoznati. ker ni nikomur nič žalega storil. * ♦ # Newyorska policija marljivo zasleduje poslovanje obtoženca in tako sej j;-j je posrečilo dobiti vse dokaze, da je Wolter odgovoren še za razne druge zločine. Dognalo se je namreč, da je Wolterja obiskala na dan pred u- ) morom 151etne Ritih Wheelerjeve. ne- j ka 17 let stara Elsie Schwartz, ki je stanoval v hiši 155. Union Ave.. I Brooklyn Borough v New Yorku. Obiskala ua je rsled teira. ker je mislila, da dobi pri njem služIjo stenografinje. Od onrga dneva je naprej deklica brez vsakega sle la zginola in kljub vsestranskemu iskanju jo policijo do-sedaj ni zamogla najti. Policija izjavlja vsled tega. da se 1 bode moral Wolter zagovarjati še za j razne drirre umore, ktere je izvršil • najbrže na isti način, kakor zadnjega. O obisku) Miss Schwa rt zo ve je povedala policiji Wolterjeva ljubica Katie Mueller, "ki je zaprta kot glavna priča za obravnavo. Kakor Muellerjeva trdi. jej j« Wolter povedal, da ga je Sckwartzova obiskala v njegovem novamju na iztočni 75. ulici v New Yoi'ku. Povedal jrj je tudi, da Elsie Sehwarfczovi ni zamcgel dobiti službe, ker ni ipovsem izurjena v stenografiji. W Iter sicer še vedno trdi. da je nedolžen. toda policija je prepričana, da ima pravega nsorilca, ker se dokazi proti njemu vedno bolj množe. -o- Bethlehem Steel Co. obtožena. Philadelphia. Pa.. 29. marca. Bethlehem Steel Co., ki je last Charles Schwaba. se bode morala zagovarjati preti sodiščeta, ker je vedno skrbela za to. da se je njeno blago izvažalo jedino le po progdh Lehigh Valley železnice. kar je protizakonito. Železnica je dala imenovani družbi nekoliko tovornih vagonov na razpolago, da se drugo blago ni smelo razvažati v teh vagonih, kakor le iatMki ime no- Iz Avstro-Ogrske. Vojaška "disciplina". V Tarnopolu, avstr. Poljska je prišlo do velikih vojaških izgredov. Pijano vojaštvo je napadlo ulične pa-sante. Mnogo ranjenih. Posledice pijančevanja. ŽUPAN IMENOVANEGA MESTA SE JE PRITOŽIL PRI MINI-STERSTVU. Izreden vihar na jadranskem morju; burja je zahtevala baje tudi na morju mnogo žrtev. — Imuniteta ogrskih državnih poslancev. Dunaj. 2. aprila. Veliko senzacijo je obudilo poročilo iz Tarnopola v avstr. Poljski. Vojaki tamošnje popadke so uneli obilo prostesra časa in ker so za Velikonoč dobili od doma nekoliko denarja, so ga takoj spremenili v žganje. Vsled- tega se jim je obudila želja po pretepu in ko so kontno ostavili gostilne, so pričeli na uli-L'ah napadati mirne pasante in sicer z arožjem. Mnogo ljudi je nevarno ranjenih, kajti vojaki so napadli vsakogar, kterega so srečali. Vsled te-^a je med prebivalstvom prišlo do jrave panike in le skrajnomu naporu rojaških oblasti se je posrečilo napraviti med vojaki zopet mir in preprečiti velike demonstracije prebira 1st va. Župan se je takoj brzojavnim polom pritožil pri vojnem ministerstvu la Dunaju, ktere je odredilo strogo preiskavo. — Vojaki so bili vsi junaki iakor je to v Avstriji običaj, kadar ?e gre za napade na mirne davkoplačevalce, dočim v vojni dosežejo v večjem 'kako Lombard i jo ali — Kxa-jevi Gradec. Trst. 2. aprila. Burja, ki je divjala zadnje dni po slovenskem pri-norju, kakor tudi v notranjih krajih, je napravila povsodi velikansko ško-lo. Tudi na morju je škoda velikanska. kajsi. kakor se danes poroča, se (e nekoliko .manjših ladij potopilo, [voliko mornarjev in ribičev je pri :em utonilo, se še ni docrnalo. kajti po--očila prihajajo izredno počasi. Na slovenskem vlada pravi zimski mraz ako, da je sedaj hujša zima, kakor je jila o Božiču. Budimpešta, 2. aplrila. Poslanci, iteri so nedavno v parlamentu napaid-i ministerskega predsednika in polje-lelskega ministra, in ktere so vsled ega obtožili, nečejo ničesar povedati m se pri tem sklicujejo na poslanko imuniteto. -o--, Gostje iz Azije. Seattle. Wash.. 1. aprila. Iz .Tapon-»pe se poroča, da odpotuje dn<> 24. aprila japonski princ Totugua, s par-aikom Ava Maru iz Yokohame v Pu-»et 'Sound z namenom, da prepotuje Zj edin je ne države, nrfkar potuje v London, kjer se snide z princom Fu-shima in njegovo ženo. Dne 8. aprila odpotuje iz Yokohame v Zjedinjene države kitajski princ Tsai Taio za-jedno z 16 častniki kitajske vojske in mornarice v San Francisco. Tudi ta princ bode s svojim spremstvom prepotoval Zjedinjene državp. da prouči vojaško in mornarično administracijo Zjedinjenih držav. V avgustu pride v Zjedinjene države princ Tsai Hua z velikim spremstvom in sicer v iste svrhe, kakor prvoimenovani. SLOVENCI IN SLOVENKE. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NA- DAni J J I Razne novosti iz inozemstva. j Abesinski ccsar, Menelik, o kterem se je te dni poročalo, da je umrl, je baje še živ in tudi zdravje se mu je poboljšalo. — Velik bankerot na Nizozemskem. o— OGNJENIK ETNA ZOPET BLUJE j LAVO. | V Siciliji so potresni sunki na dnev-i nem redu. — Evropske parniške družbe se pripravljajo proti ameri-| škim odredbam. n ^ Pariz, 2. aprila. Dasiravno se je J.minoio sredo j>o \^sem svetu razširila vest, da je abesinski cesar Menelik umrl. se je sedaj izkazalo, da je bilo J tozadevno poročilo napačno, oziroma j ravno tako. kakor vse prejšnje vesti o |njegovi smrti. Ministerstvo inostm-jnih del je namreč dobil.* včeraj od francoskega poslanika v Adis Aibebi poročilo, ki se nanaša na položaj v j A besi ni j i. V poročilu se pa dozdevna (smrt eesarja Menelika niti z jeoljše, tako, da zamore še okre-i vati. i Catania. Sicilija. 2. aprila. O^nje-jnik Etna še vedno bluje in sieer danes ] nekoliko hujše, kakor zadnje dneve. I Tok lave, ki teče memo Era Diavolo, ; je oddaljen 1» še dve milji od Nicolosi |in tri n>ilje od Bellpasso. Catania. Sicilija. 2. aprila. Etna sedaj zopet jačje bluva lavo. ktera jje včeraj preplarila ravnino Lisi. Lava sedaj teče v smeri Cisterne in •srine. Vas Borelo ni v nevarnosti, i Dru^i lavin tok se poča-i pomika proti Monte Neeilla. Profesor Kieco, ki vodi observatorij na Etni. je moral sedaj bežati, kajti njemu se ne zdi več varno živeti src li ognja in neprestanih podzemskih razstrelb. Messina. Sicilija, 2. aprila. Tekom vverajšnjejra dneva se je tukaj pii-f potilo sed^m lož jih potresnih sunkov, j ne da bi napravili kako škodo. Lontlon, 2. aprila. Za-topniki raz-nih evropskih parobrodnih družb so I sklenili, da ljodo ukrenili \-se potrebne korake, da nastopijo proti odredbam in postopanju vlade Zjedinjenih držav j proti združenim evropskim pnrniškim i družbam. kt?re baje crre^o proti Slier-manovenm proti t rastnemu zakonu. Pariz. 2. aprila. Poslanika zbornica je včeraj sflasovala v prid crradnje dve novih velikih oklopnie za francosko vojno mornarico. Obe oklopnici, naj se pričneta graditi še tekom le-jtošnjejra leta. Amstredam. Nizozemska, 2. aprila. Velika tvrdka Vreeswyk & Calder-tr.an.ti?. ki je krapčevala z petroljem. je včeraj napovedala bankerot. Njt-'ui dolgovi dosegajo svoto $2,000.000. -o- 'Pogodbe za gradnjo turških vojnih ladij. Washington. D. C.. L aprila. Poročilo, da je turška vlada oddala j pogodbe za trradnjo novih vojnih ladij i za ceno *2o.000.000 izključno le an-Jgleškim t vnjkam. je prezgodno. Naš poslanik v Carigradu brzojavlja namreč zvezinomu tajništvu, da naročila < še niso definitivno sklenjena. Ame-; riške ladj?delnLške družbe Bet hlehem ; Steel Co.. Cramps iti New York Ship-1 building Co.. so poslale posebne agente v Carigrad in upati je, da se jim j bo posrečilo dobiti pogodbe za trrad-njo turških vojnih ladij. Krasni novi In brzi parnik NUTIl WASHINGTON (Avstro-American proge) odpljuje v sredo dne 6. aprila vožnja do Trsta samo H dni. do Trsta ali Reke - - $38.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane - - - $38.60 do Zagreba .... $39.20 "GLAS NARODA" (Slovonlc OaUy.; " Owned and published by the flBov»nlo Publishing Go. (« corporation.) PRANK SAKSER, President. VICTO It V A Li A V KU. Secretary. LOUIS 0ENEDIK, Treasurer. taw——-"— i i ■ .......in—————— Place of i lupines"? of the. corporation and addresses <.f ub v» officcre: 82 Cortland t •trect, J'.or ufe-h ol iLinhattau, New Yodt ©ty, N. Y. Eacelo leto velja list 7a Ameriko in Canado. . . . . . . .$3.00 •• pol leta......... 1.50 1444 leto za mc~to New York . . . 4.00 j m pol lftaza m~- o New York . .f 2.06 ; " Evropo za vfc Ifto - . . . 4.50 |s* h " polleta.....2.80 I • " Četrt leta .... 1.75 ;a——■ i h —— *CKLAS NARODA" idiaja vsak dan iz~ i vzemsi nedelj in praznikov. —--------, | -rr- i «QLAS NARODA" ("Voire of the People") JMued e\ e.-y day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. tkdvert iMcinsnt« on a^reoment« Dopisi brez podpisa ia osebnosti se ne —ti nuj » Denar nst *e blagovoli pošiljati po — I Money Ori't?r. * Pri spremembi Ici-aja naročnikovi Eeim<>. d;t nam tudi prejšnje vaiiir.tSs> naznani, da hitreje najde* mo naslovnika. —----II ■ Jj. J. < Dopisom iu jat vati. naredite ta na-Kov : "GLAS NARODA" WCortlandt SL, New York City. Telefon 4.KS7 Cortlandt. fcW—J"""" ii ■« Koncem tedna* Ako bi Roosevelt v Kairu molčal in ne u'-v^iil govora proti Egipčanom, ostal 1 jI lilozot' — toda ue Roosevelt. .. * * * K * New. York, New 1 Liven & Hartford železnica, ter z njo zajedno razna druga podjetja so privolila skoraj v vse zahteve svojih delavcev: boljša je dobra pogodba, kakor štrajk, ki j vsakomur škoduje — vide Philadelphia ,.. * ^ * & * Najnovejše iz Bermude: škrlatno-rudeče lilije. — Dosedaj smo govo- j rili o ''nedolžnosti, ki je bela, kakor, lilija". Ako bodemo pa v nadalje morali včasih dejati: "To dekle je nedolžno, kakor lilija"', bodemo mo-] rali nehote misliti na rudeče lilije... * * * Zelo čuden, toda neredek patron je Iclerk Sidney Smith, kierega so radi ponarejanja denarnih nakaznic ravnokar poklali za pet let v Sing Sing: dvajset let je hodil neprestano v cerkev in poleg tega tudi izvrševal dobrodelnost v večjo čast božjo. Pri lemse je vedno odškodoval potom ponarejanja denarnih nakaznic. — Na ktere ljudi nas to spominja?... * ^ * * Spominja nas na fratra, onega pro-slulega fratra, ki tudi ljubi denar, pa naj že slednji prihaja v obliki ban- ■ koveev, ali pa denarnih nakaznic. Tu- ; di on je imel že opraviti z nakaznicami, s kojimi je njegov intimni par-niški prijatelj iu "kolega" tako ba-rantal, da je končno moral frater storjeno krivdo poravnati — ker iua-če bi zadobila stvar obliko sokrivde. .. * * * Toda, kedor je pri Rafaelu, oziroma pri "angel ju" z dolarskimi peroti, je v najboljšem varstvu in takem« človeku se ne more ničesar zgoditi: tako se tudi fratru ni ničesar zgodilo, dasiravno je moral bežati iz Ohio, kjer je ostavil toliko žalostnih spominov v oblrki "Žalostne Matere Božje", da so tamošnji rojaki še celo njegove svetnike postavili v — drvarnico... * * * Denar je seveda odšel z njim in rojaki ga ne bodo nikdar več videli — kajti pri tem mu je pomagal njegov partner — Rafael... , * * # V ostalem je pa Rafael izvreton patron, kajti v njegovem imenu se dii vsestranski grešiti, ne da bi sej bilo bati, da pride kemično kedo pted i takozvano "eelestial jury". — Fra-ter je v ljubljanskem poneumneval-nem lističu Domoljubu pisal, da- so j morali slovenski premogarji v Primero, Colo., vuled tega umreti, ker niso bili člani--Rafaela. — Ako bi toraj Rafael za nje veded, oziroma, ako bi frater dobil od eoloradskih ro- j jakov dolarje, potem bi f ratter stvar j tako zacopral, da bi se razstrelba v Primero sploh ne pripetila..» f # • • Tn baš vsled tega se moramo Čudom čuditi, čemu berači sedaj frater po Pennsylvaniji in West Virgin i ji ter rabira dolarčke za Rafaela, oziroma za-sc. — Ako je svojega Rafaela in j ostale podrepnike že tako temeljito dresirai, da zamore z njim preprečiti vse razMrelbe v premogovihj rovih, potem naj se pelje jednostarno „ v Pittsburg. kajti jamčimo nvj, da dpjbi pri Pittsburg Coal Co., kakor tudi i>ri vseh vstalih oremcu^ovili družbah r ' ' " al:; stalno službo z lepo letno plačo. Njegova naloga bode povsem lahka: pošiljal bode svoje Rafaelovee v pre-mogove rove, kjer se bodo dali — razstreliti, namesto poštenih premo-garjev... * * * Nadalje mu tudi jamčimo, da mu bode dal vsak slovenski premoga r vsako leto drage volje po jeden dolar "grafta'V aiko pošlje frater povodom razstrelbe kakega Rafaelovca v zrak, mesto tega ali onega premogorja. Tu- ^ di to mu bode nosilo lepe dolarčke, j k oje bode potem lahko naložil odkri-! to m a svoje ime... fV prid fratra samega pa moramo j obžalovati, da naši ljudje v Ameriki v dvajsetem stoletju niso več tako j .bedasti, kakor frater misli, kajti I uverjeni smo, da ga bodo sprejeli v j vsaki hiši tako, kakor se sprejme človeka, ki ima že kak slovenski dolar na svoji vesti... # * * Zgoraj omenjeni katoliško-kranj-ski - bonaventursko - poneumnevalni listič je tudi pisal, da je nesreča v Cherry, 111., vsled tega zahtevala toliko slovenskih žrtev — ker slednje niso bile tako katoliške, kakor rafa-elski podrepniki "parniško navdali-j njenega" fratra. — Je li večja oslarija še mogoča?... * * * Sedaj smo pa v resnici radovedni, je li božja kazen zadela tudi one ljudi v Okorito na Ogrskem, ki so plesali v prid kolekte za neko cerkev in pri tem zgoreli — samo zato, ker niso bili pri fratrovem Rafaelu?... „ * * * Tudi na Šermedskem jezeru pri Kalugi v Rusiji je te dni vtonilo petdeset Ciganov. Morda so po nazira-nju fratra tudi ti Cigani vtonili radi, lega. ker niso bili člani fratrovega: Rafaela, dasiravno bi bili Cigani najboljši člani fratrove družbe, kajti: glilia vkup štriha, in tudi frater bi se moral ravnati po izreku — svoji ■ k svojim... • # * Mrs. Sheff je neznano kam zginola in njen mož sedaj obupuje. Policija je dobila njen popis, v kterem je med drugim citati, da je Mrs. Sheff stara — 27 let... * * * Čemu je v Pittsburgu največ graf- ! terjev? Odgovor je prav lahek: kjer je obilo mrhovine, je tudi mnogo ja- | strebov... DOPISI. Gowanda, N. Y. Cenjeni gospod urednik:— Poročati hočem nekoliko o naši mali slovenski naselbini, da bodo izvedeli rojaki širom Amerike, kako se nam godi. Radi tega upam, da mi, g. urednik, dopisa ne bodete zavrgli. Z delom gre še precej dobro, dasi je tukajšnja usnjarna bolj kakemu pijancu podobna, ki se za nekaj časa 'zaleti in potem zopet ustavi. Boljša pa je tovarna' za lep, ki je bila zgrajena pred petimi leti in ktera je največja te vrste v Združenih državah. Tu so vposljeni večinoma naši rojaki, ki imajo tu prednost in zasluži se tudi še precej dobro. Kdor hoee delati, tukaj lahko delo dobi, ker ga je vedno dovolj. V društvenem oziru ravno ne napredujemo, a tudi ne nazadujemo. Vendar bi lahko bolj napredovali, če bi se rojaki brigali za društveno življenje. Veliko je takih, ki niso zavarovani, kar pa gotovo ni prav, ker nikdo ne ve, kje ga čaka nesreča. Na velikonočno nedeljo smo imeli društveno sv. mašo, fetero je daroval tukajšnji župnik Rev. Enricht, in katere smo se polnoštevilno udeležili. Popoldne istega dne smo se skupno udeležili pogreba. Spremili smo namreč k zadnjemn počitku edinega sinčka naše rojakinje Ivane Žužek, katere mož je umobolen in se nahaja že več let v bolnici. Ona je tukaj še z dvema hčerkama pri svojih stariših, in, dasi brez moža, je preskrbela ; za lep pogreb. Naše islkreno soža-| lje! K sklepu pozdravljam vse zavedne rojake in rojakinje širom nove domovine. ' Karol Strniša. - Delagna, Colo. Spoštovani gosipod urednik:— Prosim, da uvrstite teh par vrstic | v predalih nam priljubljenega lista "Glas Naroda". Sicer ne bodem poročal posebnih novic, ampak nekaj važnega za nektere rojake, posebno one, ki še niso zavarovani pri nobenem društvu. Društvo sv. Petra in Pavla štev. 364 N. H. Z. je pamreč sklenilo pri svoji zadnji seji dne 20. marca, da bode meseca apiila prosta vstopnina k društvu. Sedaj ima vsak rojak lepo priliko, da pristopi in priporočam to Slovencem in bratom Hrvatom. Po mesecu aprilu bode pristopnina še večja, ikakor je bila dosedaj. Omenim naj še, da naa je nesreča t. ..• »t,- - j"-...''-se nekoliko pomaga vdovam in siro- i tam ponesrečenih premoga rje v, je ; darovalo društvo sv. Petra in Pavla s štev. 364 N. H. Z. svoto petih dolarjev v pomoč istim. , Pozdrav rojakom širom Amerike! j. V imenu odbora Fran Lenartie. , T. G. Masaryk. Dne 7. marca je praznoval šestdeset letnico svojega rojstva eden naj-j večjih sinov češkega naroda, vseuči-liŠ-ki profesor, učenjak in politik dr. T. G. Masaryk. Po vsem Češkem so se te diii in . | zlasti 7. marca vršila o tem možu predavanja, slavnostni shodi, akade- J I mije in drugovrstne proslave in češki j ! časopisi so prinesli o njem dolge j članke. Zato mislimo, da ne bode odveč, ako tudi mi posvetimo temu j možu. čigar pomen ni omejen samo j na češki narod, par vrstic. Rojen je bil Tomaž G. Masaryk 7. j marca leta 1850 v Hodominu na Mora'vskem kakor sin revnih starišev. Ljudske šole je dovršil v svojem rojstnem kraju in v Čejkovicih. a gimnazijo na Dunaju, kjer je tudi matu-riral. Leta 1873 se je vpisal na ta-mošnjo filozofsko fakulteto in bil 4 leta pozneje promoviran doktorjem filozofije. V -tej dobi je spisal svoj prvi politični članek proti pasivni češki politiki. Po dovršenih študijah i je prepotoval Italijo in študiral v j Lipskem. kjer se je seznanil z Ame- j : ričanko gospodično Garrigue, s ktero j se je tudi poročil, j Ko je bila leta 18S2 razdeljena j praška univerza v nemško in Češko, je bil Masaryk poklican v Prago in postal docent na filozofski fakulteti, i Sedaj šele se je pričelo njegovo znan-' J si veno delovanje, ki je imelo in ima še danes velikanski vpliv na akademik-no mladino in ki si je vzgojilo kar celo generacijo. Ko je prišel v Prago, je videl, kako so Cehi odvisni : jod nemške znanosti; videl je, da če- ( ška znanost nima nobenega pravega ognjišča; zato je najprej ustanovil znanstveno kritično revijo "Athenaeum 'iki jo bila v pričetek revolu-j eijoniranjf^ duhov na Češkem. Videl je tudi. da Čehi nimajo še znanstvene enciklopedije in njegova glavna zasluga je. da je znani češki za-; ložnik Jan Otto v Pragi izdal Slov-I nik Naučni ali leksikon, ki prav nič ne zaostaja za nemškim "Mayers K on versa t io n slexiko u'' in se tudi lahko ravna fraueosiiim in angleškim i leksikonom. Delal je z vsemi silami na to. da se je češka znanost emancipirala oil nemške in se približala francoski iu angleški. S svojo visoko izobraženostjo in s svojim umom svetovnega obzorja se je lo4iI eele vrste problemov, kulturnih, narodnih in političnih. v kterih je spisal lepo število knjig; n. pr. Češko vprašanje, Soci-jatno vprašanje, Konkretna logika. Slovanske študije. O samomoru — in Še mnogo drugih, večinoma filozofske vsebine. Skozi vse njegove spise se vleče kakor rudeča uit nabožensko (versko) vprašanje, s kterim se Masaryk : največ bari. S tega stališča razmo-j triva vsa vprašanja, ki pretresajo kulturnega človeka. Odločno se bojuje proti plitvemu svobodomiselstvu, a je tudi proti dogmatienemu ver- • istvu in teologiji, ki da modernemu i človeku ne moreta zadostovati. Masaryk je v vsakem oziru velik idealist, on hoče, da bi se človek v svoji notranjosti poglobil in požlahtnil. Glasnik je človekoljubja, pravičnosti in tolerance. .Stremljenje za resnico mu je sveto stremljenje, kteremu se mora podvreči vse drugo. Znamenit je Masaryk kakor politik. Kakor tak je ustanovil svojo politično strujo, znano pod imenom "realistična", ali "češka napredna stranka". V začetku je zasledovala ta struja literarno-reformne eilje. Masarvk se je namreč v svoji mladosti mnogo bavil z literaturo. Bojeval se je v raznih spisih! proti igranju z besedami, proti frazeologiji in zastopal nazor, da treba spraviti tudi v leposlovje idejo. Opozoril je Čehe na ruskega pisatelja Dostojevskega in ruske realiste sploh ter pripomogel, da so se Čehi jeli intenzivneje baviti z rusko literaturo. Kar se tiče politike, je povdarjal, da mora ta sloneti na etičnih, nravstvenih temeljih, na poštenosti in resnici. — Odločno je proti demagogiji in za resnično demokracijo. Narodnostna ideja mu je etična ideja, zato obsoja vsake vrste šovinizem. Svojo veliko ljubezen do resnice in do etične ideje, ki ima vladati v politiki, je sijajno pokazal s svojim nastopom o priliki veleizdaj niškega in Friedjungovega procesa, s čemer je mnogo pripomogel, da je Evropa izvedela resnico. lMasa«ryk je tudi dober govornik. Njegove govore v državnem zboru posluša vsa zbornica. —» Naj spominjamo le na kulturno debato z dr. Krekom, ki se je vršila prod dremi leli v drtyrae^ aiwpii ^knrt w tudi .. * • -- -1 nemški listi in zlasti dunajska Neue Freie Fresse — prinašali laskave sodbe o tem govoru. Preobširno bi bilo in v okviru enega članka nemožno, ako bi hoteli v zadostni meri: očrtati njegovo plodo- j nosno delovanje. Masarykov veliki j uspeh je ta, da je zrevolucijoniral vse češko duševno življenje in ga postavil na popolnoma drugo, temelji-, iejšo podlago. Danes ima že veliko število pristašev, vsa mlajša generacija je na njegovi strani. V klerikalnih krogih si je nakopal mnogo sovraštva vsled ne-umevanja, a danes ga slavi vsa češka javnost kot enega svojih najboljših sinov. Tudi Slovenci, za ktere se profesor Masarvk zelo zanima, se pridružujemo temu slavi ju. želeč slavljeneu še. da bi mu bilo dano ob večeru svojega plodonosnega življenja uživati tudi sadove njegovega ti uda. Slovaško kulturno društvo "Matica Slovenska" je bilo svoječasno od madjarskih šovinistov razpuščeno. ker je bilo "ne", varno" ogrski državni misli. Sedaj so sklenili Slovaki poslati k ministrskemu predsedniku Khuen Hederva- j rvju deputacijo pod vodstvom starčka in vrlega narodnjaka dr. Pavla Mu-1 droii. ki naj bi ga zaprosila za vzpo-: stavljenje tega društva. Z oziroin na to. da se kaže sedanja vlada na-lodnostim prijazno. upajo Slovaki, da bode imelo njihovo prizadevanj© j uspeha. — Vederemo! I* Slovaški narodnjak župnik Andrej TTljnlra. ki je bil pred kratkim izpuščen iz državnega zapora v Segedinu. kjer je' moral prestati dveinpolletno kazen, bode moral nazaj v segedinske. zapore. Izkazalo se je. da je bil izpuščen prezgodaj iz ječe! Na Ogrskem mo-, rajo vladati v pravosodju pač krasne 1 razmere, da izpušča jo jetnike prezgodaj iz zaporov! Župnik Hliuka je moral v ječo zaradi svojega narodnega prepričanja iti hranjenja naroda pred nasilnim madjariziramjem; za vse t" se ima zahvali i svojomu škofu Aleksandru Parvvjn. ali "Aleksandru groznemu"', kakor ga Slovaki imenujejo. Svetovna žetev leta 1909. Na podlagi raznih statističnih podatkov j>oroča nek kmetijski časnik. . aprila. BATA VIA — odpluje •"». maja. HAMBURG — odpluje 10. maja. Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. --------------------" 1 j ■ .....—---S) slovensko katoliška pcip, društvo ^^^jsveteBarta7 Za Zjedinjene države Severn« Amerffc-. Sedež: Forest City, P«u jokorportranu dne JI. januarja 1902 r drža« i Penevyvarfij, ODBORRUU: • Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 6S5, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, K*n«. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 7u7, Forest City, l»a. iL tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60tb Street, Cleveland. Ohio Blagajnik: MARTIN MCEIČ, Box 637, Forest City, P». JTADEOE2CKI: MARTIN GERČMAN, predsednik, Box 6S3, Forest City, Pa. ELAIIOL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Foresr Ciiy, P*. JOS BUCENELI, .starejši, IL nadzornik. Foreit C:ty. P» FRANK ŠUNK, IIL nadzornik, Mill 8tre«t Luzerne, Ea, ^ FOROTHI Df PRIZIVKI ODBO*: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Eaaa. JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, Pt O. Box 522, Foreit Cilj, Pa. Dopiri naj «• poEijaj« L tajnik*: IVAH fTLBAK, E 0. 7, Forest City, Pa. Društveno glstilo je "GLA?^ NAHODA " W ■ " O «1 ■ ' ■ ' »J1 " ll [ Zastonj! Zastonj! 1 f Pnro slovensko zdravišče f v New Y o r k u, N. Y. J I Dr. J. E. Thompson, I 342 W. 27th Street, New York City, N. Y. i A Jj Zastonj I Kakor spomladi narava vzbnja vse rastlinstvo, '%i J ^ l ik ^ trlJe» drevje itil; istotako je potreba vzbuditi človeško kri, \ | # - j da se lažje pretaka in deluje v člov( :kr;m tele-n. Temu n-tn-fi * t V Ji- vsem slovenskim rojakom dam zo sina , . ^ - nekje zaariiili. Napravil mi je s nopopisljive skrl.i. Zato pro-v | širni Amc- DELO DOBI je v Clevelandu, Ohio, in baje od- takoj dobro izurjL-n brivski pomočnik, šel za kurjača v New York. Ukra- Delu je stalno. Piača po dogovoru, del je $00.00 in ostal dolžan board Frank Lušin, za eeli mesec. Rojake se svari pred C--5-D I- *■-Minn. tem človekom in objednem prosi. Preti odhodom v staro domovino če kdo ve za njegov naslov, da ga 1 ozdravljanj vse znance in prijatelje ... , , širom Amerike, posebno mo jetra bra- naznaui policiji v Clevelandu, O., , , ' ia Janeza Jakob v r ranklin Boro, ktera je o tem obveščena, ali pa {>h ve?. ,o svidenj-c; Jerneju Mis. 5473 Hamilton Ave., \jew York. 1. mal. travna, 1910. i Cleveland, O. (30-3—9-4) Anton Jakob. ^^ W JNewyorska dobava plina y je najboljša na svetu. jf^^jfi^ dobaTo potrebnega plina v letošnjem letn v mestnih delih Manhattan / WffVi Jj in Bronx* se bode potrebo ralo 810.000 ton premoga iu 90.000,000 / yyf jf M galonoT petrolja. \\ Iz te gore premoga in navednega jezera petrolja, dala bode plinova dražba / \\s> odjenialcem plin, ki ima svetlobo 22 sreč, oziroma plin, kijeloltši, lalor t m.^^vzz I kteremkoli drugem ameriškem mestu. Za dovoz premoga plinove družbe v meS^*> vagonovjkterih vsaki nosi po 40 ton. To pomenja, vse umazano delo pri razvažanjn premoga, tako, da dobe odjeTalci le čisto luč ^^^^^^^^^^ in čisto kurjavo brez najmanjšega dima. — Družba želi poslužiti svojim ^^B odjemalcem v vsakem oziru. laforiuac.je je dobiti v vsakem uradu plinove družbe. -^^S^f Consolidated Gas Company of New York Vrbanov uljnjak. j [ Kakšno jutro je!' Solnce se sme-;i Ke na nebu in zlato lice mu žari, kot | Kia je na sratovficini. Vozi se i>o si- | lijem nebeškem i>o!ju, in oblački gi-ktejo, kadar ae napi jejo na solneni;t pfvatbi jasne tcmlote. Vse naokoli o Llamti in irori, kot bi se vnele in za-h ko rele silne snežene gromade. In; polneč se lesketa radosti in razpo-<[ laične mv<"c, ognjene in žarke po- s ljube siplje v pozdrav svoji nevesti, i ■razkošno ovenčani zemlji, ki se je i ■oblekla v i risano krilo in si rudečega t ■cvetja zataknila pas. Kakšno ju-'^ In polje! Glej, kako se je zgrni- j j j,, v i i:.' ■.:!. j, k;.,o je narastlo; j ji, / i n 1 • i!« kit*, razpasa-' \ no in ! '< i iravja. Ka- j j,ior • :: ".i1 s:;iuiii rož in ze- . lenih i- ■ i . la-.iatih trav, kot bi si de. .1 ..i i a;; li a. i i in bi dihala, . in i j.' .i i :•/;•!< ni la^je s,- zibljejo; j,, v M-.ii -.ipi. t.'vet šope-!i v\<•:«-. ; i s klanja i t giblje, in I-dar za; i i a v.. todaj se zdi, da , hite «•.■•'• i j m ; i m .! j n od flifia krnica ; il.i .i; i, -<■ jo in padajo ■ ia /.■>]»• ■■ v unieiii olijctiiU. Tn ob j strani >-. !i,ji žilo v zeknili valovih. [ visoka, mu ;a in temnomodra rž se i - i -: * .uosto i>rt taka 1:1 nji-no klasje se maje, klasje cvete. In po tankih bilkah,; z žilami pr- leljenih. se vspenja na zelenih no-:ab b< !i slak, kot bi jezdil, kot bi napival z lilijastimi kelihi. Globoko pod klasjem, spodaj tik nad [zemljo, v razori! <.• je na-1 ,'jnil pod ti.a'•■ •. i: i - -ho. ki je sedela ko? zt !t-:,a kuui.a na njeni, je, stal /e od nekdaj na puljn. sredi ve-' dno se .Mi i , 1 i . živih travni-kt v, i i:. zlatimi iti be- limi S;reo a. i I jnjak ni cve- , tel -; ' hi; j - - r in priklo-. njen si iii i o--: _.! < ,i : a iti bohotno k i i ie-'- i! i i:.'- i ii in jeseni ni umira!, /'ivel .; v- «'.:!<•. No - in dan je vrelo in i' < !o •.• njeni, zvenelo je. ko1 hi pek i;' e. tanke strune, in j b:t«":th> i k ; hi "'aieval u I obok, nizek bas. V f!' :t j.- '-ko rnnotro panjev,; Vi-sm n.'el .1-to. panj pri panju, in: i vsak je bil kraljestvo samo za-se. Uljnjak ni evetel, a dehtel je pozimi in poleti kot najslajše rožice. Dišalo je 1 iz nizke, lesene koče. iu kdor je šel | mimo, se je ustavil iu poduhal proti I uljnjaku. I Na pan.knl, ko je -ailnec stopilo sneg in začelo zvoniti z belimi zvončki, SO -e , 1 • _;:;( li čebele iz pall je V, i:t opoldne, v zlatem dnevu se je }>ot' j-nil na plan dolg, živ in pojoč curek brez konca. Vlilo se je iz uljnjaka in p»»d - >!nee, in bilo je samo življenje i:i snmo ženitovanje vso .pomla 1 in vse poletje. Ko pa je zacvetela ajda, so se spremenile njive v bele in rndeče pasove, z njimi se I ie opasalo polje, in na njih se je gostilo in pilo jezero čebel. Pile so in se potapljale v roži iff morje, a nad njimi je phr.ala hh:-a ti.cgla, vsa napo je na in pr- pkicna s solnčuiini žarki. Bisfro in čisto je neiloljs&o jutro., in kot srebrn n.ir plava nad poljem, i zemlja je pokojna, njiva so odpočiva od truda in v sladkem, prijetnem ve-; I selju se zaganja žito in teče po lehali iti razorih. Vrban so je vrnil od jutranje maše; iz cerkve na nasprotnem i I gričku jo je vreza 1 naravnost med I žita, ; ! po na 'alt, med škrjaneki in [makom y. j" 1 do uljnjaka. Sedel: I je na klo Uo in čakal. Čebele so' Išumno .r ; i'c iz panjev, izginjale v ■ solnčin ci zraku. «,.! na.-protne stra- , Ini so se zgrinjale le vedno nove čete I oprašonih delavk. Kadi! je in obje-Ijnal z obema rdkama z žebljički obito ■ pipo. Bil je sključen in obrnjen s ■ hrbtom proti solneu, ki je goreče pri-, I pekaio \ rhana v stare ude. Po zar-I javelih licih in obriti bradi se je po-I tegnil večkrat z roke in skoro neje-J I voljno pogleda val na žareče nebo, kjer I je kipela in se razlivala kot curek I pesem poljskega pevca. Vrbana je, I prekinilo v njegovi razmišljenosti po-' K kašljevanje. Tam sta stala !>a stezi pod uljnja-I kom, pod gričkom dva mlada hlač-j ■ mana; pivi je i:nel klobuk z visoko ■štulo, drttiii pa je bil pokril s suknje-1 ■ no čopasto kapo. Stala sta in gle-■dala Vrbana, oba sta držala palce v j ■ustih,: in požirala sline. Vrfcan jima j ■j« jiokimal z glavo, pa ni hotel spo-; ■ znati in ogovori:i maličev, ki sta ta-] ■ko milo gledala ua uljnjak. Nazad- j ■nje sta se mu zasmilila. ■ "Jernejček, ali bi rad čebelf Kar j ■klobuk nastavi!" n Mali se je kislo zasmejal in dregnil I "Ko, Nace, kaj pa ti! Ali je Tja-| kaj ar jn po! nil 'palec iz ust . nn glas'; .. yd f- liiiiimi ''Mhm! Je! Sem dol pride k ««m. Naju je poslal pogledat, če ste tu- j kaj." "Glej jo, kapo kosmato! Zakaj pa nista takoj rekla? Gora zelena!" In Vrban je vstal in se obrnil pro- 1 ti uljnjaku. Onadva sta jo ubrala po, gričku in v -trenotku sta stala zraven Vrbana, (ki je odpiral uljnjak. Zadišalo je iz temnega, nizkega prostora po medu in fantiča sta odprla usta in se smejala. "A ga bomo pokusili?" je govoril in odpiral skrivaj in obrnjen proti; temnemu kotu leseno i>°S(xl0> v kteri' je bleščala gosta tekočina. "S poti, drugače ne bo medu!" je! rekel Vrban in potisnil od sebe mlada i znanca. Tedaj pa se je tesni .prostor : v uljnjaku še bolj zamračil, na vratih je s:al postaren možiček, in prva beseda mu je bila: "Sapralot, Vrban, saj ti ne bo do-sti Čebel, če boš imel takšne goste!"] Vrban jr vzdignil glavo in se za- i Čudil: "Glej sra, Tjade. si že tukaj? Tako | presneto mi je že bilo dolgčas, da ne t ! morem povedati! Ampak da si le prišel!" In potem se je začela govorica in .je tekla brez Hionea. Včasih se je za trenotek ustavila, pa je že Tjade po-kimal z glavo in nadaljeval: "Ampak, Vrban, take pa še ne kot tisto leto, ko je zgorela Čarmanova in G rogova hiša! Take pa še ne!" In Vrban je srčneje stisnil okovano pi-pieo in se vzdignil, pa pokazal proti uljnjaku: "Vidiš, tamle imam za spomin vse ! naslikano, kot se je zgodilo!" In oba moža sta vstala in se vstopila na sredo pred uljnjak. v liajgo-st c ji roj, 'kjer so se vrvile čebele in se zaletavale vanja. Stara prijatelja pa sta kadila in gledala in se spomi-. njala vaških dogodb, kot jih je oveko-^ ve čil na končnice, na panje vaški ži-vo[>isec, Husov Gašpar. In Vrban se je zamislil v tisto do-Lodbo in je začel praviti Tjadetu, ko pa mu je ugasnila pipa, je nadaljeval Tjade pripovedovanje. Tako sta si krajšala čas Vrban in Tjade. "Hudo je bilo tisto leto. Že na pomlad je kazalo, da ne bo dosti prida. Kar pred Veliko nočjo je prišel skozi vas t-iv bradač in je povedal, da to leto se bo nekaj zgodilo, kar bo zelo strašno. In potlej je gorelo po vaseh kar po vrsti. Zdaj eno noč za Savo, pa gori za Kranjem, pa zopet v hribih. Tisto noč, ko je pogorelo pri Čarmanu, mi kar nekaj ni dalo zaspati. "Vš, vš, vš" — je šumelo okoli mene, zatisnil sem oči in za-updl. pa me jo že nekaj pošegetalG za »pete. "Al" boš!" sem dejal, pa me . je tisto prijelo za nos. "Ali je Petei doma?" sem zaslišal. Pogledam, po-i gledam, nikogar ni bilo pri meni. Ti . presneta reč, pravim, saj vendar nc ■ spim. Pa v sta nem in takoj se mi j'e * zazdelo, da na vasi nekaj prasketa Ivar skočil sem k lini. in---- ; Kar sem zagledal, je bilo tako čudno . da ni povedati. Rudeč petelin je ska-, kal po Carmanovem hlevu! "Hoj — . hoj!" sem zalklieal, in nato, kot bi . mi odgovoril, je zapel tisti petelin: . Kikiriki! — Jaz dol, pa od doma. Ni-. >ein še od hiše sto stopinj, pa je že vse v ognju. Hlev in hiša, vse goril Kar brez sape tečem na vas, letini in ko tako letim, se zakadi vame tisti beli bradač. Bežal je od ognja in nekaj je stiskal pod pazduho. Nisem \edel, zakaj in kako, pa ga treščim in vržem ob tla. "Požiralec", sem za-upil, "primite požigalca!" Kar vse črno se je zgrnilo ljudstva naenkrat okoli naju, in so ga prijeli, in tam so že stali žandarji. Planil sem naprej, in zdaj je že bilo vse krvavo in rndeče, cerkev in hiše. Bilo je grozno, kako je skakal plamen po slamnati strehi od slemena do slemena. Živa o-gnjena kača se je po dolgem zazibala, dva- trikrat zaporedoma, se nazaj potuhnila, postavila se hipoma kvišku — in zagorelo je v visokem stebru, dokler se ni takoj na levi in desni i postavil še višji steber zraven nje-; -a, da je bila cesta meti hišami sredi frorečega svilka. In sičanje, prasketanje in vtiščanje razdivjane ognjene sile si slišal — in tako divje!" Vrban je pripovedoval zelo živo, zraven pa je brez prestartka vlekel iz pil>e in gledal na koneniee, na panje. kjer je bila naslikana cela do-i godba. Tjade pa je kimal z glavo in i ponavljal: "Vič ga kakopak!" Smehljal se je in s pestjo vlekel po sivem lien, bodel s preti v ušesa in godel: "O, to pa, no, no!" In ko je Vrban končal, sta viprla oči v koneniee, in tam je bilo na prvem panju videti dedca z rudečim petelinom, ki ga spušča na slamnato streho. Človek je •črn in kosmat in ima na glavi visoflc klobuk, za trakom pa dva zakrivljena roga. — Na drugem panju že gori hlev, rudeč petelin stoji na vrhu j strehe, peroti je razpel in ima odprt .kljun; tam pa stoji zapisano: Ogenj. In spodaj sta dva žandarja z nasaje-I nimi bajoneti in imata uklenjenega j požigalca, ki ima na hrbtu zapisano: I T a, bode visel! - In tako je ves uljnjak ,pokt vaških povesti, ».rikot na^kaua -vaška kroni- ;a. Na eni vrsti panjev so naslikani ivatje, ki se peljejo k poroki in za tlobuki imajo šopke, velike kot dre--esa, nevesta pa ima srebrno krilo in :late čeveljčke. v "To je naša Mieka", pove Vrban. p "Pa Rozmanov Andrej", pristavi b rjade. "Takrat je bilo pa res lepo! s> Car plesal sem, tako sem bil vesel! 3, pa Husov Gašpar, to ti je bil pra- k i! Vse je vedel, kar si hotel, in peti F je znal, in nevesti je tako zapel, dajli ;e je zjokala vpričo gostov." k In Tjade pomaje z glavo in se smeh- , n ja in se spominja neveste Micke z j f datinii čeveljčki. j" "Vič no, pa je že tudi umrla. Matir»čcH!ka vsaki teden, nato vsakih !- i , v _ c i štirinajst dni in čez tri ali štiri me- |o bile mirnejše, bledejše, ustnice -j tanjša-; prav idrobne, komaj vidne e i ambe So se nabirale krog ustnic in oČi. .. "Odfcdd ti ... v te kraje!" sem e jo vprašal. "Zdi se mi, da prihajam po tistih - opravkih kaStor ti . . . .Spremljaj me, i če ti je prav; pol ure imam časa." "Kod hodiš, Anka, da te nisem i videl celih — " i "Enajst let!" ; "Trinajst!" ■"Na Štajerskem živim!" - "Omožena?" - "Že osem let!" ? Molčala sva. v "Zelo se je postarala!" sem si i. mislil jaz. a "'Postaral se je siromak in poče- - m?rilI*7 si je mislila una. * "Kam drži tvoja poti7' 1 'Na ono stran! je yoKacaia b , • . , . f roko. ; : " ' . "Saj se še kaj vidiva, da se inalo j jogovoriva ... o lepih časih .3. " j i '.Seveda . . . pridi popoldne v ka- j rarno Evropa!" "Pridem!" Podala sva si rt/ko in sva šla vsak >o sveji poti. V kavarno nisem prišel; obadva sva dobro vedela, da ne :>rideva — po obrazu in po besedi >va se spoznala . . . — Čeami so ljuldje spomladi mlajši in veselejši?" — SponJladi vsklije h-ni cvet spominov; njegov vonj je trohnoba in smrt. Iz (daljave sije ; dadka luč mladosti; stopi ji bliže, pa ngledaš sajast, pojemajoči plamen . . . Prijetno mi, če je v sreu oktober, ko poganja teloh iz mlade prsti. ^ l Kje je MIHAEL ZUMER, izdelova-i lec kož za bobne ? Decembra me-; seca 1. 1909 bival je na 1414 Nortl.1 j Halsted St.. Chicago. 111. Ker se na naš prvi poziv ni zglasil, prosimo cenjene naročnike iz Chicage, 111., koji so ga poznali, da nam sporoče njegovo sedanje bivališče. Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York. N. Y. (3-8-4)_ 2 in 3 sobe; $7.00—$9.00 na. me Stanovanja, ■ec- Razsvetiiava» vr°*a in * ' mrzla voda itd. Natančneje pri hišnika. 418-420 E. 123rd Street, NEW YORK. (26-1-4 OGLAS. Gospica Fanica KrušiZ vabi vse svoje prijateljice-rojakinje, da al o-; gledajo veliko zalogo klobukov, rož ; in druge potrebščine. Cena manjša kot drugje in poleg vsakega naročila da se še darilo. Branin & KrašiČ, 118 West 3rd St., Pittsburg, Knns (4-3—1-4 2x v t) Mule Me Transatlantic [Francoska parobrodna družba*] 11 T: C^ j Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta b LjaMjana. Poštni pomild »o: "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, ."-0.000 konjskih mofl ' "I.a Savoie" " " " ..................12.C00 " 25 On0 " ! "La Lorraine" " *' " ..................J2100 " 25 "00 *» i "La Tonraine" '* ** " .....*.............i0(*O «* 1*2 OfXi " "La Bretagne"................................ 8.H*> " 0<>0 " j *'La Gascogne"............................... e.otso " O.OOO " ** Glavna ageiicija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Peari Street, Chesebroujh 3uiidiog. t Pnrniki odplujejo od sciaj naprej vedno ob četrtki1" e'_ j.^. eri dopolccme fe pristanišča štev. 42 North River, oh Morton St, N. Y.: i 'I 'LA LORRAINE 7. aprila 1910.*LA SAVOTE 12.maja 1910. ■' »LA PROVENCE 14. aprila 1910.*LA PROVENCE 19. maja 1910. ! *LA TOURAINE 21. apri]a, 1910.'LA TOURAINE 2G. maja 1910. ' LA BRETAGNE 28. aprila, 1910. 'LA LORRAINE 2. junija 1910. j 'LA LORRAINE 5. maja 1910. POSEBNA PLOVITBA. Y HA VSI: 5 ! Chicago odpluje dne 2. aprila ob 3. uri popoldne. 1 LA G0SC0GNE odpluje dne 16. aprila, 1910. ob tretji uri popoludne. 3 Pirniki z zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka. i. j SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK I I H AKO Pošiljaš V" g | denarje v staro domovino, j cbmi se na zanesljivo tvrdko, kiora ti Hitro ia pošteno postreže G ! Frank Sakser Co. fi I S2 Cortlanclt St., • NEW YORK. | j ^ potajes v stero domcviao, Itlipi ^ { ^ pa.robrods^i listek f pri |j | Frank Sakser Co. \ j 32 Cortlandt St., NEW YORK. « 1 A želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti [ 5 ^ ^ ^ v to deželo, kapi { j parobrodni in železniški listek ^^ Pri \ 5 Frank Sakser Co. !j 82 Cortlandt St., NEW YORK. i A XT' želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno t ! ^ ^ naložiti v kako Hranilnico z dobrimi obrestmi, j j od dne vloge do dne dviga, obrni se na E I Frank Sakser Co. \ j 82 Cortlandt St., NEW YORK. f j IC!. P0^11^ ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda | j Frank Sakser Co. j Avstro - Amerikanska črta [preje ibratje CosulicH] Sajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta ?a Slovence in Hrvate. Novi pamik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in RekOb Cene voznih listov iz New Yorka za RL razred m Vsi »podaj naveden; novi parobro-di na dva vijaka imajobrea žični brtojav: jLLJOB, LIAUEJL, MABTHA WABIOTGTOJ ARGENTINA. OCEANIA. TBSTA............................................ 138 0C LJUBLJANA...................................... 38.6O REKE.............................................. 38.OO ZAGREBA......................................... 89 20 KARLOVO A...................................... 39 25 IL TtAgRign do TBSTA »Ji REKE....................$50 00t 5&00 1 G&tfl PHELPS BROS. & CO., Gen. Ajenttv 2 Washington St, Ncw^Yorit Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko se je dne 17. tnarca iz ljubljanskega južnega kolodvora odpeljalo 19 Maeedo&eev ia 27 Slo ven - i , cev- Prijet izseljcnec. Dn? 16. marca si je kupil v neki ljubljanski potovalni pisarni dninar Valentin Oblak vozni lisltek za Ameriko ter se vse del na Gorenje« in odpotoval. V tem pa dobi policija od orožništva v Žir?h brzojavno obvestilo, da je Oblaka radi goljufije aretovati. Ker je bil pa vlak že o lpihal, je policija o tem brzojavno obvestila orožnistvo na Jesenicah, ki je pri prihodi! vlaka Oblaika aretovalo in ga izročilo okrajnemu sodišču v Kranjski gori. Zopet požar v Semiču. Poroča se: Ni še dolgo, kar je bil požar v Pod rebrn. Ubogi ljudje Še niso prvega straha pozabili in že je zopet začelo goreti dne 14. marca ob 1. uri ponoči. Ni več dvorna, da dela požare zlobna roka. Goreti je začelo na S k urico vem podu, na kar se je ogenj •hitro razširil, ter uničil SktuHku vsa hišna poslopja »ter Sirooneču 2 ible-va. Živino so rešili razun enega teleta. Zgorelo je 8 poslopij, škoda j? cenjena na 40.000 K, zavarovana sta pa pogorelea komaj za 2GOO K. Na kraj nesreče je prišla takoj semiška požarna hramba ter delala neprestano lo poldan, ter tako omejila veli- j ko nesrečo, ki je pretila celemu Podrobni. PRIMORSKE NOVICE. Kobilice na Krasu že preplavile travnike. Majhne so še in ne razvite, nahajajo se v velikih množinah. Če ne bo pravočasno pomoči, uničijo tudi ves drugi pridelek. Vratarjevo maščevanje. 171etna brezposelna dekla Fan v Lipo lt iiz Vrein. sedaj bivajoča v Trstu, se je udala lahkoživnenm življenj« in je v zadnjem <-a-ui večkrat v drufibi raznih moških prenočevala v hotelu '' Wien'' v Trstu. — Vratar hotela — kakor Lipolt trdi — bi bil tudi rad ■deU-žtn dekličine "drircbe", kar se mu pa ni posrečilo. — Iz cnaačeva:ija je ovadil Lipoltovo policiji, češ, da mu je ukradla ti K raz. n.lizo njegove sobe. — Fanv je bila radi te ovadbe aretirana, je pa pred polkijo obdolžili^ tatvin? odločno zanikala, češ: "seoi ka koriti a sem, ali tatica pa nisem!" — Rekla je tudi, da jo je vratar le iz maščevanja ovadil, ker se mu ni hotela u lati. — Policija je radi vratarjevih šest kron opustila vsak na dalj ni korak, pae pa je '1 Fa-nieo" pridržala v zaporu radi javn? prostitucije. Samomor 14letnega dečka. 1-1 lot ni mesarski vajenec SoŠič uslužben pri mesarju Ilrovatinu na Občinaih pri Trst it. je že večkrat izrazil, da se usmrti, ako nj/govega brata potrdijo v vojake. Nedavno je bil njegov brat res v Trstu potrjen v vojake, in mladi fantič je takoj, ko je to vest seznal — šel v eno tamkajšnjih krčem in prii-el piti vino. Ko ga je mati klicala domov, jo rekel: recite jej, da irtp čez dve uri ne bo več videla. Fant je šel nato v mesnico tor lam še pomagal gospodarju razstikati n-cko žival. Ko so odšli vsi iz m -sniee je pa porabil priliko in s*? obesil na vrv, ki je služila za privezovanje živine. — Kmalu potem je šla mimo mesnice neka domača ženska in videla pri odprtih vratih fanta viseti. Ko so prišli ljudje je bil fant žp mrtev. Radi tatvine je stal pred sodniki v Gorici TTIetni Jernej Leban. Obtožen j;- bil. da je zmaknil M. Faganelju v Crničah vrednosti in denarja okoli 244) K. Obsojen je na 13 mesecev težke ječe s postom vsak mesec; ko prestane kazen, ga postavijo pod policijsko nadzorstvo. ŠTAJERSKE NOVICE. Strašen požar na Murskem polju. Iz Vučjevasi se piše IG. marca: Sinoči med 0. in 12. uro je upepelil grozen požar več ko polovieo (če ne tri četr) vffsi Rerkovei v ljutomerskem okraju. Ogenj j? bil — kakor prej že pankrat — tudi topot brezdVomno na-, leknjen. — Ziroreti je moralo tudi precej živine, ker el anten t je divjal naprej z nevzdržno besn ostjo in ur-a - nostjo. Nesreča s puško, — Dne 12. marca ; v se je ustrelil po nesreči s svojo puško j y 42 let stari posestnik v Kozjem Mi-1 hael Ju??. Spremljal je svojega svaka j s puško v roki, kar se mu ona sproži : in ga zadene krogla vzadi v glavo, da I t je pri priči umrl. Sadcvi nemške šole. Iz Ptuja se pi- j pSr še: Nedavno zabodel je itčencc nem-! žke ljucVike šole v Št. Lenartu sloven- ' skega uT-enca iz samega narodnega so-i 1 - vražtva z nožem. V nemški dekliški I ■ .šoli v Ptuju pa je' neka desetletna u- i čer tka pokradla svojim učenkam vse, 'kar ji je pod roko prišlo, kakor bluze, pelerine, rokavice, robe? itd. Vzgoja v nemških šolah je torej res izborna! Mlada tatica. 10 letna iolariea Ivana Drofeoik, hčerka pekovskega sratka: tekom treh mesecev je nakrad-Ia v šoli za 150 kron vrednosti različne obleke. Mala tatiea pride pred okrajno sodnijo. Samomor degradiranega vojaka. V Celju se je 15. marca zastrupil v domobranski vojašnici Alojzij Kerše, vojak domobranskega p?3polka št. 24. Baje j« izvršil samomor, ker je bil degradiran kot poddesetnik. Novice iz Vitanja. S t roja r Runove je poneveril pri električni centrali mnogo orodja ter moral Vitanje v teku dveh ur zapustiti. Na Litušu pa je ta hajlovec izvabil gostilničarju 60 K pod pretvezo, da vzame njegovo hčerko, a izginil je on in z njim tudi kronce. Boj med hnzarji in civilisti. V krčmi "Kreuizhof" pri Mariboru je odgnal liuzar Kery neko dekle s seboj), vsled česar je došlo med 15 civilisti in tremi huzarji, Keryjevimi tovariši, lo 'hudega pretepa, 5 delavcev je dobilo težke rane s sabljami, konečno so pa morali huzarji pobegniti. Boj se je vršil izven gostilne. Porota v Mariboru. Dne 15. marca se je pred mariborskimi porotniki zagovarjal 24 let stari Vogrinec Jožef iz Noršinec pri Ljutomeru, osumJjen, da je 14. novembra leta 1009 zažgal gospodarska poslopja županu in gostilničarju Marku Vanpotie v Nor-;incrh. Iver ni bilo jasnega dokaza so porotniki obtoženca enoglasno o-prostili. V konkurz je .prišla drogerija M. R. Ottorepec v GradJeu. Pasiv je 150.000, aktiv 30.000 kron. Upnikom se ponuja 20od*stotna poravnava, HRVATSKE NOVICE. Zoper volilno reformo na Hrvatskem napovedujejo Frankovei naj- ostrejši boj in groze z razbitjem sabora. Hrvatski narod pa bo pri prihodnjih volitvah razbil to propalo strankarsko golazen. BALKANSKE NOVICE. V poročni noči ubita. — V Mileh v Bosni je padla trhljena streha na 22-letnega Štefana Luk Lea in na njegovo lSletno ženo, s katero se je tisti dan poročil, in je oba ubila. Tožba kraljice Natalije. Nedavno je sodišče v Belgrade razpravljalo o tožbi, ki jo je uložila bivša srbska kraljica Natalija proti zapuščini adjutant a kralja Aleksandra — generala Petroviča. Gre se za 200.000 dinarjev, to je za civilno listo kralja Aleksandra za mesec april in maj 1903, Ta znesek je baje ostal v ad-iutantovi blagajni, 'ko .-o kralja A-leksandra umorili. Natalije toži kot »lavna dedinja svojega sina. Zastopnik tožencev naglasa, da je (kraljica Natalija zadnji obrok Aleksandrove civilne liste dobila že zdavna izplačan. Sodišče je obravnavo olgo-dilo, da da tožencu priliiko dokazati to svojo trditev. Svoboda v Bosni. Masa vat", glasilo bosanskih mohamedancev, je mes:i?a oktdbra priobčil članek, v katerem se je obsojalo meščane v Stolen, ker so praznovali obletnico proglasitve aneksije. Radi tega je lržavno pnmTništvo tožilo odgovornega nrsdnika Alija Haljeviča in dvignilo proti njemu obtožbo radi motenja javnega mirvr in reda. Na o tožbo je bila nedavno obravnava pred deželnim sodiščem v Sarajevu, in sodišče je obsodilo urednika Alija Raljeviča v itri in pol mesečno ječo. Pa pravijo, da je z uvedbo .-ustave napočila tudi tiskovna svoboda v Bosni! Ironija! RAZNOTEROSTI. Živinski trgovec v smrtni nevarnosti. Nedavno je prišel živinski trgovec Weiser iz Zwoetzena v Gdan-sko, da nakupi prihodnji dan v okolici živine za klavnici. Mož je nameraval prenočiti v gositilni. v katero je zahajal že desrt let, kadar je bil po kupčijskih opravičili v Gdanskem. Pri sebi je imel nad 30.000 mark de-nerja. Zvečer je šel v ocJkazano mu sobo. Ker je hotel napisati še nekaj pisem, je prižgal luč, še tlečo užiga-lico pa je vr^el blizu postelje. V tem. trenotku je trgovec opazil roko, ki sc j? izpod postelje iztegnila po tleči užigaliei. Oblil ga je mrtvaški pot, lasje so se mir zježili. vendar zavesti •ni izarubil. Pazno motreč posteljo, je šel proti vratom, jih naglo odprl ter skočil na hodnik. Nato je sobo zaklenil ter je šel v gostilno, kjer je gostom povedal, kaj je opazil. Nato se je z vsemi gosti podal v svojo sobo. Ko so pogledali pod posteljo, so zapazili človeka, ki je imel pri sebi mesarsko sekiro, revolver in dolg nož. Bil je gostilničarjev sin. Z največjo silo so ga izvlekli izpod postelje ter ga izročili policiji. Še v isti noči so zaprli t ml i njegovega očeta, ker je na sumu, da je sam pregovoril svojega sina, naj ubije bogatega gosta. Na vrtu sta že pred dnevi izkopala jamo, v katero sta nameravala vreči umorjenega trgovca. Na smrt obsojen. — Porotna sodni-ja v Naumburgu na Nemškem je obsodila na smrt krojača Boetcherja, ki j* umoril in oropal svojo svakinjo Je- •-- < - 1 l Car. in politikujoča duhovščina. Rusko dvorno jninisterstvo je nedavno obvestilo SA-eto sinodo, da želi car, da mu visoka duhovščina pri raznih slavnostnih pjozdravih več ne cucnja politike. Ruska -duhovščina ? je namreč še vedno skrajno reakcionarna. V svojih pozdravnih govorifli je vedno n apel ja vale vodo na svoj reakcijcnarni duhovniški imlin. Car je bil že sit . duhovniških politikov, j zato jim je s svojo željo, 'ki je seveda ukaz. zamašil usta! Poljska republika "Missoes" v južni Ameriki, katere glavno mesto je Porto Victoria da Uniao. se razprostira o i reke Iguas v Braziliji do ar-jgentinske meje. Prebivalcev šteje o-{krog 40.000, torej približno toliko, ka-jkor znaša Ljubljana. V novi državici | je 35.000 Poljakov in Rusi nov. Ckl teh jih živi okrog 15.000 v najbogatejši naselbini Lucena. Pismo v površniku —O--. _ ; Kriminalna humoreska. Električno razsvetljena ura na či- , talničnem poslopju je kazala pet mi- ; nut pred polarno uro. ko je zapustil bralno sobo mlad, fino oblečen gospod, ter hitro šel v garderobno sobo, prežeče na vse strani pogledal in potem brriz premisleka snel z obeša- j la lepo, novo suknjo, podšito z dragoceno kožuhovino. Mlademu možu se : je menda hudo mudilo, ker se je bliskovito hitro oblekel, potrgnil iz žepa mehak klobuk ter urno odšel v temni in mrzli decemiberski večer. Kakor hitro je zavil okohv vogla, t je šel še hitreje, in šele ko se je že za dve ali tri ulice oddaljil, je svoj korak nekoliko umeril. Sarkastično - s zmagujoče se je soaehljal, zadovoljno polipa 1 kožuhovinasto spodvlako ter zaufA-tdjno predse zamrmral: "Danes sem imel srečo! Kožuh je. najmanj x dvesto kron vreden — osemdeset jih . pa dobim. Že zadnjič me je bodel v oči, a prciklieani detektiv je preveč i pazil — gotovo je bil detektiv — me- j ne ne prevari 'kmalu kdo! Sedaj moram pa gledati, da pridem kmalu do- ^ 'i-ov — sicer je po ivlieah dovolj tem- j no. a vendar je mogoče, da (bi kdo kožuh spoznal." j. Stanovanje- mladega moža je bilo v neki ozki, slabi ulici. Smuknil je ft skozi vrata neke tamkaj se nahajajoče hiše ter dospel ves usapljen v svojo sobico, ktero je za seboj za- „ klenih Tu je hitro prižgal svcttdlko ter se postavil pred ogledalo, da bi si ogle-dal svojo, jw> kožuhu olepšano oseljo. j Ogledalo je 'kazalo nekoliko ostro rezan, a ne ravno srd, samo nekoliko i bi ed obraz s črnimi, svetlimi očmi' ^ in črno, pošpičeno .brado — videti c je l»lo na prvi pogled, da je inoze-mee, in to je dokazovalo tudi njegovo ime. Srbija je bila njegova dhmo- 7 vina on sam pa se je naznanil kot j "stud. phil." Kretovič iz Belgrada. f "To bode zopet lep škandal v me- t stu," je rek c i Kretovič porogljivo. "Ta je tekom! treh tednov ž p peti — . a za nekaj časa mora biti tudi za- ( dnji, ker drugače me lahko dobijo!" ] Premišljeno je preiskoval površni- t kovci žepe. i 1 Dva žepna robca — rokavice — ^ čtisopis — liuidiča, kaj pa je tukaj?" se je vprašal lopov, ker z roko je ne- r kaj otipal, kar je globoko doli v no- ; t ranjeni žepu š uštelo. j "Pismo — res je. Po tem mogoče j izven.; za ime 'darovatelja tega kra- r snega kožuha.*' Pogledal je popolnoma zmečkani j pismeni ovoj in je bral naslov: "Go- j spodu dr. med. Ladislavu, X. cesta;" t "'Toraj zdravnik — no, ti so po- j navadi bogati, in lahko si bode kupil , novega. Vendar moram pogledati, .] kaj je v pismu." , Pazno s;a je prečital. Čim dalje je prišel, tciir.i bolj so se večale majhne, , prekanjene oči, še enkrat je list pre- ] bral. tar si potem Izadovoljno mel ] prste. "To je pa dobra najdba," se . je smejal, " dok t or ček, dasiravno je [ bil tvoj površnik ja-ko drasr, bi ga i vendar rad žrtvoval, če bi ti pismo , vrnil." Pogledal je ovoj, da bi po poštnem pečatu videl, kje je bilo pismo oddano. "Iz Y," je> rekel, "in včeraj je bilo oddano. In še eelo "priporočeno" Gotovo mm je pismonoša na ulici pismo vročil, nakar ga je vtaknil , v žep, in menda po pomoti v površnikov." Pismo se je glasilo: uMoj Iragi doktor! Zahtevano je točno ! prišlo in učinkovalo je že zvečer. Striček jri mirno zaspal in ne .bode nikdar več nadlegoval svojega dragega nečaka. Dal sem mu vse naenkrat. Testament so že odprli in kakor hi- ; tro preide vse name, dobite, obljub-Ijtenih 20.000 kron. Gotoveje bode, če vam denar osebno izročim. Pismo ta- ■ koj zažgrte, !kar je tudi v vaše dobro. S pozdravom vaš II." "Ime ni popolno. Sicer pa tudi nsv potrebno," je pokimal lopov, "zado- ' stuje mi naslov. Od tega dobim tudi peseev naslov — in mislim,' da mi bo-deta piwno drago plrt«*." f - Že naslednje jutro se je oglasil lopov pri zdravniku. Drzno je vstopil in vprašujoče pogledal zdravnika, ki je- bil še mlad in precej Medo izgledal. i "No — kaj vam .manjka," je vpraša! dr. Ladislav nakralko. Srb je stopil Čisto izraven zdravili- ; ka in mu predrzno zaklacal v uho: "Puhtite, da vas raje jaz vprašam, ; če vam kaj manjka, gospod doktor!" "Vam se menda v glavi meša?" se je zdravnik ujezil. "Sodbo preipuseam vam — saj vi ste vendar dr. Ladislav, kteremu je bil včeraj v čitalnici ukraden kožuh?" Zdravnik je tujca vznemirjen pogledal. ' Ta sem seveda — kako — vi — vi ste menda sam tat?" je vprašal polglasno ter ne.xdrno pogledal proti vratom. 11 Da, gospod doktor," je: lopov drzno odgovoril. "Potem glejte, da mi mojo lastni-! no kmalu izročite, drugače vas dam zapreti!" "A če bi ga samo zamenjal?" "To je nemogoče — " "Prav imate," se je tat porogljivo smejal. "Prišel som, da mi kožuh prepustite za pismo, kterega sem našel v žepu." Zdravnik ga je začuden pogledal. "Pismo — kako pismo?" "Od nekega gotovega gospoda H.' iz Y." "Ah — to pismo je bilo v povr- i šniku — " "Ali tnga niste vedeli?" "Mislil sem, da sem ga izgubil.! A'li ste ga prebrali?" "V prepričenju, da me radi krši-' t ve tajnosti pisem naznanite." Zdravnik je sedaj hitro uatal. "Koliko tzahtevate za izročitev pisma in za molk ?'' "Polovico svote, ktero dobite." "To je preveč — " "In naslov gospoda II. Popolnoma upravičen sem zahtevati tudi od njega nekoliko novcev." : ■"Toliko denarja niti nimam. Po- ; čakati morate, da dobim denar od ] H.-a." "To mi bi bilo neprijetno. Odpotoval bi rad kakor hitro mogoče domov, j: Koliko mi mor.te takoj dati?" *' Takoj — nič — a če hočete ne- , kaj ur potrpeti — tri tisoč kron." '' Dobro, naj bode. Vzel bodc-m svo- ■ to kot n a plačo." . ■ "Kot naplačo? Ne — " , "O tem že še govoriva." se je dni- . gi porogljivo smejal. "Kdaj naj pri- j< dem?" - j, ' Ob dvanajstih.'' Si-b j", bi! točen. Dr. Ladislav ga . je pričakoval v sobi. "Vsedite se," je rekel uljuidno. j "Žal mi je. a ne morem vam več da- . ti, kakor dva tisoč kron. Ali hočete dati pismo za' to svoto?" Saj nisem neumen." "Potnm ga obdržite," je naenkrat j zdravnik glasno zaklical. — Pri teh j besedah so se odprla sobna vrata, i skozi ktera je prišlo več policajev, ki so lopova prijeli in odvedli. "Vjel se je," se je vesrdil policijski! korrdsar. "H'va'la lepa, gospod doktor, izbomo ste igrali svojo ulogo! Da, da, moj dragi," se je obrnil 'k tatu, "lepo smo te speljali." "Kako pa?" je vprašal lopov, škripaje z zobmi. "Ko se nam kljub -vserj paznosti ni posrečilo pobiti čitalničnega tatu, sem se domislil zvijače s pismi. O-pazil m. da si je dolgopistnež vedno izbral najboljše in najdražje suknje. To sem uporabil. Zaupal sem štirim gospodom, k termi vsakemu sem dal pif.-ro, samo da sem vsakega, kakor je pač (bil naslovljene«?, nekoliko pre-naredil. Gospodje so pisma utaknili v površnikov žep. Moje domnevanje me ni varalo — že drugi vdeeifsi je izbral lopov kožuh s pismom — in sedaj ga imamo!" Doktor Ladislav je dobil svoj. površnik še tisti dan naizaj. Kakor se je pozmeje izkazalo, tat -ni bil dijak filozofije, za kakoršnjega se je izdajal, ampak človek, ki je bil radi raznih hudodelstev že» večkrat kaznovan. Radi tatvine sukenj -mu je prisodilo sodišče -večletno kazen. Ameriški humor. — "Mladi Smith in gospi-ea Brown , sta gotovo drug v drugega zaljubljena." — "Ali sklepaš to po tem, kako se gledata?" — "Ne, ampak po tem, kako drug drugega ne gledata." * * * Soprog: "Deževati je začelo in nek lopov zrd je vzel dežnik." Soproga: "Kteri-dežnik, dragee?" Soprog: "Onega, ki sem ga prošli teden prinesel iz kluba domov." * * * Mladenič: "Kdaj si prvič uvidila, da me ljubiš, draga?" . Deklica; ^^ sem opazila, da se vsakokrat Tijeaitti, če ti je fedo rekel, da' -7. . Star mož iz Kansasa, ki je imel vse svoje življenje s svojo ženo velik križ, je bil na sunrtni postelji, j Njegova žena je mislila, tla je njena s dolžnost ga tolažiti, in mu je rekla: j "John, če se posloviš iz tega sveta s ti kmalu sledim." — "Mislim, da r moram umreti," je rekel starec s 1 slabotnim »lasom, "a kar se t:-be ti- s če, ti ni treba preveč hiteti." u * ^ * * 11 Oče: "Povem ti Willie, čeravno te rooram kaznovati, da meno Udarci bolj bolijo, kakor tebe." Willie (usmiljeno): "Oh. ata. ne bodi sam s seboj tako krut. Saj se ne izplača." " u. - * '"Mr. Grilles," je rekel pastor me-žnarju, "danes zjutraj kolektirajte raje pred pridigo." * * * Mrs. Shell pod: "Hiram, zopet so bili tukaj postopači in so vse perilo ukradli. Mr. S'hellpod: "Kako pa veš, da so bili postopači?" Mrs. -v • . -f? , £H i 1 Bank for Savings "Bldg;^ . »Najbolj varno naiožčii denar ]e v slovenski [ MESTNI . " j [HRANILNICI LJUBLJANSKI t> Stanke hranilnih ulog: Rezervni zaklad: 5 nad 35 miHjonov kron. nad I milijon kron. I c t ...........li&i^V^dM \ llHj [ . ; f ' - j f Za varnost denarja jaiaci ia je porok poleg rezervnega zaklada a 8 mestna občina ljubljanclia 2 vsem svojim premoženjem in vso ] f* svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodilča denar \ mladoletnih otrok in varovancev, ter župrišča cerkvani denar. ® £ Mestna hranilnica ljubljanska sprejema Hranilne vloge vsaki | I dan in jih obrestuje ? 4. i® ^ 3 ter pripisuje nedvignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. ^ I O 1© 1. Irs IG. vloženi denar so obrestuje takoj. I Sprejemajo se tudi vložsc knjižico dragih dcn^rntli zavodov kot gotov 1 I denar, ne da bi se obrestovanje prenehale. ' Rentni davek od vloženih obresti plačuje anilnica sama ' in ga vlagateljem ne zaračuna. J f Posoja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje. g 1 Hranilnica se nahaja v svoji palnči v PreMrncTŠh, prrj SlcaoTiJi ulicah 3, nasproti frančiškanskemu kloštru. ( Naš zaupnik v Zied. državah Je že ve5 lat Isacortlandtst, ri)i|lllT CAITCrRl fA 61M St. Clair X«.. N. £.. ^ jiffiW YORK, N. T. rKAnSV MEVJLK CLEVELMHJ.O 10.548 to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnatelja Slovenskega Zd ravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje spre- I jetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet sprieuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij W Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti:—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor : reumatizmu, ^^^^^^^^^ ^ na vodenici, na mazulih, DR. J. E. THOAtPSON. Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju nadalje na belem toku, nerednem J mesečnem čiščenju, r.a vnetju maternice, neplodovitosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznateea Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni je-ine j AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI I katera bi ne bila n jemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. ! Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane ' strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku Pjšite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-I VISCE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik : mm. J, E, THOMPSON I 342 W. 27th St. New York, N. Y. Učiteljica žrtev spiritizma. Iz Kojetina na Moravskem poročajo: Tukajšnja učiteljica Packolik, ki se je veliko pečala s spiritizmom, ter je bila navzoča že na mnogih spiriti-stienili sejah, se je pustila hipnotizirati. da hi mogla govoriti s svojim ljubimcem. Ko se je zopet prebudila. 50 se pojavile pri njej sledi slaboumnosti. da so jo morali odvesti v blaz-nieo v Kromeriž. f ■ ' ■ : Ali hočete dobiti nekaj pojma " O ANGLEŠČINI in : AMERIŠKI PISAVI? Pišite na nas. Poučujemo že dve. leti potom dopisovanja angleSčino in lepopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite še danes! Slovenska korespondenčna iola, 0119 St. Clair Ave. (Speeial Box 10) Cleveland, Ohio. SSHBSS Jugoslovanska ^jjj^ Katok JeMa, Mcorporimna dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. . __ Sedež v ELY, MINNESOTA. V&AJDftZKI: Predsednik: FRANK MEDOS, «489 Ewing Ave., So. Ckiesfo, DL Podpredsednik: IVAN GERM, P, O. Box 67, Braddoek, Pa Glavni tajnik: JURIJ L. BROZlC. P. O. Box 424, Ely, Minn. Ponmfarf tajnik: MAKS KEBŽlfiNIK, L. Box 383, Eoek Spring., Wyoming. ^Bleaajaik: IVAN GO Vil,*, 1M, Ely, Mina. *AX>atoajmti: ALOJZIJ VEKANT, prederdnik nadzornega odbora, 1700 E 28th St Lorain, Ohio TV A K PBIMOŽTČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth. Minn. MTTLAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, llff 7th Str > Calnmet Miekicaa. rOEOTKI ODBOft: TVANr KEHŽISNIK, predsednik porotnega odbora, P. e Box 13!i Bnrdine, Pa. HTAN MERHAJR, dragi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. STEFAN PAVLIŠIČ, tretji porotnik, Bx 261, Anrora, Minn. ----o WkT'flT* *drmTOik: ^ MABTIN J- ^C, TU North Ckieago St., 11 ' ''• ■i' fiin 11 Drnit^eno glarilo J» "GLAB NARODA." PRISTOPILI IN PRISTOPILE. K društvu sv. Štefana Št. 11 v OmaCia, Nob. dno IG. marca 1910. Nick Gretrnrae, rojen 1888. cort. št. 12842; Nick Herbolič, rojen 1890. eert. št I-34 ; Matija Fortun. rojen 1874. eert. št. 12844; Anten Žitnik, rojen 188/. cert. st. 12845. Vsi v I. razred. Durstvo šteje 36 i-lanov K društvu sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa. dne 21. marca 1910 Mar-tm Zakelj, rojen 3877. eert. št. 12846 v T. razred. Društvo šteje 87 elanov K irnutvu sv. Jnrija št. 22 v Sou*k Chicago, IU. dne 13. umrea 1910 Mm (orale, rojen 1878 c-rt št. 12847 in Izidor Rabija, rojen 1890. eert. 3-848. Oba v I. razreši. Društvo šteje 135 Članov. K društvo sv. Jožefa Št. 12 v Pittsburg Pa. dne 19. marca 1910 .Tos Sctu.a, rojen 1889. eert. št. 12849 in Mike Lorbar, rojen 1879. Oba v I. jaz-rcd. Društvo šteje 70 članov. K dniŠtK-u sv. Petra in Pavla št. 00 v Joli: t. IU. dne 20. marca 1910 I Anion Boštijaučič, rojen 1891. eert. št. 12851 v I. razred; Anton Man dol, ! roje;. 188-v eert. št. 12852 v II. razred; John K^rna. rojen 1889/eert. -št 12nT>:!; Nirk. Žirjjel. rojen 1808. eert. št. 12S.54; Frank KUlecr, rojen 1885. eert. št. 12855. Vsi v I. razred. Društvo šteje 02 članov. •K društvu sv. Anlreja št. 84 v Trinidad, Colo, dne 25. marca 1910 Lud. Sustcršieh. rojen 1887. eert. št. 12890 in Joe G revere, rojen 1871. eert. št. 12891. Oba v I. razred. Dr^tvo Šteje 32 t-Janov. K društvu sv. Jiiiija St. 01 v Reading, Pa. dne 24. marca 1910. John JaKofeie, rojen 1888. eert. št 12892 v II razred. Društvo šteje 37 članov. K društvu sv. Alojzija St. 78 v Salida, Colo, dne 24. marca 1910. Frank Stcblaj, rojen 1892. eert. št. 12893 v I. razred. Društvo šteje 59 članov. Iv društvu sv. Janeza Krstnika št. 39 v Cleveland, Ohio, dne 20. marca 1910. Kan.l Skul. rojen 1878: «rt. št. 12872; Louis Zakrajšek, rojen 1875. e rt. 12873; John Janežič, rojen 188.5. eert. št. 12874; Ant. Zakrajšek, rojen 1872. eert. št. 12875. Vsi v I. razred. Društvo šteje 14oo članov. Iv dništvu sv. Stegana št. 58 v Bear Creek, Mont. dne 20. marca 1910. T vir. Cerkovie rojeu 1879. eert. Št. 12876 v I. razred. Društvo Šteje 48 članov. K društvu "'Sokol" št. 33 v Purblo, Colo, dne 10. marca 1910. Louis Pi.pt Š, rojen 1880. eert. št. 12879 in John Boetz, rojen* 1S88. eert. št. 12SS0. Oba v L razred. Društvo šteje 51 članov. K društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholiri, Minn, dne 20. marea 1910. Jos. Dejak, rojen 1882. eert. št. 12881; Louis Klun, rojen 1885. eert. št. 128S2; Frank Prijatelj, rojen 1S92. eert. št. 12883. Vsi v I. razred. Društvo šteje 212 članov. K društvu sv. Srce Jezusa št. 2 v Ely, Minn, dne 21. marea 1910. Franc Kaplan, rojeu 1870. eert. št. 12884; John Kaplan, rojen 1894. eert. št. i2S85; Ignac Tanko, rojen 1860. eert. št. 12880; Anton Henikman, rojeu 1884. cort št. 12887. Franc Kozina, rojen 1805. eert št. 12888; John Štrukelj, rojea 1868. eert št. 12889. Vsi v I. razred. Druwtvo šteje 112 članov K društvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. dne 24. marea 1910. Frank Neiger, rojen 1878. oert. št. 12857; Mile To-mičič, rojen 1878. eert. - t. 12858: Grgo Radcševit-, rojen 1878. eert. št. 12859. Vsi v I. razred. Društvo šiteje I članov K dni-tvu sv. Štefana št. 20 v Pittsburg, Pa dne 21 marca 1910. Viktor Stebilij, rojen 1891. c?rt. št. 12801 v I. razred; Andrej Berdan, rojen 1887. eert. št. 12802; Fank Čekaila. rojen 1803. certč št 12803, Oiba v II. razred. Društvo stoje 02 članov. K društvu sv. Alojzija Št. 13 v Bag^eley, Pa. nde 30. marca 1910. Luka Lušina, rojen 1878. eert. št. 12804; Frank Krojšek, rojeu 1879 c?rt. št. 1280,". Oba v I. razred. Duštvo teje 50 članov K društva sv Barbare št. 00 v Clusholm, Minn, dne 20. marea 1910. Frank La-inja, rojen 1881. eeit. št. 12863 in Ivan Matulja, rojen 1885. ceit. št. 12807. Oba v I. razred. Društvo šteje 50 članov. K društvu sv. Jožefa št. 70 v Oregon City, Oreg dne 20. marca 1910. Lovrenc Gerkman, rojen 1892. eert. t. 12868 v I. razred. Društvo šteje 28 članov. K društvu sv. Martina št. 83 v Superior, Wyo. dne. 20. marca 1910. J< s. Sedma k, rojen 1884. eert. št. 12809 in Teodor Miliajlovičj rojen 1879. eert. "t. 12870. Oba v I. razred. Društvo šteje 43 članov. K društvu- > rojen 1877. eert. št. 12839 v I razred. Društvo šteje 80 članov. IC društvu sv. Barbare št. 3 v La Salle. IK Ane 13. marca 1910. Uršula Ca. ciroci. Delala sva •skupaj mi Nemškem in iz prijateljstva bi rad zvedel zanj. — John Reven. P. O. Bt x 10S. Winter Quarters, Utah. " (31-3—1-4) cenjenim naročnikom. Csnjenim naročnikom, kterim smo poslali opomin glede plačila zaostale ! naročnine naznanjamo, da naj isto kmalu ponove, ali poravnajo, ker drn-jgače bodemo prenehali kst pošiljati. Stroški dnevnika so veliki in naj se nihče ne huduje, ako ga opozorimo za plačilo.. Lahko se nam dopošlje tudi le za četrt leta 75 ^ in to v postnih znamkah. Upravništ vo "GLAS NARODA." Ne pozabite, da edino jas žgem BRIN JE VE C iz importiranega brinja. BRINJEVEC eaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpošiljam. DROŽHIK, galona £2-75. Razpošiljam v sodih od 4Va do 10 »li 50 galon. TROPIN JE VEC, galona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor d rožnik. CONCORD DOMAČE VINO, g.Sena 50^; v sodih od 50 gal. CATAWBA DOMAČE VINO, galona 75c; v sodih po f>0 pul. Priložite naročilu tndi denar. JOHN K?.ACKER, EUCLID. OHIO. OPOMIN. Vse dolžnike, kteri mi kaj dolgujejo, opominjam, da se zirlasijo v 34 dneh. ker inače jih obelodanim s pol-iiim imenom. Charles Kuhar. Jennings Road. Ii. F. I). 3, Box 21G b. (31-3—2-4) Cleveland, O. Kje je moj brat JERNEJ KRISTAN? Pred tremi leti je bil nekje v Coneaut. Ohio, in sedaj nc vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani. — Bartholomew Kristan, Iiox GG, Burdine, Allegheny Co., Pa. ' (31-3—4-4) Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Narn-voznanei vseli vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa laliko podaljšamo—je resnica. Vsi r.drr v niki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega Litja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Knkor hitro je kateri t< li pre bavnih organov v nereda, trpi celo telo. Ako t:i bolni ti gon hitro ozrira\iuo ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstraDi vse nadloge prebavnih, organov, in to je dobroznano Trinerjevo zdravilno grenko vino. To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rndečega vina in importiranšh grenkih zelišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati eno čašico ali dve o priliki, da re prebavni organi ohranijo v d )brem stanju. To je čudežno zdravilo ojstri okus, krepča živce, čisti kri, cedi obrazno barvo, pomnoži pozum, odstrani neprebavnost, donese mirno spanje, daljša življenje. Ea je lahko cela dru ina, od najstarejega do otroka v zibelki. To fo ne m j « o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Z Iru/. \ r — Ser. No. 34G. Tisoči zahvalnih pisem od Iju li potrjuje zdravil:so vrednost j * \ \ ; .7" Zdravniški nasvet pošljemo brezpla ;no. Pišite nam v materin m jez k ti« JOS. TRINE R 1333-9 S. Ashland ve. CHICAGO, ILL. Ne pozabite poskusiti Trlnerjeve Hrvate Importlrane SliyoTlcr in Slovenskega Brin jevca, vse domačega izdelka. ,- --.i.— i | | DOLGO ŽIVLJENJE. j- Podružnice - i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice"""] > sm«t, cii»«fe w . I " - m ™<™< m - in Sara|fWr - 1- Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kitrzo, ifl Sarajevo, t- DeiniAfca*Ravnica - I Nti zastopnik za Qediiuene države je tvrdka « Rw»rvni fond ^^PQO'OQO* FR^NK &AK8BR M Contlamlt street, New Vorfc, ■ K- 300.000. VstifiOTljena doe M>. avfusta 190sf ^ inkorporlrana 33. aprila 1909 v drtavl Perma. • sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANfiEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328,, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. I Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZO VEC, P. 0. Box 6, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: Hi? JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. f 1 FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: | 8. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemaugh, Pa. ■-o- Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno prošeni pošiljati Ben»r naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa na glavnega tajnika. V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali gjaploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti. naj se p ta nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. , Društveno glasilo je "GLAS NARODA." 1 ^3 ' ___ ^ : PEČINA SAMOMORILCEV. : - - ' k PO ZAPISKIH DETEKTIVA NAT PINKEETONA. t _ } Za "G. N." poslovenil Bert. P. Lakner. ' i (Dalje.] I sseaaj se ,]c rtiiKerton popolnoma j »plazil v hodnik in žele ko jc bil notri, j f glasno zatlilieal: i "AJia, kakor se kaJce. je '/.e nekdo pred menoj pbzal skozi kamin." 'Mož je prestrašen kriiknil, se potem j !obrnil ter -e popoluuma porinil na-prpfj. t i Tinkerton mu je .sledil in spoznal je jv možu — gostilničarja Samuel War-wicka. Gostilničar ni napravil ravno pii-jazncga obraza, a končno se je prisiljeno zasmejal. "Vi ste, Mister Jackson!" je rekel. "Jako sem zač-uden." "Zakaj pa?" je vpra.sal detektiv. "Da ste .šli po kaminu. Kdo vam , je pa to pot pokazal?" "Spodaj v mestu v hotelu "Union" so mi o njej pripovedovali," je odgovoril Pinkerton. "Vedeti morate, da sem dober plezalec. Dalj časa sem se uril po raznih gorah in ta kamin mi je igrača. Vi Ste šli tudi po kan dnu?" "Da," je odgovoril Warwick. "Vedno rabim to pot, če hočem irori. Ko sem dospel na vrh, sem lil neko- liko truden, ker plezanja nisem ravno vajen. Iz tega vzroka s>?m tudi nekaj časa. da bi se spočil, ležal v hodniku pod skalovjem." "A. radi tega. Zakaj mi pa niste spodaj povedali, da hočete na goro?" je vprašal Pinkerton. "Potem -bi lahko skupaj plezala?" Warwick je požrl jezo, ktera ga je obvladovala, kar je detektiv dobro videl. "Če bi vedel, da hočete po kamin«, bi vam to seveda povedal. Mislil sem si pa, da se .bodete poslu žil i navadnega pota, kterega se tudi drugi hriibolazci poslužujejo in radi teira sem vas hotel presenetiti s tem. da bi bil že pred vami zgoraj, ne da bi .me videli oditi na pečino." Detektiv se je smejal. "Dobra misel! — Ker vem, da sle to storili v dobrem mnenju, se vam zahvaljujem." Stopil je k robu prepada, a stal je tako, da je imel gostilničarja vedno v očeh. Pri tem je dobro videl, da ga je tudi Warwick (postrani ogledoval in iFKIDi II il g M g ■ i»vm i 1M 'MZ i a »I Id Mff WMUstanovljen 1897. WSEWSX^fia lH (li lil (Hi HI prostovoljna K .....""v'" " - ■ ■ ' "' •' v- r • ^^^^ss^j f|/v | 1 f/tifel poslušajte kaj vam slavni profesor W^tmw Vi I I \ k I f ! f the collins new york medical fe^flMj^ _ jpplflmr ^paiqg^^^^^^l l\"fl alii • • • instituta svetuje. psskfl^ mmš^fe Ji ^^felj PAZITE NA SVOJE ZDRAVJE IN ZDRAVJE SVOJCEV. mJjjfW HH W^^m Mjk^UF EMP^^m MrvfXU Samo ako ste zdravi in čvrsti, zamorete biti srečni in zadovoljni, svoje vsak- r^Sjfum jjiffl^Hfi EeiijjfVJ gSTM ■mJWcV dan je delo opravljati in svojce preživeti. Navečje bogastvo in sreča človeka jo yKML^B B^HpjHHi wr/fKnjBL Ip^SLjsJ ^ »PISnJ^' ZDRAVJE. Ravno sedaj je najnevarnejši čas ko človek najhitreje oboli Radi f/fjfl&M ^^^BV ijfcpfrJ re^Wl t&Ajs: - S^r^flO tepa se pa tudi ravno v tem času, raznovrstni zdravniški mazači po časopisih Jgjgp^ I ^^msfBBm ®pljp>.| tig«* - s hvalijo in bolnikom ničvredna zdravila po nizki ceni ponnja jo, katera vam pa ;/;I ^rffWi I Ajw^s'a ^HHb več Škodujejo kod koristijo. Menjava temperature je največji sovražnik zdravja. ^ 7) 3f®|KHjl M^fc^M oj^pp*! ^WftLS':: Iz najmanjšega prehlajeuja nastanejo čestokrat jako težke bolezni in nevarno fjy';. V^CSHPf^«^. J^^St poeledioe. Ravno tako si pa tudi ialiko težke in nevarne posledice nakopljete ako , f T ^fe* KAlr/J ja^ffisA bc takim zdravniškim mazačem poverite, kateri vaše bolezni nemorejo spoznati. t^fcfflfA Mgr/P/m Ktej^yj^ Al^tN še manje pa ozdraviti. Radi tega pazite koma da zaupat« svoje zdravje. Ne iSč-ite rk^kjSSm \ ~ :" •:. / ilfli^^V^^^^HV^^^^^uf pomoči pri onih zdravnikih katere noboden ne pozna in kateri Vas ne more j o VA/^^-t^k . r/- '.r.^Jj-i; v„ ^ I ozdraviti. Ako Vas je nesreča doletela in ste zboleli, ne iščite nikjer proprej po- T" f S -- ^HfiFH 1 p&^.š&m ^M^H^^P^r moči, dokler niste slavnega profesorja in ravnatelja The Collins New York V^^r^^^pE/ ^^PEv l 1 AiV ^^^^^^^^^ l Medical Instituta za svet vprašali, ker on vam daje osebno vse nasvete in navo- MpJ dila povsem ZASTONJ- P^Žrfl Ah VrW'^l bkSjooI Zdravniki, V9em Slovencem in po celem svetn dobro, poznaLega zdravniškega ^^^ T^iVjIJ ■CnJal ^^^^^^ flk^^ zavoda The Collins Now York Malical Institute so v teku zadnjih 13 let svojega ^B^^ IMjvi BaM^SrV obstanka ozdravili na tisoče in tisoče Slovencev katerim drugi zdravniki niso ^l/fuJnk ESp^T Dr. E. C. COLLINS B^Mr zamogli nie pomagati, radi tega se pa tudi v tem zavodu nahaja na tisoče zali- " fjfrj^ svetovno znani medicin- valnih pisem, od po metodi Tiie Ccllins New York Medical Instituta in pod vod- yLT--; ski Profesor ustanovitelj stvom slavnega profesorja ozdravljenih Slovencev, kateri se še dandanes sj naj- W ^ & " ^jk. \[TW 'SS.V^ slavnega "Collins N. Y. prisrčnejimi besedami zahvaljujejo za dano jim pomoč, cvreto in stalno zdravje. g&t. „ žV^lj/ „ f Z- • "'' ^ Pt)j flfjsfe^^A Medical Inntituta"in pi- Ako ste toraj bolni, ne odlašajte niti dneva, ter si ne nakopujte Se težkih posledic, ^^^jfff^L ^»nsJaDotna zena, je jgs^ j^uW Psa^f - satelj prekoristne zdra- i^Rail;temveč obrnite se takoj danes osebno ali pa pismeno na Beoajpopomomazorava "Ll'ijiL^ » ;'viSMk'--: vilne kini^a "človek ^iSttii:'! 1 m mati čvrstih in zdia- ■■■•■• v : V^-'" fill asa?-.žirl3enje 111 Ok €olIiii$ llw Vork medical Institute rjg^l ^^ I j ._._■_■ . ,40 WEST uth STREET - - NEW VORK CITY. « '•■■■• vl _; ^^feXj-Vdj Uradne i.re-Vs»ki dan od 10-5 pop. Ob nedel in« I ter smeta biti signrni, da Vam bodo takoj pomagano. . J?^'? ^ «ntov petnih znamk » I prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. | Dr. S. E. Hyndman, Vrhooni ravnatelj. ^ L-akal na priložnost, da bi sunil tujca v globočino. "Razgled je zares krasan!" je menil mojster mirno. "Dasiravno se je y.c močno zmračilo in da se vije megla |io dolinah, je vendar izreden nžitek. stati tukaj visoko gori in gledati sivo, valovito meglo. " Da !" je rekel Sam Warwick s Iiripavim glasom. "Res je jako lepo. Sklonite se nekoliko nad prepadom in poglejte navpik v globočino. Imeli bodete tak občutek, kakor bi glodali valovite morje." Nat Pinkerton je odmajal z glavo in nehote je stopil za korak nazaj. "Xe, tega raje ne poskusim. Rado se ml namreč v glavi zvrti, in kadar plezam, ne smem nikdar v globočino pogledati, če nočem, da bi se mi v srlavi ne rvrtilo in da bi se ne zvrnil. Radi tega gledam vedno navzgor." "Tako! To je kaj drugega. Vendar je pogled toliko vreden, da lahko riskirate majhno omotico. Le sklonite se mimo naprej, jaz vas boklem držal." Pri teh besedah je stopil Warwick k Pinkertonu, a v naslednjem tremit-ku je dobil od tega tak udarec, da se je opotekel in da bi Skoraj po tleh padel. "Ne!" je rekel mojster in se delal bojazljivega. "Ne bližajte se mi! Takih nevarnih šal ne maram.! Radi mene lahko gledate v prepad, kolikor f-as se vam zljubi. Če bi se meni v glavi zvrtilo, se ne bi mogel držati in nba bi padla v globočino!" Gostilničar se je jezno zasmejal. "Neumnost! Vi ste jako bojazljivi, gentleman!" "Ves, to sem!" "Potem me samo čudi, da ste se u-pali po kaminu gori." ""Navzgor že gre. Nazaj bodem šel seveda po potu, 'ki je brez nevarnosti!" "Kaj — nazaj greste po drugem potu in ue po tem, po kterem ste prišli gori? — No, veste kaj, pravi hri-bolazee niste. In vi ste se urili v plezanju po drugih gorah? Tega vam ne verjamem!" Pinkerton je gostilničarja ponosno pogledal in rekel: " Radi mene si lahko mislite, kar hočete. 'Nobene pravice nimate, da bi se talko izražali!" "Oprostite mi!" je odgovoril gostilničar. "Nisem tako hudo mislil." "Kako ste mislili, mi je vseeno. In sedaj molčite, z vami nimacn ničesar govoriti. Tudi ne bodemi prenočeval v vaši gostilni, ampak se bodem taikoj v Hinton vrnil, in še to noč odpotoval. Pri neuljitdnih ljudeh se nočem dalje zadrževati." Po teh besedah se je obrnil k ozki poti, ki je vodila južno v dolino. Še enkrat mu je stopil gostilničar nasproti. "Ne jezite se name. Res nisem tako menil." "Takoj mi odidite s pota! Z vami nimam ničesar opraviti!" .Seiaj se je mož nekaj drugega zmi-slil. Hotel je začeti prepir, .tekom kterega bi laihiko vrgel svojega nasprotnika raz .pečine. Hitro je stopil pred Pinkertona, ki je takoj vedel, kaj Warwick namerava. Gostilničarjev obraz je bil jeze spa-čen, os4ro je pogledal mojstra in 3». siknit: ■ "Kaj vam v glavo ne pade. Za to nesramno govorjenje vas bodem kaznoval!" Sedaj se je Pinkerton ponoeno pred njim posjtavil. !"Ali mi greste s.pg^ta, ali ne t", je vprašal na. kratko in'lbstro. - V te«i trenutku ga je agfebil War- wick za vrat in ga začel riniti proti 1 prepadu. "iNe!" je rekel. "Kaznovati hočem predrznejra tujea, ki je prišel semkaj in misli, da sme govoriti, kakor hote." "Izpustite me!" je rekel Pinkerton. ki je trdlio stal kakor zid in ki se ni premaknil iz mesta. ' "Ne! Hočem--" Naprej gostilničar ni prišel, ker .je dobil od svojega nasprotnika par tako velikanskih klofut, da se je zvrnil po tleh in obležal, ne da bi se gawil. Pinkerton je lopova zaničljivo pogledal. potemi se je obrnil in se napotil pro.i dolini. "Le čakaj, lopov!" je mrmral detektiv, ko je šel doli. "Tebi bodem že pokazal Upam. da te bode tuji lord naprosil da »rres z njim na pečino, in takrat te doleti usoda!" Ko je prišel detektiv k vznožju pečine. se je vrgel na tla ter se začel plaziti med grmičevjem, ki je raslo na okrog, proti iztočni strani. Neslišno se je porival od grmovja do grmovja — in kočno ni bil več daleč od prostora, kjer je danes opazil sledove. I11 videl je, kar je pričakoval. Po-dolgem je ležal tam nek človek, ki je pazno gledal navzgor. Nat Pinkerton je bil v grmovju popolnoma skrit, in v temi, ki je postajala vedno večja, ga ne bi irtoglo opaziti niti najostrejše oko. Tako je preteklo anenda pol ure, ko je začul od zgoraj polglasen klic. "David Solm — ha'lo!" Za grmovjem ležeči lopov je ust al. "Tukaj! Sam Warwick, ali si ti?" "Yes!" V grmičevju je zašustelo :— temna postava se je prikazala. Poklicani, kterega je spoznal mojster po glasu kot gostilničarjev*ega natakarja, je popolnoma ustal, in Warwick mu je šel nasproti. "Goddam!" je rekel Sobni tiho. "Čakal sem in Čakal, pa ni nič prišlo!" "Da," je zaškripal Warwick. "Pomisli. človek je splezal po kaminu in presenetil me je, ko sem ležal v hod-jniku." "Goddam!" je klel natakar. ! "Sedaj je šel po potu dolu in na-|ravnost v Hinton. da odpotuje." j "Ali se ni dalo zgoraj nič napraviti?" "Ne. Vse sem (poskušal, začel sem tudi prepir, a slabo se mi je sadilo. Mož je bokser prvega vrste." "Potem ni nie pomaigati. Topot je bilo pač zastonj. Mogoče dobimo prav kmalu kaj drugega!" Razgovor obeh je postal nerazumljiv. ker sta se oddaljila v smeri proti gostilni. Detektiv j? čakal toliko časa, da j sta se že precej odstranila, nakar je i tudi on ustal ter sledil naiprej ido-čima. I ČETRTO POGLAVJE. Razkrinkan. Bilo je še popolnoma temno, a na vzhodu se je že kazal slab sij, ki je naznanjal, da bode kmlalu nastalo novo jutro. Sedaij je nekdo pobrkal na vrata Warwiekove gostilne in možki glas je zaklieal: "Halo, gostilničar, odprite!" Ni dolgo trajalo, ko je nek glas znotraj vprašal: "Kdo je zunaj f" "Hribolazci, ki hočejo na razgled-! m> pečino hA Preje pa ^apo^qtJi^kaj čaja popiti fflrstrokrepčati,1 če ga -nam • date." ..•.j*.'-'"-;"* v-T 4 • Se ve ia ga dam, z največjim veseljem. '? V naslednjem trenutku se je notri »posvetilo in kmalu nato je odprl iro-stilničar vrata in vedel zgodnja gosta v sobo. Bila sta namreč dva. gospod in da-■ma, v elegantnih angleških š/portnih oblekah. Stopila sta v gostilniško sobo. gostilničar jih je pozdravljal z mnogimi pokloni, ter začel pripravljati čaj, medtem ko sta se vsedla gosta za mizo. Zunaj pa se j? priplazila temna postava od ceste, se približala oknu ter , pocenila pod njim. Potem je prisluškovala in pogledala ■ v gostilniško sobo. Bil je Pinkerton. ki je čakal v bližini gostilne naznanjenega ibrčla s soprogo. "Gotovo hočete k pečini, ki je blizu tukaj?" "Ves! Pravijo, da je zgoraj .jako lep razgled in da je posebno krasno, kadar solnce vzhaja." "To je res. Ali hočete vodnika?" "'Ne. Pot je baje brez vsake nevarnosti iu jo je lahko najti. Pustili smo že našega slugo v Hintonu." "Well! — Toda oprostite mi. naj-brže ste lord Merrit, ki je naznanil, da pride?" Tujec je odkimal z glavo. "Ne, jaz sem lord Cloverstone iz Londona!" je odgovoril. Zopet se je gostilničar poklonil in se oprostil, ker je bil tako predrzen. (Konec prihodnjič.) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. FRANK SKOK A, 2838 Lyon St., St. Louis, Mo., kteri je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, knjige in oglase Upravništvo "Glasa Naroda". THE LACKAWANNA. Najpripravnejša železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE NajkrajSa pot v Buffalo. Direktna pot ▼ Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vosi vsaki dan v rsakej smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagom in sanadom vsaki dan Štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom In jngosapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet. Nadaljne informacije glede vof-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pri lokalnih agentih ali pa pri Hj Clival potaltld agent HuSjO^p 90 West Street, N«w York. KRETANJE PARNIKOV. i NIEUW AMSTERDAM odpluje 5. aprila v Rotterdam. KAISER WILHELM n. odpluje 5. aprila v Bremen. MARTHA WASHINGTON .. odpluje 6. aprila v Trst LA LORRAINE odpluje 7. aprila v Havre. FINLAND odpluje 9. aprila v Antwerpen. NEW YORK odpluje 9. aprila v Southampton. GRAF WALDERSEE odpluje 9. aprila v Hamburg, i N00RDAM odpluje 12. aprila v Rotterdam. LA PROVENCE odpluje 14. aprila v Itavr«. RUE IN . odpluje 14. aprila v Bremen. & ST. LOUIS ' odpluje 16. aprila v Southampton. VADERLAND odpluje 16. aprila v Antwerpen. KAISER IN AUGUSTE VICTORIA odpluje 16. aprila v Hamburg. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 19. aprila v Bremen. ROTTERDAM j odpluje 19. aprila v Rotterdam, ALICE . odpluje 20. aprila v Trat .?-! OCEANIC odpluje 20. aprila v Southampton. LA TOURAINE odpluje 21. aprila v Havre. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 21. aprila v Bremen. CELTIC odpluje dne 23. aprila v Liverpool. NEW YORK odpluje 23. aprila v Southampton. LAPLAND odpluje 23. aprila v Antwerpen. PRESIDENT LINCOLN odpluje 23. aprila v Hamburg. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 26. aprila v Bremen. — RYNDAM ' odpluje 26. aprila v Rotterdam, i LAURA odpluje 27. aprila v Trst» MAJESTIC odpluje 27. aprila v Southampton. LA BRETAGNE odpluje 28. aprila v Havre. CINCINNATI odpluje 28. aprila v Hamburg. ZIETEN odpluje 28. aprila v Bremen. CENJENIM NAROČNIKOM Vsak naročnik, kateri se preae&, naj nam naznani vedno svoj star ia . nov naslov, ker še le poiea H mogoče vsakemu ustrečL Upravništvo "Glasa Naroda". I "Zdravje se mi je tako zboljšalo, odkar sem začel j uživati Severov Kričistilec, da tega zdravila ne morem « dovolj priporočati". 1 V. Cervenak, Spriengfield, 111. j I Severov Kričistilec j II J 1 Blood Purifier! ikS? AtčcmK u m qanrjg" j i * Na prodaj R ^^ j Pišite po v lekarnah By Anex^ta,vd i našo knjižico j 8EUA6U tuaim ! povsod. m I "Krvne bolezni". 4 ■ ^^ i j^*^"4, i ^^ S j W 0a .< j ^^ i|£B ! yxticB o i/oo. [jgjftC rm*AmWfr »I j % ^SEVERA CO. | — K c*DA**irosL * j 1 < i Najizdatnejše spomladansko zdravilo izmed vseh očistite v j 1 krvi, izboljšanje splošnega zdravja in popolno obnovo j celega ustroja. j CEIVA $1.00 B ^ ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. ZdravJu najprimernejia pijača je ♦♦LBISY P1VQ^4> ktero je varjeno i* najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi feeff« naj nikdo ne samudi poskusiti ga ▼ svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje druiine, svojih prijateljev ia drugih. Loloy pivo je najbolj piiljubljeno ter se dobi 9 vsea bot)Mll gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri de«. Travstkarjs fltt St Qsb AmKL kteri Vam drage volje vse pojasni THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O.