19. štev. V Ljubljani, dne 9. maja 1914. Leto VI. Slovenski Dom. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev. Belokranjska železnica. Zapuščeni Beli Krajini se kaže nova bodočnost. Še ta mesec steče železnica od Novega mesta do Črnomlja in nazaj čez Metliko v hrvatski Karlovec. Ali in koliko bo nova železnica dobro vplivala na zanemarjene, toda prijazne kraje in prebivalstvo v Beli Krajini, danes še ne vemo. Toliko se zavedamo, da je prišla železnica skoro prepozno. Ko bi se otvorila pred 10. ali 15. leti, bi bil njen vpliv za polovico večji in koristnejši. Takrat je bilo še mnogo prebivalstva doli in železnica bi jih pridržala pri domu. Toda življenje, ki ni bilo življenje, ampak umiranje, je gnalo belokranjskega kmeta z domače grude. Če se je še tako trudil in ubijal, mu je obdelovanje zemlje donašalo le živež za rodbino in živino, za vse druge potrebščine pal ni bilo denarja. Svojih pridelkov Belokranjec ni mogel spečati, ker je bil takorekoč odrezan od celega sveta in mu tudi ni kazalo, da bi dajal svoje pridelke v izgubo, ker je prevažanje bilo tako drago. Zato vidimo še danes zapuščene, podrte koče in zanemarjena polja, ker je ljudstvo šlo raje v obljubljeno deželo Ameriko, kakor da bi doma živelo v pomanjkanju. Da se bodo zdaj gospodarske razmere obrnile na bolje, je gotovo, vendar ne v toliki meri, kakor če bi se železnica gradila pred časom. To vidimo že na tem, da se kljub temu, da se železnica že par let gradi, belokranjski rojaki ne vračajo v domovino, ampak ostanejo raje v Ameriki. Trgovina in obrt se bosta sicer dvignila, toda najbrže bodo prišli tuji obrazi in se domačin ne bo lotil podjetij. Industrije ni prav nič in to je glavni vzrok, da se blagostanje ne bo moglo tako razviti. Morda se bodo z novo železnico ustvat-rili predpogoji za znatno zboljšanje gospodarskega položaja, toda vsaj nekaj let je le malo pričakovati. V interesu belokranjskega kmeta je gotovo ta železnica, kajti tako poljski, ka- Za oznanila se računa: trlstopna petlt-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni Inserciji primeren popust. kor vinski pridelki se bodo lažje in tudi — ker bo prevoznina cenejša — dražje prodajali. Prav tako se mora bolj razviti živinoreja, ker se bo z novo železnico pomnožilo prebivalstvo in bodo tudi potrebščine narasle. Perutninarstvo je bilo v Beli Krajini časih zelo razvito, a fe ponehalo, zato se mora tem bolj zdaj gojiti. Vse kmetijske panoge se bodo zdaj pri obdelovanju res obrestovale, zato svetujemo tudi Belokranjcem v Ameriki, naj se vrnejo domov in obdelujejo polje, ki so ga tako zanemarili. Za kmetijski poduk, povzdigo živinoreje, sadjereje in perutninarstva v Beli Krajini se mora dežela zdaj v prvi vrsti zavzeti, kajti, če bodo poljedelci racijonalno, na podlagi izkušenj in z modernimi pripomočki izrabljali kmetijstvo, bodo tudi raje ostali doma, ker bodo videli, da jim domača zemljal že donaša toliko, da jo je vredno obdelavah. To se bo zgodilo in upati je, da postane nova železnica pravi blagoslov za Belokranjsko. Brez dvoma se bo vsled železnice dvignila tudi kultura in izobrazba in domačinom, ki niso še prišli iz teh zapuščenih krajin, se bo razširilo duševno obzorje. Pristavimo le še to, da naša klerikalna stranka nima nikakih zaslug za to železnico'. Vlada jo je hotela sama imeti iz vojaških ozirov, da se zveže Dalmacija z ostalo Avstrijo, zato jo je tudi zgradila, sicer bi pa tudi danes še ne tekla. RAZGLED PO SVETU. Cesarjevo zdravstveno stanje. Zdravstveno stanje cesarjevo je ne-izpremenjeno. V cesarjevi okolici se upa, da bo olajšava prav hitro napredovala. Cesar ima dober apetit in je pri dobri volji. Delegacije. V odseku za zunanje zadeve avstrijske delegacije se je socijalno - demokratični delegat dr. E11 e n b o g e n v svojem Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na upravnišlvo ..Slov. Dona" * Ljubljani. govoru pečal z notranjepolitičnimi razmerami v Avstriji ter ostro obsojal sistem ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, ki da je ustavi in parlamentu sovražen. Naglašal je, da Stiirgkh med tem, ko se vse stranke trudijo’, olajšati situacijo, truda teh strank ne le ni podpiral, marveč celo kontrakariral. Zato se je tudi bati, da konferenca načelnikov strank ne bo imela nobenega pozitivnega uspeha. Pozival je delegate, da naj nastopijo v obrambo parlamentarnih pravic. Delegacije imajo za to sredstvo. Raztegnejo naj svoje razprave čim najbolj. Čim bolj se bo delegacija obotavljala, odobriti tričetrtmili-jardski proračun, tem prijaznejši bo postajal gro Stiirgkh parlamentu. Nato se je bavil z zunanjepolitičnimi vprašanji ter je naglašal: Prestolni govor je bil omalo-važevanje delegacij, ekspose zunanjega ministra Berchtolda pa je bil pravcati albanski prestolni govor. Ustanovitev Albanije bo vedno vir novih neusahljivih neprijetnosti in grozi razdvojiti Avstrijo in Italijo. Namesto da sta Avstrija in Italija sami prevzeli protektorat nad Albanijo, naj bi bili to prepustili celi Evropi. Razpravljal je nato o odnošajih med Avstrijo in Srbijo ter konštatiral, da vlada v Srbiji veliko sovraštvo proti Avstriji. Pravi vzrok tega sovraštva pa je ta, da je avstrijska diplomacija vse pojave naravne interesne skupnosti, ki obstojajo med obema državama, vedno z neprevidno ali pa tudi z zlobno roko razdirala in uničevala. — Dr. W a 1 d n e r je izvajal sledeče: Prestolni govor je napravil najneugodnejši vtisk, ekspose zunanjega ministra pa je samo vljudnost napram evropskim državnim, nikakor pa ni poročilo delegacijam. Delegat trdi, da; so odnošaji med Avstrijo in Romunsko zelo slabi, to pa zato, ker imata Francoska in Rusija svoje roke vmes. Ti dve državi hočeta trozvezo obkrožiti. Vpraša zunanjega ministra, kaj hoče storiti napram pojavom protiavstrij-ske sovražnosti v Rusiji. Napram Srbiji zahteva delegat politiko največje energije ter smatra za najnujnejše, da naša diplomacija odtegne Romunsko in Bolgarsko panslavističnim vplivom. Potem šele bo mir na Balkanu trajen. Listi pišejo, da pripravlja vojni minister nov reformni predlog o reorganizaciji avstrijske armade. Glavna točka tega načrta je v tem, da se organizirajo rezervne formacije. Pri vsakem armadnem zboru naj se postavi posebna rezervna divizija, talko da bo skupaj 16 takih divizij, ki bi tvorile v slučaju vojne 4 nove armadne zbore. Te formacije naj bi predvsem vršile nalogo, ki je bila prvotno namenjena deželni brambi. Vojaški kazenski zakonik. Domobranski minister Hasay je izjavil, da bo> novi kazenski zakonik stopil to leto v veljavo. Prenos kosti hrvatskih mučenikov v Zagreb. Občinski svet zagrebški je soglasno sklenil, predložiti vladarju najvdanejšo prošnjo, da dovoli, da se kosti Zrinjskega in Frankopana preneso iz Dunajskega Novega mesta v Zagreb. Mestni občinski svet se obvezuje, prevzeti vse stroške ekshumacije in prevoza in dati na pokopališču odlično mesto smrtnim ostankom lirvatskili mučenikov. Ta sklep občinskega sveta je napravil na vso javnost najboljši vtisk. Srbski konzulat v Avstriji. Prihodnje dni se ustanovi srbski generalni konzulat na Dunaju, konzulat v Pragi in v Trstu. Boji v Epiru. Iz Korice poročajo, da so Epirci zasedli večji del pokrajine Erseka ter požgali mnogo vasi. Albansko orožništvo, pomnoženo z oddelki novoustanovljene milice, koraka proti Argyrokastru. Epirci korakajo Albancem nasproti. Pri Erseki in Fraskeri je prišlo do krvavih bojev. Kakor poročajo iz albanskih oficijoznih krogov, je dobila albanska vlada vest, da so zajeli Epirci v Hormovi blizu Tepelenija 200 muzlimanskih Albancev, jih odgnali v vas Kodro in tam v pravoslavni cerkvi žive pribili na križe. Potem so cerkev zažgali. Albansko orožništvo, ki je prišlo tja, je našlo napol sežgana trupla mučenih Albancev. V Draču vlada vsled tega strahovito razburjenje. Iz Albanije poročajo, da se bije pri Argyrokastru krvav boj med Epirci in Albanci. Epirci imajo strojne puško in topove, dočim imajo Albanci samo puške. Romunska. Senat je odobril poštne, brzojavne in telefonske pogodbe, sklenjene med Romunsko na eni in Srbijo, Grško, Bolgarsko in Crno goro na drugi strani. Vojna med Zedinjenimi državami in Mehiko. Polkovnik Feliks Diaz se namerava baje vrniti s svojimi pristaši v Mehiko. V tem slučaju bi prišlo do novih krvavih komplikacij. Listi poročajo o strašnih grozovitostih Mehikancev proti Amerikan-cem in proti vsem onim, ki so na sumu, da so jim prijazni. Vlada republike Haiti se je vklonila angleškemu ultimatumu ter sklenila, plačati odškodnino, ki jo zahteva Angleška. SLOVENIJA. s Notranjska državnozborska volitev. Samostojni kandidat za notranjski državnozborski mandat, postojnski župan gosp. Josip Lavrenčič, je stopil zadnji čas v osebno dotiko z volilci v raznih notranjskih krajih, zlasti v Kilovčah, v Trnovem in v Št. Petru. Volilci so1 spoznali, da bi imela Notranjska v gosp. Lavrenčiču jako odločnega in za delo navdušenega zastopnika, ki ima to veliko prednost, da je v gospodarskih stvareh vse drugače iz-vežban in podučen, kakor klerikalni kandidat in ki pozna vsestransko in natančno gospodarske potrebe notranjskega volilnega okraja. s Državnozborska volitev na Notranjskem. Kako se klerikalci bojijo za mandat pokojnega dr. Žitnika, nam kaže zadnji »Domoljub«, ta cunja, ki laže in krade čast, komur le more. Klerikalci vedo, da njih kandidat niti do gležnjev ne sega neodvisnemu kandidatu Josipu Lavrenčiču, postojnskemu županu. Dr. Pogačnik je prava reva nasproti Lavrenčiču in nima drugih zaslug, kakor da s svojo lepo ruja-vo brado paradira na čelu Čukov. Sicer je pa revež, ki si ni upal ostati pri odvetništvu, ampak so mu morali dati klerikalci polno korito pri deželnem odboru. Pogačnik je prava podoba klerikalnega koritar-}a, mož, ki nima prav nič zmisla ne za kmečke, ne za sploh gospodarske potrebe, ampak pozna le svoje korito. Da bi se zdaif še lahko izprehajal brez dela na Dunaju, dežela mu pa plačevala tisočake za službo, ki je ne opravlja, mu diši, toda notranjski volilci mu ne bodo tega veselja storili, ampak bodo izbrali Lavrenčiča, domačina, ki je znan radi gospodarskih zmožnosti po celi Notranjski. Proč s Pogačnikom! s Iz seje deželnega odbora. Ravnateljstvo deželnega muzeja je uredilo galerijo slik v deželnem muzeju, ki je že otvor-jena obisku občinstva. — Sklene se, naprositi c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, da izterja od ljubljanske mestne občine doklado na užitnino za čas od 1. do 14. marca. — Vloži se priziv proti razsodbi c. kr. okrajnega sodišča v Novem mestu v zadevi plačila odškodnine za avtomobilsko nesrečo Vene. — Odobrita se načrta vladne naredbe k zakonu glede zlalganja in delitve zemljišč. — Odobri se okrožnica na vsa županstva v zadevi pospeševanja interesov društva »Rdeči križ«. — Otvoritve belokranjske železnice, ki se vrši dne 25. maja, se udeleži de- žela po svojih zastopnikih. — Vzame se na znainje poročilo o zaključitvi živino-zdravniškega tečaja na Grmu, ki se je s prav dobrim uspehom dovršil. — Vzame se na znanje dopis deželne vlade, s katerim se podeli deželi Kranjski koncesija za gradbo elektrarn. — Dobava železnih oken za strojnico pri elektrarni ob Zavr-šnici se odda tvrdki Žabkar & Ko. — Vzame se na znanje dopis deželne vlade, da je dobil zakonski načrt za gradbo ceste Črnomelj - Vinica; najvišjo sankcijo. — Vzame se na znanje dopis hrvaške deželne vlade, s katerim odklanja vsak prispevek za gradbo mostu čez Kulpo pri Blaževcih. — Ker je hrvatska deželna vlada zagotovila polovico stroškov za 'most čez Bregano v Vel. Dolini, se druga polovica pokrije na podlagi določil novega' cestnega zakona. — Deželni banki se dovoli, da izplača občini Vipava 1 milijon kron posojila. — Dovoli se 33% podpora za most na progi Breznica - Žirovnica. — Gradba vodovoda za Stari trg in okolico se odda tvrdki G. Rumpelj. — Dovoli se podpora za pogorelce v Podhosti, občina Toplica. — Sklene se nadaljevanje premo-vanja telet, ki se z letošnjim letom dokonča. — Deželnemu zboru se predloži poročilo v zadevi potrebne poprave gledališkega poslopja. — Razveljavi se sklep občinskega odbora v Ovšišah radi izplačevanja dijet občinskim odbornikom. — Razveljavi se pogodba občine Slavina radi občinske pisarne in se tozadevni pritožbi ugodi. — Dovolijo se podpore gasilnemu društvu v Zgor. Tuhinju in na Vrhniki. — Gasilnemu društvu v Vavti vasi se odstopi svet pri novem mostu za gradbo gasilskega doma. — Odkloni se prošnja občine Senožeče za dovolitev posojila za gradbo občinske hiše. — Razveljavi se sklep mestne občine Novo mesto, s katerim se odreka posameznim osebam pravica pritožbe zoper sklepe občinskega odbora. s »Kako »Slovenski Dom« cerkvene nauke razlaga.« Pod tem naslovom se je »Slovenec« obregnil ob naš dopis iz Got-ne vasi v št. 17. »Slovenskega Doma«, z očividnim namenom, da nas hoče pri svojih kimavcih izpostaviti zasmehu, češ, le poglejte ljudje božji, taki-le se podstopijo razlagati krščanski nauk, pa ga niti toliko ne poznajo, kakor afričanski zamorci. Da bodo naši čitatelji videli, kakšne lumparije so zmožni blagoslovljeni gospodje okrog »Slovenca«, ki hočejo nas zasmehovati, ponatisnemo dotično »Slovenčevo« notico dobesedno in ne, kakor je on iz našega dopisa storil, ko je samo nekaj besed ven iztrgal. »Slovenec« piše tako - le: »Slovenski Dom« št. 17. piše: Celih 18 stoletij je bil po zapovedi rimsko - katoliške cerkve pod smrtno kaznijo splošno veljaven nauk, da zemlja miruje in da je zemlja središče vsega stvarjenja. Na tem nauku pravzaprav sloni vsa moč katoliške cerk-1 ve. Kdor si je upal o tem n'auku dvomiti, ta je bil krivoverec.« — Tako je resnicoljubni katoliški list iz celote raztrgal samo en del, pa še tega je grdo falsificiral, o čemer se lahko prepričate, če primerjate to »Slovenčevo« besedilo z našim izvirnikom na 4. strani, v 3. koloni, počenši od 27. vrste navzdol. Za one, ki te številke nimajo več pri rokah, navedemo dotični odstavek spodaj. Na ta svoj falsifikat pa »Slovenec« strašno modro pripomni sledeče: »Že zamorčki v Afriki vedo, kaj so nauki katoliške cerkve in na čem sloni njena moč. Glasilo slovenskih liberalnih »kmetov« bi se lahko šlo učit krščanskega nauka k zamorcem.« — Tako je! In to je »Slovenec« pri vsi svoji hudobnosti še prav povedal, kajti kdor bi se hotel danes učiti krščanskega nauka pri naših kranjskih »božjih namestnikih«, ki so> iz hiše božje napravili jamo razbojnikov, ki namesto krščanskega nauka po prižnicah, razpravljajo samo o politiki, ki sejejo med farani samo sovraštvo, k s svojim vzgledom in življenjem očitno teptajo vse Kristusove nauke, vse božje in mnogo tudi zapovedi posvetnih oblasti, ta bi že moral iti res tja v Afriko k zamorcem, kjer se misijonarji še ne upajo uganjati takih cerkvenih in božjih ropov, kakor jih uganjajo pod sedanjim škofom naši duhovniki. Če bi pa afričanski zamorci vedeli za zgodovino, na katere podlagi je zrasla moč rimsko - katoliške cerkve in če bi jim bilo še posebej znano, kakšne morije je cerkev uganjala ravno zaradi nauka, ki ga je povzela iz poganstva, namreč nauk, da se zemlja ne suče okolu solnca, bi najbrže pognali vse misijonarje tja, od koder so prišli. No, pa sreča je zanje, da tega, kar mi dobro vemo, afričanski zar morčki še ne vedo. Naj si »Slovenec« sam sebi pripiše, če nais je s to svojo hudobnostjo pozval, da se ob priliki pobrigamo tudi za rimsko - katoliške misijone v Afriki in sploh med pogani. Ampak za sedaj k stvari sami nazaj. Dopisnik iz Gotne vasi je skušal v površnih potezah dokazati, zakaj smo bili nekoč pravzaprav vsi kolikor toliko klerikalci. Opozarjal je nadalje, da je sicer lepo, če tudi pozneje v življenju upoštevamo nauke naših staršev, toda treba je, da se tudi času primerno sami izobražujemo in izpopolnjujemo podlago, podano nam od staršev. Dejal je nadalje, da se še danes dobe stare mamice, ki so nas učile, da ima fajmošter tako oblast v sebi, da lahko mrliče pokliče iz groba, da lahko napravi in odpravi hudo uro itd. Kaj takega pa mi danes vendar ne moremo več verovati. Na to je na kratko opozoril na zgodovino nauka o naši zemlji, kako je cerkev neusmiljeno preganjala tiste, ki so učili to, kar mora danes vsak rimsko-katoliški šolar vedeti in verovati v ljudski šoli, ker je cerkev sama učila, da zemlja stoji mirno in da je središče vsega stvarjenja. S tem je hotel dokazati, da je celo »mati katoliška cerkev« primorana svoje prvotne nauke prilagoditi, oziroma (v tem slučaju) tudi čisto narobe spremeniti po nauku posvetne znanosti in vede. »Slovenec« pa namesto, da bi se bil ozrl na celo vsebino našega dopisa, je posnel le en del in še tistega je — falzificiral. Kajti v »Slov. Domu« stoji tako-le zapisano: »Celih 18 stoletij je bil po zapovedi rimsko katoliške cerkve pod smrtno kaznijo splošno veljaven nauk, da zemlja miruje in da je zemlja središče vsega stvarjenja. To je bil sicer nauk grškega pogana Aristotela, ali rimska cerkev, ki sicer tako zatira poganstvo, ga je sprejela za svoj nauk in na tem nauku — in kar je še z njim v zvezi, pravzaprav sloni vsa moč katoliške cerkve. Kdor si je upal o tem nauku dvomiti, ta je bil krivoverec in menih iz redu dominikancev Giordano Bruno je moral za ta nauk pred Vatikanom v Rimu dne 17. februarja 1600 na grmadi končati svoje življenje. 33 let pozneje pa bi bila ista usoda doletela tudi najznamenitejšega učenjaka tiste dobe, Galileia, da se ni rešil smrti s — krivo prisego. Vsi spisi, v katerih se je učilo, to, kar mora danes vsak šolarček v najbolj rimsko-katoliški ljudski se učiti in verovati, namreč, da se zemlja suče okoli solnca, so skozi dolga stoletja brez milosti rimskega poglavarja sv. cerkve prišli na indeks, to je, bili so vernikom prepovedani. Še le leta 1822. je sv. inkvizicija tudi ta nauk dovolila.« Tako je takrat pisal »Slovenski Dom«. Kar smo tu podčrtali, vse to je spustil resnoljubni »Slovenec«. Ne samo zadnji odstavek, še sredi svojega posnetka iz »Slov. Doma« je izpustil, kar mu ni dišalo, namreč: To je bil sicer nauk grškega pogana Aristotela itd. in itd., kar s primerjanjem vsakdo sam lahko najde. Še celo sredi stavka: »in na tem nauku...« je »Slovenec« izpustil postranski stavek, glaseč se: »in kar je še ž njim (namreč s tem naukom) v zvezi...« »Slovenec« le predobro ve, kaj vse je še s tem naukom v zvezi in zato je falzificiral naše besedilo. Naijbrže je tudi njemu znano, da je sloveči bogoslovec Bellarmin takrat, ko je Galilei s svojim daljnogledom odkril mesece planeta Jupiter, vzkliknil: »Če so poleg naše zemlje še drugi planeti, morejo biti tudi obljudeni. Ampak: kako naj njih prebivalci izhajajo od Adama in Eve (namreč, kako naj bi bili prišli iz naše zemlje na druge planete?) in kako naj bodo deležni odrešenja, ki je obljubljeno le ljudem na tej zemlji?« — Gospodje okoli »Slovenca«, hočete še kakšno večjo blamažo? s Kranjska trgovsko - obrtniška zbornica je predlalgala vladi, naj imenuje bivšega ljubljanskega župana Ivana Hribarja za člana državnega železniškega sveta. Vlada pa je ta predlog zavrnila, in sicer, kakor pravijo nemški listi, zato, ker je Hribar »panslavist«. Dejstvo pa je, da se Hribar že več let prav nič ne udeležuje političnega življenja. Vsak, kdor je pri nas zaveden narodnjak, je po mnenju gotovih krogov že »panslavist«. To je smešno in malenkostno stališče. s »Škof proti župniku.« V »Narodni založbi« v Ljubljani je izšla zanimiva knjiga »Škof proti župniku«. V njej se razpravlja delovanje ljubljanskega škofa v luči kritike sploh, posebej pa njegovo zlobno preganjanje podrejenega mu župnika gosp. A. Berceta. Knjiga je pisana v zelo prijetnem jeziku, vsebuje pa znamenito opis kulturno zgodovinskih dejstev. Naj ne bo hiše med Slovenci, kjer bi ne čitali te poučne knjige! Naroči naj si jo v več izvodih vsaka čitalnica, pogrešati pa je ne sme nobena zasebna knjižnica! Opozarjamo, da je ta knjiga izšla v Ameriki, pri nas pa je bila zaplenjena in je dobila pravico javnosti po interpelaciji gosp. državnega poslanca Ravniharja in tovarišev. Ali tudi na Dunaju je bila. nekoliko pristrižena, tako, da njena amerikanska predhodnica še vedno nima pravice javnosti pri nas. Cena knjigi je 1 K, dobi se v vseh narodnih knjigotržnicah. Pripominjamo, da se je pričetkoma razpošiljalo to knjigo s poštno položnico gdč. Manice Ko-manove in kdor je tisto prejel, naj vpošlje plačilo .tudi z istim čekom, da bodo računi jasni. Ker je delo res zelo zanimivo, se nadejamo, da poide kmalu vsa sedanja zaloga. s »Kreditna zadruga« si dovoljuje staviti na ravnateljstva, odnosno načelstva hranilnic in posojilnic ter drugih enakih zavodov sledečo prošnjo: V Ljubljani se je pred kratkim ustanovila nova zadruga pod naslovom »Kreditna zadruga«, regi-strovana' zadruga z omejeno zavezo. Glavni namen te zadruge je, svoje člane, ki so zadružniki bivše »Glavne posojilnice«, obvarovati posledic neomejenega jamstva ter izplačati upnikom »Glavne posojilnice« dogovorjeno 30odstotno poravnalno kvoto. Ta izpeljava je mogoča le na ta način, da za sedaj vplačajo oni zadružniki »Glavne«, katerim je resno na tem ležeče, da se ta nesrečna zadeva spravi s površja po svoji premoženjski zmožnosti dotični znesek, ki se rabi za poravnavo. Vsled tega je načelstvo zadruge pozvalo vse take zadružnike za vstop v novo zadrugo in jim predpisalo tudi vsote, katere morajo založiti, da se poravnava doseže. Ko bo poravnava perfektna, bo zadruga: pri izplačilu dogovorjene kvote prejela od upnikov »Glavne« tozadevne cesije in na podlagi teh cesij nastopila proti vsem zadružnikom, ki ne bodo pristopili zadrugi, odnosno proti onim, katerih ne bo zadruga iz raznih vzrokov sprejela med svoje člane. Večina zadružnikov, ki kaže resno voljo sodelovanja, nima mobilnega premoženja, ima posestvo, odnosno dohodke, toda nima razpoložljivega denarja, katerega zadruga nujno rabi, če hoče najkasneje dne 1. julija t. 1. izplačati upnikom »Glavne« dogovorjeno kvoto. Radi teh zadružnikov se podpisano načelstvo obrača s prošnjo do vseh denarnih zavodov. Doslej1 se je, povsem umljivo, skoraj pri vseh zavodih izvajalo načelo, da se prosilcem, ki so zadružniki »Glavne«, ni dovoljevalo nikakih posojil. Ker je pa sedaj sanacija skoraj gotova, se načelstva denarnih zavodov prosijo, da tozadevne prošnje zadružnikov »Glavne« upoštevajo ter jim dovoljujejo posojila v ta namen, da se rešijo neomejene obveze »Glavne posojilnice«. Posojila naj izplačajo zavodi na račun prosilca le v tem slučaju, če se poravnava res posreči in to nai roke »Kranjske deželne banke«, odnosno »Kreditne zadruge« same. Od zadružnikov »Glavne«, ki hočejo vstopiti v »Kreditno zadrugo«, zahteva načelstvo, da takoj vplačajo prvi delež, vpisnino in upravnino, podpišejo tozadevno pristopnico in obenem zasigurajo vplačilo nadaljnih deležev, odnosno prispevka. To zasiguranje je pa v slučaju, da zadružnik nima mobilnega denarja, le na ta način izvedljivo, da dovoli kak obstoječi denarni zavod zadružniku posojilo, katero se pa faktično izplača le v slučaju dognane poravnave z upniki »Glavne«. Tozadevno izjavo ima vsak zadružnik, lahko se jo pa na zahtevo dobi vsak čas v zadružni pisarni, Miklošičeva cesta št. 8 v Ljubljani. s Prvi maj v Trstu. Narodna delavska organizacija v Trstu je priredila na dan 1. maja majsko proslavo s shodom v »Narodnem domu«. Po zborovanju, na katerem je govorilo več govornikov, so priredili slovenski delavci z godbo in zastavami obhod po mestu. Sprevod so ves čas napadali italijanski smrkavci in potem tudi boljši ljudje. Iz neke kavarne so Italijani znosili na cesto vse mize in stole in zabarikadirali cesto. Ko je dospel sprevod do sem, so začeli Italijani metati stole na Slovence in jih dejansko napadli. Toda Slovenci niso ovce in so se krepko branih s pestmi in palicami ter prav dobro udrihali po italijanski mulariji ter jo tudi pognali v beg. Da je par Italijanov odšlo z razbito glavo, je po sebi umevno. Napadi so se vseskozi vršili, toda Slovenci so jih krepko odbijali in lahko rečemo, da so bili Italijani prav dobro tepeni. Vsled tega je nastal v laškem taboru vik in krik, da so Slovenci barbarsko napadli te neodre-šence, dočim so le branili svojo kožo. Odmev italijanskega kričanja, se je pojavil celo na Laškem, kjer so po vseh mestih Lahi demonstrirali proti Avstriji, ki pusti nedolžne Lahe tako nabijati. V sredo je bila v Trstu seja občinskega sveta in tu so ItaJijani dali duška svoji nebrzdanosti. Občinskega svetnika dr. Rybara je neki laški občinski svetnik odzadaj s pestjo sunil v lice, toda potem je moral prositi za odpuščanje in so dobili Slovenci zadoščenje. s Gostilničarji in trgovci! V Dravski dolini (tri postaje od Maribora), kjer se ravno sedaj močno razvija industrija, je na prodaj hiša z gostilno, trgovino in trafiko. Cena približno 40.000 K. Kupnine bi bilo treba plačati v gotovini le malo, ker bi se lahko prevzela vknjižena: bremena. Dokupiti bi se dalo tudi še zraven poljuben kos zemljišča. Želeti bi bilo, da pride dotična važna postojanka v slovenske roke. Pojasnila daje podružnica »Branibor« v Mariboru (»Narodni dom«). s Pogrešati ne more danes nihče več kave, ki je postala ena najpriljubnejših pjiač starih in mladih. Dobro kavo napraviš pa samo z dobrim kavnim pridatkom; a najboljši kavni pridatek — to je znana stvar — je Kolinska kavna primes. Iz tega sledi, da je najboljša tista kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes. Naše gospodinje to dobro vedo, zato pa kupujejo samo ta kavni pridatek; kupujejo ga posebno še zato, ker vedo, da je tudi pristna domača roba, izdelek ljubljanske Kolinske tovarne, ki gotovo zavzema med našimi industrijalnimi podjetji eno najodličnejših mest. s Najhujše zlo je brezglavost, ki se poloti skoro vseh ljudi, ki jih napadejo revmatične ali protinske bolečine, lum-bago (Hexenschuss), bodenje v strani, bolečine v križu itd. in bi morali pomagati sebi ali drugim. Spomniti bi se morali pri tem vselej, da premnogi zdravniki za odpravo takih bolečin priporočajo staropre-izkušeni rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsa - fluid«. 12 steklenic tega priljubljenega domačega sredstva razpošilja fran-ko za 5 kron lekarnar E. V. Feller, Stubi-ca, Elsa - trg št. 318 (Hrvaško). Tudi Fel-lerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z znamko »Elsa - kroglice«, 6 škatlic za 4 krone franko lahko naročimo obenem. LJUBLJANSKA OKOLICA. lj »Sokol« v Št. Vidu nad Ljubljano je otvoril v nedeljo, dne 3. maja novo kegli-šče. Keglalo se bo na dobitke. Dobiček je namenjen za zgradbo »Sokolskega doma«. Zato vljudno vabimo vse prijatelje Sokolstva, kakor tudi prijatelje športa, da pobite ob nedeljah v prijazni Št. Vid ter se v obilnem številu udeležujejo te prekoristne zabave. lji Iz Sore pri Medvodah se nam piše: Z velikim veseljem smo pozdravili sporočilo v »Slovenskem Domu«, da je izšla knjiga »Škof proti župniku«. Hvala gosp. pisatelju Svetlinu, ki je sestavil spis prav odkritosrčno in v poljudni besedi, hvala cenjeni »Narodni založbi«, da je knjigo dala natisniti in jo postavila na trg! Hvala posebno gospodu državnemu poslancu dr. Vladimirju Ravniharju, ki je v zbornici izposloval tej knjigi pravico javnosti! Dogodki, ki jih opisuje omenjena knjiga, so se godili pri nas v 1. 1904. in 1905. To so bili naravnost grozni in krvavi dogodki! Dal, kdor je spremljal tista krivična, peklenska dejanja klerikalne stranke, ali kdor bere ta spis, mora besneti v srcu, da je mogoča taka javna krutost v katoliški cerkvi in pravni državi. Navedena dejstva zahtevajo, da se postavi v disciplinarno preiskavo — ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič in po njegovi odstranitvi nastopijo res obetana »bona ventura« za našo nesrečno domovino. Priporočani, da kupi knjigo »Škof proti župniku« vsak Soran kot opis domače zgodovine. Priporočam pa tudi, da si nabavi to knjigo vsaka slovenska hiša, ker obsega splošno zanimivo kulturno zgodovinsko poročilo. To knjigo naj čita: vsak in s premislekom! — Oskrbi naj se ji pa tudi močna vezava, da bodo čitali i naši potomci o težkih dnevih, ki so nam jih provzročali hudobni klerikalci. lj Iz Gornjega Kašlja. Moj zadnji dopis ni ugajal Karolini, o kateri smo zadnjič poročali. Še zdaj se na vse pretege jezi in tudi njen oče govori, da ni res, da je metal ljudi na cesto. Ako bi ne bilo res, bi mi tudi gotovo ne poročali. Ali se več ne spominjaš tistega dogodka, ko si vrgel na cesto nekega Jančeta tako, da je bil v hipu ves krvav po glavi in da' je potem tvoja soproga mu prav dobro stregla, ker si se nekoliko zbal roke pravice. In potem je rekla tvoja hči: »Bom šla k Av-beljnu in ga bom sunila v gobec, da bo vedel mene v časopise dajati.« Kje imaš dokaz, da te je Avbelj dal v »Slovenski Dom«? Ali misliš, da ne zna nobeden drug pod poljskim zvonom pisati? Vedi, da so še dopisniki, čeravno v Zgornjem Kašlju ne spimo. Ker se imaš za tako izobraženo, zakaj pa te še čuki niso marali na oder v Balantovi štali? Očetu Nacetu je pa ta »Slovenski Dom« pravi trn v peti. Ako bi bil v očini, kjer je tajnik on, bi mu bil že davno napovedal konkurz. Resnica oči kolje. Se še oglasimo prihodnjič. — Več kmetov. lj Iz D. M. v Polju. Kakor običajno vsalko leto, tako so tudi letos postavljali cerkveni ključarji božji grob. Ko so delo dovršili, so šli na rujno kapljico k bogatemu Jakatu. Ko so se ga nekoliko preveč navlekli, so se začeli zaradi malenkostne reči prepirati in temu je tudi kmalu sledil pretep. Neki uslužbenec iz deželne blaznice je skočil kvišku in prisolil vsakemu izmed dveh ključarjev po eno zaušnico. Potem so si skočili v lase, se prav na katoliški podlagi prelasali ter potem odšli vsak svojo krščansko pot. Tako znajo ti kimavci narediti vsak svojo pravico in čast po svojih »zabitih buticah«. Kaj porečeta k temu krepkemu birmanju ona dva ključarja, mi pač ni znano. Morda imata zavoljo te neprijetne šale nekoliko težke glave, saj od drugega jih ne moreta imeti. DOLENJSKE NOVICE. d Mokronog. Za nedeljo, dne 3. t. m. v »Slov. Domu« naznanjeni občni zbor »Glavne hranilnice in posojilnice« v Mokronogu se radi nepričakovanih zaprek vrši z istim dnevnim redom in v istem prostoru v nedeljo, dne 10. t. in. ob 2. url popoldne. d Bralno društvo v Mokronogu priredi v nedeljo, dne 10. maja t. 1. popoldne pešizlet mimo Sv. Roka na Bistrico, kjer se vrši v kolodvorski restavraciji gosp. Zaijca veselica s petjem, godbo itd. Ker je zveza z vlaki jako pripravna, pričakuje se obile udeležbe zlasti iz Trebnjega, Mirne in Št. Ruperta. Sodeloval bode tudi znani iTiokronoški kvartet. d Škocijan. Ker se je dopisnik »Domoljuba« že v par številkah obregnil ob mojo osebo, ga poživljam, naj se drugič podpiše, da ne bo pomisleka in da bom vedel, s kom imam opraviti. Ako pa tega ne stori, ga imenujem »podleža in nesramneža« ter mu povem enkrat za vselej, naj nikar ne sodi, da> ne bo sam sojen. Drugič naj pa drugod išče tistega, ki je naše preprijazne gg. kaplane ovadil radi shoda v Poljanah. Čudno je pa le, ker sta naša gg. kaplana bila dvakrat pri sodišču v Mokronogu, da se nista o tem prepričala, kdo ju je ovadil. Če je naše c. kr. sodišče že tako prijazno ravnalo, da je te častite gospode kar oprostilo, kakor piše »Domoljub«, da sta imela nepotrebno1 pot k sodišču, bi bila tudi lahko izvedela, kdo ju je ovadil. Jenič, vpokojeni orožnik, d Škocijan pri Mokronogu. Tudi v Škocijanu roje čebele - politične, a se jih s kričanjem ne spravi v panj spat spanje pravičnih. Tak posel je nehvaležen in često si je treba! po kričanju pet prstov oblizniti — za pritepenci. Če odtegujejo pomoč, so čez noč v kričavi fantaziji. Klerikalci — hočejo zastaviti v prid duševne zmožnosti — pomole ti figo pod nos v znak, da je nehvaležnost plačilo sveta. — Pletimo si lovorove vence z obljubami v zgled so Konmljančev .lože in Zaman. — Kajkšen halo so vzdignili z zidanjem čuka-rije, sedaj se pa pomoči odtegujejo — to so možje - obljubkarji. Kakor vse kaže, ne bodo še gnezdili v doglednem času, zato ni čuda, če je ugodnejše skrivališče v ger-moveljskem cerkvenem stolpu. Pri oddaji del v popravo župnišča je došlo precej interesentov. Končno' je vsa delai prevzel g. Vrhovnik iz Št. Jerneja za 3999 K, medtem ko je bilo proračunjeno na 4700 K, ne pa kot je Krmežljavček poročal in lagal v »Domoljubu«, na 6000 K. Več o tem prihodnjič, tudi kako se je g. župnik izgovarjal, ko ga je pestil g. Durjava in mu pred-očeval lažnjivost farskega dopisuna. d Škocijan. Mnogo obetajo vinogradi, sadovnjaki, povsod pričakujemo dobre letine. V ponedeljek jutro je mraz malce uničil orehe in tu pa tam v nižini trsje, sicer nam ostalo’ vse še daje up, da si malo opomore, da plačamo jeseni ljubezen naših ljudskih zastopnikov - klerikalcev v obliki novih davkov. Tužna nam majka! Lepi pomladni dnevi so' privabili tudi zidarje na plan. G. Globevnik podira staro kovačnico in zida novo z nadstropjem. Hvalevredno, prvič Je živa potreba, drugič bo v okras vasi. Skrbnemu gospo- darju želimo obilo sreče. Tekom štirih mesecev mora biti gotovo župnišče. Dela je prevzel za 3399 kron g. Vrhovnik iz Št. Jerneja, medtem ko so bila dela pro-računjena na 4700 kron, ne pa, kakor je »Lažiljub« poročal, na. 6000 kron. Gg. žu-pan in Durjava sta navzočega župnika trdo prijela za to laž, ker je vsekako on odgovoren za take lažnjive katoliške laži-ljube. Župnik se je sicer izgovarjal, da je misliti 600 kron za vsako leto, pa ni šlo; izvedel je par gorkih in z molčanjem je priznal, da imata prav. Vse do gotove meje! — V torek je vojaštvo iz Inomosta kupilo 3 triletne konjiče, in sicer od Pov-šeta iz Zagrada in Smrekarja iz Zaloga po 800 kron, od g. Globevtiika iz Škocija-na pa za 750 kron. Marljivim konjerejcem čestitamo. — Kaplančka nameravata zidati »čukarijo«. Zal, da bo ostalo vse le pri načrtu. Naj zidajo, ena baraka bo več, kak podrepnik se bo pa praskal za ušesi, ko bo treba plačevati. Le naprej, čeprav so obljubkar ji a la Komljančev Jože in Zaman nezanesljivi! d Škocijan. Vsako pošteno delo je vredno svoje hvale, zato je tudi naša sveta dolžnost, da se našima kaplanoma, našima krščanskima možakoma, kakor se sama imenujeta, zahvaljujemo za njih, po krščansko prirejeni shod v Vel. Poljanah. Četudi je bil shod bolj klavern, nista bila naša kaplana kriva, pač pa ta preklicani pomožni sklicatelj Eržen, ker je premalo brusil pete od hiše do hiše, kakor bi bila njegova dolžnost. Sevedai, Eržen bi bil vse to bolj vestno opravil, ali ker so g. Anton, prav Krmežljavček, rekli, da se ne sme kar od kraja skup bobnati, posebno Jeniču o tem nič praviti, se jih je tudi bolj slabo številce udeležilo. Če bi bila dana Erženu prosta volja; bi bil vse drugače uredil, saj je bil vedno vesten in pošten mož, da smo ga vsi spoštovali. Samo sedaj, ko je dobil zrcalo od c. kr. davčnega urada in ker so gospodje rekli, da bo kar za 10% manj plačeval za ceste, ga nekako sapa maje, da skoro ne ve, komu bi verjel: davkariji ali g. Krmežljavčku. Ta je trdil, da bo vsak davkoplačevalec letos manj davka plačal kot lansko* leto, povrh bo pa še meščanska šola v Krškem odbita, toliko dobrega so nam g. Prehladnik storili za nas dolenjske kmete v krškem okraju. Oče Eržen in vsi tisti, ki ste Krmežljavčku in rezevrnemu častniku kimali, kaj pravite, če je to res, dai bo dežela prevzelai krško meščansko šolo v svojo oskrbo? To bo za nas velikega pomena in dežela naj le plačuje, saj1 ima de-narjai dovolj. Saj ste menda slišali našega ptička, kako je lepo pel na cvetno nedeljo, da je dežela kranjska imela ob koncu leta 1913 kar tri milijone preostanka. Jaz pa, ki ne verjamem rad vsakemu Krmežljavčku, pa še vedno trdim, da to ni resnica; zakaj, če bi bilo' 3 milijone preostanka, bi naši deželni gospodaVji ne iskali posojila in ne zvišali tako grozovito naklad. Torej, gospodje iz farovžev, bodite bolj doma in v cerkvi, kamor spadate, ker tako naprej ne more iti. Mera je polna, zato je tudi nastopil čaB, ko lahko vsak človek s svojimi možgani misli. Kdor pa tega ne zna, pa zasluži, da se mu da pri-siini jopič in se ga pelje v boljše zavode. Grozno veliko dobrega je storila klerikalna stranka za kmeta. Tako se je govorilo na cvetno nedeljo v Poljanah in farbalo nevedne ljudi, da je bilo joj. Radi dobrot, ki jih razlagata naša dvojčka: Krmežljavček in Škrbec, se je že marsikdo prijel za glavo, da so mu pala lončena očala po nerodnosti na trda tla, da je spregledal in sedaj preklinja farovške gospode. Če hoče izmučen kmet ali delavec izpiti požirek žganja ali vina, takoj spozna dobroto klerikalne stranke; ravnotako tudi, ako kupi v prodajalni bodisi živila ali druge potrebne stvari. Posebno bo spoznal pa dolenjski kmet, kadar bo prodajal svoje v potu obraza in z večjimi stroški pridelano vino, kolike dobrote je sprejel od stranke, ki ji je dbsedaj slepo sledil. Zal, da morajo ž njim trpeti tudi tisti, ki niso trobili v farški rog. Dolenjski kmetje, zbudite se in nikar ne zaspite spanje pravičnega! Ne mislite samo to, kar vam bo kak mlečnozob kaplan v glavo vtepal, ki se prilizuje kakor lačen pes, kadal- pa vas dobi, se pa val v pest smeji in roga. Mislite le na to, da če vas bodo črnosukneži spravili na napačno pot in boste slednjič padli v mlako, ne boste dobili nikdar pomoči od tistega, ki vas je spravil v blato. Predvsem pa priporočam bralcem »Slovenskega Doma«, da ga širite kolikor je mogoče, da vsak pošten človek spozna to prokleto farško zalego kot jo imamo ravno v Škocijanu. Dolenjski kmet. d Šmarjeta. Našega srboritega kaplana prav bodejo škocijansty in mokro-noški liberalci v oči. Na škocijanske se je spravil pri pridigi na Vinici, ki jo je že prej napovedal, da bo prav kroftnai. Ocvirki so bili mastni, zabeljeni še posebe s pismi in anekdotami. Korajža pa. šnajt, g. kaplan! Ali vas ne bodo škocijanski so-praltje prijeli za ušesa, ker ste kričali o škocjanskih kozlih, ki jih pasejo trije črnosuknježi. Zaslužili bi par klofut, zna-biti bi se premaknili kaj koleščki v butici, da bi v bodoče ne pozabljali, po štirih letih vpisovati otroke v krstne knjige. Ha, pa to ni v čast božjo, kot psovanje iz prižnice in bojkot sosednji fari ter nespoštovanje v delu in poštenosti osivele glave!? Mi pa tudi ostanemo, kakor smo bili! Kaj ne, gospodine? Na svidenje prihodnjič! d Iz Boštanja. Dolgo časa smo molčali in mirno trpeli hudobno politiko- naših klerikalcev, ne da bi se kaj oglasili. Ker nas pa ti črni vrani vedno in vedno nabadajo v svojih umazanih cunjah, tudi mi ne molčimo, ker najmirnejšemu in najboljšemu človeku mora zavreti kri ob taki priliki. Ali ste vi, ki pišete v »Lažiljub«, vredni, da nosite hlače, ker nam oponašate, da se pritožujemo' v naših listih čez velikanske doklade. Povprašajte rajši svoje vse časti vredne koritarje, kdo je temu kriv! Kdo drugi, nego vaši črni bratci, ki pišejo v take cunje, na katere še pes ne bi legel? Tudi naša dva agitatorja sta tako pridno agitirala, da jima čevljar niti sproti ni mogel popraviti čevljev, katere sta pri tem strgala'. Eden izmed teh dveh agitatorjev Armanov Ti-nek, ki je hodil s kaplanom Omahno, je hud klerikalec in se pritožuje čez velikansko zvišanje naklad; ima namreč vinograd, — seveda zelo majhen — od katerega bo moral tudi več plačati kot doslej. Torej vidite, najbolj zagrizeni klerikalec se pritožuje čez vaše izvrstno gospodarstvo. Mogoče, da tudi še Armanov Tinek spregleda in spozna, po kakšnem blatu gazi s svojimi bratci. Zatorej vam svetujem, dragi kmetovalci, prebirajte »Slovenski Dom«, ker ta vas edino reši brezd-na, v katerega lahko strmoglavite! d Kostanjevica. Našim občinskim gospodarjem prede slaba. Po vzorih deželnih kristjanov so tudi oni zašli v finaneialne težkoče, iz katerih ne pridejo drugače ven, kakor da pri prihodnjem proračunu zvišajo doklade. Prvo leto svojega gospodarstva so še izhajali, ker so jim naprednjaki pustili lepe tisočake. Ali že takoj drugo leto jim je zmanjkalo denarja, da so ostali dolžni na šolskih obrestih tako dolgo, da so samo zamudne obresti nanesle blizu 100 kron. Iti letos je zopet zadrega. Dasi so že lani morali navrtati ubožni zaklad, ki je ostal v naprednih rokah nedotaknjen, so vseeno letos si zopet »izposodili« iz njega 1600 kron, tako, da je danes ubožni zaklad za celih 2000 kron prikrajšan. Naprednjaki so štedili in naštedili, da so se gospodje klerikalci sami pri prevzetju občinskega premoženja kar čudili. Zdaj pa večna fehtarija za denar. Da bi te grozne razmere v občinskem gospodarstvu prikrili, so na tihem dali pregledati skep-ne račune, tako, da ni noben političen nasprotnik vedel, da so računi izpostavljeni javnosti. Da bi noben občinar ne opazil, da je pravzaprav v občinski blagajni grozna suša, so naenkrat (še le po treh letih) našli, da je bivši tajnik dobival preveč plače, dasi mu je sam klerikalni župan skoro pol leta ravno toliko izplačeval, kakor napredni njegov prednik. In da bi stvar bolj držala, so naš mladi gospod kaplan Rogelj pripravili g. župana do tega, da je izsilil pri občinskem odboru sklep, s katerim se župan pooblašča, da izterja, oziroma iztoži od bivšega tajnika g. Gerloviča vso tisto plačo, ki jo je tajnik »brez vednosti odbora jemal«. S tem sklepom je hotel g. kaplan tudi izliti svoje maščevanje nad g. Gerlovičem, zaradi katerega je bil g. kaplan obsojen v sled žaljenja časti na 90 kron glo-# be. Da si je g. Rogelj vsak dan v dotiki z Bogom, ki ga pri maši zauživa, še vedno ni odpustil omenjene tožbe g. Gerloviču, ki je moral nekaj storiti kot javen uradnik, da se je opral težkih kaplanovih obdolži-tev v uradnem poslovanju. No, in g. župan Colarič odborovega sklepa noče izpeljati in še ni izdal g. Gerloviču terjatve o tistem denarju. To pa nič ne moti mladih kaplanov, da ne bi pisali v »Domoljubu« in »Dol. Novicah« o »popravljenih številkah in strganih listih«, o »liberalni mori z dolgimi prsti« in o »prisvojitvi tujega denarja«. Pravijo, da bodo posvetili v temno delovanje liberalcev v občini. Da se res posveti v to delovanje, je dal županu priliko g. Gerlovič sam na ta način, da ga je tožil zaradi žaljenja časti. G. župan se pa še vedno n