Književna poročila. 273
Književna poročila.
Zbornik znanstvenih razprav. Izdaja profesorski zbor juridične fakultete. I. letnik 1920/21. V Ljubljani 1921. Samozaložba. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
V novembru je izšla pod tem naslovnim listom dokaj obsežna knjiga (305 str.), ki kaže, da se je profesorski zbor juridične fakultete na univerzi v Ljubljani odločil izdajati obdobne publikacije iz pravne in državne vede. Ta
274 Književna poročila.
namen je treba pozdraviti z iskrenim veseljem, ker naloga univerze ni samo ta, da poučuje in izobražuje akademski naraščaj, marveč še bolj, da goji znanost in da pomnožuje znanstveno literaturo. Ce je torej sklenil profesorski zbor naše juridične fakultete, da hoče potom zbornikov polagati račun o svojem znanstvenem delovanju, je s tem podal razveseljiv dokaz, da se zaveda v polni meri svojih dolžnosti napram vedi, ki mu je izročena, ter napram narodni in državni javnosti. Juridična fakulteta je bila vsled tehničnih ovir začela poslovati na ljubljanski univerzi najnazadneje, šele s poletnim semestrom 1920, in tudi tedaj še ne z zadostnim številom učnih moči. Manjkalo je tudi še vseh učnih in znanstvenih sredstev, katere je bilo treba šele polagoma priskrbovati in urejevati. S to skrbjo in z administrativnimi rečmi je bila močno zaposlena večina stalnih učnih moči. Vzlic temu in vzlic funkcijam, ki so jih posamezniki iz profesorskega zbora morali izvrševati še poleg svojega poklica, nastal je v tej primeroma kratki dobi naznanjeni zbornik znanstvenih razprav, knjiga, ki v teh okolnostih dela še posebnoi čast znanstvenim intencijam profesorskega zbora. Vsebina sedaj izdanega zbornika je nastopna. Kontr. red. prof. dr. Aleksander B i li m o v ič podaja »nekoliko misli o narodnogospodarski vedi«. Univ. prof. dr. M. D o 1 e n c popisuje »pravosodstvo pri novomeškem inkorporiranem uradu nemškega viteškega reda v 1. 1721 do 1772«. Kontr. red. prof. Mihail Jasinski odgovarja na vprašanje: »Kaj je najpotrebnejše za slovansko primerjalno pravno zgodovino?« Univ. prof. dr. Gregor Krek utemeljuje »pomen rimskega prava nekdar in sedaj«. Univ. prof. dr. R. K u š e j predočuje: »Codex iuris canonici in njegov pomen za cerkev in državo«. Univ. prof. dr. St. L a p a j n e razlaga »kolizijske norme civilnega medpokrajinskega prava v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Univ. prof. dr. L. Pitamic opozarja na »nove smeri v pravni filozofiji«. Univ. prof. dr. A. Skumovič piše »o dokazni meči trgovskih knjig«. Honor. prof. dr. M. Škerlj razmotruje »uredbo o zaščiti industrijske svojine«. Dodano je »kazalo« posameznih spisov, oziroma njih »Index« v latinskem jeziku, namenjen vnanjemu iznanstvenemu svetu. —
Tu so torej zbrani prispevki iz raznih strok pravne in državne vede, ki bi vsak izmed njih zaslužil posebno strokovno presojo. Prispevki pa to niso le k teoriji, nego deloma tudi k praksi, ne zanimajo le pravoslovca in državoslovca, marveč kolikor toliko slehernega izobraženca. Citanje in umevanie je zelo olajšano, ker vsi spisi se odlikujejo po lahko umljivi dikciji in, kar je posebno razveseljivo, tudi po gladki slovenščini. Prav je, da so pisatelji nastopili skupno v zborniku. Pomnik je tako znanstvenega delovanja naše juridične fakultete, ki po vsej svoji vsebini daje njenemu obstoju najlepše izpričevalo ter vzbuja utemeljene nade za njei* napredek in čedalje večji ugled. Knjiga ima, naj se to ne prezre, jako lično obliko in za sedanje razmere izredno lep papir in tisk. Cena Jej je 100 K. Ne smela bi manjkati v nobeni knjižnici naših pravnikov! Vivant sequentesr
—It.
Književna poročila. 27S
livojin Peric, profesor prava na beograjski univerzi: Zakletva u privatnopravnim sporovima i Hristovo učenje, odtis iz »Glasnika Srbske pravoslavne Patrijaršije«, br. 19 in 20, 1. 1921., 8°, str. 23.
Pisatelj povdarja najprej, da je na š a Srbska Država ena onih držav, katere verujejo v Boga (ustave 1869, 1888, 1901, 1903), da je kolektivno bitje, ko je veruje (un etre croyant) in da se s tem razlikuje n. pr. od francoske države, 3. republike, katera ne veruje (un etre incroyant). Državam drugega tipa je vera privatna stvar, one so versko indiferentne ali ateistične.
Religioznost države ima vpliv na religioznost v celi zemlji, suverenost daje verski ideji največjo moč, egoizem in materializem najdeta v njej potreben cdpor. A tudi religiozen srbski zakonodavec ie ustvaril zakonite predpise, ki ne odgovarjajo altruizmu, ampak egoizmu, n. pr. §§ 22, 211, 216 gdj. zak. o absolutnosti prava svojine, ki se sme uporabljati tudi drugim na kvar. Predpise take vsebine je primerjati pojmovanju naroda, ki je deloma visoke moralno, deloma skrajno egoistično, kakor kažejo številni pregovori, ter izgleda, da gradianski zakonik ni nikaka nacionahstična tvorba, ampak samo paragrafirana narodna svest.
Nato rešuje vprašanje, če priča v gradjanskem postupku urejena prisega strank o religioznosti zakonodavca in pride do zaključka, da je po Kristovem nauku sploh vsako pravdanje za posvetne dobrine prepovedano, še bolj pa seveda pozivanje na Boga v dosego materialnih koristi. Zato-bi se morala verska prisega strank sploh izločiti iz pravdnega postopanja in nadomestiti z drugo slovesno formo.
V kazenskem postopanju bi se dala prisega obdržati za razbremenilne, nikakor pa bi ne smela ostati za obremenilne priče, ker brani Kristov nauk, prizadejati komu kako zlo, — in tako zlo ie kazen — tembolj še, da se v nasprotju z vero, s pozivom na Boga, na obtoženca naravnost zvrača tako zlo.
To razpravo oceniti braz polemike je težko, polemizirati s Kristovim naukom pa jurist ne sme. Seveda je pri nas v veljavi tudi pravilo, da se juridične teze ne zagovarjajo z verskim naukom, ker nimata po državi ustvarjeno pravo in vera nič skupnega. Razen tega se mi zdi, da je dedukcija o protireligioznosti prisege zgrešena radi tega, ker nima prisega (zakletva) drugega namena, kakor afirmacijo resničnosti podane izjave. Zato ne gre iz ozirom na prisego delati razlike med razbremenilnimi ali obremenilnimi pričami. Vse so zavezane, izpovedati istino in samo istino, ni pa njih naloga, rešiti obtoženca kazni ali mu pripomoči do nje. Toliko pa dajem avtorju prav, da je obligatna verska prisega v nasprotju s svobodo vere in vesti po členu 12. ustave z dne 28. junija 1921., in ča. bi se moralo vsakomur, kdor odklanja prisego v verski obliki, nuditi možnost, da priseže na drug slovesen način.
Ker se avtor sam sklicuje na vidovdansko ustavo, bi bilo- pač kazalo, poskusiti rešitev vprašanja a njenega stahšča, ki je izraženo v 12. členu.
276 Razne vesti.
Potem bi bilo tudi izostalo povdarjanje naše Srbsice države in njene religioznosti, ker.vendar Srbska država s svoio državno cerkvijo ne obstoja več, kar bi se moralo posebno vpoštevati v spisih priznanih znanstvenikov. Država sama ni nikako kolektivno bitje, ampak fiktivna oseba, religiozni so samo državljani in morda tudi njih vlada, ki jih vodi. Religioznost pa se mora odslej kazati le v enakem postopanju napram vsem priznanim konfesijam, karjipač izključuje religioznost v smislu prejšnje državne cerkve. Dr. Kušej.
Arhiv za pravne i društvene nauka. Zadnji dve številki II. knjige prinašati zaključke ratzprav Zivojina M. Perica: O šolah v pravu, dr. Dušana M. Subotiča: Delitev zločincev z oziram na antisocialno voljo, Sergija Trcjckega: Veljavnost zakona po posrečenju, in Lj. Radovanovida: Nadzor države nad občino. Poleg tega pa razpravi Vladimirja Jovanoviča: Svetovna vojna s politično-ekonomskega vidika, dr. Dragutina Jankoviča: O kolektivnih pogodbah in pa načrt »Zakona o izvrševanju kazni na svobodi.« — Od avgusta naprej izhaja III. knjiga Arhiva, od katere so izšle do sedaj štiri številke z naslednjimi razpravami: D. F. Tanovski: Naloga in metoda zgodovine prava; D. M. Ačimovič: Vojaška sodišča z ozirom na veljavno zakcnodavstvo in nameravane reforme: dr. Djordie Tasič: Odgovornost države po principu enakosti bremen; dr. Ced. M ar kovic: Denarna poprava moralne škode; K. M. "S m trn o v: Povodom vprašanja o zapustnikovi svobodi po rimskem pravu; dr. M. Stražnic ki: O kodifi-kaciji trgovinskega prava; dr. Aleksa Ivič: Izdelovanje zakonika za kneževino Srbijo (od 1829—1843); dr. M. Dolenc: Kazensko-pravno zakono-dajstvo po prevratu in Slovenci; dr. Aleksander Dj. Matanovič: Iz kazenskega in državljanskega prava L; dr. Mih. Ilič: Kdo mora overiti pooblastila poslancev; Jev. M. P op o vi č: O razširjenju odredb »Uvodnih pravil« in »Prvega poglavja« srbskega kazenskea zakonika in celo področje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; dalje več manjših člankov in knjižnih ocen in kot prilogi načrta zakona o odvetnikih in odvetniških pripravnikih ter o sodnikih.