ki 180. LelO LL g= Naročnina —i—■ za državo SHS: do preklica: >) po poŠti mesečno Din 1< b; dostavljan j na dom mesečno...... „ 12 za inozemstvo: mesečna .,,,... Dla 23 ■s Sobotna Izdaja: <= v Jugoslaviji.....Din 20 T Inozemstvu ..... „ 40 Poštnina plačana v lotom & Cene fnseratomg%H Bnostolpas peUts* vrsta mali oglasi p« Dl* l"SO is Dla vallki oglasi nad « mm višine po Dla. 2 50, poslana Itd. po Din. 4 —. Pri večjem naročilu popuBt, Izbaja vsak dan izvzemal ponedeljka lntlneva po praz« nlkn ob 5. uri zjutraj. BSy Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisms se ne sprejemajo. Dredn. telet. štv. 50, upravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi ul.S. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 aa naročnino (n št. 34!) za oglase, zagreb 39.011, sarajev. 7563, praške ln duna). 24.797. Ko so bivši avstrijski vladi začela pojemati moralna sredstva, da svoje osamo-sveščajoče se narode kroti in k monarhiji priklene, je začela snovati nekakšne guver-namentalne, avstrijakantske stranke. V Trstu so Lahi tej stranki nadeli skrajno značilno ime: leccapiattini, to je, skledolizniki. Obstojale so te »stranke« iz hofratov, od vlade odvisnega uradništva in iz dela pridobitnih krogov, ki so vlado rabili za svoje kupčije. Te avstrijakantske stranke so predstavljale višek politične nemorale. Dočim je njihov namen bil edinole ta, da dajo vsaj navidezno zaslombo reakcionarnemu režimu, so nazunaj hlinije narodno in socialno pravičnost ter gospodarsko blagostanje prebivalstva. Medtem pa so cesarski namestniki kot dejanski šefi avstrijakant->kih podružnic kupovali duše, podeljevali koncesije in korumpirali ljudi, da izvajajo režimsko politiko. Zdravi narodni sloji ljudstva so pa to dobro razumeli in manifestacije »leccapiattinov« kvitirali s primer-lim preziranjem, dokler se ni ta avstrija-kantska politika sesula v vihri svetovne vojne v nič. Dočim pa so avstrijski birokrati pod vplivom plemiških fevdalnih tradicij pri tej svoji politiki varovali vsegdar prilične zunanje forme in se tudi drugače niso upali iti naravnost proti pisanemu zakonu, je Tisza na Ogrskem delal drugače. Temu je )il zakon zadnja skrb, če je hotel doseči svoje namene; imel je vedno na razpolago le-zakon, ex-lex. Če ni mogel naprej z tako e pa delal z bajoneti, alkoholom, rola; m denarjem. Kupil si je Hrvate: thu ■ ^auche, Čuvaje; kupil je Srba )junUjv^;.kega, kupoval je Slovake in Ro-nune, vsakega, kdor je bil naprodaj. Kdor >a ni pariral, je romal v ječo ali pa so ga Irugače fizično in moralno uničili. Ta Tisza bil učitelj tako hrvatskim in srbskim de-nokratom kakor radikalom. Po vzorcu avstrijske avstrijakantske Tiszine mažaronske stranke so srbski ra-ikali z denarjem ustanovili svoje filijal-je v prečanskih krajih. Pokrajinski name-trnki, oziroma veliki župani in okrajni glavarji so njeni »Einpeitschefjk, kakor se icijelno taki ljudje imenujejo na Angležem. Uradniki se v te radikalne filijale >od pritiskom materijalnih razmer, z oblju->ami in grožnjami komandirajo; pridružu-ejo se jim prostovoljno stremuhi in špe-mlanti ter druge vrste moralno defektno oveško blago. Saj so po vojni taki ele-nenti zrastli iz tal kakor gobe po dežju, n kakor se pustolovec oblači kot gentle-nan, tako ti ljudje paradirajo okoli z »naj-nodernejšim političnim in socialnim pro-iraraom«. Čisto tako kakor avstrijski »lec-apiattink. V zadnjih številkah svojih »Jutranjih 'ovostic so ti skledolizniki celo iznašli, da e radikalna stranka najnaprednejša soci-lna stranka v Jugoslaviji! Ona simpatizira uradniki, s stavkujočimi rudarji, z vsemi ponižanimi in razžaljenimi«. Tako se la-iejo prodanci tistega režima, ki je protiza-onito mobiliziral železničarje in južno že-fznico militariziral, ki je poslal v Trbov-je in Kočevje cele kompanije orožnikov in grozi delavcem, da jih kapitalističnim družbam izroči na milost in nemilost ter 'o zakonu o zaščiti države izstrada. To si tonejo trditi pristaši one vlade, ki je vsem uradnikom obesila na usta nagobčnik s 4, če bi si upali imeti svoje lastno polico mišljenje, in ki je uradnike proleta-hirala, da lažje z njimi pometa, jih redu-ira, disciplinira in se z njimi igra. To pi-ejo ljudje, kateri prisegajo na voditelje v klgradu, ki se kopljejo v prigoljufanih mi-TOih in ki so uvedli tako reakcijo, ka-ji ni enake v celi Evropi. Res, ogabno službo opravljajo naši slo-'nski »leccapiattini«. Toda naj se ne va-0 čuvstvih celega poštenega prebivalca, ki gleda nanje tako, kakor je gledalo la svoječasne avstrijakante, mažarone in ^obne lakaje korumpiranega in korum-ijočega režima. Zadela jih bo ob svojem ^u tudi enaka usoda. "h M potrjena. Belgrad, 10. avgusta. (Izv.) Vesti o Radičevem odhodu iz države so vzbudile v belgrajskih političnih krogih veliko senzacijo. Dokler te vesti uradno še niso bile potrjene, so jih večinoma smatrali za neresnične. Danes popoldne pa je izjavil minister notranjih zadev časnikarjem, da so vesti o Radičevem odhodu iz države resnične, Uradna izjava pravi, da je Radič zapustil naše državno ozemlje že v noči od 22. na 23. preteklega meseca. Preko Drave se je prepeljal s čolnom, in sicer pri vasi Lovrenčak. Odpotoval je najprej v Pešto, kjer se je mudil dva dni. Iz Peste je krenil najprej na Dunaj, od tam pa v Trst. S kom se je sešel, vladi še ni znano. Izgleda, da Radič ni odšel iz Trsta v Rim, ker je svoje posle s fašisti lahko dovršil v Trstu, Verjetno je, da se je iz Trsta obrnil v London, toda o vsem njegovem potu se ne ve nič točnega. Belgrad, 10. avgusta. (Izv.) Po seji ministrskega sveta je vaš dopisnik znova vprašal ministra notranjih zadev, kaj je z Radičem. Minister je odgovoril, da je Radič odšel, a vlada ne ve kam. — Neki drugi minister pa je rekel: »Hvalabogu, Radiča smo se otresli! On je naše ozemlje zapustil in nam se ni več treba brigati zanj.« — Ta odgovor aktivnega ministra je naš dopisnik sporočil nekim parlamentarcem, ki so zopet mnenja, da so na Ra- KJE JE G. PAŠIČ. Belgrad, 10. avgusta. (Izv.) V zvezi z vestmi o tajinstvenem odhodu Radičevem iz države je značilno, da v Belgradu nihče ne ve, niti ministrsko predsedništvo, niti vnanji urad niti minister notranjih zadev, kje da se pravzaprav nahaja Pašič. Z ene strani so zatrjevali, da je na Bledu, z druge pa so javili že njegovo bivanje v Lausanni. Danes so poročali, da se razgo-varja v Karlovih varih s češkim ministrskim predsednikom Švehlo in z drugimi češkimi politiki. «Presbiro« pa javlja danes, da se mudi Pašič v kopališču Aix-les-bains. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad; 10. avgusta. (Izv.) Danes od 4. ure do pol osmih zvečer je trajal ministrski svet, ki se je obširno bavil z Radiče-vim odhodom in z njegovim potovanjem. Razun izjave ministra Vujičiča (ki je objavljena na drugem mestu), ni dal nihče izmed ministrov nikakega odgovora na vprašanja, tičoča se Radiča. Prevladoval je vtis, da taka vprašanja ministrom niso prijetna in mnogi smatrajo, da ministri sami ne verjamejo mnogo poročilom ministra notranjih zadev. m volitve v Južni Srbiji. Belgrad, 10. avgusta. (Izv.) Demokratski klub je danes izročil po svojem predsedniku Davidoviču ministru Vujičiču oster protest proti nasilju, ki ga vrši radikalna vlada nad demokrati v Južni Srbiji ob priliki občinskih volitev. MINISTRSTVO ZA PRESKRBO RADIKALOV. Belgrad, 10. avgusta. (Izv.) Minister za agrarno reformo Simonovič je danes sprejel večje število časnikarjev, katerim je podal daljše pojasnilo o stanju raznih del v ministrstvu za agrarno reformo. Iz ministrovih pojasnil je razvidno, da to ministrstvo doslej sploh še nič delalo ni in tudi ni moglo delati, ker še danes nima potrebnih statističnih podatkov. CARINA NA PŠENICO SE ZNIŽA. Belgrad, 10. avgusta. (Izv.) Na današnji seji je ministrski svet sklenil znižati carino na pšenico. Končnoveljavno bo o tej zadevi sklepal ekonomsko-finančni komite ministrov. Poravnajte naročnino7 dičevem odhodu radikali zelo interesirani iu da Radič ni odšel iz dežele brez znanja in vednosti radikalnih voditeljev. Z druge strani pa zopet zatrjujejo, da se bo Radič sešel nekje z Nikolo Pašičem. V radikalnih vrstah vlada velika nervoza, da Radič ne bi prišel v stik z angleškimi političnimi krogi, katere bi informiral o resničnem političnem položaju v naši državi. Zagreb, 10. avgusta. (Izv.) V vrstah HRSS zatrjujejo splošno, da je Radič doma in da potuje od vasi do vasi. Belgrad, 10. avgusta. (Izv.) Ministrstvo vnanjih zadev je dobilo brzojavko z Dunaja od našega poslanika Popoviča, da se nahaja Radič na Dunaju. Belgrad, 10. avgusta. (Izv.) Povodom vesti o Radičevem begu so demokratski krogi začeli širiti vest, da je Radič ubit in da vse vesti, ki se sedaj širijo o njegovem begu, imajo le namen prikriti sled. Radikali so Radiča zvabili preko meje in ga dali nato ubiti. (Te vesti so brez dvoma prosto izmišljene.) IZJAVA DR. KRNJEVIČA O RADIČU- Zagreb, 10. avgusta. (Izv.) Dr. Krnje-vič, o katerem so trdili, da spremlja Radiča na njegovem potovanju, je danes v Zagrebu izjavil na vprašanje, kje da je Radič, da se Radič nahaja na Hrvatskem na agitaciji. Na vprašanje pa, kje je Pašič, je dr. Krnjevič zagonetno molčal. Zastoj teknotnega tiska v ierofšnu, - Demonstracije in šti Berlin, 10. avg. (Izv.) Vsled splošne stavke tiskarjev je danes dopoldne državna banka za dve uri morala ustaviti tisk papirnatega denarja. Ko se je ob 10 dopoldne za to izvedelo, je občinstvo navalilo na banke, ki so pa svojo zalogo bank-not kmalu izdale. Vsled tega je na tisoče bančnih selov oblegalo državno banko, tako da je morala policija peš in na konjih ulico izprazniti. Ker veliki obrati niso imeli denarja, so izdali denar za silo in prosili trgovce, da ga sprejmejo. Nato je državna tiskarna zopet začela tiskati denar. Izmed listov je zvečer izšel »Vorwarts«, ki se je prodajal za 10.000 mark številka. Berlin, 10. avg. (Izv.) Vsled pomanjkanja banknot je v mnogih mestih prišlo do velikih demonstracij in štrajkov. Zlasti velike so bile demonstracije v Aachenu, pa tudi v okolici Berlina. V velikih kovinskih obratih v Berlinu je prišlo do jako viharnih prizorov, ker so delavci zahtevali predujmov, preden zopet začno delo. Hamburg, 10. (Izv.) V vseh velikih ladjedelnicah delo popolnoma počiva. Berlin, 10. (Izv.) Ker so delavci v železniških delavnicah na štetinskem kolodvoru prekinili delo, je nastal na severnih progah v prometu zastoj in se več vlakov ni moglo odpraviti. PREPOVED IZVOZA MARK. BERLIN, 10. avgusta. (Izv.) Nemška vlada je prepovedala izvoz mark. Dovoljeno je poslati v inozemstvo nemških mark le v vrednosti do 10 funtov šterlingov. angfešktm odgovorom Franciji. La-i-Jon, 10. avgusta. (Izv.) Ministrski svet si je glede odgovora Franciji v glavnem edin. Poučeni krogi smatrajo, da angleška vlada na odpis medzavezniških dolgov ne bo pristala, dokler se ne uredi reparacijsko vprašanje in vprašanje Poruhrja. London, 10. avgusta. (Izv.) Lord Curzon odpotuje danes v Pariz, odkoder odide v kopališče Baguoles v okrožju Orne na zdravljenje. S Poincarejem se ne bo sestal. Pariz, 10. avgusta. (Izv.) Danes do-ooldne ie zasedal ministrski svet pod pred- sedstvom Poincareja, ki je na seji poročal o vnanje političnem položaju. London, 10. avgusta. (Izv.) Plenarni seji kabineta je prisostvoval iudi lord Ce-cil, ki se je bil pravkar vrnil iz Pariza, kjer je imel več razgovorov s predsednikom republike Millerandom. Pred začetkom seje kabineta je o poteku svojih razgovorov v Parizu informiral Baldvvina. London, 10. avgusta. (Izv.) Reuter javlja: Danes dopoldne je razpravljal ministrski svet o načrtu odgovora na francosko in belgijsko noto. Do končnoveljavne odločitve še ni prišlo, ampak bodo potrebne še ena ali dve seji kabineta, da se besedilo odgovora ugotovi. PROTI SLOVAŠKEMU POLITIKU. Praga, 10. (Izv.) Policija je izdala proti slovaškemu voditelju Duka, ki v inozemstvu vodi protidržavno propagando, tiralico Grška vlada tiementlra. Pariz, 10. (Izv.) Grško poslaništvo energično dementira, da bi v Grčiji obstojalo kakšno revolucionarno gibanje. Ekspedicija na Kitajsko. Pariz, 10. avgusta. (Izv.) Kakor javlja «Liberte«, vlada na Kitajskem popolna anarhija. Evropske države bodo bržkone prisiljene, da odpošljejo v kitajske vode svoje vojne ladje. Take ekspedicije bi se udeležila tudi Francija z 2 lcrižarkama. Narodni poslanec I. Vesenjak in tovariši so stavili na g. dr. Laza Markoviča, ministra za pravosodje, v zadevi zastoja civilnih pravd pri zbornih sodiščih dne 22. julija sler aeče vprašanje: Gospod minister! Pri takoimenovanih ko« legijalnih sodiščih je v Sloveniji nastal velik zastoj. Kakor slišim, kolegijalna sodišča pri najboljši volji dela ne morejo več zmagovati in pravdne zadeve ostajajo nerešene mnogo mescev, a prišlo bo do tega, da ne bodo rešene tudi cela leta. Kakor izvem, naraste vsako leto število civilnopravdnih poslov za nad 200 odstotkov. Pod temi okolnostmi trpi ugled našega pravosodja, trpi splošno gospodarstvo, ki zastonj pričakuje istega poslovanja in s tem svojega razvoja, kakor je bilo to dosedaj. Kolegijalna sodišča so torej preobložena, nasprotno pa okrajna sodišča v civilnopravdnih zadevah niso tako zaposlena, da bi bile moči primerno izrabljene. Porast civilnopravdnih poslov ne odgovarja normalni porasti, temveč je posledica devalvacije našega denarja in sedanjih določb civilnopravdnih zakonov glede pristojnosti v vrednostnih pravdah, ker te ne odgovarjajo več sedanjemu devalviranemu denarju, Že Narodna banka v Ljubljani je premaknila z naredbo poverjeništva za pravosodje z dne 27. avgusta 1919, št. 659/19, za vrednostno podsodnost tako, da je podsodnost okrajnih sodišč razširila na dvakratno številčno vrednost. Z naredbo ministrstva pravde z dne 12. februarja 1920 o olajšavi v sodnem postopanju se je razširila pristojnost okrajnih sodišč na vrednost 1000 Din in pristojnost sodnikov poedincev pri zbornih sodiščih na 5000 Din. Navedene naredbe so odgovarjale takratnim tožnim prilikam, da so vpostavile približno predvojno kompetenco. Toda vrednost našega denarja je od tega časa močno padla in tako prihajajo zadeve, ki so sa smatrale prej kot bagatelne, za katere je celo predpisan poseben enostaven postopek — 100 K predvojnih — sedaj že pred poedinca največkrat celo pred senat zbornih sodišč. In posledica?! 1. V zadevah, kjer je bil prej zaposlen in je odločeval en sam sodnik pri okrajnem sodišču, odločuje sedaj kolegijalni sod tre h sodnikov. To ja trošenje energije in potrata sodne uprave. 2. Še večjo škodo, kakor država, pa imajo interesirane stranke, kaiti zastopstvo pr! okrajnih sodiščih po advokatih ni obvezno, stranke torej zamorejo opraviti pred sodnikom svojo zadevo brez dragega advokata, pri okrožnih sodiščih pa morajo imeti advokata. Stranke so povrh primorane, da iščejo svoie pravo pri mnogo bolj oddaljenih okrožnih sodiščih. (Tako n. pr. morajo iz Slov. goric, iz Koroške in iz Prekmurja v Maribor?) Semkaj seveda morajo potem tudi priče. Tako nastanejo tudi za stranko neprimerno visoki stroški vsled obligatnega zastopanja po advokatih. vsled zamude časa strank in prič in potrate dalovne sile sodnikov. Manj premožne stranke se vsled teh okolnosti sploh ne upajo, odnosno ne morejo posluževati pravnih lekov. Iz navedenega je jasno, da je nujno potrebno, da se kompetenca okrajnih sodišč izdatno razširi, in sicer vsaj do 20.000 Din, ter se izrabi čim bolj pri nas že z novelo z dne t. junija 1914, šev. 118, drž. zak. vpeljani ter tudi v Bosni, Vojvodini in Srbiji obstoječi sistem sodnika poedinca pri zbornih sodiščih in se njegova kompetenca razširi na vrednost do 100.000 Din. Kakor čujem, je oddelek pravosodnega ministrstva za Slovenijo v Ljubljani že zbral statistiko za novo, potrebno novelo o olajšavah v sodnem postopanju, toda neznano mi je, aH je ta predlog že tukaj. Zato vprašam: 1. Ali so Vam, gospod minister, vsa ta navedena dejstva znana? 2. Ali hočete v svrho boljšega in točnej-Šega funkcioniranja pravosodja, v svrho zmanr Sanja stroškov za državo in zasebnike nujnim potom predložiti in dati obravnavati narodni skupščini zahtevano novelo? Prosim ustmenega odgovora v narodni skupščini. Belgrad, dne 22. julija 1923. Seja višjega šolskega sveta dne 9. avgusta. Navzoči so bili vsi člani razen zastopnika zdravstvenega odseka. Starše je zastopal g. Stane Vidmar, ki ni bil izvoljen v občinskem odboru mesta Ljubljane. Ker pa pravi postava, da zastopnika staršev voli občinski odbor ljubljanski in je ta že davno izvolil dr. G o s a r j a, je naše mnenje, da so tisti sklepi višj. šolskega sveta, ki so bili na tej seji storjeni z večino, pri kateri je odločil glas g. Vidmarja, neveljavni. Vprašanje, kdo je pravi zastopnik staršev v višjem šol. svetu, leži sedaj še nerešeno v Belgradu, kjer si niso prav na jasnem, katero ministrstvo je zanj kom-petentno ali prosvetno, ali za notranje stvari. V predsedstvenem poročilu je poročal dr. Beuk, kake skrbi dela šolski upravi namestitev letošnjih učiteljskih abiturijentov, katerih število presega 200. Na konferenci okrajn. šol. nadzornikov se je sklenilo, naj se odpusti večje število pomožnih učiteljev. Dalje se bodo pozvali učitelji brez stalnega mesta, naj si iščejo službe v tistih krajih Slovenije, kjer do sedaj ni bilo učiteljev. Upa, da bodo vsi dobili službe. Med sejo se je tudi omenjalo, da ho veliko število dosluženih učnih moči prosilo za pokoj, takoj ko stopi v veljavo službena prag-matika. — Osnovna šola se začne 1. sept. na deželi in po mestih: 1. in 2. bo vpisovanje, 3. sv. maša, 4. redni pouk. Meščanske in srednje šole se začno tudi 1. septembra, pa bodo imele do 10. septembra ponavljalne izpite in šele po tem terminu sv. mašo in redno šolo. Kanonik N a d r a h opozori g. pred-seHnika, da pridejo sedaj v šolo otroci iz vojnih let in bo za polovico manj učencev. Dr. Beuk izjavi, da se bodo ta leta vsi razredi ukinili, ki bodo imeli premalo učencev, oziroma da se bodo strnili. — Ravnatelj T o m a ž i 6 opozori na obmejne šole, za katere treba pravočasno preskrbeti dobrih učiteljev. Višji šol. nadzornik G a n g 1 je poročal o oddaji razpisanih služb na osnovnih šolah na Kranjskem. Za več mest je bil samo po en prosilec (prosilka), za 21 mest pa ni bilo sploh nobenega. Predlogi za oddajo učnih mest so bili povsem utemeljeni in so se sprejeli skoro vsi brez debate. Nadzornik za srednje šole dr. P o -1 j a n e c je poročal o oddaji nekaterih služb na meščanskih šolah. Za večino i*azpisanih mest ni bilo prosilcev. G. referent je 'pripomnil, da bi se več učiteljev rado pripravljalo za meščanskošol-ske izpite, pa ni denarja, da bi se zanje mogel prirediti tako potrebni tečaj. Nadzornik za srednje šole W e s t e r je najprej kratko poročal o uspehih zrelostnih izpitov na srednjih šolah. Pri tem poročilu se je zopet razvil razgovor o učiteljskem naraščaju. Ko bodo v jeseni končani ponavljalni izpiti, jih bo okoli 240, in sicer učiteljev 60, učiteljic pa 180. Kam z njimi! V Srbiji je še veliko služb na razpolago, pa se tam zahteva zrelostna skušnja iz srbskega.jezika in srbske literature. Lažje bo dobiti službo v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Upokojiti doslužene učne moči je za sedaj nemogoče, ker je v ta namen le še 3000 Din na razpolago. Dalje je g. W e s t e r poročal o nekaterih izključitvah učencev srednjih šol. Pri sedanjih nezdravih socialnih razmerah se mora število težkih disciplinarnih prestopkov pri dijakih imenovati majhno. Profesorji nastopajo zoper take garjeve ovce z vso odločnostjo, kar je popolnoma pravilno. »Immedicabile vul-nus ense recidendum est, ne pars sincera trahatur.« Višji šolski nadzornik G a b r š e k je poročal o oddaji učiteljskih služb na Štajerskem in je bilo oddanih več službenih mest. Zadnja točka njegovega referata se bile velike počitnice za osnovne šole na Štajerskem. Tam so imeli do najnovejšega časa velike počitnice septembra in oktobra, julija in avgusta pa šolo. Višji šol. svet pa hoče počitnice v vsej Sloveniji izenačiti. Zoper to naredbo so poslali Štajerci celo kopico ugovorov. Na seji se je posebno poudarjalo, da so pa Dolenjskem iste razmere kakor na Štajerskem, in če so na Dolenjskem zadovoljni s počitnicami meseca julija in avgusta, zakaj bi to za Štajersko ne bilo prav? Sklenilo se je: 1. Naredba glede počitnic ostane. 2. Ugovori se predlože višji inštanci. 3. Meseca septembra in oktobra se bodo dovoljevale učencem glede obiska šole polajšave, če bodo pri delu potrebni. Okrajni glavar dr. Kar lin je poročal o nekaterih disciplinarnih zadevah. Razprava o teh stvareh ni za javnost. Nekaj pa moram omeniti ob tej priliki. Opetovano se je že razpravljalo o učiteljicah-nezakonskih materah in so nekateri člani višjega šolskega sveta pri tem izjavili, da je to za kvalifikacijo učiteljice brezpomembna, čisto osebna zadeva, in da to ne more biti vzrok za premeščenje. Saj je res, da so take ne-srečnice vredne pomilovanja, toda učna oseba je luč, ki je visoko na svetilniku, in gorje narodu in mladini, če jim sveti taka svetloba. Saj ne zahtevamo, da bi take osebe obsojali na grmado, ampa,k prestavijo naj se v kraj, kjer jih ljudje ne poznajo. Odločno protestiramo proti temu, da bi višji šolski svet zagovarjal moralo takoimenovane svobodne ljubezni. Vladni tajnik dr. Majcen je imel pripravljenih 16 predlogov za upokojitve, pa se je ta zadeva odložila, ker je mogoče, da bo upokojitev meseca oktobra, ko stopi v veljavo službena pragma-tika, prinesla upokojencem več ugodnosti. Poročal je med drugim tudi o mi-zernem stanju nekaterih meščanskih šol in so se napravili sledeči sklepi: 1. Novi razredi na meščanskih šolah se bodo otvarjali in nova učna mesta sistemizi-rala le tedaj, če bo kritje zanje že dovoljeno. 2. Ce se za 1. razred ne oglasi 20 učencev (učenk) in za 4. razred 15, se ta dva razreda ukineta, oziroma ne otvo-rita. 3. V prihodnje so bodo otvarjale nove meščanske šole šele potem, ko bodo vzdrževatelji pripravili vse potrebne šolske prostore in stanovanja za vse učne osebe. 25.—98. avgusta 1923. Žigosanje izkaznic kot potrdilo udeležbe se bo vršilo le v Ljubljani, in sicer vse dni kat. shoda, t. j. od 25. do 28. avg. in sicer na 25 prostorih, ki bodo pravočasno objavljeni. Ker se vrši shod v Ljubljani, nimamo izkaznic samo na Brezje in jih tam ne bomo žigoali. Romarji, ki gredo v petek ali soboto na Brezje, bodo dobili žig na izkaznice po oovratku na kat. shod v Ljub ljani. V Ljubljani in okolici, odkoder udeleženci ne reflektirajo na železniške vlake in prenočišča, se lahko prodajajo izkaznice še dio kat. shoda. Telovadci in telovadke gredo lahko na Brezje z 10 Din izkaznico z žigom «telo-vadci«, seveda če bo to mogoče radi sobotnih tekem in skušnje za javno telovadbo. Glede posebnih vlakov odgovarjamo na vsa različna vprašanja, da bo prihodnji teden objavljen točen vozni red, odkod in kdaj bodo vozili. Komisija za olepšavo se prav pridno giblje. Prevzela je skrb, da v okviru skromne vsote, ki jo je dovolil v ta namen pripravljalni odbor in s pomočjo požrtvovalnih somišljenikov zlasti iz ljubljanske okolice okrasi prostor sv. maše in slavnostnega zborovanja na Kongres, trgu, prostore pred ljubljanskimi kolodvori in dvorano slavnostnih zborovanj v Unionu. Za okrasitev potrebuje posebno veliko število mlajev in vencev. Mnogo župnij iz ljubljanske okolice kakor Ježica, Vič, Dobrova, černu-če, Št. Jakob, Devica Marija v Polju, Sora, se je že odzvalo s precejšnjim številom mlajev; od drugih pirčakujemo, da ne bodo zaostale. Komisija namerava postaviti na Kongresnem trgu v zgornji polovici mogočen oltar. Stal bo pod stopnjicami, oddaljen od njih za toliko, da bo na stopnjicah in najbližji njihovi okolici prostora za 1200 pevcev, kolikor se jih je doslej priglasilo; pričakuje se jih pa še več. Blizu oltarja bo postavljena tribuna za slavnostna govornika in loža za odlične goste. Od 5. do 7. avgusta se je vršil v Bir-minghamu nacionalni kongres angleških katoličanov. Kongres je zbudil občo pozornost in so tudi »Times« prinašale obširna poročila o njem. Kar se zunanje prireditve tiče, je bil interesanten sprevod 4000 otrok, na katere je imel pred mestno hišo nagovor kardinal Bourne. po Na dnevnem redu kongresa je bil, predvsem vprašanje izobrazbe katoliškeg, inteligenčnega naraščaja. Svojčas sta bil stari nacionalni univerzi v Cambridgu u Oxfordu katoličanom zaprti. Zdaj pa, 1« je ta ovira padla, obstoja nova težava i tem, da ti univerzi ne moreta podeliti di. plom za bogoslovje, modroslovje in prj, vo, ki bi jih katoliška cerkev mogla pri znati. Vsled tega morajo angleški katolik duhovniki in laiki tudi še danes hoditi ti predmete študirat v Rim, Pariz, Lovanj Freiburg in Inomost. Posebna katoliški univerza se ne da lahko ustanoviti. Zat( je katoliški shod na predlog kardinali Bourna sklenil, da se začne delati na t< da se ustanovi filozofska in bogoslovij stolica na oxfordski in kambridski verzi. Treba bo predvsem zbrati ustanov ni kapital 100.000 funtov šterlingov. Drugo važno vprašanje, o katerem je razpravljalo, je vprašanje politične ganizacjie angleških katoličanov. Tako ročevalec Burns kakor kardinal Boun sta se odločno izjavila proti ustvaritvi toliške politične stranke. Opozarjala na nevarnost, da bo morala katoliška cei kev nositi odgovornost za napake stran Izpovedanje katoliške vere ne vključuj edinstvenega naziranja v političnih zadt vah. Sicer pa v Angliji ni protivers strank. Katoličani se dejansko brez škod za svojo vest nahajajo v vseh treh ang ških političnih strankah: v konservativn liberalni in delavski. Mnenje referenta je splošno odobril«. Velik del ktftigresa je bil posveče šolskemu vprašanju. Naglašala se je po treba še bolj gojiti in pospeševati zasebn katoliško iSolstvo. * Politične smernice Zedinjenih drzen «United Preses« poroča, da se da politi novega predsednika Zedinjenih držav ozm čiti v sledečih 6 točkah: 1. Amerika ne pr stopi k Društvu narodov, 2. Amerika pr stopi haaškemu mirovnemu razsodišču po pogojem, da se lega pristopa ne sme to mačiti kot priznanje Društva narodov strani Amerike, 3. zavezniki morajo Arae riki svoje dolgove plačati pod jasnimi po goji, 4. Amerika se ne bo vmešavala ruhrsko vprašanje, tudi če bi bila pozv na, 5. vpostaviti hoče normalne razmere Mehiko in 6. točno izvrševanje prepovei točenja alkoholnih pijač. * Francija in Rusija. V Rusijo je o< potoval senator dc Monzic. Pred odhodo je imel daljši razgovor z Poincarejem. Si nator ima baje tajno politično in gospi darsko misijo. \ * Predsednik nove tnrškc narodn skupščine bo brez dvoma zOpet Kema paša. Novoizvoljena skupščina se sestan danes. Šteje 280 poslancev, med temi večina pristašev Kemalpaše. + Namen Pašičevega potovanja zapad. Spočetka je bilo rečeno, da potuj Pašič v Pariz, da pripravi vse potrebno oficielen obisk našega kralja v Parizu prihodnje letp. S tem v zvezi bi bila tui gotova politična pogajanja in sondiranji Sedaj pa poročajo, da ima Pašičevo poti vanje tudi namen, da potrka na vrata vi likih zapadno-evropskih finančnikov zi radi naše finančne obnove. — Prej, dokli je obstojala še caristična Rusija, je i® Pašič s posoijli lahko delo. Danes je pa nekoliko težje. Dr. J. Mak Knežji kmet - plemičar. / Letos, ko se obnavlja trinajstič stoletni spomin mogočne Samove državne tvorbe, ki smo ji bili priključeni tudi mi Slovenci, obhajamo še posebni spominski dan nekdanje politične svobode karantanskih Slovencev. Začetkom prejšnjega meseca (5. junija) je namreč minulo sto let, odkar je izumrl znameniti rod vojvodskega kmeta blažnjevaškega, v čigar rodovini se je podedovala pravica ustoličati koroškega vojvodo. Ko so pred 100 leti pri celovških mestnih vratih prevzemali okoličanski kmetje mrtvo truplo zadnjega knežjega kmeta Jožefa, da je poneso in spremijo k večnemu počitku, so se pač sami dobro zavedali važnosti trenutka, s katerim je temina groba končala verigo zgodovinskih dogodkov, ki jim je vtisnil pečat samobitnosti baš vojvodski kmet kot njihov poosebljen reprezentant. Temina groba ob sklepu verige in temina sive, skoroda neprodirne davnine ob njenem počelu! Kajti nimamo listin in nimamo pisanih poročil, ki bi nam nedvomno pojasnjevala, kdaj in kako je nastal v svoji samonikli izvirnosti pozornost vzbujajoči obred vmeščanja karantanskega vojvode. Starejši od listin in zapisanih sporočil pa so navade in običaji, ki spremljajo tudi narode od zibeli njihove mladosti dalje in se ohranjajo v živem izročilu nespremenjeni od roda do roda. In sliko takih iz davnine prevzetih in ohranjenih pravnih uredb in običajev nam ie Dodal srednjeveški kopist, ki je kodificiranemu švabskemu običajnemu pravu pridal še poglavje »o pravicah koroškega vojvode<. Ker smatram, da je obred v svojih zunanjih formah nam Slovencem tako dobro znan, da morem njegov opis izpustiti, zato naj na tem mestu na kratko karakteriziram samo pravno-politični pomen procedure, ki je v svojih posledicah vrgla na ščit vojvodskega kmeta iz Blažnjevasi, prisodivši mu vlogo tistega, ki novonastopajočemu knezu simbolično izroča vso oblast v deželi. Takozvani »Schwabenspiegel<, ki ugotav Ija veljavnost še tekom XIII. stoletja na Koroškem običajnega prava glede izvolitve novega vojvode, predvideva za ta državnopravni akt oblike in postopek, ki je bil v navadi pri sodnih zborih, s tem razločkom seveda, da se tega zbora udeležijo svobodni prebival-ci-kmetje vseh županskih okrožij s svojimi župani ali — kakor jih naš vir imenuje — sodniki vred. Za voditelja tej deželni skupščini so si po prostem prevdarku izvolili izmed sebe — ne morda kakega plemiča — marveč tistega, ki se jim je zdel najprimernejši, najboljši in najmodrejši (waegst — best — witzigost). Naloga tega voditelja je bila v tem, da je zbrane deželane v celoti in potem zopet vsak-terega za se povprašal, da li je predlagani vojvoda deželi in deželanom koristen in pov-šeč. In če so na tej skupščini zaključili, da jim ne ugaja, potem jim je moral nemški cesar poslati drugega gospoda in vojvodo. Če pa se je izkazalo, da je večini deželanov po godu, potem so ga slovesno sprejeli in v kmeč- ko, narodno obleko preoblečenega ustoličili na knežjem kamenu, v slovenskih pesmih hvaleč in poveličujoč Stvarnika, da jim je dal gospodarja po njihovi želji in volji. Iz vsega tega razvidimo, da voditelj zborovanja ni bil odločilen faktpr: skupščina izbira in zavrača deželnega kneza, župan-sodnik sklicuje kot ljudski poverjenik v času, ko je dežela brez vojvode, veliko volivno skupščino, ji predseduje in jo vodi, v ostalem pa le razglaša rezultate ljudskega posvetovanja. Ali takoj prihodnja dva vira iz naslednjega XIV. stoletja, ki govorita o tej stvari, namreč kronist Otokar in opat Janez Vetrinjski, nam slikata pravni položaj že v novi fazi razvoja. Dočim namreč po Selivabenspiegiu izbra ni sodnik skliče »visoke in nizke« na zborovanje, na katerem so volivni akt tudi faktično izvrši s tem, da se proponirani vojvoda ali zavrne ali pa sprejme, če je zadostil nanj stavljenim zahtevam, je glasom teh mlajših poročil dejanska volitev odpadla; o kaki zavrnitvi vojvode ni več govora. Če Schwabenspiegel še predpostavlja, da mora novi deželni knez biti ljudstvu po volji (nuetz uud guett), ker ga more sicer odkloniti, se ta prosta izbera v poznejši dobi zrcali ediuo le še v tem, da mora novi vojvoda zadostiti nekaterim nanj stavljenim vprašanjem: vse to pa je zgolj formalnega značaja, ker dobi vprašujoči kmet odgovor, kakršnega si želi, — vrhtega odgovarja mesto vojvode njegovo spremstvo. Kmet, ki je nekoč ovdil volivno zborovanje, je bil torej že v XIV. stoletju le še formalni, nič več voljeni, marveč v eni rodovini dedovani reprezeutant okrnjene ljudske samoodločbe: polastil se ie knež- jega kamna, ki ga po zadovoljivih odgovori in pogojih prepusti novemu deželnemu ol lastniku, ki pa je stoprv sedaj deležen vse zakonitih pravic (erre, wirdekait und reci' koroškega vojvode. Toda kljub svoji poznejši večalimanj čeri monialni obliki je ustoličenje na knežjem kan nu ohranilo slejkoprej svojo državnopravn važnost ravno vsled tega, ker je bil obre kot častitljiv ostanek iz davnih dni in kot zi nanji znak svobodnega sporazuma in pog<" be med vladarjem in ljudstvom globoko u sidran v srcih množice. Zlasti vse novonastopajoče vojvodske r< dovine so hitele, da se podvržejo temu obič< ju. Tako so se dali ustoličiti Šponhajmovc Otokar Češki, Majnhart Tirolski in leta 133 se je požuril prvi Habsburžan Oton Veseli, <1 si pridobi podporo, naklonjenost in zvestot novih podložnikov, četudi se je njegovo vit ško spremstvo zgražalo in muzalo nad neobi no proceduro. Njegov krvni naslednik Albe se je dol ustoličiti šele leta 1342., ko se začel bati, da mu mejni grof Braniborski, je imel za ženo Marjeto Koroško, ne bi vz dežele. V nedeljo »laetare«, 18. marca 14141 je kot zaduji dal ustoličiti vojvoda Ernest Z lezni. Tako ukoreninjen je bil ta obred, da je moral Friderik IV. leta 1457. pri »vojvo skem kmetu« opravičiti radi opustitve, češ' se to ne strinja z njegovim cesarskim dost janstvoin. Slične reverze so izdali kmetu tu nekateri naslednji vladarji. »Zadnji vite Maks I. je obečal, da hoče sprejeti koros fevd ».von dem Paweru in Karaten«, pa vsl< + Tajnosti med radikali in SKS. Kmetijski List« narahlo kritizira sa-joradikalno vlado, ker si je odkrito ne pa napadati. Že ve zakaj ne. Pa že sa-jo poizkus pokazati radikalno stranko ot tisto, ki. kot večinska stranka nosi Zgovornost za vse delo sedanje samo-sdikalne vlade, je zadostoval, da so ra-ikalne »Jutranje Novosti« zagrozile ;KS s temi-le besedami: »Gospodje, ko vas kje srbi, praskajte se sami, ker j ne bilo za vas koristno in prijetno, ko izvrši ta neprijetni posel kdo drugi, i je sicer brez »razrednega prepričala«, ki pa zna poskrbeti ne samo za nen in kratek Čas, temveč tudi za jok in tipanje z zobmi.« To so precej huda amigavanja, na katere bo pa »Kmetij-[i List« kajpada molčal, zato bo pa na-aljeval svoje lažnive napade na poslan-8 Jugoslovanskega kluba. Ker mu je ri tem laganju že zmanjkala vsa sapa, t je izmislil »moralni kvorum!« To je isto nove vrste kvorum, ki ga noben arlament ne pozna razun pri »Kme-ijskem Listu«. Kvorum obstoja iz ene retjine vseh prisotnih poslancev, je to-3j kvantitativna, in nobena moralna kocina. Vseh radikalov in ž njimi glasu-DČih Turkov ter Nemcev pa je bilo ob riliki glasovanja o uradniškem zakonu eS kot ena tretjina in je vsled tega kupščina polnoveljavno o zakonu gla-Dvala, tako da eksodus Jugoslovanpke-a kluba sprejetja tega zakona ne bi bil logel preprečiti. »Moralični« kvorum a je produkt pasje vročine v uredništvu Kmetijskega kljukca«. Enako vrednost najo izvajanja Pucljevcga glasila, o larkovem protokolu. Pravi, da je SLS Markovim protokolom žrtvovala avto-omijo Slovenije, ki je bivšemu mini-tru g- Pucljn tako pri srcu, da jo je a časa svojega ministrovanja vedno z so ljutostjo pobijal Res pa je, da SLS vtonomije Slovenije ni nikoli žrtvovala iti je misli kdaj žrtvovati. Ona je v larkovem protokolu zahtevala, da se stvarjajo nujno potrebni predpogoji za vtonomijo, namreč poštena uprava v porazumu z izvoljenimi zastopniki Ijud-Iva, ki bi storila vse potrebno za solid- 0 izgradbo avtonomije, ne da bi mogla adikalna vlada tega dela svojevoljno reprečiti in onemogočiti. Da tukaj ni 10 niti za osebo dr. Brejca niti kogar- 011 drugega, nego za stvar, to je iz pro-okola samega jasno razvidno. Ako bi irišli v upravi, še preden ise doseže de-initivni sporazum, do odločujoče bese-e zastopniki ljudstva, ki stoje eo ipso ia "•"+'->"omističnem temelju, bi bilo lorjcJi. se, kar je za končno avtono-listu re uredbo države kot neobhod- 1 J 1 1 potrebno. Potem bi tudi adikaJi ue mogli več nazaj. Ker pa ra-ikali teh predpogojev niso izpolnili, je >LS stranka napram njim ostala to, kar e bila, namreč odločna jn neodjenljiva ipozicija. Tega seveda »Kmetijski List« ie razume, ker sploh ne razume načelne »olitike, ampak le n>ešetarjenje za ob-ast, kar je g. Pucelj v zadostni meri pokazal, ko je sedel z radikali v vladi in ar bi pokazal tudi danes, če bi še sedel t vladi; sicer pa g. Pucelj tudi v »opo-iciji« ni nič boljši kakor prej v vladi. Saj je pri glasovanju o vojaškem zakonu lobegnil iz parlamenta, v »Kmetijskem jistu« je pa na potrpežljivem papirju ;rmel proti temu zakonu. Morda pa pojedo »Jutranje Novosti«, zakaj T '+ »Sinovi sinje Krke«. Zelo malo ih je v. Sloveniji, ki bi se pokazali jav- »ežnih' homatij ni nikoli do tega prišel. Ko »se v poznejši dobi — obratno kot je to bilo lekdaj .— deželni stanovi poklanjali novemu ieželnemu knezu, so k tem svečanostim vedno povabili tudi kmeta-plemičarja iz Blažnjevasi |tako n. pr. leta 1660. ali leta 1728.). Itazen konvoncionalnih 60 beličev, obleke in obeh živali, ki jih je dobil ob ustoličenju, ie že Ernst Železni oprostil ustoličujočega krnela vseh davščin in dajatev za njegovi posestvi »Pokrčah in Blažnji vasi. Karel VI. je dovolil eta 1729. vrhtega še, da je smel 3—4 sode (120 veder) laškega vina carine prosto uvoziti na Koroško, kar je leta 1747. ponovila cesarica Marija Terezija, leta 1801. pa Franc IT., fa je par mesecev pred smrtjo zadnjega kmeta-Plemičarja temu znova podelil starodavne »godnosti. Davčna prostost knežjega kmeta je poleg faaza naklonjenosti od strani vladarja, ki mu ie simbolično izročil oblast nad deželo, utemeljena tudi v tem, ker je bil vstoličujoči kmet Prvotno kot 6mo videli župan in sodnik ter i« Že kot tak bil deležen tega privilegija. Tudi i» stopivši s knežjega kamna predvsem opominjal novega vojvodo, naj bo pravičen sod-"ik. Raditega je tudi umljivo kmetovo vprašaje, če je novi vladar svobodnega stanu: kajti •"no svobodnik se sme udeleževati sodnih ■borov, svoboden mora biti zato tudi vojvoda, ftgar najodličnejša funkcija je baš sodna ob-kst. V tem naj ga potrjujo lahen udar nu lice, p' je morda eerkveno-liturgičnega izvora (biroje), ali pa temelji na staroslovanskem Pravnem naziruuju, po katerem znači često ^tikljnj ludi prisego: imeli bi v tem slučaju* no kot radikale. Večino tistih, ki ljubimkajo z radikalno velesrbsko stranko, je le še malo sram, kar jim štejemo Še v dobro. Zato so pa glasnejši tisti, ki so pri zadnjih volitvah nastopili kot radikalni agitatorji, in ker ti nimajo nikogar za seboj, se delajo strašno važne, da bi s tem prikrili svojo maloštevilnost. V svojem glasilu poročajo, da so se 5. t. m. sešli v Novem mestu »predsedniki in podpredsedniki krajevnih organizacij v novomeškem srezu«, da sestavijo odbor. Modro so zamolčali število navzočih in ne bomo se mnogo motili, če zapišemo, da so sestavili svoj »srezki« odbor iz samih takih veličin, predsednikov in pod-presednikov, katerih vsak predstavlja približno celo svojo krajevno organizacijo. Tem predsednikom in podpredsednikom je navdušeno govoril predsednik dr. Viktor Gregorič. Da bi pokazali ra-dikalski gospodje, da imajo še druge ti-tulare v svoji »slovenački« organizaciji, sta poslala radikalskemu velezboru v ■Novem mestu svoje pismene pozdrave g. dr. Niko Zupanič, minister n. r. in »glavni tajnik« Emil Stefanovič, ki je pozdravil predrage soradikale s temi-le bombastičnimi besedami: »Ker se zborovanja ne morem osebno udeležiti, vas sinove sinje Krke najprisrčneje pozdravljam in pozivam, pojdite v boj za dobrobit malega človeka (mislil je brez dvoma na g. dr. Laz. Markoviča, op. ur.) v okvirju širokogrudnega programa naše stranke«. Ker pa on, g. Stefanovič namreč, ni mogel osebno na shod, je poslal nanj »delegata glavnega tajništva« g. Antona Podbevška, bivšega socialista, menda tudi kakega glavnega tajnika ali nekaj temu podobnega. Sklenili ti gospodje predsedniki, podpredsedniki, ministri, glavni tajniki in tajniki niso ničesar, samo zborovali so in govorili in svoje visoke pozdrave dali v časopisje, da bo svet bral njihove titulature in se divil radikalskim gospodom, ki tako širokogrudno skrbijo za malega človeka. G. Pašič jim bo pa že navil ušesa, da ga tako sijajno kopirajo, ker quod lieet Jovi non licet bovi; vendar ne gre, da bi ministrskega predsednika oponašali in hodili v zeljnik njegovega predsedniškega 'dostojanstva krajevni predsedniki in podpredsedniki ali celo še kaki tajniki! Dn@¥!i@ no¥ice. — Shodi Kmetske zveze v kranjskem okraju. Prihodnjo nedeljo 12. avg-priredi Kmečka zveza za kranjski okraj ob 7. uri zjutraj shod v Preddvoru, ob 3. uri popoldne pa v P r e d o p 1 j a h. Na obeh shodih bo poročal poslanec B roda r. — Kjub terorizmu, ki ga je dosedaj ves čas stavke izvajalo rudniško ravnateljstvo, delavstvo popolnoma mirno stavka dalje, zaupajoč svojim voditeljem. Imamo pa nekaj stavkokazov; to so ženske, zaposlene na rudniku, katere je ravnateljstvo prisililo na delo in pa nekaj bogatih nemških okoliških kmetov, kateri — kakor se zdi — namenoma rušijo enotnost delavstva. Število stavkokazov pa v najkritičnejši dobi t. j. pretekli pondeljek, ni presegalo števila 50 od 1100 zaposlenih delavcev. Zato še ubogi delavci kočevskega rudnika primerno zahvaljujejo «Jutru« za njegovo tenden-cijozno poročanje, ki nima drugega namena, kot škodovati njihovim interesom. Vsa pošteno misleča javnost je na strani trpinov, ki se ves čas stavke vzorno obnašajo. nekak analogon k bavarskim testes per aures traeti. Najsi je nastal obred ustoličenja kadarkoli, eno je gotovo, da ljudstvo, ki je nad temi svojimi državnopravnimi svetinjami čuvalo tako skrbno, da je njih odsvit z zadnjim žarkom dogorel šele začetkom XIX. stoletja, ni bilo usužnjeno od frankovsko-nemšlce države, ali da bi celo še preje bilo vedno robovalo in služilo le tujim oblastnikom. To naglašam po-sebič še raditega, ker bo po vseh znakih skušala Peiskerjeva teorija izvajati kmečki značaj vojvodskega umeščanja iz neke zmagovite revolucije kmetov proti vladajoči tujerodni ka sti; za tako namišljeno odrešilno >revolucijoc, ki bi omogočala slogičen«: razplet tega vprašanja, pa zgodovinski viri ne nudijo nikake ugodne podlage. Kar tiče specialno posestva rodovine kme-tov-plemičarjev, čije izmretje pred sto leti je dalo povod predležečim mojim razmotriva-njem, naj omenim, da je zadnji posestnik Jožef, ki je leta 1787. prevzel kmetijo po očetu Janezu, vsled slabe letine, vojske, živinske kuge in vremenskih nezgod bil prisiljen, da je leta 1801. zastavil posestvo, ki je po dolgih pravdah prišlo v roke dr. Adama Rabiča; pred svetovno vojsko je bil lastnik domovanja knežjega kmeta (Herzoghof) stotnik Rusin Ludo-mir vitez Zadurčvvicz. Poslednji vojvodski kmet pa je, kot je uvodoma rečeno, umrl v Celovcu, kjer jo imel malo hišico in koder so že pet let pred njim (1818) ponesli v grob njegovega edinca-dijaka enakega imena. — 'Južna železnica. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani objavlja, da no dajejo dosedanji rezultati preiskave nikakega povoda k domnevanju, da jo bil delni štrajk 8. t. m. povzročen v politične svrho, ker so se udeležili stavke pripadniki vseh političnih strank. Koincidenca 6 stavko na Mažarskem more biti tudi le slučajna, ker so štrajkali na Mažarskem v prvi vrsti strojevodje, medtem ko niso štrajkali naši strojevodje in so se tudi že prej izjavili, da se stavke ne udeleže. Sploh se pa ne more trditi, da je izbruhnil samo južno-železuičarski štrajk, ker so ustavili delo mestoma tudi državni nameščenci, in ker niso stavkujoči stavili nikakih posebnih zahtev na upravo južne železnice. — Uju (Udruženje jugoslovanskega učiteljstva) je jako užaljeno, ker smo zabeležili iz njegovega kongresa nekaj ne-utajljivih faktov. Če smo rekli, da je šel kongres mimo naše javnosti skoro neopa-ženo, smo konstatirali samo resnico, kajti razen režimovcev se za ta kongres ni bri- ala živa duša. Kongres tudi ni dal no-enih smernic in sredi široke vode fraz je plavalo samo nekaj unitarnih, integrali-stičnih centralističnih in antiklerikalnih ocvirkov, kakor je to pač pri vseh kongresih jugoslovanskega demokratskega učiteljstva navada. Česa bolj duhovitega gospodje sploh niso zmožni. Tudi ne vemo, čemu se Uju jezi, če smo poudarili njen podrepaški režimski značaj. Saj se iz sestave glavnega odbora vidi, da so v njem: izključno režimovci in niti enega antirežimskega Hrvata ali Slovenca ni; vrhtega je s štirimi izjemami ves 34član-ski odbor srbijanski. Kar se gosp. Obsta tiče, nam kaj malo imponira, če je podpredsednik češkoslovaške učiteljske zveze. Soditi po njegovem govoru, ne ve ta Obst premlevati drugega ko frazo o »klerikalni reakciji« in zato tudi njegova zveza ne bo veliko več vredna kot on. Uju naznanja, da nas bo zaradi naše notice za-tožilo v vseh srbskih, hrvatskih in čeških listihl To smo se smejali! Ubogo, domišljavo »Uju«! — Iz Novega mesta. V zadnjem času se pletejo v našem mestu zanimivi dogodki. Kandija z okolico je priklopljena Novemu mestu. Občinki odbor bo, kakor gredo govorice, razpuščen in za gerenta bo imenovan baje dosedanji župan Karel Rozman, s čimer pa večina prebivalstva ni zadovoljna ter so se proti temu vložili protesti. Ko je dosedanji občinski odbor zvedel, da zna biti razpuščen, je župan naglo sklical dne 29. 7. sejo, katere se je udeležilo izmed 23 odbornikov le 13. Pristaši uradniškega kluba se sej ne udeležujejo že nad pol leta in so podali tozadevno izjavo na pokrajinsko upravo v Ljubljani in na okrajno glavarstvo v Novem mestu, da se sej pod sedanjim županom no bodo udeleževali. Na dnevnem redu je bila med drugim tudi prodaja občinskega zemljišča, ležečega ob okrajni cesti poleg realne gimnazije, obstoječega iz treh parcel in sicer, zemljiških parcel 295 in 296 k. o. Novo mesto, ki merita skupno 35 a 88 m2 in stavbne parcele 363 v izmeri 2 a 13 :2, na kateri stoji prijetna hiša, takozvana «Bevčeva vila?, v kateri prebivata dve stranki. To zemljišče naj bi se prodalo Sokolu v Novem mestu za 300.000 K. In res je 12 občinskih odbornikov glesovalo za prodajo za imenovani znesek, proti je bil edino občinki odbornik Mejak, ki je v svojem govoru obrazložil in utemeljeval pomisleke proti prodaji. Povdarjal je, da ne govori iz kakega nasprot-stva proti prodaji, ampak le iz stvarnih razlogov. Predvsem je kupna cena nizka. Po veščakih je ugotovljeno, da je zemljišče vredno 1,200.000 K, vsled česar bo občina oškodovana najmanj za 800.000 K. Nadalje ni smatral občinski odbor za kompetenten, da bi sklepal o odprodaji. Dne 14. 7. 1923 je bilo v U. 1. razglašeno, da se priklopi Kandija z okolico mestni občini v Novem mestu in splošno se je govorilo, da se občinski odbor razpusti in posla vi gorent. Seja je bila sklicana hitro. Poprej ni bilo nikake seje skozi 3 mesece. S priklopitvijo Kandije k Novemu mestu je nasiala razširjena občina, in pri odprodaji občinskega zemljišča bi morali soodločevsti tudi prebivalci prilclcpljenih delov. Od dneva razglasa v U. 1. ni občinski odbor kompetenten več sklepati o tako važnih gospodarskih vprašanjih. Poleg tega so je na 7adnjem občnem zbora telovadno društvo Sokol izreklo proti nakupu tega zemljišča in je hotelo imeti drugo pripravnejše zemljišče, dosedanje novomeško živinsko sejmišče. Stavbni oddelek za zidavo sokolskega doma v Novem mestu je na lastno pest, vsled novo nastalih razemr sklenil, da se pogoni z mestno občino za odprodajo predmestnih zemljišč. Stavbni oddelek pa nikakor ni kompetenten in postaven kupec. K temu poročilu dodajemo, da ni o tako važnem predmetu sklepal niti finančni, niti gospodarski odsek, ampak se je zadeva naglo spravila v občinsko sejo. Večina prebivalstva je skrajno nezadovoljna s tem sklepom občinskega odbora. Novomeška občin;i nima lastnega šolskega poslopja, nima niti sirotišnice, v kateri bi bili mestni reveži pod streho ter se morajo potikati po ra7nih nezdravih kotih. Za tako socialno potrebo ni denarja. Lepo zemljišče pa se prodaja za minimalncj ceno in zametuje občinska last. Kakor čn-jemo, je proti sklepu občinskega odbora vložena pritožba na pokrajinsko upravo y Ljubljani. — Jan Vilim umrl. Zadnje dni je p«* minul v podolskem sanatoriju v Pragi Jan Vilim, prvosednik upravnega sveta češke grafične »Unije«. Z njegovim imenom je tesno spojen razvoj češke moderne repro« dukcijske umetnosti. Rodil se je 11. maja 1856. 1. v Gornjem Studencu v hobbor-skem okraju. Kakor lesorezec je delal v Pragi, Monakovem in Berlinu. L. 1886. je ustanovil v Pragi svojo delavnico, ki jo je kmalu razširil s cinkografijo. notoval ja v Ameriko, kjer je svojo umetnost znatna razširil in izpopolnil. L. 1894. je ustanovil v Pragi reprodukcijski zavod, ki ga je povečal s svetlotiskom in heliogravuro. Pod njegovim vodstvom je postala »Unija« dejanski hram češke grafične umetalnosti; Dela, ki so prišla iz njegovega zavoda (Manes, Myslbek, Hynais, Uprka, Schwei-< ger, Aleš, Marold i. dr.) je šteti med naj' boljše te vrste vseh narodov. — Gledališka predstava v Retečah pri Skofji Loki, V nedeljo, dne 12. avgusta bo ljubljansko katoliško mladeniško društvo uprk zorilo v novem Društvenem domu v RetečaH pri Škofji Loki znamenito Calderonovo igro >Stanovitni kraljeviče. Pričetek je ob pol 4 popoldne. Ker so igralci dosegli z igro že na drugih krajih prav lep uspeli, priporočamo obisk igro domačinom in sosedom. — Iz Črnomlja. V nedeljo, dne 19. avgusta priredi tukajšnje prostovoljno gasilno društvo veliko vrtno veselico na prostem. Po pripravah je videti, da se bo vršila ta prireditev še v večjem obsegu kot lansko leto. Točila se bo po zelo nizki ceni pristna belokranjska kapljica, ki je dobila pri letošnji vinski razstavi v Metliki prvo priznanje. Zunanji gostje imajo jako ugodne železniške zveze. Sosednja društva pa naj to upoštevajo ter naj po mogočnosti ne prirejajo tega dne veselic. Cisti' dobiček je namenjen nakupu nove ročne briz-. galne. — Poročil se je 6. julija g. Anton Pugelj, nad učitelj v Hinjah, z gdč. Ivo Vercetovo, šolsko voditeljico v Št. Lovrencu, Poročal je nevestin brat na Brezjah. Obilo sreče! — Nesreča. S kozolca je padel Dorče Rem* škar iz Brezovice ter si pri tem zlomil desno roko. — Vlom v poljsko .poslaništvo v Belgradu. Vlomljeno je bilo v pisarno poljskega poslaništva v Belgradu, Vlomilec je od-, nesel 151.200 kron denarja. — Tatvine iu vlomi. Mesarju Ivanu Planincu v Vojskem je bilo ukradeno več" blaga v vrednosti 12.420 kron. — Posestniku Mihu Goršku v Turiski vasi je bil ukraden pet let star konj »fuks« vreden 34.000 K. — Micka kovačeva so je pojavila dne 8. avgusta 1923 ob 10.30 uri v gostilni Kle-J menčič vulgo Sodja na Bledu. Šestero moških oseb, ki so bilo opremljene z znaki1 D druženja jugoslovanskih učiteljev je opn-! f.tllo plačati po njih naročeno in popito pivo ter odšlo iz navedene gostilne. Plačilni natakar, ki je prikriti odhod te čedne družbo mnogo prskasno opazil, jp opravičeno ro^ bantil. Verodostojne in neprizadeto priče na razpolago. — Pekatete so predrage, pravi kdo. Kdor pa jih je preizkušal, se je prepričal, da s« vzlic višji ceni cenejše, ker se zelo nakuhajo in jih je manj treba. SfalersKe novice. š Tatvine In vlomi. V veži okrajnega glavarstva v Celju je bilo ukradeno kolo znamke »Grazer Wanderer« vredno 9000 K. — Orožniki v Žalcu so 8. avgusta 1928 aretirali nevarnega tatu Petra čokliča, ki je bil 1. 1921 obsojen v 14 mesečno ječo. Ko jo kazen prestal, je okradel posestnika Mihaela Plahuto v Tratni. — Frančiški Krašovec v Št. Pankraciju so odnesli vlomilci blaga vrednega 11.600 kron. š Mariborska policijska kronika. Hajt-nevju Jožetu iz Št. .lania je bilo v Grogoif čičevi ulici ukradeno 6000 K vredno kolo znamke Pueh. — Tvidki Hmelak & Oomp. je bilo ukradeno kolo znamke »Feniks« vredno 6000 kron. Za ugotovitev kolesa je razpisana nagrada 1000 K. — Na mariborskem živinj-skem sejmu je bilo Jakobu Traoku iz Dra-guševja ukradeno kolo znamke >Styria,» vredno 6000 K. — Jožefu Završniku je bilo ukradeno 7000 K vredno kolo znamke Puch. !~Jul*HansKe neviice. lj Gradim »Stadiona« za katoliški shod brzo napreduje, a bo treba delo še bolj pospešiti, da bomo čimpreje pred shodom s planiranjem arene gotovi. Zato razglašamo za danes, v soboto in istotako za ponedeljek in torek splošni k u 1 u k ! Prosimo, da pridete vsi delavci-prostovoljci po možnosti točno vsaj ob šesti hzvečer na mesto, ker prepozno dohaja-nje in naknadno uvrščanje v partije delo jako zamudi. — Zelo razveseljivo je. da prihajajo vsak večer poleg Btarih -luiiiika-šp.v* tudi vedno novi in se tako naša delavna armada od večera do večera množL Ako bi vsakdo naših vedel, kako vedrot razpoloženje vlada med našimi kulukasi, Mm 4L rr. a^^a im. Stev. 18K\ mladimi in starimi, fanti, ženami, možmi in tiekleti, ki kar tekmujejo med seboj, bi gotovo še sam prijel za kramp ali lopato v tej veseli, navdušeni, pisani naži družbi Sn naložil ali odpeljal vsaj nekaj karijol na oltar naših bližnjih slavnosti. — Tedaj fcajBvidenje in Bog živi! lj Pojasnilo. Mestni magistrat nam pošilja sledeče: »K notici »Vprašanje« v (»Slovencu« z dne 3. avgusta 1923 Vas Vljudno prosim za priobčenje sledečega •pojasnila. .V socijalnopolitični urad mestnega magistrata prihajajo med jvrednimi in potrebnimi osebami po podporo tudi gotovi ljudje, ki podpore ne potrebujejo. Uradništvo pozna že veči-ino teh ljudi. Odpraviti jih je pa najtež-jje, ker so ponavadi naravnost predrzni m dostikrat tudi pijani in nasilni. Ne jpreostaja drugega, nego, da se jih odstrani s silo in zgodilo se je že, da so morali poslati celo po stražnika. Tako !je tudi dne 2. avgusta prišla prosit pocl-jpore uradu dobro znana M. J. Ker je lena najboljših let, trdna in delazmožna, tavnotako njen 51 letni mož in njen polnoletni sin — poleg tega ima samo še 13 letno hčerko — se ji je podpora odrekla. Nato je pa začela v uradu kričati Sn paovati oblastvo. Da tega ni bilo mogoče prenašati in še vpričo drugih Btrank, je jasno. Ker se pa ženska le ni hotela odstraniti, nego je na poziv, da haj odide, le še bolj kričala, ni preostalo ftrugega, nego da jo je uradni sluga od-Vedel v vežo, kjer je naprej kričala in to nadaljevala tudi še na ulici z grožnjo, Via bo alarmirala zoper urad časnike. iZena je delala tudi vtis, da nikakor ni ■trezna.« lj Ljudski oder prične z rednimi skušnjami za «P a s i j o n« v pondeljek dne ,13. t m- ob osmih zvečer. Prosimo vse člane in članice, ter druge prijatelje našega [odra, ki sodelujejo pri r evn oz g o d o v i n s k i h raziskave n j«. Članek bo zanimal vsakega inteli-ijenta, posebno dnhovnika. V lepem pregledu Izkazuje pisec kot jurist-strokovnjak mnenja taznih raziskovateljev, ali «e je v procesu zoper Kristusa pred jutkrvokim in rimskim sodiščem postopalo po pravu ali ne; ob koncu pove še svoje lastno mnenje. Smrt Kristusova tvori justičen umor. — Drugi članki so ©den od dr. A. P.: »Novi cerkveni zakonik in obrestovanj e«, drug od prof. dr. Fr. Kotnika v Ptuju: »Slomškov življenjepis p. Ožb. Rauša D. J. (1780— 1855)«, kjer se izvaja dokaz, da ta življenjepis ni od Slomška. — Zadnji del zvezka obsega ocene raznih del, ki so bila v zadnjem času objavljena ter kulturne drobilnc. — »Čas« je s tem zvezkom častno završil svoj XVII. letnik, ki je prinesel, kakor že samo kazalo pove, dolgo vrsto temeljitih razprav in člankov o najbolj aktualnih problemih sedanje dobe. Ne bi smelo biti izobraženca, ki bi nanj ne bil naročeni pr Koncert ljubljanskega okrožja »Pevske zveze« v nedeljo 5. avgusta pri Sv. Heleni. Pevska zveza je iznova dokazala svojo življensko moč. Nastopilo je sedem zborov ljublj. okrožja v sledeči vrsti: Ihan (11 pevcev), Št. Jakob (16), Šmartno (17), D. M. v Polju (24), Sv. Helena (23), Vič (30), oddelek »Ljubljane« (42). Vsak zbor je zase zapel dve pesmi, vsi zbori skupno (163 pevcev) poleg pesmi pri petih litanijah še tri pesmi. Ne da bi se spuščali v oceno posameznih zborov, moramo pribiti sledeče, na. moč razveseljivo dejstvo: vsi nastopajoči zbori so svojo nalogo častno rešili, vsak je po srečni izbiri skladeb i po zadovoljivem, pogosto prav lepem petju, ki je večkrat mejilo na izbrano, tehnično vzorno podavanje zadostil, ne preredko prekosil celo strožje pričakovanje. Če odštejemo pri par zborih redke akorde, ki so vsled nenavadne modulacije težje izvedljivi, smo z zadovoljstvom poslušali v splošnem jako čisto intouacijo, brez vsakršnega padanja, celo pri pesmih, ki bi vsled svoje višine to opravičevale (n. pr. visoki a in b v sopranih). Prav tako je bila ago-gika gibka., kar je seveda skladbam dalo zelo živega izraza; dobra je bila tudi dinamika, v celoti prav dobra doklamacija, tako da so nam je marsikateri zbor, ki smo ga že prej slišali, vsled velikega napredka, zdel čisto prenovljen. Glasovi so se zelo opilili, tako da smo jih z veseljem poslušali te žive soprane (n. pr. »Škrjančkovega«, viškega), mehko, čuvstveno pojmovanje (Sv. Helena), široke alte (Ihan), prijetno zaokroženost (Polje). »Ljubljana« in njenih vrlin nam menda ni treba posebej poudarjati. Skupni zbori, dasi prostor ni bil najprimernejši, so bili naravnost mogočni; in ta točnost, gib-kost, voljna prožnost: nemogoča hi bila, če bi ne preveval naših zborov enoten duh. Še to naj omenimo, da so bile skladbe deloma težke, precej obsežne, nobena manj vredna, marsikatera zelo učinkovita n. pr.: Foer-sterjeva »Ljubica«, Lajovčeva »Kiša«, Ger-bičova »Barkarota«. Klemenčičeva >0,i poglejte ve ptičke«, K. Adamičev ?Ples kralja Matjaža« itd. — Nepričakovano vesolje so udeležencem napravili poljski in češki gost- je-časnikarji, ki so se pripeljali na dveh avtomobilih, da si ogledajo našo prireditev. V imenu P. Z. jih je pozdravil nje predsednik. se zahvalil za izredno čast, ki so jo s svojim obiskom izkazali in v kratkih besedah podal zgodovino, cilje in sredstva P. Z., na kar je pevce in poslušavce nagovoril urednik »Venkova« g. čvančara, opozarjajoč na to, da je Čehe ravno pesem bodrila, v najtežjih trenutkih, v pesmi so izlivali svoje prekipevajoče, neugnane želje po svobodi po geslu: s pesmijo k srcu, s srcem k domu. Izmed Poljakov je urednik »Gazele puranne« g. Sadzewicz poudarjal, da 'je presenečen nad lepoto Slovenije nad brdkimi vasmi, nad čistočo, snago naših domov, nad lepimi cestami, nebotičnimi goram", še hol.i pa nad živahnim društvnim življenjem, nad ubranim pot jem; želi, rla bi naši pevci s svojo pesmijo prišli v Varšavo, da. si tam podamo roke in s pesmijo utrdimo vezi med Poljsko in Jugoslavijo. — Po koncertu so imeli pevovodje prijateljski razgovor o dobrotah, še več pa o slabostih, ki jih je prireditev pokazala. Nato pa. se je razvilo pri mizah živahno življenje, vesela pesem, ki so jo dragi gostje z očividnim zavzemanjem poslušali, je še dolgo odmevala po lepi dolin icL K. i ij $ VJ g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 350 dinarjev, ječmen 280 Din, oves 290 Din, koruza 275 Din, pšenična moka št. 0 580—585 Dinjt . 2 525 Din, št, 6 420 Din. — Tendenca slaba. g Mednarodni vzorčni sejm v Pragi. Uprava praškega velesejma, ki bo priredila letos mednarodni vzorčni seinnej od 2. do 9. septembra je pooblastila našo trgovinsko agencijo v Pragi, da kot poloficijelna institucija organizira obisk sejma s strani naših gospodarskih krogov. Naslov agencije, ki daje vse podrobne informacije o tej prireditvi je: Ob-chodni Agence Srbu, Chorvatu a Slovincu — Praha I, Staromeštaka Radnice. g Tekstilni zavodi v čaci so ustavili delo. Kakor se glase poročila iz Bratislave, misli tekstilni koncem v Zilinu ter tvornica za blago v čaci na likvidacijo. Tvornica stoji že skoraj celo leto. Zdaj imajo biti stroji demontirani in deloma prodani v Jugoslavijo, deloma prepeljani v Zilin. Družba se je zavezala, namestiti delavstvo v Zilinu in Rajcu ter je izjavila, da je pripravljena prispevati fondu za nezaposlene delavce 200.000 Kč. — Če bi se pa drugi industrijski interesentje za podjetje zanimali, da koncem poslopje in stroje brezplačno v porabo. g Povpraševanje po češkem blagu r inozemstvu. Amerika: Vsakršno bazarno blaga, razna živila, krompirjevo moko in suhe gobe. — Angleži: cilindre za plinove svetilke, ste' Ido, zavojni papir in lepenko, preproge, velour klobuke, rokavice, razne gumbe, vžigalice, tkanine, vsakovrsten papir, orodje za obdelovanje lesa, sveže sadje, piana in pianina. — Italijani: Krompirjevo moko, porcelan, šipice za žepne ure, zavojni, pisarniški in časniški papir, vžigalice, sočivje itd. g Dukati češkoslovaške republike. Češkoslovaška vlada bo pričela te dni v Kremnici kovati svoj lasten zlat denar in sicer po modelu J. Bende in O. Štefanica. g Smrekov lubadar v čeških šumah. Poslednja leta se je smrekov lubadar po čeških črnih gozdih silno razširil ter napravil ogromno škodo. Uničevali so škodljivce na vse mogoče načine, pa pravega uspeha ni bilo. Mrčesa je bilo vedno več. Ali letošnji mrzli in deževni maj je pokončal na milijone in milijarde lubadarjevih gosenic. Nenavadno hladno in deževno vreme v maju in juniju, ki je trajalo skoraj šest tednov, je napravilo, da se gosenice niso mogle razlesti in da so poginile do malega vse. Skoraj cel mesec so gosenice kljubovale neugodnemu vremenu, ali navsezadnje so omagale in vse izstradane poginile. Tako je hladni maj pomagal češkim prostranim gozdom, da so se iznebili groznega škodljivca, proti kateremu so bili vsi človeški napori skoraj brez uspeha. g Francoski kapital v Romuniji. Neka francoska skupina je kupila romunske tovarne cementa »Turda« za 80 miljonov lejev. g Pomorski promet Italije. V prvi pelo vi o,i ]. 1923 je znašal promet, v genovskem pristanišču 2.94 milj. ton. Od lanskega, leta v istem <;r"u -e je promet zvišal za. 0.71 milj. ton. BORZA. Zagreb. 10. avg. (Izv.) Berlin 0.20—0.25, Italija 4.03—4.06, London 429—431.25, New-york 93—94, Pariz 5.46—5.475, Praga 2.77 do 2.78, Dunaj 0.1320-0.1330, Curih 17.20-17.25. Curih, 10. avg. 'Izv.) Pešta 0.35, Berlin 0 00160, Italija 23.35, London 25.11, Ne\vyork 549, Pariz 31.30, Praga 16.05, Dunaj 0.76778 do 0.7750, Sofija 5, Belgrad 5.85, Varšava .0.25. Orlovski vestnik. Delo na Stadionu. Jedro prostovolV ne delavske armade na Stadionu tvorijo Orli in Orlice. Tako je prav. Vendar bo dobro delo zadnje dni pred kat. shodom še bolj pospešiti. Zato vabimo bližnje odseke in krožke, cla sodelujejo pri ve-černem delu, dočim naj oddaljenejši od-seki pridejo za kak dan na celodnevno delo, kar so mnogi odseki tudi že storili O. P., Ljubljana. Izkaznice za polovično vožnjo na katoll. ški shod, ki so jih prejeli Orli-telovadci in Orlice-telovadkinje, so veljavne tudi za po, sebne vlake na Brezje. Telovadci in telovad. kinje morajo biti na vsak način v soboto, dne 25. avgusta ob 13. uri v Ljubljano, ker % vrši skušnja že ob 15. uri. Ob prihodu vlakot bodo čakali naši reditelji na glavnem (južnem) kolodvoru, da odvedejo telovadce in telovadki. nje na Stadion. Le- ti naj vsi izstopijo n? glavnem kolodvoru, da se lažje ohrani red. Vse odseke in krožke pozivamo, naj te dni posebno točno vpošiljajo zahtevana poro čila! Vsakdo naj se zaveda, da organizacija »malenkosti« ne pozna. Vsako poročilo, ki ga zahtevamo, je velike važnosti, sicer bi ga ne zahtevali. Včeraj smo razposlali okrožnico, ki vs& buje natančne informacije glede katoliškega shoda. Priloženo prijavnico takoj izpolnite! Kdor si v kaki zadevi ni na jasnem, naj takoj sporoči. Odgovor dobi poštnoobratno. Informacije splošnega pomena bomo na tem meatr objavljali. Dijaškim odsekom, ki so naročili razgled niče in velike skupne slike »Stadiona«, sme razposlali naročene izvode. Skupne slike nejo Din 37.50, ne Din 50.—, kakor je bilo prvotno rečeno. Če želi še kateri udeležene* dijaškega orlovskega tečaja te slike narožitt naj to čimpreje stori! OP. Triglavski orlovski tabor v nedeljo, dni 12. avgusta v Radovljici, združen s proslav* 15 letnice radovljiškega odseka priredi Tri. glavsko orlovsko okrožje na Jesenicah s spo redom: ob pol 10 sprevod od Ljudskega do ma na trg, kjer bo sv. maša. Po sv. maši tabor, Po taboru sprevod skozi mesto v Predtrg k telovadišče, kjer razhod. Ob 4 popoldne javni telovadba v Predtrgu, nato koncert pri Hiri manu. Bratska okrožja in odseki se prosijo da se odzovejo in pripomorejo do čim večje ga uspeha v našem gorenjskem gnezdu. -Bog živi! Turistika in šport. Nedeljskim izletnikom. Aljažev klub SPI javlja vsem, ki žele pri izletih, v planinski sve ob nedeljah in praznikih zadostiti svoji doli nosti kot kristjani, da je do nadaljnega v t smeri to-le uredil: Do 8. septembra bo v ka pelici na Kredarici redno sv. maša pb nedelja! in praznikih, in sicer okoli pol 9. ure, ko si izletniki s Triglavskega vrha zopet nazaj. -Redna sv. maša je tudi ob istih dnevih zjutra v kapelici v Kamniški Bistrici. — Izletniki ki odhajajo ob nedeljah in praznikih s prvin kamniškim vlakom iz Ljubljane, prisostvuje]'' lahko pri svojem prihodu v Kamnik sv. maš v tamošnji frančiškanski cerkvi, ki pričnf točno ob 7. Za izletnike, ki odhajajo z gorenj skim vlakom ob 4.40, je sv. maša v stolnic ob 4.; za one, ki gredo ob 5.20 v Kamnik, pi ob pol 5. v stolnici in pri frančiškanih v Ljub ljani. Poizvedovanja. Našla se je v Šolskem drevoredu srednji vsota denarja. Dobi se pri Fr. Muc, Emonski cesta 10, I. nad. desno. Izgubila je uboga vajenka 40 cm črnegi krepa od Ahacljeve ceste po Sv. Petra cest čez jubilejni most do Mestnega trga. Poštei najditelj se prosi, da odda izgubljeno v naš< upravo. Našla se je ročna ženska torbica na JtiSf nem kolodvoru v soboto. Obrniti se je na Ša lehar Kati, Zelena jama 130. Ljubljenec strojepiscev edinole »Sto* wer«. Zastop Ljubljana, Šelenb. ul. 6-1. Narodno gledišče. Slovenski skladatelj Anton Foerster je izročil upravi Narodnega gledališča v Ljubljani orkestralno partituro svoje opere v petih dejanjih >Dom in rod :. Libreto sta po Cimper-manovi prestavi francoske igre Materin blagoslov« spisala dr. Fran Goestl iu dr. Fran Mohorič. fiijmiisva irclo in Mmm imiinlati jjujiujvsu puiu iii gumiju m |iuu|iiiiit so spoc^riili! KKtJS J Vseh vrst vino J ! žganje [ | špirit j | sirovi gorljivi | I Iz AHKOVE tovarne | | raflnlranl 96.7 najfinejši, brez vonja, | | vedno v skladišču po najnižjih cenah, g Vamii VINEA [ Generalno zastopstvo d. z o. LJublJana-Rudnlk Telefon 548. V svrho ženitve želi znanja mlad, priden obrtnik z gospodično, ki ima lasten dom ali premoženje za ustanovitev dobrega obrta. - Ponudbe se prosijo pod: «LEPA ' BODOČNOST« na upravo »Slovenca«. 4798 Otroka oddam za svojega (FANTEK, STAR 1 LETO) dobrim ljudem). — Naslov se poizve v upravništvu »Slovenca« pod štev. 4812. Rnrlitpl ii • Za svo>eža 27 letnega nUUBlGIJI . brata, čednega fanta, z lastno trgovino v Ljubljani (predmestje), IŠČEM NEVESTO od 20-27 let, ki bi imela veselje do trgovine in vsaj 500.000 kron dote, koja jc potrebna za že kupljeno hišo in razširjenje trgovine. Stroga tajnost zajamčena. - Samo resne ponudbe z natančnim naslovom se prosi pod: »Sreča in zadovoljnost« na upravništvo »Slovenca«. 4770 I I I I I I I | | Cognac medicina! .A««..—... Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka In etra. \ I I I I I 1 I I I I Kot družahnica bi pristopila k trgovini z mešanim blagom, z 20—30 tisoč Din (tudi na deželi). Kot šivilja bi tudi lahko izdelovala različne predmete za trgovino, Cenj. ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod: «Družabnica 4799«. Clii7kinin pridno in p°šten°. za OSULKIliJU vsa hišna dela, takoj SPREJMEM. - Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 4793. Mlad trg. pomočnik vešč v trgovini mešanega blaga, zmožen tudi vodstva trgovine, si želi premeniti službo, — Naslov pove upravništvo lista »Slovenec« pod štev. 4800. ŠPORTNE in ORLOVSKE ČEPICE iz suknja in usnja, šivane klobuke ter hišne ČEVLJE izdeluje ALBIN JAZBEC, KRANJ. — Paviljon «L«, štev. 464 na Ljubljanskem Velikem sejmu. 4786 STARINSKE narodne A VBE NAPRODAJ pri modistinji ANA EBERLE, Šelenburgova ulica l, Ljubljana. , 4795 Naprodaj ]e radi odpotovanja MOŠKA OBLEKA, posteljne odeje (garnitura) in drugo po nizki ceni. Ogleda se od 12—V? 2 ter od 6—8 do ponedeljka na Domobranski cesti 7, I. nadstropje, levo. 4802 PRODAM sako s telovnikom modre barve, dobro ohranjen, za sreHnjo postavo. Naslov pri upravi pod št. 4797, gospodinjo inteligentno, zanesljivo moč, dobro kuharico, SPREJMEM k družini 4 oseb v Celju. Dobr-- plača. Ponudbe pod «STALNO 4782« na upravništvo lista. I xjaška pomočnika boljše, stalno delo SPREJ-la in stanovanje v hiši. Ivan )j. mojster, Dob p. Domžalah. Urarski vajenec IŠČE mesta z vso oskrbo, izven Ljubljane. Plačilo po dogovoru. - Cenjene ponudbe na naslov: MARIJA POVŠIČ, Pred Škofijo št. 9, Ljubljana. 4737 Crkoslikarja sprejmem takoj v trajno delo in z dobro plačo. Tone Malgaj, Kolodvorska 6. in za vsako delo, sprejmemo za takojšnji nastop. — Vprašati: Dutiajska cesta štev. 36, LEVO. 4755 Kupim železno posteljo (zložljivo). Naslov pove uprava pod št. 4806 Ugodna prilika. derna SPALNA SOBA s psiho kredenco, otomano in razne druge stvari. - Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 4809. Javna dražba Se vrši dne 15. avgusta na GLINCAH štev. 28, gostilna «Amerika«. Naprodaj bodo različne stvari: Gostilniška oprava in vinska posoda ter drugi predmeti. Prazne sobe S, v podnajem zakonska dvojica z osemletno hčerko proti visoki najemnini. . Naslov naj se sporoči na upravo •Slovenca« pod: «Visoka nagrada 4808«, NAPRODAJ poceni skoro nov, velik CtodiiniSf — Naslov pove uprav-AICwtPSII\. ništvo lista »Slovenec« pod številko 4794. Lep kučirni voz (KOČIJA) jako poceni NAPRODAJ pri Ivanu TUŠEK, Škofja Loka. 4783 Vsakdo, kiSores damsko aii moško obleko, tudi po meri, naj ne zamudi prilike oglasiti se v ŽldOKSki Ulic! ŠtBV- 5. Brata Brunskole Ljubljana. Vila na Bledu s 5 sobami itd., s popolno opravo in čolnom, NAPRODAJ. — Več povedo v Ljubljani, Aškerčeva cesta 15, dohod iz podaljšane Bleivveisove ceste. 4796 Iščem kovačnico V NAJEM na kakem prometnem kraju, kjer bi bilo dela vsaj za 3 delavce. — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo tega lista pod: »KOVAČNICA 4763«. Zamenjam stanovanje 2 sobi, kuhinja in pritiklinc z elektr. napeljavo na periferiji za stanovanje v mestu. Ponudbe pod »ZAMENJAVA« na upravo lista. 4740 Banatsko pšenico ia. razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri «Balkanu«, i m m m m m m m m m m Za bližajoči se KATOLIŠKI SHOD :-: priporočam v nakup :-: orlovske potrebščine KLOBUKE, SLAMNIKE, ČEPICE in SRA1CE ter drugo modno BLAGO po zmerni ceni. - IVAN KUNOVAR, LJUBLJANA, Stari trg 10. G0SP0SVETSKA C. 2. - LJUBLJANA ŠivalHiI stroji 10 letno garancijo lzborna koaštrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Ooslo jo ravnokar večje število strojev, za vsnko obrt. Vei-enje poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler. Ceniki zastonj in Iran. ko. Kolesa iz ^ prvih tovaren DGrkopp,Styria,Waf-fenrad in moto reto na prvo kolo. Banatsko moko ia. na vreče in vagone razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri »Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah. 3696 Trboveljski premog n DRVA ima stalno v zalogi v vsaki nno?ini DRUŽBA «ILIRIJA«, Ljubljana, kralja Petra trg 8. Telefon št. 230. VEČJA, SKORO NOVA omara za led naprodaj za nizko ceno. — Vprašali: Dunajska cesla štev. 36, levo. 4778 najceneje in z dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev ZvsiMarna in livarna Št. Vid nad Ljubljano. III AUTO III BENCIN OL)E MAST PNEUMATIKA VSA POPRAVILA IN VOŽNJE JUGO-AUTO a. z o. z. v Ljubljani. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi PETER KOBAL, Kranj - Slovenija, tvornica vseh vrst blazin iz žime in morske trave, žimnic na peresih. Specijalna tvrdka za izdelovanje garnitur za kjube. Najnižje cene I — Najsolidnejši izdelkil Zahtevajte oferte in cenikel 4621 Naprodaj jellšA z velikim sad. vrtom in proslim stanovanjem pri Sv. Duhu št. 53 pri škofji Loki. Prostovoljna javna dražba bo v nedeljo 19. avgusta t. 1., ob 3. uri popoldne na licu mesta. 4750 BREZOV LES Kupuje Ivan Seunig ml. tovarna lesenIH žebljev Tacen pod Šmarno noro. ■ lUlUUDHIIIIMIIIIIIIIIIIIIII L. Mlkuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov In solnčnlkov In sprehajalnih palic. Popravila talino ln solidno! Srman (Erl^ar mizarstvo, ŠT. VID n. Ljubljano 4. Sprejemava vsa stavbna in pohištvena dela. Pohištvo lastnega izdelka stalno na zalogi. - Cene konkurenčne I - Postrežba točna. - Načrti in proračuni brezplačno. Se priporočava. 3295 VELIKA ZALOGA klobukov in slamnikov se dobi pri iovarnar v Slobu, pošla Domžale. Prevzemajo se ludi siari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVAČEVIC i TRŠAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica štev. 5, Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4. SradfegHO podleže ing. DukiC in dri LlulJijona, Bohoričeva ulica 24. mm, paiiiga&iE, steKies, ifiiark! n vb a g olazen moril poginiti, ako porabljate moja najbolje pruinkušuna in »plošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim m hišnim mišim Din 7-50 '.a podaane Dm7 50, za ščurke Din 10. za ateuloe Din 7-50 uničevalec moljev Din6'— proti mrftoaora Din 7*50, maBilo proti ušom pri ljudoh Din 4 — i n živini Din 4-—; za ufii t oblaki in perilu Din 7-50; proti mrčesu ua sadjuln zolenjartl proti mravljam Din 7-50. Pošilja po povzetju Zavod ta eksport .ARTES" kem. laboratorij M. Jiinker, Pelriujsia nI. 3. Zagreb 39. Tr vovoem pri vefijeja popnst odjemu. Cele opreme ZA NEVESTE in obšivanje (entlanje) izdeluje točno in solidno novo otvorjena izdelovalnica perila P. JANČIGAJ, Re-sljeva cesta št. 29, I. nadstr., levo. Sode za vino, mošt itd. razprodajam, dokler traja zaloga. — J. AUGUSTIN, Ljubljana, SP. ŠIŠKA, Sv. Jerneja cesta 231. 4243 so najboljši Maršnerovi šumeči limonadni BOMBONI. Dobijo se povsod, na debelo pa pri tvrdki JOS. VITEK, Ljubljana, Krekov trg št. 8 (zraven Mestn. doma], Posojilo 500.000 Din, ozir. manj, za krafko dobo, visoke obresti, na sigurno intabulacijo ter proti posebni bonifikaciji IŠČEMO. - Pojasnila daje notar dr. Jos. BARLE, Maribor, Aleksandrova cesta 14. 4753 Iriple Sec LIquers. g Proda se: Puch-motor 21/s H. P. in pomožni motorji H. P. po nizki ceni. JANČIČ, LJUBLJANA. znamke Co-ckerell % AVTO FLOR-4434 Arhitekt in mestni stavbenik Viljem TREO Ljubljana, Gosposvefska cesta 10. Telef. inter. št. 103. Ustanov, leta 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrsi ier izvršuje načrle in proračune. RADI SELITVE PRODAM: deske hLaVZTdc's- opravo za prodajalno 'S: Mala enodružinska hiša 20 minut oddaljena od Ljubljane, je naprodaj. - Več pove Mar. KOGOVŠEK, gostilna »pri Kovaču«, Dravlje. 476/ OVES ~ KORUZO la- na VREČE in VAGONE razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta št. 33 pri «Balkanu« po najnižjih' dnevnih cenah. 3697 Prostov, DRAŽBA raznih rcircmirnin 100 hl vinske, posode, |JB Cillllrlilll voza, komatov, kotla (brzoparilnik), omare, več miz, stolov, klopi, vrtne svetilke, gostilniških prtov, železne peči in raznih drugih predmetov se vrši na Glincah 213 na dvorišču v nedeljo 12. in v ponedeljek 13. avg. ob 4. uri popoldne. VIHA DR. PEČN1K Rogaška Slatina. Zdravniška penzija, oddihališče, sanatori). Za notranje bolezni, za oslabele, za katarje pljučnih vršičkov. Obilna izvrstna hrana. Krasna južna lega. — Prospekti! V božjo voljo vdani sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno novico, da je gospa Ložar roj. Breznik žena posestnika, mlinarja in Žagarja v Ihanu, št. 49, danes, dne 10. avgusta, ob 3. uri popoldne po dolgi bolezni, večkrat previdena s sv, zakramenti, v 37. letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 12. avgusta, ob 4. uri popoldne v Ihanu. Rajnico priporočamo v molitev in blag spomin, IHAN, dne 10. avgusta 1923. FRANC LOŽAR, posestnik, mlinar in Žagar, mož. — FRANC in MARIJA LOŽAR, otroka. — TEREZIJA BREZNIK, mati. — DR, ANTON in IGNAC BREZNIK, brata, — ANA RODE in FRANCA RODE, sestri. kaleri se razume na racionalno vodstvo gospodarsiva in je že vodil manjša gospodarstva, eventualno gojenec kmetijske šole, ki pozna razmere na Štajerskem, DOBI MESTO na GRAŠČINI pri CELJU (okoli 80 -100 oralov). — Stanovanje in deputal v naravi po dogovoru. — Ponudbe z naznanilom plače in dosedanjega službovanja je poslati pod br. »ZA - 366« na PUBLIC1TAS d. d. oglasni zavod, ZAGREB, Gunduličeva ulica 11. 4808 Podružnice: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjjgradec Slovenska Btsirka Šelenburgova ulica štev. 1 (prej SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) (Kapital ln rezerve Din 17,500.000-—) izvršuje vse bančne posle najtočneje in najknlantneje Brzojavke: trgovska. Telefoni: 139, 14©, 458. Ekspoziture: Konjice Meia-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski Mile!) SLOVENEC, dne 11. avgusta 1923. _ mMMMfttffe iUtmt IIMUtift MMMMtM^&l&MM^ ¥sen wsi Movlnskih naroČil za Daftreno MotBarslf©, Kleparsko v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. IS pianine, harmonija, (tudi igrane) na obroke in posodo. — Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb, instrumentov, strun in muzikalij na debelo in drobno. _ Naznanjamo uljudno, da smo preselili svojo trgovino z železnino od Cankarjevega nabrežja štev. 1 v svojo lastno hišo v Predno naročite gornje predmete za svojo trgovino obrnite sa na THE NORTH BR3TISH RUBBER COMPANY LIMITED, EBINBURGH, Največja angleška tovarna gumijevih izdelkov. ZASTOPSTVO za SHS. ST. DESNICA. Zagreb, Gnnduiičeva ulica 22. I. Telefon 26 — 14 Brzojavi; Weba v prejšnji Jokal A. Schuster kjer bomo trgovino znatno razširili. Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem in pianinov najboljših tovarn Bosendorfer, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schweighofer, Stingl itd. — Tudi na obroke. Jerica Hubad, roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva u!. 5. mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova uSIsa št- 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. ——-ti.—-----Redna potniška vožnja ANT'WERPEN NEW-YORK s slovitimi belgijskimi parobrodi. „BELGENLANB" najnovejši, največji in najhitrejši p&robrod Red Star Unije. Največja udobnost, najmodernejša ureditev v kabinah tudi v tretjem razredu. — Izvršna brana. Vsa pojasnila dajo brezplačno zastopstva • RED STAR LINE: BEOGRA5J, K.*ira«3for