J Vsem občanom čestitamo 5 k prazniku občine Mozirje!
Ob štirideseti obletnici ustanovitve
slovite Štand rove brigade čestitamo	jpfcž
borcem in aktivistom OF!
Družebnopolitične in delovne organizacije. Skupščina občine in njen izvršni svet. Samoupravne interesne skupnosti, izdajateljski svet in uredniški odbor Savinjskih novic.
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva ■ občine Mozirje
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Leto XIV Številka 8 Avgust 1983
LJUBNO
GORNJI GRAD
Stabilizacijske naloge na rešetu
Občinska konferenca SZDL Moziije je sklicala sejo predsednika na kateri so temeljito proučili nekatera vprašanja v zvezi z ukrepi za ustalitev gospodarskega položaja pri nas. Uvodne misli so podali Hinko Čop, Franc Miklavc in Rezika Plaznik. Temelj razprav so bili sklepi in stališča 14. seje RK SZDL.
V razpravi so navzoči opozorili na negotovost in marsikdaj tudi malodušje, ki vlada med občani zaradi razmer v gospodarstvu. Stvari pač zaskrbljujejo, tembolj, ker se ukrepi često menjajo, priča pa smo tudi izigravanju predpisov. Zelo kritično so spregovorili o osebni odgovornosti, ki bi se morala spričo stanja zaostriti, pa se ne. Vse preveč ocenjujemo in premalo ukrepamo. Na sploh govorimo o splošnih ugotovitvah. Nekaterih pomembnih stvari pa se lotevamo kar na pamet. Se ne uresničimo enega ukrepa, pa že podvzeriiamo drugega. Zadeve moramo urejevati premišljeno in dosledno do kraja. Posebno pozornost so navzoči namenili skupni porabi. Tako
Prireditve ob občine Mozirje
Nedelja, 28. 8.
ob 11. uri srečanje slovenskih planincev na Menini in otvoritev depandance — Pristave
Sobota, 3. 9.
ob 10. uri otvoritev posodobljene ceste preko Černivca in srečanje borcev II. grupe odredov ob 15. uri otvoritev posodobljene ceste na Gneč Sreda, 7. 9.
ob 15. uri otviritev raziskovalne postaje SAZU v Šmihelu Četrtek, 8. 9.
ob 9. uri slavnostna seja organov upravljanja SŠVP ob 25-letnici obstoja
ob 11. uri otvoritev novih poslovnih prostorov ZKZ Mozirje v Ljubiji Petek, 9. 9.
ob 9. uri pohod mladih po poteh partizanske sanitete na Solčavskem
ob 10. uri otvoritev večnamenskega prostora in vrtca v Šmartnem ob D.
ob 17. uri odkritje spominske plošče Vinku Lipoldu v Mozirju
ob 19. uri otviritev likovne razstave v Galeriji Mozirje (Goran Horvat)
Sobota, 10. 9.
ob 17. uri otvoritev posodobljene ceste Rečica-Vimpasie ob 18. uri otvoritev razstave Šlandrove brigade in likovnih del Janka Dolenca v šoli na Rečici
ob 19. uri akademija v počastitev praznika v prosvetnem
domu Rečica
Nedelja, 11. 9.
ob 7. uri budnica po dolini
ob 10. uri slavnostna seja zborov Skupščine občine Mozirje v dvorani prosvetnega doma ha Rečici ob Savinji
so podčrtali težave v zdravstvu in socialnem varstvu. Uporabniki še vedno niso dojeli resnosti položaja, še vedno ne razumejo, da ni denaija za pretiravanje. Dotaknili so se tudi razmer v Gozdnem gospodarstvu, kjer so posebne težave v TOZD Luče in Gornji grad. Omenili so slab odnos do dela in veliko izkoriščanja zdravstvenega varstva zaradi pretiranih boleznin.
Franc Miklavc je orisal položaj gospodarstva v prvem polletju letos. Menil je, da so v naših razmerah rezerve še v kmetijstvu in gozdarstvu. Poudaril je težave v zdravstvu in menil, da je treba dati razpravam o tem vprašanju tudi političen poudarek. Izvršni svet je često v težkem položaju, saj so pritiski nanj z raznih strani. Seveda je treba vedno upoštevati obe plati nekega problema, ne pa kloniti pod težo raznih enostranskih dokazovanj. Po njegovem mnenju bo gospodarstvo naše občine ostalo glede proizvodnje na ravni lanskega leta. Predsedstvo je nato sprejelo vrsto .sklepov in zadolžitev.
. piju m
.
a
Slika je iz nemških virov in je bila posneta po uničenju nemške postojanke v Moziiju. V nekdanji kaplaniji in cerkvi so se okupatoiji upirali Šlandrovi brigadi in končno klonili. Tako je bila dolina osvobojena, občina Moziije pa slavi dan zmage v Mozirju 12. september, kot občinski praznik.
Volitve v
Socialistični zvezi
V	letošnjem letu poteče štiriletni mandat organizacijam SZDL v Sloveniji. Po sklepu Predsedstva Republiške konference SZDL bodo letošnje volilne seje združene z redno letno programsko sejo organizacij SZDL, ki sebodo opravile v zadnjih mesecih letošnjega leta.
V	občinski konferenci SZDL Moziije smo že v pomladanskih mesecih pričeli s pripravami na volitve. Skupaj s predsedniki krajevnih prganizacij SZDL smo opredelili naloge, kijih moramo opraviti v določenih rokih. Tako je dogovoijerto, da bodo potekale volilno-programske seje krajevnih organizacij v mesecu oktobru, Občinska konferenca pa se bo v novem .sestavu konstituirala v mesecu novembru. Volilne seje bodo imele po svojem značaju pravzaprav dvojni namen in sicer vsebinsko-programski in vo-lilno-kadrovski. Za uresničitev slednjega prav v tem času posvečajo v krajevnih organizacijah največ pozornosti. V Socialistični zvezi smo se namreč vedno zavedali, da je .uresničitev nalog v veliki meri, če že ne usodno odvisna od usposobljenosti vodstva, njenih aktivistov, od njihovega razumevanja specifične vloge socialistične zveze in od njihove s praktičnim delom potrjene zavzetosti za samoupravni socializem. Na volilnih sejah konferenc socialistične zveze bomo volili vse organe in vodstva organizacij, ne glede na
to ali so bili posamezniki ali celotna sestava nekega organa izvoljeni kadarkoli po letu 1979, ko je bila zadnja volilna seja organizacij socialistične zveze. V fazi kadrovskih priprav na volilne seje moramo posvečati pozornost tudi strukturi konference Socialistične zveze in njenih organov. Upoštevati moramo značaj in družbeno vlogo SZDL in njena specifičnost se mora na ustrezen način odražati tudi v strukturi sestave konference, kar pomeni, da mora sestava organov odražati strukturo prebivalcev posamezne krajevne skupnosti oziroma občine.
Na volilno programski seji bomo morali odgovoriti na vprašanja, kako smo v organizacijah socialistične zveze uresničili cilje, ki smo si jih zastavili v letu 1979, kako je, bila socialistična zveza s svojo dejavnostjo v toku življenjskega dogajanja, kako je zagotavljala pogoje za organizirano množično sodelovanje delovnih ljudi in občanov v sistemu samoupravljanja. Upoštevaje družbene razmere bomo na volilnih sejah morali opredeliti aktualne naloge socialistične zveze za prihodnje obdobje in sprejeti smernice za tako dejavnost, ki bo okrepljena z idejnopolitično akcijsko aktivnostjo zveze komunistov, omogočala učinkovito delovanje političnega sistema.
REZIKA PLAZNIK
V	današnjih razmerah, ko Ze mučno okušamo tudi senčne posledice dokaj hitrega razvoja v preteklosti, ki je preveč slonel na izposojenih, premalo pa na lastnih sredstvih, ne občutimo več tehtnih razlogov za praznično samozadovoljstvo. Vse bolj dobiva prizvok streznitve in spoznanja, da moramo najprej ozdraviti temelje „bolnega“ gospodarstva, če hočemo v prihodnje še hitreje napredovati.
Ne bi bilo prav, če bi se ob bližajočemu se prazniku občine izneverili ustaljeni navadi in ne bi vsaj bežno ocenili bilance uspehov, pa tudi neuspehov na najpomembnejših področjih družbenega življenja v preteklem letu.
Ohrabrujoča je ugotovitev, da se je naše gospodarstvo resno spoprijelo s stabilizacijskimi nalogami in, da večina naših delovnih organizacij in TOZD kljub vedno bolj zaostrenim pogojem gospodarjenja, vendarle dosega dokaj ugodne poslovne rezultate. TO še zlasti velja za tiste, ki se morajo s surovinami za proizvodnjo v celoti oskrbovati od drugod. Nasprotno pa se v osnovni hrbtenici občinskega gospodarstva, to je v gozdarstvu in lesno predelovalni industriji, ki daje kruh pretežnemu številu zaposlenih v občini in napaja z največjim deležem prispevkov tudi vse naše družbene dejavnosti, še vedno soočamo z velikimi dohodkovnimi, razvojnimi in organizacijskotehničnimi problemi. Ni torej naključje, da je bila v preteklem letu osnovna družbenopolitična aktivnost usmerjena prav v odkrivanju vzrokov za takšno stanje in nakazovanje smeri uspešnejšega razreševanja problemov sedanjega trenutka in razvojne perspektive gozdarsko-lesnega kompleksa.
V	kmetijstvu kot najpomembnejši prednostni panogi našega gospodarstva smo po krajšem zastoju zopet zabeležili vzpodbuden napredek. Načrtna pospeševalna prizadevanja za osuševanje zamočvirjenih zemljišč in izboljševanje rodovitnosti nižinskih travnikov in planinskih pašnikov, so znatno povečala domačo krmsko osnovo za večjo tržno proizvodnjo v živinoreji. Povečana družbena odgovornost za preskrbo s hrano pa je preko ustanovljenih intervencijskih skladov za kmetijstvo v občini in republiki dala še dodatno materialno vspOdbudo pridelovalcem hrane za smelejše povečevanje prireje, s tem pa tudi tržnih viškov mleka in mesa. Poudariti velja, da so družbene vspodbude za hribovsko kmetijstvo bistveno večje kot za nižinsko zaradi težjih pogojev gospodarjenja. S tem se daje tudi poudarek vsesplošnemu družbenemu interesu za ohranjanje živosti strateško-pomembnega hribovskega prostora.
Za trgovino, ki nosi odgovornost za čimbolj zadovoljivo preskrbo občanov z osnovnimi potrebščinami, lahko trdimo, da svojo nalogo kljub splošno znanim objektivnim oviram, dobro opravlja. Ob tem pa ne smemo pozabljati, da so za občasno pomanjkanje nekaterih vrst življenjskih potrebščin krivi predvsem tisti nedisciplinirani občani, ki po nepotrebnem povzročajo potrošniške mrzlice.
Na področju turizma, ki smo mu v srednjeročnem planu končno priznali pravi gospodarski pomen in ga opredelili kot prednostno panogo, so uspehi še sicer skromni, vendar obetajoči za našo	turistično pri-
hodnost. Z ustanovitvijo gornje-savinjskega Turističnega biroja, ki zelo plodno sodeluje s turističnimi agencijami, smo uspeli napraviti prvi odločujoči korak	k poenotenju
naše razdrobljene turistične ponudbe v dolini in širši regiji.
Tudi kmečki turizem uspešno nadaljuje svojo razvojno pot Nasploh je postal treutno najprivlačnejša oblika turistčine ponudbe, po kateri je največ povpraševanja. V turistična prizadevanja se vse bolj aktivno vključujejo še nekateri zasebni gostinci s svojimi urejenimi penzioni, medtem ko v družbenem delu gostinstva nikakor ne moremo, nočemo ali ne znamo izkoristiti možnosti, ki se ponujajo.
Naše drobno gospodarstvo se je letos dostojno predstavilo domači in širši javnosti s prvo obrtno razstavo, ki je prijetno presenetila in tudi navdušila. Pokazala je, da imamo med našimi obrtniki veliko novator-ske iniciative in neizkoriščenih možnosti za produktivnejše zaposlovanje, za nadomeščanje uvoza, pa tudi za izvozno usmeritev. Za vse te
, cilje pa je potrebno tesnejše programsko sodelovanje z zainteresiranimi delovnimi organizacijami v občini in izven nje ter prožnejša in selektivna davčna politika.
Ena najbolj bridkih preizkušenj medprazničnega obdobja je nedvomno uvedba ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji VEZ in Poslovni skupnosti RAZVOJ. Razplet dogodkov je dokazal, da je bil ta skrajni ukrep nujen, vendar že prepozen glede na vse posledice, ki iz zatečenega stanja izhajajo.
V	družbenih dejavnostih le na videz obvladujemo dovoljeni obseg skupne porabe glede na rast dohodka v gospodarstvu, v praksi pa se še vedno borimo s kroničnimi izgubami v zdravstu. To pomeni, da za zdravstveno varstvo še vedno trošimo bistveno več, kot zmoremo zagotavljati zanj potrebnih sredstev. Problem je sicer težko rešljiv, a bo moral biti čimprej, kajti dopuščanje izjem po že znanih izkušnjah ne vodi h gospodarnemu ponašanju in zavzetejšemu iskanju še neizkoriščenih notranjih rezerv.
Ob množični zavesti, da zaradi stabilizacijskih problemo vendarle ne smemo popolnoma zaustaviti družbenega napredka v naših krajevnih skupnostih, smo v letošnji pomladi pozitivno izglasovali podaljšanje samoprispevka. S tem smo ponovno potrdili že tolikokrat izkazano solidarnost pri uresničevanju skupnih razvojnih ciljev z naslonitvijo na lastne sile.
Po zaslugi uspešnega izzida referenduma bomo že za letošnji občinski praznik dobili 4 pomembne pridobitve: nov vrtec v Šmartnem ob Dreti, modernizirani krajevni cesti na Gneču in v Rečici ter dokončno asfaltirano republiško cesto preko Černivca. Slednja bo brez dvoma veliko prispevala k večji gospodarski odprtosti doline z večstranskimi koristmi za vse naše krajevne skupnosti in občane.
Nalog, ki nas čakajo v prihodnje, je veliko, posebno še, ker so želje in potrebe vedno mnogo večje od gmotnih možnosti. Med vsemi pa so najpomembnejše tiste, ki izhajajo iz programov za dolgoročno gospodarsko ustalitev.
Ob vseh težavah, ki nas pestijo, moramo za ohrabritev imeti vedno pred očmi, kaj vse smo doslej ustvarili. Naredili smo toliko novega, da smo se ob dobrem življenju v marsičem tudi spridili. Tudi med nami so pojavi malodušja. Nekateri se bojijo težkih nalog, ki so pred nami. S pogumnimi spremembami moramo začeti takoj, ni več časa za odlašanje! Pričakovati je težak spopad s staro miselnostjo, navadami, potrošništvom. Največ ovir bo zlasti pri tistih, ki zahtevajo od naše družbene ureditve vse, sami pa k skupni blaginji bore malo prispevajo.
V	tem času gre bolj kot kdajkoli poprej za popolno uveljavitev delegatskega sistema kot osnove celotnega političnega sistema in nepogrešljive sestavine samoupravljanja. Zelo velika je nevarnost, da bi se pomnožile zunaj sistemske oblike odločanja. Zato apeliram na vse delegate in delegacije, delavske svete in druge organe upravljanja, da s še večjo zavzetostjo in odgovornostjo opravljajo svoje naloge, da so vztrajni pri opozarjanju na napake in slabosti in da s svojimi kreativnimi predlogi vplivajo na izboljšanje gospodarjenja in obnašanja na vseh ravneh! Ne sme nam biti žal časa za izvajanje delegatskega sistema, kajti le tako bomo lahko preprečili spre1 jemanje še večjega števila administrativnih ukrepov, ki so najbolj boleči za vse poštene, delavne in zavedne samoupravljalce.
Še nečesa ne bi smeli pozabljati: Naš bodoči razvoj bomo lahko z uspehom gradili edinole z mnogo več ustvarjalne zavzetosti, delovne discipline, poštenja in resnične odgovornosti za svoja dejanja. Za vse to pa bomo črpali moralno moč iz svetlih tradicij NOB. Enake vrline kot so odlikovale naše borce za svobodo, morajo postati nujna sestavina življenja in dela tudi v vseh nas - današnjih borcev za srečno sedanjost in še lepšo ter varno prihodnost.
12. september — Dan osvoboditve Gornje Savinjske doline - naj nas na to obvezo trajno opominja!
Vsem občanom želim srečen praznik!
Predsednik
SO Mozirje LOJZE PLAZNIK
Poštnina plačana v gotovinj-
RAZGOVOR 0 GOSPODARSTVU
Podpredsedniku IS dipl. inž. Francu Finkštu, smo zastavili nekatera vprašanja, ki se nanašajo na gospodarjenje v naši občini
KAKŠNO JE STANJE GOSPODARSTVA PO POLLETNIH OBRAČUNIH?
Menim, da so rezultati gospodarjenja v občini Mozirje za preteklo 6-mesečno obdobje na zadovoljivi višini. To utemeljujem z naslednjimi ugotovitvami:
—	obdržali smo enak nivo fizičnega obsega proizvodnje, oz. je v rahlem porastu glede na preteklo obdobje;
—	povečali smo izvoz kar za 40,8% v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, od tega na konvertibilno.področje za 50,9 %;
—	celotni prihodek smo povečali v primerjavi z enakim obdobjem lani za 26,6 %, dohodek za 36,3 % in čisti dohodek za 30,4%. To pomeni, da smo uspeli prekiniti že preveč ustaljenega gibanja, ko so nam porabljena sredstva hitreje naraščala kot celotni prihodek" oz. dohodek. Zaostreno gospodarsko situacijo premagujemo torej tudi z obvladovanjem in zmanjševanjem materialnih stroškov, kar predstavlja prav gptovo enega izmed elementov kvalitetnejšega gospodarjenja;
Franc Finkšt
—	akumulacijo smo povečali glede na enako obdobje preteklega leta za 71,9 % in znaša v obsolutni vrednosti
171.770.000.	00 din ter predstavlja najkvalitetnejši vir sredstev za razširitev materialne osnove dela in krepitev lastnih poslovnih sredstev, ki so našemu gospodarstvu še kako potrebna;
—	osebno, skupno in splošno porabo smo obdržali v mejah resolucijskih usmeritev.
Zgoraj navedene trditve nam dokazujejo tudi izpeljani ekonomski kazalniki, saj smo produktivnost povečali za 37,9 %, ekonomičnost za 2,3 % in rentabilnost za 26,3 %.
Pozitivna gibanja spremljajo tudi negativne ugotovitve kot so:
-	ne uresničujemo plan zaposlovanja, saj f' imamo v tem obdobju za 1,1 % manj zaposlenih v gospodarstvu kot v enakem obdobju lani;
-	povečujemo izgubo, ki znaša že preko 18.234.000,00 din in je za 249,7 % večja kot v enakem obdobju lani;
-	še vedno nam predstavlja, gozdno-lesno-predelovalni kompleks najtežjo situacijo v celotnem gospodarstvu občine, čeprav so tudi tukaj opravljeni določeni pozitivni premiki;
—	vedno večji razkorak nastopa med terjatvami in obveznostmi v korist terjatev, kar slabša likvidnostno situacijo v OZD;
—	obresti kot obveznosti iz dohodka predstavljajo že 4% celotnega prihodka oz. 14% dohodka in znašajo že preko
142.840.000. 00 din, to je 102 % več kot v enakem obdobju lani;
-	ne moremo obvladovati nekatere porabnike skupne porabe, saj nam v občinski zdravstveni skupnosti primanjkuje
7.703.000.	00 din sredstev glede na dovoljeno porabo.
KAKO SE VKLJUČUJEJO NAŠE DO V IZVOZ?
Ocenjujemo, da se je izvozna aktivnost v naših delovnih orga-
nizacijah zelo povečala. 2e sam podatek, ki sem ga že omenil, da se je izvoz povečal za dobrih 40%, na konvertibilno področje pa kar za slabih 51 %, jasno dokazuje, da so bili storjeni veliki napori v OZD za tako povečanje in da so delovni kolektivi spoznali, da je tako obnašanje edina dolgoročna rešitev za premagovanje in obvladovanje nastale gospodarske situacije. Na tem mestu moramo omeniti, da se še vse OZD ne vključujejo v izvoz in da je potrebno dati veliko priznanje za povečanje izvoza DO EL-KROJ, DO GORENJE Glin, GORENJE MGA in ZKZ, prav tako pa tudi DO SMREKA, ki je povečala izvoz kar za 3,5-krat (osnova je bila zelo nizka). Tako nam predstavlja skupni izvoz v celotnem prihodku 8,5 %.
ALI SE POSVEČA DOVOLJ POZORNOSTI STORILNOSTI?
Mislim,- da imamo tukaj še dolgoročne rezerve. Že v prejšnjih odgovorih sem omenil, da smo obdržali proizvodnjo na enakem nivoju, da smo zaposlovali manj delavcev in da smo družbeno produktivnost povečali kar za slabih 38 %. Ta ugotovitev velja za občinsko gospodarstvo kot celota. Razumljivo pa je, da obstajajo velike razlike med OZD v pogledu storilnosti. Menim, da bo Družbeni dogovor o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov, ki vsebuje tudi ta element, kot možni faktor za povečanje osebnih dohodkov, tudi pozitivno deloval k povečanju storilnosti. Težave nastopajo v tem smislu, da OZD nimajo enakih startnih osnov, saj imamo primere, ko se primerja naša storilnost z evropsko ali svetovno na eni strani in primere, ko ne dosegamo niti slovenskega ali regijskega poprečja na drugi strani. Vsekakor pa poudaqam, da tukaj so še rezerve in da bi jih bilo potrebno izkoristiti preko različnih oblik nagrajevanja.
KJE SO VZROKI ZA NEUSPEHE V SLABIH DO?
Ker vsaka medalja pozna dve strani, razlikujemo tudi na področju gospodarjenja dve vrsti vzrokov: objektivne in subjektivne. Menim, da so oboji prisotni. Pri tem bi poudaril naslednje. Vse preveč se v primeru slabo doseženih rezultatov izgovarjamo na objektivne - zunanje vzroke, na katere imamo malo vpliva, vse premalo pa iščemo notranje — subjektivne vzroke, katere lahko v celoti odpravimo: Iz navedenega razmišljanja izhaja dejstvo, da so „krivci” za slabe rezultate zunanji vzroki, kar pa gotovo ni res. Če poskušamo odgovoriti bolj konkretno na postavljeno vprašanje, potem moram reči, da je poglavitni razlog za neuspehe v slabih DO, nepripravljenost teh delovnih organizacij na gospodarjenje v zaostrenih gospodarskih razmerah. Ta nepripravljenost izhaja iz preteklega' obdobja in se odraža v neustrezni kadrovski politiki, neustreznih razvojnih programih itd. Takšen primer je prisoten v DO GORENJE - Glin in DO VEZ.
ALI JE NOTRANJA ORGANIZACIJA DO ZADOVOLJIVA?
Program gospodarjenja v zoženih materialnih možnostih, ki ga je na zadnji seji sprejela tudi občinska skupščina, vsebuje med drugim tudi racionalizacijo organiziranosti v delovnih organizacijah. Ocenjujemo, da smo v preteklosti, ko smo pristopili k oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela, šli po nekod v preveliko širino. Tak primer po manj Sevanju TOZD
je že nastal v DO VEZ, pa tudi v nekaterih drugih DO razmišljamo o zmanjševanju števila temeljnih organizacij in s tem zmanjševanju režijskih delavcev.
KAKO JE XZ NAGRAJEVANJEM?
Nagrajevanje predstavlja v našem gospodarskem prostom kategorijo motivacij o kateri veliko govorimo, vendar zelo malo naredimo. Vse premalo se zavedamo, da ta element lahko bistveno poseže za večjim dohodkom, večjo storilnostjo, ekonomičnostjo ter rentabilnostjo in s tem izboljšanje gospodarskega stanja v konkretni DO, kakor tudi izboljšanja materialne osnove delavcev. Menim, da imamo do neke mere urejeno „osnovno” nagrajevanje (na osnovi analitičnih ocen), zelo slabo pa urejen stimulativni del na osnpvi doseženih rezultatov, bodisi posameznikov, skupine delavcev ali organizacijske enote. Prav gotovo predstavlja navedena naloga v OZD pomembno mesto v razreševanju problematike v bodoče. Pri tem pa ne smemo delati problemov, če delavci, ki vestno in pridno delajo, dobijo večje zaslužke kot so jih prejemali...
RASTEJO OD V NEGOSPODARSTVU HITREJE KOT V GOSPODARSTVU?
Po podatkih iz periodičnih obračunov gospodarskih OZD izhaja, da so se bmto osebni dohodki povečali v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 18,1 %. V tem povečanju je vštet tudi TOZD RTC Golte, ki ga v prejšnjem letu ni bilo in zastopa maso osebnih dohodkov v višini 2.382.000,00 din. Torej na račun tega TOZD se je masa osebnih dohodkov nekoliko povečala. V negospodarstvu občine so se bmto osebni dohodki v masi povečali za 20,4 % glede na enako obdobje lani.
Iz navedenih podatkov izhaja ugotovitev, da so bmto osebni dohodki v negospodarstvu nekoliko hitreje naraščali kot v gospodarstvu. Pri tem moramo poudariti, da se postavijo okviri za trošenje skupne porabe na začetku leta in se vsklajuje ta poraba med letom glede na materialno zmožnost gospodarstva. V pogledu resolucijskih usmeritev je gibanje osebnih dohodkov tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu na dovoljeni višini. Mogoče še to, da znaša povprečni neto osebni dohodek v gospodarstvu
13.783,00	din, v negospodarstvu 15.984,00 din, v občini Mozirje pa 13.996,00 din, ki je za 15,6 % večji napram enakemu obdobju lani!
JE IS UKREPAL V PRIMERIH KRŠITEV DOGOVORA GLEDE OD?
Izvršni svet spremlja sproti gibanje OD glede na Družbeni dogovor o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov in v zvezi s tem tudi ustrezno ukrepa. V preteklem letu smo bili priča nekaterih prekoračitev osebnih dohodkov med letom. Tekoče spremljanje problematike na področju osebnih dohodkov je med drugim tudi imelo za posledico, da so prekoračitelji, ki so se pojavili med letom, vskladili osebne dohodke do konca poslovnega leta na dovoljeno raven. Edinega kot kršitelja iz preteklega leta je Izvršni svet imenoval TOZD Splošno zdravstvo Mozirje, ki pa mora poračunati preveč izplačane osebne dohodke v letošnjem letu. Podatki iz prvega polletja tega leta mi še niso znani.
KAKO JE S TURIZMOM, KAJ JE V LOGARSKI DOLINI?
Kljub temu, da uvrščamo turizem kot gospodarsko de-
je:: pri mostu v Loke popravljajo
javnost v prioritetno dejavnost, ki je zapisana v vseh pomembnejših usmeritvah tekoče in srednjeročne gospodarske politike občine, moramo ugotoviti, da dosegamo na področju zelo skromne rezultate. Skoraj neverjetno, a resnično je dejstvo, da z izredno ugodnimi naravnimi danostmi, ki jih imamo v naši občini, dosegamo s turizmom manj kot 2 % celotnega družbenega proizvoda v občini. V tekočem letu se tudi tukaj uveljavljajo nekatere pozitivne spremembe. Zelo pomembna dejavnost je ustanovitev skupne recepcijske službe. Začetni rezultati so že vidni, posebno pri razvoju izletniškega turizma. Skupna, poenotena in kompletnejša turistična ponudba kot ena izmed osrednjih nalog ustanovljene recepcijske službe pa pomeni nadaljnji cilj in kvaliteto pri razvijanju turističnih storitev. V letošnjem letu ustanovljeni privatni kamp v Varpoljah že dokazuje, kako zanimiva je naša dolina in daje možno, tudi v zaostreni gospodarski situaciji, na ustrezen način pripeljati goste v dolini, jih zadovoljiti ter si tako utirati pot k hitrejšemu razvoju te dejavnosti.
Pravo turistično mrtvilo še naprej ostaja Logarska dolina, kot ena najlepših dolin v Evropi. Razlogov za takšno stanje je več. Obstoječa turistična infrastruktura, ki je last številnih OZD oz. društev, nepovezano delovanje in dogovarjanje v cilju kompletnejše ponudbe med lastniki turističnih objektov, povzroča negativne posledice. Torej lahko rečemo, da tako obnašanje prej škodi kot pa koristi turistični dejavnosti. Poudariti pa je potrebno, da pomanjkanje interesa in agresivnosti od strani nosilcev razvoja turistične ponudbe v občini, premalo koristi razvoju turizma. Kot primer nam služi urejanje kampa v Logarski dolini.
Ker govorimo o turizmu, moramo povedati še nekaj besed o rekteacijsko-turističnem centru TOZD GOLTE. V letošnjem letu posluje kot temeljna organizacija združenega dela. V zvezi s tem potekajo v OZD razprave o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti z namenom, da se na regijskem nivoju na dolgi rok razrešijo nekatera vprašanja, ki so vrsto let pestila ta center. Kot pomembno ugotovitev pa štejemo dejstvo, da predstavlja uspešno delovanje RTC GOLTE potencialno možnost hitrejšega razvoja turistične dejavnosti v občini.
KATERE DO SO POSEBEJ USPEŠNE IN ZAKAJ?
Kar se tiče uspešnosti oz. neuspešnosti v gospodarjenju delovnih organizacij, moramo reči naslednje. Tiste DO, ki so v 'preteklosti dale na realnem razvojnem konceptu svoje proizvodne dejavnosti so se dobro vključile v zaostreno ekonomsko situacijo in jo uspešno premagujejo ter dosegajo pričakovane rezultate. Med take DO spadajo: DO ELKROJ Mozirje, TOZD Kemija Ljubija, TOZD Gorenje MGA, TOZD Kovinarstvo Ljubno in deloma tudi
ZKZ Mozirje. Nasprotno pa so DO, ki se v preteklosti niso v zadostni meri posvetile problemom na področju razvojnega koncepta, zašle v velike težave in z velikimi napori premagujejo nastalo situacijo ob slabih rezultatih gospodarjenja.
KJE SO IZGUBE IN KAKŠNE SO?
Med „izgubaše” še vedno uvrščamo našo največjo DO Gorenje GLIN Nazarje, s tem, da se je izguba preselila iz TOZD Ivema na TOZD Ža-garstvo in TOZD Stavbeno pohištvo. Oba TOZD sta prigospodarila za 7.368.000,00 din izgube. V tesni povezavi z obema navedenima TOZD je TOZD Gozdarstvo Luče, ki je zaključil periodično obdobje z
2.029.000,00 din izgube. Nezavidljiva situacija je v DO VEZ
Mozirje, saj so zaključile vse tri temeljne organizacije z izgubo, v skupni višini za 6.475.000,00 din. Največji delež (50 %) v tej izgubi, predstavlja TOZD Kovinarstvo Rečica. Na novo evidentirano izgubo vodimo od letošnjega leta naprej v TOZD RTC Golti, ki je prigospodaril za 12.362.000,00 din izgube. O razlogih za nastale izgube sem v glavnem navedel že v odgovorih na prejšnja-vprašanja.
KAKŠNI SO IZGLEDI DO KONCA LETA?
Pri napovedovanju prognoze do konca poslovnega leta sem optimist. Pričakujem, da se izguba ne po povečala, ampak celo zmanjšala, seveda v kolikor bomo z večjo odgovornostjo in prizadevnostjo izvajali gospodarsko stabilizacijo.
Več delati
Vsi naši napori, da bi zmogli težave v današnjih gospodarskih razmerah so vezane na skupni imenovalec — delo. Vedno znova ugotavljamo, da premalo učinkovito delamo,
da je storilnost daleč pod običajno v svetu, da naši ljudje sicer znajo delati, so dokazali že mnogi naši zdomci, zakaj je torej tako. Ali se še vedno nismo streznili, še vedno čakamo na „nekoga“, ki bo stvari uredil? Jasno nam mora biti, daje izhod iskanje lastnih poti k ižbbijššriju stanja. Resje, daje v svetu na sploh dovolj težav, da so te posebno občutne v nerazvitem svetu in v državah v razvoju. Znanstveniki ugotavljajo, pa tudi sami dobro vemo, da premalo delamo! Ne drži to seveda na splošno, recimo raje, premalo delamo na svojem delovnem mestu.	i“/
Profesor ekonomske fakulteten Subotici Stjepan Han, je na zasedanju samoupravljavcev v Zagrebu ugotovil, da vsak dan pet ur nekje zgubimo ..:, ko ga je novinar Dukič vprašal kolikšna je potlej storilnost, je odgovoril:
„Dramatično nizka.” Zvezni zavod za dmžbeno načrtovanje je pripravil analizo o produktivnosti, ki jo je skupščina SFRJ potrdila. Iz tega obsežnega dokumenta naj navedemo nekaj primerov. Za izdelavo 150 ton jekla v martinovkah v zahodni Evropi porabijo 45 minut, v Jugoslaviji pa okoli 6 ur, to je osemkrat več. Produktivnost dela v površinskih izkopih premoga, izražena v tonah na vsakega delavca, znese v ZRN na dan 84,4 tone, v Jugoslaviji pa 14,4 tone, torej skoraj šestkrat manj. Nič bolje ni v gradbeništvu, kjer so za gradnjo kvadratnega metra stanovanjske površine po klasičnem načinu zidave porabili:
	ura/m2	indeks
- na Nizozemskem	19,6	100
-v ZRN	21,0	107
- v ČSSR	23,1	118
- v ZSSR	30,9	158
— v Franciji	32,0	163
- na Poljskem ">	34,6	177
- v Jugoslaviji	42,0	214
Sintezo parcialnih produktivnosti osvetljuje družbeni proizvod na prebivalca, izražen v ameriških dolarjih na leto. Primerjava, ki jo omenjeni dokument navaja, pa je takale:
— v Jugoslaviji	dolar (na preb.) 2.380	indeks 100
- na Madžar.	3.450	145
- v ZSSR	3.700	156
-v NDR	5.710	240
— v Franciji	8.260	347
-v ZRN	9.580	403
Če upoštevamo vse to, potem se ni težko strinjati z avtorji te ,analize’, ki pravijo, da je na današnji stopnji razvitosti naših proizvodnih sil .. „problem povečati produktivnost dela, izboljšati kakovost gospodarjenja in intenzivirati gospodarjenje, kar postaja odločilno vprašanje pri uspešnosti nadaljnjega razvoja...’
- Kaj pa izhod iz današnjih razmer?
„Politično brezkompromisno, samoupravno disciplinirano in z znanostjo usmerjeno izpolnjevanje dolgoročnega pro-
Stjt
grama gospodarske stabilizacije,” je odgovoril profesor pan Han na koncu našega pogovora.
>tje-
Kujemo bratstvo
Letošnji vlak bratstva in enotnosti. je že časovno odmaknjen, vendar pa so spomini nanj in doživetja v času obiska v Sloveniji zelo živi. Tako nekako je napisala novinarka Ve-linka Bisič iz pobratene občine Čajetina v zapisu za Savinjske novice. Ob tem opozarja na besede predsednika Tita, ki je dejal, da je težnja za bratstvom in močjo tista sila, ki nam pomaga prebroditi največje težave!	A
Tudi občina Čajetina je bila med 35 občinami Srbije, ki je letos sodelovala v tej manifestaciji bratskih spominov na hude čase vojnega nasilja. Spotoma so vlak povsod prisrčno pozdravljali in potnike izredno lepo sprejemali. Ker pa bi hotela več govoriti o srečanju v Mozirju, naj začnem pri sprejemu pred zgradbo občine Mozirje, kjer so nas pozdravili številni prebivalci in mladina s kulturnimi točkami. Pozdravil nas je Hinko Čop, predsednik OK SZDL. Z vencem smo se spomnili padlih v vojni, nato pa preživeli nekaj prijetnih ur s predstavniki pri predsedniku SO Mozirje Alojzu Plazniku. V času našega bivanja v mozirski občini so nas prijazni gostitelji vodili po raznih krajih, kjer smo si ogledali znamenitosti in posebnosti teh kra: jev pod lepimi planinami. Posebno smo bili veseli, da smo si lahko ogledali stalno zbirko NOB in sodobno mozirsko knjižnico. V domu TVD Partizan smo videli zanimivo razstavo obrti, kar nas je prepričalo, da se v občini posveča velika pozornost malemu gospodarstvu. Za nas je bil še posebno zanimiv ogled usmerjene kmetije Rženi-čnik v Šmihelu, kjer smo se ahka.seznanili še s turizmom na kmetjii. Takšnih kmetij je v občini kai 31 in so se že dobro uveljavile. Ob tej priliki so nas predstavniki zadruge še seznanili z njihovim delovanjem, kar je
vidno v izrednih uspehih iri
rt m as
velikih tržnih učinkih tukajšnjega kmetijstva. Seveda sta bila ogleda tovarn MGA in Elkroja pravo doživetje. Tovariši iz Elkroja so v Čajetini dobro znani, saj so kolektivno obiskali svoje kooperante v DO Mladost s katerimi zelo uspešno sodelujejo. Zvečer so pripravili kulturno prireditev v Mozirju, ta je bila namenjena spominu pregnancev. Tudi ob tej priliki so nam prijazne pozdravne besede predsednika SO Alojza Plaznika potrdile iskrenost in prisrčnost v medsebojnih odnosih. Besede: Hvala vam bratje Srbi za vse kar ste nam dpbrega storili... so nas še bolj pritegnile v zavest, da smo resnično bratje. Naša prelita kri se je v najtežjih časih mešala z vašo, to pa so vezi, ki jih ni mogoče pozabiti! Toliko lepih besed in dejanj je bilo, da smo dejansko globoko v sebi prepričani v nepozabnost povezanosti dveh narodov.
Ogled Logarske doline, slapa Rinke in Kumrovca nam je uti-snil toliko spominov, da bi o njih lahko pisala cele strani... Seveda ni manjkal tudi ogled galerije znanega hrvaškega kiparja Augustinčiča. Kot zadnje smo si ogledali največjo delovno organizacijo v občini Mozirje Glin v Nazarjah. Tudi ta ogled je nkredila na nas globok vtis.
Pogovori med delegacijami Čajetine in Mozirja so bili zelo plodni in koristni, saj so temeljili na dosedanjih izkušnjah gospodarskih povezav. Te pa naj bi bile še številnejše. Tudi v šolstvu se dobro povezujemo in se bomo še naprej.
Bogato doživetje našega obiska v Mozirju odmeva med nami. O naših prijateljih v bratski republiki Sloveniji veliko pripovedujemo, hkrati pa verjamemo, da bodo vlaki bratstva in edinstva še naprej izpričevali trdno povezanost med ljudmi ene in druge republike.
VELINKA BESIČ ilfiäaSSoß o« ,iJe!«b bi
Kako v zdravstvu?
Predsedstvo skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje je na svoji zadnji seji dne 29. 7. 1983 med drugim sprejelo tudi naslednji sklep: V Savinjskih, novicah‘še uvede stalna rubrika, v kateri se objavlja problematika s področja zdravstva. K temu sklepu je člane predsedstva vodilo poročilo o finančnem poslovanju Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za prvo polletje ter vsesplošna prizadevanja za zmanjšanje splošne in skupne porabe ter na njihovi osnovi program možnih ukrepov za nadaljnje zmanjšanje skupne porabe, ki gaje na seji dne 18. 7. 1983 obravnavala skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije.
S to rubriko želimo obveščati o najbolj perečih problemih v zdravstvu ter jasno in glasno povedati koliko porabimo za naše zdravje. Poleg tega pa bomo nanizali tudi marsikatero „cvetko” s tega področja, da bi s tem opozorili na nepravilnosti, vse z namenom, da bi preprečili podobna nepravilna vedenja oziroma ravnanja.
Poizkušali se bomo izogibati suhoparnim številčnim podatkom in bomo omenjali le najpomembnejše, brez katerih ne bi mogli prikazati objektivne slike.
Najbolj sveži podatki so iz polletnega obračuna, kjer je izkazana izguba v višini din 7.703.350,00. Nad to številko se moramo krepko zamisliti, saj nam dovolj zgovorno pove, da porabimo bistveno več, kot pa v ta namen združimo sredstev. Na kratko še o tem, kdo in po kakšni stopnji se združujejo sredstva pri zdravstveni skupnosti (stopnje so nove in veljajo od 1. 8. dalje):
-	delavci, ki združujejo delo z delavci v OZD in skupnostih in imajo sedež v občini Mozhje prispevajo 8,08 % iz dohodka OZD (osnova je bruto OD) ter 0,90% iz bruto osebnega dohodka,
-	obrtniki in pri njih zaposleni delavci prispevajo enako kot delavci
-	kmeti, kooperanti, ki jih je 305 prispevajo po poprečni letni stopnji m sicer od zavarovalne osnove, kije odvisna od tega v kateri razred se uvrsti. Največ, kar 241 jih je v V. razredu, kjer je zavarovalna osnova din 8.620,- in vsak od teh prispeva din 2.753,20 mesečno, za primerjavo damo podatek še za 2 kmeta kooperanta, ki sta se razvrstila v I. razred, kjer znaša zavarovalna osnova 17.100,- din, in prispevata 5.461,75 din mesečno
- kmetje, ki nimajo statusa kmeta kooperanta pa prispevajo 32,5 % od ' katastrskega dohodka in
1.050,00	din pavšala - enkrat letno
V prvih šestih mesecih letošnjega leta predstavlja največji strošek bolnišnično zdravljenje (din
25.527.000.	00), sledi ambulantno zdravljenje (din 15.777.000,00), zdravila in injekcije (din
8.338.000.	00) itd.
Glede na navedeno smo veqetno vsi soglasni, da moramo v vseh sredinah dosledno uveljavljati vse usmeritve in ukrepe, ki lahko neposredno ali posredno prispevajo k zmanjševanju vseh neupravičenih izdatkov.
Za področje zdravstva je skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije oblikovala okrog 20 ukrepov, o katerih bodo razpravljali in sklepali delegati skupnih organov in na osnovi le-teh morajo Občinske zdravstvene skupnosti pripraviti svoje programe ukrepov, s katerimi bodo morali veliko breme prevzeti tudi izvajalci. O teh ukrepih vas bomo obvestili v naslednji številki.
Tokrat želimo pojasniti novost v zvezi z zdraviliškim zdravljenjem. V letošnjem letu so po sprejetem finančnem načrtu sredstva za to zdravljenje bistveno nižja od lanskih, zato je bil sprejet sklep, da se ponovno uvede A in B indikacija (A
-	celotne stroške plača skupnost, B
-	medicinski del plača skupnost, nemedicinski, oziroma hotelski dej plača uporabnik sam).
Zdravniški konzilij mora pri vsakem primeru določiti ali je zdraviliško zdravljenje nujno, (A indikacija) ali pa je le koristno (B indikacija). Pri tem mnogokrat naletijo na nerazumevanje pacientov, ki nikakor nočejo razumeti, da zdravstvena skupnost ni malha brez dna in da sredstev ni, zato so dolžni tudi sami prispevati za svoje boljše počutje. Prepričani smo, da bo ta informacija pripomogla k boljšemu razumevanju te opredelitve skupščine, ki tudi predstavlja enega od ukrepov za zmanjšanje skupne porabe.
Za konec pa se podatki, nad katerimi se moramo vsi krepko zamisliti: V 1. polletju pride v poprečju na vsako zavarovano osebo (skupaj nas je 15.865 ) 994,45 din stroškov ambulantnega zdravljenja, 525,55 din za zdravila in kar 1.6 09,00 din za bolnišnično zdravljenje ...
R.
Prva slovenska brigada
Gostje iz mozirske občine v vasi Šljivovice pri Čajtini
Dobri izgledi
Znano je, da so na začetku tega leta nastopile težave glede prodaje v TOZD Stavbno pohištvo DO Go-renje-GIin v Nazarjih. Zaloge so se -kopičile do te mere, da so predstavljale vir znatnih poslovnih izgub.. Na sploh je bilo ugotoviti močan padec prodaje na domačem trgu in tako je znašala izguba v prvem trimesečju preko stare milijarde. Ta se je zmanjšala na 350 starih milijonov v drugem trimesečju, ker še je prodaja spet izboljšala. Seveda je kritično stanje v marsičem vplivalo na miselnost med delavci, saj so nekaj časa delali le v eni izmeni. Nekaj ljudi pa so celo premestili.
Kot vse kaže, je sedaj zagat konec, saj so navezali poslovne stike s kupcem v Madžarski in dosegli naročilo, ki nalaga delavcem v Stavbnem pohištvu veliko odgovornost.
25.000	kosov vezanih oken, od teh
15.000	s polknicami ni ravno skromen zalogaj! Ker pa kupec zahteva razna dodatna opravila, so v vodstvu TOZD pristopili k organizaciji delovnih postopkov in uvedli dodatno delo, da bi tako Zmogli izdelati naročeno količino za izvoz. Vse mora namreč biti odpremljeno do konca septembra letos.
Anton Boršnak, vodja TOZD je pojasnil nekatere ukrepe, ki bodo zagotovili zadostno proizvodnjo. O podaljšanem delovnem času so najprej razgovarjali z delavci in jim ob tem razložili, da gre za delovni napor, ki bo končno odprl pot na tuje tržišče. Velika večina delavcev je stanje razumela in podprla načrte vodstva. Tako delajo dnevno od 5. do 15. ure in v drugi izmeni od 15. do 01. ure. Seveda je treba razumeti pomisleke, ki so jih nekateri delavci imeli, saj je bilo treba zagotoviti otroško varstvo, pa tudi mnogi med - delavci so že starejši. Vendar je vse
lepo steklo. Najprej so delali po 12 ur na izmeno, sedaj pa delajo 10 ur. Delavci so pokazali visoko zavest, saj v teh tropsko vročih dneh ni bilo lahko prebiti v slabo zračenih delovnih prostorih tako dolge ure in delati bolj, kot kdajkoli. Tako torej ’ dela v TOZD Stavbno kar preko 300 delavcev s polnim zamahom.
Da bi pa opravili tudi razna pomožna defa, so pritegnili še režijske delavce TOZD, ki pomagajo tudi ob sobotah v proizvodnji. Predvideva se, da bodo priskočili na pomoč tudi delavci skupnih služb DO Glin. Prav dobro so se izkazali dijaki, teh je trenutno 27, ki opravljajo delovno prakso v pravem pomenu besede.
Vsega pa kljub naporom ne bodo zmogli sami, zato so se dogovorili s Smreko v Gornjem gradu, da za njih izdela 5400 polknic, za ta dela bodo morali najti še zunanje sodelavce. Če pomislimo, da bo količina naročenega blaga napolnila kar 170 vagonov, potem nam je jasno, kako veliko je to naročilo.
Ko je beseda nanesla na težave, ki spremljajo proizvodnjo, je seveda na prvem mestu pomanjkanje ustreznega lesa. To pomeni nevarnost za nemoten potek dela in predstavlja za kolektiv dodatne napore. Manjka tudi tesnil in dogaja se, da jih zmanjka in treba je potem ponovno delati na izdelkih, kar je zamudno in drago.
Seveda bi vse skupaj lažje zmogli, če bi v dolini bolj povezano delovali, meni Anton Boršnak. Manjka namreč v samem lesarstvu trdnih povezav, pa tudi navzven bi morali navezati poslovne stike s proizvajalci podobnih izdelkov, da bi lasten program uspešnejše dopolnjevali, oziroma, dosegli smotemo delitev dela.
Preveriti znanje
V	organizaciji rezervnih vojaških starešin občine Mozirje so v preteklem letu polagali vso pozornost idejnopolitičnemu izobraževanju in splošno vojaškem in samozaščitnem usposabljanju RVS. V jesensko-zim-ski sezoni so bila organizirana predavanja po vseh krajevnih skupnostih po temah, ki so bile določene z programom vzgoje rezervnih vojaških starešin v letu 1983.
Predsedstvo OK ZRVS Mozirje je organiziralo preverjanje znanja RVS na učne teme, ki so jim bile posredovane s predavanji ali pa so bile objavljene v reviji Naša obramba.
Preverjanje znanja, ki je letos potekalo nekoliko drugače kot v prejšnjih letih je bilo razdeljeno na tri dele:
V	prvem delu so rezervne starešine reševale testna vprašanja iz vseh tem po učnem programu. Po testiranju so si ogledali manjšo razstavo priročnih diverzantskih sredstev. Njihova praktična uporaba je bila prikazana na maketah.
V drugem delu so se RVS pomerili v streljanju s pištolo 7.65 mm. V tretjem delu pa so RVS reševali taktično nalogo „Diverzantska akcija na most preko reke Savinje.” Skupina RVS je ob sodelovanju občinskega štaba TO občine Mozirje t pripravila taktično nalogo - opisni del z ocenami sil in položajev sovražnih in naših sil. RVS, ki so nalogo reševali skupinsko, so na skico vrisali svojo rešitev. Po rešitvi naloge so se seznanili s predvideno rešitvijo taktične naloge pripravljalne skupine.
Udeležba na preverjanju znanja je bila dobra, kljub temu, da so nekatere delovne organizacije imele delovno soboto. Rezultati preverjanja znanja so büi predvsem pri testiranju in reševanju taktične naloge zelo dobri, dočim so bili pri streljanju s pištolo znatno slabši. Vzrok temu je da smo premalo vadili z orožjem predvsem s pištolami.
JANEZ ŽAGAR
Takoj po okupaciji so Nemci "pričeli z doslednimi in naprej pripravljenimi raznarodovalnimi ukrepi na Štajerskem. Zatiranje osvobodilnega gibanja so pospešili še z izseljevanjem naših najboljših ljudi. Zato so imeli poseben načrt imenovan „čiščenje komunistov in SKOJ-evcev”. Zato je osvobodilno gibanje in ne nazadnje tudi partizanske enote, utrpelo hude udarce.
Vodstvo NOB se je jeseni leta
1941	odločilo obnoviti in okrepiti partizansko dejavnost na Štajerskem. Oblikovali so bataljon na območju Ljubljane, ki so ga «sestavljale molniška, sti-ška, mokronoška in grosupeljska četa. Bataljon so imenovali
2.	štajerski. , vodil ga je sloviti komandant Stane (Rozman), komisar pa je bil Dušan Kveder -Tomaž, oba španska borca. Pomočnik komandanta bataljona je bil star komunist, Peter Štante-Skala.
Že ob preboju na Štajersko je bataljon bil teže bitke v bližini Primskovega. Poskus preboja se ni posrečil. Zaradi bližajoče se zime, se je bataljon po napadu na Turjak (7. 1. 1942) premaknil na Pugled, kjer se je pripravljal na spomladanske boje. Od tam so šli na stiško območje, kjer se je na Kremenjaku (5. 4. 1942) oblikovala prva slovenska brigada. Ta je zajemala 3 bafaljpne, prvi na Štajerskem, oba ostala pa na Kremenjaku. Šlo je torej za okoli 300 dobro oboroženih borcev s spremljajočimi vojaškimi enotami.
Prvi bataljon je deloval na območju Gornje Savinjske doline in Zasavja in je predstavljal veliko udarno moč. Velika prednost v tistih težkih časih je bila V dobrem sodelovanju s prebivalstvom, zato so bili doseženi veliki vojaški in politični uspehi. Tako je nastalo prvo osvobojeno ozemlje že v aprilu 1942. Glavno poveljstvo Slovenije je našo brigado 1. maja
1942	imenovalo II. grupo odredov, kar pa ni v operativnem pogledu v ničemer spremenilo naših enot. 15. maja 1942 je tako krenilo 515 borcev z okoli 20 konji in 28 lahkimi strojnicami iz Police proti Savi, da se prebije na Štajersko. Zaradi izdajstva prehod Save ni uspel. Vendar je prišlo do spopada z Nemci okrog Janč in Besnice. Boji so trajali vse do 21. maja 1942. Bitka z mnogo močnejšim sovražnikom in številnimi oklopniki je zahtevala 25 ranjencev in mrtvih v naših vr-
stah. Veliko večje pa so bile žrtve na strani Nemcev, izgubili so okrog 300 vojakov. To je bila veličastna zmaga našega orožja, ki je odmevala v takratnem okupiranem svetu. V drugo je zmagala II. grupa odredov v bitki na Muljavi, ko so njeni borci branili osvobojeno ozemlje pred mnogoštevilnejšo in dobro oboroženo italijansko armado, ki je imela v tej bitki okoli 400 onesposobljenih mož. Po tem je dobüa II. grupa odredov ukaz, da se preko Notranjske in Gorenjske prebije na Štajersko.
Pri Verdu smo napadli vlak in osvobodili več kot 400 internirancev. Nato smo se prebili na mejni črti med Nemčijo in Italijo. Večje izgube smo imeli ob napadu raztrgancev na Krvavcu in na pohodu iz Jelovice čez Begunščico do Apač na Koroškem. Številne borbe pa so bile tudi na Štajerskem, tako na Čreti, Dobrovoljah, Tolstem vrhu, na Pohorju pa je padel junaške smrti cel bataljon. Boji so bili trdi in surovi, saj smo büi bitke z modemima armadama Nemčije in Italije, mnogi v svetu so vsaj Nemce smatrali takrat še za nepremagljive. Zato lahko trdimo, da je II. grupa odredov gledano v celoti, svoje naloge . opravüa častno in pripomogla s svojo slavo veliko k razvoju osvobodünega gibanja na Slovenskem, posebno pa na Štajerskem. Če zasledujemo na-daljno pot II. grupe odredov, potem moramo_ omeniti njeno prebijanje na Štajersko preko Černivca na Gornji grad. Na Černivcu smo zavfli proti Menini in naprej proti Zasavju, Savinjski dolini, Pohorju in Kozjanskem. Seveda je vso pot bÜo bojev na pretek in naše izgube so bUe velike. Ta pohod pomeni enega najpomembnejših na Slovenskem. Takrat pa je odmeval kot glas svobode v naših zasužnienih domovih.
Iz vrst borcev te legendarne enote jih je padlo kar dve tretjini, 35 borcev je dobflo odličje narodnega heroja, več kot dvajset jih je generalov JLA, skoraj vsi preživeli pa so višji častniki naše armade. Skratka, to je bUa šola za vodflne in odgovorne borce naše revolucije, veliko njih je prevzelo najodgovornejše naloge v osvobodilni vojski in pozneje v armadi. Franc Ro-zman-Stane in Dušan Kvqd?r -Tomaž pa sta postala Komandanta glavnega štaba NOV in POS.
FRANC SEVER-FRANTA
Izlet v zgodovinske kraje
Skupina izletnikov — invalidov pred Titovo votlino v Drvarju
Jasenovac! Najstrahotnejše taborišče vseh taborišč med zadnjo vojno. Ustaška mučflnica in klavnica stotisočev mož, žena in otrok. Mnogi obiskovalci ne vzdržijo pripovedi kustosinje muzeja, jokajoč zapuščajo dvorano. Velik cvet - spomenik na ravnici, kjer je büo nekoč zloglasno taborišče, nam nemo govori: Tudi v najstrašnejših časih življenje zmaguje nad smrtjo! Spomenik stoji v spomin in v opomin!
Kozara! Spominski park na Mrakovici. Veličasten spomenik tisočem padlim kozarskim partizanom ter deset tisočem žrtvam kozarske epopeje. Ob obisku muzeja spoznavamo vso tragedijo prebivalcev Kozare ob nemško-ustaških ofenzivah ter herojstva kozarskih partizanov. Kljub vsem strahotam je Kozara ostala nepokorjena.
Jajce, slikovito mesto ob Vrbasu. V Muzeju drugega zasedanja AVNOJ-a nam je bolj kot kdajkoli prej očita veličina naše revolucije, dela tovariša Tita in njegovih soborcev. Tu v Jajcu, v tej dvorani so büi položeni temelji novi Jugoslaviji. Vsak Jugoslovan bi moral obiskati ta kraj!
Titov Drvar, mesto heroj! Ogled Titove pečine ter muzeja, kjer nas njegov direktor s sugestivno razlago popelje v čas desanta na Drvar. Brezmejno junaštvo njegovih prebivalcev je rešilo Tita, Drvar je bfl zravnan z zemljo, prebivalci pobiti. -Dandanes je to lep kraj, ljudje so ponosni, da nosi njihovo mesto Titovo ime, da je mesto - heroj.
Bihač! Lepo mesto v Bosanski Krajini, mnogo lepše od naših predstav. V Muzeju prvega zasedanja AVNOJ-a smo presenečeni nad urejenostjo dvorane ter muzejske zbirke. Bogato gradivo ter razlaga nas seznanita z izrednim razmahom osvobodünega gibanja vi. 1942, „Bihaćka republika” je büa ozemeljsko večja od Belgije ali Švice.
Spoznavanju predvsem navedenih zgodovinskih krajev je bfl namenjen dvodnevni izlet skupine vojaških invalidov, ki gaje prve dni avgusta organizirala Medkrajevna zveza vojaških invalidov iz Mozirja, Nazarij ter Rečice ob Savinji, pridružili pa so se tudi nekateri drugi občani. Za vse udeležence je bfl izlet bogato doživetje.
LUDVIK ES
Skupina čuvaijev meja v Logarski dolini
Praznik obmejnih enot
Naši graničarji praznujejo 15. september kot spomin na ustanovitev KNOJ, v katerega sestavu so delovale tudi obmejne enote.
V naši občini imamo dve
postojanki mejnih čuvajev, za-ed
to smo jih pred praznikom obiskali v Logarski dolini. Namestnik odsotnega komandirja desetar Igor Istenič nas je sprejel in se z nami zapletel v pogovor. Zanimalo nas je od kod je doma, povedal je, daje iz Rogaške Slatine in da je končal študij na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani. Kot športnik se je v delo graničarjev hitro vključil, tembolj ker je že dolga leta planinec. Naloge mejnih čuvarjev so vezane na velike telesne napore, ti pa zahtevajo veliko telesno pripravljenost. Res je, da nekaj na vse to vpliva tudi mladost, vendar pa je za vsakogar v začetku težko premagovati naporne poti po planinskem predelu. Igor je šele kakšen mesec član vojaškega kolektiva karavle Savinjski partizan, vendar se je dobro vživel, morda tudi zato, ker je mladinski gorski vodnik in seveda vesten izpolnjevalec vojaških obvez. Nadvse pa pohvali medsebojno navezanost in tovarištvo v skupini vojakov s katerimi opravlja naloge graničarja. Mladi vojaki se dobro razumejo med seboj in tudi s prebivalstvom so prijatelji, saj priskočijo vedno na pomoč, ko je to treba. Mlademu desetarju Igorju ni dolgočasno bivati v tej samo-
ti in meni, da nima časa misliti na to spričo številrfm nalog, ki
jih opravlja, posebno še sedaj, ko nadomešča komandirja. Ce
pa Jfe kdaj prosti čas na voljo, potem pa se športno izživljajo, saj imajo odlično urejena igrišča okoli karavle.
Tomislav Kresoja je doma iz Zmajeva v Vojvodini, dela kot šofer v enoti in je kot tak dodobra spoznal okolico v kateri živi in dela. Ker je po poklicu mehanik, mu delo z vozilom ne
loge, ki jih opravlja so odgovor-
'a. Cu
ne in tega se tudi zaveda. C uva-nje državih meja je obveza vsakogar izmed nas, še prav posebno pa graničarjev. Domačini pomagajo mladim vojakom s karavle in to je tudi poseben čar, ki ga doživljajo graničarji in z njimi tudi desetar Duši.
Cesta II. grupe odredov gotova
Ob občinskem prazniku bo predana namenu posodobljena cesta čez Černivec. Asfaltirana prometna žila skozi to lepo krajino bo privabila v našo d arino še več obiskovalcev. Na nekaterih mestih je cestišče temeljito spremenjeno in omogoča lažjo vožnjo.
Dela na tem delu ceste preko Černivca niso bila lahka, saj je bilo treba marsikje odvajati vodo in urediti močne oporne zidove. Prav zato je še posebno treba pohvaliti izvajalce del in vse, ki so poskrbeli, da so se zbrala sredstva.
Lučki kulturniki
predstavlja težav. Zadovoljen je da je spoznal ta gorski svet Slovenije, tu še namreč pred vstopom v armado ni bil nikoli. Malo ga je presenetilo, ko je prvič zagledal gore, vendar se je , hitro sprijaznil z novim okoljem, sedaj pa planine občuduje. Spočetka je bila hoja tista, ki mu je delala preglavice, saj ni planinaril, še manj pa bi se podajal v zasnežene planine, ki tudi izkušenemu povzročajo določen strah. Veseli se, kadar pridejo mladi iz Solčave v karavlo, ker se takrat pomerijo v športnih veščinah. To pa pomeni določeno spremembo v njegovem vsakdanu. Na ta način postanejo prijatelji in se tudi sicer srečujejo. Prebivalce zelo ceni, ker je spoznal njihovo pripravljenost za sodelovanje in medsebojno pomoč. Pred njimi je vesel dan, ko bodo k njim v goste prišli predstavniki javnega življenja in skupaj z njimi proslavili praznik graničaijev.
Duši Nfiljazim je desetar, doma iz Kosova. V Gornji Lupči pri Podujevu je ravnina in prav presenečen je bil, ko je prišel kot vojak v te predele Slovenije. Sedaj ima rad kraje in ljudi tod okoli. Pet mesecev bivanja v Logarski dolini mu je marsikaj odkrilo, namreč, kot_sam pravi ima ta planinski svet svoje posebnosti; Tei jih mora človek dodobra spoznati, potem jih vzljubi. Ti kameniti vršaci so res nekaj posebnega in rad bi, da bi jih tudi njegovi domači kdaj spoznah. Vesel je, daje v karavli našel toliko dobre volje in takšno tovarištvo, ki je po njegovem med graničarji še poglobljeno. So pač navezani drug na drugega v vsakem primeru. Na-
Nekaj časa je že preteklo odkar smo Lučani zaploskali članom domačega prosvetnega društva Raduha, ki so po večmesečnih pripravah zaigrah komedijo Zakonci stavkajo. Veseli smo bili, da so s to igro prekinili nečasten devetnajstletni molk odraslih igralcev na lučkem prizorišču. Prav zaradi tega sem bralcem in igralcem zapisala nekaj misli. Vse to s pomočjo nekaterih gledalcev, predsednice PD Raduha Jožice Podkraj-nik in režiserke predstave Ančke Pečovnik.
Igralsko dejavnost smo v Lučah zelo pogrešali, čeprav so nas domači kulturniki razveseljevali s folkloro in lutkarstvom. Vemo pa, da je nekoč bilo igranje v našem kraju zelo pogosto in čislano. Pohvalno je tedaj, da so se v društvu odločili k smelemu koraku in nas presenetili z igro. Čeprav je tega že nekaj mesecev, pa vendar menim, da ni prepozno o tem spregovoriti!
Seveda je med igralci, ki so pripravljali igro bila neka negotovost, kako bodo gledalci njihov trud vrednotili in sprejeh. Pa je bila ta skrb odveč, saj so vse tri predstave bile množično
obiskane. Vtis med gledalci pa več kot dober! Tako jim seveda, igralcem namreč, ni bilo žal številnih ur za vaje, brskanje po starih skrinjah za oblekami, delo na odru; nasprotno, veseli so bili uspeha in hvaležnosti gledalcev. Tako je bilo tudi na gostovanjih, povsod so igro lepo sprejeh. To je seveda spodbuda za vse, požrtvovalne igralce in vodstvo društva. Posebno so bili veseh vabila v Železno Kaplo na Koroškem.
Za predstavitev zapletov sedmih zakonskih parov so potrebovali 12 igralcev. Dobro igranje Gustelna, Micke in Polda smo si nekateri zapomnili še iz zadnje predstave pred devetnajstimi leti (Sluga dveh gospodov), toda enako dobri so bili tudi vsi ostali: Tonček, Albina, Dane, obe Jožici, pa Veri. in Vinkota. Na zelo dopadljiv način so nam predstavili zdrahe, zaplete, stiske sklepe preizkuša-nih zakonskih parov, čeprav jih polovica še nima tovrstnih izkušenj! Skratka, krajani si želimo kaj kmalu videti igro na domačem odru. Ne pustite nas več tako dolgo čakati!
A. P.
Mozirska koča spet planinska
Mozirski planinci bodo v kratkem prevzeli Mozirsko kočo v svoje upravljanje. Doslej je koča bila v sestavu DO Paka iz Titovega Velenja, ta kolektiv pa je pokazal razumevanje za željo domačih planincev in sklenil kočo brezplačno odstopiti PD Mozirje. Predvidevajo, da bi prevzem opravili s 1. septembrom letos. Seveda čaka planince veliko nalog v zvezi s prevzemom te planinske po-
stojanke. Najprej nameravajo opraviti najnujnejša vzdrževalna dela, v prihodnjem letu pa načrtujejo večja popravila in ureditev okolja.
Ce bodo mozirski planinci imeli še srečno roko pri oskrbniku, potem so izgledi dobri, da bo priljubljena planinska postojanka pod Goltali spet privabljala množice obiskoval-
up
l\u
II
w s
M dliMUl
rnrlQ
icua
Sprva smo začuđeni pogledovali za dekleti v modrih uniformah, no
sedaj jih je že kar dosti in na sploh uživajo* ugled med našimi ljudmi. Miličnice imamo tudi v sklopu naše milice v občini Obiskali smo eno od
njih na Ljubnem.
o Plesnik smo našli za telefon-
Nežol
nekako doma. Na kmetiji je bilo dosti otrok in tako je morala iskati svoj kruh drugje. Najprej je maturirala na pedagoški gimnaziji, pozneje pa se je navdušila za poklic miličnice. Prve napotke je dobila na postaji milice v Kamniku. Odločila se je in oblekla uniformo! Seveda se je morala najprej strokovno usposobiti za delo, to pa je opravila na postaji milice v Celju. Potrebno teoretično znanje pa je pridobila na uvajalnem tečaju. Sledil je strokovni izpit in nato delo v milici. Neža Plesnik je povedala, da za ženske nimajo v kadetnici Tacen ustreznega oddelka, zato morajo kandidatke imeti srednjo šolo, oziroma poklicno šolo, nato jih usposobijo.
Neža Plesnik
skim aparatom- postaje milice na Ljubnem. Prevzemala je prijavo in
seveda je pri tem delu nismo mogli zmotiti. Vendar je s prijaznim na-
smehom namignila, da bo treba malo počakati. Potem je prisedla ,in beseda je lepo stekla.
Doma je v hribih nad Černivcem, tako se počuti tudi v teh krajih
Neža Plesnik dela na Ljubnem že tretje leto in je med tem spoznala mnogo ljudi. Dobro se je vživela v svoje okolje in v službo, ki seveda ni vedno lahka. Čeprav ji njeni moški tovariši stojijo ob strani in pomagajo kjer se le da, je delo naporno in odgovorno. Marsikdaj se delovni čas pomakne, marsikdaj je treba priskočiti tudi v prostem čhsu. Za mater in ženo je seveda še bolj naporno, vendar pa najde tudi doma polno razumevanje za njeno delo, tako je potem lažje. Kadar so službene naloge izredno težke, jo razbremenijo s polnim razumevanjem tovariši, ki marsikaj lažje zmorejo. Tudi vodja oddelka skrbi, da miličnica Neža opravlja tista dela, ki jih kot ženska zmore.
Flosarsko slavje na Ljubnem
Posebno duhovito je bilo za flosarsko mizo ..
Prizadevni 'turistični delavci so . letos 23. pripravili flosarsko prireditev na Ljubnem. Spored so zastavili zelo pestro in zahtevno. Športne prireditve, razstava domačih likovnih ustvaijalcev, narodopisna zbirka, kulturni večer, na katerem so tudi letos sodelovali Šentanelski pavri, koncert pihalne godbe in povorka. Višek pa je bila zaključna prireditev na Kolenčevem. Ta je privabila množice gledalcev, ki so z zanimanjem opazovali udiranje flosa, vožnjo s flosom in seveda občudovali vrle flosarje, ko so kar obuti in v dolgih hlačah zakoračili v Savinjo, ko je bilo treba flos prijeti. Pozorno so sledili razgovoru med flosaiji in odrkitje ,juda“ med njimi. Seveda je to pomenilo krst Ta obred so odlično opravili, pač tako kot so
njihovi predniki znali. Na oder so prišli še fantje in dekleta v narodnih nošah in zaplesali so nekaj narodnih plesov. To je bila skupina domače osnovne šole, ki je že marsikje uspešno nastopila.
Spomenik človeški nekulturi ob Mozimici. Žal pa to ni edino odlagališče v tej lepi dolinici, ki bi lahko bila izredno zanimiva sprehajalna pot za izletnike.
Ljubenci so tudi letos pokazali marljivost in voljo do dela, saj tako zahtevni prireditvi predhodijo dolge in temeljite priprave. Žal je deževje nekoliko skalilo sobotni večer in verjetno tudi zmanjšalo izkupiček, ki ga na Ljubnem vsako leto naložijo v koristne in obče namene. Zdi se pomembno, da so vsako leto pozorni do kakšnega starejšega gosta, tudi letos so počastili zvestega obiskovalca. Posebej pa so pozdravili pisca knjige Splavarji dr. Angelosa Baša, ki se je flosarije tudi udeležil.
(X
INI’
8 ifr'
rtl/nliA
[aj gg a
LÜ K%,UP 1 I EJ J*"
' V julijski številki Sav. novic sem med drugim prebral tudi članek pod naslovom: „Varstvo okolja v ospredju“. Razumel sem, da se pripravlja nov odlok o varstvu okolja in da je določen tudi rok za javne razprave. Ali bodo javne razprave tudi izvedene ali ne, ne vem; vem pa to, da imam kot občan pravico na tak ali drugačen način dajati predloge ali vsaj povedati svoja mnenja.
Iz zapisa je mogoče razbrati, daje namen odloka, da naj varujemo čisto okolje. In če je tako potem morajo biti kazenske sankcije v novem odloku postavljene proti kršilcem čistoče, to pomeni proti tistim, ki namerno ali nenamerno onesnažujejo okolje. Tako, da bodo tudi tisti, ki nimajo zavesti in morda ne srčne kulture vsaj iz strahu pred kaznijo delali kakor je prav. Mislim, da pridejo v poštev tri vrste onesnaževanja: zraka, vode in okolja kot takega. Ker ima onesnaževanje vode in zraka navadno hujše posledice, bi morala biti tudi kazen za take prekrške večja, pa čeprav so storilci navadno podjetja in tovarne. Pa tudi brezvestneži, ki mu ni mar za lepo okolje, ah pa si misli, saj bo nekdo drug kriv, ter odlaga svoj odpadni material na rob gozda ali kamorkoli? T v naravo, ni težko odkriti, ker pušfa ,, za sabo tam svoje sledove. Tudi tak1’ naj bo kaznovan.	. jS iuM
.iibäiä ob:;, i , >iO ßoivl oA \f-rA- mčijzhr.? nažjlat ; siiänoifzinedin «min ež
Thotz
Imam veliko mero zaupanja v vodstvo pristojnih občinskih organov, zato menim in upam, da se ne bo zgodilo, da bi dovolili, da bi po občinskem odloku zadela kazen poštenega, dobrega in vestnega občana - to je takega, ki prav ničesar ne stori na škodo zdravemu, lepemu in čistemu okolju, vse vestno razsortira in spravi kamor spada.
Pa še nekaj!.Nismo tako bogati, da bi si mogli privoščiti razmetavanje na vseh koncih in krajih. Skrajni čas je že, da tudi pri nas uporabne odpadke kot surovino vračamo industriji. Tu pa bi morala biti uvedena še ena kazen in to za tistega, ki iz nevednosti, malomarnosti ah pa hudobnosti vse pomeša v kontejner namenjen npr. za papir pa vsipa pločevino, plevel in podobno. Ah v Kontejner za pločevino strese papir. Taki so tudi kršitelji reda in pravil, zato zaslužijo kazen.
Spomladi mi je prišla. v roke brušura, ki jo je izdala republiška konferenca SZDL Slovenije v Lju-
bljani z naslovom Zbiranje uporabnih odpadkov. To brošuro bi priporočil, da bi jo imela vsa gospo-dinjstva in da bi jo prebrali vsi občani.
Takšni so moji predlogi k osnutku odloka o varstvu človekovega
okolja.
-svdo
IVAN GLUŠIĆ
11
oslils.
'fi
ono o le jejn
S! tax' hsjtav:,:. jovz ejiv,
Ze pred vojno je celjska sq»t
kolska župa kupila zemljišče wjh Lokah in uredila Gozdno šolajo
za svoje vaditelje. Takrat je bila le mala površina na voljo. Po;:'
vojni pa je Partizan Slovenije
dokupil večje zemljišče in tako
>q
je nastalo središče Za izobraževanje vaditeljskih kadrov za našo republiko.
ugleda mozirskega vzgojnega središča Partizana Slovenije.
Ko smo se nekoliko pozanimali za delovni dan v šoli, so nam povedali, da je kar naporen. Celih 8 ur imajo razne vaje, oziroma predavanja. Gre torej za strokovno in zelo načrtno delo, ki zahteva od udeležencev veliko mero resnosti.
i
h -T
Obisk v Gozdni šoli opozori na vzgojno dejavnost Partizana Slovenije. Povsod naletiš na mlade ljudi pri vadbi. Šotorišče je zelo obsežno, kar daje slutiti, da se tukaj usposablja kar veliko število ljudi. Naleteli smo na skupini iz Titovega Velenja in Celja, pravkar pa so zaključile tečaj vzgojiteljice iz Ljubljane ter študentje Fakultete za telesno kulturo. Tudi iz Pedagoške akademije Maribor so bili letos tu v šoli, nam pojasni Pavla Trogar, ki že leta dolgo skrbi za Gozdno šolo. Skratka, v tem
lepem predelu med Savinjo in )! Ce bi
Lokami je zelo živahno! še povedali, da je bilo tu okoli 500 ljudi, potem je to potrditev
Ob obisku predsednika Tele-snokulturne skupnosti Slovenije Toneta Florjančiča, so skupaj ugotavljali nekatere pomanjkljivosti sedanje opreme in naprav. Potrebna je prenova igrišč in nekaterih zgradb, sanitarije so na novo uredili, tako čaka upravljalce šole spet veliko de-
lo.	Ob tem pa so povedali nekatere žalostne ugotovitve. Gozdna šola je še vedno tarča mnogih zlorab in nasilja. Vlomi, poškodovanje naprav in uničevanje truda polnega dela nekaterih ljubiteljev, so vse prepogosti! Takšno ravnanje je seveda vsega obsojanja vredno! Ker gre za pomemben družben objekt bi kazalo posvetiti varnosti več pozornosti.
l -
V Gozdni šoli v Mozirju med vadbo
Naši gostje menijo
Vroči dnevi in lepo vreme so marsikaterega miru željnega turista prisilili, da si poišče v hladnejšem hribovskem svetu kraj dopusta. Tako je razveseljivo, da je bilo mnogo gostov v šotorišču Varpolje, veliko obiskovalcev pa smo lahko srečevali na Ljubnem, v Lučah in po naših turističnih kmetijah. Kaj so nekateri od njih povedali glede počutja v naši dolini?
Dr. MARIJAN TOMAŠIĆ iz Splita je upokojeni polkovnik-zdrav-nik. Svoj dopust preživlja na Ljubnem že vrsto let, saj ima tam svoje prijatelje, ki mu v počitniški hišici
dr. Marijan Tomašič nudijo gostoljubje. Že prve besede z njim so dale slutiti, daje prijazen in zanimiv obiskovalec, ki ne išče zgolj penzionskih uslug, ampak želi temeljito spoznati okolje in ljudi, ki tu živijo. Ker je pred vojno živel v Mariboru, tam se je tudi šolal, govori slovensko in seveda najde že zaradi tega hitro stik s prebivalci. Kot mlad zdravnik se je vključil v enote NOV v Dalmaciji in Bosni. Poudarja, da ima Slovenijo zelo rad in se vedno znova vrača v te kraje. Krajina naše doline mu je všeč in je za mimo počivanje kot ustvarjena. Občuduje tudi naše prebivalce za katere trdi, da so zelo delavni, in prijazni. Seveda najde zabave toliko, kot jo želi, tako mu dnevi , hitro minejo. Sicer živi v turističnem oko- -lju Dalmacije, pa je z našo ponudbo^ zadovoljen in smatra, da ima tujskfr’ promet v naši dolini svetlo bodočnost, da pa bo treba malenksoti.š^ postoriti, predvsem v pogledu obveščanja smo še na repu. Ce bi več o nas vedeli po državi, bi bilo veliko ljudi v naši dolini.
Dr. DJURO RAPIĆ, veterinar iz Osijeka je tudi prijazno odgovarjal na naša vprašanja, kako doživlja svoj
navezani na svojo rodno grudo. Da bi čimveč zvedel o krajih in ljudeh, je prebral dosti del iz NOB in zgodovinskih zapisov, pa mu je kot udeležencu NOV marsikaj bolj jasno. Pred dolgimi leti, bilo je 1945, je prišel v naše kraje kot partizanski komisar v 51. diviziji, ki je nato krenila na Koroško. Morda so tudi ti spomini n^kaj doprinesli, da se tako rad vrača v dolino.
IVICA GRETIC iz Zagreba dela kot družbenopolitični delavec in je naše kraje že poznal, zato si je želel prebiti svoj dopust v Lučah, za katere vemo mnogo dobrega povedati tudi v krogu znancev. Seveda je priporočilo prijatelja veliko več, kot branje vtisov v časopisu! Doslej lahko pove le najboljše. Krajina je enkratna, ljudje so prijazni in dostojni, oskrba v Raduhi dobra, tako je vse v najlepšem redu. Tudi razvedrila ne manjka, če si ga kdo želi. Nadvse zanimivi so izleti, to je velika mikavnost doline. Doslej so bili z družino na Golteh, za katere smatra, da so res lepe, videli so Robanov kot, Matkov kot, nenehno si začrtajo drugo pot, da bi spoznali lepote krajine. Prebivalci so prijazni ljudje, radi pojasnijo tujcem to in ono in tudi gostoljubni sp, kar se v drugih turističnih predelih le redko najde. Opazil je, da so naši ljudje tehnično izredno kulturni, saj je vse polno strojev s katerimi obdelujejo strmine, sicer pa se redoljubnost prebivalstva vidi na okoljih hiš, ki so domala vse okinčane s cvetlicami.
dr. Djuro Rapič
dopust v naših krajih. Sem prihaja že devet let zapored, to naj bo najpomembnejša ugotovitev, ki sama pove, da se tu dobro počuti. Na Ljubnem preživlja dopust na turistični kmetiji Golob in je zadovoljen s ponudbo. Kot trdi, išče miru in lepo okolje, vse to pa v izobilju najde v dolini, saj jo je v tem času, ko prihaja sem že dodobra spoznal. To so ugotovili tudi mnogi njegovi rojaki in tako jih prihaja vsako leto več v te kraje. Z ljudmi je navezal dober stik, tako jih spoznava in občuduje predvsem starejše ljudi kako ustavar-jalno delajo na svojih kmetijah. Ko je beseda nanesla na kmetije, dr.. Rapič ne more mimo tega, da poudari izreden napredek naših kmetov v teh hribih. Kot strokovnjak lahko na te stvari gleda dokaj kritično! Veseli ga, da so domačini tako
Mladinska delovna brigada Slavka Šlandra na Vipavskem
Šlandrovci na Vipavskem
Tu, ,bi se.lahkp mnogi meščani učili kulture! Kot ljubitelj lepega, se je Ivica Gretič zelo čudil temu, da takšen turistični kraj kot so Luče, še nima urbanističnega načrta, ki bi zagotavljal turizmu razvoj. Morali bi stori£*yšč, da-bi omogočili turistično dejavnost v kraju, ki ravno po njej sloyi daleč preko republiških meja.
JELICA IN DRAGI STAMEN-KOVIC prebivata v Raduhi v Lu-čah. Prijazno sta se razgovarjala z najni. Prav zanimivo, da je Dragi Stamenkovič zvedel za Gornjo Savinjsko dolino, kot odličen kraj počitka, sredi Londona. Je namreč ambasador SFRJ v Angliji in koje nekim znancem izrazil željo po mirnem dopustu, so mu svetovali Luče. Preko predstavnika Slovenijalesa v Londonu so posredovali njegovo željo v Luče in tako prebivata sedaj s soprogo Jelico svoj dopust, kot sama trdita bogato in mimo v prelepi krajini predalpskega sveta. Prvič sta tu in vendar izražata veliko navdušenje nad okoljem, dobro postrežbo v Raduhi in bogatimi možnostmi za lepe izlete. Posebno sta navdušena nad lepo urejenimi domačijami, tako v samem kraju, kot v okolici. Opazila sta delovno vnemo pri naših kmetih, ki so izredno napredni, saj delajo v glavnem s stroji, tudi živine je veliko v hlevih. Prijaznost ljudi je za razvoj turizma velikega pomena. Ko smo vprašali, kaj 'svetujejo glede na svoja opažanja, sta opozorila, da so vozni redi avtobusnega podjetja Izletnik več kot zagonetni in se iz njih le malokdo prebije do zanesljivega podatka. Dalje bi kazalo poskrbeti za najnujnejše časopise iz sosednih republik, to jim manjka. Tudi kakšen vodnik bi bil potreben v skrbsko-hrvatskem jeziku, saj si zelo želijo spoznati zgodovino in posebnosti krajine.
Mladinci iz naše občine so tudi letos na mladinski delovni akciji. Ta poteka na Vipavskem. Znano je, da se opravljajo obsežna izsuševalna dela ob reki Vipavi. Na ta način nameravajo pridobiti veliko novih obdelovalnih površin za kmetijstvo.
Naša mladinska brigada nosi ime narodnega heroja Slavka Šlandra in je nastanjena, kot tudi ostale brigade, v šolskem centru Ajdovščina. To je sodobna in velika zgradba, ki služi med šolskim letom kot dom učencem tega centra. Sedaj jev njej živo kar se le da. Že ob vhodu je videti mladega brigadirja, ki budno pazi na red in seveda preverja vsakogar, ki ima kaj opraviti v stavbi. V velikem hodniku je mogoče na zanimivo pripravljenem razglasnem mestu prebrati kaj se dogaja v taboru, takrat, ko se ne dela za reko Vipavo. V pritličju je tudi štab brigad, poleg njega pa obveščevalni center za mladinsko akcijo. Koder hodiš srečaš mlade ljudi v lepih uniformah in domiselnih klobučkih na katerih je natisnjen znak letošnje akcije. Če ne bi srečeval mladih razigranih ljudi, bi človek prvi hip pomislil, da je v vojašnici, čeprav je vzdušje veliko bolj sproščeno.
Brigadirje je obiskala delegacija občinskih predstavnikov, Hinko Čop, Franček Boršnak in Minka Naglič. V štabu sojih lepo sprejeli in jim najprej poročali o delovni prizadevnosti Šla-ndrovcev, ki so tudi letos zelo marljivi. Žal pa jih je v brigadi premalo, zato tudi kot celota ne morejo biti tako uspešni. Najprej so nameravali dopolniti manjkajoče število z mladimi iz drugih republik, vendar so to namero opustili. Komandant mladinske delovne brigade Slavko Šlander Jože Špende je seznanil goste s težavami, ki so na začetku zavirale dobro sožitje
med mladimi. To je razumljivo, saj so se mnogi šele spoznavali med seboj, pa tudi z delom v brigadi. Imeli so še manjšč težave z zdravjem nekaterih, ki so pili nezdravo vodo, vendar se je vse dobro končalo.
Obiskali smo brigadirje za Vipavo. Bil je vroč dan, vode v koritu pa komaj zaznavno. Čiščenje struge poteka v takšnih vročih dneh počasi, delo je res , naporno. Gradbena dela izvaja sicer podjetje, zato je tudi toliko strojev in ob strugi, sicer pa je povsod videti mlade ljudi s sekirami in drugim orodjem za sekanje grmovja. Naši brigadirji so se kar hitro zbrali okoli svojih gostov, pripovedovanja ni bilo konec. Videti je bilo, da so obiska zelo veseli. Tega niso izražali le s smehom, tudi iz besed je bilo zaznati zadovoljstvo.
Kmalu so krenili z zastavo na čelu proti avtobusu, ki jih vsakodnevno vozi na in z dela. Po kosilu so imeli kratek sestanek, ki sta se ga udeležila tudi Minka Naglič in Franček Boršnak. Pogovorili so se o vsem kar žuli mlade na delu, pa še kaj drugega. Ob koncu srečanja so vsi z užitkom nazdravili s steklenico piva gostom in se prijazno poslovili.
Vse kaže tako, da bodo vnaprej poskrbeli za drugačen način brigadirskega dela, saj je sedanji vse preveč tekmovalen in je v bistvu prežet s tekmovalnim duhom. Mladi pa mislijo, da bi morali več pozornosti posvečati še drugim stvarem, kot so medsebojno razumevanje med brigadami, politično in kulturno delo. V štabu delovne akcije Vipavsko 83 so menili, da je treba takšne predloge poslati na republiško vodstvo mladinskih delovnih akcij. Čas je prinesel svoje, tisto, kar je bilo dobro pred leti, je treba danes prilagoditi trenutku časa in razmer.
MMa
Jelica in Dragi Stamenkovič
Veliki načrti v Savinjskem
Po teh letih obstoja je Savinjski gaj opravičil vsa pričakovanja. Postal je sestavni del turistične ponudbe naše doline, še več, privablja tudi vse več tujcev v Mozirje. Tako je dejansko postal znan v Sloveniji in celi državi. Odbor za urejanje Savinjskega gaja pri KS Mozirje vodi že nekaj let Janez Žagar.
Njemu gre zahvala, da je bilo doslej toliko storjenega, da se je ta biser doline ohranil, seveda pa je treba takoj podčrtati, da bi vse ne šlo tako, če ne bi gaj urejal domači vrtnar Jože Sko-mšek. Njegova prizadevanja so več kot strokovno delo, so v bistvu navezanost na Savinjski
gaj-
Na zadnji seji odbora so proučili sedanje stanje v gaju in ugotovili, da si ga je letos ogledalo že preko 20.000 obiskovalcev, ali bolje toliko je bilo vstopnic prodanih. Pričakujejo, da bo obisk tako dober, kot je bil lani. Seveda sedanje razmere pri nas že vplivajo na obisk, saj je bencinska kriza v marsičem vzrok za upadanje prometa na vsej ravni. Vendar pa odbor gleda naprej! Odločili so se, da
Naložbe v Elkroju
V Elkroju so vedno spremljali razvoj in dograjevali, kar je bilo potrebno za uspešnejše delo in,seveda izboljšanje kakovosti njihovih izdelkov. Tudi sedaj imajo kar vrsto načrtov, ki jih postopno uresničujejo. O njih smo govorili s Petrom Sirkom.
Velik zalogaj bo nedvomno toplovod, ki ga načrtujejo, in na pripravah pospešeno delajo. Potrebna je prenova likalnice, kije zastarela. Poleg tega pa zahtevajo nekateri inozemski kupci bolje zlikane izdelke, tega pa v sedanjih napravah ne zmorejo. Z novimi pripomočki bodo seveda tudi izboljšali delovne razmere in povečali storilnost. Močno jim primanjkuje skladiščnih prostorov. Tudi sodobno skladiščenje je pomemben dejavnik uspeha. To velja seveda predvsem na tujem trgu, pa tudi domači naročniki so vse bolj zahtevni. Tako bodo v nekdanjem gasilskem domu uredili pralnico in skladišče za športni program. Vse omenjeno nameravajo že letos postoriti, sicer bo prišlo do zastoja v izvozu.
Obrat v Strugah bodo pričeli urejati. Tu gre za dozidavo in prenovo, oziroma prilagoditev prostorov proizvodnim potrebam. Načrti so, sredstva tudi, ovira pa so stanovalci in delno tudi njihovo blago, ki ga tam skladiščijo. Vendar so odločni urediti obrat, ki bo zaposlil v prvem zamahu okoli 50 ljudi, pozneje pa tudi več. Zavedajo se, da v kraju težko čakajo na uresničitev tega načrta, saj mnoge ženske računajo na zaposlitev, ki je težka, oziroma je ni. V Strugah naj bi delali hlače iz proizvodnega programa El-kroja.
Razveseljiva je odločitev El-koroja, da prevzame nekdanji telovadni dom v Gornjem gradu in uredi v njem skladišče. Tako bo stavba urejana in ne bo kot žalosten spomenik ostala neizkoriščena. Ker so prav v tem domu bile številne pomembne prireditve v času osvobojene doline, bo Elkroj na pročelju stavbe urerjfl spominsko obeležje in se tako oddolžil spominu slavne dni osvobodilnega boja.
Mladi v MGA
V počastitev Dneva vstaje slovenskega naroda so mladi v MGA pripravili razstavo domačega likovnega ustvarjalca Jožeta Punčuha. Njegove slike so razstavili v jedilnici družbene prehrane. Prizadevni so tudi sicer in v svoje vrste združujejo kar 98 mladih iz njihove temeljne organizacije združenega dela. Da so se odločili za kulturno prireditev ni naključje, saj nameravajo s podobnimi ukrepi širiti omiko in smisel za likovne lepote. Seveda so že marsikaj postorili tudi s prostovoljnim delom, tako so očistili streho tovarne, pomagajo kjer je treba in načrtujejo tudi pomoč ostarelim kmetom, ali nekdanjim borcem, ki ne zmorejo vsega dela. Ta zamisel mladih v MGA ni samo plemenita, je tudi izvirna, zato jo velja posnemati.
Predsednik predsedstva osnovne organizacije ZSMS v MGA Uroš
Aubreht je pojasnil nekatera redna dela mladih. Tako urejajo oglasno desko s sprotnimi obvestili, opozarjajo na pomembne dogodke in obravnavajo vse kar zanima delovnega človeka. Menijo, da jim v kolektivu v ničemer ne kratijo možnosti za delo, imajo vso podporo, tako s strani vodstva, kot tudi s strani družbenopolitičnih organizacij v TOZD. V letošnji mladinski brigadi
pa Vipavskem imajo dva iz svojih vrst Načrtujejo pa udeležbo na pohodu po partizanski saniteti na Sol-
čavskem, pripravili bodo kegljaško tekmovanje, obiskujejo grobove padlih borcev v okolici, za praznik 29. november bodo pripravili strelsko tekmovanje za SOZD Gorenje, kar bo zahtevalo kar precej näpora. Poskrbijo pa tudi, dä"SÖ.' ipladi še posebno dobro seznanjeni* s težavami gospodarjenja in ukrepi, ki so v današnjem času potrebni.
Paraplegiki smo tekmovali
V okviru prireditev 23. flosarske-ga bala je bilo tudi letos v Ljubnem ob Savinji medregijsko tekmovanje paraplegikov v namiznem tenisu. Te-
prično s pripravami za elektrifikacijo Savinjskega gaja. Naročili so ustrezne načrte in predračun pri Elektro Celje. Namenili so se napeljati elektriko v vse stavbe, ki stojijo v gaju in še urediti javno razsvetljavo. Gmotno bo to trd oreh, vendar pa bodo morali misliti na potrebo po razsvetljavi. Obravnavali so tudi predlog slovenskih vrtnarjev, da bi v letu 1985 pripravili v Savinjskem gaju mednarodno razstavo cvetja. To bi seveda zahtevalo velike priprave, bi pa hkrati pomenilo v poslovnem pogledu nesluten uspeh. Da bi zmogli vse potrebno, so menili, da bo treba takšno prireditev pomakniti še za kako leto! Vrtnarji so izdelali tudi predlog potrebne ureditve, ta pa seveda vse-huje vrsto naložb, ki jih v tako kratkem času ne bi zmogli, pa čeprav računajo na vsestransko pomoč pfebivalstva, posebno pri ročnih delih.
Zapisi v knjigi vtisov dovolj nazorno pričajo o navdušenju obiskovalce^ nad lepotami gaja, zakaj bi torej ne storili vsega, da bi tako ostalo.
novanje, ki je bilo 4. avgusta, je organiziralo Društvo paraplegikov celjske regije in se ga je udeležilo 18 tekmovalcev iz petih regijskih društev.
Tekmovalci so se pomerili ekipno, v dvojicah, tetreplegiki pa tudi posamezno. Po dokaj izenačenih bojih je zasluženo slavila I. ekipa Društva paraplegikov celjske regije v postavi: Rupnik Branko, Tanjšek Ivan in Šerbela-Rupnik Marja. Druga je bila ekipa Pomurske regije pred ljubljansko, ki je bila tretja. Četrti so bili tekmovalci iz Dolenjske regije, nato celjska II. ekipa in šesti gorenj ci.
Posebno zanimive so bile igre dvojic, saj je to pri igralcih na invalidskih vozičkih pri nas novost, ki smo jo srečevali le na tekmovanjih v tujini, kjer je ravno neuigra-nost naših dvojic bila ovira za dosego boljših uspehov v namiznem tenisu. Zato se je organizator letos prvič odločil uvesti v tekmovanje tudi dvojice.
1. mesto je osvojila dvojica Ke-rec-Ciman iz Pomurske regije: 2. mesto dvojica Rupnik-Rupnik Ser-bela Maija in 3. mesto dvojica Luke-žič-Kranjc iz Ljubljane. Pri tetra-plegikih je zmagal Dunaj Slavko iz Pomurja pred Troger Markom celjska regija in Žlebnik Srečom iz Dolenjske.
Po dokaj napornih bojih, ki so trajali tja do 14. ure je v prijetnem, domačem okolju predsednik turističnega društva tov. Božič Janez zmagovalni ekipi izročil pokal „flosaija“ in spominska darila za prvo, drugo in tretje mesto, vsem tekmovalcem pa značke in prospekte lepe Qomje Savinjske doline. Izrazil je željo, da bi to tekmovanje postalo tradicionalno ter jih povabil na srečanje tudi v prihodnjem letu kar so paraplegiki športniki tudi obljubili.
Samo tekmovanje je potekalo vzorno kar gre zasluga predvsem članom kolektiva. Osnovne šole Ljubno ob Savinji, ki so brezplačno odstopili v ta namen telovadnico in pomagali pri organizaciji tekmovanja in nekaterim njenim učencem, ki so vztrajno pobirali žogice vse do
14.	ure za kar se jim v imenu tekmovalcev in organizatora iskreno zahvaljujemo. Zahvala velja tudi Turističnemu društvu Ljubno ob Savinji za doprinos k organizaciji tekmovanja.
Ob koncu naj omenim še to, da za dobro počutje ljudi, posebno za ljudi v invalidskih vozičkih ni vedno potrebno veliko finančnih sredstev, kar se premnogokrat neopravičeno sliši, temveč le nekoliko razumevanja in enakopravnega sodelovanja. Le na tak način se tudi paraplegiki lahko enakopravno vključujemo v življenje svojega kraja in postajamo sestavni del družbe. Prireditev na - Ljubnem je prav gotovo izzvenela tako. Želeli bi, da bi bilo jpovsod tako, kjer živijo in delajo naši člani.
BRANKO RUPNIK
Paraplegiki so dobri športniki v vseh panogah, tudi v košarki
«k
Šegavi Kokarčani
'ože Bider za stružnico v svoji delavnici
Kmet izumitelj
Ce drži trditev, da je treba po irejenosti kmečkega dvorišča oce-ljevati gospodarja, potem je to res iri Pušnikovih na Suhem, kot doma-':ini pravijo delu zaselka, ki nosi ime )ol-Suha in leži pri Rečici ob »avinji.
Na kmetiji gospodari že vrsto let nladi Jože Bider ob pomoči žene in ;voje matere. Ni le bogato cvetje, ki trasi hišo in rastlinjak v katerem je mleti kopalni bazen, obilica strojev er izreden red je tisto kar odlikuje iomačijo; saj je v Gornji "Savinjski iolini vrsta čvrstih in lepo urejenih cmetij! Pač pa pritegne pozornost nladi gospodar Jože, kije na Rečici :ončal osemletko, potem pa popri-:1 na domači kmetiji za delo. V ratkem je preuredil hlev, gospodar-ko poslopje in naredil po lastni amisli številne izboljšave na kme-ijskih strojih pa še vrsto novih trojev, ki bi jih lahko imenovali udi njegove izume. Človek, ki se ni likoli učil strugarskega dela, nikoli nu nihče ni razlagal strojne tehnike, a podučil o potrebnih izračunih, ki - o pri njegovem delu potrebni, torej r človek izdeluje stroje, priključke .1 nenehno razmišlja o izboljšavah aznih naprav s katerimi dela kot :met Zato, da bi zmogel uresničiti, ;ar si zamisli, si je uredil ugledno lelavnico, kupil staro stružnico, za :atero nekoliko med smehom pove, la ni vedel v katero stran se mora 'rteti... Najprej je izdelal kot svoj uvi stroj „cizo” na motorni pogon, ire torej za priročno vozilo, ki mu 9 sedaj po dolgih letih dobro služi lato je kupil staro kosilnico, saj ove ni zmogel, ker je bilo posestvo otrebno prenove, od stavb do ze-lljišč. Ko si je želel traktor, je v .ranju našel primerek, ki ga nihče d hotel kupiti. Doma se je z njim poprijel, ga popravil in sedaj mu že !2 let služi! Kmetuje sodobno, zato zkorišča sorazmerno malo obdelo-alne zemlje kar se da temeljito. Na ha zemlje pridela vse potrebno za 5 glav goveje živine, ki stoji v odobnem. hlevu na izplakovanje, fso živino priredi doma, da ne H upil mačka v Žaklju. Molznic ima 2, od njih pa proda dnevno okoli 60 litrov mleka, seveda ga pridela 3č, pa ga potrebuje tudi za plemenske telice. Da dela družina Bider sliko, je mogoče ugotoviti tudi iz odatka, da redijo 2200 kur nesnic, i dajejo v ugodnem času nesnosti ar 1900 komadov jajc dnevno, ’orej gre za blagovno proizvodnjo v ravem pomenu besede. Lani je sušil s pomočjo zadruge in občin-,e zemljiške skupnosti lep košček imočvirjenega travnika. Tako bo ridobil zemljišče za pridelovanje akovostne krme.
Jože Bider je zanimiv sogovornik, iz veliko dobre volje pozivi pripo-sdovanje o sebi, svoji družini in iveda o svojih razmišljanjih kako
izboljšati to in ono pri kmetijskih strojih. Ko nanese beseda na sodobne stroje, takrat Jože zaživi in niza hitro svoje zamisli, človek jim kar ne more slediti. Med delom se marsičesa spomni, opazi pomanjkljivosti in jih po lastni zamisli popravi ali odpravi. Prav te dni je po svoji izkušnji izboljšal priklop na traktorju Štore, vse naokoli pa so razni priključki na katerih je kaj dopolnil in izboljšal. Da bi otrokom pripravil veselje, je doma izdelal malo otroško motorno kolo, ki seveda služi dobro vsem domačim. Izumil je nakladalno napravo za ročno kosilnico, jo sam naredil in stroj mu že vrsto let dobro služi Skratka, človek se kar ne znajde ob tolikem poznavanju delovanja raznih strojev. Gre za vrsto tehničnih izboljšav, ki so plod jožetove zamisli in znanja, ne manjka pa tudi pravih izumov, ki bi lahko koristili še drugim kmetom, pa kaj ko je Jože Bider z dobrim namenom povprašal pri nekaterih proizvajalcih, če bi želeli izdelovati priključke, ki jih je sam naredil in tudi dolgo preizkušal. Seveda je ostal v teh prizadevanjih osamljen, saj niso pokazali za njegovo znanje nobenega razumevanja, niti zanimanja ... Pa je mislil Jože Bider, da domače znanje kaj velja, posebno še v teh časih, ko uvoza tujih izdelkov ni!
Nekoč so na kmetiji težje živeli, oče je moral iskati dodatnega zaslužka s prevažanjem lesa; danes so časi boljši za kmeta, ki veliko dela, ker sicer ne živi predobro. Zemlja pač zahteva redno in težko delo, to pa zmorejo z ustreznimi stroji, zato je Jože Bider toliko o vsem tem razmišljal in tudi podvzame vse, da bi kmetovanje bilo uspešnejše. Ob njegovem deležu ne pozabi še Zgornje; savinjske kmetijske zadruge s katero že vrsto let dobro sodeluje. Njegova družina šteje pet članov, ima torej troje otrok, fant, kije star komaj 11 let se že navaja na delo s stroji in tako upa Jože Bider, da bo to njegov naslednik. Kot sam poudari, je danes tudi šola zaslužna za to, da se na kmeta ne gleda več kot na nekaj kar je manjvredno in ne potrebuje toliko znanja. Žal pa smo se v marsičem na kmeta prepozno spomnili, čeprav j'e vedno dajal, kar je zmogel in je bil navezan na domačo grudo. Današnji čas je čas boja za hrano, zato bodo tudi krnele pridobili ustrezno veljavo, prav pa je, da se mladi na kmetijah izobražujejo, saj mora dober gospodar marsikaj znati...
Ko sem odhajal od Pušnikov, kot jih po domače imenujejo, sem se zamislil nad pripovedovanjem Jožeta Bidra o tem kako malo je vredno domače znanje, pa posebno še če izvira iz kmečkega človeka.
A. VIDEČNIK
Znano je, da so naši predniki bili zaradi zavednosti trn v peti staroavstrijski birokraciji. Zakon je v teh krajih zagotavljal dvojezičnost, prenapeteži v uradih, pa so to radi spregledali. Kako so takratni občinski možje v občini Kokarje zagodli celjskim magistratnim uradnikom, ki so pošiljali vsa uradna navodila v nemškem jeziku, pa piše v Domovini leta 1907!
Na celjskem magistratu znajo slovensko, če le hočejo.
Mestni urad celjski je na vse občine gornjegrajskega okraja v mesecu malem srpanu razposlal nek „Kundmachung” in sicer na vsako po več izvodov. Občina Kokarje je vsa ta „uradna obvestila” dostavila cesarsko-kraljevi namestniji v Gradec s prošnjo, da se prevedejo na slovenski jezik. Omenjeno ravnateljstvo je poslalo ves akt mestnemu uradu Celje, ki je prošnji ustregel in nemške uradne oglase prevedel v naš jezik. Mestni urad Celje je vendarle ugotovil, da občina Kokarje ni dolžna njegovih nemških razgla-
sov objavljati. Ker pa so se tikali prepovedi pristajanja splavov ob obrežju Savinje v mestnem območju, splavarji pa bi se kaj lahko sklicevali na nepoznavanje prepovedi, ni preostalo nemško pišočim uradnikom
v	Celju drugega, kot da so jih lepo prevedli...
Ta primer kaže, da imajo občine veliko moč vplivati na veljavo slovenskega jezika. Pojdi torej in stori tudi ti tako!
Podobno je ravnal učitelj Ivan Kelc iz Nove Štifte, kije 5. julija 1901 v Domovini objavil pismo, napisano cesarsko-kralje-
vi	poštni upravi v Gradec.
„Ker se pisma tako name, kakor na druge stranke skoraj vedno pošiljajo na Ptujsko, ali Črno goro namesto v Novo Štifto pri Gornjem gradu in bi se lahko pripetilo, da bi nekdo lahko vsled tega imel Škodo, dovolim si vprašati visoko c.-kr. poštno ravnateljstvo, nima li poštnega osobja na slovenskem Štajerju, katero bi bilo vešče slovenskim imenom pošt? ”
75 let Frischaufovega doma
Turistični biro v Mozirju
Avgusta mineva 75 let od otvoritve Frischaufove koče na Okrešlju. To je bil za takratno Savinjsko podružnico SPD velik dogodek. Potek same otvoritve je opisan v Planinskem vestniku št. 8—9 iz leta 1908, Domnevano je sestavek napisal Fran Kocbek.
Znana je nestrpnost, ki so jo nemški planinci kazali slovenskim obiskovalcem naših planin. Nemci so tedaj imeli svoje zavetišče na Okrešlju, vendar pa se v njem slovenski planinci niso počutili dobro. Naključje je hotelo, da je snežni plaz leta 1907 uničil postojanko nemškega Alpenvereina. Tako je Savinjska podružnica hitro ukrepala in v soglasju in ob podpori osrednjega odbora SPD pripravila gradnjo novega planinskega zavetišča. Hoteli so sodobno in času primemo stavbo, saj je govor o „modernem“ zavetišču. Sklenili so dati koči ime po prvem raziskovalcu Kamniško—Savinjskih Alp dr. J. Frischaufu, ki je zaradi prijateljskega odnosa do Slovencev in SPD, moral na pritisk nemških prenapetežev v predčasen pokoj. Kako so zamerili svojemu rojaku pošten odnos do Slovencev je razvidno tudi iz dejstva, da so zaradi znanih zaslug vseučiliščnega profesoqa dr. Frischaufa za planinstvo poimenovali kočo pod Kokrškim sedlom (Suhodolnikovo) po njemu, vendar so po gonji zoper Frischaufa to zavetišče hitro zaprli in sneli napis z njegovim imenom.
Dne 2. avgusta 1908 se je na Okrešlju, kljub slabemu vreme-
nu zbralo preko 200 ljudi, med njimi vidni predstavniki takratnega narodnega življenja. Ob 11. uri je Fran Kocbek, načelnik Savinjske podružnice SPD pričel s slavnostjo in pozdravil dr. Frana Tominška, predsednika osrednjega odbora SPD, številne predstavnike planinskih podružnic od blizu in daleč, med gosti sta bila tudi državna poslanca dr. Ploj in Franc Roblek. Uvodoma se je Kocbek zahvalil darovalcem denarja, nato pa še H. Herletu iz Solčave, za prevoze na Okrešelj, Francu Piskerniku za vodstvo gradnje, Janezu Piskerniku za nasvete in načrtovalcu zgradbe, inž. Skabemetu.
Slavnostni govornik je bil dr. Fran Tominšek, ki je v svojem govoru pohvalil zasluge Savinjske podružnice in omenil narodnostno nestrpnost tujih planincev v naših planinah. Menil je, da bi vsaj v gorskem svetu morali pozabiti na potujčevanje. Govoril je o velikem delu, ki čaka slovenske planince povsod in kot primer dobrega dela omenil prizadevanja savinjskih planincev za označevanje planinskih poti in urejanje stez. Izrazil je upanje, da se bo planinska organizacija širila še naprej tako hitro in želel delovanju nove koče vso srečo.
Če verjamemo piscu sestavka, potem so kljub slabemu vremenu po otvoritvi veselo zaplesali in zapeli, saj je bil navzoč celoten pevski zbor z Ljubnega pod vodstvom učitelja Sotleria.
A. V.
Spričo vedno večjega števila go-ov, ki prihajajo v Zgomjesavinjsko dino, se lahko vprašamo, do kod prišla naša turistična ponudba in kšnaje njena kvaliteta.
Kvalitetna ponudba se nedvomno ča, k temu pa vedno več pripomo-turistični biro v Mozirju in seveda di vsi podpisniki samoupravnega orazuma o njegovem financiranju. ) je že tretji poskus oživljanja ristične pisarne, ki se še ni popol-»ma izvila iz povojev. Zakaj sta opadla poprejšnja dva poskusa ve-o. Ko je imel zadevo v rokah letnik Celje je bila vsa njegova mudba zgolj prodaja avtobusnih evozov po dolini. Resne zaintere-ranosti za prodajo celotnih kapaci-t v dolini pa Izletnik očitno ni skazal. Potem je. prevzel pisarno «ist Nazarje, ki je zopet vodil le ?amo z recepcijo, s prodajo pa se di ni ukvarjal. Oboji so sicer znali sozoriti na lepote naše doline, sraka naprej pa ni storit nihče, av to sedaj poskuša na novo rojeni 'rist biro Mozirje, saj je njegova lovna naloga prodaja turističnih pacitet po Zgornjesavinjski dolini, m štejejo nočitvene zmogljivosti, so še hudo razdrobljene, kakor je sploh značilnost našega turizma povezave z lokali ter ne nazadnje
tudi prodaje izletniškega turizma, ki lahko postane dober vir dobička.
Glede na to, da je bil biro ustanovljen letos aprila, še seveda ne moremo reči, daje uspešen ali neuspešen.
Gotovo pa lahko trdimo, da si nabira mnoge izkušnje, ki so našemu turizmu še kako potrebne.
Vodja turistične pisarne, Stane Podsedenšek je zaenkrat še precej optimistično razpoložen. Poseben pomen daje improvizaciji brez kate-' re v turizmu ne gre. Na tihem si želi, da bi morda iz pisarne nekoč nastala agencija.
Trenutno goste najbolj zanimajo počitnice na kmetiji, ki so postale le kar nekakšna moda. Kmetije so do septembra polno zasedene, kar se ' nedvomno lepo sliši. Gostje se vračajo s kmetij zadovoljni, tisti pa, ki prenočujejo v družbenih lokalih, ne vedo povedati nič razveseljivega. Pa še to: Starejši gostje se pritožujejo nad voznim redom, ki ga - če ga sploh zagledajo na hote|skem oknu - ne vidijo prebrati, ker je natipkan.
1'amo lahko le, da bo Izletnik čim p,..-	idvo tablo, ki jo tudi
naši	u. doline težko čakajo.
Rekli bi, da je to malenkost, a če se gremo turizem zelo pomembna.
ANDREJA BRITOVŠEK Frischaufov dom med obema vojnama
Rečički lovci so napeljali elektriko do svoje koče na Stonu. Napeljava je dolga 950 m, postaviti pa je bilo treba 28 drogov. Dela so opravili v glavnem prostovoljno.
------------------------------------------------------------N
Kdo je bil Marko Lipold?
Krajevna skupnost Mozi-	mnogih deželah takratne
rje je ena redkih, ki se je -Avstrije, tudi na Štajerskem, spomnila slovitega rojaka,	Posebno pa se je izkazal z
nekdanjega mozirskega trža-	raziskovanjem rudnih naha-
na. V dolini imamo mnogo	jališč na Koroškem in na
primerov, ki bi kazalo obele-	Kranjskem. Kot direktor ružiti rojstvo kakšnega velika-	dnika živega srebra v Idriji si
na znanosti ali kulture, ven-	je pridobil neminljive zaslu-
dar za-to doslej ni bilo kaj	ge za njegov razvoj. V Idriji
prida posluha.	•	je 1867. leta tudi umrl, po-
Marko Vincenc Lipold je	tem, ko je v raznih strokov-
bil rojen 19. 1. 1816 v Mozi-	nih revijah priobčil vidna
rju. Študij na filozofski in	dela na izredni strokovni
pravni fakulteti je zaključil v ravni.
Gradcu. Pozneje je končal še Ploščo bodo odkrili na rudarsko akademijo in tako rojstPi hiši v Mozirju v pe-postal prvi Slovenec-geolog. tdk dne 9. septembra 1983 Znanje po geološkem karti- A ob L7- uri. Vabimo občane, ranju na Tirolskem, bil je ma se slavja udeležijo. Plošča državni geolog na D*ttqu, bo vzidaha na hiši dr. Jožeta vodil je geološke raziskoa-v Goričarja.
n_____________ 111 ’ ~i	„MiT«jArflii.iii. i— .i i'	^
Zasluženo
priznanje
Osnovna šola na Ljubnem je bila deležna s strani zveznega odbora ZZB - NOV posebne pozoniostL Za svoje uspešno delo pri ohranjanju tradicij NOB in za vsestranske napore pri obrambni vzgoji so šoli namenili plaketo ZZB - NOV Jugoslavije. Ob proslavi Dneva vstaje so jo v Ljubljani tudi izročili.
Kolektivu osnovne šole Ljubno in vsem učencem čestitamo z željo, da bi svoje bogato delo nadaljevali!
Ob šoferskem prazniku
Za nami je 13. julij, praznik šoferjev in avtomehanikov. V nekaterih. krajih so bile večje, v drugih manjše pa zato nič manj slavnostne prireditve. Letošnja osrednja prireditev v slovenskem merilu je bila v Žužemberku. Kraj leži ob reki Krki in je od Novega mesta oddaljen 24 km. V času NOB so se v njegovem okolišu odvijale srdite borbe in prav v Žužemberku so „prignale” korenine stanovske organizacije. Bilo je 13. julija 1943 ko so partizanske enote napadle in osvobodile graščino, v kateri so bili nameščeni okupatorji. V tem napadu je sodelovala tudi manjša motorizirana partizanska enota in prav to je pomnik današnje stanovske organizacije.
V regijskem merilu je bila slovesnost v Laškem. Tu smo se srečali člani združenj iz Mozirja, Titovega Velenja, Celja, Rogaške, Slovenskih Konjic in Laškega. Na slovesnosti je sodelovalo preko stopetdeset članov in več sto pripadnikov in simpati-zerjev organizacije. Po krajši slovesnosti, kjer so bila med drugim podeljena tudi priznanja za dosežena mesta na športnih tekmovanjih, smo praznovanje zaključili z družabnim srečanjem.
Največja skrb se posvečatemu.da bi šoferji bili deležni bonificiranega delovnega staža, da bi bilo bolje poskrbljeno za njihovo delovno okolje itd.
Par besed še o ZŠAM Mozirje. Organizacija šteje 270 članov, od tega je 70 uniformirancev. Z članstvom ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Zakaj?
Zastavljene cüje, predvsem tiste, ki se nanašajo na izboljšanje delov-
nih pogojev šoferjev in avtomehanikov, je mogoče doseči le ob čim večjem številu članov in ob njihovi enotnosti. Omeniti je potrebno tudi to, da članstvo ni omejeno zgolj na moške, ampak je v naših vrstah tudi 1/10 žensk.
V okviru združenja deluje uspešno že preko 10 let avto - šola, ki skrbi za izobraževanje voznikov v Savinjski dolini. Prizadevamo si, da bi naše poslovanje tako v združenju kot avto-šoli še izboljšali, si s tem pridobili večji ugled, več članstva in tako hitreje dosegli zastavljene cilje. Vsako leto izšolamo okoli 200 voznikov amaterjev in z ozirom na to, da je redno zaposlen le eden inštruktor ostali pa honorarno, to zagotovo ni zanemarljivo število. V letu, ki je pred nami smo si zastavili stanje še izboljšati tako, da v prihodnosti lahko realno pričakujemo bolj celovit in boljši prometno - učno vzgojni proces.
Na področju prometne preventive smo nosilci ali udeleženci vseh prometno preventivnih akcij v naši občini. Ob vsaki spremembi prometne zakonodaje poskušao čim hitreje in kar najbolj kvalitetno posredovati novosti najprej našim članom in ne nazadnje vsem udeležencem v cestnem prometu. Velika skrb so tudi naši najmlajši, saj njihov prometni razvoj spremljamo od vsega začetka (preko krožkov, izpitov za kolesarje ipd.). -
Zatorej, če ste voznik, postanite naš član in sodelujte v akcijah za dosego boljše prometne prihodnosti, kajti tako boste prispevali k ve^ji varnosti sebe, svojih najbližjih in' vseh nas.
TONE PRISLAN
Gasilski dom na Rečici
Na posodobitvi ceste Rečica—Vimpasle so delali številni krajani
OBVESTILO
NOVA CVETLIČARNA V MOZIRJU ŠT. 30 ODPRTA NON-STOF* OD 7.-18. URE, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH OD 9.-13. URE. IZDELUJEMO VENCE, ŠOPKE, ARANŽMAJE. NUDIMO TUDI RAZNOVRSTNE SADIKE.
\__________________________/
Celodnevna šola se širi
Na obeh podružničnih šolah bo- loviti učencem podružničnih šol do z dograditvijo v Šmartnem žago- enake pogoje pred prihodom v_5. tovljeni prostorski pogoji. Zbor de-	razred na centralno šolo (COS),
lavcev šole v Gornjem gradu je	poenotiti delo učiteljskega zbora,
sklenil, da se preide na COS na	zmanjšati stroške prevoza (30 km
podružnicah z obstoječim kadrom dnevno), želja staršev in učencev s za nekaj let brez dodatnih finančnih j podružničnih šol. sredstev. Za izvedbo COŠ na podru- ' .Doslej je v naši občini vključeno žnicah je zaenkrat potrebno nekaj ,v COŠ 14,20% osnovnošolskih uče-notranjih prerazporeditev kadrov in «Cev, kar je pod regijskim povpre-povečano tedensko število ur nepo- čjem. Z vključitvijo podružničnih srednega vzgojnoizohraževalnega de-	šol bi bilo vključenih 20,44 % učen-
la učiteljev z dosedanjih 24 na 25	cev in bi bÜ plan do leta 1985
ur.	realiziran.
Delovni kolektiv so pri tej odloči-	RAVNATELJ
tvi vodila naslednja dejstva: - žago-	IVAN PURNAT, lj.
Prizadevni strelci
V počastitev julijskih praznikov so mozirski strelci, ali bolje Občinska strelska zveza, pripravili množično streljanje z vojaško puško, tekmovale so družbenopolitične organizacije med seboj. 00 strelska organizacija Kajuh iz Mozirje pa je pripravila že tradicionalno tekmovanje za nagrade z maloka-libersko puško. Obe prireditvi sta privabili na mozirsko strelišče številne ljubitelje tega športa.
Za Dan borca se je pomerilo kar 12 skupin. Prvi so bili strelci 00 Kajuh Mozirje, drugi in tretji spet Mozirjani, četrti invalidi in peti 00 Nazarje. Med posamezniki' so se uvrstili:
Franc Grobelnik na prvo, Jože Kumer na drago in Alojz Lesjak na tretje mesto. Skupina Solčave je prejela prehodni pokal imenovan po narodnem heroju Janko Vincenc-Harkovu. O slednjem je spregovoril predsednik ZB Mozirje Jože Mejač. Za tekmovanje 22. julija je bilo značilno, da so lahko tekmovali vsi obiskovalci od 15, leta navzgor.
Uvrstili so se: Franc Grobelnik, Renato Štorman, Franc Podbre-žnik, Marjan Gradič in Marjan Prodnik. Sodelovalo je 73 strelcev, od teh pa je bilo nagrajenih kar 37 in sicer s praktičnimi darili.
F. OMLADIČ
Številni strelci so se pomerili na strelišču v Mozirju
Radmirski učitelj
Znano je, da je bilo na začetku tega stoječa v dolini več šol. Tudi v Radmirju je bila. Na tej šoh je učil od leta 1898 med drugimi učitelj Ignac StermeckL Pred tem je uči-teljeval na Gomiljskem, doma pa je bil na Pokleku nad Podsredo. V Radmirju si je našel svojo življensko sopotnico na kmetiji Zobej, zato je pozneje poleg učiteljevanja še pridno kmetoval. Kot je takrat bilo že običajno, je doma na Pokleku rastla kopica otrok in izobilja ni nikoli poznal, zato je ostal telesno droban, kar priča dogodek iz prvega leta službovanja, koje nenadoma prišel v razred nadzornik, Ignac Stermecki pa je pri nekem učencu v klopi popravljal nalogo zato je moral nadzornik vprašati razred, kdo med njimi je učitelj.
Učitelji so bili na vaseh središče pozornosti, Judje so jih radi prosili za razne nasvete. Tudi Stermecki je bÜ pripravljen vsakomur pomagati. Prebird je strokovne liste, da je potem lahko svetoval. Pri tem je pomagalo njegovo obsežno znanje, govoril je kar devet tujih jezikov in obvladal stenografijo. Če je bila potreba po prevajanju, so se vsi od blizu in daleč obračali na Ignaca v Radmirju. Prejemki učiteljev so bili zelo skopo odmerjeni, pa je vendar
našel sredstva za plačilo deset raznih listov, ki so prihajali v njegovo hišo. Po njih se da sklepati, da je Ignac Stermecki bil naprednjak, pa tudi njegovi prijatelji so bili taki. Veliko se je družil s Franom Kocbekom, Ignacem Šijancem. Njegovi sošolci notar Košenina, sodnik Hočevar in župnik Šlander, vsi iz Gornjega grada, so bili stalni gosje pri Sterme-ckijevih. Po smrti nekdanjega upravitelja šole Terčaka, je bil nekaj časa tudi vodja šole v Radmirju.
Imel je številno družino in vsi otroci so obiskovali šole. Leto 1934 pa je bilo nesrečno za družino Stermecki. V Celju je umrl Ignac in kmalu za tem v Ljubljani še sin, kije bil pravnik.
Prve dni okupacije so razorale ledino družine Stermecki v Radmirju. Zaprli so sina Minka, kije bil od samega začetka povezan v OF, v Celju pa so ga ustrelili. Ostali člani družine so bili zaradi tega izpostavljeni grozotam okupatorskih zaporov. Trge so umrli v taborišču, preživeli sta le hčerki Vera in Marica. Ignac Stermecki je torej vzgojil svoje otroke v naprednem in svobodoljubnem duhu, bil je resnično mož, ki je storil vse kar je zmogel in kar mu je veleval stan ...
A. V.
Je tako ali ni?
Naš slovenski jezik je dovolj bogat, dovolj živ in slikovit, da lahko z njim izrazimo vsa zunanja ali notranja občutja, - naj bodo takšna ali drugačna. Če smo besni na koga ali na kaj, znamo svojo „žrtev” prav „pošteno” ozmerjati.
Zdravniki že stoletja uporabljajo latinščino, znanstveniki in ekonomisti, si prisvajajo angleške in nemške besede; zakaj torej ne bi „uvozili” nekaj sočnih italijanskih kletvic ali podobnih „cvetk” iz bogatega jezika najbližnjih „južnih bratov”.
Če smo „prisluhnili” tujim besedam, in dovzetni smo zanje, smo si „repertoar” kletvic, psovk in žaljivk zelo „obogatili”. Skratka: če nas bo kdo „ogrožal”, ne bo zadrege. Osovraženi „objekt” bomo „obdelali”, pa četudi za ceno svoje osebne omike ali kulture.
V primeru pa, da bi se naš „olikani” besedni zaklad le izčrpal, imamo še eno, prav idealno možnost: Svoj „govor” lahko prav častno zaključimo, rekoč:
„Ma, pojdi ti v ....”
Nekateri meni nič, tebi nič, take besede uporabljajo kot okrasne pridevnike ali priveske pri polni zave-
sti, misleč, da bo njihovo govorjenje zanimivejše, bolj pestro in bolj „sodobno”, medtem so pa drugi trdno prepričani, da se v njihovi hiši nikdar ne preklinja.
Da, tudi taki so!
Vaščanki sta se vračali od cerkvene pobožnosti in je prva zinila:
„Župnik nam jih je pa pošteno nabrenkal, kaj? Sicer pa ima prav; kletev se je res tako razpasla, da je groza.”
„Ja, res je tako!” je zagnano pritrdila druga. „Jaz včasih poslušam svoje „vampe” (mislila je svoje tri otroke); „madona”, da se resno sprašujem, kje vse to „nabirmajo”.
Prva je najprej osuplo pogledala, potem pa glasno zasmejala, rekoč:
„Ti..., ti se to sprašuješ? Neverjetno! Z možem vendar kolneta, da se okrog hiše kar bliska” ...
No, tej drugi, se niti sanjalo ni, da spada med „grešnike” ...
Če kje in kdaj kakšen poduk kaj zaleže, je težko reči, res pa je, da smo za besedne „novitete” silno prilagodljivi, ter kos vsakemu, še tako „kočljivemu položrju”.
ŠTEFKA PETEK
ZAHVALA
Zahvaljujem se nazarskim gasilcem, sosedom in vsem, ki so pomagali pri gašenju požara.
MOHORIČ TATJANA Prihova 44
Spomini
Na mojem oknu nagelj rdeč vsa leta je cvetel; pa prišel je sovražnik krut in nagelj je - zgorel.
Zažgal mije moj dragi dom, in rdeč, dišeči cvet, vrgel me na kamijon, peljal v širni sv?t
Bodeča žica, kramp in dim spomina ni pregnal, v srcu nagelj je živel, mi up in moč dajal.
Zdaj sivi moji so lasje in zguban moj obraz, a dom imam in nagelj rdeč, ter lep, srečnejši čas.
P
Obvestilo upokojencem
Izvršni svet Društva upokojencev Mozirje namerava organizirati enodnevni izlet, v soboto 17. septembra 1983.
Izlet je predviden na relaciji Ptuja, Ormoža do Ljutomera in v Radence. Kosilo bo v znani gostilni Veržej. Na tej poti si bomo ogledali razne znamenitosti in Ljutomersko vinsko klet Stroški izleta na člana DU bodo predvidoma znašali 900 din. Za zakonca, ki ni član društva pa 1.000 din.
Prijave za izlet bomo sprejemali v društveni pisarni, v sredo 31. 8., v ponedeljek 5. in v sredo 7. septembra med 9. in 12. uro.
Nadalje obveščamo vse zainteresirane člane, da nameravamo izvesti en krajši pohod v naravo. Šli bomo po peš poti iz Mozirja na Šmihel. To bi izvedli na soboto 27. avgusta 1983. Interesenti se zberemo na trgu v Mozirju tega dne ob 9. uri zjutraj.
Ustavili se bomo v gostilni na Šmihelu in mogoče tudi ogled kmečkega turizma. Prijave za ta pohod niso potrebne!
Odbor vabi k čimvečji udeležbi izleta in pohoda
10 DU MOZIRJE j
?
s
I
*
I
H
I
s
* N
I
>
I
S
\
\
I
s
I
v
I
s
I
N
RAZGLAS
Vse lastnike motornih koles — mopedov, ki jim je potekla veljavnost prometnih dovoljenj
obveščamo
da bo redna letna registracija motornih koles — mopedov na območju občine Mozirje po naslednjem razporedu:
1.	Na krajevnem uradu Ljubno ob Savinji:
—	ponedeljek, dne 19. 9. 1983 od 8. do 11. ure za območje KU Luče, Solčava in Ljubno ob Savinji. Tehnični pregledi bodo v garaži Oddelka milice Ljubno.
2.	Na krajevnem uradu Gornji grad:
—	ponedeljek, dne 19. 9. 1983 od 11.30 do 14. ure za območje KU Gornji grad. Tehnični pregledi bodo v mehanični delavnici RIFELJ Antona.
3.	Na sedežu Skupščine občine Mozirje:
—	torek, dne 20. 9. 1983 od 8. do 13. ure za območje KU Nazarje, Rečica ob Savinji in Mozirje.
Tisti lastniki, ki ne nameravajo podaljšati registracije za tekoče leto, pa so zavezani, da vrnejo registrske tablice s predloženim prometnim dovoljenjem.
v_
Težavno spravilo lesa
ALPINISTIČNA SEKCIJA MOZIRJE
Alpinistična sekcija Mozirje bo v letu 1983/84 organizirala začetno alpinistično šolo.
Vpis in prvo srečanje zainteresiranih ljubiteljev gora bo v petek, 16. 9. 1983 ob 19.00 v kulturnem domu v Mozirju.
Vabljeni!
Vabilo na pohod
V počastitev praznika občine Mozirje organizira OK ZSMS tradicionalni Pohod po poteh partizanske sanitete na Solčavskem. Pohod bo 9. in 10. sep-, tembra, na njem pa bodo obiskali mesta in obeležja partizanskih bolnic v Matkovem in Robanovem kotu in partizanske kmetije, ki so v najtežjih dneh pomagale, da je osvobodilni boj uspel.
Prijave zbirajo vse 00 ZSMS v občini, prijavite pa se lahko tudi neposredno na OK ZSMS v Mozirju (tel. 831-577).
OK ZSMS Mozirje
OK ZSMS MOZIRJE
Večkrat se omenjajo težave s katerimi se ubada GG Nazarje, TOZD Luče. Tudi v prvem polletju so pridelali izgubo, zato smo obiskali direktorja TOZD Edvarda Ikovica in ga povprašali zakaj se borijo s takšnimi težavami.
Lučki gozdarji gospodarijo z okoli 8000 ha gozda, ki leži deloma tudi v izrednih strminah in sploh na zahtevnih legah. 4000 ha je od teh varovalnih, torej ostane za sečnjo le 4000 ha. V TOZD dela 107 delavcev, od tega 85 v proizvodnji. Povprečna starost v vrstah gozdnih delavcev ni ugodna, saj je slej ko prej previsoka. Letnega poseka imajo okoli 22.000 m3 lesa (čistega). Glede na povedano bi lahko izluščili, da spravilo lesa v takšnih legah ni poceni, je pa vsekakor daleč dražje, kot drugje. Dalje, na slabe uspehe vpliva starost delavcev, njih vrste pa se ne pomlajujejo, kot bi bila potreba. Ponekod morajo za spravilo lesa uporabljati drage žičnice, tudi prevozi so zaradi oddaljenosti in strmin
zelo dragi. Zaradi vseh navedenih okoliščin so tudi nesreče pri delu pogost pojav. Pomanjkanje stalnih delavcev in na drugi strani sezonsfc značaj dela, povzroča dodatne teža ve. Delo v gozdu je zelo zahtevno in trdo, pa bi zato moralo biti bolje plačano, ker pa to ni, se tudi premalo mladih odloča za poklic lesnega delavca, oziroma za delo v gozdu.
2e k temu dodamo še težke zivljen-:e razmere v planini, potem je slika popolna. Namreč, gozdni delavci imajo leta dolgo le mrzlo hrano, kar gotovo vpliva na slabo zdravje. Toplih malic jim ne morejo dovažati, ker so običajno delovišča preodda-ljena. Vse navedeno najbrž vpliv: tudi na manjšo delovno vnemo.
Edvard Jkovic zaključi svoje poja snjevanje s trditvijo*»da bo načrt poseka lesa uresničen, saj je bila pomlad letos zaradi snega neugodni in je tiSco delo v gozdu zastalo. Tud izguba se bo zmanjšala, pokrivajo pa jo znotraj delovne organizacije solidarno, ker pač upoštevajo delovne razmere lučkih gozdarjev.
Menina vabi!
Gornjegrajski planinci so uspeli dokončati stavbo Pristavo ob planinski koči na Menini. Ob otvoritvi te nove planinske postojanke bo srečanje slovenskih planincev na Menini. Slavnostni govornik bo član predsedstva SZDL Tone Bole.
Z vozili je možen dostop tako iz Bočne, kot tudi iz Tuhinjske doline preko planine Bibe.
Svečanost, ki sodi v spored prireditev letošnjega občinskega praznika, se bo pričela 28. 8.1983, ob 11. uri.
Vabljeni!
1893 SAVINJSKA PODRUŽNICA S.P.D. 198.'
pa POTEH PARTIZANSKE SANITETE NA SOLČAVSKEM
Gornjegrajska koča S P. D. na Menini 1496 m
85 LET PRVE PLANINSKE KOČE NA MENIN
Prebivalci Zadrečke in Zg. Savinjske doline so preživljali že trelje leto okupacije. Vznemirjenje vsled okupacije se je spremenilo v strah. Vse težave in trpljenje okupacije je terenskega delavca Sama in njegove tovariše privedlo do tega, da so začeli razmišljati in snovati kako bi likvidirali postojanko v Rečici ob Savinji in obračunali z nemčuiji.
Partizan Kos Franc—Samo, ki so ga poznali prebivalci obeh dolin, je s svojim iskrenim včasih zanesenjaškim nastopom osvajal ljudi in jih prepričeval s svojo revolucionarno mislijo o potrebi po neusmiljeni borbi proti okupatorju. Nemci v postojanki in privrženci nemškemu rajhu v Rečici ob Savinji so ga že dalj časa ovirali pri njegovem političnem delu na terenu.
Meseca avgusta 1943 se je Savinjska (Bogdanova) četa že močno razmahnila na območju Zadrečke in Savinjske doline, ko pa je prve dni meseca oktobra prispela na Dobrovlje legendama Šlandrova brigada, je Samo takoj odšel v štab brigade in pred poveljstvo razgrnil svojo zamisel, kako bi s tamkajšnjimi terenskimi delavci OF pripravili napad na močno in utrjeno postojanko v Rečici ob Savinji. Ko je v podrobnosti analiziral vse okoliščine in stanje v postojanki je poveljstvo brigade osvojilo njegov predlog.
Lotili so se taktičnih priprav za napad. Brigada je bila vojaško in politično močna in če je nekaj pred tem Bogdanova četa likvidirala postojanko v Radmirju so vedeli da je brigada sposobna in pripravljena na to mogočno predstavitev, na napad na zagrizeno nacistično postojanko.
Načrt za napad je bil, na podlagi predhodnih ogledov in dogovorov, zamišljen in izdelan takole:
-	posebna udarna brigada, katero bi vodila komandant II. bataljona Poglajen Drago in Samo bi sovražnika presenetila v menzi pri večerji in ga zasula z bombami;
-	prvi bataljon po padcu
postojanke izvede rekvizicijo v dveh trgovinah v Rečici;
-	1. in 2. četa II. bataljona bi bdi na Prihovi v zasedi, da bi zadržali Nemce iz smeri Mozirja, če bi hoteli priti v Rečico napadenim y pomoč;
-	2. četa I. bataljona bi bila na Vrhpolju, da bi zadržala Nemce iz Ljubnega;
-	III. bataljon bi bil v pripravljenosti, da v primera če udarna grapa zaide v težave pomaga in koordinirano z uda-
Franc Poglajen—Drago
mo grapo nadaljuje napad na postojanko.
Napad bi se začel okoli 18. ure, to je v tem letnem času, v prvi polovici oktobra, ravno na pohodu dneva v prvi mrak. Poveljstvo brigade se je odločilo za to uro, ke* so sklepali, da so Nemci pri večerji skupaj in da je budnost v postojanki ta čas očitno manjša. Upoštevalo je tudi dejstvo, da moramo za takšen napad imeti na razpolago vso ali pa vsaj pretežni del noči.
Udarno grapo je predstavljalo 26 močno oboroženih partizanov, ki jih je Drago izbral v treh bataljonih in jo je bilo potrebno res prikrito pripeljati na izhodiščne položaje. Trg Rečica leži v ravnini, čistina je zlasti z južne in jugozapadne strani. Ugodnejše smeri za napad so bile od vznožja Mozirskih planin.
Grapa prostovoljcev na čelu s komandantom II. bataljona
Poglajen Dragom in terenskim delavcem Kos Francem-Sa-mom se je odcepila od brigade že prejšnji dan t.j. 5. oktobra 1943 zgodaj zvečer in prispela v vasico Potok, ko je bila že noč. Tu se je srečala z našo četo. Ta večer smo prišli iz Mozirskih planin in bili na poti v brigado.
Udarni grapi smo se pridružili, kot vodje skupin, Stopar Rudi—Kitak, Fale Alojz—Roman, Senica Maks-Božo, Bršak Jože—Lado in Hren Jože-Aki. Na pot smo odrinili čez Zadre-čko in Zg. Savinjsko dolino. Neopazno smo morali priti in se utaboriti na gozdnatem hribčku Zavrh, ki se nahaja v neposredni bližini trga Rečica ob Savinji. Naše bivanje na Zavrhu je moralo ostati v strogi konspiraciji.
Poslovili smo se od tovarišev iz čete in odrinili na pot. Pri potoku smo šli po škripajoči brvi čez Dreto, čez to lepo vodo, ki je bila čista kot solza. Žuborela je, kot bi tiho prepevala. Iz nje je vela svežina, ki nas je vabila, da se je napijemo in se osvežimo.
Pri Lačji vasi smo šli čez cesto, ki pelje iz Nazarij v Gornji grad, skozi gozd pod Gorico ob Dreti in že smo hiteli po kolovozu ob njivah proti mostu v Sp. Rečici. Tu nas je čakal Senica Ivan zvan „Bonifacij”, brat Senice Maksa—Božota. Imel je nalogo, da opazuje ah bo sovražnik postavil zasedo ob mostu, kar se je zelo pogosto dogajalo. Imeli smo srečo. Tega večera ni bilo zasede. Tako smo lahko šli varno po mostu čez Savinjo.
Ob prehodu čez ta most, sem se mimogrede spomnil na otroška leta ko smo ob Savinji navzgor nič kolikokrat hiteli po beli cesti na biciklih in jo občudovali srebrno in bleščečo. Kako čudovito se je po njej razlivala zlata bleščava sonca, ki je odsevalo iz vode veliko, ogromno. Ah, kako je bilo toplo.
Tisto noč pa je bilo vse tiho. Na modri gladini pa je trepetala in se ogledovala ramena ogla lune. Brž pretrgam razmišljanje in že pohitim za kolono. Nekaj sto metrov smo nadaljevali pot
kar po glavni cesti proti Mozirju. Pri Vajdovem mlinu smo krenili s ceste mimo Žerdovče-ve kmetije v Blate in dalje na Zavrh kjer smo se utaborili. Postavili smo straže in legli po tleh ter prespali preostalo noč. Tu smo prebili dan do poznega popoldneva.
Jutro je bilo sveže, hlad je bil nežen in pretkan z mlado in prosojno svetlobo, ki se je med drevjem zgoščala v poševne snope. Okolica je kmalu na lepem zažarela v barvah. Iz za Paških vrhov in Lepe njive je posijalo sonce. Postalo je topleje. Tudi rosno zelenje okrog Rečice se je zalesketalo v soncu. Gozd je dehtel po svežini. Prijetno tišino v tem jutra je kdaj pa kdaj zmotilo brenčanje čmrljev ali kakšnega žužka, kije pribrenčal in izginil. Nato pa je bilo zopet vse tiho. Okrog nas je zorelo čvrsto življenje. Brezbrižno smo se utaplajli v sanjah našega otroštva. Posedali ali ležali smo pod smrekami in pod borovimi drevesi ter zrli po nebu. Spet in spet smo -se ozirali v nebo. Kdaj pa kdaj je mir pretrgalo grmenje letal. Dolgočasili smo se. In zopet so nam misli same od sebe nizale prizore in slike, ki nam niso dale mira. V spomin sem si poklical podobe iz otroštva, na domačijo pod gozdom, ki je bilo kljub svoji skromnosti polno prijetne topline.
Spomnil sem se kako je mati ob nedeljah brata in mene vodi1 la k maši na Rečico. Zvonilo je. Drevesa v trnovskem gozdu skozi katerega smo hodih po bližnjici so bila že večja. Mati naju je držala za roki. V njenem stisku sta bili poleg strogosti tudi prijaznost in skrb.
Razmišljanje je prerezalo obvestilo z opazovalnice, da spodaj ob hribu po poti nekdo prihaja. Zaradi konspiracije je zavladala popolna tišina. Neznanec, ki je šel po poti nas ni opazil. Nadaljeval je pot. Najprej je zamrlo šelestenje, potem pa še topot korakov po ne preveč shojeni poti. In spet smo bili sami.
■ (Nadaljevanje)
■I1. ■

Franc Lekše (1862 — 1928)
Jezikoslovni pisec Franc (Šaleški) Lekše se je rodil 27. januarja 1862 v Pustem Polju (pri Marki) očetu Francu in materi Mariji, rojeni Pjraznik. (Doslej so za Lekšetov rojstni kraj velikokrat napačno navajali Rečico ob Savinji, kjer pa je bil krščen.)
Gimnazijo je obiskoval v Celju, Ptuju in na Sušaku, bogoslovje pa v Maribora, kjer so ga leta 1888 posvetih za duhovnika. Nato je bil kaplan v Radljah ob Dravi, v Kamnici (pri Maribora), v Vojniku, na Ptujski Gori in v Cirkovcah, v letih 1897—1926 pa župnik v Lučah. Umrl je 2. februarja 1928 na Polzeh.
Z jezikovnimi vprašanji se je začel ukvarjati kot bogoslovec, objavljal je deset let (kot kaplan), nato pa nič več. Najbolj zgovoren je natančen pregled naslovov njegovih jezikoslovnih člankov, ki so vsi izšli v ilustriranem mesečniku Dom in svet: Recimo katero o našem pravo-rečju! (1888; o knjižni izgovorjavi črke 1 kot 1 oziroma kot dvoustični v (w)), Nekaj pora-bnih (tj. praktičnih — P. W.) mislij o slovenščini v govora in v pismu (1890; besede obravnava v 57 skupinah; iz Zgornje Savinjske doline je nekaj narečnega gradiva), Porabne misli o slovenščini v govora in pismu (1891; nadaljevanje iz prejšnjega letnika z besedami, razporejenimi v 24 skupin, vendar pod zanimivo spremenjenim naslovom), Naš jezik in naša knji-
ževnost (1892; obravnava jezik v knjigi Pegam in Lamberg ar; do tretjega nadaljevanja ni prišlo zaradi urednikovega posega), Ime rodbine in svaščine (1893; zelo pregleden članek o poimenovanju Sorodstva v slovenščini), „Knezoškof” ah „knez in škof’?. (1898; pisec priporoča drago obhko).
Lekše je objavil po en članek o arheologiji, umetnostni zgodovini in zgodovini. Zapisal in objavil je tudi ljudsko pripovedko „iz Zadrečke doline”. Prav tako v Domu in svetu je objavil priložnostna življenjepisa razsvetljenskega teologa Gašparja Rojka in varaždinskega profesorja Jožefa Križana ter zapisa ob smrti jezikoslovca Vatroslava Oblaka in pisca Ilija Okragića.
V „listu za šolo in dom” Popotnik je leta 1898 objavil razpravo Temperament glede na vzgojo otrok, v mladinskem časopisu Vrtec leta 1890 tri prevode iz ruščine, časopisa Slovenski gospodar in Učiteljski tovariš pa sta leta 1895 natisnila njegov opis potovanja v Prago-
Učil se je ruščino, češčino, italijanščino in francoščino, znal je nemščino, v bogoslovju pa so mu dali znanje latinščine (in najbž tudi grščine). Vse to mu je omogočalo široko jezikovno in esejistično utemeljevanje napisanega, predvsem v prvih člankih.
O prvem natisnjenem jezikoslovnem članku sta spregovorila v tistem času najuglednejša slo-
venska jezikoslovca, in sicer Stanislav Škrabec in Vatroslav Oblak. Zanimivo je, daje Lekše predlagal, naj bi se v slovenskem knjižnem jeziku pri nekaterih samostalnikih (predvsem pri ženskih v rodilniku množine) končni 1 izgovarjal kot 1, npr. del^ čebel, dežel, tal, čemur je Skrabec nasprotoval in predlagal izgovor dew, čebew, dežew, taw. Danes se načeloma izgovarja 1, razen npr. v del in tal, kjer je mogoča varianta dew in taw.
V enem od svojih člankov je Lekše zapisal: „Hočemo li kdaj imeti jedinstven (tj. enoten — P, W.) jezik, postaviti nam se je na kritična tla.” Zdi se, da je Lekšeta jezikoslovca pokopala prav preveč prizadevna kritičnost oziroma kritiziranje, kajti pri obravnavanju jezika v Pegamu in Lambergarju se je opekel (neposrednih podatkov ali dokumentov o tem ni). Urednik Doma in sveta Frančišek Lampe je namesto Lekšetovega tretjega, najbrž preveč zagretega nadaljevanja'objavil svoje, ki je bilo kar zaključno. V njem je povedal, da je resnemu jezikoslovju potrebna umirjena kritičnost, ne prenese pa nestrpnosti (česar je predem pri Slovencih veliko še danes).
Lekše je bil prek Levstikove jezikoslovne šole nadaljevalec Miklošičeve. Levstika je posnemal celo pri največji napaki: ko si je pridobil znanje, ki bi ga lahko izkoristil za opisovanje jezika in ugotavljanje stanja v
njem, je začel jezik na novo ustvarjati. Predlagal je recimo nove obhke glagolov: namesto kaznovati, pojasnjevati in zadostovati, kakor je običajno tudi danes, naj bi bilo kažnjevati, pojašnjevati in kažnjevati. Le-kšetovo preveliko sklicevanje na zgodovinsko pisavo je trčilo ob jezikovno resničnost, torej ob naravnost in živo rabo, kar je rodilo odpor pišočih. Pri nekaterih obravnavanih besedah je začel zganjati purizem (mnogokrat je obravnaval čisto normalne slovenske konstrukcije kot nemške), pri dragih pa ima pri razlaganju upravičenosti kake obhke seveda tudi prav. Le-kšetova samovolja in pogledi na jezik, ki so bili drugačni od pogledov njegovih sodobnikov, so že leta 1890 v Ljubljanskem zvonu (tekmecu Doma in sveta) naleteli na nenaklonjenost in nasprotovanje; dve leti pozneje je bila s člankom Naš jezik in naša književnost Lekše tova jezikoslovna Jsariefa, ki jo je pojmoval kot dejanje jezika na novo po starih vzorcih in zgodovinsko utemeljenih pravilih, praktično zaključena.
Lekše tovi jezikoslovni članki, v Domu in svetu kažejo ponekod razgledanost in vsaj na začetku tudi znanstvene ambicije, vendar pa tudi ujetost v folklo-ristično-paberkovalski način obravnavanja našega jezika, ki je bil v tistem času (ob koncu
19.	stoletja) potreben že česa
več
PETER WEISS
Pri vodji TOZD Stavbno. Za nalogo, ki jo morajo izpeljati so potrebni delovni dogovori.
Kino Mozirje v septembru
1. Mož iz San Fernanda - pustolovski
3,4. Napad na ploščad Jenifer -pustolovski
6. Delo v določenem času -komedija
8.	Ubijanje „a la cart” - kriminalka
10,	11. Zarja v deželi Zulu -zgodovinski
13. Sex v sto lekcijah - erotični
15.	13. julij - jugoslovanski film - vojni
17, 18. Kralj Boksarjev - Hong Kong - kung fu
20. Jezdeci na dolge proge —
vestem
22. Kantonski kung fu - Hong Kong - karate
24, 25. Samo dvakrat se živi -pustolovski
27. Žena na dopustu, ljubica v mestu - erotični
29. Mornarji v postelji - erotični
Kino Ljubno v septembru
3. - 4. IX. ROP V NICI -francoski fdm, kriminalka
6. IX. EMANUELA KRALJICA SADOSA - grški film, erotski 10. - 11. IX. JAZ TOM HORN -ameriški fdm, vestern
13. IX. LEDI DRAKULA - nemški film, grozljivka 17.-18. ix. zgodbe Čuvaja
PLAŽE - nemški film, seksi komedija
20. IX. SAMO ENKRAT SE LJUBI - jugoslovanski film
24. - 25. IX. POBESNELI MAKS - avstralski film, akcijski
27. IX. NORI SEKS - italijanski film, erotska komedija
Kino Gornji grad v septembru
3-4. septembra film KLINIKA”
7. septembra film „POLICAJKA ’ ' 10	-	11. septembra film
„TAJNSTVENO NA SLEDI”
14. septembra film NOROST”
,SEKSI	17 - 18. septembra film „KO-
SA”
21. septembra film „BRUBAKER”
24 - 25. septembra film „MONIKA LJUBEZEN PRI 16 letih.” „MLADOST 28. septembra film „ZLATI SALAMANDER”
Matična kronika za julij
1. ZLATO POROKO sta obhajala MOLIČNIK Jožef, star 76 let, kmet in FRANČIŠKA, stara 69 let, gospodinja iz Podveže 39. 2. PLA-NOVŠEK Anton, star 27 let, strojni tehnik iz Nazarij 29 in LAMPRET Vladimira, stara 23 let, knjižničarka iz Nazarij št. 188. 3. JELEN Zvonko, KV rudar, star 26 let iz Velenja in PLESNIK Ida, PTT uslužbenka, stara 25 let iz Ljubnega ob Savinji 44. 4. MLINAR Ignac, star 26 let, strugar iz Konjskega vrha 16 in SEM Antonija, stara 27 let, telefonistka iz Ljubnega ob Savinji 200. 5. KLA-' DNIK Stanislav, star 28 let, delavec iz Raduhe 55 in ZAMERNIK Mari-
Nove knjige
I.	LEPOSLOVJE: Zbrano delo Ivana Potrča, Leskovec: Hudi dol, Košir: Odsvitanja, Švajncer: Prelom, Hribemik-Svarun: Opredelitev 3. del, Strugacki: Piknik na robu ceste, Handke: Napačna kretnja, Robbins: Ljubezen s tujcem, Hermlin: Večerna svetloba, Bachman: Malina, Hugo: Notredamski zvonar, Wallace: Zeleni lokostrelec, Blair: Zaplet v Tangeiju (Lara; 3), Durbridge: Očala (Krimi; 6), Levesey: Opotekanje v smet (Krimi; 7)
II.	STROKOVNA LITERATURA: Enciklopedija Jugoslavije,'Slovenija, Kajzer: S tramovi podprto mesto, Pugaretti: Vse o psih, Romano: Gramsci, Moody: Življenje po življenju, Kielar: Anus mundi: spomini iz Auschwitza
Moj cvet
elj rdeč
Zažgat je ljubi rodni dom z njim dišeči cvet; mene dai na kamijon, peljal v daljni svet
Bodeča žica, bič in kramp, tak svet me je obdal; zavest le nagelj je krepil, mi up in moč dajal.
Zdaj sivi moji so lasje in razoran obraz, a dom imam in cvet dišeč in lep, srečnejši čas.
ŠTEFKA PETEK
ja, stara 20 let, trgovka iz Strmca 38. 6. MOLIČNIK Ivan, star 27 let, delavec iz Konjskega vrha 20 in KAKER Alojzija, stara 25 let, kon-fekcionarka iz Krnice 56. 7. MARINKOVIČ Bojkan, star 26 let, natakar iz Mozirja 49 in SUHOVER-ŠNIK Majda, stara 21 let, slaščičarka iz Bočne 48. 8. KRAJNC Janez, star 27 let, kmet' iz Bočne 49 in BASTL Viktorija, stara 25 let, pletilja iz Homec Brda 6. 9. KRANJC Marjan, star 27 let, avtoprevoznik iz Mozirja 270 in JELEN Mira, stara 25 let, delavka iz Mozirja 378.
SMRTI: RESNIK Jožef, star 78 let, kmečki upokojenec in Podolševe 4, LAMPRECNIK Janez, star 74 let, kmet iz Lenarta 23, MIKLAVC Frančišek, star 81 let, kmet iz Florjana 33, FRANCE Franc, star 39 let, inv. upokojenec iz Nazarij 89, CIGALE Alojz, star 75 let, upokojenec iz Potoka 18, ŠTIGLIĆ Marija, stara 82 let, upokojenka iz Radmirja 12, VRTAČNIK Jožef, star 74 let, vojni invalid iz Radmirja 14, STOPAR Jožefa, stara 92 let, upokojenka iz Nizke 27, NAREKS Ana, stara 76 let, upokojenka iz Grušovelj 2, OREL Cecilija, stara 76 let, preuži-tkarica iz Brezja 20, KAKER Marija, stara 79 let, kmetovalka iz Brezja 25


„Savinjske novice” Izhajalo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-069 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka:
52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave In oglase za vsako številko sprejemamo do 20. v mesecu - Stavek, filmi In prelom DITC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne
9.	maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
I