Poštnina plačana v gotovini. L«*© XfX., št 55 a Ljubljana, petek U. februarja 1938 Cena 2 Di a* w.jul» )iuia lifli iJtVd a»i«a d — lei«*iuc 51. iliiJi, iserntni »iucick ujunijana delen« C»urs«'V8 Ji S - lel leirtor U ^455 fotiiuznu-a Maritior* Grajsio trg ?. KooruziiK-a vJeije Kocenuva Oi St. Sl leietuo 3t iyo Kacum pri po£i 5ek zavodih: Ljub-i|an» U 11*42 Hraga čisic /b 180, * <€-r 41 »OfV 241 Nove smeri v Egiptu Kadar se naštevajo težave, ki iih ima Velika Britanija v sodobnosti, se imenuje med orvimi tudi stanje v arabskem svetu Vznemirjenje, ki je zajelo artbske dežele, je Rrizadejalo največ posla angleškim oblastem m jim nudi dovoli neprihk še dandanes Konfliktna sfera se ie koncentrirala zlasti v dveh področjih kier ie nemir zavzel največji obseg v Palestini in v Egiptu Od teh je v Palestini konflikt ostrejši in zato vznemirienje brez primere huiše Problem ie hkrati tudi boli kompliciran sai se v svojih širokih vezavah na židovski živeli nanaša vsaj posredno na ves civiliziram svet v katerem imajo židie svojo eospodarsko zlasti finančno pa zato tudi politično vlogo Toda drugo konfliktno središče to je Egipt se od-likuie po tem da predstavna največjo in najbolj ureieno tei pač najmočnejšo arabsKo deželo, od katere mnogi nacionalistični arabski taktorji pričakujejo in žanievajo da zavzamt vodilno vlogo v pukrttu modernega arabskega nacionalizma h'0 sporazumu, ki ga je sklenil Nahas paša i angleško vlado, se je zdelo, da ie spor v tem področju za dolgo dobo poravnan Vodja vaidistov je bil mnenja da se Egipt nasioni na Veliko Britanijo m da se s to naslonitvijo za trajno zavaiuje pred kakišnimikoli kom-pliKaciiami spričo taKega spoznanja je bil sporazum za britansko vlado razmeroma bolj ugoden nego se je moglo pričakovati poprej ob znani veliki radikalnosti vafdističnega gibanja. Toda nepričakovano se ie Nahas paša zaplete! v nove konflikte v povsem drugi smeri Spor z mladim kraljem Faru-korn ga je tako rekoč čez noč odstavil z v!ade Novi kabinet je sestavil Mah-mud paša s č.am maloštevilne opozicije, ki je dotlej parlamentarno m politično komaj prihajala v postev Nahas paša je s svojo stranko ki ie razpolagala z ogromno večino moral v opozicijo Znatno pozornost ie vzbudil ta preobrat še po drugi strani Ob konfliktu s kraljem Farukoiri ter Mahmud pašo se je pojavil razdor v vafdističnih vrstah Nekateri prav ugledni člani stranke pred i/sem iz intelektualnih krogov so nastopili zoper Maha? pašo in proti njemu oodprli novo vlado v parlamentarn h spopadih kai je vzbudilo ogromno pozornost Tako je d -bil Nahas paša opravka z opozicijo v lastnih vrstah in sicer s prav močno opozicijo ki je naraščala m ki so ji pristopili novi člani stranke in poslanci tako da se je končno jelo že postavliati vprašanje, kdo ima v zbornici še večino V to razburkano atmosfero je vlil novega razburjenja datum drugega februarja ko se je imel sestati odgodeni parlament Nahasovi vafdisti so se pri-pravliah da manifestiralo ob otvoritvi na oosehno demonstrativen način v adi da kljub odpadom k M2her paši vodji vafdistične opozicije razDolagajo z zanesljivo večino oa da imaio edino oni pravico do vod.-tva vladnih poslov Kasneje se ie doznalo da so pripravljali prav burne dosodke m da so nameravali nastopiti zelo ostro tako zoper vladi-novce kot zoper lastne odpadnike Ma-herjeve struje Toda vlada ie presekala ta voze! na radikalen način s tem da ie kratko malo obiavila dekret o razpustu parlamenta še preden se ie ta sestal Ker ie po ustavi razpust dovoljen in zoper vladni ukrep m pravnega ugovora so se vafdisti kliub prvotnemu upiranju vdali v novo situacijo Egiptovska javnost je ostala na ta način v negotovem o tem. koliko poslancev je deiansko odpadlo k skupini Maher paše Nemogoče je zato tudi dognati, kako globoko sega razdor v stranki, ki je do-sedai popolnoma obvladovala egiptovsko politično življenie Razmerje si bo razvidno šele iz novih volitev Še bolj kakor ves ta razvoj pa zanima inozemsko politično javnost vpraša-nie v koliko posesa kriza iz n^traniega v zunaniepolitično področje Opoziciia je svoi nastop zoper Nahas pa5o močno vezala z zunanjepolitičnimi očitki Nasprotniki ga naoadaio da se je preveč naslonil na angleško stran pa Ha se ie s tem pokazal nevrednega naslednika velikega Zapul paše Ti očitki izhaiaio iz računa da se more za egiptovsko stvar doseči dobiček na račun an^eškn-italiianskega n3snrotstva in da se mora pri *em egiptovska vlada pokazati bol'5 elastično ter np normah pri- hajajočih od rimske strani Tpžko jp cr°soditi koliko tp kamname 'zhaiain samo iz strankT-skih na.snrntij koliko pa so novi mnžie rps oripn+irani dru-ga^p kakor stari režim Vidi pa sp žp sedai da zahteva oonzinHska skunina bol' aktivno vlnc- r*i * ^ - p -1 nj;oo 1 p ^rM.r^cn^o. rr^prl —i'-> d ■ r»i' »^a v nillcl: manckpm -ni! rrir>7r\ sve+ii lfior 7<>h- tevaic politiko ki bi prevzela vodstvo islama namesto povsem laizirane Tur- Ncu prevrat o Rumuniji Nenaden padec Gogove vlade - Odgoditev že razpisanih volitev — Sprava med kraljem in kmečkim voditeljem Maniem — Režim nacionalne unije s predstavniki vseh večjih strank naj vlada nekaj časa brez parlamenta Bukarešta, 10. febr. p. Po vsem nepričakovano je v Rumuniji nastala kriza Go-govega režima. Povod za nenadni padec vlade je po zatrjevanju bukareških političnih krogov dal incident z ruskim poslanikom Butenkom, ki je pred dnevi skrivnostno izginil Vobče zatrjujejo da ie oil ta incident spreten manever neke strdjno desničarske organizacije v Rumuniji ki je hotela na ta način prisiliti rumunsko vlado. da bi krenila še bolj na desno in .--e povsem udinila skrajno desničarskim elementom. Res je incident povzročil, da so se odnošaji med Rumunijo in Rusijo hudo poostrili. Sovjetska vlada je ostro protestirala zaradi tega incidenta in pripisal odgovornost zani Gogov; vladi. O Butenku je bilo mogoče izvedeti le toliko da je očitno še zmerom n~kje v Rumuniji, v oblasti svojih ugrabiteljev, ni pa znano ali ga niso že ubili. Odstop vlade Kriza vlade je dozorela že danes dopoldne. ko se je sestala v'ada. da bi razpravljala o omenienem ruskem protestu. S seje vlade je ministrsk predsednik Goga v prvih popoldanskih urah odšel v avdienco h kralju in mu stavil na razpolago s/oj položaj. Vest o ostavki, ki je sicer ne potrjuje še nikak uradni komumke, ie izzvala v Bukarešti rilno vznemirjenje. Vojni min ster je izdal potrebne varnostne ukre- pe, da bi se preprečila morebitna reakcija elementov, ki bi hoteli dati izraza svojemu nezadovoljstvu zaradi nastale spremembe. Oddelki vojaštva so še pred večerom zasedli vsa javna poslopja v Bukarešti. AvsIIenes pri kralju Medtem je vladar ob 16.30 pričel s kon-sultacijami najuglednejš:'h polit čnih prvakov. Po vrsti so bili spre-leti v avdience bivši ministrski predsedniki Nikola Jor-ga, Vajda Voevod. Mironescu dr. Ange^-scu, Averescu, Tatarescu in kontno Julij Maniu poleg n^ih pa še drugi vplivni politiki. 2e te konmltacije so podaie dokaz, da je Goga dejansko podal ostavko svoje vlade. KsfaSj in Maniu Avdienca predsednika narocine kmečke stranke Mania je trajala skoro tričetrt ure. Vladar je Mania sprejel zelo prisrčno. ?e tri n pol le*a se nista videla na št ri oči. zato se ta Maniev sprejem pri vladarju komentira izredno optimistično in vobče zatrjujejo, da je bila dosežena popolna snrava med kršeni in voditeljem kmečke strank". Maniu je po svoji avd;enci novinarjem izjav'1, da bodo volitve do na-ria^n^oa odgo^ene :n di tudi še ni do'o-čen niih novi r~k Nsnu^oni je nato sklical glavni Izvršni odbor stranke in mu poročal o svojem razstevoru z vladarjem. ArhierefsM sabor |e uMsslS sslcrepe, proti poslancem, &i ss gSessvaSi za konkerdat Beograd, 10. februarja, p. Arhirrejski sabor pravoslavne cerkve je danes zope. zasedal ves dan. Vrnil se je nazaj na drugo točko dnevnega reda svojega sedanjega zasedanja, namreč na dogodke v zvezi s konkordatom in borbo proti njemu. Dva člana sabora, ki sta imela nalogo, da ves kompleks vprašanj temeljito proučita, eta danes predložila svoje poiočilo. Razprava o poročilu se je nadaljevala Š2 tu .a dopoldne, popoldne in zvečer. Seja je biia zaključena šele okrog 21. ure, nakar je bil objavljen naslednji službeni komun ke: »Sveti arh'ere,"ski sabor je na svojih sejah v februarju L938 t. 1. proučil vprašanje o resnih dogodkih pred saborno cerkvijo v Beogradu dne 19. julija 1937. kakor tudi vprašanje o sankcijah, Id so bile odrejene s saborskim odlokom proti onim narodn m pos-ancem, ki so glasovali za načrt o konkordatu med našo državo in Vatikanom. Ugotovil je, da je g. ministrski predsedn ik dne 6. novembra 1937 na zahtevo svetega arhiere skega sabnra pa zadoščenju izrazil v imenu kraljevske vlade svetemu arhierejskemu saboru globoka obžalovanje dogodkov z dne 19. julija l. 1. in obenem ob'jubil, da bo'o kaznovani v smislu zakonov vsi oni državn! uradniki, o katerih se dežene, da so bili kakorkoli odgovorni za te dogodke. Sveti arhierejski sabor je nat-alje ugotovil, da ga je g. predsednik kraljevske vlade s svojim pismom dne 1. februar "a t. 1. obvestil, da so bili nekateri odgovom državni funkcionarji odstran "eni s svojih dosedanjih mest z namenom, da bi se obnovili dobri odnoša?i med državo In srbsko pravoslavno cerkvijo. Na svo.iih se.;ah je sveti arh ere:ski sabor proučil tudi druge dogrrTke, ki so se zvrstili v okviru borbe proti konkor:!atu. Ugotovil je, da je bilo mnogo vernih sinov in hčera srbske pravos*avne cerkve zaradi svoje udanosti do cerkve brez lastne krivde ze?o prizadetih 'n da jih fe treba zaščititi. Zaradi tega je 3. februar'a sprejel sklep, v katerem je upoš*eval izjavo kraljevske vlade o obžalovan;u dogodkov z dne 19. julija I. 1. fn zahteval da se kaz- čije Dejstvo pa je. da je prav Nahas paša kot naslednik Zaglul paše zbral okrog sebe arabski muslimanski svet in ga organiziral v vafdistični stranki na osnovi islamske skupnosti ter odpora zoper tujo prevlado Zato ostane odprto vprašanje komu se bo v volilnem boju oosrečilp pokazati volilcem večjo nacionalno zaslužnost. Vse kaže da je mladi kralj Faruk zelo popularen v Egiptu Nahas paša je skušal porabiti njegovo mladost za to. da bi izvedel do kraja parlamentarni demokratični sistem kar je v prvi vrsti dovedlo do konflikta Na katero stran se bodo v tej dilemi obrnili volilci? V okolici sedanjega vladnega tabora so se pojavile težnje, ki pričajo da so se tudi v Egiptu pokazale simpatije za avtoritarni režim Vsa ta obilica problemov, zunanjih in notr^n^ih se cnefp n\r-ron tt^-v0!-še?a noMti^riBoa okrof v Fri^tu Vo'il-na kon-m^ni? ^ seda-* ia bn nri- nesla šelp nolaar.ma r^isfenje ki br Evropo zanimalo posebno po svniih mednarodnopolitičnih učinkih. nujejo vse odgovorne osebe za ta in vse pozneje nas^a e dogo;'ke. Obenem je z \hte-vaJ, da se ustav"fo v a kazenska postopanja, uvedena v zvezi z borbo proti kon-keruatu, da se v eni nedolžno prizadetim in oškodovanim da ma erialna odškodn na in da se stvarno respektira svoboda bogoslužja. Predsednik kraljevske vlade je v svojem odgovoru z dne 3. februarja izjavil, da sprejema vse zahteve svetega arhiere.skega sabora. Opozoril je, da je oilgovorno .t višj.li funkcionarjev liolo ena, urejena in omejena po državni ustavi, pa da bi bilo odgovornost v vsej tej stvari treba razš -riti tudi na duhovne osebe, kolikor bi se dokazalo, da so prekoračile svoj cerkveni delokrog v torbi proti konkordatu. Obenem je zagotovil, da bo kraljevska viada poskrbela za materialno od^kndnino vsem prizadetim v mejah zakona in v okviru finančnih možnost. Sveti arhiere ski sabor je na svoji seji dne 8. februarja r,prejel na znanje ta odgovor predse/nika kraljevske vtade s pripombo, da so glede odgovornosti duhovnih oseb pristojna cerkvena sodiš"a v smislu ustave srbske pravoslavne cerkve Kar se tiče ugotovitve odgovornosti državnih funkcionarjev, prepušča krai;evsk vladi, da por^opa po svoji uvidevnosti in po razumevanju potrebe pravilnega obnove dobrih očnoša ev med cerkvijo in državo. Glede vprašanja materialnih odškodnin oškodovancem, ki so bil- prizadeti zaradi borbe proti konkordatu, je svet arh'erei-ski sabor na tei svoM seji ponovno izrazi] svoie pričakovanje, da bo kraljevska vlada df«la primerne odškodnine vsem prizadetim in da bo n«š!a za to ne le zakonske ne«?o tudi fn^nč^e možnosti. Na podlagi svo ega prejšnjega sk'epa, v katerem je ugotovil, da so podani dokazi n zadostno jamstvo, da ta in tak konkordat med kral*ev'm Jugoslavijo in Vatikanom ne bo več predložen narodnemu predstavništvu, je sveti arhierejs"avi, čim kralievska vlada sporoči, da ie izpol-n'la svoio ob' ;ubo pa kateri se ukinejo vsa kazenska postopanja proti onim, k» so se bori'i proti konkordatn. Ker je kraUevr.ka vlada še pred spreiemom tera sklepa stvarno že izposlcvala kraljevski ukaz z dne 8. februaria. s katerim je bila odrejena zahtevana amnest ja in so se ustavila vsa v poštev prhaja.ioča kazenska postopanja, je sveti arhierejski sabor na svoji seji dne 9. t. m., ko je bil ta kraljevi ukaz prečitnn o^re^il arhiere'em, da Izvršilo spre sklep o ukinitvi sankcij. Podrobnejše por^č lo fn sklepi o teh vprašan iih bodo obiavljeni v službenem »Glasniku svete srbske pravoslavne patriarhi je«. * Kakor je bilo mogoče izvedeti, bo arhierejski sabor na svoji jutrišnji seji pričel razpravljati o tretji točki dnevnega reda svojega zasedanja, ki se nanaša na volitev kandidatov za novega patriarha. Žsl^^*^* nesreča na PjSšs&eia fVaiisk. 10 febr AA Na progi Bydyo?zei Gdynia sla trčila dva tovorna vlaka. 28 vagonov je popolnoma uničenih. 6 jih je zgorelo. Dva uslužbenca sta ranjena. Ker se je vladar zavzel za sestavo vsena-rodne vlade, je vodstvo sklenilo, da bo stranka tako vlado podpirala. Ugibanja o novi vladi Medtem so se v političnih krogih raz-š rile vesti, da bo sestavljena nova vlada pod vodstvom patriarha rumunske pravoslavne cerkve dr. Mirona Cristea. ali bivšega ministrskega predsednika Georgija Mironesca, ki naj bi v novi vladi prevzel tudi zunanji resor. V tej novi vladi naj bi b vši ministrski predsednik Tatarescu. ki je svoj čas podpisal znani pogodbi s češkoslovaško in Francijo o oboroževanju, ponovno prevzel reeor za narodno obrambo. V vladi naj bi se zbraM tudi vsi bivši predsedniki vlade kot ministri brez portfelja. Vlada naj bi se imenovala vlada narodne un je. Proti večeru so postale te govorice že vse bolj konkretne. Vladar je o pril'ki konsultacijskih avdienc rumunskim političnim pr'a-.om obrazložil svoje načrte. Kralieva formula za rešitev krize do1 "a ukinitev ustave za dobo dveh let V nacionalne unije i-jj v tem času upravija državo brez parlamenta Razpustile naj bi se vse pol'Učne stranke. b;vši ministrski predsedniki pa naj bi v tei vladi jamčili za kontinuiteto v rumun~ki notranji politiki in omogo^Pi po orešku te dobe obnovo demokratskega parlamentarnega sistema v državi. Izhaja tfsaK dan razeD ponedeljka fcaroCnina £ria£a nieseCno Din 25.—. in«)zemsi vc L>m IU.—. UrertniSi vo: Ljubljana Knarijeva ulica 5. teieton 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor. Grajski trg št 7. teieton St 2440, Celje, Strossma.verieva ulica štev. L, teieton št 65 Rokopisi se ne vraCajo Kronski svet Maniu in šef liberalne stranke Bratianu sta odklonila razpust političnih strank. Zato se je vladar odločil da skliče kronski svet Politikom, s katerimi se ^e razgovar-jal tekom popoldneva, je dal nekaj ur časa za premislek. Kronski svet, v katerem so poleg drugih tudi vsi bivši min strski predsedniki, se je dejansko sestal nocoj ob 22. uri na dvoru. Na seji sveta ao rumunski politični prvaki, ki so se medtem o stališčih posameznih strank podobno kakor Man u že sporazumeli z izvršnimi odbori, obrazložili ta svoja staVšča Določeni so bili tudi pogoji pod katerimi naj bi se sestavila od vladarja zahtevana vlada nacionalne unije. Politični prvaki so se zed nili predvsem za to da se volitve dejansko odgode za nedoločen čas, tako da bo nova vlada lahko nevtraPzirala ukrepe, ki jih je izdal v svrho volitev dore lanji režim. Vsekakor pa naj bi nova vlada dobila tudi mandat za razpis pariarrrentarnih volitev. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, bodo že v na-'bližj h dneh odstavljeni vsi sedanji pokrai:nski prefekti in izvršene še druge personalne spremembe v državni upravi. Zadzsfe verzije Sodeč po sklepih ki so jih na svojih večernih sejah sprejeli glavni odbori posameznih strank, bo sestavljena vlada nacionalne unije tako. da bodo posamezne resore prevzeli strokovnjaki, poleg tega pa bodo v vladi sode"ovali bivši ministrski predsedniki kot ministri brez portfelja. Kot poslednja kombinacija se je nocoj ob kasni uri navaia^ v debro poučenih pol tičnih krogih naslednja t1'sta nove vlade: Mironescu ministrski predsednik in zunanji minister, Tatarescu vojni minister, Cancikov finančni minister, Junian pravosodni m'n;ster, predsednik kasacijskega sodišča Lupu minister za notranje zadeve. Vendar pa se je dopuščala tudi možnost, da prevzame predsedstvo vla^e patriarh Miron. ed Londonom m Italija že umika svoje prostovoljce iz Španije London, 10. febr. o. V angleških krogih so se razširile vesti, da je Italija v zadnjem času že zmanjšala število svojih prostovoljcev v Španiji Dan za dnem se italijanski prostovoljci polagoma umikajo, tako da bo mednarodni kontrolni odbor bržkone že lahko ugotovil da se je um k italijanskih prostovoljcev izvršil še pred njegovo intervencijo Ta okoliščina je izzvala v političnih krogih vsekaltor dobro razpoloženje in se je v Angliji pojavi precejšen optim zem glede nadalinj h pogajanj za ureditev ita'ijan=ko-anei<"ških odnošajev na Sredozemskem morju. V zvezi s tem poročajo današnji listi, da pripravlja zunanji ministei Eden pravo presenečenje v tej smeri. V Foreign officeu so pripravili načrt po katerem naj bi se sklepi nevtralnostnega odbora izvedli na docela novi osnovi Kakor znano so v Londonu in Parizu pred meseci zahtevali. da bi se moralo umakniti vsaj 75 odstotkov vseh tujih prostovoljcev iz Španije preden bi se obema španskima taboroma priznale vojne pravice po Edenovem načrtu pa se pogajanja ne bi omejila le na španski problem, nego bi zajela ves kompleks vprašanj ki so nastala v odno-šajih med Italijo in Anglijo Svoj načrt je Eden baje že predložil italijanski vladi po poslaniku Grandiiu kateremu ga je izročil v obliki spomenice. Kakor poroča »Daily Express«. vsebuje angleška spomenica glede na špansko vprašanje naslednja določila o organizaciji in stroških za umik prostovoljcev in mednarodni kontrolni odbor- Umik določenih vrst prostovoljcev iz Španije, tako naj bi se predvsem umaknili letalci, vodstvo, ki je dodeljeno strom^am. tn drugi specializirani prostovoljci, število-prostovoljcev, ki naj bi se umaknili iz Španije, je sploh postranska stvar. List meni. da bo angleški načrt posebno glede šnanskeea vnrašan^a v Italiji načelno sorejet Musso,:ni je posta) boli popustljiv v španski zadev' baje zakadi teea, ker ie nova repubUkanska vlada izločila komuniste iz oblasti. >Daily Herald« pripominja, da je najnovejši Edenov načrt odličen prav zaradi tega, ker ne določa nikakih podrobnosti o številu prostovoljcev, ki naj bi se umaknili iz Španije, nego le umik kvaPt.ativno najbolj uspešnih borcev, že g'ede na to le pričakovati, da Edenovi načrti v Italiji in v Nemčiji ne bodo naleteli na nikake večje težave. Grandi pri E&emi London, 10. febr. br. Italijanski poslanik grof Grandi je dopoldne obiskal zunanjega min stra -Edena v zunanjem m nistr-stvu ter je imel z njim dolg razgovor. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, sta razpravljala o španskem problemu in o vseh sporn;h vprašanjih, ki naj bodo predmet skorajšnjih pogajanj med R''mom in Londonom za ureditev medsebonih odncšaiev. Ciano psjde v London Rim. 10 febr. g Senzacija današnjega dne je napoved, da se pričakuje neposreden stik odgovornih činiteljev italijanske in angleške zunanje politike. Politični krogi obeh prestolnic žele. da se končno in sicer v pospešenem tempu zboljšajo odnošaji med obema državama. Čeprav kažejo v Rimu glede na celotni evropski položaj največjo rezerviranost, priznavajo, da sta potovanje zunanjega ministra grofa Cia:;a v London oziroma obisk sira Roberta Vansittarta v Rimu mogoča. Angleško-nemško zbliževanje London, 10. febr. o. Tukajšnji informirani krogi zatrjujejo, da bo prišel noivi nemški zunanji minister Riibfcentrcm 28. t. m. na obisk v Londoa. Ob tej priliki bo kot dosedanji nem'ki poslank v Looio-nu sprejet tudi pri kralju v poeiovrni av-dienci. Obenem bo imel kot nemški zunanji minister pomembne razgovore z Ecie-nom o nadaljnjem razvoju nemško-angle-ških odnošajev. Milijon žrtev med Kitajci 350.0C0 žensk in otrok pobitih, nad 30 milijonov Kitajcev brez strehe Pariz, 10 febr. o. Zveza prijateljev kitajskega naroda ie objavila komun ke, v katerem ugotavlja, da je bilo na Kitajskem v zadnjih 7 mesecih ubitih mil!jon ljudi. Japonska letala so s svo-Lmi bombnimi napadi ub la 350.0C0 žensk, otrok in neborcev sploh. Nad milijon ljudi je bi'o ranjenih. 30 milijonov Kitajcev je brez strehe in kruha Na Kitajskem je zavladal strašna beda. Zveza je za 12. t. m sklicala v London zastopnike vseh orga-n zacij prijateljev kitajskega naroda ter raznih mednarodnih humanitarnih ustanov na konferenco, na kateri naj bi se pripravil podroben načrt za podporno akcijo. Tokio, 10. febr. o. Listi poročajo na osnovi podatkov japonskega ministrstva za vojno letalstvo, da so japonski h;droavioni od pričetka vo»nih operacij na Kita'se-ta na globo 2.000 Din. v primeru neizterljivosti pa na 20 dni zapora z utemeljitvijo da je zakrivil prestopek po §§ 12 in 16 zakona o društvih, shodih in posvetih, ker jc dne 8 10 1935 v Mariboru izročil za odvetnika dr. Lipolda in razne zaupnike 48 izvodov zaunne okrožnice z napiM)m »Dragi prijatelj«. Policija je smatrala, da je dr Ra-7>e na ta način poskušal »oživotvoriti izven okvira kake pravno obstoječe politične stranke ali političnega društva pokret med narodom za ustvarjanje nerazpoloženja in za okrepitev onoziciie proti obstoječi vladi.« s propagando idej. oziroma programa poborstke akcije, pa da ie »osnoval politično združbo brez dovoljenja oblasti za njen obstanek in delovanje.« Zoper to razsodbo se je g. dr Ranč pritožil na bansiko unravo, ki ie pritožbo seveda zavrnila Sledila ie tožba na upravno sodiš"e v Celju, ki je tožbo pravtako zavrnilo Končno je dr Ranč po svotem zastopniku odvetniku dr. Marjanu Zajcu vložil pritožbo na Državni svet, najviš;e upravno sodile v državi. Te dni je bila dr. Ra-petu dostavljena sodba Državnega sveta, k' je pritožbi v celoti u3od<> ter razve!javil obsodbo banske uprave in s tem seveda tudi predstojništva mestne policije v Mariboru. V razlogih tzvaja Državni svet med drugim: Upravna oblast 1. stopnje, predstojništvo mestne policije, ni v dokaz osnovanosti svoje razsodbe glede očitanega kaznivega dela dalo nobene utemeljitve razen trditve, da so za razsodbo odloči'ne činjenice dokazane z lastnim priznanjem osumljenega, po izjavah v razsodbi neimenovanih prič ter po službenem opažanju, zopet ne navajajoč. s katerim in kakšnim službenim Opažanjem. Rešitev banske uprave je v ce-foti osvojila takšno pomanjkljivo obrazložitev razsodbe I. stopnje, pri čemer se sploh ni ozirala na zagovor osumljenega, ki ga je podal v teku postopka na I. stopnji ter v pritožb: na bansko upravo. Tudi upravno sodišče se je postavilo na stališče, da je inkriminirano deio dr Rapeta kaznivo češ, da dotiena okrožnica poziva na ustanovitev novega političnega društva, to je na ustanovitev nacionalne fronte na temelju pohorske in hvarsike resolucije. Ta pokret da je sicer soroden, ne pa istoveten z oblastveno dovoljeno Jugosloven-sko nacionalno stranko, ker bi v nasprotnem slučaju nacionalne fronte ne bilo treba šele ustanavljati Ta okolnost da je istočasno tud' dokaz, da je akc;ja dr Rapeta bila izvajana izven okvira TNS To da izhaja dalje iz trditve v okrožnici, da se akciji za ustanovitev nacionalne fronte pridružujejo tudi ljudje izven dosedanjih strank ter da bo šele bodočnost pokazala, v koliko bo JNS orod je za izvajan ie programa iz pohorske in livarske resolucije. Državni svet zavrača tako ocenjevanje pohorske in hvarske resolucije Obe resoluciji so sklenili vodilni člani JNS kar je v vsem postopku nesporno; oni postavljajo. kakor se jasno vidi iz vsebine, glavne smernice svoji akciji z ozirom na novo politično situacijo v držav ter g'ede te akcije izjavljajo, da jo je treba izvajati »z vso silo« Dalje poudarjajo, da je za njihovo številčno jačanje potrebna propaganda za enotno jugosloven&ko fronto v cilju, da pridejo do izraza »načela in politika, katere mi zastopamo« Državni svet smatra, da je na osnovi takšne interpretacije pohorske in hvarske resolucije izdana tudi inkriminirana okrožnica, iz česar sledi, da se je tudi akcija dr. Rapeta gibala idejno v okviru JNS Nesporno je dalje, da so ustvaritelji pohorske in hvarske resolucije člani od državne oblasti odobrene Jugo-sloven&ke nacionalne stranke, kakor tudi, da je inkriminirana okrožnica biia f>os!ana zaupnim članom te stranke v dravski banovini. V okrožnici se razen tega še posebej opozarja na organizacije JNS. preko katerih naj se razviie akcija v smislu idej. iz-nešenih v pohorski in hvarski resoluciji. Prav tako je nevzdržno stališče upravnega sodišča, da tajni način razširjanja okrožnice dokazuje, da so si poborniki nacionalne fronte bili svesti, da gre za po zakonu prepovedano in kaznivo delovanje. Po mnenju Državnega sveta je čisto osebna zadeva po-kretnikov nezabranjene akcije, kako jo hočejo najuspešneje izvesti Ne more biti torej govora o ustanavljanju novega političnega gibanja, temveč gre le za akcijo ▼ okviru priznane in obstoječe JNS Ta rešitev Državnega sveta je dokončna. z Irsko Belfast. 10 febr AA. V Beifastu in okolici so se volilci izrekli proti zedinjenju Ulstra z Irsko Končni izid volitev še ni znan. vendar pa je že sedaj jasno, da se je l-ister izrekel proti združitvi z Irsko. Ves dan je bilo povsod mirno. Policija je le red-Ko morala posredovati. Belfast, 10. febr. AA. Dosedanji volilni rezultati na severnem Irskem kažejo, da se je unionistična stranka zagotovila večino v parlamentu, ker je dobila že 28 mandatov. Eeševanje Papanina in tovarišev Moskva, io. febr. AA. Papaninova skupina Je snoči ob 18. sporočila: Nahajamo se na 72. 6topnfi in 8 minut severne širine in 18. stopnji 58 minut zapad-ne dolžine Temperatura je 16 pod ničlo. Istočasno je bil ledolomilec »Murmanec« na 70 stopnji 6 minut severn? širine in 9 stopnji 8 minut zapadne dolžine. Tečajna postaja je tudi sporočila, da se ledena plošča ne lomi več in da je toplota za tamkajšnje kraje še precej znosljiva. Ledeno ploščo, ki se premika iz Ledenega morja. žene morska stroja proti gronlandski obalii. vetrovi pa jo potiskajo nekoliko proti jugovzhodu. Najnovejše vesti pravijo, da Je ledena plošča s Papaninom v dobrem položaju, to se pravi, da so razmere sedaj nekoliko boljše kakor so bile še pred kratkim, ko je divjaj tečajni vihar. Mraz fe nekoliko popustil Ta okoliščina je velikega pomena, saj je mano, da je Papaninova ekspe-dicija izgubila še poslednji večji šotor ter ima sedaj le še enega in še tega majhnega. Tudi veter je popustil. Ledolomilec »Tajmir«, ki je bil že prodrl v območje stalnega ledu, je najprej zašel v precej hud snežni metež, vendar je davi lahko nadaljeval svojo pot. Eksplozija v ruski tovarni traktorjev Moskva, 10. febr. o. V tovarni traktorjev in tankov v čeljabinsku je nastala strašna eksplozija. Menijo, da je bilo ubitih in ranjenih nad 100 ljudi. Oblasti so uvedle strogo preiskavo ter so dognale da so eksplozijo zakrivili saboterji. Več rnženlerlev ln delavcev Je bilo aretiranih ter obsojenih na smrt. Davi so bili justl-ficirani. Kakor zatrjujejo je hila skoraj vsa tovarna razdejana. Menrfa in poplave New Yerk, 10. febr. br. V Riu t ka- Ženin in 35 svatov zgorelo na gostiji Strahotna požarna katastrofa v hercegovski vasi . j * . , Mostar, 10. februarja, p. V vasi Sred-njici, 10 kilometrov od Mostarja, se je pripetila v pretekli noči strahovita katastrofa. Bogati kmet Jure Rožič je po poroki svojega sina priredil svatbo, na katero je povabil nad 100 ljudi Ko so bili svatje v najboljšem razpoloženju, je nastal v hiši požar, ki se je bliskovito razširil. Ko je bila panika največja, se je podrl strop v prvem nadstropju. V plamenih in pod ruševinami je našlo smrt 36 oseb, mnogo pa jih je bilo hudo ranjenih. Ogenj je nastal iz neznanih vzrokov v kleti, kjer so bile velike množine sena in živeža. Razigrani svatje so ga opazili šele tedaj, ko so ognjeni zublji že zajeli pritličje in udarili proti prvemu nadstropju. Seveda je takoj nastala nepopisna panka in je vse drvelo proti izhodu. Pod težo se je leseni strop v prvem nadstropju udri. Ker je bila hiša krita s slamo, se je ogenj z bliskovito naglico razširil vse do strehe. Gasilci, ki so jih sosedje pozvali na po- moč, so ogenj pogasili lele proti Jutru, t gorečega poslopja so rešili samo nekai ljudi. Do prvih dopoldanskih ur so izkopali izpod ruševin 36 trupel, od katerih so bila mnoga že popolnoma zoglenela in tako iznakažena, da jih ni mogoče več spoznati. Vaščani so se zbirali vso noč okrog pogorišča, kjer so se odigravali pretresljivi prizori Skoro iz vsake hiše v va^ je bil kdo med mrtvimi. Matere so jokale za svojimi sinovi, žene za možmi. Nekaterim družinam je katastrofa vzela krušnega očeta in je hkrati osirotelo po pet in še več otrok. Med mrtvimi sta tudi Jure Rožič ln njegov sin. Mlada nevesta je dobila smrtno nevarne opekline in bo najbrže tudi ona podlegla poškodbam. Hudo poškodovanih je nad 20 svatov, ki so jih vs* prepeljali v mostarsko bolnišnico. Oblasti so takoj uvedle obširno preiskavo, da bi dognale vzroke nesreče, ker se je pojavil sum, da je bil ogenj podtaknjen iz maščevanja. Velik pslifišen proces v Nemčiji V ponedeljek se je začel v Berlinu pred okrožnim sodiščem proces proti protestantskemu pastorju Niemollerju, ki mu obtožnica med drugim očita zlorabo pri-žnice in hujskanje proti narodnemu socializmu. Proces bo trajal cel teden in bo zaslišanih nad 40 prič. Niemdller je bil aretiran že v juliju lanskega leta. Njegova aretacija je vzbudila ffpl°šno pozornost, ker je pater Niemoll»r znnn ne le kot izvrsten cerkveni govornik, temveč tudi kot velik nemški patriot, katerega junaštva na nemških podmornicah v svetovni vojni so znana. Tajna državna policija pa ga je zadnja leta neprestano nadzirala, ker je v krogih stranke veljal za največjega nasprotnika hitlerizma. Razprava Je tajna, pač pa ji po višjem nalogu prisostvujejo vodilni uradniki vseh nemških ministrstev. Zanimanje javnosti za proces se Je sedaj še povečalo, ker je bila v sredo razprava nenadoma odgodena za deset dni. Baje je prišlo do spora med obtoženim pastorjem in njegovimi odvetniki. Diplomatski položaj Francove Španije Sedaj, ko je špansko vprašanje stopilo spat nekoliko v ospredje mednarodnega zanimanja, vzbujajo pozornost razprave o diplomatskem položaju Francove Španije Iz Burgosa prihajajo poročila, da bo general Franco v kratkem izvojeval nekaj novih diplomatskih zmag, ker bosta najbrž stopili z njim v diplomatske stike razen dosedanjih še dve evropski in dve ameriški državi. Doslej je njegov režim priznaio de jure 11 držav, ena de facto, devet pa jih je vzpostavilo s Francovo Španijo normalne trgovinske stike v obliki akreditiranja posebnih trgovinskih misij pri Francovi vladi. Izmed 11 držav, ki so Francov režim priznale tudi de jure, jih je 6 to storilo že leta 1936 in sicer: Nemčija (ki jo zastopa pri generalu Francu poslanik Stoh-rer). Italija (poslanik Viola di Campalto, bivši italijanski poslanik v Beogradu), Guatemala (poslanik Julio Urutioi, Salva-dor (poslanik Raoul Contreras), Nikara-gua in Albanija (ki še nista imenovali svojih zastopnikov). Tem državam so se leta 1937 pridružile še: Vatikan (zastopnik Antoniutti), Japonska (Takoaka) in Mandžukuo (ki pa nima še svojega poslanika). Po budimpeštanski konferenci držav rimskega trikota sta se vsem zgornjim na začetku tega leta pridružili še Avstrija (poslanik Robert Taub) in Madžarska (poslanik Vella). Edina država, ki je priznala Francov režim samo de facto je Portugalska, kar ! je toliko bolj zanimivo, ker je, kakor zna no. portugalska vlada od vsega početka s simpatijami spremljala Francovo borbo proti republikancem. Po svoiem zastopniku s pretežno trgovskimi funkcijami je zastopana v Salamanci od leta 1936; njen zastopnik je Teotinio Pereira. Tem dvem oblikr.m priznanja se je v letu 1937 pridružila še nova oblika stikov v obliki imenovanja trgovinskih zastopnikov pri vladi generala Franca. V tej obliki je stopilo v stike s Francovo Šnanijo devet držav, in sicer: Velika Britanija, (ki jo zastopa sir Robert Hogson), Poljska (ki še ni imenovala svojega zastopnika), Švica (zastopnik Oskar Knecht), Holand-ska (M. H. Flaes), Jugoslavija (Božidar Mažuranič), Grčija (admiral Botais), Urugvaj, Finska in Rumunija (ki nimajo še svojih zastopnikov). Večina teh tujih zastopnikov pri generalu Francu prebiva v San Sebastianu, ki je tako nehote postal diplomatski sedež Francove vlade, dasi je sicer presto-lica Francove Španije Salamanca, kjer je tudi sedež Francovega zunanjega ministrstva. toliški kristjan odločiti, kaj naj stori. Cerkev ima svojo suverenost in država svojo. Zato bi bilo napačno, ako bi se politično mišljenje prenašalo na cerkev in cerkveno na državo.« Kje je hujše: v Rovtah ali v jubljanskem mestnem svetu Pred kazenskim sodnikom g- Milanom Tomincem se je včeraj končala pravda o tožbi, ki jo je zaradi žaljenja časti vložil industrijalec g. Milivoj Lajovc proti revizorju Zadružne zveze g. Ignacu Tiršu. Svoječasno smo že poročali o incidentu, ki se je pripetil na občnem zfooru Električne zadruge v Spodnji šiški dne 19. decembra L 1. Ob začetku občnega zbora so zadružniki zahtevali, da se izvoli v smislu zadružnih pravil občnemu zboru poseben predsednik Načelnik zadruge g. ša-lehar je ta predlog pobijal in vztrajal na tem. da sam predseduje občnemu zboru-Podprl ga je navzoči revizor Tirš. Med utemeljevanjem svojega stališča je zadružnikom očital nedostojno ponašanje, to pa s takimi besedaimi, da so se čutili užaljene in je tako prišlo do tožbe, o kateri je sodišče včeraj že drugič razpravljalo. Zaslišanih je bilo včeraj še 7 prič, ki bo deloma trdile, da je toženi Tirš izjavil: »Mislil sem, da setm prišel med ljubljanske občane, pa vidim, da sem med samimi Rovtarji«, deloma pa so trdile, da je izjavil: »Človek bi mislil, da je v Ljubljani v mestnem občinskem svetu. Vedete se kakor v Rovtah«. G. Lajovic je po svojem zastapnBku odvetniku dr. Zajcu inkriminiral obe izjavi. Branilec obtoženega Tirša dr- 2 tko pa je dokazoval, da inkriminirane besede nikakor niso žaljive. Sodišče je sprejelo za dokazano, da je Tirš res izjavil: »Človek bi nrslil, da je v Ljubljani v mestnem* občinskem svetu. Vedete se kakor v Rovtah.« Spoznalo ga je krvega žaljenja časti po 5 297/2. k. z. in ga obsodilo na plačilo pravdnih stroškov in plačilo povprečnine Zastopnik g. Lajo-vica je vložil priziv zaradi prenizke kazni, zastopnik g. Tirša pa zaradi izreka o krivdi, tako da bo o stvari izreklo končno besedo okrožno sodišče. ©Mefitiea smrti Lpfee Jevanoviča Beograd, 10. febr. p. V saborni cerkvi je bila danes dopoldne sbižba ob obletnici smrti pokojnega znanstvenika in politika Ljube Jovanoviča, bivšega predsednika narodne skupščine in dolgoletnega, ministra K službi božji je prišlo mnoga uglednih osebnosti in skoraj vsi člani ar-hierejskegM sabora, ki še zmerom zaseda* s patriarhov in namestnikom metropol tom Dositejem na čelu. Prisostvovali so tudi Ljuba Davidovič. Joca Jo^amovič, Ml-£a Trlfunovič in drugi opozicijski politiki. K žalni službi božji sta prišla tudi bivša predsednika vlade N kola Uzuno*rl£ in Bogoljub Jevtič. Poštarji pvl svc|sfa resosnom ministru Beograd. 10. febr. A A. M in'eter za pošto Vojko Cvrkič je danes sprejel deputacijo društva poštnih uradnikov, ki oo mu navedli potrebe nameščencev ptt. Minister je poslušal njihove želie in obljubil, da si bo kakor doslej prizadeval- da ustreže upravičenim zahtevam nameščencev t?ga re^ora. Knez Pavle pskrcvitelj lovske razstave Beograd, 10. febr. a. Nj. Vis. knez Pavle je prevzel pokroviteljstvo nad državno lovsko razstavo, ki bo otvorjena 19. t. m. Z odlokom predsednika vlada z dne 25. Januarja je dovoljen vsem državnim uradnikom dvodnevni dopust z vožnjo do Beograda in nazaj za obisk te lovske razstave v Beogradu; dopust se ne šteje v redni letni dopust. Razstava italijanske umetnosti v Beogradu Beograd. 10. febr. A A. Priprave za razstavo italijarskih portretov v teku stoletij, ki bo v muzeju kneza Pavla od 27. marca do 10. maja se zeio živahno nadaljujejo. V Beogradu bodo razstavljeni najslavnejši io pojpomemibnejši portreti ter bo možen pregled italijanske zgodovine in umetnosti od rimskih časov do naš h dni. Med mesti, ki bolo prispevala k otvoritvi razstave s svojimi dragocenimi eli starih rro.Vtrov, so Benetke med prvimi. Me^ni muzej bi poslal v Beograd portret plemiča, eno izmed ri:ijrzinamenife.jš'h atrakcij ferrars ega slikarstva, ter več drurrih del italijai:6kc£ra slikarstva iz 14. stoletja. Tudi; drusre galerije bodo poslale zramenite e'ike, kakor dela Mi-chelangele, GrLgolleta in druge. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Skandinavska depresija je razširila svoj vpliv proti jugu do Alp in Karpatov ter povzroča dež v Nemčiji, Franciji in na angleških otokih, ponekod v Skandinaviji pa sneg. Visoki pritisk nad južnim delom Evrope popušča postopno ali pa povzroča po večini jasno vreme v jugovzhodni Evropi. Toplota je v zapadni in srednji Evropi močno narasla, v jugovzhodni pa nekoliko padla. V Jugoslaviji po večini jasno vreme z jutranjo meglo in večjo oblačnostjo v drinski in primorski banovini. Toplota se ni močno spremenila. Najnižja toplota Sarajevo —14. najvišja Split 18 C. Zemunska vremenska napoved: Pooblačilo se bo po vsej državi, v južnih in jugovzhodnih krajih nekoliko jasno. Dež ali sneg v severni polovica. Topiota se bo nekoliko dvignila. Zagrebška: Višje temperature. Vreme se bo poslabšalo. Dunaj: Menjajoče se oblačno, od časa do časa padavine, že v srednjih legah sneg, T prostih legah mn^j zapadni vetrovi. i i