Danes peti dan TEDNA KULTURNEGA DOMA ★ ~ “ PBIHOBSIfl PNEtHIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Leto VI . štev. 163 HftSn Poštnina plačana v gotovini s_________Spedizione in abbon. post. X. gr. Vsak Slovenec naj v tednu Kulturnega doma (od 8. do 15. t. m.) daruje vsaj za eno opeko za Kulturni dom TRST, četrtek 12. julija 1951 Cena 20 lir De Gasperijev govor • najboljši dokaz neuspeha zrežirane in napihnjene iredentistične gonje italijanske vlade je bil prisiljen postaviti j nskega tiska, kar je pač najslabše spričevalo, Kljub temu pa je ponovno podprl stari imperialistični pohlep po tuji zemlji na laž vse trditve lastnih pristašev in vsega za te tako imenovane tolmače javnega mnenja uradme izjave odgovor. n vJaii, temneč tudi De Ga-speri je bil prisiljen povedati, da se v Tršim vi mio. ničesar zgo- f*0, v Trstu se g da je tak°>da po; ital■ ^ ^ v Trstu rneno- UraTTSkih nacionalističnih TOjo fnJ * nUS kot kakšne treti-rod ? °JC°t se tretira na. muljeni f " zakoni• usta' ta - namenom, da bi bi] temu -• iSan z zemlje, kljub srnatral italijanski cu-no \ lmPeriaKzem za potreb- šoviSt-- ane eno največjih hn., 'ličnih in iredentističnih doživeli Sm° jth V zadniih letih Zato Se nam sama od sebt vsiljuje misel, kaj bi italijanski šovinisti storili, ne samo če hi se v resnici kar koli v Trstu spremenilo v njihovo škodo, temveč če bi doživeli s strani oblasti tisto narodnostno zatiranje, ki ga doživljamo tržaški Slovena z njihove strani £° zntiranje omegoča po- Ž ?zvu■ Lnhko si mh- 5' ” tem rr'meru iz-kai V* GasV"rijev govor in če ht^ pisal itnl'ia^ski ti°k stva irne^ v r"kah takšna dej-kakr* m takšnc argumente rsne imamo mi. fco \ SU>Vf'nci Olobo. skemu r'^ ws?m« Jugoslovan■ tonju Hai '1’ k* nas i(‘ v Pobi- g°nje nJillansk iredentistične doživeti «^ri‘ <^0n^a ie morala ^ožiue[a ^u°Pefi ™ ga je tudi dentizem endcr P“ s tem ire-va nevarno Prenehal biti ooto-na STO, ton!'. ne sam° za nas je sam crprf^di dalje. Saj vlade prilil edr>^' italijanske klMb temu w * . sv°ie strani-za očitne 3e bil Prisiljen la*- Prilično Ln°?edati’ da 50 Plamen iredenl lH° olja na »< n°. da Tradn^.' •d® k P°treb' vladP Italijan-predsednt in dosUi*dobli° odgovarjajoč Van-d-r. odgovor z jugoslo-Vodrrrt Ur,af strani, odgovoi dmokrnHfimUmi deistvi ° ne' narodnnif postopanj« in Cev Trsta™™ zatir'tniu Sloven- ,Sm°’ da bo ta 0*0°-dolj ,™? tUdi takšen’ b0 dito i kako absurdna je tr-. y italijanskega ruijodgovor-ejsega državnika o neizbežnih »spopad^ med Italijani in Slo-v resnično demokratičnem režimu. RIM, 11. — Izjavi predstavnika zunanjega mdnistratva v Londonu, kakor tudi predstavnika ZVIJ, dia se y Trstu ni zgodlilo nič novega, kar b; lahko vznemirjalo italijansko vla-db in Italijane sploh, se je pridružil^ že včeraj tudii vest iz Washingtoma, ki izhatja iz verodostojnih krogov vlade ZDA. Ta vest pravi, da so wa-shingtonski viri odložili vsa>-kršno iniciativo glede revizije mrovne pogodbe z Italijo in sicer ne samo tistih določb^ ki se tičejo tržaškega vprašanja, temveč tndi dtoločb, ki omejujejo italijanske oborožene sile. Zato smo lahko iz včerajšnjih šovinističnih časopisov izvedeli. da od' današnjega De Gaspe-ri'jwa govora ni pričakovati nikakršnih senzacionalnih izjav in da nihče ne pričakuje «ču-dežev od' predsednika rimske vlade«, temveč le «besedo ponosa, ki jo imajo končno Ita lijani pravico slišati...)). Pa saj De Gaaperiju kot odi-govornemu državniku v resnici ni_ bilo mogoče potrditi vseh laži in izmišljotin, katere so se v preteklem tednu nabrale ne samo v vsem italijanskem tisku, temveč tudi v interpelacijah senatorjev, na katere je danes odgovoril, laži, ki jih je v svojih uradnih izjavah razkrinkala ZVU v Trstu in ki so tako očitne vsakemu, ki v Trstu živi. Zato je bii De Gasperi prisiljen danes povedati, da vsa tista «dejstva», ki so jih senatorji navedli enostavno ni-sq resnična začenši od prepovedi italijanske zastave na tržaškem velesejmu, modrega traka, ki ga je prerezal geneTal Win!perton govornikov ob otvoritvi velesejma, slučaja mini-sfa-a Spatara, ki niti ni zahteval, de bi govoril ob otvoritvi velesejma, temveč je govoril na tržaški občini in na poštnem uradu, kjer se1 je razvila prava šovinistična manifestacija celo ob navzočnosti precMavnikov ZVU, dalje vsebine govora predsednika tržaškega velesejma. ki ne samo da ni bil cenzuriran, temveč je bij prepoln iredentističnih izlivov, tako tudi glede ravnanja z istrskimi esuli, ki jim pomaga IRO, češ da italijanska vladk nima dovolj sredstev zanje (čeprav jih je šovinistična propaganda spravila na begunsko pot in sedaj zanje ne skrbi, temveč' jih ni sposobna poslati nitii na druge kontinente, ker je v Italiji brezposelnost prevelika). Glede kompetence rimske ka-sacije r.ad tržaškim sodstvom pa je De Gasperi dejal, da se rimska vlada z zavezniki o tem potom pisem in protestov prepira že več časa. «Mi nismo ni. kdar dopustili, da bi se smatralo, da bi mogla kdaj koli naša vlada tolerirati kakršno koli podobno izključitev kasacijske. ga sodišča«, je dejal De Gasperi ter dodal, da on zadevo še ne smatra za zaključeno ter da zaradi tega ne smatra, da rimski vladi r.'e ostane drugo kot «žrtvovati svojo čast in odpovedati mirovno pogodbo«. De Gasperi seveda ni povedal, zakaj se rimska vlada ni razburjala takrat, ko je ZVU v Trstu v začetku leta 1948 z ukazom 14b izrecno odvzela rimski kasaciji kompetenco na tržaškim sodstvom in ga dala tržaškemu apelacijskemu sodišču. Tudi najvišji forumi vseh italijan- skih juristov se niso do letos nikoli še spomnili pobijati vrednost ukazov, ki jih je izdala ZVU in ki jih objavlja dvakrat mesečno v svojem uradnem listu. Glede suverenosti Italije nad Trstom pa se je De Gasperi takole izrazil: «Določbe mirovne pogodbe govorijo jasno. Torej, karkoli se lahko misij ali razpravlja glede tega, bomo mi vztrajali na naši tezi in dodajamo tole formalno izjavo: če redna diplomatska sredstva ne bi mogla rešiti te težave (in jaz upam, da do tega ne pride) se bomo poslužili vseh postopkov, ki so nam odprti za energični protest ne izvzemški tudii sodišča v Haagu, kjer naj bi Italija postavila vprašanje.« Brez dvoma se je De Gasperi izrazil glede suverenosti Italije nad STO nadvse dvomljivo in od tako odgovornega italijanskega državnika bi bilo pričakovati, da bi citiral člen 21 mirovne pogodbe, ki jasno govori, da Italija nima več suverenosti na STO, ne pa da uporablja nedostojne metode dvoumnih izjav in s tem di. rektno podpira in sodeluje v r.ezaslišeni hajki laži, ki so ji stopili na čelo vsi italijanski asi fašističnega novinarstva. Zelo čudno je tudi, da se je predsednik vlade spustil v svojem govoru do čudovitih razgrabljanj o tem ali je neka angleška skupina lastnik tržaškega «Corriere di Trieste« itd. Lahko rečemo, da se je s tem le smešil. Ko je govoril o volilnem zakonu za bodoče občinske je De Gasperi dejal med drugim. da «vsa pokrajina pripada italijanski družini«, s čimer je dokazal, da bi s tržaškimi .Slovenci če bi po njegovih željah prišli pod Italijo, postopal pač prav tako kot postopa z beneškimi Slovenci, ki zanj sploh ne obstajajo. Gledle oddaj na oibtih tržaških postajah pa je De Gasperi govoril o slovenščini in hrvaščini, s čimer je dokazal. d!a je slaibo ob voščen . čeprav moramo reči, da je postavil na, laž vsaj db' neke mere tistega slavnega dk> piisnika v VVashingtonu objavili fiačr-t mirovne pogodbe z ffa-P°nsko, na podlagi katerega ne bodo tej državi naložili voja-5,kih, političnih in gospodar-sitih omejitev. Japonska Pa se ?° korala formalno odpoveda-j *v°iemu imperiju- Kakor je S1311?. Pa ni načrt resni na-med Angleži in Ameri-kdo naj podpiše za Kitaj-O tem naj odloči Japon- sko. N, sama. ov,," Podlagi načrta se bodo hn ^acijske sile umaknile, ne sl) Pa ^abranjeno bivanje tujin str?® JaP°nske na podlag,- dv°-Jtovr!. h ali večstranskih do- i»la °v- Japonska ne bo pla-flti-, reParacij, toda zavezniške bod(> lahko pridržale itlf, Premoženje v tujini. Na- ’ d Dr'.znava mirovna pogorl-jNiit? ?* rnorala Japonska po-*U» „ škodo, ki jo je povzro- Ki v°jni. Priznava Pa tudi .* hklii TJ ... 2,tai0 ^aSilo reparacij parali-Japonsko gospodarstvo. iciv. _ ■■ 27 i— A Ija Pogodbe ima uvod in ^ šl0n^r)slavi-j, razdeljenih na 'er dve izjavi, s ka- v«ost'" ,aPonska priznava ve-nih po?* le vrste medna rod-besediJo Ka^0r je znano, so Kanadi ^Predložili Avstraliji, ^ji, • Franciji, Indiji, Indone-5elandiji,Nizozemski, ®nu.Filipinomin Sovjetski ! sV0je pripombe. SDOmMlI tnHi t/loHnm sporofiill tudi vladam ržav, kj Sq nap0Ve. dale vojno Japonski, ne da bi se udeležile bojev. ZDA so predlagale sklicanje mirovne konference za podpis pogodbe med 4. in 8. septembrom v San Franciscu. Uyod vsebuje med drugim izjavo, da bo Japonska lahko zahtevala sprejem v OZN. Vojno stanje bo prenehalo, ko bo mirovna pogodba stopila v veljavo. Japonska priznava neodvisnost Koreje ter se odreka za-htevam po tem ozemlju ter po otokih Quelpar, Port Hamilton in Dagelet, Dalje se odreka vsem pravicam do Formoze Kurilov. Peskadorskih otokov’, do Sahalina, do ozemelj v Tihem oceanu, ki jih je Japonska upravljala na podlagi mandata Društva narodov, do Anktark-tične cone ter do otokov Sprat-lley in Paracel. Okupacijske sile se bodo morale umakniti z Japonske v 90 dneh po uveljavitvi mirovne pogodbe. Japonska se odreka posebnim pravicam in interesom na Kitajskem. Japonska se tudi obvezuje plačati odškodnino članom zavezniških oboroženih sil, ki so trpeli kot vojni ujetniki na Japonskem. Japonska priznava svoje predvojne dolgove in se bo z upniki pogajala o njih plačilu. Spori, ki bi nastali \ zvezi z izvajanjem mirovne pogodbe, bodo predloženi mednarodnemu sodišču. Mirovna podog.ba bo stopila v veljavo, ko jo bo odobrila večina glavnih držav podpisnic, vštevši Japonsko in ZDA. Ce zahtevana večina ne bo odobrila pogodbe v devetih mesecih po japonski odobritvi, bo vsa- ka posamezna država lahko sklenila izvršiljivosti pogodbe sporazumno z Japonsko. Javljajo, da bodo ZDA obvestili o tej pogodbi kitajsko nacionalistično vlado. Predivi-oeva se, da bo sovjetska vlada sporočila sedanje besedilo pogodbe kitajski pekinški vladn. Hoyt Vandenberg o gradnji letalskih oporišč WASHINGTON, 11. — Po- veljnik glavnega starca ameriškega letalstva Hoyt Vandenberg je povedal na tiskovni konferenci, da je ugotovil na svojem potovanju po Evropi in Severr.i Afriki, da uspešno napreduje gradnja ameriških letališč v Maroku. Glede pogajanj za graditev ameriških ,letalskih oporišč v Evropi je povedal, da so pri pogajanjih dosegli že velik napredek. za italijansko vladb najbolj življemijsikb vprašanje in za vsako srce Italijana trn. ki povzroča kirvavitevi). V začetku svojega govora pa je De Gasperi citiral uradho poročilo o razgovorih v Londonu, v katerem je bilo reSano, dia se sicer potrjuje tristranska izjava toda V zaupanju «V ureditev tega vprašanja na miren način so italijanski ministri s stvoje strani izjavili, da so žeijhi doseči prijateljski siporazum: z jugoslovansko vlado«. De Gasperi je jžejal dalje, da je italijanski vladi «v cilju popolne zadovoljitve naših zahtev komveniralo počakati, da bi se sp-lošni pogoji izpremenili, v katerih okviru b; se rešitev na miren način uresničila«. Medtem pa smo imeli za potrebno, da se: 1. v Trstu in v coni A ne dogodi ničesar, ker bi se lahko tolmačilo kot zanikanje ali pa odklon od tristranske izjave... 2. Da se v coni B eliminira vsako preganjanje Italijanov. Uresničenje teh dveh pogojev r.aj bi pripravilo možnost razgovorov po vsem kompleksu naših odnosov z našimi sosedi, s katerimi je v našem interesu, v interesu miru in varnosti vseh vedno zaželena pomiritev«. Nato je De Gasperi trdil, da te točke riso bile sprejete z jugoslovanske strani. V Trstu pa d.a se sicer ni zgodilo v tem času nič, kar se ne bi dalo popraviti .temveč le diplo-matična neizpolnjevanja infejo učinek na vsako politično in juridično situacijo. Nato je dejal: «Bik> bi paradoksalno, če plemenito ljudstvo ZDA', ki je pripravljeno prevzeti nase žrtve za stvar svobodnih narodov, ne bi razumelo, da v organizmu naroda obstajajo nevralgične točke, ki se ne morejo ceniti z neko mero in da obstajajo razvite energije tako zaradi zgodovine kot zaradi nacionalne zavesti, ki prekašajo celo mehanično silo orožja in da je potrebno pridružiti to energijo vsem tistim socialnim zahtevam in tistim impulzom, ki so vzrok, da atlantski pakt ni samo vojaški dogovor obrambnega značaja, temveč solidarnost narodov, ki hočejo jamčiti samj sebi irj vsem, predvsem pa Italiji svoboden razvoj, čast, integriteto, neodvisnost, koordini. rani v skupnem naporu miru in varnosti. Ne, ta paradoks ne obstaja in ne more obstajati—«- In primeru. ee bi Amerikanci vendarle padli v takšen paradoks, je De Gasperi zapretil zopet s haaškim sodišče. Nato je nadaljeval: «Mi organiziramo skupno vojsko, ki mora zavarovati meje ddmovine. Ne more se ignorirati, da je tudi Trst živi del italijanskega naroda, čeprav je njegova uprava danes začasno zaupana vojaški vladi.... To juridično situacijo imamo namen spoštovati do kraja. Tudi če bo jasno iz določb... da končna usoda ne bo mogla postati dvomljiva«. Ob koncu svo-jega govora je De Gasperi dejal: «Usodi Italije in Trsta sta nerazdružni«. in dejal, da je plačevala od leta 1947 Italija ves primanjkljaj tržaškega proračuna. Poleg tega pa da je dal Rim še zelo mnogo denarja «za kulturne svrhe« kakor tudi za zadevne urade za obmejno cono predsedstva vlade. Ta pomoč pa bi bila večja «če madrepatrija ne bi sama imela potrebne -pomoči, ki jo od konca vojne pa do danes dobiva njeno gospodarstvo...«. Ko je De Gasperi še obžaloval, da Italija še vedno ni članica OZN — kar pomeni kršitev mirovne pogodbe — je Tržačane spomnil na bodoče volitve in je syoj govor zaključil. KOMENTAR ..BORBE" O DE GASPERIJEViH IZJAVAH StfOJ IHEDEHIIZEM IIISBIHHIZEHI Združeni fašisti in kominformisti bi hoteli spraviti tržaške Slovence v položaj popolne brezpravnosti, kakršnega imajo Slovenci v Italiji - Maršal Tito v Črni gori (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Tukajšnja »Borba« y uvodnem članku pod naslovom »šovinistični hrup okrog Trsta« ponovno obsoja pisan-je raznih italijanskih listov posebno pa lista «TEMPO» ki je napadel oddaje tržaškega radia v slovenščini kakor tudi gradnjo slovenskega Kulturnega doma v Trstu. «Povezanost novih fašistov in kominformistov — piše ((Borba« — se je v tej zadevi že sama v zadostni meri pokazala. Toda značilno je predvsem to, da čutijo prav tisti, ki danes vodijo iredentistično kampanjo proti Jugoslaviji, ta slovenski dom kot trn y očesu: ka-jti prva skvadristična akcija večjega obsega v Trstu je bil ravno požig slovenskega Narodnega doma 13. julija 1920 leta. To je hkrati tudi najbolj boleče za tiste, ki obnavljajo svoje imperialistično domotožje po jugoslovanskih deželah in kj v vsakem vprašanju smatrajo za svojo sveto dolžnost da nastopijo proti vsemu tistemu, kar je jugoslovansko, kajti to je dom tistih, ki so zmagali in preživeli fašistične požigalce in iztrebljevalce vsega, kar je v Trstu slovenske- VKESOHGU SE POGAJAJO O SEST A VI DNEVNEGA REDA Poročilo o drugem dnevu razgovorov - Optimistične izjave predstav* nikov ZDA - T Moskvi sk lšajo neuspeh napadalcev prikazati kot uspeh SEUL, 12. — Danes jt bi! dirugi dan razgovorov v Ke-gongu. Poveljstvo OZN je o tem sestanku izdalo poročilo, ki pravi: »Drugi sestanek pr j pogajanjih za premirje se je danes začel ob 10. uri. Glavni delegati na obeh straneh sq bilj isti kakor prj prvem siestankiu. Voditelj delegacije OZN je bil podr admiral Joy, voditelj nasprotne delegacije' pa je bii severnokorejski general Al Nam II. Članom dleleigacije OZN je bito jasno, da so nasprotni delegati pokazali danes manjšo nepopustljivost in so bili manj I deči: OZN na noben način pri pogajanjih v manj vrednem položaju. V kolikor je on mogel videti, ni nobenega trenja rrjed severnimi Korejci in njihovimi zavezniki Kitajci. V zvezi z nasprotnikovimi pogoji za premirje, kakor jih je sporočil pekinški radio, je danes izjavil predstavnik angleškega zunanjega ministrstva, da so ti pogoji nesprejemljivi za poveljstvi OZN. V Londonu pa niso še prejeli neposrednega poročila o včerajšnjem sestanku. Pekinški radi© je namreč javil, da so predlogi sle- WASHINGTON, 11. — V ameriških parlamentarnih krogih se .te Izvedelo, da bo kongres v kratkem odobril zakon o koncu vojnega stanja z Nemčijo, kategorični kakor prejšnji dan. Ozračje je omogočilo boljše razumevanje med obema strankama. Edien od glavnih vzrokov zakasnitve pri pogajanjih so težave z jezikom. Pri obeh delegacijah so uporabili precej časa, da se prepričajo, ali so pravilno tolmačili in razumeli izjave drugje strani. Danes so se temeljiteje proučile posamezne točke, ki se tiičejq dnevnega reda. in sedaj vlada yeč(je razumevanje na eni in na dirugi strani o namenih ene in druge strani. Toda obstaja še vedno nasprotno mnenje glede prednosti nekaterih vprašanj na dnevnem redu. Dosežen je bil sporazum glede nekaterih vprašani upravnega- značaja za pospešitev pri nekaterih omejitvah. gibanja in za boljšo organizacijo prometnih zivez. Današnji razgovori so bili zaključeni malo po 16. uri. V delegaciji OZN je razširjeno siplošno mnenje, da se je nekoliko napredovalo. Za prihodnji sestanek bo vsaka delegacija vključila 20 predstavnikov tiska in radia. Imeli bodo dlostop v prostore pogajianj, ne bodo pa imeli vstopa v dvorano konference«. Zavezniški predstavniki so ge vrnili iz Keaonga ob 16.20 po krajevnem časiu. Admiral Burke je novinarjem' izjavil, da za. vezniška delegacija razpravlja samo,o vprašanjih i vojaškega značaja, ter je diejal, da so današnja pogajanja potekala dobro; pripomnil pa je: «V tej zadevi pa se nikoli ne ve«. General Hodes Pa je izjavil, da «je bilo vreme danes boljše oid včeraj*. Na vprašanje v zvezi z vestjo moskovskega radia, da je delegacija OZN včeraj izjavila, da so nasprotni predlogi ne samo vojaški, -pač pa tudii politični, je admiral Burke de. jal: «Umiik četvbj verjetno političnega značaja«. Ameriški polkovnik George Ruhlen je danes na tiskovni konferenci izjavil, d!a je mnenja, da so razgovori sedaj \ dobrem teku in da je več. vzrokov biti optimisti. Dalje je polkovnik izjavil, da se delegati še vedno razgovarjajo v o dnevnem redu in da je mogoče, da niti jutri ne bodo tozadevni razgovori zaključeni. Dejal je še; da sta bila admiral Joy in severnokorejski general Nam II dominantni figuri na obeh straneh konferenčne mize. Pripomnil pa jie, da db sedaj ni bilo nobenega predsednika. Na tozadevno vprašanje je Ruhlen izjavil, da nasprotniki ne skušajo kontrolirati sestankov in da čeprav so v Kesongu nasprotnikove čete, ni delegacija 1. Na podlagi medsebojnega dogovora bosta °be strani odredili prenehanje sovražnosti in vojaških akcij. Obe vojski bosta- prenehali z bombardiranjem, z blokadb in z izvidni-šfeim'delovanjem proti nasprotniku. Prav tako mornarja in letalstvo obeh strani. 2. Osem in trideseti vzpored nik’ mora biti vojaška demarkacijska črta. od katere se bo do morale oborožene sile istočasno umaknili 10 km od vzporednika v določenem času. Na tem, področju ne bosta smeli nasprotni strani imeti čet in tudi ne izvajati nobenega vojaškega delovanja. Na tem področju bo civilna uprava, kakršna- je bila 25. junija 1950. Istočasno pa na j se začnejo pogajanja za izmenja-vo vojnih ujetnikov. 3. Vse tuje čete bi se morale umakniti v čim krajšem času. Izvedenci angleškega zunanjega ministrstva z zanimanjem Sledijo pogajanjem v Kesongu. V londonskih uradnih krogih odklanjajo vsak komentar o predlogih nasprotnih delegatov in izražajo upanje, da bodo pogajanja ostala na vojaških vprašanjih. Poudarjajo s tem v zvezi, da so delegati OZN pooblaščeni razgovarjati se samo o vojašikih vprašanjih. Londonski opazovalci tolmačijo rezerviranost zunanjega ministrstva s tern, da britanski zunanji minister meni. d'a so predlogi političnega značaja nasprotne stranke nesprejemljivi za Združene narode. Poudarja se, da je Velika Britanija mnenja, da se bodo čete OZN lahko umaknile samo tedaj, kadar se bodo na Koreji lahko izvedle svobodne volitve pod1 nadzorstvom komisije predstavnikov nevtralnih držav, predstavntkov OZn ter sovjetskih in kitajskih predstavnikov. Iz Seula po javljajo, da je tam pikoli 30.000 oseb protestiralo proti novi meji na 38. vzporedniku. Južnokorejski predsednik Singman Rhee p-a je izjavil: «Ce bodlo Oklenili premirje na predvideni način, bo to brez mojega pristanka in ldjub mojemu nasprotnemu mnenju«. Moskovski radio pa nadaljuje svoje propagandne oddaje. Tako je v nocojšnji oddaji zatrjeval, da «pripada čast za pobudo za pogajanja Sovjetski zvezi kakor tudi čast, da je pojasnila Američanom, kake in s kom se je treba pogajati«. Dalje zatrjuje komentator, da je Sovjetska zveza svetovala pogajanja pred enim letom. «in če ni Amerika sledila tem nasvetom, pade sam0 nanjo odgovornost za tisoče mrtvih, za porušena mesta ia barbarsko pobijanje civilnega prebivalstva na Koreji«. Iz vseh oddaj moskovskega in tud,- pekinškega radia se opaža, kako skušajo tamkajšnji voditelji s svojo propagando in s potvarjanjem dejstev prikriti neuspeh svoje napadalne politike in vojaški poraz na Koreji. Hvalijo se, da je Sovjetska zveza dala pobudo za sedanja pogajanja, čeprav je prav- dobro znano, da je sovjetski predstavnik v Varnostnem svetu stalno zavračal vsak poizkus mirne rešitve sipora. Prav sovjetski predstavnik je bil tisti, ki je v Varnostnem svetu napadal jugoslovanskega pred. stavnika, ki je tako} ob izbruhu sovražnosti 25. in 27. junija lanskega leta predlagal takojšnjo prekinitev sovražnosti in umik sil na 38, vzporednik. Odgovornost za tisoče mrtvih in za številna porušena mesta ter za trpljenje korejskega prebivalstva. pade torej v prvi vrsti na napadalce in M tiste, ki so jih ves čas podpirali, torej, torej Fenjang, Moskvo in Peking, ki so končno razumeli, da je njihova napadalna avantura doživela popoln neuspeh. Razgovori za premirje Pa bodo pokazali, ali sedaj napadalci mislijo iskreno, al j pa imajo kake druge skrite namene, kajti zaman je, da v Moskvi kričijo o svojih miroljub- nih namenih, ko z druge strani nadaljujejo svojo napadalno po-litiko proti Jugoslaviji in ko so na sestanku namestnikov pokazali, da jim ni do sporazuma o važnih mednarodnih vprašanjih. Delovanje izvidnic na Koreji TOKIO, 11. — Medtem ko so se v Kesongu nadaljevala pogajanja, so sile OZN nadaljevale svoje izvidr-iško delovanje. Naletele so na odločen odpor Kitajcev in Severnokorejcev. Ponoči se je neki kitajski oddelek umaknil s področja se-verno-vzhodno od Janguja, s čemer so dobili zavezniki priliko, da so zasedli bolj ugodne položaje. S svojim napredovanjem so nadaljevali kljub nevarnosti minskih polj. Na področje severno-zahodno od Jon-čona pa so Kitajci izstrelili preko 900 izstrelkov iz minometov. Odgovorilo je topništvo OZN. Danes je dal izjavo poveljnik 8. armade, general Van Fleet. Dejal je, da more kitajska vojska «še vedno pričeti z močnim napadom na katerem koli delu bojišča« s silami, ki so jih zbrali v zadnjem času. ga. Nato komentira «Borba» današnji De Gasperijev govor v rimskem senatu in pravj med drugim navajajoč odstavke iz-tega govora: «lz te izjave predsednika italijanske vlade kakor tudi iz vse kampanje, ki se v Italiji vodi okoli Trsta (kampanje, ki — po logiki nujnosti, katera izhaja iz njenih iredentističnih pozicij — meče oko tudi dalje na jugoslovanske dežele, ki jih je hotel nekoč tudi Mussolini požreti) lahko izvedemo en sam zaključek: Gre za poskus vsiljevanja lastnih šovinističnih in iredentističnih pojmovanj vsemu svetu, ker italijansko iredento ovira tudi najmanjše dejstvo, ki dokazuje, da Trst ni lovišče rimskih šovinistov; ta kampanja želi tudi to, da bii bili v Trstu Slovenci potisnjeni na položai popolne brezpravnosti, položaj, ki ga imajo Slovenci v Italiji Zato se je protijugoslovanska šovinistična kampanja dvignila tudi okrog dejstva, da se v Trstu gradi slovenski dom. ki naj bi vsaj začasno in zasilno nadomestil tisti slovenski Narodni dom, lri so ga na barbarski, način zažgali fašisti Francesca Giunte; zato nekateri rimski krogi nastopajo na ta način če se jim zazdi, da se kar koli ne strinja z njihovimi nenasitnimi pretenzijami«. Končno piše «Borba», da celotno stališče, ki ga uradni italijanski krogi skupno s komin-formistično in fašistično iredento zavzemajo glede vprašanje Trsta, jasn0 dokazuje, kakšno škodo povzroča sodelovanju med narodi in miru v svetu šovinistična protijugoslovanska kampanja v Italiji ki koristi lahko edino lc nemiroljubni politiki lovljenja v kalnem, kakršno izvajajo in želijo izvesti Moskva in njeni sateliti«. * * * Predsednik vlade FLRJ maršal Tito je prispel na obisk v Crno goro, ki 13. t. m. praznuje deseto obletnico ljudske vstaje Črnogorcev. Maršalu Titu je bil prirejen v Kotoru prisrčen sprejem ob navzočnosti okrog 12.000 ljudi. Iz Kotora je maršal odpotoval na Cetinje. V Ljubotinu pri Cetinju je prisostvoval z ministrom Djila-som in generalom Pekom Dap-čevičem svečanemu odkritju spominske plošče 240 med vojno padlim borcem. R. R. Samo 18 glasov večine De Gasperijevi vladi RIM, 12 — Kakor poročamo na drugem, mestu, je v senatu De Gasperi odgovoril na razne interpelacije v zvezi s šovinistično gonjo italijanskih iredentistov o Trstu. V parlamentu pa so glasovali o načrtu zakona za civilno obrambo. Od 498 navzočih je za načrt, glasovalo 258 poslani, cev, proti pa 240. Večina znaša torej samo 18 glasov. V krogih opozicije in y levičarskem tisku se izid glasovanja, ki je dal vladi samo 18 glasov veči- BEBLERJEVE IZJM/E NOVINARJEM PRI ZDRUŽENIH NARODIH Razgo> tistih, t 01 il •i - )om preizkus iskrenosti agajo Severni Koreji Fenjang, Peking in Moskva so končno razumeli, do je njihova napadalna avantura doživela popoln neuspeh ■ Na prihodnjem zasedanju glavne skupščine Združenih narodov bo Jugoslavija ponovno zahtevala sprejem deklaracije o pravicah in dolžnostih držav NEW YORK. 11. — Mnogo je vzrokov, da se lahko verjame, da so Fenjang, Peking in Moskva razumeli, da je njihova napadalna avantura doživela popoln neuspeh — je izjavil dr. Aleš Bebler, stalni jugoslovanski delegat v Združenih narodih, ko je odgovarjal v združenju dopisnikov, akreditiranih pri Združenih narodih, na vprašanja novinarjev. Dr. Bebler je dodal, da začetek razgovorov v Kesongu še vedno ne pomeni, da je «vse v redu«. Na sami Koreji je še dolga pot do trajnega premirja. Razgovori, ki so se začeli, bodo važen preizkus za iskrenost tistih, ki pomagajo Severni Koreji. Pokazali bodo, ali so oni želeli samo izogni-ti se nadaljnjim porazom, ali pa želijo nekaj drugega. Se daleč smo od tega. da bi imeli prepričljiv dokaz., je izjavil dr. Bebler, da je sovjetska vlada razumela, da se mora njena splošna politika pritiska in grožen-j temeljito spremeniti, če želi, da ne pripelje mednarodne napetosti do vrhunca. Odgovarjajoč na vprašanje o jugoslovanskem stališču do ko- rejskega vprašanja je dr. Be- ! LR Kitajske nai bler poudaril, da je bilo jugo ' ' - ’ - slovansko stališče od sameg.i začetka korejskega spopada e-nostavno in dosledno. 25. in 27. junija preteklega leta je Jugoslavija predlagala takojšnjo prekinitev sovražnosti in umik sil na 38. vzporednik. Nismo hoteli glasovati za resolucijo glavne skupščine, s katero je bila Kitajska obsojena kot napadalka, je nadaljeval dr. Bebler, ker smo menili, da bi to lahko pomenilo oviro za mirno rešitev. Ko pa je nato postalo jasno, da se je kitajska vlada odločila vztrajati na nevarni poti, nismo mogli drugače, nego da se pridružimo sklepu Združenih narodov, da se Kitajski ne pošilja strateški material, ki bi ji olajšal nadaljevanje po taki poti. Obsodili smo kitajsko intervencijo kot činitelj, ki še bolj komplieira položa j in ki bi lahko povzročil razširitev vojne. Z druge strani pa je kitajska intervencija še ena ovira, da bi korejsko ljudstvo svobodno ustvarilo svojo pravico do samoodločbe. Zaradi tega je Jugoslavija glasovala za resolucijo Varnostnega sveta, v kateri se poziva vlada opusti svojo intervencijo. Med tem in ' po tem je Jugoslavija ohranila svoje stališče o 38. vzporedniku in o miroljubni rešitvi korejskega vprašanja. Na vprašanje, ali je po so-vjetskem predlogu za ustavitev ognja na Koreji popustil sovjetski pritisk na Jugoslavijo, je dr. Bebler odgovoril negativno Omenil je množično izseljevanje jugoslovanske manjšine v Romuniji, ki pomeni zločin genocida. V odgovoru na drugo vpra-sanje je dr. Bebler izrazil prepričanje, da se bo s prenehanjem korejske vojne povečal ugled Združenih narodov, ker so kljub določenim napakam — kakor n. pr. poizkus, da se Ko-reja združi z vojaško silo — Združeni narodi delovali us.peš. no. Na koncu svojih izjav je dr. Bebler dejal, da se bo Jugoslavija na prihodnjem zasedanju glavne skupščine ponovno zavzela, da se sprejme deklara. cija o pravicah in dolžnostih držav, ki jo je Jugoslavija predložila leta 1949, poudarjajoč da je to vprašanje važno za vse narode, ki želijo mir. , ne, tolmači kot moralni poraz vlade. Na popoldanski seji senata so nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za industrijo. Nocoj je De Gasperi sprejel enega odi dveh tajnikov socialistične stranke (SIIS) senatorja Romito. Tudi Romita se je skliceval na sporazum Saragat-Romita, ki sta ga sprejeli obe stranki, in sicer da mora o so* delovanju nove stranke v vladi odločati kongres nove stranke. Vendar pa ni Romita izključit možnosti, da se že v jeseni skliče izredni kongres. Jutri bo De Gasperi poročal, na sestanku demokristjanskih parlamentarnih skupin o svojih dosedanjih razgovorih. 4,000 000 din Ljudske fronte Srbije za naš Kulturni dom BEOGRAD, U. — izvršilni odbor Ljudske fronte Srbije je sklenil prispevati za gradnjo slovenskega Kulturnega doma v Trstu 4 milijone dinarjev v okviru tedna Kulturnega doma, ki traja do 15. t m. IHDI; da prepreči stavke NOVI DELJil, i;. Predsednik indijske republike Rajendra Prasad je danes podpisal odlok, po katerem pooblašča vlado, da lahko prepreči proglasitev rtav. ke nameščencev, ki opravljajo važne službe. Ta odlok je' posledica odločit, ve sindikata železničarjev, da bi pričel s stavko za dosego višjih plač. V sindikatu je vpisanih 300.000 železničarjev. Pri tej svoji odločitvi se niso ozirali na nasvet Nehruja, naj ne pričnejo stavke v sedanjem kri. tičnem položaju. Aurioiovi razgovori PARIZ, U- — Preu-eunik republike Auripl je danes začel razgovore za sestav0 nove vlade in je zjutraj sprejel predsednika skupščina Herriota. Nato je predsednik sprejel predsednika republiškega sveta Monnervillea. Popoldne pa se je razgovarjal s predsedniki raznih parlamentarnih skupin. Iz izjav, ki so jih posamezniki podali po teh razgovorhi, je razvidno, da je šlo za sestavo vladne večine in določitev moža, ki bi to večino lahko zbral. Najbolj pogostoma so o-menjali dosedanjega finančnega ministra Petscheja. Parlamentarci neodvisnega centruma ter kmečke in socialne akcije ter neodvisni de-mokratje so izjavili predseckii-ku republike, da želij0 vlado narodne enotnosti, «ki naj temelji na kolikor mogoče široki večini«. Komunisti so zatrjevali, da skupščina ne predstavlja volje volivcev, ter so potrdili namen, da bodo ostali v neizprosni o-poziciji. MRP je postavil zahteve za pripravljalne razgovore med skupinami, ki bi lahko prišle v poštev za »republikansko večino«. Radikali so izjavili, da so naklonjeni tem predlogom in so se izrekli za ohranitev one ((republikanske večine«, ki se je — kakor pravijo — uve-1 javila na volitvah. RPB pa izjavila, da je pripravljena «prevzeti glavno odgovornost nove vlade, toda pod Pogoji, v katerih bi bilo mogoče uspesn0 vladati, in z namenom, da se dosežejo nekateri določeni smotri, ki bi jih spre. Jeli vsi, ki bi sodelovali pri sestavi in pri akciji take vlade*. Aurioi bo nadaljeval razgovore jutri zjutraj. Kratke vesti TOKIO ve vesti 11. — Prihajajo nove vesti o posledicah poplav v Osaki in Kyoto. Našli so 12 mrtvih in 15 ranjenih. Ne ve-do, kaj se je dogodilo s 95 “ebami. V Kyotu je pod vodo ba4b hiš m 13 mostov, med katerimi so nekateri porušeni. Na področju Osake je porušeni? o mostov in pod vodo 3.000 his. Voda je zalila tudi polja. SAIGON, 11, — Javljajo, da Je De Lattre de Tassijrny odredil izpustitev 2.000 ujetnikov Viet-minha ob priliki francoskega praznika 14. julija. HAVANA, 11. — Danes zjutraj so našli bombo na vrtu sovjetskega poslaništva. WASHINGTON, U. — Reki Kansas in Missouri sta zelo narasli. Približno 20.000 ljudi je brez strehe. Skoda pa znaša pol milijona dolarjevi TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Četrtek 12. julija Mohor in Fortunat Sonce vzide ob 4.26, zatone ob 19.55. Dolžina dneva 15.29. Luna vzide ob 12.58, zatone ob 23.23. Jutri, petek 13. julija Marjeta, Dragan Zlobna uestnosl Ta se v Trstu ni udomačila morda šele danes ali včeraj, marveč že pred dolgimi leti, Se pravi, Onega dne, ko je Italija zasedla mesto. Nasproti Slovencu je ta vestnost dobrih trideset let veljala kot nasilje, kajti vsakdo je imel pravico obdolžiti ga kot političnega ne-Zanesljivca, čeprav se je morda uprl na pr. le neupravičenemu postopku službujočega prometnika. Cim. je torej javni funkcionar ugotovil, da ima opravka s Slovencem, si je lahko dovolil vse, vedoč, da bo pravica vedno na njegovi strani. Sicer se Slovenci v Trstu še ne moremo pohvaliti, da so se razmere v tem pogledu popolnoma spremenile. Vsekakor po lahko trdimo, da se trenutnih prilik ne da primerjati s predvojnimi. Toda petelinom je u-padel le greben medtem ko jim je žolč še vedno zvrhan šovinistične mržnje nasproti našim ljudem. Na konkreten primer naleti slovenski Tržačan na vsakem koraku in vsa-k dan ima priliko čitati o tem v naših listih. Nazadnje' smo na pr. čitali včeraj o nevolji uniformiranih uslužbencev na škofijskem bloku nad številnimi Tržačani, ki obiskujejo cono E in tamkajšnja kopaVšča z motornimi vozili. Na podoben način skušajo uniformirani uslužbenci ovirati obiskovalce kopališča Sv. Nikolaj tudi na pomolu Pescheria. Glede na to. da jemlje v to kopališče večina ljudi s seboj otroke, so si uslužbenci umislili, da bi bilo dobro zahtevati tudi za te nekakšne dokumente S tem bi vsekakor dosegli svoj namen; obenem z otrokom bi odvrnili od potovanja tudi starše odnosno otrokove spremljevalce. Toda preteklo nedeljo se je nekdo uprl takšnemu postopku in uslužbencem jasno povedal, da doslej še ni bila izdana odredba ki bi zahtevala, da se tudj otrok izkaže z osebnimi listinami, ko potuje v spremstvu odraslih v Sv. Nikolaj. Spričo odločnega nastopa Sc nekaterih prizadetih se je odi o-čujočj podnarednik takoj umaknil s svojo zahtevo in pojasnil, da priporoča, za otroke rojstni list, češ da jih člani Narodne zaščite brez te listine itak ne. bodo pustili v kopališče. Ko se je torej znašel v zagati, je enostavno zvrnil vso krivdo na jugoslovanske oblasti v coni B in skušal s tem opravičiti svojo pretirano vestnost. Toda prizadeti so mu takoj obrazložili, da ne potujejo prvič v Sv. Nikolaj im nimajo tam zaradi otrok nikdar nobene sitnosti. POROČILA TRGOVINSKE ZBORNICE Kaj bo z v podjetju 80 delavci pri Orehu? «Vestni» policijski uslužbenci sitnarijo na vseh blokih proti Jugoslaviji iv coni B. Natančni so zlasti prišleki iz južne Italije, ki imajo v Trstu še danes vsp preveč besede. Ker so že mnoge nepoučene potnike spravili v zadrego in jim nakopali sitnosti, bi bil skrajni čas, da jih tukajšnja oblast končno pouči, kaj smejo in česa ne smejo, do kod sega njihovo polno močje in da je šovinističnemu uniformirancu pravica do samovoljnega ukrepanja potekla v Trstu 1. maja 1945 leta. Redna mesečna pu.blika.cija tržaške zbornice za trgovino industrijo in poljedelstvo nam v svoji najnovejši aprilski številki potrjuje pojave, ki jih drugače sami opažamo vsak dan na trgu. Življenjski stroški so se aprila meseca občutno povečali. Medtem ko so ostali v prvih treh mesecih tega leta v glavnem nespremenjeni na visoki ravni, ki so jo dosegli po paniki na tržiščih decembra meseca, so se v aprilu zopet dvignili. Teoretični račun stroškov za preživljanje tipične družine, sestavljene iz petih oseb (od1 teh iz treh otre% starih 3-7-10 let) znaša za april 38.945 lir, ali če vzamemo 1938. leto kot 100 4.936 odstotkov. Marca so znašali povprečni življenjski stroški 37.636 lir, ali 4771 odstotkov. V aprilu je predvsem porasla prehrana, ki se je zvečala z 28.544 lir, ali 5791 odstotkov na 29.683 lir ali 6.022 odstotkov, v manjši meri so se povečale tudi druge postavke. Tako so se zvečali stroški za obleko z 2777 lir na 2821 lir, razn.i stroški s 3.592 na 3711 lir. (tramvaj s 15 na 20) nespremenjena I pa je ostala postavka za stanovanje 917 lir (ki je menda sploh ne spreminjajo) ter kurjava in razsvetljava. Teoretični življenjski stroški, kot jih računa komisija za cene pri tržaški prefekturi, sp se povečali potemtakem v preteklem mesecu za 0,97 odstotka, to se praivi skoraj za en cei odstotek. To ni malo. Samo preračunajmo v našo plačo, pa bomo videli težo tega povišanja. Ce im® nekdo v začetku leta 30.000 lir plače in se dviga indeks življenjskih stroškov celo po teh tako negotovih podatkih vsak mesec za en odstotek, to pomeni, da 'bo lahko konec leta kupil za 12 odstotkov manj, ali prav toliko kolikor bi v začetku leta, če bi imel 26.600 lir na mesec. Našo trditev nam tudi dioka-zuje primerjava življenjskih stroškov z ap*ilorrj, lani, ko so znašali življenjski sjtrošfei še 36.535 lir in znaša razlika med takratnimi in sedanjimi že 2.410 lir. Moramo seveda pripomniti. da uradne statistike zelo počasi in nerade vračunavajo povečanja življenjskih stroškov. To je tudli razumljivo, če pomislimo1, da na osnovi njihovih podatkov odmerjajo razne draginjsfce doklade- Brezposelnost se je statistično v aprilu nekoliko povečala, vendar pravi publikacija, da je tp nastalo iz administrativnih vzrokov, ker pregledujejo Slpiake vsakih 40 dni iru jih v aprilu sploh niso pregledali. V aprilu je bilo po podatkih urada za delo 20.669 brezposelnih, to je za 6.15 odstotkov več kot v marcu, ko je znašala brezposelnost 19.472 oseb. V primerjavi s 30. aprilom 1950 tudi opazimo poslabšanje položaja, ker je bilo takrat 19.698 brezposelnih ali 4.93 odstotkov manj. V zelo majhni meni se je povečala v aprilu zaposlenost. Marca je1 bilo zasposlenih 88.656 oseb, aprila pa 89.224 oseb. Izboljšanje znaša' torej samo 0.64 odstotka. To je težko razumljivo. ker prav sedai zaradi sezonskih del, ki jih opravljajo v poletnih in pomladanskih mesecih in ni v skladu a statistikami, ki govore o visoki zaposlenosti industrije in ladjedelnic. Seznam nabiralne akcije za otroške kolonije Božič Ana 200; Viktorija 100; Kuret Justina 100; Gionori 100; N. N. 10Q: Cižek Ana 200; Ženko Ivanka 100; Filipčič Pepca 500; Bizjak Jožko 500; Mozetič Marija 300; Ludvik Marija 200; Tomažič Ema 2.000; Miheli Jože 200; Colja Tončka 1.000; Zafred Ernesta 300; Bratoš Ana 200: Rupena Majda 2.000; Sirca 100; A. Ščuka 500; E. Kaučič 300; Renčelj Olga 100; Sebenjak Marija 200; Pelan Zora 300; Gruden Olga 200; Žerjal Ernest 200; Gustinčič Zofija 250; Ambrozet Zofija 200; Fonda Miro 200; Medvešček Nada 150; Segulin Franka 100; Prosen Emilija 300; Košmelj Ante 200; N. N. 300; Suman Angela 200; Jerman l.OOOj Adriaimpex 5.000; Pernarčič Albert 200; Čermelj 100; I. Bandelj 200; Mili to Tina 200; Ukmar Josipina 150; Grahor Antonija 100; Marsič Justina 100; D'Angeli 100; Rustja Emilija 100: Gomizelj Luigi 200; Cucit 100; Zega Roberto 500; Bandelj Marija 100; Polducci Ana 200; Decorti Marija 100; Okretič Antonija 100; Oretti Natalia 50; Godnik Albina 100; Furlan Dora 200; Markuza 50; Palotta Marija 300; Trobec Tončka 200; Mahnič Ivanka 200; Kavčič Dragica 200; Bigu-lin Ivanka 100; Slobec Ludmil-la 200; Piščanc Ana 150; Pirc Josip 100; Vrabec Ema 300; Gombač Angela 100; Colja 150: j Žerjal Marija 100; Valenčič Marija 100; Trobec Alma 100; Trobec Gabrijela 100; Jursino-vič Teresa 200; Moželi Karlo 200; Rebec 800; Dujc P. 100; Košuta 200; Mozetič 100- Soini 100; N. N. 1.000; Nadlišek 500; Vida 100; Cattonaro 100; Terčon Draga 200; Klen Franc 300; K. Martelanc 100; N. N. 5.000; Centralsped 2.000; Rupena Franjo 1.000; Kocijan A. 1.000; Pertot Marija 4.000; Scuka Vladimir 4.000. Skupno 44.250 lir Glavni krivci trije delavci tiskarne “Editoriale Libraria ter dva delavca iz tovarne strojev in ILVE prijavljeni sodnim oblastem Znan0 je, da je pred približno tednom dni prišla na svetlo afera z vstopnicami «Tržaške-ga velesejma«, ki So izginile iz tiskarne «Editoriale Libraria«. V zvezi s tem so aretirali 5 glavnih krivcev, o katerih je preiskava dognala, da so odnesli iz tiskarne večje število vstopnic in jih razprodajali po nižjih cenah. Kako je stvar potekala, smp že poročali v našem dnevniku in dejstvo je, da So uprava velesejma, financa in tiskarna utrpeli škodo v vrednosti 1 milijona in 700 tisoč lir: uprava velesejma pa je bila celo prisiljena zamenjati vse vstopnice, da tako vsaj delno prepreči nadaljnjo sleparijo. V stvar pa se je vmešala finančna policija, kar je povsem razumljivo, kajti za ukradene vstopnice niSo bile plačane določene takse, in v nekaj dneh javila sodnim oblastem v nadaljnji postopek tritisfcarj? Pa-venzana. Trojerja in Michelaz-zija ter Silvana Oio iz tovarne strojev in nekega Cernivanija, iz ILVE. Michelazzi je fned preiskavo izjavil, da je on osebno uničit vse vstopnice od št. 210.000 dalje, vendar ni imel nobenih prič, ki bi to potrdile. Ostale osebe pa so bile prijavljene sedišču in izpuščene na začasno svobodo zaradj nakupa tiktcrženih vstopnic in baje tudi. kar še ni potrjeno, zaradi njih razprodaje. Sredi vožnje padla z „Lambrette“ na tla 41-letr.a Berta Wocham, stanujoča v Drevoredu XX. septembra 81, se je včeraj popoldne vozila na «Lambretti», za krmilom katere je sedel lastnik 43-letni dr. Mario Grambassi iz Ul. Jacobo Cavalli št. 6 ter se verjetno premalo trdno držala za ročaj sedeža, ker je naenkrat zaradi nenadnega odskoka motorja odletela na tla. medtem ko je Grambassi, ne zavedajoč se nezgode, vozil še nekaj metrov. Pri padcu se je vsa popraskala po čelu, ličnih kosteh, levem komolcu ter rokah ter si zvila tudi zapestje. V bolnici, kamor so jo takoi prepeljali, so ji nudili prvo pomoč, ji izprali rane in jo odposlali domov, kjer se bo morala sama zdraviti kakih 7 do 8 dr.-i. Zena in mož z «Lambretto» trčila v jeep na Opčinah Okoli 9. ure zjutraj sla se na «Lambretti» vozila po Narodni ulici na Opčinah 25-letr.a Otta-via Pausin por. Giadresši, ki je bila za krmilom vozila, in njen 32-letni mož Alessandro Gia-dressi, oba stanujoča v Ul. dei j Porta št. 113. Pred njima pa je I vozil vojaški jeep s prikolico, ! katerega šofer je v bližini o-! nenskega kinematografa nena-I doma zavrt, ker je nameraval ! zaviti na drugo cesto. Giadres-i sijeva se tega ni zavedla in tako trčila z vozilom v jeep. Oba sta zletela na tla, pri čemer se je Giadressi ranil po nosu, po zgornji ustnici, po levi nogi in ima vrh tega še precej potolčenih zob, njegova žena pa ima precejšnjo poškodbo na zatilni-ku ter so jo sprejeli na opazovalni oddelek, kjer bo morala ostati kakih 10 dni. medtem ko je mož odšel po prvi pomoči domov. Tobačne delavke še vedno stavkajo Vprašanje delavcev, zaposlenih pri c/bčinskem poljedelskem podjetju pri «Orehu», je še vedno predmet največjega zanimanja vsega tržaškega delavskega razreda, kot tržaškega prebivalstva sploh. Čeprav je od tedaj, ko so ti delavci zasedli podjetje, od katerega so bili odpuščeni, poteklo že dobrih deset dni. ni videti nobenih znakov, da bi bile sedaj odgovorne oblasti kaj bolj pripravljene rešiti ta problem v korist prizadetih delavcev. Krožijo sicer vesti, da je ZVU pripravljena sprejeti neke vrste rešitev, ki pa ne predvideva podaljšanje poslovanja občinskega poljedelskega podjetja pri «Orehu», za katerega ne Kako je z vprašanjem prodaje cenejšega kruha P Marsikateri tržaški gospodi, nji, ki kupuje kruh po 88 lir kg, se je v zadnjem času zgodilo, da ga pri svojem peku ni dobila. Na zahtevo, da bi ji namesto tega prodal dražji kruh po isti ceni, kot je to predvideval tudi že pred časom objavljeni ukrep, so mnoge prejele odgovor, češ da ta ukrep ni več v veljavi. Ker je problem prodaje cenejšega kruha izredne važnosti za mnoge tržaške družine, je popolnoma naravno, da je bil postavljen tudi na občinskem svetu, kjer se vsa taka vprašanja obravnavajo. Postavil ga ie eden izmed navzočih svetovalcev, ki pa ni prejel nanj še nobenega odgovora. Odbornik Geppi, ki odgovarja za te zadeve, o stvari prav gotovo ni bil poučen, zato bo treba čakati še r.ekaj časa, da izvemo, kaj je na tem. V interesu tržaškega prebivalstva. ki občuti vso težo današnjega težkega gospodarskega položaja, bi bilo. da se ponovno potrdi veljavnost omenjenega ukrepa, ki bo prisilil peke, da bodo prodajali tud1' cenejši kruh. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Cena sad|a In zelenjave na koprskem trgu Ker je že kakih deset dni, odkar je v novi tržnici začela delati trgovin® kmečko deiov-nih zadrug, je prav, če objavimo cene, ki sp bile na koprskem trgu dne 10. julija. Prve številke veljajo za prodajalno kmečko delovnih zadrug, druge pa za privatnike, vse v kg. Krompir zgodnji 18-20, 21 din, česen nič zadruge, privatniki 25-28 (fin. čebula 25. 30 din, jedilne bučke 12-13, 14-16 din. hruške 19-25, 27-36 din, ribez 26, privatniki nič, fižol v stročju 28-32, 32-34, paradižnik 18-26, 22-27 din, kumare 24-26, 28, jajčevec zadruge nič, privatniki po 44 din, zelje v glavah 18-20, 27-30 din, smokve 23-26, 30-38, jabolka 20, 20-24 din, radič zadruge nič. privatniki po 25-26 din kg. Ribe so bile: sardoni po 37 din kg, mešane po 100 dSn kg, akampi po 80 din kg in kalamari po 80 diin kg. Odlok o zatiranju oljčne mušice Oljčna mušic® je, kot znano, ti-stj škodljivec oljčnih sadežev, ki lahko uniči dober del pri-dlelka, dl® preizgodaj odpade in je olje. ki ga dob #no od tako pokvarjenih oljk, slabo. Da se grtipreči, ali vsaj omeji škoda, i jo povzroča ta škodljivec, je ljudska oblast izdala pretekle dni odlok, ki obvezuje vse lastnike oljčnih nasadov in kmečko delovne, zadruge, da morajo poškropiti nasade. Vsa navodila o škropljenju daje poverjenik za kmetijstvo pri IOLO. Krajevni in mestni ljudski odbori pa so dolžni nadzorovati potek škropljenj® in ga organizirati. Še o nesreči Izletnikov iz Izole V zvezi s prometno nesrečo, ki se je. kot smo poročali pripetil® v soboto v bližini Štanjela. kjer se je prevrnil tovorni avtomobil STT 2068 last Kmetijske zadruge iz Izole, je po uradnih ugotovitvah organov notranje uprave v Sežani ugotovljeno, d® je do nesreče prišlo zaradi tega, ker šofer ni poznal ceste. Ostrega ovinka v bližini Štanjela ni mogel izvozita, čeprav je voeil z mini* malno brzino. Šofer Jordan Prelac iz Izolie je bil 10. t. m. priprt v Sežani in so g® istega dne prepeljali v Kaper, kjer je bil izpuščen vse dotlej, dokler ne bodo ugotovljeni točni vzroki nesreče. Aretirani vlomilci v cerkev v Glemu Organi Narodne zaščite so aretirali Libera Kodarina in Franc® Jerman® iz vasi Glem, ker sta v noči med 13. in 14. aprilom tega leta in ponovno v noči med 27. in 18. majem vlomila v vaško cerkev v Glemu (KLQ Boršt)- ter ukradla in razbila več cerkvenih predmetov. Od aretirancev je Libero Ko-darin sin znanega fašističnega funkcionarja Ivana, ki je v bil leta 1947 obsojen od okrožnega ljudskega sodišča v Kopru na prisilno delo, ker je pred vojno in za časa vojne pretepal zavedne ljudi v vasi in izdajal pristaše NOB. Kodarin Je bil lani po štirih mesecih službe odpuščen od ustanove, kjer je delal, ker je bil osumljen kraje. Po odpustitvi je vršil posle cerkovnika v vasi Glem. V zvezi S prvim vlomom so nekateri tržaški listi, med katerimi «Giornale di Trieste« dne 20. aprila tega leta, objavili tendenciozno vest, da gre za »vandalsko akcijo, ki so jo podprle jugoslovanske oblasti«. Sprejem otrok v Zavod za gluho mladino v Portorožu Ob pričetku šolskega leta 1951-52 se bodo na prošnje staršev ali njih namestnikov sprejemali v prvi razred Zavoda za gluho mladino v Portorožu gluhi otroci. Pogoji za sprejem so sledeči: 1. Gluhost otroka ali tolika stopnja gluhosti, da se ta ne more šolati v ljudski šoli in ne s sluhom naučiti govora. 2. Izpolnjeno šesto leto starosti. 3. Primerna telesna in duševna sposobnost za šolanje Od sprejema so izključeni neozdravljivo bolni in oni s težkimi telesnimi hibami. Prošnji, katero je treba na sloviti do 1. septembra tega le--a na ravnateljstvo Zavoda za gluho mladino v Portorožu, je treba priložiti: rojstni list, po- trdilo o cepljenju koz, domovnico ter izkaz o premoženjskem stanju staršev. Otroci, ki imajo pogoje za sprejem, bodo pred pričetkom šolskega leta pozvanj še na preizkušnjo. Pričetek pouka v šolskem letu 1951-52 bo dng 6. septembra t. 1. Vsa nadaljnja navodila dobe starši pri upravi Zavoda. • Ravnateljstvo Zavoda za gluho mladino v Portorožu Poziv za zažiranje koloradskega hrošča V Uradnem listu IOLO št. 4 je izšla dne X. junija 1949, odredba q zatiranju koloradskega hrošča. Na osnovi te odredbe je Svet za kmetijstvo pri IOLO izdal te dni poziv na obvezno zatiranje tega škodljivca v Istrskem okrožju. V pozivu so navedena do sedaj najdena žarišča in so proglašene za okužena področja v bujskem okraju KLO Nova vas in Grožnjan. Prav tako se bodo proglasila za okužena tista področja, na katerih bi se letos še ugotovil obstoj hrošča, da se ne bi pretvorila v stalna žarišča. Ker obstoja možnost, da se preseli ta škodljivec z okuženih mest na druga še neokužena, se proglaša še področje KLO Krašica, Brtonigla. Novi grad in iyiaru-liči za ogrožene Po kolorad skem hrošču. Poziv vsebuje vsa navodila lastnikom, zakupnikom in uži-, valcem krompirišč. Kazensko j so odgovorni za redni pregled krompirišč in se kaznujejo z denarno globo od 5000 do 20.000 din. Predvidene so. tudj nagrade za uspehe, ki jih bodo dosegli vodje skupin pri uničevanju koloradskega hrošča. Še bomo dobre volje Dne 20. in 21, tega meseca bo gostoval v Kopru in Dekanih ljubljanski «Veseli teater«. « # * Dela za ureditev Mestne študijske knjižnice se pospešeno nadaljujejo. Ne vemo še, kdaj bo otvoritev. Dela pa se na tem, da bi bila čimprej, ker se za to čuti potreba, IZOLA Italijanski kulturni krožek je organiziral eno najlepše uspelih predstav, kar jih je Izola doživela v zadnjem času. Bila je to predstava učencev osemletk. strokovnih in osnovnih šol. Nastopalo je 70 igralcev. Prj učenju in pripravah za nastop je pomagalo 30 učiteljev italijanskih šol. Posebn0 zaslugo ima pri učenju režiser Martini, ki je prevzel vso pripravo otrok in scenograf Anton Benvenuti, ki je napravil načrte za kostume. Pri predstavi je sodeloval tudi mestni orkester pod vodstvom dirigenta Rota in skupina italijanskih učiteljev, ki so z vso skrbjo pripravili koreografijo. Mladi igralci s0 nastopili v komediji; «11 reuccio ed il suo cruccio«. Vsebina komedije, ki globoko vpliva na gledalce, posebno otroke, je preprostost in dobrota, ki zmaguje nad zavistjo in hudobnostjo. Ljudstvo, ki je prišlo k predstavam, ki so hiie tri dn; zaporedoma, je nagradilo nastopajoče z navdušenimi aplavzi. Proslava dneva vslaje Odbor za proslavo 22. julija, dneva vstaje slovenskega naroda, bo organiziral za ta dan množični partizanski pohod v Vanganel, ki bo združen z raznimi prireditvami. Sodelovali bodo pevski zbori prosvetnih društev in tudi godbe, ki se že del j časa učijo za to priložnost primernih pesmi in godbenih točk. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V MESECU JUNIJU V mesecu juniju se ie v Istrskem okrožju rodilo 82 o-trok, od teh 41 moških in 41 žensk. V samem Kopru se je rodilo 33 otrok. Umrlo je v juniju v vsem okrožju 38 oseb, 17 moških in 21 žensk. V «sladki» zakonski jarem na se je vpreglo kar 43 parov. V tem kot kaže še vedno drži kmečki rek: Dobra letina in veliko pšenice prinese veliko zakonskih zvez. Konferenca o vprašanju preureditve staleža občinskih uslužbencev Prav zaradi važnosti, ki jo predstavlja problem preureditve staleža občir.-skih uslužbencev. o katerem sedaj razpravljajo tudj v občinskem svetu, je prišlo do sklicanja nekakšne javne konference, ki je bila včeraj zvečer na sedežu socialistične stranke Julijske krajine. Glavno poročilo je imel od. bornik Bonetti; njemu so nato sledili nekateri navzoči, ki so se oglasili k raznim problemom. Diskusija, ki se je razvila Po glavnem poročilu, je pokazala, da se celo socialisti sami (torej somišljeniki Bor.ettija, ki je tudi socialist ter je sodeloval pri izdelavi načrta za preureditev staleža občinskih uslužbencev) s predloženim načrtom ne strinjajo ter ga celo ostro napadajo. Predvsem so bili navzoči nezadovoljni glede tega, da niso bili v komisiji, ki je izdala načrt, zastopani tudi sindi. kalni predstavniki, ki bi bili lahko rešili mnogokatera vprašanja v korist prizadetih občinskih uslužbencev. Odbornik Bonetti je sicer hotel dokazati prav obratno, kar se mu pa kljub njegovi zgovornosti ni posrečilo. Kritike, izrečene na včerajšnji konferenci, so toliko bolj utemeljene, ker so jih izrekli prav občinski uslužbenci sami, ki problem najbolje poznajo. Kljub lepakom, ki so vabili na to konferenco, je bil pa obisk bolj pičel. Izjalovljena tatvina v rafineriji „Esso" Neznani lopov, ki je vrh vsega še pravočasno odnesel svoje pete, je poskusil pozno ponoči okoli druge ure svojo srečo in vdrl v pisarno rafinerije «Esso» Standard pri Sv. Soboti. Neznanec je najbrže vedel, kje imajo hranjen denar in kje so tudi shranjeni ključi blagajn. V hiši ob izhodu iz tovarne so spodaj lokali za paznike, nekaj pisarn in tudi slačilnica s prhami za delavce. Prav v to hišo je prišel lopov, najbrž skozi odprto okno. Paznik Alojz Jerman ni opazil ničesar sumljivega, vendar je v nočni tišini nenadoma slišal šumenje vode. Stopil je v kopalnico in obstal, kajti prhe so bile do konca odprte. Zaprl jih je in pogledal naokoli, pogledal tudi na cesto, vendar vse je bilo prazno. Ob povratku v svojo pisarno pa je videl neznanega moškega, ki je z navadnim nožem in vilico skušal odpreti predal, kjer so shranjeni ključi. Neznanec se je tedaj ustrašil, sunkovito spodrL nil paznika stekel Po dolgem hodniku in izginil v noč. Šele tedaj se je paznik zavedel, da mu je lopov namenoma odprl prhe, da bi ga tako preslepil in bi ga spravil jz pisarne, kjer je mislil, da bo s takim orodjem kot je navaden nož brez posebnih težkoč in v kratkem času odprl predale. Jerman je sicer takoj poklical policijo, ki je odposlala svoje agente v okolico, vendar je bilo vse zaman. O lopovu ni bilo več nikakega sledu. Na vsak način pa mož najbrž ni bil pri zdravi pameti, kajti spraviti se na delo z navadnim nožem, ki naj bi odprl miznico, kjer so bili shranjeni ključi železne blagajne, je pač dejanjg izredno naivnega; človeka, namerava izdati novih fondov. Delavci, ki jih je sedaj okrog 80, nadaljujejo tak0 z delom, za katerega ne prejmejo nobene plače in niti ne vedo. ali bo v doglednem času rešeno vprašanje njihove nadaljnje zaposlitve. Ker gre pri reševanju problema uslužbencev tega občinskega podjetja za reševanje problema brezposelnosti sploh, b; bilo že čas, da se ZVU odloči ter ukrene potrebne korake za izboljšanje položaja vseh brezposelnih. * * * Niti protestne stavke niti razne izjave solidarnosti niso pripomogle k temu, da bi se bil položaj stavkajočih tobačnih delavk všaj za malenkost izboljšal. Stavka, v katerp so stopile tobačne delavke, traja že^ več kot tri tedne in vse kaže, da se bo še nadaljevala. Sicer so v Rimu sedaj pogajanja, na katerih razpravljajo o tem vprašanju, toda do sedaj so ostala tudi ta brez vsakega uspeha. Delavke so se ponovno obrnile do svojih sindikalnih predstavnikov, dg bi pospešili reševanje tega vprašanja, od katerega je odvisno izboljšanje njihovih življenjskih in delov, n ih pogojev. „RAZGLEDI" Izšla je 6. številka «Raz-gledov« z nadvse zanimivo in lepo vsebino. Noben ljubitelj slovenske kulture in tržaški Slovenec ne sme biti brez te revije! ZAM organizira Mladinsko taborjenje pri Bledu ki bo od 25. julija do 15. avgusta t. 1. Taborniki si bodo postavili svoje šotore na krasnem prostoru med Savo Bohinjko in košatim gozdom, dobre pol ure hoda od Blejskega jezera. Izleti, kopanje, športno udejstvovanje in druge zabave so v programu tabornega življenja. Vsa pojasnila dobite na sedežu mestnega odbora ZAM v Ul. Machiavelli 13-11, kjer se lahko | tudi vpišete. Vpisovanje se bo nepreklicno zaključilo v soboto 14. t. m. Vpisovanje za drugo skupino otrok se zaključi 15. t. m. Prva skupina tržaških otrck je že odpotovala v Slovenijo — zato je čas, se čimprej zaključi vpisovanje za drugo skupino otrok, ki bo odpotovala iz Trsta že okrog 25. t. m. Odbor za letošnje počitniške kolonije v Sloveniji je sklenil, da zaključi vpisovanje že 15. t. m., to pa zato, da bo utegnil ukreniti vse potrebno ter da se lahko tudi zdravniški pregledi v redu in pravočasno izvrže. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEII1.JE PREDSTAVE NA PROSTEM NA STADIONU ..PRVIMAJ-j PREMIERA: V SOBOTO 14. JULIJA 1951 OB 21. URI PONOVITEV: V NEDELJO 15. JULIJA 1951 OB 21. URI V SREDO IS. JULIJA 1951 OB 21. URI BRATKO KREFT Celjski grofje drama v petih dejanjih Režiser JOŽE BABIC, scenograf ing. arh. VIKTOR MOLKA, odrska godba UBALD VRABEC, osnutki za kostume ANUSA SODNIKOVA. u * 1 * * Jie LJUDEVIT CRNOBORI igra celjskega grofa Hermana II. ANGELA SANCINOVA igra Barbaro, ogrsko kraljico MODEST SANCIN igra Hermanovega sina Friderika ^ Zaradi dolžine predstave opozarjamo občinstvo na točen pričetek? j Tramvajske zveze štev. 2, 3, 4, 7 in 9- VSTOPNICE PRODAJAJO: Adria-Express, Ul. Fabio Severo 5b. V Skednju; gostilna «Pri belem konjičku«. V Rojanu: trgovina čevljev Gec, Trg tra i Rivi 3. V Barkovljah: drogerija Scheimer. V Lonjerju: Vida Cok. Na Opčinah: Zora Cok, trgovina. V Bazovici: trgovina Mahnič. V Padričah (št. 1) Marija Grgič. V Trebčah (št. 56); Kralj Anton. Na Proseku: tobakarna. Na Kontovetu (št. 6): Ivanka Danev. V Sv. Križu: Marijan Svab. V Nabrežini: Slavko Pertot. V Plavjah: Jože Jamšek. V Doliui: Dora Samec. V Borštu (tudi za Ricmanje): Marija Petaros. V Domju: Slavko Sturman. Predstava v nedeljo 14. t. m. ob 21. urj je name njena predvsem za okoliške vasi in naselja OF Danes ob 20.30 bo na štadionu «Prvi maj« seja izvršnega odbora in sektorskih tajnikov za II. okraj. * * * Krajevni odbor OF Nabrežina organizira 22. t. m. izlet po Krasu v Komen. Vpisovanje na sedežu krajevnega odbora OF vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo, do 20. t. m/ PROSVETNA DRUŠTVA V petek 13. t, m. ob 20.30 bo na Opčinah na sedežu prosvetnega krožka v Brinovi ul. 7 prosvetna konferenca. DAROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomina nepozabljenega in dobrega brata Friderika daruje družina Semič 1.000 lir za Dijaško Matico. V Isti namen daruje 500 lir družina List. VPISOVANJE V KOLONIJE Vpisovanja v kolonije za II. okraj se sprejemajo Okrajni odbop OF V. okraja priredi množični izlet 22. t. m. v Gabrovico v Istri ob priliki otvoritve nove vasi in partizanskega tabora. Izleta se lahko udeleže vsi člani Zveze partizanov, bivši partizani in aktivisti, njiho- | vi svojci in simpatizerji. Vpiso- j USPOSOBLJENOSTNI IZPITI NA se vključno 15. na stadionu do 19. ure. od 12. do t. m. na sedežu OF «Prvi maj« od 17. vanje samo do sobote 14. t. m. v naslednjih krajih: V Domju pri tov. Slavku, v Dolini pri tov. Samec Dori, v ®°-liuncu pri tov. Sancin Mariju, v Ricmanjih pri tov. Kuret Silvestru, v Prebeoegu pri Bandi Mirku, v Mačkovljab pri tov. Olenik Rudolfu, v Stramarju pri tov. Veljak Lazarju, v Plavjah pri tov. Cok Cvetku, v Škofijah pri Sancin Francu, v Borštu pri Petaros Meri, v Badini pri tov. Hrovatin Ljudmili, v Beloglavu pri tov. Loredan Aničetu. SLOVENSKEM DRŽAVNEM UČITELJIŠČU V TRSTU Na Slovenskem državnem učiteljišču v Trstu so trajali usposob-ljenostni izpiti od 2. do 11. t. m. Pripuščenih je bilo 11 rednih u-čencev in 5 privatistov. Izdelali so redni učenci Kralj Bruno, Lippert Edda, Tul Marija in Žafran Boris in privatist Briščik Rafael. K popravnemu izpitu v jesenskem roku je bilo pripuščenih 6 rednih učencev in 2 priva-tista, odklonjena sta 1 redna učenka in 1 privatistka, 2 priva-tistki pa bosta polagali izpit v jeseni. GORIŠKEGA Standreški otroci so s svojim nastopom želi velik uspeh Preteklo nedeljo so v Stand-režu nastopili otroci s pravljično igro ((Izgubljeni raj«. Na dvorišču zadružne gostilne so slediti stoje. Toda nikomur ni številni gledalci zasedli vse stole in mnogi so morali igr) bilo žal, četudi so ga ob zaključku prireditve noge pošteno bolele. Otroci so z igro vse prijetno presenetili in še ko se je zastor spustil na zadnji prizor, se mnogi niso mogli odločiti, da bi vstali in šli. Igra je vse tako prevzela, odrasle in otroke, ker so jih mladi igralci s svojim živim nastopom potegnili s seboj v pravljično življenje. Oder in scenerija sta bile skrbno pripravljena. V senčnem gozdu sq se sprehajali pravj palčki in v njem so vsi igralci odigrali svojo vlogo zelo neprisiljeno. Teta Marjana in njena nadobudna hčerka Nežika sta že v začetku pritegnili gledalce in jih ves čas prijetno zabavali. Prav tako sta pohvale vredni Uršika, Nežikina prijateljica ter kraljica in vse spremstvo. Posebno pozornost pa je med občinstvo vzbudi! vsakokratni nastop mlade gostiteljice, ki je pripravljala mizo in prinašala jedila novima gostoma v gradu. Deklica se je v svojo vlogo tako vživela, da je stregla, se vrtela in govorila kot odrasli. Njen nastop je bil brezhiben in vsakdo je v njej opazil prave igralske sposobnosti. Za zaključek so na odru zarajaie deklice v narodnih nošah. Nastop je prav vse zelo navdušil in mnogi so bili mnenja, da so štandrežki otroci v vsakem pogledu prekašali nastop srednješolskih dijakov, kar je v veliki meri prav gotovo režiserjeva zasluga. Kot vedno pa smo ob za-ključu predstave morali ugotoviti, da se niso prireditve udeležili naši vzgojitelji, kate- rih prisotnost bi nadvse razveselila nastopajočo mladino in bi bila obenem priznanje za njen trud, ki ga je vložila za dosego tako sijajnega uspeha. Poletni tečaj za povratnike in partizane Višji inštitut dela «Luigi Luz-zatti« v Rimu bo tudi letos od 6. avgusta do 15. septembra odprl v Montepulcianu pri S>e; ni usposobljenostni strokovni tečaj za vojne povratnike in partizane, v katerem bodo preučevali tehnično in upravne organizacijo podjetij s posebnim ozirom na kmečka podjetja in zadruge. V natečaj bodo brezplačno sprejeli 30 tečajnikov, ki jih bodo dodelili po državnem natečaju. Prošnji na navadnem papirju je priložiti potrdilo, da je pro-sitelj vojni povratnik ali p® biyši partizan, potrdilo o bivališču, eno fotografijo in more-bitna šolska spričevala (diplomo višje srednje šole) in jo nasloviti na omenjeni zavod najkasneje do 28. julija 1951. Za podrobnejša poročila naj se interesenti obrnejo na tajništvo inštitut ali pa na prefekturo. Vesti za trgovce Pokrajinska zveza trgovce sporoča vsem včlanjenim trgovcem. da sj n® njenem sedežu v Ul. IX. Avgusta 11 lahko ogledajo sledeče okrožnice: izvoz bombaževega prediva; uvoz klavne živine; izvoz 10.000 stotov semenske koruze; navodila za uvoz mesa; nadzorstvo izvoza konzerviranih jestvin; izvozi v nemško republiko in zahodne predele Berlina; navodila za plačila z Dansko; začasen uvoz svile; povpraševanje blaga iz Vzhodne Afrike; dohodninski davek na čaj v zavojčkih. Družinski davek - izredni seznam za leto 1951 Na podlagi zakonskega fig. kreta št. 10504 z dne 7. julija t. 1., s katerim Je prefekt dovolil sestavo izrednega seznama za izterjatev onega dela družinskega davka, ki ni vključen v glavni seznam za leto 1951 ne v dodatna seznama, bo po sklepu občinskega upravnega odbora izredni seznam družinskega davka na vpogled vsem prizadetim na občinskem davčnem uradu Ul. Crispi 3 za dvajset zaporednih dni od 8.30 do 12. ure. Prizive v tej zvezi bodo prizadeti lahko vložili najkasneje 30 dni po tej objavi. Dovoljen je samo osebni priziv na kolko-vanem papirju za 35 lir. naslovljen na občinsko komisijo na županstvu. V primeru priziva proti uradnim ugotovitvam mora prizivnik navesti vsoto davka, ki jo ima za upravičeno. Študijske štipendije za sirote delavcev Državna ustanova za pomoč delavskim sirotam stavi tudi za šolsko leto 1950-51 na razpolago 150 študijskih štipendij za sirote delavcev v starosti od 9 do 16 leta. ki obiskujejo strokovne šole. Štipendije bodo dodeljevali glede «a pridnost -in ekonomske razmere dijakov ter okoliščino. v katerih živijo. Vsi dijaki, ki računajo z omenjeno štipendijo, naj naslovijo prošnjo s potrebnimi dokumenti na ENAOLI, Videm Ul- Pal-ladio 4. Streznil varnostni celici se |e v Okrožniki so prijeli v Ul. Barzellini moža, ki je bil tako vinjen, da je komaj stal na nogah in’ je z nesmiselnim blebetanjem nadlegoval mimoidoče. Tako je 37-letni Bruno Rigon potem, ko je obiskal številne gostilne v našem mestu in z vinom gasil žejo, ki jo povzroča vročina, prespal y hladu varnostne celice. IZLETI PDT 15. t. m. bo izlet na Ponče, L? vec in Višarje. Vpisovanje do 1* t. m. 29. t. m. bo izlet na K*® Srbino in Crno prst. Vpisovanj*, do 18. t. m. v Ul. Machiavelli •* od 17. do 19. ure. Ob priliki odkritja spominsM plošče padlim partizanom 22. V m. bo kolesarski izlet na Trsten-Vpisovanje še danes 12. t. m. J LETOVANJE PDT V ZILJSJt* DOLINI NA KOROŠKEM PDT priredi letos letovanje V Bistrici v Ziljski dolini (Gad' tal) po zelo ugodnih cenah Kraj lep s sprehodi po gozdna* ti okolici in z možnostjo pl*' r.-inskih izletov. Tedenski oditi* di ob nedeljah zjutraj... povra* tek ob nedeljah zvečer ob ted' nu, začetek letovanja 29. julij3' Vpisovanje v Ul. Machiavelli X’ od 17. do 19. ure. Vpisovanje za 1. izmeno st zaključi 14 t. m. IZLET MOTOCIKLISTOV ZDTV sekcija za motociklizetl1 organizira v soboto 21. t. m. i* nedeljo 22. t. m, motociklističn' izlet v Predmejo. Prva skupin* odpotuje v soboto 21. t. m. ob 1* uri, druga skupina pa v nedelj*'. 22. t. m. ob 4. zjutraj, povratek v nedeljo zvečer. Vpisovanje z* Trst v Ul. Machiavelli 13. za ostale pa pri odgovornih za podsekci" cije. Vpisovanje se zaključi IX-cije. Vpisovanje se zaključi d? nes 12. t. m. ________ Predstave na gradu Sv. Justo Danes se prične prodaja vstopnic za predstavo na gradu S'-’-Justa pri blagajni na Trgu Verd1 1 in Galeriji Protti 2. Na spore* du je ponovitev opere «MefisW‘ feles«, ki bo v soboto ob 21. urh Nastopali bodo Isti Igralci kot U-t. m. Za navedeno predstavo bo d* znižane cene. llllllllllllilllillllllllllllillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlU1 MALI OGLASI PRODAM MAJHNO HISO s k«* hinjo in sobo. Telefonirati dan** od 9. do U. ure na št. 29-930. PRODAM 800 KV.M. STAVE* NEGA ZEMLJIŠČA v Barkovlj3Bl Pojasnila na upravi našega list* Ul. sv. Frančiška 20. DVE OPREMLJENI SOBI 01> DAM v Barkovljah samo moških}-Naslov na upravi našega lista Uv sv. Frančiška 20. KOTO . POMOČNIKE ameri5ko':panam' 1936 terftoHai 12 leta 1903 in namskim oblast nad pa- •^d kate ■ anaIs!tirn predelom, teritow ,enm Področjem pa je Vedno V* suverenost ostala še ■Ali Ij' republiki Panami. !A.]i j ' —*4IV* faaaun. b vJL navedemo primer *asld fga PraVa: država- ki ie aržavl V V°jnl ozernlje tuje *ialn 'zvrsuje tamkaj terito-eriška oborožena si-e zavezniške oborožene si-l,!t° izvrševale teritorialno ob-Vsalta na svojem zasede-t^, Predelu, vse do 15. sep-obfi,. T? 1947. Vse navedene ne sile so izvrševale te-st> fej). 0 oblast nad ljudmi, ki držav' n* tem predelu, po mediani ^Pravnih določbah o vo-K ^edbi. ■teritr.j.. 113 le bilo medtem s t* čas s'no suverenostjo? Ves I947 torej do 15. septembra n°st teritorialna suvere- dala tem predelom pripa-nerrj p fneddržavr.em običaj-Prav še vedno Italiji, če-s»PtemK_kot. smo videli — od i>nela ra 1943 dalje Italija ni Usti sn'kaj teritorialne ob- ^ rn; 15' sePtembra 1947, ko Mirovna pogodb* * Italijo stopila v veljavo, pa je nastala bistvena sprememba, tako glede teritorialne suverenosti kot glede teritorialne oblasti. Kajti s tem dnevom je prenehala suverenost Italije nad tem predelom po izrečni določbi 21. člena mirovne pogodbe. Po meddržavnem pravu Italiji torej ne pripada več teritorialna suverenost nad tem predelom. Zato ta predel ne spada več k državnemu ozemlju Italije. Istega dne je prenehalo vojno stanje med zavezniškimi in pridruženimi silami, na eni strani, in med Italijo, r.-a drugi strani, kot to izrečno določa uvod k mirovni pogodbi. Zato je ta dan prenehala tudi teritorialna oblast treh zavezniških in pridruženih oboroženih Sil (jugoslovanske, britanske in severnoameriške). To pomeni, da je prenehala njihova pravica upravljati ta predel kot vojaško zasedeno sovražno ozemlje. S 15. septembrom 1947 je teritorialna oblast nad tem predelom prešla na organe, določene v mirovni pogodbi. Odtlej so ti organi pristojni po mirovni pogodbi, da izvršujejo pravne norme na tem predelu. Potemtakem ne drži trditev, da je suverenost Italije nad tem področjem še vedno veljavna, čeprav ni učinkovita. Kajti, kot smo pravkar razložili, Italija je imela od septembra 1943 pa do septembra 1947 nad tem predelom teritorialno suverenost, ne pa teritorialne oblasti, od 15. septembra 1947 dalje pa Italija nima tamkaj ne teritorialne suverenosti ne teritorialne oblasti. Ob zaključku tega poglavja naj še poudarimo, da razen nekaj redkih italijanskih piscev ni — kolikor nam je znano — v svetovni strokovni literaturi strokovnjaka, ki bi trdil, da se Svobodno Tržaško ozemlje ni ustanovilo in da suverenost Ita. lije na tem predelu ni prenehala. PRAVNA NARAVA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Potem ko smo ugotovili, da so z mirovno pogodbo ustanovili dne 15. septembra 1947. Svobodno Tržaško ozemlje in da je tedaj prenehala na tem predelu suverenost Italije, se nam postavlja vprašanje, kakšna je pravna narava te tvorbe. Navadno se vsak vprašuje, ali je to država po meddržavnem pravu ali ne. To vprašanje je razumljivo, ker smo vajeni gledati le eno vrsto (kategorijo) meddržavnopravnih oseb, namreč države. I- Kaj govori za trditev, da K- STO država? Da zavarujejo STO proti vsakemu vmešavanju s strani drugih držav, sc mu dali z mirovno pogodbo ne katere elemente 'n prprogeti-ve, ki so bistvene za moderno državo. STO ima po mirovni pogodbi svoje ozemlje, sicer malo, toda s točno določenimi mejami. Z ozemljem je STO dobilo možnost, ustvariti na njem pravni red, neodvisen od pravnih redov sosednih držav. STO ima nadalje svoje državljane, lastno vlado, zastavo, denarstvo, jurisdikcijo, ki izključuje drugo države, in lastno diplomatsko zastopstvo. Sestavljalci mirovne pogodbe so pri tem hoteli določiti zlasti to, da se obe sosedni državi ne vmešavata v zadeve STO. To bi bili razlogi, ki govore za trditev, da bi STO bilo država po meddržavnem pravu. So pa tudi razlogi, ki govore proti tej trditvi. Izrečno je določeno, da bo Varnostni svet Organizacije Združenih narodov zagotovil neokrnjenost in neodvisnost STO, torej nasprO' ti vsem državam. Ravno v namenu, da se zaščiti neodvisnost STO, so omejili njegovo avtonomijo, ker so ga podredili neposredno meddržavnemu ob-lastvu, in sicer Varnostnemu svetu. Zaradi tega STO nima samovlade in zato ni suverena država. II. Značilno je, da mirovna po godba ni ustanovila «Svobodne tržaške države«, ampak Svobodno Tržaško ozemlje. 2e ta naziv je neobičajen, saj je do-sedaj bil normiran v praksi držav le enkrat, in sicer v primeru Posarja (Territoire de la Sarre), ustanovljenega z versajsko mirovno pogodbo leta 1919. Naziv «ozemlje» kaže na originalnost ustanove. Iz zapisnikov podkomisije za statut STO na pariški mirovni konferenci (30. septembra 1946) zaznavamo, da večina ni hotela ustvariti države. Jugo- slovanski, sovjetski in poljski delegati so bili mnenja, naj bi se nova tvorba štela kot država, ki bi bila sicer mala, pa vendarle popolnoma neodvisna tudi nasproti Varnostnemu svetu, češ da to ni ne kolonija, ne ozemlje pod mandatom. ne dominion. (Prim. Jac-ques Leprette. Le Statut International de Trieste. Pariš, 1949, str. 170). Delegacije Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Francije pa so navajale, da gre za ozemlje, glede katerega so pomembni spori, in da ga je treba iz posebnih razlogov urediti na način, da bo imel pravni statut, ki bo v primeri s pravnim statutom države bolj omejen, a ozemlje naj se postavi pod varstvo Varnostnega sveta. Na vse to kaže sam izraz ((Svobodno ozemlje«. Iz tega izhaja, da se sestavljalci mirovne pogodbe niso sporazumeli o tem, da se ustanovi drža. va, ampak so ustanovili le «ozemlje». Z mirovnimi pogod- bami, ki so jih sklenili do sedaj po končani drugi svetovni vojni, je STO edino ustanovljeno s tem nazivom, III. Ce torej STO ni država po meddržavnem pravu, kaj je potem? Mednarodna skupnost je sestojala svojčas le iz držav. V novejšem času so nastale no. ve članice mednarodne skupnosti, ki jih ne nazivamo države, ampak drugače, kot na primer mednarodne koncesije, svobodna mesta, ozemlja pod mednarodnim mandatom, teritorij, o-zemlja pod mednarodnim skrbstvom ali pod zaupano upravo. Pravno naravo teh novih tvorb, med katerimi imajo nekatere pravni red, ki je podoben prav. nemu redu države, je težko določiti. Obstoj teh tvorb dokazuje, da ne moremo spraviti vseh članic mednarodne skupnosti pod pojem države. Poleg oblike države se razvija zamisel internacionalizacije. (Nadaljevanje sledi) 3 3 a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a -a a a a a a .a a a a a a a a a a S pol stotaka boš prispeval kos zidaka za palačo, kjer boš zopet slišal pesem in besedico domačo! Mi si v tem tednu že prispeval za upeko slovenskega Kulturnega doma, kjer boš zopet slišal pesem in besedico domačo? Če še nisi, pohiti! K e e e t t K C fc t E C K t £ t C e t e c c e t c e t c t c t t t t c c c c ti c t c t T 1 a & MORA ZOPET VSTATI -TmTmmTTTmmnnTTTTmTTmTmmmnTmTTmTTmTTTmTmmTm: ^OVINE12. STOLETJA |j Zaključna premiera SNG Hermanov kostum Avtor ((Celjskih grofov« dr. Bratko Kreft našemu občinstvu ni nepoznan. Preteklo sezono je bil kot gost sam med nami v Trstu, Kjer je z velikim uspehom zrežiral svojo komedijo ((Veleizdajalec«. Zgodovinska drama ((Celjski grofje«, katere premiera bo v soboto 14. t. m. na stadionu «Prvi maj», je nastala 1- 1932., t. j. dve leti pred ((Veleizdajalcem«. Z njo je Kreft vzdramil in presenetil Mednarodna akcija za zaščito rastlinstva Velika Britanija je podpisala mednarodno konvencijo za vzpostavitev evropske organizacije za zaščito rastlinstva. Vse evropske in sredozemske države imajo velik interes, da se ta organizacija čimbolj razširi in pripomore k mednarodnemu sodelovanju v borbi proti rastlinskim in drevesnim boleznim ter zajedalcem. Organizacija bo v glavnem posvetila svoje delo preprečevanju rastlinskih zajedalcev in epidemij pri onih evropskih in sredozemskih rastlinah, ki so važnega gospodarskega značaja. RADIO LONDON NAMERAVA ODPRETI MEDNARODNO TE. LEVIZIJSKO SOLO Velika Britanija je med prvimi državami, ki je zgradila •svojo televizijsko službo. Sedaj namerava Radio London odpreti mednarodno televizijsko šolo, ki jo imenujejo tudi «zrač-ni collige«, v katero bodo sprejemali dijake iz evropskih držav in držav Britanske skupnosti narodov. Dijaki se bodo pri pouku in medsebojnem občevanju posluževali mednarodnega televizijskega jezika. Fraze ki jih bodo v predavanjih uporabljali predavatelji in tehnično osebje, bodo postale stan. dardne fraze, ki bodo služile za izpolnitev televizijskega jezika. DOBIČEK OD PERZIJSKE NAFTE Odkar je bila leta 1906 ustanovljena, Anglo-iranska ^petrolejska družba, ki izkorišča petrolejska polja v Perziji je uporabila za izpolnitev naprav na petrolejskih poljih 40 milijonov funt šterlingov, za investicijo v ostale naprave v petrolejski industriji pa 160 milijonov funt šterlingov. Zraven pristanišč in naftovodov je družba sezidala številne šole, bolnišnice in postavila stanovanjske hiše za 100.000 svojih uslužbencev. Let. ni izdatki družbe v sami Fer-ziji so znašali več kot 21 milijonov funtov, zraven tega pa je družba letno plačala na račun taks 28 milijonov funt šterlingov, kar je znašalo tretjino celotnega perzijskega državnega dohodka. Podatki o izdatkih te , družbe nam najbolje dajo slu-i titi o njenih dobičkih. slovensko občinstvo, zlasti zato, ker je razbil vsq lažnivo romantiko, ki je je bila polna naša književnost. Kreft je vzel za načelo Marxovo geslo: ((Zgodovina človeške družbe do danes j'e zgodovina razrednega boja.« Ni pa napisal drame z vsiljivo tendenco, temveč je izgradil svoje značaje v drami do podrobnosti iri vse kar se dogaja je nujna posledica teh značajev. Vsaka dobra drama mora biti odraz in ogledalo dobe. ki jo riše. Ce hočemo torej razumeti Kreftove ((Celjske grofe« moramo poznati zgodovino celjskih grofov; videti moramo, kako je bila urejena takratna človeška družba. Plemiči sovneški, poznejši celjski grofje, se pojavijo v zgodovini v začetku 12. stol. Skoraj 200 let so se borili s cerkveno in posvetno gosposko, da je končno 1. 1341. cesar Ludovik pogrofil Friderika sovneškega. Večji politični vpliv pa j'e dosegel šele grof Herman I., ki se je poročil s Katarino, hčerko bosanskega kralja Stefana I. Tvrdka. Višek je dosegla moč celjskih grofov za Hermana II., njegovega sina Friderika in Ulrika II., poslednjega Celjana. Naša drama se godi v qasu, ko je bila moč celjskih grofov še na višku, ko pa se je tudi že čutilo, da čas terja svoje spremembe. Kajti človeška družba je bila v presnavljanju. Fevdalni sistem, v katerem so imeli odločilno besfedo povsod grofje, je začel propadati in se umikati pred novim sistemom meščanstva. Osnova fevdalnega sistema je1 'bila zemljiška posest, orožje porajajočega se meščanstva pa je bil denar, ki si ga grofje v fevdalnem sistemu ni-so moglj preskrbeti. Razred meščanov je nastal iz obrtnikov in rokodelcev, ki so ali pobegnili s kmetij ali pa so se odkupili, oziroma so jih grofje sami osvobodili, da so Se laže posvetili obrti, Kot svobodni ljudje so se; naselili v okolici gradov, kjer so izprva morali delati samo za svoje gospodarje fevdalce. A v teku časa so se potrebe povečale An obrt se je razširila; obenem se je rodila trgovina, ki je zavzemala vedno širši obseg. Pojavi se trgovski in obrt-niški kapital, ki ustvarja pogoje za vedno višji in odločil-nejši položaj meščanov. Trgovina donaša vedno večje dobičke, denar postane odločilen činitelj. Najhitreje je napredoval ta razvoj v Italiji in italijanski trgovci so vplivali na razvoj in ustroji skoraj vse evropske trgovine. Ze geografski položaj Slovenije nujno kaže; da so bili l>ogoji pri nas zelo podobni pogojem v Italiji. Razvoj je šel sicer nekoliko počasneje in grofje so delj časa obdržali oblast v svojih rokah. Razlika je tudi v tem, da Slovenci nismo imeli lastne slovenske gosposke, temveč so bili grofje nacionalno pripadniki tujega naroda, dočim so bili meščani nositelji slovenskega nacionalizma. Meščani so se Pro-ti grofom borili z denarjem in tudi z organizirano politično borbo. Tako so pogosto dosegli samoupravo in svoje sodišče. Na ta način so si tudi celjski tržani pridobili sodno pravico in s tem sodišče, ki je med drugim sodilo tudi Veroniki Dese-niški. Cerkev in papeštvo sta bila med najmočnejšimi fevdalnimi ustanovami. Zemljiška posest cerkve je bila v vseh deželah izredno velika, saj je v Franciji predstavljala nekoč tretjino vse zemlje. Razvoj meščanstva in s tem trgovskega kapitala pa je oslabil tudi gospodarsko moč cerkve. Zato se je cerkev poslužila vseh sredstev. da je ohranila svojo oblast in posest. Pričela je cvesti tudi kupčija s službami in odpustki. Razmere v cerkvi so postale neznosne in naraščal je odpor proti temu načinu ohranjevanja cerkvene prioritete. Zato je cerkev uvedla proti tistim, ki so se upirali njeni avtoriteti inkvizicijo, h katerj spadajo tudi pogosti procesi proti čarovnicam. Južnoslovanske dežele niso imele svojega državno-politič-nega središča; Beograd je; bil takrat samo trdnjava vojaškega pomena. Zato tudi celjski grofje niso upirali oči v Beograd in jim ni bilo važno južnoslovansko vprašanje, temveč so stremeli na Dunaj in v Budim. Herman je poročil hči Barbaro z ogrskim cesarjem Sigismundom zato, da bi olajšal svojim potomcem pot do ogrskega prestola. Sina Friderika Pa je Herman, oženil s kneginjo Elizabeto Frankopansko. Friderik, ki ga vsi zgodovinski viri označujejo kot velikega iahkoživca, pa se s svojo ženo ni razumel. Zato jo je umoril, nakar se je tajno poročil s hčerko kastelana Veroniko Deseni-ško. Herman nekaj let ni javno nastopil proti tej poroki, ker je v tem času gradil v&e svoje načrte na svojega drugega sina Hermana III'. Ko pa mu je ta nenadoma umrl in je Friderik postal njegov edinec, mu je nujno bila Veronika na poti. Frankopani so medtem tožili Friderika pri cesarju v Budi-mu zaradi umora Elizabete. Friderik je bil v Budimu obsojen na smrt, nato pa izročen očetu Hermanu. Herman je hotel sedaj za vsako ceno rešiti svojega sina, ki je bil njegov edini naslednik. Zato je bilo treba zvreči krivdo za umor E-lizabete na Veroniko. Sodstvo ti. ste dobe ni zahtevalo konkretnih dokazov za ugotovitev kriv. de. Zakon proti čarovništvu je še bolj poenostavil sodni postopek. Zato so Veroniko obdolžili čarovništva, s katerim je zapeljala Friderika, ga omamila, da se je vanjo zaljubil, ga naščuvala, da je umoril Elizabeto in ga prisilila, da se je z njo poročil. Ker pa je bilo v Celju trško sodišče, je Herman postavil Veroniko pred to sodišče in zahteval zanjo smrt na grmadi. Kct tožnik je v rje. govem imenu nastopil knez Piccolomini (poznejši tržaški škof in papež Pij II ). Ker pa je bila Veronika svobodnjaškega rodu je imela pravico do. zagovornika, ki naj bi samo formalno zagovarjal obtoženko, češ da čarovnice itak ni mogoče zagovarjati. Pravdač, Veronikin zagovornik v Kreftovi drami, pa se je v Italiji navzel novih svobodomiselnih idej, s katerimi je sedaj vplival na celjske tržane, pri katerih fevdalec Herman že zaradi razrednega boja ni mogel biti priljubljen. Pravdač je dokazal Veronikino nedolžnost in sodišče jo je oprostilo. Herman je bil zato prisiljen, da Veroniko umori, kajti s poti jo je bilo treba spraviti za vsako ceno. Prav tako je bilo treba uničiti pravdača, ki je pri razpravi napadel celjsko gospostvo. Herman je imel v tem času v rokah še vedno veliko moč in oblast. Meščansko gibanje še ni doseglo tiste stopnje, da bi izpodrinilo grofe in jim vzelo od. ločujočo besedo. Nastop trgovca in Friderikova neodločnost ter potreba po denarju pa že dasta slutiti, da je Herman poslednji Celjan, ki vztraja po svoji suverenosti in noče priznati celjskim tržanom večjih koncesij, nitj jim ne ugodi, ko vložijo peticijo, da bi Celje postalo mesto. V tem razvoju, ko meščanstvo šele' pridobiva svoje pravice, je nujna smrt Veronike in prav tako propast pravdača. Kreftova drama je pisana napeto in svečano ter zato hitro pritegne gledalca. Uprizoritev SNG v Trstu bo še posebno zanimiva. ker se vrši 'na prostem in scensko v mnogo večjih dimenzijah kot smo jih gledali običajno, ko so bile predstave iz dvorane prenesene na oder na prostem. Osnutke za sceno je za to zaključno predstavo letošnje sezone, ki se bo vršila samo na stadionu v Trstu, napravil inž. arh. Viktor Molka. L. S. Takšna bo scena za Kreltovo dramo »Celjski grofje«, ki jo bomo videli v soboto kot zaključno premiero SNG na malem igrišču stadiona «Prvi maj» Tov. Rado Suhadolnik je eden tistih naših ljudi, ki so ostali svojemu narodu trdno zvesti do danes, čeprav so za svoje slovenstvo večkrat tvegali življenje. Ze kot 20-leten mladenič je Suhodolnik aktivno začel sodelovati pri prosvetnem življenju tržaških Slovencev; bil je član pevskega društva «Kolo«, od l. 1917 do 1920 pa tudi član Slovenskega narodnega, gledališča v Trstu. «Večer za večerom, leto za letom smo se Slovenci shajali v naši hiši», živahno vzbuja spomine, vhodili smo k pevskim vajam, h gledališkim skušnjam, sestajali še na resne pomenke in v zabavo, saj smo se tam najbolj čutili doma... Da, strašno nesrečo je za nas pomenil požig Narodnega doma; spominjam se še kot danes, kako sem dne 13. julija 1920 proti večeru sedel v kavarni Narodnega doma v družbi gledaliških igralcev: Milana Skrbinška. Emila Kralja, Marija Šimenca, Marija Sile in niti misliti nisem mogel, da se pripravlja eden najbolj surovih napadov na slovensko kulturo. Vedeli smo, da so še na Glavnem trgu zbirali črnosrajčniki, da so že razgrajali pred Jadranskp banko, toda kar se je zgodilo čez nekaj trenutkov je preseglo naše slutnje. Z nasprotnega železniškega poslopja so nenadoma pričele padati bombe, s čimer je bil dan znak za alarm! Komaj smo se prestrašeni ozrli okoli sebe, Že so kot dogovorjeni, napadalci obkolili Narodni dom, tulili, kričali, izzivali in sramotili Slovence, naenkrat pa so navalili na glavna vrata, s silo vdrli in se razgubili po stat)bi, ki je bila na mah v plamenih. Karabinjerji, namesto da bi branili in preprečili požig, saj so videli, kaj se dogaja, kako so nosili fašisti bencin, so zopet kot zmenjeni in po načrtu samo gledali, obkolili poslopje, da na vsak način preprečijo morebitno obrambo Skavencev, Hotel sem zbežati skozi glavna vrata, a karaibinjerji me niso pustili, zato sem šel v re-sta/vracijo, da bi prišel v garderobo, toda karabinjer mi je zopet zastavil pot in me tako potegnil za rokav, da mi ga je raztrgal. V tem so hoteli navaliti name fašisti, toda t>osre-čilo se mi je, da sem se umaknil na cesto. Videl sem, kako so nosili iz vojašnice bencin, ne da bi jih karabinjerji zadrževali; kmalu so prišli tudi gasilci, toda policija jih n% pustila blizu, odganjali so jih, rezali cevi, samo da bi svoj zločin popolneje opravili. Obupen in strahoten je bil pogled na ljudi, ki so si'edi plamenov begctli od okna do okna; videi sem, kako je starejši mož skočil iz drugega nadstropja in se ubil, medtem ko njegovo hčerko ujeli v rešilno rjuho, pri čemer pa se je tudi močno poškodovala. Od hotelskih gostov so nekateri našli smrt v plamenih, ker niso našli v dimu in splošni zmedi izhoda ali si niso med streljanjem zunaj hotela na cesti upali skočiti skozi okno in podobno. Policija nas je 'odrivala, mi pa smo silili naprej in glasno protestirali: «Tu imamo pravico stati, to je naš dom«. Tedaj se je policaj obrnil k meni: «Molčite, če ne bom ustrelil.» Nisem mogel zadržati besed, in izbruhnil: «Ne bom molčal, ne, ne mislite, da ste naš s tem uničili, kmalu bomo imeli zopet nov dom... še večjega in še lepšega.Jy> Tedaj me je policaj udaril s palico d0 krvi, da je v meni kar zatvrelo. S prijateljem sva se nato pomaknila nekoliko v ozadje in pomešala med množico. V grio so nam silile besede maj živi Jugoslavija». Za nepopisnim ogorčenjem se nas je polotila velika, velika žalost. Zdelo se nam je, kot da smo pokopali nekaj najbolj svdjega, našega. Ni nam šlo v glavo, da se je moglo to, tako prijazno, vabljivo in ponosno posliopje tako na mah spremeniti v kup razvalin v kraj najbolj žalostnega spomina. — In kakor te vleče na svež grob svojega človeka, tako smo se še več dni, da tudi več tednov, vračali na pogorišče naše hiše ter postajali tam ure in ure.-» Tov. Suhodolnik je za čas obmolknil, nato pa zamahnil z ro. !co in pripomnil: «Kaj bi pravil še dalje, saj sem bil sam kriv...» Čutila sem, da mi hoče povedati še nekaj, da pa zadržuje besedo. Zato sem mu prigovar-jala, naj nadaljuje, kar je tu di storil, rekoč: «Bilo je drugi dan po strašnem dogodku, ko je v meni še vse vrelo in nisem si mogel kaj, da ne bi zopet na glas protestiral na račun naših pravic in krivic; k&maj sem dal duška svojemu razpoloženju, že me je ’ 2anes so pa popačena (primer, ^eijav — Seriani, Pra-selj — Prasselli). Ce so že imena popačena y osebnih lit stinah in morajo biti popačena. ker tako zahteva gospa birokracija, ne bi smela biti in ni potreba, da bi bilo tudi v Izvestju. Razen tega je opaziti, da se vse šole ne ravnajo po istern načelu: ene pišejo tudi popačena imena ene ne, ene pišejo popačena imena najprej in potlej pravo, ene pa narobe. Kako so slovenske šole zapostavljene v personalnem pogledu, se najbolje vidi v tistem «pov. prof.«, ki se blesti zraven skoro vsakega imena. Zlasti na višjih razredih srednjih šol so domala sami poverjeni profesorji. Toda med našimi profesorji niso sami mladeniči in vendar toliko «pov. prof.« In kljub temu trdijo nasprotniki slovenskih šol, da so obdarjene z vsemi 7 blagoslovi. Kolikor se razbere iz Izvestja; so tržaški Slovenci z našimi šo. lami lahko zadovoljni in bodo še nadalje pošiljali otroke vanje. Le tisti Slovenec, ki se je odrekel sebi, narodu in lastni materi, bo ravnal drugače. \ /1"\ r Jt 1 r Včeraj ob 19.30 je bil zračni pri- V 11 I A/l I tislc toPlot;a 27,8 (najvišja f IVLI TIL med dnevom 30,7 jiajnižja 23.4), vlaga 70 odst., nebo pokrito 2/10, morje rahlo razburkano, toplota morja 27 stopinj. Nove frontalne motnje so bile sinoči r.*ad južno Francijo. Te bodo mogle danes vplivati na vreme pri nas. V prihodnjih dr: e h pa zopet lepo vreme. S®RAN 4 ZADNJA POROČILA 12- J©'kfdiA 1051 Hin-il”: s. Silili Si iff lil :::::: jrjfi ijjij L:; liniji;! lij ■> 1 .! lil : Hi, ............ im ~ rm - • RADIO Današnje najvažnejše oddaje: Jug. cona Trstta: 13.45 Iz del Rimski Korsakova; 22.45 Serenade in romance. Slovenija: 12.00 Lahek promenadni koncert; 19.40 Slovanski plesi. Trst II.: 18.45 Dve Schubertovi skladbi; 23.00 Smetana: Dva stavka iz godalnega kvarteta v e-molu. Trst I.: 14.30 Sladke melodije. H H H H IM 71H GRE V 1BHH Mossadegh odgovoril na Trumanovo pismo, zaenkrat pa še ne misli sprejeti odločitevhaaškega sodišča-Zmerne izjave v perzijskem parlamentu - Sestanek Mossadegh-Grady VVASHINGTON, 11. — Bela hiša javlja, da bo Trumanov svetovalec Averell Harriman odpotoval z letalom v Teheran v prihodnjih 24. urah. Imel bo nalogo, da poskuša najti rešitev v cmqlo-perzijskem sporu glede nafte. TEHERAN, 11. — Danes zvečer so uradno javili, da se je perzijski ministrski predsednik Mossadegh sestal z ameriškim poslanikom Gradyem in mu je predal odgovor na Trumanovo poslanico od 9. julija. Odgovor se bavi predvsem s Trumanovim predlogom glede bližnje Hprrimanove misije v Perziji. 2e danes popoldne je izjavil neki predstavnik perzijske mešane komisije za nafto, da je Iran sprejel predlog predsednika Trumana, po katerem bi njegov posebni svetovalec Harriman odpotoval v Teheran z namenom, da razpravlja z Mos-sadeghom o sporu z Anglijo. Senator Matin Daftari, vodja mešane komisije za nacionalizacijo. je danes pozval parlament, da bi se pogajali z Londonom in drugimi zainteresiranimi vladami glede prodaje iranske nafte. «Ce ne bo mogoče doseči sporazuma o prodaji nafte — je izjavil v govoru, ki je trajal več kot eno uro — bomo morali zapreti vse naprave«. Daftari, ki se je pravkar vrnil s petrolejskega področja, je nadaljeval, da je komisija prevzela rafinerije in naprave za črpanje nafte. Opazovalci v Teheranu opozarjajo, da so bile njegove besede in stališče zelo zmerne in da jih ni primerjati s težko krizo prejšnjih dni, ki je grozila, da bi prišlo morda tudi do nasilij. Daftari je priporočil, da bi odpravili preki sod v Abadanu, ker ni yeč potreben. Povedal je še, da namerava 2500 angleških strokovnjakov ostati na svojih mestih. Hram; za nafto v Abadanu. so skoraj polni. V njih je dovolj nafte za primer, če bi rafinerija morala prenehati z delom. Perzi-ja bi se mogla posluževati te zaloge celih 18 mesecev. Opozoril je, da bi morali v primeru prenehanja dela rafinerij še vedno plačevati strokovnjake in skrbeti za petrolejska polja. V nasprotnem primeru, bi bilo pozneje dejansko nemogoče nadaljevati z delom brez večjih naporov, ki bi trajali dolgo časa in veliki bi nastali stroški. Mossadegh bi moral že danes zjutraj sprejeti Gradyja, vendar ga ni mogel ker je imel nujna opravila. Zdi se, da je Mossadegh obvestil ameriškega poslanika na svojem današnjem večernem sestanku, da je sicer pripravljen sprejeti Harrimana. vendar je odbil priporočilo Trumana, po katerem bi morala Perzija spoštovati odločitev mednarodnega sodišča v Haagu. Kakor se je izvedelo, so angleški strokovnjaki danes zapustili petrolejsko polje pri Gach Saranu. na meji s pokrajino Fars. Zahtevali so od perzijskih oblasti, naj prevzamejo te naprave. njeni moči, da bi dosegla izpustitev Williama Oatisa, dopisnika Associated Pressa, ki so ga pred kratkim v Pragi obsodili na 1Q let zapora zaradi špijonaže. Izjavili so tudi, da bodo znova zahtevali od češkoslovaške vlade, da dovoli ameriškim predstavnikom v Pragi, obiskati Oatisa, poskrbeti za njegov položaj in morebitno izpustitev. ------- MARRAKECH, 11. — Osem oseb,med njimi štirje otroci, je zgorelo ob nesreči dveh avtobusov, ki sta se zaletela. Na obeh je bilo polno potnikov. Eden izmed avtobusov se je prevrnil in vžgal. Ranjenih je bilo 24 oseb. Gradnja atomske tovarne na bregu reke Savannah zahteva ogromne priprave. Zgraditi so morali poleg tovarne,, ki je že skoraj popolnoma gotova, tudi ves cestni sistem. Na sliki vidimo cesto, po kateri bodo iz Avguste prepeljavali ves material, potreben za delo v tovarni in tudi 30.000 delavcev. V novi tovarni bedo izdelovali tudi vodikove bombe Groza in Gervenkov v nemilosti? NEW YORK, 11. — Po vesteh iz Londona, piše «New York Times«, da je več vzrokov, po katerih je mogoče si misliti, da so Sovjeti praktično odstavili romunskega in bolgarskega ministrskega predsednika. Trdi, da Petru Groza in Viko Gervenkov še vedno nosita naslova ministrskega predsednika, vendar «ni nobenemu od obeh dovoljeno izvajati svojih funkcij*. Ameriško zunanje ministrstvo je javilo, da ne ve ničesar o vesteh, ki jih jie objavil ta list. Angleži in naočniki LONDON, 11. — V angleški prestolnici se je pričela mednarodna konferenca optikov. Ugotovili so, da 90 odst. delegatov na konferenci, nosi očala. Med svojim govorom je izjavil predsednik angleške zveze za znanstveni razvoj, Sir Harold Harley, da nosj 28 milijonov od 50 milijonov angleških državljanov očala, ali si pa zdravi oči. Približno enako razmerje je v drugih državah., , „ . - . Na podlagi angleškega načrta glaski parnik, ki so ga zausta-za brezplačno zdravstveno po- Vili 1. julija, ni hotel odzvati moč. so v zadnjih treh letih do- pozivom, ko so s signali zahte-bavilj v državi 18 milijonov vali od njega, naj sporoči, kam očal. namerava pluti in vzroki njego- ANGLIJA PREDALAI KINO noto egipčanski vladi Zaradi dogodka ir Akadanskcm zalivu je danes sprejel Morrison egipčanskega poslanika i/ Londonu Ukrepi ob 7 O.ob letnici bombardiranja Aleksandrije V TK8TL LONDON, 11. — Angleški zunanji minister Morrisos je danes zjutraj sprejel egipčanskega poslanika v Londonu, Amil pašo. Qba predstavnika sta proučila vprašanje zaplembe in preiskave angleške ladje «Em-pire Roach» V. Akabanskem zalivu. V londonskih krogih se je izvedelo, da je danes zjutraj angleški poslaniki predal na e-gipčanskem zunanjem ministrstvu noto glede tega vprašanja. Glede zaustavljenja angleškega trgovskega parnika, so danes egipčanske oblasti javile, da so obvestile vse države o prepovedi plovbe v Akabanskem zalivu. Namen tega ukrepa je preprečiti tihotapstvo, y Izrael preko pristanišča Elat, na skrajnem koncu zaliva. Isti krogi so javili, da se an SiiliiSf : *! i : : PO PRESENEČENJIH DANES PREMIRJE Koblefu ni uspel sprehod - Voditelji skupin so dovolili samo manjšim zvezdam, da so zasvetile - Današnji zmagovalec Rosseel Acheson ostane na svojem mestu VVASHINGTON, 11. — Bela hiša je danes znova zanikala vesti, po katerih hi v kratkem odstavili Deana Achesona. Trumanov tiskovni tajnik Short je nik nima najmanjšega namena izvestj kakršno koli spremembo, kar se tiče položaja državnega tajnika«. ZDA in Oatis WASHINGTON, 11. — Ameriško zunanje ministrstvo je izdalo poročilo, v katerem pravi, da je ameriška vlada odločena napraviti vse, kar je LIMOGES. 11. — Tako — jutri je prvi dan počitka. Potreben je biil vsem. Novinar jem, ki so se včeraj drenjali na poštnih uradih in zahtevali zveze s sivojimi listi, ca so mogli v pravem čaisu demantirati svoje prejšnjt «izjave». Saj je nastala zaradi merilcev, ki sq dali na včerajšnji etapi na kronometer Kobletu eno minute manj, kot jo je zaslužil in so j proglasili Bobeta za zmagoval-j ca' — prava revolucija. To ne samo v Angarsu, ko so Švicarji pokazali svoje najtnovejše kronometre kontrolni komisiji in zahtev ali zadoščenje, temveč prav gotovo tudi v večini redakcij časopisov, ki prinašajo poročila o Touru. Treba je bilo menjati naslove, besedilo. Včeraj zvečer so se tare j novinarji drenjali pred poštnimi uradi. Samo eden se ni in je mirno gledaj kolege, kako so jim popuščali živci: Gaston Be-nac — njegov list je namreč ie prinesel štirikolonski naslov ((Prisostvoval sem kolesarski smrti Huga Kobleta«. To se lahko zgodli. In prepričani smo, da se je isto dogodi lo po vseh državah, kjer jutranjiki izhajajo v poznih večernih urah; v Nemčiji. ■Švici, skandinavskih državah in drugod. Bobet je prvič letos \ d ja) za zmagovalca — do orvegf demantija. Današnja etapa Angers - Limoges je bila diruga najdaljša na letošnjem «Touru« — 24J km. Večina kolesarjev je šele zjutraj v posteljah izvedela c včerajšnji napaki — razen seveda Švicarjev. Kobletu se je na ta način zmanjšal čas na kvalifikacijsiki lestvici, narasUo so njegova upanja. Včeraj bi Švicarji kmalu pozabili na spanje. Precej prizadeti pa so bili poleg Francozov, seveda tudi Italijani. Na startu je danes zjutraj zgled&l Coppi prav tako, kot bi pojedel najbolj zeleno limono, kar jih je na Siciliji. Nič čudnega — mislil je, da ga je Bobet včeraj prehitel san-.o za 5”. sedaj pa se je zavedel. da mu je pripravil Ko blet presenečenje za 1’4”. Tožil .je, da so ga preveg slabo obve. ščali med dirko o diogcdkih na progi. Na drugi strani pa sta morali) zaradli Kobletovega časa znova dva Italijana naba-sti kovčke in, odpotovati domov. Ta žalositna usodla je zadela Zanazzija in Lambertinija Torej h kroniki. Danes ponoči je deževalo. Samo še 99 kolesarjev je za.to v jutranjem hladnem in vlažnem zraku pričelo svojo 8. pustolovščino na letošnjem «Tcur die France«. Danes je prišlo na start vsega skupaj 12 dirkačev manj. Koblet j° je torej Po vseh pravilih — zagedei prav vsem, Današnja etapa: 48 km od starta v Momtreuil - Bellay skupina prodira naprej — no benih presenečenj. Isto v Mi-rabeau (98 km). Italijani so imeli danes na cesti veliko dela.- Številni njihovi predstavniki so morali menjati obroče, gume jih danes kar niso hotele držati. Prvi dogodek v današnji skopi kroniki šele na oskrbovali-šču s hrano v Lhcmmaise (150 km od starta). Holandec Van En;'e se je naveličal družbe in pričel s samotarstvom. Tudi Koblet je nameraval nadaljevati s svojo staro taiktiko, Toda preveič je že pokazal; Francozi in Italijani so ga takoj prisilili, da je ostal ponižen. In znova dogodki, kot jih opažamo pri vseh dosedanjih etapah. Dovoljenje za sprehod so dobili samo nepomembni kot: Des- bats Lauredi, Sciardis, Rossiel in dirugi. Lauredi, Sciardis in Rosseil so se prebili na konico. Nekaj borb so imeli z Luksemburžanom Kempom in Van Ende-jem. Sciardis je imel smolo in pa del. Pridružil se je nato karavani, kj ga je z veseljem sprejela. Končna- borba pa se je vnela v Limogesu med Laure-diijem in Rosselom. Zmagal je Rossel, Njemu so sdedili drugi, ki so imeli to srečo, dla so ušli čuvarjem asov. Nanje pač niso bili ljubosumni. Omeni i smo že, da je bila današnja etapa precej dtolga. Obenem ni bila medi najlažji- mi. Ves čas vzpon... kolesarji se sprašujejo, če je v Franciji sploh — kaj ravnine1. V zad-njem delu proge so asi izrabili vzpetine in so pospešili z vožnjo, Imeli so ta uspeh, da šo zmanjšali razliko v Robičem, ki je skupaj z De Cockom, Som-merjetn in Aeschlimamom uspel pobegniti. Tako so lahko na dirkališču v Limogesu- videli skupino najboljših. ko je enotno vstopila na štadion in crisostvovali klanju med njimi. JACQUES COPA1N (v VRSTNI RED NA DANAŠNJI ETAPI: 1. Rosseel (Belg.) 7.08’20” splošni lestvici 7.07’Ž0”); 2. Lauredi (Fr.) isti čas (v splošni. lestvici 7.07’50”); 3. Geminia-nj (Fr.) 7.09’17”; 4. Voorting (Ol.); 5. Diederich (Lukte'.); 6. Cogam (O-S-O); 7. Desbats (O-S-O); 8. Diot (Pariz); 9. De Hertog (Belg.); 10. Vain Steen-kiste (Belg.) vsi s časom Ge-minianija; prav tako 11. Bae-yens (Belg.): Mahe (O-S-O); Giguet (E-S-E); Molineris E-S-E); Brambnlla (E-S-E); Kemp (Luks. j KVALIFIKACIJSKA LESTVICA PO 8. ETAPI: 1. Leveque (O-S-O) 44.57,21" 2. Bauvin (E-S-E) 3. Diederich (Luks.) 4. Koblet (Sv.) 5. Lazarides (Fr.) 6. Biagiioni (It.) 7. Demuld^ (Bel.) 8. Bobet (Fr.) 9. Van Steenkiste(B.) 10. Coppii (It.) Jugoslavija premagala Holandsko v telovadbi LJUBLJANA, 11. — Danes je bili telovadni dvoboj med ženskima ekipama Holandske in Jugoslavije. Zmagale so jugoslovanske telovadke s 192,4 proti 184,7. Med Jugoslovankami je bila najboljša Tereza Kočiš, med HoJandkami pa Duni Krul. 44.58’40” 45.04'06” 45.04'23” 45.04’25” 45.05’08” 45.05’25” 45 05’52” 45.06’21” 45.06’27” Turnir v Riu RIO DE JANEIRO, 1J. — Danes bosta odigrani polfinalni tekmi v turnirju prvakov. V San Paulu se bosta srečala Ju- ventus in Austria. Sodil bo Malcher (Brazilija). V Riu pa se bosta srečala Vasco in Pal-merais. Sodil bo Greig (Ar.1-glija). Polemika v ZDA vsled izključitve Larsena NEW YORK, 11. — V ameriških teniških krogih so bili precej ogorčeni, da so izključili Arta Larsena iz ameriškega te. niškega moštva, ki se bo srečalo z Japonsko v tekmovanju za Davisov pokal od 21. do 23. julija v Louisvilleu. Ameriška teniška zveza jt javila, da so postavili v reprezentanco Dicka Savitta in Herba Flama, ker sta zaenkrat najboljša ameriška igralca tenisa. Japonski predstavniki so že prišli v ZDA. Udeležili so se ameriškega prvenstva r.a potlačeni zemlji. V prvi tekmi je Ji. ro Kumamaru z lahkoto prema, gal Donalda Kaiserja s 6:1 in 7:5 Fumyteru Nakano pa je tolkel Rogerja Cessna s 6:0 in 6:2. Tretji predstavnik, ki bo prav tako zastopal zastavo z vzhajajočim soncem, na srečanju za Davisov pokal, Goro Fujikura pa je imel malo sreče. Hamilton1 Richardson ga je premagal s 6:1, 2:6 in 6:2. MEXIKQ CITY. 11. — V Mehiki so že sestavili svoje moštvo ki se bo srečalo z zmagovalcem dvoboja ZDA: Japonska. V tem srečanju, ki bo veljalo za polfinale, bodo igrali Rafael Ortega, Ansaldo Puente. Federico Cervantes in Rodolfo May. V borbi parov pa bosta nastopila Gustavo Palafox in Franciscc Guerrero Arcoha. Zmagovalec tega srečanja se bo srečal v finalu za Davisov pokal z zmagovalcem srečanja Kuba-Kanada. PO ZMAGI Randolpha Tnrpina Pravijo, da je “Sugar “ Robinson vzel srečanje preveč na. lahko • Vprašanje pa je, če bo mogel v septembru premagati sedanjega svetovnega prvaka Dva nova rekorda MOSKVA, 11. — Na lahkoatletskih tekmah v Moskvi so dosegli dva nova svetovna rekorda. Vladimir Kazančev je tekel na progi 3000 m z zaprekami s časom 8:49,8. S tem je izboljšal svetovni rekord za 9,8 sek. V ženski štafeti 3x800 m pa so postavile Dimitrukova Solopova in Pomogajeva čas 6:44,8 in s tem zboljšale svetov, ni rekord za 4,8 sek. LONDON, 11. — Včerajšnja zmaga angleškega mulata Tur-pina r.ad ameriškim boksarjem Robinsonom je povzročila veliko senzacijo v svetu. V Londonu pravijo ,da ni bilo nobenega incidenta med včerajšnjo borbo, v kateri je Robinson zgubil krono svetovnega prvaka v srednji kategoriji — na ta. ko povsem običajen način. Se vedno jih zanima, kako je mogel Robinson izgubiti 10 rund, tri dobiti in v dveh doseči neodločen rezultat. S tem v zvezi omenjajo možnost, da je Robinson vzel tp srečanje preveč na lahko, po svojih nastopih, ki jih je dobil brez posebnih težav. Dejansko je imel Robinson včeraj pred seboj enega iz. med najbolj mirnih in odločnih boksarjev,1 ki ga je podpiralo pri njegovi želji, da zmaga, tudi številno občinstvo. Robinson je prav gotovo podcenjeval Turpina in ga je pustil, ds bi se utrudil v prvih rundah, da bi tako v zadnjih prešel v protinapad. Vendar se ni dogodilo niti eno niti drugo. Turpin je pokazal, da se je odlično pripravil za teh petnajst rund. Robinson ni mogel ob ponavljajočih se odločnih levih udarcih Angleža, preiti v odločilni napad. To je bila torej jasna in lepa zmaga Turpina. Prav gotovo bo v povratnem srečanju vzel stvari dosti bolj resno. Vendar ni rečeno, da bo mogel kaj narediti. Turpin je namreč včeraj zvečer presenetil tudi svoje najbolj vroče pristaše. Komentarji angleških listov o tej tekmi so zelo zanimivi. «Daily Express» pravi: «To je bila res slavna zmaga.Turpin je premagal Robinsona, katerega legendarna zmaga je splahnila)). «Daily Miror», ki je vedno odločno podpiral Turpina na nje. govi poti pa objavlja članek Toma Philipsa, ki piše: «Se ve. liko prej, preden je prišlo do tega dvoboja, sem pisal v tem listu, da bi Turpin zmagal, če bi imel priliko. Turpin je obvladal Robinsona z okretnostjo ir.' močjo pesti. Angleški boksarji so se šli v prejšnjih časih v Ameriko učit umetnost in znanost tega športa. Včeraj zvečer jih je Turpin naučil, kako je mogoče narediti stvar še bolje«. Iz New Yorka pa poročajo, da so tam sprejeli Robinsonov poraz z veliko osuplostjo. V New York je prispela vest ob 18 popoldne. Ravnatelj ((International Boxing Club» je izjavil: ((Presenečen sem, in mislim, da je Turpin še močnejši, kot so ga mi, opisali. Morda se Robinson ni pripravil na .to srečanje s tisto resnostjo, kot z La Motto Na vsak način bo imel priliko, da si zopet pribori naslov v povratnem srečanju, ki ga bomo organizirali v septem. bru v New Yorku. Zq to srečanje predvidevamo velik finančni uspehi). Govore o prodaji vstopnic za pol milijona dolarjev. Ameriški «Herald Tribune« je posvetil osemkolonski naslov Koreji. Enak prostor, vendar z manjšimi črkami pa objavlja naslov: «Ray Robinson je izgubil naslov po zaslugi Turpina«. Uspeh Jimmya Carterja LOS ANGELES, 11. — Svetovni prvak v lahki teži Jimmy Carter je tolkel v sedmi rundi s k. o. Er.'riquea Bolanosa. V Kansas Cityu pa je Rocky Gra-ziano, bivši svetovni prvak v srednji teži, tolkel v tretji rundi s k. o. Cecila Hudsona. ve prisotnosti v prepovedanem področju. Parnik se je zaustavil šele, ko so ga posvarili s topovskim strelom. Po preiskavi so mu dovolili, da nadaljuje s potovanjem. Častnik, ki je ladjo pregledal je zahteval od poveljnika samo potrdilo, da je bil pregled normalen, poveljnik ni protestiral. Danes so v Egiptu razglasili pripravno stanje. Nacionalistični krogi so namreč hoteli prirediti demonstracije ob priliki 7Q-letnice angleškega bombardiranja Aleksandrije. Mobilizirali so vse policijske oddelke in tudi oddelek na kamelah. Vlada je prepovedala vse demonstracije, zatrjujoč, da so hoteli nekateri izrabiti to priliko za izzivanje neredov. Kljub temu pa bo prevozna služba v Kairu s četrturno prekinitvijo dela, počastila spomin žrtev tega bombardiranja. Bombardiranje A-leksandrije, leta 1882, pomeni pričetek angleške okupacije Egipta. Letina v ZDA WASHINGTON, 11. — Ame. riško poljedelsko ministrstvo je izdalo julijsko poročilo o letošnji letini, v katerem napoveduje, da bo letina vseh pridelkov znašala približno 135% povprečja desetletja 1922-1932. Letošnja letina bo di-uga največja v ameriški zgodovini in bo zaostajala samo za letino v letu 1948. Predvidevajo, da bodo letos pridelali 63,800.000 hi pšenice. To jo pet milijonov 444.000 hi več kot pa je poljedelsko ministrstvo napovedalo v juniju. Povečanje predvidenega pridelka pšenice je pripisati v glavnem zaradi izboljšanj vremena v junijut Poleg rekordne letine pšenice predvidevajo tudi rekordno le^ tino riža, rži a relativno majhno letino ječmena. Pridelek soriguma in soje bo približno enak lanskoletnemu pridelku, pridelek odpadlega sadja v glavnem jabolk, grozdja, hrušk in češenj, pa bo verjetno odigo-varjal povprečju. Znatno 'se bo povečal pridelek bombaža majhni lanskoletni letini. Cenijo, da bo letošnji pridelek bombaža za 3,760.000 ton večji od količine, itateio naj bi pridelali po navodilih ameriške vlade. Stoletnica Reuterja LONDON, 11. — Posro.VrV.J-na agencija Reuter praznuje danes stoletnico svojega življenja. «Daiiy Maal« pravi ob tej priliki: «V sto letih je Reuter pošiljal svetu novice najrazličnejšega značaja. Narodom vsega sveta so jih prinašali najprej Reuterjevi golobi, nato brzejav, pomorski kabli in dane® najmodernejša sredstva, ki jih imamo za zvezo. Sto let življenja poročevalne agencije je pač romantična zgodba«. * * * PARIZ. 11. — ((Humanite«, organ francoske kominformi-stične stranke objavlja danes dve fotografiji Mauricea ThO' reza, ki se zdravi v ZSSR. Fotografiji kažeta Thoreza z ženo Jeannette Vermersch in njunimi štirimi sinovi. List izjavlja, da «Thorez odlično napreduje in da je njegovo zdravstveno stanje dosti boljše«. Krajevne zastopnike za mesto Koper in za druge kraje koprskega okraja ter inšpektorje za organizacijo zunanje službe v posameznih delih Istrskega okrožja išče ravnateljstvo Tržaške zavarovalnice d.d. v Piranu Rossetti. 16.45: ((Dozdevna podrr.of' niča« M. D. Carey, M. Toren. Excelsior. 16.30: ((Njegova ženaii J. Garfield in M. Prešle. Nazionale. 16.30: ((Sončna pomla® J. Mac Donald in L. Nolan. J Fenice. 16.30: «Zločiri pri Alf kroskopu«. Filodrammatico. 16.30: «PoroW sem demona« B. Hutton, V M* ture. Arcobaleno. 16.30: «Ce bi mol, žena vedela...« L. Darnell, I Douglas, C. Holm. Astra Rojan. 17.00: «Sama z m* jim grehom«. ■ Alabarda. 16.00: ((Maščevalec« | Bogart. Azzurro. 16,C0: ((Maščevanje » soncu« D. Gray. M. JvansU* Garibaldi. 15.30: ((Patrulja »J ustrašnih« J. Cagney, A. DYI rak, R. Armstrong. Ideale. 16.30: ((Potepuhi ob lun* nem svitu«. . Impero. 16.00: ((Dunajska deK£ ta« D. Komar, W. Forst, » Moser. - Italia. 16.00: «Je še druga noc»> A. Sheridan, D. Morgan. . Kino ob morju. 16.30: «Deček zelenimi lasmi«. Marconi. 16.00: «Dnevnik nataM rice«, po romanu Mirabeaul* Massimo. 16.00: ((Gospod v fraK*^ r Skelton, E. Povvell. Novo Cine. 16,00: «Krvno sovrr Stvo«. Odeon. 16.00: «Fiorenzo. mož«. „ Radio. 16.00: «Pavel in Franc Ska«. .. 1 Savona. 16.00: ((Cestni gusarju-Viale. 16.00: ((Ugrabljena dekli^ Vittorio Veneto. 16.30: ®SreC(l sem ljubezen«, W. Powell, Drahe. a. Menjou. POLETNI KINO: tret? Vittoria. 20.30: «Vesela vdova« }• Mac Donald, M. Chevalief. Javni vrt. 20.45: ((Ljubimo P. Mangano, N. Bruno. Rojan. 20.45 «Greh Lady Coni" dirie«, I. Bergman, J. Cottej F. Severo. 21.00: «Velika bela ‘sta« T. Povver, A. Faye. Brocchetta. 20.45: «Tarzan in 5 rene« L. Christian. Ginnastica. 20.30: «Dolly SisteS Skoljet. 21,00: «Mister Belved« gre v vzgajališče« C. Webb Shii2ey Temple. RADIO JlIOOSIiOVASSEE CONE TRSTA ČETRTEK 12.7.1951. Oddaja v slovenščini: J Poročila Qb 7.00, 13.30, 19'*" 23.uo - f.io outranja gia^oa. Iz aei k. Korsakova. 14.00 ka glasba. 14.30 Od včeraj dajr ncs. i4.ja toje sopranistka ca Kozem, nato iahKo lb.OO *-ojo af antje na vasi«. *8’A> lz lr^asKega ozemlja, 18.30 1» tangov. iy.uo p»mi skiti narodov. 23,10 lahKo noč. Oddaja v italijanščini: 12.00 Znam pevci. 12.45 Ples«* glasba. 13.20 lntermezzo. 2(WJ Plesna glasba. 20.30 sinvfonitj? koncert. 21.45 Napoletanske 22.ou LahKa in plesna glaSD" 22.45 Serenade in romance. NLOVKKIJA 6.15-7.00 Slovenske narodne jj umetne pesmi, 12.00 Lahek P[j nienaani koncert. 12.40 ZabaV0* glasba. 13.00 2eleli ste . po^li sajte! 14.JU VaSKi kvintet. 15-J: Zabavna glasba. 15.30-16.00 preft* iz Maribora. 13.00 Samospeve P? je tenorist Miro Brajnik. I8 , Slovenska zabavna in ple&!j glasba. 19.10 Pariške praizve^ (operna oddaja). 19.40 SlovanS* plesi. 20.15 Igra orkester Russe* Bennett. 21.00 Naši slavni me? torji. 22.30 Skladbe ki jih VK poslušate. 23,30 Nekaj skia«* Georga Gerschvvina. T It S T II. 7.30 Jutranja glasba. 11.30 3' vsakega nekaj. 12.10 Dve We*)«V jevi skladbi. 12.35 Veseli zvoK 13.00 Popoldanski koncert. 13-', Lahka glasba. 17.30 Plesna glr« ba. 18.00 Glas Amerike. 18’*, Glasbeno predavanje. 18.45 O' Schubertovi skladbi. 19.20 Odio11. ki iz raznih oper. 20.02 Koncev violinista Stefana Nedelce''*« 20.20 Glasbena medigra. 2W" Okno v svet. 20.45 Vesela ba 21.00 Radijski oder - RollaJ, Romaln: Leonidi, igra v 3 Nato: Priljubljene melodije. 23.£ Smetana: Dva stavka iz godaljf ga kvarteta v e-molu. 23.35 °° nočna glasba. UtST I. 7.45 Jutranja glasba. 11.30 kester C. Savine. 12.20 PesHJj mavrica, 13.25 Melodična Ritmi iz latinske Amerike. 14-V Sladke harmonije. 17.30 SpofjJ BBC. 18.30 Komorna glasba, l^ Glas Amerike. 19,15 Pesmi RuC ciona. 21.50 Iz «Andrea Chenier*; 22.40 Odmevi Broadwaya in H0 lywooda. 23.30 Plesna glasba, i ........................................ m......i..........................n..............n n n iiiiiiii n im um umni m n m n n..........mm.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. """"............................................................................................................... .mulili'* 16. ^Ponovno sem videl prvega ministra, ki mi je izrazil neke I— —1 dvome o uspehu pogajanj. Ti dvomi slonijo na najnovejUh informacijah, po katerih so Jugoslovani izredno razburjeni in smatrajo, da bodo prihodnje leto imeli motno vojsko.» Imperiall ni ničesar pod-vzel, ker je mislil, da je dovolj,’ ie je v Beogradu Izvržena intervencija. Tudi Francija je ponovno interve. nirala v Beogradu. Bonin je o tem poročal Sforzi lz Pariza 5. novembra: «Gospod Berthelot mi 1e dejal, da so ponovno brzojavili v Beograd s e na bolj kategoričen nadn kot prviC » Sforza poroCa Imbrianiju v London, da mu je angleški ambasador sporoCll besedilo brzojava, s katerim Je lord Curzon priporočil Beogradu umerjenost ln da le ob tej priložnosti rekel ambasadorju: «Afj hočemo rešitev pomiritve in sporazum z našimi sosedi, toda te sedaj je jasno, da če ne bi priUo do sporazuma na podlagi, ki jo tako razborito postavljamo, bi le samo italijansko javno mnenje prisililo vlado na enostransko rešitev.» Da ne bi bilo nikakršnega sporazuma tudi z Ameriko, je Sforza obvestil ambasadorje v Londonu ln Parizu kakor tudi odpravnika poslov v Beogradu, da je tudi ameriškemu ambasadorju v Rimu rekel, naj gre na pogajanja s pomirljivimi nameni, toda da je poudaril tudi to.