42
ši                Rešitev iz razbojniške jame.
«MS''° Je 'eP° P0^110 jutro.    Stanko je ostavil mesto,  v katerem je vse lB§|gileto služil kot pomagač pri nckcm  urarji.   VeseJ jfi bil,  da je  šel  iz !|=g|phiše, v katerej ni nikoli slišal druzega  nego kletev in prepir.   Hotel "f^Bf Je SV0J° srečo, katere v tej hiši ni našel, poskusiti Se kje drugej. '¦    T                    Je 'me* mes^ce za hrbtom in čutil se je prostejcga.   Vesel
je bil in dobre volje, ker ni irael drngih skrbi nego za sebe. Po več-dnevnem in srečnem potovanji ga pripeljc pot do vclicega gozda, skozi ka-terega mu je bilo treba iti. Tu je izgubil pravi pot; gosto grmovje in drafje mu je oviralo hojo. Derou potok, peneč se v globino, žuborel mu je na uho ; ali Stanko, vrl in krepak deček, prebil je vsc te težave. Kmalu je bil zopet na gladkej stezi. Podvizal se je in brzili nog dirjal skozi gozd. Marjehotel zamujeno prihiteti? Ne. noka tajna groza pred domišljajočo si nesrcčo je podajala njcgovim nogam urnejše korake. PJaho se je oziral na okoli, ne bi li kje kaj uglcdal, kar rau dcla strali in ncmirnost. Ali zaman! nikjer ni bilo vidoti ničesar. Vsled dolzpga in tcžavnega potovanja utrudil se je tako, da se jc za deblora starega hrasta zgrudil ua tla ter poskušal smijati se sa-raemn sebi zaradi svoje ncumne domisljije. — Ali strah jc strah, in kogar se poprime. ne izpusti ga z lepa. Tako je bilo tudi z našim Stankom. Da-si je poskušal vse, izbiti si neumne domišljije iz glave, vender se mu je vedno zdelo, kakor bi ga čakala kaka velika nesreča. Zilaj je slišal rjoveti grozovito derečo zver, zdaj si zopet mislil, da pride nekdo nanj, ter mu proti, umoriti ga, ako se ne uda. rProč s taeimi mislimi, ki inc poprej šc nikoli raučile niso," dejal je sam v sebi, skoeil po konei, vzel svoj zvežeuj ter je hotel dalje iti. Ali v tem hipu stopi neznan f.lovek prcd njega, z dolgo sivo brado, kateremu so črne, divjc oči svetile izpod čela. ,,Kam se ti tako mudi, prijatelj raoj dragi," nagovori ga lovcu podobni mož s krepkirn iu osornim glasom. Stanko zelo prestrašen odgovori, kakor more in zna. Ali komaj je zinil in izpre-govoril besedico, vže priskoeita dva krcpka in oborožena človeka z nožem in samokrosom za pasom. „Ali ga primeva, poglavar?" vpraša starejši in vže se pripravlja, da bi prijel ubogega Stanka, ki se je tresel od strahu po vsena životu.
,,Pusti ga v miru!" dojal je glavar razbojnikov, nsaj vidiš, da jc to še mlad deček; tega pač ne bode trcba siJiti, da bi sel z nami! — Kaj ne, deček? Tukaj v zelenem gozdu se ti dopade. Kmalu se privadiš tudi nas, da-si izgledamo, kakor kaki divjaki. Pcstač, vzemi mu zvoženj in nesi mu ga ti, ker sc spodobuje, da taeega novoga gosta iiekoliko počastirao.
S krepko pestjo zagrabi razbojnik Stankovo prtljago in si jo naloži preko rarae, a v tera trenotku se mu izproži puška, da je zagromelo daleč po gozdu. Stanko se je puškinega poka tako ustrašil, da se je stresel po vsem telesn. ^Ne boj se!" reee mu glavar z debelim glasom, nkaj tacega bodcš pri nas po veekrat slišal ter se naposled tako privadil, da se nc bodeš ustrašil, ako bi tudi iz sto pušek zagromelo. A zdaj le idi, ker so nam mudi!" To rekši prinie Stanka za roko in šli so, kakor bi jih kdo podil. Voljno, a skoraj brez vse zavednosti je tapal Stanko za grozovitim možem. Zdaj jo krenejo nekoliko v stran in kmalu ni bilo več nobene steze pod nogami.    Šli so po
43
cftlini preko robidovja in druge goščadi. Še celo plitev potok jira je bilo treba prebresti. Tako so hodili dve dobri uri in končno dospeli do razbojniške jame. Glavar stopi pred jamo, prime za samokres in ustreli v zrak. Takoj se odpro vrata v razbojniško jamo. »Le pojdi noter, dečko moj dragi!" reče glavar Stanku in ga potegne s seboj v jamo. Komaj so storili nekoliko sto-pinj daJje, vže so bili v velikej, prostornej votlini, katero je ogenj le slabo razsvitljeval. Okolo ognja so sedeli razbojniki, ki so igrali, pili in tobak ka-dili. Kakor iz jodnoga grla, zavpili so vsi: »Glavar prido, naš glavar!" ter so skoeili po konei. rEvo, pripoljal vam sem krepkega mladeniča," reče glavar in porine Stanka v razbojniško druhal. »Vzprejmite ga v druzbo in Ijubite ga, kakor brata, kcr mislim,  da ga bodomo izurili za izvrstnega pomagača."
Z velikira hrnpom so razbojniki vzprejeli Stanka v svojo sredo. BVina sem, vina!" vpili so in zazveuele so kupice po širokej jami. Stanko od svojega prvega straliu šc ves zbegan, udal se je novej družbi kakor je znal in mogel. Gorje njerau, ako bi se bil ustavljal. Zaupal jo v Boga, svojega najboljšega očeta v nebesih, ki mu jc šo vselej pomagal iz vsake zadrege, in tako tudi zdaj, mislil si je Stanko, ni piišel brez njegove svetc volje v to razbojniško jamo.
Ko si je Stanko razbojuiško jamo nekoliko bolje ogledal, zapazil je med razbojniki dcčka, katerega lice in oči so spominale na angelsko podobo. Ta nenadna prikazen mu je bila prijetno tolažilo. Mislil si je: nTo gotovo ni nobeu hudoben otrok in baje so tudi tega pripeljali s silo kakor mene v raz-bojniško jamo." Prosil je Boga, naj bi njoga in tcga ucdolžnega otroka rešil iz rok hudobnih roparjev.
Stanko se je delal pred roparji, kakor bi bil vedno vesel in dobre volje. Razgovarjal se je ž njimi, pil iu jedel, ter si tako kmalu pridobil ljubezen in spostovanje roparske druhali. A vse to je delal le na videz, ker se je bal roparjev, ako bi uganiJi, kako vse drugače on misli v svojem srci. Stankova jcdina misel jc bila samo to, kako bi rešil sebe in ubozega dečka iz te pregrešne roparske jame. Kadar je bil Stanko na glavarjevo povelje zunaj, da se vadi streljati in drugib. roparskib. zvijač, bil je vender v duhu zmirom pri mladein Vladiiniru. Tako jo bilo iine dečku, za katerega se je Stanko zclo zauimal, iu katerega je stari Holtc pazil in čuval. Stari Bolte je bil še kot mladencč pri nekem ropu v nogo obstreljen in hoja mu je bila vsled tega jako težavna; zatorej je ostajal doina in oskrboval domača opravila. Preteklo je vže nekoliko tednov in Stauko so že ni mogel približati brez nevarnosti dečku Vladimiru, da bi govoril ž njim. A denes je bila najlepša prilika za to. Pestač je bil namrcč prinesel poročilo, da sc bodo dcnes vračali bogati trgovci iz sejma domuv. Pot je bode poljal skozi gozd, v katerem so razbojuiki gospodarji. Pri tem napadu bi moral tudi Stonko svojo izurjenost pokazati, a delal se je bolncga, kar ni bilo drugirn roparjom po volji. Glavar ga je za denes pustil doma, iu Stanko je imcl priložnost govoriti z Vladimirom. nVladimir, povoj mi, kako si prišpl v to razbojniško jarao," vprašal je Stauko ubozega dečka, ko jc stari Bolte zunaj drva sekal.
„0 dobri moj Stanko ! vse bi ti rad povcdal, ali bojim se stare^a Bolteja. Ako bi me ta slišal, zopot bi me pretepal, kakor takrat, ko sein se bil pritožil o svojej nesreči."         . •            ,      ^,                     •                  ,,;,
.....    .         ..       ..,!"•¦ ¦•¦,(                                                                                     . , .;¦ „¦ ;  : -
3*
Komaj je Vladimir to izgovoril, vže se je zadrl stari Bolte od zunaj in dejal: MAli vže zopet brez dela vkupe tiščita? Ondu ob steni visi nekoliko pušek, takoj je vzemita in osnažita prahii. Podvizajta se, da storita, kar sem ukazal, ako ne, gorje vama!"
Z veseljem vzameta dečka puške se stene ter gresta na oni kraj, katerega jima je Bolte odkazal. Zdaj sta bila popolnem sama in lehko sta se pogovarjala, da ju ni slišal Bolte.
»Povej mi zdaj, Vladimir moj Ijubi, čigav sin da si, in kako si prisel tu sem k razbojnikom," rekel je Stanko puško drgajoč s cunjo.         'H- ¦'.'
»Vse, vse ti hočem povedati, ker imam veliko zaupanje do tebe," dejal je Vladimir s solznimi očmi.
„0 povej. povej, zelo se zanitnam za tebe," prosil je Stanko.
nNu, poslušaj! Jaz sem sin grofa Skalovnika; imam dobre stariše, Bog
• zna ali so še živi!"    Pri teh besedah se mu vdero debele solze po lieih.
„0 ne jokaj se," tolaži ga Stanko, ^ter pripoveduj mi dalje."
»Oskrbnik graščine mojega oeeta je šel nec-ega dne na potovanje. Prosil
sem očeta, da bi me pustili ž njim,  v kar so  oče tudi  radi privolili, ker je
bil oskrbnik zelo priden in pošten človek in raoj obe so mn yse zaapali. —
Takoj drugi dan se podava na pot.    Pred odhodora še veselo objamem očeta
' in mater, sedem potem na voz, in ko je oskrbnik še jedenkrat obljubil mojim
" starišem, da me v nekoliko dneh zopet zdravega in srečnega pripelje domov,
' oddrdrala je koeija iz našega grašžinskega dvora.   0 kako  sem bil srečen v
družbi tega moža, ki me je bil pred nekoliko Ieti potegnil iz ribnjaka, v ka-
terega sem bil po neprevidnosti padel in mi tako življenje otel!  Po tridnevnem,
¦ zelo prijefcnem potovanji prideva do široke ceste, ki peJje skozi ta gozd, kateri
je, kakor sem bil  vže poprej  večkrat slišal,  tako obširen,  da bi potreboval
človek ve6 milj hoila,  ako bi ga hotel premeriti z nogami.    Še se nisva vo-
1 zila dobro uro po samotnem gozdu, da je počila pnška \n najin voznik Janez
je ležal mrtev na tleh.    V tem trenotku so obsuli najin voz razbojniki, katere
poznaš.   Jaz sem zafel vpiti in jokati se.    Oskrbnik  se je  vzdignil s sedeža
na vozu, ali kaj more opraviti jeden sam  človek, ako rau  stoji  nasproti 30
razbojnikov.    V istem  trenotku,  ko je z nožem  zabodel prvega, njemu naj-
' bližega roparja, priletela mu je sovražna krogla v glavo. da se jo siromak takoj
mrtev zgrudil ob mojo stran.    Zdaj so vzeli roparji mene z voza; kaj  se je
dalje godilo z menoj, o tam ne vem   povedati nieesar.   Ko sem se zopet za-
vedel,  ležal sem  ondu v kotu,  kder leži naš dobri pes nfilaks."
Ut":'    ,,Ubogi Vladirair!"   dejal je Stanko,   Ji si,  da-si še  zelo  mlad,  vender
vže mnogo mnogo hudega preživel.    Ali utolaži se!  Bog je dober oče in jaz
trdno upam, da bode on nama pomagal.    Zaupaj vanj, on te bode zopet pri-
Z1 peljal v narofje tvojih preljubih starišev." — Vladimir povzdigne  roki k ne-
.a besom, rekoč: „0 dobri oče nebeški!  lepo  se  ti  zahvalim  za  prijatelja, ka-
"*' terega  si  mi dal v mojej  najvefjej  bedi."    To rekši,  obrne se k Stanku in
mu reče: rStanko raoj dragi!  veruj mi,  da  nisem bil še  nikoli tako vesel,
kakor denes ob tej uri. Meni se  dozdeva,  kakor bi nama prišel oznanit angel
božji, da je nama napočila ura rešitve."
Kmalu potem se je nekoliko roparjev povrnilo domov s poročilom, da se vsi roparji pripravljajo  na  velik  pleo in Bolte jim  mora takoj  pripraviti
45
potrebno število pušek, orožja, živeža in pijače, ker se nekaj dni ne bodo po-vrnili domov.
Bolte je šel v shrambe, da bi pripravil potrebni živež in pijačo, katero bodo roparji vzeli s seboj. V tera je pokazal Stanko, ki se je zopet delal boleh-nega, lepo osnažene puške. Jeden roparjev vzame, česar mu je bilo treba, potem stopi k Vladimiru, ki je ležal na trdej klopi. — »Florijan," reče Stanko, bližajoe se roparju, nskoraj bi te ne bil poznal; kde je pa naš glavar denes, da ga ni z vami?" — „Ali nisi slišal," odvrne mu ropar, rda je ostal zunaj v gozdu pri drugih?" — nTo vem," reče Stanko, Bali kde je vaša postaja? kde pričakujete tako obilega plena?" — nKakih pet ur daleč odtod," odgovori mu razbojnik. — „0 to bodete trudni, predno pridete tja!" — rDobro znaš govoriti, bolehna lenoba ti," zadere se Florijan nad njim; ntebi je lehko, ker si donia, ali nam se godi vse drugače, po ves dan moramo dirjati kakor ži-vina, in prežati na plen, če ne, gorje nam, saj poznaš glavarja!"
nBolte! o ti zaspani starec ti," zavpije Pestač od druge strani; nkak6 to, da si denes tako poeasen! Hitro nam spravi potrebne stvari skupaj, ker se nam mudi.   0 kako bodo kleli, če nas ne bode o pravem času."
Bolte je zdaj vse pripravil, česar jim je bilo treba. A komaj so roparji otišli iz jame, pokliče Stanko Bolteja, rekoc: nBolte! poglejte tukaj; puško so pozabili.  Kaj poreče glavar, ako mu ne prineso najpotrebnejšega orožja!,,
nHitro, hitro," rečeBolte, npoteei za njimi, ker iihaš urnejši nogi odmene!"
Stanko pohiti za razbojniki in vidi, kar je videti želel; na levo so se obrnili razbojniki, na desno tedaj bi moral on iti z Vladimirom, ako bi hotel uiti.
„0 dobri Bog, pomagaj nama!" prosil je Stanko v jamo se vračajoč.
MNaši ljudje imajo zdaj vse, česar potrebujejo," reče Bolte in leže na klop. Mislil jc, da je zdaj brez vseh skrbi, ter da lehko nekoliko odpočije. ,,Vladirair mi nc uide, a Stanko tako nikamor ne gre, in če bi tudi šel, iz jatne ne more, ker so vrata dobro zaprta." Tako si je mislil Bolte in vesel, da bode sladko počival, seže po steklenici z viDom ter jo izprazne v nekoliko požirkih. AJi to mu ni bilo dosti, še je bil žejen. In zakaj bi si ne postregel denes, ko je bil tako sam doma? „0 kako dobra otroka sta vidva!" začelje mrmrati, ko je izpraznil steklenico in se mu je začel jezik valiti po ustih. ,,Ali bi mi nc stopila še po jedno steklenico, ker laže hodita uego li jaz ? Tukaj imata ključe od kloti!" — Kdo bi bil bolj vesel izvršiti Boltejevo povelje uego Staiiko, ki je komaj čakal, da bi se stari razbojnik upijanil in zaspal. Urno jo stopil v klet in mu prinesel drugo steklenico, v katerej pa ni bilo vino, nego žganje. Stari Bolte v pijanosti uiti razločil ni, da pije žganje uamesto vina. Ko je izpraznil še to steklenico, zvrail se je na klop in trdo zaspal.
rZdaj pa le uruo," zašepta Stanko svojemu tovarišu na uho, nBog je z nama, in Bog bode nama pomagal." To rekši, hitro vzame dva nabasana samokresa in nekaj denarjev k sebi, ter hiti s tovarišom iz roparske jamo. Ali o joj! vrata so zaklenena. Hitro je skočil po ključe, ali nobeden ni bil pravi. „0 Bog, kaj bode zdaj z nama!" vzdihoval je Stanko ter opominal Vladimira, da naj moli. V tem je on drugič otišel v jamo, preiskal vse Bol-tejeve žepe, da bi našel, česar želi, ali zaman. Eoki je vil iz obupnosti ter sklenil, da razbije vrata, ako mu drugace ne pomaga Ijubi Bog iz te velike zadrege.   Vže je pobral sekiro,  ki je ležala ua tleh, in glej!  v tem trenotku
46        ¦
se pijani Bolte preobrne na trdej klopi in nek ključ mu padc na tla. Naglo pobere Stanko ključ in skuša ž njim odpreti zaklenena vrata. 0 sreča! vrata se odpro in — kmalu sta imela razbojniško jamo za seboj. Zavila sta jo na desno ter bredla preko grmovja in trnja, gazila vodo in barje, nikjer nista zastajala, nego šla sta vcdno dalje in dalje. Najhuje je bilo to, da je začelo tudi deževati. nLe naglo stopaj, Vladimir!" opomina Stanko tovariša in mu poda roko, da bi ga vlckel za seboj. Ali komaj sta se prijela za roki, kar zalaja pes iu skoči za njima iz Ijližnjega grmovja. — „0 Bog, usmili se uaju!" vzdihneta oba v tem hipu. In glej! pri tej priči skoci pred njiju ^filaks," razbojniški pes, in se jima dobrika. — Stanko objamo dobro žival, rekoč: ,,Bodi miren, filaks, da naju ne izdaš!" Kakor da bi žival razumela te besede, umolkne in gre tiho za njima.
Hodila ali bolje rečeno dirjala sta vže debcle tri ure, ali gozdu še ni bilo videti konca. V tem je prenehalo deževati. Pogovarjala sta se le po tihoma, ker sta se še vedno bala, da bi ju kdo ne slišal. Zdajci se je jelo daniti in kmalu se jima pokaže rumeno solnce izza gore. „0 kako lep je vender svet in vse, kar je Bog nstvaril," vzklikne Vladimir, ki je zdaj nekako laže dihal. nVes sem drugačen v tem eistem, zdravem zrakn, nego li v onej zaduhlej, roparskej jami, v katerej sem prebival toliko časa. Kako prijetno dehte cvetice in lepa, zelena trava!" — Eavno je hotel poklekniti in se zahvaliti ljubemu Bogu za toliko milost, da mu je dal zopct dihati sveži, čist zrak, kar zalaja fiJaks in stara ženica v raztrganej obleki in košarico v roki stoji pred njima.    Uboga žena je iskala gob po gozdu.
0 koliko veselje, da sta dobila človeka, od katerega bodeta lehko po-izvedela, kam se jima je treba obrniti, da prideta skoraj do kake vasi.
,,Dobražena! povejte nama, ali imava še daleč do bližnjc vasi?" vprašal je Stanko ubogo ženieo.
,,Nista ne več daleč od vasi; komaj kake pol ure in prišla bodeta v vas; le naravnost idita po tej stezi in kmalu bodeta tam."
nLepa vam hvala, dobra žena; tukaj imate majhen dar, vidim, da vas tare siromaštvo," reče Stanko in jej podari srebrno dvajsetico.
„0 Bog, kakšen dar meni ubogej siroti! Po ves dan ne zaslužiin toliko, kolikor je ta dvajsetica.   Bog vama povrni, dobra dečka!"
In res, starka je govorila rosnieo. Za dobre pol ure sta bila pri rude-čem križi, od koder sta lehko videla vso vas.
,,Povej mi zdaj, Vladimir Ijubi, kje so stanovali tvoji stariši, ko si ti otišel na nesrečno potovanje," vprašal je Stanko svojega tovariša. Moja prva skrb mi bode zdaj, da te odvedem k tvojim Ijubira starišom."
nMoji stari&i so živeli takrat na graščini Skalovniku. svojem posestvu," odgovori Vladimir.
rIn kako dolgo so po navadi stanovali tam?" vpraša zopet Stanko.
nVse poletje in tudi še na jesen tako dolgo, da je zapadel prvi sneg," odgovori Vladimir.
V tem razgovoru sta prišla v malo pa čedno vas. Najpred sta stopila v krčmo, da bi si osušila mokro obleko, in pa, da bi tudi kaj založiJa, ker sta bila vže lačna in žejna. Tudi jhna je bilo treba poizvodeti, ako kdo ve za grašč-ino ,,Skalovnik."
47
Ko je Stanko v krčmi poprašal za nSkalovnik," rece mu kremar: rLjubi moj! ta graščina, leži od tukaj dobrih dvanajst ur. Za tvojega mladega to-variša bo ta pot protežaven, opesal bode na poti. Ostanita raje za dencs tukaj, da se dobro izpočijeta, in jutri idita dalje.a
„Ali bi nama ne mogli preskrbeti voza," vprašal je Stanko krčmarja.
,,Lehko, prav Jeliko/' odgovori krčmar, katercmu se jc Vladimir smilil, ker ni bil vajeu toliko boditi. — V tem, da sta se Stanko in VJadimir okrep-eala z jertjo in pijačo, bil je tudi voz vžc pripravljen, da ju odpelje po dobrej iu gladkcj cesti do Skalovnika. Krčmar je bil dobor iu pošten mož, ki jiina ui mnogo računil za voz in konja,  da si je bilo dalee do Skalovnika.
„0 kako sta se čutila srečna, ko sta sedela na vozu in drdrala po lepej, gladkej cesti. Vladimir se naslono svojemu tovarišu na ramo iii rnu refce: „0 rešitelj moj! kako bodo moji stariši veseli. kadar me zopet ugledajo. In to imajo zabvaliti le tebi, Stanko moj Ijubi! Pri nas bodcš moral ostati, dru-gače ti moji stariši ne bodo mogli poplačati velike dobrote."
la kako radost sta še le občutila druzega dne, ko sta konja zavila po dre-voredu naravnost v grad Skalovnik. Zdelo se jima je, da so vse to le sanje. Stanko je sklenil zdaj z voza stopiti in previdno ravnati, ker je vže zunaj vasi slišal od nekega kmeta, da grof stanuje na Skalovniku, ali malokdaj ga je videti. ker še vedno žaluje po izgubljenem sinu. Tudi grofica ne najde nikjer riobene tolažbe za to veliko izgubo.
Eilaks, kakor bi znal za izvanredno veselje, tekel je vže naprej po graSčinskem vrtu, skakal in se zaletaval v Vladimira ter glasno lajajoe na-znanjal njegov pribod. Graščiiiski vrtar, je slišal psa lajati, ko je stopil iz vrta na dvor, da bi videl, kdo je.
rJezus, Marija! to je naš mladi grofič," zavpije in objame Vladimira. rBog moj sveti! kako se bodeta grof in grofica razveselila, kadar vas ugledata. Ali ne tako naglo, poprej stopita k meni v mojo sobo," reče stari vrtar s solznimi oemi. ,,Plemeniti vaš oče in mati bi se utegnila preveč ustrašiti, ako bi vas kar naenkrat zagledala. Treba ju je poprej nekoliko pripraviti na ta preveseli prizor."
»Tse prav," reče Stanko, nali vender ne smerao jima predolgo prikrivati tega veselja.    Kje dobodem gospoda grofa?"
,,Dragi moj!" reče vrtar, ngospod grof je od onega 6asa, kar se mu je izgubil sin, vedno le doma. Takoj v začetku je razposlal na v^e strani Ijudi, da bi iskali in pozvedovali po izgubljenem Vladimiru; tudi sam se je peljal v bJižnje in daJjne kraje, ali vse iskanje in pozvedovanje je biJo zaman. Ob-ljubil je tudi veliko plaeilo ontemu, kateri bi mu sina zopet pripeljal, ali nihče se ni oglasil. Tudi po časnikih je bilo nazuanjeno in po cerkvab; brale so se tudi sv. maše, ali vse je bilo brez uspeha. Grofica še zdaj hodi v eerkcv pred oltar matere božje, moli in prosi tolažbe, a do sih dob še ni bila uslišana. 0 koliko bode voseJje, kadar ugledata izgubljenega sina! Zatorej, prijatelj, idite v graščino m obznanite najpred gosp. grofa to preveselo novico."
Stanko je otišel sam v graščino, a VJadimir je ostal še spodaj pri vrtarji. Prišodši do grofove sobe, potrkal je rablo na duri. Grof ukaže, da naj noter stopi. Ko je Stanko stopil v sobo, sedel je grof na poblazinjencm stolu in eital iia neko knjigo.   Takoj je  odložil  knjigo  in  vprašal Stanka,  kaj bi
48
rad.   nMilostivi gosp. grof! jaz vam prinesem veselo poročilo." dejal je Stanko in se globoko priklonil.
nKaj? meni?tt vpraša grof. nMotite se; prijatclj; zame ni veselega po-ročila na sveti."
rDk, da, vam prinesem veselo poročilo od vašega sina, Vladimira." nKaj? meni veselo poročilo od mojega sina Vladimira? gorori, iu ne šali se!"
rNe šalim se ne, gospod grof, ako vam povem, da vaš sin Vladimir živi, in ni daleč od tukaj."
Grof je hotel še nekaj govoriti, ali v tem trenotku stopi grotica v sobo. Premerila je priprostega Stanka od nog do glave ter v njegovih očch brala resnicoljubje. Ko je slišala veselo poročilo, zgrudila se je od prevelikega ve-selja grofu v naročje. „0 moj Bog in gospod! kje je najin Vladimir, povej hitro, o dobri mladeneč, povej, in ne pusti naju še dalje v tolikih mukah."
»Milostiva gospa grofiea!'' dejal je Stanko, «bojim se, da bi preveliko veselje ne bilo na kvaro vašemu zdravju. Povem vam samo toliko. da vaš sin Vladimir živi, da je zdrav in ga bote skoraj pritisnili na svoje srce."
Zdajci se zasliši zunaj veliko veselje in radost. Vrata se odpro in v sobo stopi Vladimir. Veseli prizor v grofovej sobi no more popisati pero. Vsak si lehko misli, da objemaiija in poljubovanja ni bilo ne konca ne kraja.
Vrtar namreč ni mogel Vladimira pridržati pri sebi. Sel je za svojim tovarišem Stankom v graščino in ko je pri vratih slišal materin glas, stopil je pri tej priči v sobo.
Stanko videč to nepopisljivo veselje, sklenil je roki k molitvi, povzdignil oči k nebosom, rekoč: „0 Bog! zahvalim se ti, da si me pripeljai med raz-bojnike. Tvoja pota so prečudua iii nerazumljiva. Ti si me pahnil v nesrečo, da sem dosegel še večjo srečo. Od sih dob hočem le Tebi prepuščati svojo srečo in nesrežo. Pri vsem, kar koli storim, naj se izide tvoja presvcta volja. Spoznam, da vse, kar ti storiS, storiš najbolje, da-si ljudje ne umejemo."
Se le zdaj se spomne grof na Stanka, ki je stal pri vratih in gledal to nenadno veselje. K njerau stopi in mu reče: ^Prijatclj! kako naj vam plačain dobrote, ki ste je storili mojemu sinu; kako naj vam povrnem srečo, ki ste jo prinesli v mojo grašeino?"
Stanko odgovori: nMilostivi gospod grof! zahvalito se Onemu, ki stoluje v nebesih in vodi našo osodo. Jaz sem bil njerau ie slabo orodje, s katerim se je zgodilo vse to, kar sem zdaj vidol in slišal. Uog je usJišal vaše prosnje in vašo molitev, hvala mu bodi na veke!"
nAmen!" odgovorila sta grof in grofica z radostnim srcem. Stanko je moral vso dogodbo povedati in ves čas svojoga življenja ostati na graščini pri grofu.   Imeli ga so vsi kot pravega uda grofovske družine.
Kmalu potem je bilo od višje oblasti zapovedano, da se mora ves gozd preiskati z vojaki, kar se je tudi zvršilo. Razbojniki so bili vjeti in sodišeu izročeni. Gozd je bil od sih dob roparjev iztrebljen in varen za vsacega, kdor je moral potovati skozi njega.                     (p0 »Hardtniuthu* posl. J. Vidk).