Iii If Političen list za slovenski narod. P» polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejemun veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnižtvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanilu (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »',6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 13. aprila 1889. Letnils; XVII. Državni zbor. Z Dunaja, 12. aprila. Budgetna razprava. (33. in 34. dan.) Sinočnja seja je bila prav za badovo. Levičarji so bili že v odseku nasvetovali resolucijo, s katero so vladi naroča, naj dožene razprave zaradi polajšav pri vozniui na državnih železnicah in da določi načela, katerih naj se glede teh polajšav drži. Odsek te resolucije ni sprejel. Nasvetovali so jo torej v zbornici kot predlog manjšine, in govorilo se je o nji že v dnevni, potlej pa skozi celi večer v večerni seji, naposled pa je obveljala skoraj enoglasno! Res škoda drazega časa. Danes je bil najprej rešen ostali proračun trgovinskega ministerstva, potem pa se je pričela razprava o državni podpori stradajočim okrajem, ker prideta proračuna poljedelskega in justičnega ministerstva še le po praznikih na vrsto. Ker se predloženi načrt o podpori stradajočim ne ozira na vse dežele in vse kraje, nasvetoval je proračunski odsek resolucijo, v kateri se vladi naroča, naj precej po Veliki noči zbornici predloži načrt zakona glede podpore sedaj izpuščenih okrajev. Z omenjeno postavo obveljala je tudi ta resolucija. Med govorniki, ki so podpirali ta predlog, so bili v prvi vrsti tirolski in predarlski poslauci. Pa tudi g. Vošnjak se je bil oglasil ter je kazal na revščino, ki se po vinograjskih krajih vsled trtne uši čedalje bolj širi. Nasvetoval je resolucijo, v kateri priporoča, naj se že skoraj voli od njega nasvetovani posebni odsek in da davčni uradi kolikor hitro mogoče odpišejo davke za vinograde po trtni uši uničene. Ta resolucija je bila zadostno podpirana, ter pride po vredbi predsednikovi pri poljedelskem ministerstvu na vrsto. Tretja točka dnevnega reda je bil zboljševalni zaklad, o katerem sta govorila Für n k ran z in minister Falkenhayn, in ki je obveljal brez premembe. Filrnkranz je bil nasvetoval za ta zaklad 1 milijon goldinarjev na leto, pa s svojim predlogom ni prodrl. Rešeni so bili tudi še: državni računski zaključek za 1. 1883, 17. letno poročilo državno-dolžne-kontrolne komisije in pa pristojbinske polajšave za posojilnice in hranilnice po Railleisenovem načrtu. Pri tej točki je bilo sicer vpisanih več govornikov, ali ker so bili poslanci s svojimi mislimi že bolj doma kakor v zbornici, so bili govorniki, med njimi tudi poslanec Vošnjak, jako malobesedni, in je bila dotična postava rešena v dobri četrturi. Ob poludveh je hotel predsednik sejo skleniti, pa grof Lažansky se oglasi k besedi, ostro graja ministre, da tako zamudno odgovarjajo na interpelacije in prosi predsednika, naj dene po Veliki noči na dnevni red njegov predlog, po katerem bi morali ministri na interpelacije v 14 dneh odgovarjati. Poslanec K i n d e r in a n n zahteva, naj pride po budgetu na vrsto postava glede pridenja in ponarejanja jedil. Prečitala sta se še neka interpelacija in predlog, potem predsednik vošči poslancem in ministrom vesele praznike in ob 3/.i2. uro sklene sejo z naznanilom, da jim prihodnje seje danes ne more napovedati, ampak da se to zgodi pismeno. Med danes razdeljenimi predlogi je vladni načrt zakona o povišanji plač poštnih in brzojavnih služabnikov. Federalizem in armada. A V poročilu vojnega odseka gosposke zbornice o novi orožni postavi čitamo, da je minister za deželno brambo, grof Welsersheimb izrazil upanje, „da bode ravno ta postava bolje gojila armadni jezik, kar bode pripomoglo do naravnega razvoja jezikovnega vprašanja". Iz tega smemo sklepati, da bodo od prostovoljcev zahtevali še večje znanje nemškega jezika, kakor doslej. Knez L o b k o v i c je seji v gosposke zbornice dne 8. t. m. zatrjeval, da po ovinku nemškega armad-nega jezika ne bodo rešili jezikovnega vprašanja. Zahteval je tako izpraševalno komisijo, ki zahteva zadostno znanje nemščine, a kandidatom dovoljuje, da smejo odgovarjati v drugih predmetih tudi v materinem jeziku. In s tem načelom se strinja tudi večina državnega zbora. V tem smislu sta govorila tudi dvorni svetovalec Ran da in knez Alfred Liechtenstein ter zahtevala narodno jednako-pravnost v okviru skupnega nemškega armadnega jezika. Knez Liechtenstein je terjal, da morajo mileje postopati z nenemškimi prostovoljci, ki so doslej imeli to škodo, da slučajno niso mogli doseči častniške stopinje v armadi. Dvorni svetovalec Randa je povdarjal, da se armada nasproti aka-demiški mladini ne sme rabiti v ponemčevalne namene. Tudi načelnik generalnemu štabu FZM. baron Beck in nedavno grof Andrassy sta odločno govorila proti razdelitvi skupne armade, povdarjala skupni jezik v armadi, pa tudi zahtevala enako spoštovanje vseh narodnosti v armadi. Ta razprava sama daje povod, da izpregovorimo kratko besedo proti krivim nazorom, da federalizem škoduje „skupni armadi". Kot federalisti nikoli ne zahtevamo, da bi se razrušila državna skupnost, ker si moremo misliti slabe nasledke takega početja. Središče naj ostane, kjer je in je bilo. A temu se ne moremo udati, da bi okaranela osrednja oblast slabila ude državnega organizma, temveč se morajo prosto gibati v določenih mejah. Armada je in mora ostati skupna za obe državni polovici, akoravno so zahtevali in še zahtevajo madjarski šovinisti posebno ogersko armado. Skupno armado moramo vedno drugače presojati, kakor mnoge druge državne zadeve, toda pozabiti ne smemo, da v državi prebivajo raznoteri narodi, in da se iz teh zavednih narodov nabera armada. Ko se je vpeljala občna vojaška dolžnost, do- LISTEK. S v i f t i j a d a. (Triinpetdeseti spev.) Romantika gine vedno bolj in bolj z današnjega prozajiškega sveta. Tako se je „exempli gratia" žaril še pred budgetno debato o naučnem ministerstvu g. ekscelencija Gautsch v politični romantiki naših fakcijoznih nasprotnikov, a duhoviti naš zaščitnik baron Dumreicher ga je primoral s svojim zanimivim govorom, da je pokazal vsaj za trenotek barvo, ki se ne najde v velikonemški trobojnici. Zaradi tega je splavala tudi kar čez noč liberalna slava g. naučnega ministra, akoravno doslej nam Slovanom še vedno ne na velike koristi, a njegovemu imenu tudi ni na škodo. In vendar je pokazal v poslednjem času gosp. Gautsch, da je nasprotnik vsemu, kar je v sorodstvu z romautiko, kajti določil je, da mora popolno izginiti poslednja iz praktičnega našega veka. Pravo in nepopačeno romantiko je netil na Slovenskem doslej le še vkoreninjeni „dijaški viaticum" ob velikih počitnicah in baš poslednji je kontiskoval z nepoetiško svojo roko iu s psevdoromantiko najnovejšega šolskega ukaza g. minister Gautsch. Da Nemcem ne provzroči najnovejši ministerski ukaz, ker se ponašajo že s svojim romantiškim se-kinškim trobentačem, takove škode kakor nam Slovencem, ki še nismo prebili niti svoje politične, niti pesniške takozvane „Sturm-" in „Drang-Periode", je naravno. Smelo smemo trditi, da je slovenski „epos", ki je zanetil že pred dvajsetimi leti naš slavni literarni boj: Stritar contra Koseski, že zaradi „Mazepe", v bodoče na pravem izumirajočem „etatu", saj je zapečatil gosp. Gautsch našim nadepolnim dijaškim „bardom" vse zvonce na župnijskih dvorih, ki so se glasili doslej tako pogosto ter nosili slavo župnijske pogače v vezani in nevezani besedi po domovini slovenski: „liehiit dich Gott, Ks war' zu schön gewesen, llehiit dich Gott. Ks hat nicht sollen sein!" S temi besedami globoke žalosti po gineči nemški romantiki poslavlja se morda g. Gautsch od svojih zapuščenih zavezuikov, naši nadepolui dijaki se pa tolažijo v njegovem neromantiškem reskriptu: „Če „tarovž" spredaj je zaprt, Pa zadaj pridemo Bkoz vrt, Zadrgne župnik če mošnjo, Odrekel vina pa ne bo." V istini si na Slovenskem navzlic vsej Gavčevi zavisti „farovža" brez pogrnjene mize dijaštvu niti misliti ne moremo, in tretjina našega narodnega in nadepolnega dijaštva pokuša stoprv o počitnicah na župnijskem dvoru p. aktično ambrozijo, po kateri jej vzbujajo vse dolgo leto latinski in grški klasiki teo-retiško skomino. Trditi si upamo celo, da je slonela nekedaj na župnijskem belem kruhu vsaj tretjina naše sedanje delavne Slovenije, in da bi brez njegovega vogelnega kamna še danes ne imeli toliko narodnih vrlin, ki so seveda spomine svoje romantiške minolosti vrgli že davnej mej staro železnino. Poleg g. ministra Gautscha so najhujši nasprotniki in ugonobitelji romantike železnice. Baš zaradi tega 6e smelo ponaša naša vrla Dolenjska, mesto s svojo obljubljeno železnico, z nepopačeno romantiko in pravo slovensko gostoljubnostjo. O poslednjem se je prepričal nekdaj v davnem svojem romantiškem navdušenji Sviftijanec sam, kajti dočim se je ogreval na svojem dijaškem potovanji „a conto viatici" na Gorenjskem le s šumenjem poetiške Save in bobnenjem Savice, ogreval je na Dolenjskem svojo muzo s pravim pravcatim Horaci-jevira falerncem iz najzadnjega kota romantiških župnijskih kletij. bila je avstrijska armada zu&čaj ljudske armade. In ta armada ne sme biti sredstvo mrzle politike, take namreč, ki hoče po šabloni za birokratsko zložnost in parlamentarno gospodstvo državo po centralizmu prenarediti v stroj. Politika mora biti gorka, ki uvažuje pravne čute vseh narodov in vreja državo po živih organizmih. Dolgo časa je bila armada sredstvo mrzle politike, dokler narodom ni bila priznana enakopravnost. Kakor se oživlja rodoljubje in zavest skupnosti v državi, kjer prebiva jedna narodnost, ako vživajo posamezni državljani enake pravice, in v taki državi armada z navdušenjem gré v boj za neodvisnost in varnost države; ravno tako se razvija v mnogojezični državi čut skupnosti, politično rodoljubje, ako vživajo vsi narodi enake pravice, in tudi armada iz teh narodov navdušeuo žrtvuje življenje za skupno državo. Ne moremo prikrivati, da se je tudi v posameznih oddelkih armade pokazal narodni duh od onega časa, ko so se narodi vzbudili do zavesti. O tem priča zgodovina gledé madjarskih in italijanskih polkov. In vedno so bili nemški, češki, poljski, ma-djarski, rumunski, hrvatski, srbski, slovenski, italijanski polki; le nekaj časa so premeščali novince k raznim polkom, a to so kmalu opustili. Ees, da so vsi polki pod nemškim poveljem, toda v odločilnih trenotkih posamezni poveljniki niso navduševali vojakov le z mehaničnim nemškim poveljem, temveč z živim materinim jezikom. More li razumen in pravičen človek zahtevati v sedanjem časi, ko narodna zavest preveva vse plasti narodov, da bi mladeniči in možje, ki se že doma zavedajo svoje narodnosti, pustili v domači hiši duha z narodno zavestjo, srcé z narodnimi čuti, ali pa je za čas vojaške službe oddali v vojaški depot? Ne, resnica je, govorimo iz skušnje, da tudi pod vojaško čepico živi narodna zavest in pod vojaško suknjo bije narodno srcé, in ne le pri Slovanih in Madjarih. temveč še v višji meri pri Nemcih. Kdo naj to obsodi, kar je Bog vsadil vsakemu v srcé! Ako pa so vojaki v žalosti in veselji vsi bratje, naj so iz kršne Dalmacije ali iz-pod šumečih Krkonoških gorà, je to dokaz, da so vojaki bolje omikani nego marsikateri civilist, ki sovraži in preganja moža druge narodnosti. Avstrijska armada je iz raznoterih narodov, ki so vedno federativni, to je, po personalni uniji zvezani v skupino. Skupnemu vladarju kot najvišjemu vojnemu poveljniku prisegajo vojaki zvestobo v vojski in miru. Tako je bilo, je in bode ostalo. Noben pameten človek pa ne more zahtevati, da bi se armada raztrgala po narodnostih in tako v posameznih oddelkih uporabljala. Poveljnik mora po svoji previdnosti porabljati dele armade, kajti znano je, da se ravno avstrijski narodi v vojaški sposobnosti dopolnjujejo; eden narod je za to, drugi za drugo vojaško vrsto. Vsaka armada mora biti centralizovana, a za to zadostuje centralizem pod nadpoveljništvom skupnega vojnega gospoda, centralizem discipline, orožja, izvežbanosti itd. Tudi sedanja nemška armada, ki je vzor drugim, ne pozna drugega centralizma. Ali ne govoré o pruski, bavarski, saksonski itd. armadi? Ako smemo vendar čez dolgo, dolgo verjeti obljubam g. kupčijskega ministra, izginila bode tudi z Dolenjskega sedanja romantika, kajti ko drdra ob vznožji vinskih goric okajeni „luka matija", obešali se bodo tudi zvonci na župnijskih dvorih višje in višje in dijaki ne bodo častili več potovanja „per pedes apostolorum, a conto viatici". Tako se vse preminja in gine na svetu v ne-utrudljivem časa kolesu. Vendar se smelo tolažijo naši vrli Dolenjci, da jim ne uničita kar čez noč g. kupčijski minister in pa g. Dunajevski romantike njihovih krasnih goric z dimom železniškega stroja, kajti tekmovati nočeta baje s svojim naučnim ministerskim tovarišem v uničevanji romantike. Dalje se smelo tolažijo naši vrli Dolenjci v svojem hrepenenji po železni bodočnosti s „železno" resnico svojih rojakov v Kranji o njihovi minuli gimnazijski romantiki, od katere se poslavljajo sedaj že vrabci na strehi gimnazijskega poslopja. „Behiit dich Gott, Ks war zu schön gewesen, Ks hat nicht sollen sein!" S vifti j anec. Ako torej trdijo naši centralisti, da je vsak vojak — od generala do prostaka — proti federalizmu, trdijo ob jednem, da noben vojak ne pozna zgodovine federalizma, države in armade. To pa gotovo ni res. Vedno popravljajo in krpajo vojno upravo itd., toda malo se ozirajo na gojenje rodoljubja v armadi. Vojak danes ni več iz jeduega stanu, jednega naroda. Od 1. 1866 je vojak enakopraven državljan. Iz uaroda pride, z narodom občuje. Nasledek je, da z narodom čuti in se za-uj v pripuščenih mejah navdušuje. To naj pomislijo naši državniki. Le popolna enakopravnost vseh narodov more oživiti čut skupnosti in bratoljubja. Kot enakopravni jodo tekmovali med seboj, navduševali se za skupno stvar, skupni blagor. Potem moremo vsaki nevarnosti drzno gledati v obraz, kajti če so narodi navdušeni za državo, mora biti tudi armada. Govor poslanca Hrena v državnozborski seji dne 15. marca t. I. (Konee.) Visoka vlada je namreč že pred več leti priznala nujno potrebo takega mostu, ker je že leta : 858 kranjska deželna vlada s poročilom z dne 26. marca 1858, št. 3390, predlagala trgovinskemu ministerstvu. naj se zgradi stalen most s sredstvi iz državno-cestnega zaklada, tedaj z državnimi sredstvi. Žalibog je takrat, ker so z umeščenjem ustavnih deželnih zborov prišle zadeve cestnih zgradb v področje deželnih zborov, ta zadeva obtičala. Vendar pa je dala vlada vse načrte in proračune izdelati, iu se mora le obžalovati, da takrat že niso prišli k drugemu odstavku, da namreč ni postala dobra volja dejanje. Treba je tedaj zamujeno krepko popraviti! Ko se je pozneje osnoval lasten stavbinski odbor, sklenil je vsled njegove prošnje leta 1874 kranjski deželni zbor izrečno in vsestransko povdarjajoč potrebo tega mostu, da bode podpiral dotično podjetje ter dal slučajnemu podjetniku podporo 4000 gld. na razpolaganje; žalibog pa se niso mogli najti podjetniki. Pred dvema letoma se je vsled posredovanja prebivalstva v Radečah in okolici deželni zbor zopet pečal s to zadevo ter povdarjaje nujno potrebo takega mostu sklenil, da s skupnim delovanjem vseh vdeleženih faktorjev in s pomočjo državne podpore omogoči zgradbo vprašavnega mostu. Sklenilo se je tedaj, da se najprvo naprosi vlada za dovolitev primernega državnega doneska Ako je vlada že pred tridesetimi leti priznala potrebo takega mostu in je že takrat hotela zgraditi most popolnoma z državnimi sredstvi, izrekati smem tem bolj opravičeno nado, da bo vlada dovolila vsaj sedaj primerno državno podporo, da sedaj po tolikih letih omogoči uresničenje tega cilja. Opozarjam na to in prosim visoko vlado, naj pomisli, da dežela Kranjska, kolikor sem se mogel prepričati, v zadnjih letih ni zahtevala niti enega goldinarja iz državnih sredstev za zgradbo neerarnih, namreč občinskih in konkurenčnih cest, akoravno se je redno leto za letom, v kolikor sem razvidel iz državnih proračunov, oziroma državnozborskih sklepov, dovoljevalo drugim deželam v ta namen do 100.000 gld. Tako se je za enake cestne zgradbe leta 1886. dovolilo vsem deželam skupaj 143.000 gl. podpore, od tega ni spadalo na Kranjsko nič; leta 1887. skupaj 89.090 gld., za Kranjsko nič; leta 1888. 6kupaj 99.000 gld., za Kranjsko nič; in v letošnjem proračunu, ki je soglasen z vladno zahtevo, najdete za te namene znesek 102.500 gld., pri tem se pa za deželo Kranjsko kakor poprej ne zahteva nobeden znesek. Pričakovati smem tedaj s tem večjo opravičenostjo, da bo vlada, ako se bo bavila z dotično prošnjo kranjskega deželnega zbora, nasproti njej postopala dobrovoljno in dovolila prav izdatno podporo. Zanašanje na državno pomoč v napominani namen je pa tem bolj opravičeno, ker zgradba mostu ni samo iz krajevnih ozirov potrebna, marveč bi pospeševala tudi višje koristi in se mora tedaj želeti v smislu javnega interesa. Kraj, kjer naj se zgradi most, Zidani Most-Radeče, leži na sklepu teh železničnih prog, namreč čez Ljubljano v Trst, čez Zagreb v Sisek in čez Celje-Maribor na Dunaj. Dostavljam mimogrede, da iz Radeč pelje najbliž-nejša in najra7nejša zveza do hrvaške meje v smem proti Ogulinu ali Karlovcu čez Novo Mesto, katera cesta se je tudi prej rabila pri premikanju vojn; ako bi danes ali jutri postala železnica ob Savi proti Ljubljani začasno nerabljira, poiskati bi se morala zopet imenovana cesta iz Badeč proti Mokronoga itd. Tudi se je zadnja leta napravilo blizo Krškega vojaško streljišce za topništvo; s severa na strelišče zaukazano topništvo potnje ravno skozi Radeče ter mora na istem mestu iti čez Savo. Kakor morem kenstatovati iz pisma nekega topniškega častnika, šlo je topništvo že, ko so se prvi pot vršile strelne vaje pri Krškem, skozi Radeče z S8 šestvprežnimi topovi, 27 štirivprežnimi tovornimi vozovi iu 243 ježnimi konji in vse to se je moralo, ker ni mostu, prepeljati z levega štajerskega na desni kranjski breg s pomočjo brodov. Predočujte si, prosim, jasno, kakošen je tak brod in kako težavno in zamudno mora biti tako prevažanje tolikega topništva, posebno če so bregovi strmi, kakor ravno na tem mestu. Isti porok mi piše, da se je potrebovalo za vsak pot prepeljanja z brodom, ki mora napraviti tudi pot nazaj, z vkrcanjem vred celih dvajset minut. Omenil sem to okoliščino, da dokažem, koliko interesa ima tudi visoka vlada, oziroma vojaška uprava na tem, da se tu odpomore ter zadosti z zgradenjem stalnega mostu potrebam, ki so se že zdavno priznale iu se vedno bolj občutijo, kolikor večji postaja promet. Sklepam s prošnjo do visoke vlade, naj se iz-saže prijazno prošuji kranjskega deželnega zbora, ¡adar se bo pri njej vložila, in naj omogoči zgradbo mostu z izdatno in krepko podporo. (Dobro ! ua desnici.) Dolenjska železnica. Prošnja trgovinske in obrtnijske zbornice za Kranjsko v Ljubljani. Visoki državni zbor! Udano podpisani trgovinski in obrtnijski zbornici se je z ukazom visokega kr. trgovinskega ministerstva z dnti 18. avgusta 1864, št. 1309, spomenica k načrtu nove železuične mreže avstrijske monarhije poslala z naročilom, naj po temeljitem prevdarku podpiše ta načrt ter o njem izreče svoje mnenje. Vsled tega se je udano podpisana zbornica, posebno oprta na nastopni stavek zgorajšnjega ukaza-. „Predležeči načrt se pa, kakor se to že povdarja v predgovoru spomenice, nikakor ne sme smatrati konečno dognauim, marveč mu je pred vsem nameu, pokazati potrebo sistematično sposobuega postopanja, imenovati najvažnejše železnice, ki se bodo najprej zidale, kakor tudi obrniti pozornost in opravičeno sodbo oblastnij in vseh vdeležencev na ta važni predmet" — v svojem poročilu visokemu c. kr. ministerstvu z dne 7. novembra 1864, št. 425, mej drugim izrekla tudi za železnico mej Ljubljano iu Karlovcem, ter utemeljila važnost te proge za promet. Pred vsem si dovoljuje udano podpisana zbornica iz zgoraj napominane spomenice visokega c. kr. ministerstva nastopno še jedenkrat navesti, ker govori tudi za zgradbo dolenjske železnice: „Mej iznajdbami novejšega časa pač ni ua duševni in gmotni razvoj človeške družbe nobena tako silno in vspešno vplivala, kakor železnice. Pogled na stanje trgovine in obrta evropskega pred nekaterimi desetletji v primeri s sedanjim prometom onih krajev, ki imajo razširjene železnične proge, govori bolj prepričevalno, kakor vse razprave, in težko je ovreči trditev, da ima razvoj narodnega gospodarskega blagostanja svoj izvir v kolikor mogoče hitrem razširjenju železnic. Železnice ne koristijo samo kot prometno sredstvo, ker olajšujejo dovažanje surovih snovi in raz-pečavanje izdelkov, ter provzročujejo, da se vse to ceneje iu hitreje vrši, marveč tudi neposredno in bistveno pomagajo k razvoju vseh strok narodnega gospodarstva. Dve obrtni stroki sta posebuo, na kateri se je treba tukaj ozirati in za kateri ima Avstrija vso elemente prospevanja v obilni meri; to je obrt z železom in premogom, ki imate obe odločen vpliv na razvoj ostalih strok narodnega gospodarstva. V Avstriji pridobivanje premoga, posebno v onih krajih monarhije, katerih se dotika, ali skozi katere gre železnica, hitro napreduje, v izdelovanji iz železa pa je nekaj let sčm nastopila tišina, katerih posledica na blagostanje dotičnih krajev se britko občutijo. Priloga 85. &tev. „Slovenca" dn6 13. aprila 1889. Vzroki tej tišini so jako različni, večino pa je zakrivilo pomanjkanje prometnih sredstev, železnic, ki naj bi omogočile tovarnam, da bi ei mogle preskrbeti cenega goriva, primernega premoga in ne-dragega železa za izdelovanje kosmatega blaga, kot sin itd. To je tudi vzrok, da večina tuzemskih tovarn dosedaj ni mogla premagati inozemskega tekmovanja. Nadaljen vzrok propalega izdelovanja iz železa je tudi ta, da se že nekaj let ne gradijo novy železnične črte, vsled česar se je na jako malo mero skrčilo povpraševanje po železnih izdelkih in je obtičalo toliko tovarn. Kakor hitro pa se bo zopet v večji meri pričelo gradjenje novih železničnih prog po dobro premišljenem in na vsestranske koristi raznih kronovin ozirajočem se načrtu, mogoče ne bo samo obrtnikom dobivati cene surove snovi, posebno neobhodno potrebnega goriva, marveč se bodo tudi vsled velike potrebe najraznejših predmetov, posebuo železnih posameznih delov tako za napravo, kakor za vzdrževanje železnic, pričelo pomnoženo, trajuo delo. Ako tedaj noče Avstrija zastajati v svojem narodno-go-spodarskem razvoju in ostati za takimi deželami, katere sedaj mnogo nadkriljuje, prevelike ne smejo biti nobene žrtve, da hitro zgradi svojo železnično mrežo, ter popravi, kar se je v tem oziru zamudilo. Pogled na zemljevid Avstrije kaže, da še velik del monarhije nima železnic. Mej tem so kraji, bogati glede kmetijstva, industrije in rudništva, za katere je naravnost postalo vprašanje življenja, da najnujneje dobe železnice. Drugi deli monarhije, posebno na vzhodu, do kamor še niso prodrle železnične gradbe, imajo neizmerne naravne zaklade, ki sedaj še nemoteno in nerazkrito počivajo v naročji zemlje, dokler jih ne bo na blagor dežele in skupne države vzdramilo drdranje prvega tja došlega želez-ničnega stroja." Kakor so ti stavki takrat veljali za neovržljive, tako veljajo tudi še danes posebno za Dolenjsko, kar se bo skušalo pozneje dokazati. Potrebo in važnost dolenjske železnice ponižno podpisana zbornica ni samo v presoji, poslani leta 1864 c. kr. mi-nisterstvu za trgovino in narodno gospodarstvo, pov-darjala, marveč tudi v premnogih prošnjah do visokega deželnega zbora, visokega c. kr. skupnega in visokega c. kr. trgovinskega ministerstva. To se je zgodilo tudi v peticiji, katero so leta 1874 takratnemu trgovinskemu ministru Nj. ekscelenciji gospodu dr. Banhans-u in leta 1875 takratnemu trgovinskemu ministru Nj. ekscelenciji vitezu Chlumecky-ju osebno izročili odposlanci ponižno podpisane zbornice. Za zgradbo dolenjske železnice so večkrat občinski svet deželnega glavnega mesta in dolenjske občine vložile prošnje pri visoki vladi in obeh zbornicah visokega državnega zbora. Kranjski deželni zbor se je v letih 1866, 1868, 1869, 1870, 1872, 1873, 1874, 1875, 1876, 1878, 1880, 1881, 1882, 1883, 1884, 1885, 1886, 1887 in 1888 pečal z vprašanjem dolenjske železnice ter je izvrševaje de-želno zborske sklepe deželni odbor prošnje visokemu državnemu zboru, visokemu c. kr. skupnemu in c. kr. trgovinskemu ministerstvu pošiljal. V svoji najponižnejši peticiji je deželni odbor tudi Nj. ces. in apostolsko Veličanstvo prosil, naj najmilostneje sprejme prošnjo dežele Kranjske in provzroči one naredbe, ki bi omogočile gradjenje dolenjske železnice. Važnost dolenjske železnice je tudi visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo priznalo, ker se je visoko-isto oziralo na to železnico v dne 15. marca 1869 visoki zbornici predloženem postavnem načrtu zaradi spopolnjevanja avstrijske železnične mreže. Dalje tiči priznavanje važnosti te železnice po mnenju ponižno podpisane zbornice tudi v tem, ker je blagovolil Nj. ekscelencija gospod trgovinski minister z ukazom z dne S. junija 1869 naznaniti, da je bila c. kr. vlada sicer z ozirom na sklep zadujega državno-zborskega zasedanja primorana umakniti zgoraj napominaui postavni načrt zaradi spopol-njenja avstrijske železnične mreže, da pa vzlic temu ostane pri vladnem vsporedu, kateri je v njem označila. Za nadaljno priznavanje važnosti dolenjske železnice se mora smatrati tudi to, da jo visoko c. kr. ministerstvo do leta 1870 trem raznim konzorcijem podelilo dovoljenje za izvršitev tehničnih pripravljalnih del. Vspeh teh koncesij so bili trije načrti, katere so konzorciji predložili visokemu c. kr trgovinskemu ministerstvu. Visokoisto je v dokaz, da vgtraja pri spoznavanju važnosti te železnične proge in je začetek njenega izvrševanja le še vprašanje časa, tudi z ukazoma z dnč 7. in 27. junija 1872, št. 22.593/1871 in 16.090/1872, odredilo tehnično-vojaško presojo raznih načrtov r 8. dan julija 1872 in sledeče dnove, o čemur leži zapisnik pri visokem C. kr. trgovinskem ministerstvu. Vsled prošnje, katero je znova poslal deželni odbor vojvodine Kranjske dne 2. februarija 1882, št. 6317, tako visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu, kakor tudi obema zbornicama visokega državnega zbora, naj se kolikor mogoče hitro vloži postavna predloga o zgradbi železnice, ki bi šla iz Ljubljane skozi Dolenjsko do sklepa z ogersko-hrvatskimi, oziroma dalmatinskimi železnicami, pozvalo je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom z dne 27. junija 1882, št. 1097, c. kr. deželno vlado, naj sporoči deželnemu odboru, da Nj. eksce lencija gospod trgovinski minister z ozirom na velike tirjatve nasproti državnim financam za želez niške namene ne more še za bližnjo prihodnjost obljubiti iz državnih sredstev zahtevanih naredb v zgradbo železnice, ki kot glavna železnica z nameravanimi priklepi ne zadostuje toliko že sedaj občuteni potrebi, katfor marveč težnji po pozneje žeija-rrednem spopolnjenju prometnih cest, da je pa Nj. ekscelencija pripravljen uvaževati vprašanje državne podpore za ta slučaj, ko bi interesentje nameravali zgraditi posebnim prometnim koristim mej Ljubljano in Novim Mestom ležečih krajev primerno lokalno železnico in bi se moglo prispeti do gotovega prepričanja, da se bodo sredstva pri kolikor možno majhnih stavbinskih troških, morebiti po vzgledu finansovanja železnice v kremski dolini, in ogibaje se vsakoršnih kurznih zgub zavarovala, če mogoče, z izdajo delnic, katere bi večinoma prevzeli interesente, tako da bi dovolila država le oni znesek, kateri bi se pri prvih ne mogel dobiti. Z ozirom na ta ukaz je kranjski deželni zbor dne 17. oktobra 1883 sklenil nastopno: „Deželnemu odboru se nalaga, da sporazumuo s trgovinsko in obrtnijsko zbornico kranjsko deluje na to, da se osnuje odbor, obstoječ u zastopnikov deželnega odbora, trgovinske in obrtnijske zbornice ljubljanske, občinskega sveta mesta Ljubljane, nekaterih dolenjskih posestnikov in izvedencev v železniških zadevah. Nalog tega odbora bi bil, skrbeti za to, da se vendar že jedenkrat izpolnijo želje visokega deželnega zbora glede zgradbe dolenjske železnice." Ta odbor je sklenil: „Uvaževaje okoliščino, da se ne more doseči glavna železnica od Ljubljane do Novega Mesta s priklopom na hrvatsko-ogersko-dalmatinske železnice, dela naj se na to, da se zgradijo lokalne železnice na Dolenjskem in izvoli odbor petih članov, ki bo poizvedoval o raznih načrtih in doneskih interesentov ter o tem od slučaja do slučaja poročal železniškemu odboru." (Dalj« sledi." Zapuščena Dolenjska. Govor poslanca Viljema Pfeifer-ja v državnem zboru dne 13. marca 1889. Častitemu gospodu predgovorniku (Ghonu) ne bodem sledil na polje političnega rovanja in šolskih razmer, marveč se bodem naravnost držal suhoparnega predmeta, ker sem si izprosil besedo, da v vprašanju kužnih boleznij še enkrat v tej visoki zbornici zastopam svoje stališče nasproti drugačnim nazorom častitega odseka. Ker častiti proračunski odsek odklanja mojo resolucijo za preosnovo zastarelega postopanja pri kužnih boleznih, enak je ptiču noju, kajti videti noče strašnega opustoševanja po osepnicah na Dolenjskem, tako da presega celo ruske nihiliste. Nihilisti s kakim bombnim napadom usmrte 5, 10 do 20 oseb, potoni je pa zopet dolgo časa pokoj in mir. Častitemu proračunskemu odseku se menda število po osepnicah dosedaj pomorjenih oseb zdi neznatno, akoravno je v zadnjih dveh mesecih za osep-nicami umrlo v župniji leskovški 130, bučenski 41, studenški 50, škocijanski 102 osebi (Cujte! na desnici), pri tem pa niti ne govorim o župnijah Šent Jernej, Krško, Sv. Križ, Sent Rupreht, Raka, Sv. Duh itd., itd., ki tudi brojijo na stotine umrlih. Z ozirom na predolgi mrtvaški zapisnik onih žrtev, ki so morale v prezgodnji grob, verjel bi kmalu, da avstrijski narodi še niso prišli na stopinjo domače živine, ki so je vzlic starejšim živinozdravilskim postavam smatrala vredno, da se brani z zboljšanimi novimi zakoni; narod pa naj plačuje in krvavi, za to je tukaj, sicer nima nobene vrednosti, domača živina pa je narodno premoženje. Občine naj po mnenji častitega odseka izganjajo kužne bolezni ter imajo ono vso krivdo, ako se razširi in ne zaduši epidemija. Z isto pravico kakor krotitev nalezljivih boleznij naložiti bi se mogla občinam tudi zavrnitev sovražnega napada, ker je dolžnost občini skrbeti za varnost osebe in premoženja; potemtakem tedaj leta 1866 severno-češke občine niso spolnile svoje dolžnosti, ker niso Prusu zabranile prestopiti mejo. j Cemu je treba še armade, ako naj opravijo svoj posel s sovražnikom občine? Da, nasproti sovražniku uvidevajo nezmožnost občin, zoper kužne bolezni pa ne — tu naj srenja preskrbi sredstva in organe, katerih nima na razpolaganje. „Ultra posse nemo tenetur", rekel je naš prečastiti ministerski predsednik, ko je zagovarjal občine zoper ceno predbacivanje, da ne store ničesa. Za krotitev kužnih boleznij ne zadostujejo občinska sredstva; v to je treba kakor pri živinskih kugah denarja in organov. Pri živinskih kugah preskrbuje organe država sama, zakaj ne tudi pri nalezljivih boleznih? Zakaj se za dobe nalezljivih boleznij višji potrebi zdravnikov ne odpomore s tem, da se pošljejo v okužene kraje zdravniki iz drugih okrajev? Zakaj zdravstvena uprava ne omejuje bolje razširjanja kužnih boleznij z varstvenimi naredbami in ukrepi ?Saj moramo za osepniški okuženo in nesrečno Dolenjsko zaznamovati žalostno resnico, da si morajo zdravniki iz lastnega preskrbeti snov za cepljenje, ker noče tega storiti država. (Cujte! Cujte! na desnici.) V tem se ne smemo udati napačni nadi; dokler se troškovna potrebščina ne bo zavarovala z dotično postavo, dokler se ne bo izreklo, da je krotitev kužnih boleznij stvar in dolžnost države, toliko časa se ne more govoriti o krotitvi kužnih boleznij; ako se bo v postavo sprejela taka točka, potem še-le se bo stvar predrugačila. Država naj vendar od občin ne zahteva nemogočega, potem pa, če se gladko ne izvrši zadeva, naj ne pripisuje cele odgovornosti občinam; saj se vendar tudi državnim oblastnijam včasih pripeti nezgoda ali sploh nepravilnost, kakor kaže nastopni dogodek. V Rajhenburgu je neka hiša zaradi osepnic kontumacirana ter jo straži straža, da ne sme nikdo vun, nikdo notri iti. Stražo je zaukazala oblastnija ter še traja; hišnega posestnika pa so pred nekaterimi dnevi povabili v Brežice h kazenski obravnavi, ker je prestopil zapor, ter se je tudi tje peljal (Veselost in Prav dobro! na desnici), hiša njegova pa se bo stra-žila še deset dni. (Klic: Neverjetno!) Nikdo ne more te bedarije razumeti, da se na eni strani zapre hiša, na drugi strani pa hišni posestnik pozivlje v Brežice iz okužene hiše, ko more vendar mej vožnjo v že-lezničnem vozu sopotovalce, v Brežicah pa tudi prebivalce okužiti. (Veselost in Prav dobro! na desnici.) Prosim, gospoda moja, pomislite prežalostni položaj, če v kakem kraji — kakor sedaj na Dolenjskem — razsajajo osepnice: bolezni, mrliči, mrtvaško zvonjenje, pogin premnogih družin, katere so za vedno izgubile edino podporo, edinega reditelja, opustošenje gospodarstva, tišina v vseh obrtnih razmerah, popolnoma zastali promet na živinskih in letnih sejmih, ki donašajo v deželo denar in pri katerih imajo svoje koristi kmetovalci, živinorejci, trgovci, mali obrtniki itd.; vinski kupci, trgovci s pridelki in živino izo-stajajo, odkod naj se pa vzame tu denar za davke, mezde, gospodarske potrebščine, bolniške troške? Ako vlada kmalu ne dovoli polajšav glede sejmov, glede davčnih plačilnih rokov, postati mora prežalostni položaj prebivalstva naravnost obupen. V teh težavnih časih ima tako prizadeta občina itak višje troške za podpore ubogih bolnikov, sirot, bolniško-razkuževalne namene itd.; kako naj občina zabrani razširjanje kužne bolezni, če stotinam družin manjka najpotrebnejše, krepak živež, gorka obleka, in če mora po šest do deset oseb prebivati v eni sami borni izbi? (Poslanec dr. Roser: Cujte!) Ali moro občina z lastnimi sredstvi odpraviti te borne razmere glede živeža i n s t a n o v a 1 i š č , k i, k a k o r z n a n o, jako pospešujejo razširjanje kužnih boleznij? Država, gospoda moja, je pomagala pri k r o t i t v i bolezni skrljevav Dalmaciji, pelagre na Goriškem, zakaj pa naj bo ravno Kranjska izključena od take podpore? Poleg teh človekoljubnih ozirov pa pri tem odločujejo tudi državne koristi. V kratkem se bo vršilo vojaško novačenje, poleti se bodo pričele topniške strelne vaje pri Krškem, vse to pa ostane vprašavno, ako se ne zabrani še vedno nadvladajoče razširjanje osepnic. Meseca maja in avgusta se bodo poklicali ro-zervniki k orožnim vajam, kar bo pa morda ovirala osepniška epidemija. Tukaj se gre za važne javne državne koristi ter te nujno zahtevajo, da neposredno pomaga tudi osrednja oblastnija. S samimi pismenimi naredbami ni nič poma-gano, zdravstvena poročila ali celó slučajno na novo imenovani višji deželni zdravstveni poročevalci — katerih naj nas obvarujejo Bog in vsi svetniki (Ve-selost) — ravno takó malo poženo v beg nalezljive bolezni, kakor popolnoma nepotrebne trtnoušne komisije trtno uš. (Dobro! na desnici.) Taka poročila pomnožujejo le statistične tabele, ter so čisto aka-demične vrednosti. Sklepam z besedami: Fate non paríate. (Odobravanje na desnici.) Politični pregled. V L j u b lj an i, 13. aprila. Notranje dežele. Naučilo ministerstvo je najprvo zauka-zalo, naj sestavi novo ljudsko-šolsko novelo spisatelj državne šolske postave, dvorni svetnik pi. Ullrich; ker pa je ta prosil, naj se ta nalog izroči mlajšim močem, pooblastil je s to zadevo uaučni minister ministerskega sovetnika Rittnerja. Ogerska zbornica je z navdušenimi „eljen"-klici pozdravila cesarski ukaz, ki navaja novoime-novane ministre, isto tako je nove ministre prijazno sprejela. Po počitnicah bo zbornica rešila postavo o vojaških novincih in proračun. Tnanje države. Papež Leon XIII. je povodom Leonove slavnosti sprejel častitke kardinalov in prelatov. Slavnostno govoril ni nikdo. Po sprejemu je sv. Oče zbral svoje čestilce v ožjem krogu, oziroma v zasebnem stanovanji, kakor stori vselej po svoji stari navadi. Zaradi zlorabe uradne oblasti se je pričela zoper mnogo srbskih redarstvenih uradnikov kazenska preiskava. Bolgarski emigrantje so dobili nalog, ali da mirni ostanejo, ali pa da zapustijo Srbijo. Garašanin misli popolnoma zapustiti Srbijo ter odpotovati v inozemstvo. Bivši metropilit bo po velikonočnih počitnicah odpotoval vsled vladnega poziva v Belgrad. Francoska zbornica in senat sta dovolila 10.000 frankov za pogreb slavnega kemika Chevreula. Zbornica je odložila svoje zasedanje do 14. dne maja. Senat je včeraj volil odsek, ki bo izvršil preiskavo za državno-izredno sodišče. — Kakor piše „Temps", vršč se živahne obravnave z Nemčijo zaradi odprave suženjstva v Afriki. Več velesil se je povprašalo, ali bi bile pripravljene, vdeležiti se zborovanja o tem vprašanji. — Ako se Boulanger ne bo povrnil v Francijo, imel bo senat storo gotovo samo dve seji, namreč včerajšnjo, o kateri nam manjkajo še nadrobni podatki, in ono, v kateri se bo proglasila razsodba. To pa ne velja za slučaj, ako bodo tudi druge osebe ob jednem z Boulanger-jem zatožene. Celo v slučaji, ko bi ne prišel v Francijo Boulanger, trajati bi moralo zasedanje najmanj dva meseca, ker bi se senat moral strogo držati predpisanih povabilnih rokov. Govori se, da se bo ob jednem z Boulangerjem moral zagovarjati Artur Mayer, vrednik listu „Gaulois". Blizu dvesto italijanskih dijakov se je dne 10. februarija zbralo v Kvirinu, da sestavijo vspored za slavnost odkritja zloglasnega Giordana Bruna. Ker vzlic povabilu ni prišel k zborovanju rimski župan, sklenili so takoj napraviti mu mačjo godbo. Dijaki so četrt ure kakor divjaki razsajali in žvižgali, potem pa so sklenili po deputaciji povabiti ministerskega predsednika k odkritju spomenika Giordana Bruna. Crispi se je zahvalil, rekoč, da se kot državnik ne more vdeležiti slavnosti, pri kateri bi bil rad navzoč kot zasebnik. Neki rimski liberalni list pravi, da je bil Crispijev odgovor trezen in politično premišljen, „ker se bo skoro gotovo pri slavnosti strastno govorilo in se bodo vršile izjave zoper Cerkev." Pri tem pa ta liberalni list ne pomisli, da je Crispi odgovoren za izgrede. Novo rumunsko ministerstvo se je dne 11. t. m. predstavilo zbornici, ki je je jako mirno, da. mrzlo vsprejela. Catargi je prečital neko izjavo, s katero se zavezuje vlada, pospeševati dobre razmere z inozemstvom ter varovati nevtralnost Rumu-niji." Ta izjava se raino tolmači, ker nekateri krogi menijo, da se hoče vlada ž njo odpovedati dosedanjemu vladnemu vsporedu. Poslanci so prejšniega ministra zunanjih zadev z navdušenim ploskanjem in klici pozdravili v zbornici. V angleški spodnji zbornici dné 11. t. m. je naznacil sir Fergusson, da nameravajo ameriške Združene države sklicati inejnarodno posvetovanje o mornaričnih zadevah, katerega se bo skoraj gotovo hotela vdeležiti tudi Anglija. Vspored temu posvetovanju bodo sklenili poslanci Združenih držav. — Balfourt je naznanil, da je irski podkralj prevzel svoj posel le za dve leti. Vsled silnega pritiska je obljubil ostati na svojem mestu, vendar pa se ne sme pričakovati, da bo še dolgo ostal v svojem poslu. Odpovedal pa se še ni. Kralja Milana je dné 11. t. m. turški sultan že sprejel v slovesni avdijenci, potem pa je Milan v spremstvu Ahmeda paše z Lloydovim pamikom „Espero" odpotoval v jafo in Jeruzalem. Vlade Nemčije, Velike Britanije in Severne Amerike so se zjedinile, da jih bodo odslej na Samoi zastopale le pojedine vojne ladije, dokler ne bode o tem konečno sklenila berolinska konferenca. Severno Ameriko bo zastopala ladija „Alert", Nemčijo „Soiie", Anglijo pa skora) gotovo „Calliope". Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 12. aprila. (Mestnim volilcem v premislek.) Letošnje dopolnilne volite v mestni zastop stolnega mesta vršile se bodo koncem aprila; volilni shodi v ta namen pa jutri, ponedeljek in torek v vseh treh razredih, pri kojih se bodo imenovali kandidati. Zelja naša je, da bi se volitve vršile v domo-rodnem, v modrem in naprednem duhu. Ne dii se tajiti, da je od te dobe, ko je narodnost naša prvikrat si prioorila zopet po mnogih naporih in bojih to eminentno važno postojanko v srci Slovenije, zelo napredovala občina naša. Predvsem mora pa biti prva skrb, da si izberemo samo poštene, pravične, nepremične in neo-mahljive narodne može. Mi ne mislimo teh besedi v tem zmislu in je ne tolmačimo, naj se politične zadeve vtirajo v občinske seje in posvetovanja. Vse to spada v deželni zbor, a ne v mestni zastop. Obratno, smatrati moramo kot škodljivo, ako se zlorabijo seje mestne v to, da bi se sejala nesložnost in razpor. Pri občinskih posvetovanjih, v občinskem zastopu gledati imajo meščan je na to, da se o b r a v n a v a j o samo občinske zadeve. In teh je pri nas še preveč; mestni odborniki imajo dosti posla ž njimi, torej jim ne preostaja časa za politiko. Toda edina reč je pomilovanja vredna, in to je: da ljudje, ki imajo polna usta in nabrušen jezik, često vjamejo zaupanje ljudij ; a to ni vedno v prospeh občine! Povdarjamo, bodisi da so taki možje poštenjaki in rodoljubi, to še ne zadostuje; gorkota sama ne stori še vsega! Često slišimo in čitamo natolcevanja, sumni-čenja in pritožbe, da se je tu bali tam zgodila kaka nepoštenost. Toda tudi to sredstvo treba si ogledati mirnim očesom. Vsacega smatrati za nepoštenjaka, to ne gré. Kam bi neki prišli, ko bi vedno ostalo tako? Latinska prislovica pravi: da se mora vsak smatrati za poštenjaka, dokler ni uverjen o nepoštenosti. Velika je ta družba, velik in ogromen je zavod, ki se zove: občinska uprava; ta treba mnogih rok, in čuda ni, če ne gre tudi tam vse gladko, kakor bi bilo želeti. Nahaja se to povsodi in pri vsakem velikim zavodu. Še jedno imamo na srci ! Želimo, da je mestno zastopništvo dostojen zbor, naobražen, koji bi impo-noval, o kojem bi vsak rekel: To je svèt, izbir vsega občanstva! A tudi tu treba previdnosti. Ne spodobilo bi se gotovo, v kot odrivati ali celo izbacivati rokodelski in obrtniški 6tan, kajti i ti mogo mnogo koristiti mestu in svojim someščanom z dobrim svetom. Toda vselej treba gledati na to, da v zastop pride več mož, kojim je znan napredek po vsem svetu, da morejo svetiti tudi z dobrim vzgledom in pametnim, zanesljivim svetom. V to svrho pa treba voliti može, koji imajo tudi čas in dobro voljo. Dnevne novice. (Kranjska deželna vlada) je z ozirom na živinske kužne bolezni izdala naslednji ukaz: L Uvo-žnja goveje živine, ovac, kozâ in prašičev s Štajerskega na Kranjsko je brez izjeme prepovedana. 2. Knpovanje živine in prepeljavanje od vasi do vasi je za čas kuge prepovedano. 3. Iz sosednjih okuženih krajev prignana živina mora imeti živinske potne liste. 4 Na semnjih mora se tuja živina ločiti od domače ter takoj naiuaniti slučajna bolezen. 5. Postajni načelniki, oziroma občine, morajo takoj naznaniti, ako pride prepovedana živina iz okuženih krajev na železnično postajo. (Gospod France Dolenec,) trgovec v Mariboru, blagovolil je prevzeti poverjeništvo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaji. (Tako na Nemškem — in pri uas?) „Berliner Tagblatt" javlja, da so bili pred mesecem dnij iztirani iz beuthenskega okraja vsi avstrijski dalavci, zlasti gališki. Kot vzrok iztiranja navajali so uradi, da avstrijski delavci od jemljejo zaslužek nemškim delavcem, da živ6 jako skromno in prištedke pošiljajo svojim rodbinam v Galicijo. Toda vsled tega vladinega postopanja je navstalo pomanjkanje delavnih močij v celem okraji beuthenskem. Lastniki opekarn in premogokopov bo se že potrudili, da se prekliče iztiravanje tujih delavcev. — Pri nas se nemškim delavcem godi pač inače. V zaslužku jih nihče ne prikrajšuje in često povračuje.jo avstrijsko gostoljubnost z velikonemškimi agitacijami in rovanjem zoper naše narodne težnje. Vzgledov imamo v domovini naši, žal, še preveč! (Gosp. Ludovik Griiec), znani domači slikar, je danes razpostavil v izložnem oknu Giontinijeve knjigotržnice jako dobro zadet portret veletržca gospoda Fr. Kb. Souvan-a. Delo dela čast umetniku. (V Brežicah) je 12. t. m. umrl najstarejši mašnik reda sv. Frančiška, hrvatsko - kranjske pro-vincije, o. Hrizolog Greznik. Pokojni je bil rojen v Višnji Gori leta 1811, v mašuika posvečen leta 1834, v frančiškanski red stopil leta 1829. Deloval je več let kot neutrudljiv profesor na gimnaziji novomeški in pazenski v Istriji, tudi več častnih služb v provinciji je opravljal. Naj v miru počiva! (Prvi glavni zbor „zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Ljubljani.) Osnovalni odbor nam je poslal naslednje vabilo: „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" bode imela dne 22. in 23. aprila t. 1. v Ljubljani svoje prvo glavno zborovanje s sledečim dnevnim redom: A. V ponedeljek, dne 22. t. m. ob šestih zvečer v čitalnični dvorani zborovanje delegatov. 1. Poročilo o delovanju osuovalnega odbora in „o denarstvenih zadevah zaveze". 2. Volitev upravnega odbora „zaveze" (§ 21 prav.) in 4 rediteljev za glavni zbor. 3. Določitev, oziroma razširjenje vsporeda za glavni zbor. (§ 21 prav.) Opomba. Ako se je morda izrazila v katerem društvu želja, naj bi se pri glavnem zboru razpravljalo o katerem posebnem, času primernem vprašanju, tako lahko dotični č. gg. delegati to posebno naglašajo in predlagajo, če imajo le za svoj predmet tudi zanesljivega poročevalca. 4. Posvetovanje o „zavezuih" pravilih in določitev društvenega glasila (§ 21 pravil): o. Določitev letnih doneskov od članov „zaveze". 6. Prosti razgovori. 13. V torek dne 23. aprila ob 10. uri dopoludne Glavni zbor. 1. Pozdravi. 2. Predavanje „o reformi računstva". Gosp. prof. L. Lavtar iz Maribora. 3. „O našem strokovnem listu". Gov. gosp. Krist. Bogateč. (Dalje po sklepu delegatov. Gl. točko 3 pod A.) — C. Popoludne banket, zvečer zabava. Natančneje o tem naznani se pozneje. — Učitelji slovenski! Dolgo zaželjeni čas je prišel, ki nam nudi redko do sedaj še ne zaslišano priložnost, da se tovariši iz 4 pokrajin, katere veže sorodnost in mili nam jezik slovenski v narodno skupnost, snidejo v resno posvetovanje o svojem poklicu, o svojih stanovskih težnjah! Izkoristimo si to priložnost, ter svetu pokažimo da slovenski učitelj „gre na dan". Snidimo se v mnogobrojnem številu, tovariši-bratje! od zelenih planin lepe Štajerske, od sivih gora starega Korotana in od sinjih valov jadranskega morja, da si podamo z brati Kranjci k vzajemnemu delovanju in v znamenje solidarnosti naše v beli Ljubljani bratovske roke. Združeni hočemo povzdigniti tam svoj glas v prospeh našega šolstva in za svoj stanovski interes! Torej, kdor more, naj pride, da svetu pokažemo, kako težko smo pričakovali naše „zaveze". Na veselo svidenje v beli Ljubljani! — Pozor č. g. delegatom in drugim vdeležencem za-veznega zborovanja v Ljubljani! Za vožnjo po železnicah osnovalni odbor ne more preskrbeti znižane cene, ker je preobložen z drugim delom. Kdor želi imeti znižano ceno, naj se obrne na dotično ravnateljstvo železnice. Sploh daje južna železnica nezuatne olajšave, da je mnogo ceneje peljati se s „tour- in retour-karto", katero si lahko vsak sam sestavi, ker se ne dobč povsod naravnost do Ljubljane. Iz Mari- Dunaj, 13. aprila. „Wienerzeitung" ob-ljavja potrjeno orožno postavo. London, 13. aprila. (Reuterjevo izvestje.) Iz Samoo se poroča, da so nemško ladijo „Olgo" dvignili s skalin; ista je le malo poškodovana ter bo odplula v Sydney. Na Sa-moi jo popoln mir. Pariz, 13. aprila. Senat je sprejel v zbornici sklenjeno povišanje carine rži in ržene moko. Postava bo v kratkem postala pravo-močna. Rim, 13. aprila. „Fraoassa" meni, da o potovanji kraljevem v Berolin še ni nič določeno. Tržne cene v Ljubljani due 13. aprila. Pšenica, hktl Rež, Ječmen, „ Oves, „ Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, Grah, Fižol, „ Maslo. Mast, Špeh svež. Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ „ , Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Pišanee .... Golob ..... Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ rntr. „ mehka, „ „ Vremensko sporočilo Umrli so: 11. aprila. Marija Zoro, mokarjeva žena, 28 let, Stari Trg 11 spridenje jeter in obisti. V bolnišnici: 10. aprila. Anton Novak, delavec, 20 let, jetika. 11. aprila. Uudolf Kostrevc, komij, 20 let, vročinska bolezen, zrakomera v mm toplomera po Celziju opazovanja 7. u. zjut.J 724'8 7-0 si. svzh. "~diz~ 2. u. pop. 725-5 12-8 si. jzap. oblačno 9. u. zveč. 720 5 7'0 brezv jasno Srednja temperatura 9 1°, enaka^normalu. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 13. aprila. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16«ž davka) 85 Srebrna „ 5 »i „ 100 „ „ 10 «„ „ 85 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 11C Papirna renta, davka prosta......10( Akcije avstr.-ogerske banke......905 Kreditne akcije ..........298 Francoski napoleond..................9 Cesarski cekini ....................5 Nemške marke ..........58 Nič več mokre noiie ali trdo I. Bendiks iz Št. Valentina na Spodnjem Avstrijskem ima izključilo i»i-nvi<;o v Avstro-Ogerski za izdelovanje e. kra. priv. ueprcinočljivc katere vspehi so potrjeni s stotinami spričeval. Cene: eela škatlja 1 gld., '/a škatlje 50 kr., >/« škatlje 25 kr., '/» škatlje 12'/„ kr. Za likanje usnja priporoča ravnokar patentovano ttjlj W !!iil T/ doma kuhan, I liter I gld..'{O kr., dobi se pri Fr. Prijatelju, županu v Tcržiši, pošta Mokronog, Dolenjsko. ^3-2) ne lak za usnje ali momentni lik, tudi ne apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. Razprodajalcem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije, v Ljubljani pri gg. Schusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Sva imo pred ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodajanje, kjer se ni založb. (30—9) Naj vspešnej ša čistilna mineralna voda i AAA) priporočena od I. zdravniških velja-kov zaradi gotovega in pri tem la-goduega vspeha, ne neprijetnega in tudi pri trajajoči rabi brez ^^^^^^^^^ slab i h nasledkov. Majbeu popitek. Zaloga pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lassniku v Ljubljani. Ravnateljstvo v Budimpešti.-^! izdelovatelj cerkvene posode itd. I>jiil»ljfina | 4. sv. Petra cesta X .tei-«, št. 27. /i Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. /g) Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. Ravnokar je izšla v naši zalogi knjižica, katero priporočamo za velikonočno darilo Poleg narodne pravljice ob vrbskem jezeru. Spisal Anton Funtek. (3_i) Cena 8° gld. 1«30, elegantno vezano z zlatim obrezkom gld. 1*80, po pošti 5 kr. več. Anton Funtek, poznat po svojih izvirnih pesniških proizvodih kakor po svojem „Zlatorogu", daje nam z narodno pravljico „GodBC", katera se godi ob vrbskem jezeru, dragoceno pomnožitev domače naše književnosti. „Godec" se po svoji elegantni zunanji obliki posebno priporoča za praznično darilo. Telegrami. Dunaj, 12. aprila. Cesar je dovolil velikemu mojstru jokaniterskega reda naslov «minencija in časti, ki pristujejo kardinalu. — Cesaričinja Štefanija bo ostala do maja v Miramaru. bora dobe se n. pr. do Celja, od tod do Zidanega mosta, od tod pa do Ljubljane. Omeujene karte imajo veljavnost za tri dui, ne vštevši nedeljo in praznike. Da se ljubljanski gospodje tovariši vedo ravnati pri svojih pripravah, naj vsakdo, ki se misli vdeležiti zaveznega zborovanja, naznani svojo vdeležitev „Slovenskemu učit. društvu- v Ljubljani vsaj do 19. t. m. Za zbirališče vdeležencev zaveznega zborovanja v Ljubljani 22. in 23. t. m. določena je „Čitalnica", od koder se podajo vsi skupno v sobano, najeto za zborovanje. (Srečke.) Se enkrat opozarjamo čitatelje, ki imajo tuje srečke, da morajo do 28. aprila dati jih kole-kovati. Izvzete so trečke: Kneza Clary iz 1. 1856; 4"/„ donavsko parniške družbe iz 1. 1857; 5% donavske vravnave iz 1. 1870; inomoške iz 1. 1871; krakovsko iz 1. 1872; ljubljanske iz 1. 1879; 3°/0 avstrijske zemljiške kreditne družbe iz I. 1880, 1889 in 1856; avstr. rudečega križa iz 1.1882; 4°/0 državne iz 1. 1854, 1860 in 1864; kneza Palffyja iz iz 1. 1855; Rudolfovega zavetišča iz 1. 1864; kneza Salma iz 1. 1855; solnograške, stanislajske, grofa St. Genoisa, tržaške, Tišine, ogerske državne, grofa Waldsteina, dunajske kommualnein kneza Windisch-graetza. Vse druge je treba dati kolekovati. (Muzejsko društvo) ima danes ob 6. uri mesečni shod. Predaval bode g. profesor Vos s o nenavadni konjski nogi in g. profesor S. Rutar o prezgodovinskih iu rimskih spomenikih Dalmacije. (Slovenščina na Koroškem.) Kakor poroča „Mir" v zadnji številki, bili ste zopet razpisani dve službi okrajnih zdravnikov, ena v Grabštajnu, druga v Štebnu na Žili, obe v slovenskih krajih, vendar se od prosilcev ne zahteva znanje slovenščine. Razpisanih je tudi šest učiteljskih služb v slovenskih krajih, pa samo za St. Jakob se zahteva slovenščina, ne pa udi za Rožek, Loče, Podklošter, Vrate in Cače. (Vabilo) k letnemu občnemu zboru turjaške podružnice sv. Cirila in Metoda. Predsedništvo omeujene podružnice sklicuje s tem letni zbor na dan 28. aprila ob 3. uri popoludne pri g. J. Požar-ju v Turjaku, po domače pri Prajerju s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor in letnu poročilo predsednika. 2. Volitev načelništva za prihodnje leto. 3. Volifev podružničnih zastopnikov za veliko skupščino. 4. Poberanje letnih doneskov in sprejemanje novih udov. 5. Nasveti družbenikov. (Društvo „Pravnik") ima prihodnjo sredo dne 17. t. m. shod v gostilni „Pri slonu". Na dnevnem redu so: Pozdrav načeluika dr. Papeža, predavanje dr. Danila Maj aro na o novem črnogorskem državljanskem zakoniku, posvetovanje o slovenski izdaji postav in posamezni nasveti. (V Sodrašici) bode ustanovljena brzojavna postaja v zvezi s pošto.__ Raznoterosti. — Človek — zver. Iz Kapušana na Oger-skem se poroča: Neki vinogradnik v Szillu je opazil, da mu nekdo krade vino iz stiskalnične kleti. Zaradi tega se je skril v kleti, da bi zvedel, kdo je tat. Prišlo je sest capinov, ki so najprvo pili, potem pa začeli iz kleti valiti sod vina. Konečno so sklenili, da bodo izpustili viuo iz vseh drugih sodov. Tu je posestnik zlezel iz kota ter jih začel prositi, naj ne store tega. Odgovor na to je bilo udrihanje s koli. Roparji so sedaj sklenili, položiti svojo žrtev v stiskalnico ter nesrečneža zmečkati. To so tudi storili, kri je tekla curkoma. Nekega moža, ki je prišel mimo, videl vrata odprta ter vstopil, so z grozovitimi pretnjami primorali, da je pil vročo kri viuo-gradnikovo. Zveri v človeški podobi so se potem upi-jamle. Mej tem je pa mož, na katerega so popolnoma pozabili roparji, hitel v vas ter nazuanil zločin. Morilce so našli popolnoma pijane ter so jih vklenjene pripeljali v ječo. — Grad M a j e r l i n g bo postal karmelitski samostan. Stranska poslopja se bodo priredila za zavetišče ubogih iz okolice. — Zdravstvena narodba pariškega zdravstvenega sveta zaukazuje,- da si morajo vsi trgovci, krošnjarji, komedijanti itd., ki hočejo obiskati svetovno razstavo, poprej cepiti dati koze, inače ne bodo smeli v Pariz. — Novi rektor „Animae", dr. Fr. Nagel, ]'o nrtctal rmnnina ki ¿ni nrnl a + Iz prosto roko naprodaj jo %a «JO gl«l. solidno. močno in čedno delana vsa železna skrinja, -•a ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja iu vse zobne operacije. — od straniuie zobne bolečine z u^mrtenjem živca M W[( zobozdravnik A. Paichel, S poleg Hradeekega (čevljarskega) mo*tu. jfjr' I. nadstropje. (35) K' M mm in xmm Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem (2) priporoča M I d mm'*i f Iv ' + trgovina z železnino in orodjem na mestnem trgu lO,' vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelo-1 vanje sadnih dreves, in sieer: drevesna strgulja, škarje za go-*f* senice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, dreves, škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa na ' *j*lepo j> o ploska ni leseni plošči *T* urejena in po prav nizki ceni. ■4444444444444444* Velilio izbero in zalogo iiiocleiauili navadnih in najelegantnejših, isto tako ur dtk/jBikov m (9-2) v vseh velikostih, izgotovljenih iz za čudovito nizkih cenah jivo trpežnega blaga, priporoča po LiiihljniiH, Iivaii j Kit o. L. MIKUSCH, isdolotra-belj solnonilco-u- in dežnikov Mestni trg ¿t. 1.-5. Prejema vsakovrstna naročila na kostum-solnčnike, preoblači in popravlja staro dežnike in soliičnike trpežno in po ni/:ki oeni. Naročila izven Ljubljane, tudi na posamne solnčnike ali dežnike, izvršuje točno po poštnem povzetji. Razprodaj alce m so na zahtevan je izvirni ceniki franka na razpolago. Z 1. 1889 nastopi .KMETOVALEC VI.letnik. „KMETOVALEC" je edini veči gospodarski list in ob onem najcenejši, zato ni čuda, ako je mod najbolj razširjenimi slovenskimi listi. V 1. 1888 prinesel je „KMETOVALEC" na "212. straneh velike oblike 80 večib in 105 manjših gospodarskih in sicer poljedelskih, •¿¡vinarskih, vinarskih in gozdnar-skih člankov, nad 135 splošno zanimivih odgovorov na gospodarska vprašanja, katera so stavili naročniki vredništvu, blizo 175 gospodarskih novic itd. To berilo razjas-nevalo je 50 podob. „VRTNAR" je poseben vrtnarski strokovni list, kateri dobivajo naročniki „KMETOVALCA" x»Ntonj. „VRTNAR" je prinesel 1. 1888 na 1)6 straneh velike osmerku 85 večih in 78 manjših sadjarskih in vrtnarskih člankov ter blizu 70 podob. Berilo v „KMETOVALCU" in „VRTNARJU" je dandanes za naprednega kmetovalca tako važno, da no smo biti slovenskega gospodarja brez teh koristnih listov. „KMETOVALEC" s prilogo „VRTNAR" stoji na leto 2 gl kr. je pravi. Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženera želodcu, jetrnih in obistnih boleznih v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s ti škatljaini 1 gld. 5 kr. Itazpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. Sf Zdravila za živino. SI n pa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganju po črevlh, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih bolezni.),kaSIja,pljučnih in vratliih bo-leznij ter odpravlja vso gliste, tudi vzdr-žujo konje debele, okrogle in Iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnira navodom vred velja lo 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodoin samo 2 gld. Cvet /.a k o njo. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegii žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-lienji vboku,vkriži itd., otekunji nog, mehurjih na nogtili, izvinjenji, tHčnnji od sedla iu oprave, pri sušicl itd.skratka pri vseh vnunjih boleznih in lilbnli. 8t©klonka z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zrnven rotovžu (27) Odlikovan: 1873, 1881. Josip Deiller, -tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav ~— na l>uitaji VII., ZicglcrgaNse 27. Zastopnik FllllIC BnieklHT. Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v rš u j ej o vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi eeli omati. ■OOOOOOOOOOOOOOOOOl •••••MM iMMMMMa*MMMM : S Krščanska in slovanska I (io-2) konkurenca!!! § Prečastita duhovščina, krščanski in slovenski • učitelji in meščani se uljuduo prosijo, naj ko-9 likor moč podpirajo to solidno, ceno, edino krščansko in slovansko konkurenco! e Poletno „kamgarnasto" blago za moške obleke, elegantno, trajno in pristno-pralno, 00 cm. široko. Za eno obleko 61 a metra le 3 gl. Brnsko sukneno blago le dobre vrsto: 310 m. za 1 obleko 3 50 ; 3-10 ra. „ 1 „ 5 — i 3-10 lu. „ boljšo „ 7'80 1 310 m. „ fino „ 9-50 | 3-10 m. „ najfinejšo „ 12-50 | Brnsko blago za suknje 1 2'10 m. zazgornjosuknjo 6".0 ,2'lOm. „ „fino „ 8-0 210 m.,. „ najfinejšo 12.00 Črno blago za obleke za duhovnike in salonske oprave 1 -20 m. dosking za hlače 3-50 1-20 ni perneiine suknja .n telovnik 7 20 Vse. kar ponujajo druge tvrdke, ima krščanska kon-[ kuronca tud\ in sicer bolje in ceneje Za ženske oprave gladko blago v vseh barvah kašmir 10 m. 4-50 volnat atlas 10 m. C'50 Pralno poletno blago kreton najlepši obrazci < 10 m. 2-80 | satin najlepši obrazci i 10 m. 3 — < drajdrat, siv, svetel in teman ' 10 m 1. 3-50. II. 2-80 i Za domačo rabo: Domače platno29 vati.4/, 4-20 „ 29 vatlov r74 5'50 šifon fin 29 vatlov 5 50 „ srednji 29 vatlov 4 50 kraljevska tkanina 29 vatlov 4, 5-80 29 vatlov , kanafas pristno-barvan 29 vatlov 6 -oksford pristno-barvan 29 vatlov 4-50 servijete C kom. 1-20 Vse, kar ponujajo druge tvrdke, ima krščanska konkurenca tudi, in sicer boljo in ceneje. 7-50 KrSča nskn konkurenca i^^t^^r • T W J, w'.lki naj se izvrše proti poštnemu povzetju, • UU1ULUL , pošljejo naj se pod naslovom: Erste JJsteiT. • behord.conecss. llaiidels-Auskunlts-lSureaii lu Hriinn. ® Tukaj naj se zahtevajo tudi obrazci in g Jeden šop šagrin - usnja od divje koze •e< ceniki. 0 o o i»l«l. s.» Q - Velika zaloga najraznovrstnejšega 0 0 usnja in čevljarskih potrebščin pri 0 o Jul. Mojzesu o ? v Ljubljani: Židovska ulica št, 5, $ g v Varaždinu: Frančiškanski trg 48. g a Vnanja naročila izvršuje točno in pošlje a g po pošti ali železnici proti povzetju. "•G (6-4) X ■OOOOOOOOOOOOOOOOOl ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼^▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼v▼▼▼▼ M______ _ X x Brata Ebcrl, x 3C izdelovalen ol jnatih barv, firnežev, lakov JC X in napisov. X K Pleskarska obrt za stavbe in meblje. * ^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. J ii priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse II v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. tt ^ Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleclibuchsen) v domačem ^ lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše Jf y nego vse te vrste v prodajalnah. aa y Cenilio mi seahtevmijo. f|J ^ xxxxxxxxxxxxxxxxxx M. •?*¿v Brnsko blago za elegantno spomladansko ali poletno obleko v odrezkih po 3 10 m , to je 4 vatle vsak kos, za gl. 4.80 iz fine gl. 6.— iz finejše gl. 7.75 iz ¡zborno fino gl. 10.50 nepresegljivo fine pristne volne, kakor tudi blaao za zgornje suknje, s svilo pretkani „kamgarni",poletno surovo sukno, blago za livrče-je, pralno-pristno sukančno blago, fino in najfinejše črno sukno za salonske oprave itd. razpošilla proti povzetju izneska kot poštena in solidna znana tovarniška zaloga sukna Siegel-Imliof ~v lii-mi. I Pojasnilo: Vsak odrezek je 310 m dolg in 130 cm. širok, tedaj popolnoma zadostuje za popolno moško (15-9) obleko. Tudi se pošilja, kolikor I kdo zahteva na metre. Jamči so, da se pošlje blago natanko po izbranem vzorcu. Vzorci gratis in franko. t a» v Ljubljani, Stolni trg št. 6 za il.a. se priporoča za v ^ t vsakovrstnih tu- in inozemskih časnikov, teolo-gičnih in drugih del. i? gp iiit^iia za neslji v o ka I i v a. . Velikansko peso, nemško in domačo i deteljo, vsake vrste trave, ribniški f krompir in fižol itd. priporoča po najti nižji eeni I IKS PREDAN 7 (3-3) V LJUBLJANI. Lw "¿«a«. Poštna naročila se hitro razpošiljajo. % Diseldorfske oljnate barve v tubah. Akvarelne barve mokre in suhe. ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna wo]jnatih barv, tirne/,i in laka~w v zaloga: Molsilii drevored <» (semeniščno poslopje). Filijala: Slonov« ulic« lO-lvi ► priporoča slikarjem, (lijakom, stavbenim in pohištvenim nii- > zarjem, likarjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko. Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno ■J2 pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; naprej primerno ceneje. __4AAAAAA.A.AV S^Jfi® „ , . i . w Kunovcilccm večjih množin Perstene, mineralne ► prcdnostne cene. in kemične barve. dežah od 25 klgr. ^ ~ vaaaaaaaaaaaa. i Vse vrste slikarskih in i likarskih čopičev in J slikarske patrone. Deller-jev Edina zaloga in prodaja za vso Kranjsko pri J. LININGER-ju v Ljubljani, ltimska cesta t). radgonski (24-8) Najboljša namizna okrep-čujoča pijača. Zanesljivo zdravilno sredstvo proti kataru v dilialniku, pre-hlajenju želodca, zlati žili, pro-tinu in glavobolu vsled pre-hlajenja (trganju). Ne zamenjati z radensko kislo vodo. kislec (kisla voda). mfrmfrmfrmfrmfrmfrmä+mfamfrmäfmfrmäfmäfmäf. Zobozdravnik Schweiger stanuje pri Maliču (hotel Stadt Wien), II. nadstropje št. 23. Ordinira od 7,10. do ygl. ure zjutraj in od 2. do 5. ure popo-ludne. Ob nedeljah in praznikih od 1 10. do 1. ure. (