Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto LXIV., št. 243 Ljubljana, ponedeljek 26. oktobra I93I Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit t Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inserati petit vrsta Din 4u—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO CN UPRA VNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 140. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel st. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — « « Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. FRANCOSKO-AMERIŠKI DOGOVOR Sodelovanje v mednarodnih finančnih akcijah — Amerika ne bo več predlagala podaljšanja nemškega moratorija in revizije Youn- govega načrta Washington, 26. oktobra, čeprav so prvotno domnevali, da bo sobotni sestanek Hoovra in Lavala zadnji, sta se včeraj ponovno sestala. Zato je bilo tudi odgođeno objavljenje komunikeja za tisk. V La-valovi okolici potrjujejo, da glede političnih problemov, posebno pa glede vprašanja varnosti ni pričakovati nobenih oficijelnih zaključkov, da pa bo najbrž objavljen dogovor glede gospodarskih in valutnih vprašanj. Razen tega bo izšel tudi poziv v prid razorožitve, ki bo imel gotovo ugoden vpliv za ženevsko razorožitveno konferenco. Predsednik Hoover je sprejel v Beli hiši zastopnike tiska in jim izjavil: »Prepričan sem, da je obisk francoskega ministrskega predsednika mnogo koristil in bo tudi v bodoče imel mnogo uspeha. Ponovno sem imel priliko izjaviti, da trpi svet mnogo bolj zaradi pomanjkanja zaupanja kakor pa zaradi pomanjkanja kreditov.« Predsednik je zaključil svojo izjavo z na-glasanjem važnosti, ki jo ima tisk pri razvoju prijateljskih odnošajev med državami. Tudi francoskega ministrskega predsednika stalno nadlegujejo novinarji, ki jim Laval odkrito priznava, da so se vsi njegovi razgovori s Hoovrom in ostalimi ameriškimi osebnostmi vršili v najbolj pri- jateljskem duhu. Glede na izjave senatorja Boraha izjavlja Laval. da je stališče Francije v vprašanju varnosti in reparacij tako znano, da se mu ni treba več baviti z njim. Pariz, 26. oktobra Po vesteh iz Wa-shingtona so uspehi razgovorov Hoovra in Lavala naslednji: 1. ) Ameriško zlato se ne bo več odtegovalo v Francijo brez prejšnjega sporazuma med bankami obeh držav. 2. ) Diskontna mera Federalne rezervne banke bo zvišana na 4%. 3. ) Brez prejšnjega dogovora ne bo izvršena nobena akcija, ki se tiče obeh držav. 4. ) Hoover ne ho več predlagal prekinitve plačevanja dolgov, ne da bi se prej sporazumel s Francijo in ostalimi prizadetimi državami. 5. ) Amerika ne bo več predlagala revizijo Voungovega načrta in vprašanja nemških reparacij. VVashington, 26. oktobra. Agence Havas komentira v daljšem poročilu komun.ie, ki je bil izdan o končanih razerovorih med Lavalom in Hoovrom. čeprav je komunike samo splošen ter ne navaja podrobnosti :n je redigiran zelo previdno. predstavlja vendar velik korak na potu mednarodre- ?a sodelovanja, zlasti kar se tiče Zedinje-nih držav. Ta ideja sodelovanja v ameriški javnosti še ni tako globoko prodrla, da bi mogla ameriška vlada zapustiti svojo dosedanjo tradicionalno politiko ter se posvetiti v večj.* meri reševanju evropskih problemov. Zato tudi predsednik Hoover ni mogel pristati na predlog, ki bi da.1 Franciji dodatna jamstva, kakršna smatra Francija za neobhodno potrebna in brez katerih svojega oboroževanja ne more še bolj omejiti. Komunike želi razorožitve 1 i konferenci kar največ uspeha ter izraža nado. da bo organizirala svetovni mir »a trajnejši osnovi. Iz vsega pa je razvidno, da je Amerika spoznala nevarnost izolacije na gospodarskem polju in da se je zato odločila za sodelovanje pri ureditvi gospodarskih in finačnih problemov, ki se pojavljajo kot posledica svetovne gospodarske krize. Kar se tiče vojnih dolgov In reparacij, je Amerika opustila svojo prvotno namero podaljšanja Hoovrovega moratorija ter je pristala, da se to vprašanje po poteku Hoovrovega moratorija uredi v okvirju Voungovega načrta. Inicijativo za to bodo morale dati prizadete evropske države. Po je eden največjih rezultatov Lavalovega potovanja v Ampr:'* Nova poostritev spora na Daljnem vzhodu Naraščanje protijaponskega bojkota na Kitajskem Nezadovoljstvo japonske javnosti nad postopanjem Društva narodov Peking, 26. okt. Listi poročajo, da je 20.000 kitajskih dijakov preiskalo vse pekingške trgovine ter zapečatilo vse blago japonskega izvora, ki se ne sme več prodajati. To je začetek velike boj-kotme akcije, s katero hoče kitajska javnost prisiliti Japonsko k spoštovanju kitajske suverenosti. V japonskih krogih je izzvala ta akcija silno vznemirjenje, ker je znano, da gre skoro največji del japonskega izvoza na Kitajsko. To je najobčutljivejša točka v ja-ponsko-kitajskih odnošajih. Japonska vlada je že naročila svojemu poslaniku v Pekingu, naj takoj intervenira pri kitajski vladi ter jo obvesti, da bo smatrala Japonska ta bojkotni pokret za kršitev trgovinske pogodbe. Ogorčenje proti Japonski pa je na Kitajskem tako veliko, da se širi boikotni pokret z veliko naglico in se zdi, da bodo ostale kitajske oblasti v tem pogledu brez moči. Tokio, 26. okt. Resolucija sveta Društva narodov glede mandžurskega spora je izzvala v japonski javnosti veliko razoračanje. Listi obžalujejo postopanje sveta Društva narodov ter pravijo, da ne pozna pravih razmer v Mandžuriji in se zato preveč nagiba h kitajskemu stališču. Za Japonsko gre pri tem vprašanju za življenje in smrt, dočim se svet Društva narodov bori samo za teorijo. Miklas o nalogah avstrijske republike Avstriji je potrebno mirno sodelovanje in zaupanje vsega sveta Dunaj, 26. oktobra. Predsednik avstrijske republike Miklas je povodom svoje ponovne izvolitve za predsednika sprejel v petek inozem. novinarje ter je imel pri tej priliki daljši govor, v katerem je naglas-!• važno vlogo tiska Ln njegove odgovornost: t javnem življenju. Apeliral je na novinarje, naj sodelujejo pri pomirjenju človeštvu in pri olajšanju sedanjih težkoč ,ki tarejo ▼es svet in ki jih bo mogoče obvladati samo z največjo štednjo in požrtvovalnostjo. Svoj nagovor je zaključil z besedami: >Problemi se ne dajo rešiti z nasiljem in mržnjo, pa tudi ne z nasilnimi metodami. kil jih je treba vselej in povsod odklanjati. Avstrijskemu narodu je potrebno mirno sodelovanje, kajti samo na ta način bo mogel prestati veliko gospodarsko krizo in obvladati vse težkoče, ki se pojavljajo kot posledica splošne svetovne krize. Avstrija, ki je po svojem zemljepisnem položaju v srcu Evrope, pošilja po meni še posebno tople pozdrave predstavnikom inozemskega tiska. Avstriji je potrebno zaupanje vsega sveta in zato želi to zaupanje obraniti tudi v bodoče, da bi mogla na ta način uspešno vršiti svojo mLsijo v službi človeštva, kulture in miru«. Srednjeevropska devizna konferenca Dunaj, 2-6. oktobra. Te dni se na Dunaju sestane srednjeevropska devizna konferenca. Avstrijski delegati bodo bržkone zahtevali, da se v medsebojnem trgovskem prometu uvede medsebojno obračunava lle m ne direktno plačevanje. Tako bi se pri 60 do 70 odstotkih blaga iz srednjih evropskih držav vršilo plačevanje v gotovini ali z devizami, dočim bi se ostanek 30 do 40 odstotkov poravnal v gotovini. Na ta način bi se vsaj deloma ukinil do/izni pr*>met. Ni še znano, kakšno stališče bosta napram temu predlogu zavzeli Madžarska in češkoslovaška. Hitler potuje v inozemstvo Berlin, 26. oktobra. Kakor poročadoiz Monakovega, namerava Hitler v kratkem odit. na politično potovanje v inozemstvo. Najpred hoče potovati v Italijo in Anglijo, da stopi v zvezo s tamošnjimi političnimi osebnostmi. Kakor se čuje, namerava Adolf Hitler, ki bržkone pričakuje, da no v kraBrez tretjega«, ki jjo je spisal znani dramski avtor Milan BegovCč. Krstna predstava te drame, ki obravnava slže iz povojne dobe, ko se vrne profesor Marko Barič po osemletnem vojnem ujetništvu is Rusije, je bila začetkom meseca oktobra v zagrebškem gledaLlšču ter dosegla naravnost velik uspeh. Na našem odru igra profesorja Bariča g. Levar, njegovo ženo Gigo ga. MhTa Danilova, Dejanje se vrši v velikem mestu od 9. zvečer do 3. zjutraj. Režija je prof. Sestova. Premijera bo za red D. OPERA Začetek ob 20. 2«. oktobra, ponedeljek: Zarprto. 27. oktobra, torek: Teater na. Proslava če-Sko - slovaSkega narodnaega praznika. Izven. G-loboko znižane cene. 28. oktobra, sreda: Vijolica z Montmartra. Opereta Red E. 29. oktobra, Četrtek: Zaprto. 30. oktobra, petek: Zaprto. Opozarjamo na češkoslovaško proslavo, ki bo v torek 27. t. m. v opernem gledališču. Poje se Novakova opera >L.a-terna« pod taktirko kapelnika štritofa. Predstava je izven in veljajo globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Naša dolžnost je, da se udeležimo svečane predstave iln tako manifestiramo za znano geslo obeh narodov: »Zvestoba za zvestobo«. V glavnih vlogah nastopijo gg.: GJungje-nac, TMerrvjeva. Gostič. Kovač. Janko, Rumpel in Zupan. Režija je Kreftova. Vse posetnike našega opernega gledališča opozarjamo, da je uprava nanovo preuredila običajne, kakor tudi znižane cene za parter in balkon ter lože. Uprava Je prepričana, da je s tem ustregla občinstvu in pričakuje zato tudi številnejši po-8et gledališča. Dve škotski. — Tako vroče je, moje noge so pa mrzle kakor led, — tarna žena nekega Škota. Mož hiti v gostilno in se vrne s steklenico piva ter jo postavi k ženinim nogam. — Naravnost z ledu ga bom pil, — pravi ves zadovoljen. Škot poseti soseda. Prijatelja sedita vsak na svoji klopi za mizo, na mizi pa gori sveča. Gostitelj pa svečo kmalu upihne, češ, saj lahko govoriva tudi v temi. Govoril je v temi, toda gost se je nekam sumljivo vrtel in premikal. — Kaj pa počenjaš? — ga je vprašal gostitelj. — Eh, kaj, sediva lahko v temi tudi brez hlač, pa jih slačim, da se mi preveč ne ogulijo. Profesorska — Ukradena mi je bila zlata doza. — Kaj nisi čutil roke v žepu? — Seveda sem jo, pa sem rrrislH. da je moja. 9te* 243 »SLOV K N S K I NAROD«, dne 26. oktobra 1931 Stra* 3 Dnevne vesti — General Ječmenič zapustil Zagreo. Voerac ob 13. je zapustil Zagreb dosedanji poveljnik ddvk&idski general Jecniendč, ki je imenovan za prvega kraljevega adju-tanta. Na kolodvor so ga spremili mestni načelnik, podban,, rektorji, bivši podban Stojanovie, predsednik Zveze industrij-cev, predsednik Zbornice za TOI. šef policij« in mnogo zagrebškega občinstva. — Izpremembe v naši vojski in mornarici. Imenovani so za vršilca dolžnosti komandanta 233. zrakoplovne skupine 7. zra-koplovnega polka zrakoplovni kapetan I. klase Ferdo Gradišnik, za vršilca dolžnosti komandanta aerodroma I. zrakoplovnega polka zrakoplovni kapetan I. klase Erih Kos, za sanitetnega referenta pri komandi L armijske oblasti sanitetni polkovnik dr. Rudolf Kobal, za vršilca dolžnosti komandanta broda »Krka« kapetan korvete Ivan Kober, za vršilca dolžnosti komandanta torpilierke »T 3« poročnik bojnega brocla I. klase Josip Ahlin; dolžnosti komandanta monitorja »Drava« je razrešen poročnik bojnega broda I. klase Anton Debevec. — Razpisane zdravniške službe. OUZD v Velikem Bečkereku razpisuje dve mesti zdravnikov - uradnikov za splošno prakso s sedežem v Velikem Bečkereku. Prošnje ie treba vložiti do 20. novembra. OUZD v Subotici razpisuje natečaj za mesto pogodbenega zdravnika - specijalista za ve-nerične in kožne bolezni s sedežem v Subotici. Prošnje je treba vložiti do 30. novembra. — Na svetovno znani državni visoki šoli za optiko v Jeni je diplomiral g. Milovan Zajec, sin ugfled-nega ljubljanske s a optika g. Fr. P. Zajca s Starega trgra. Omenjamo, da Je med 26 obiskovalci te najvišje strokovne šole za optiko napravilo diplomatski i-zplt le 16 kandidatov. MJademtj domačemu strokovnjaku iskrene cestnike! — Izpiti stavbnih, zidarskih, tesarskih, kamnoseških in vodn]akarskih mojstrov. Banska uprava razpisuje rok za izpite prosilcev za koncesijo stavbnega mojstra na dan 16. novembra oz. za izpite prosilcev za koncesijo zidarskega, tesarskega, kamnoseškega in vodnjakarskega mojstra na dan 9. decembra. Tega dne se prično pismeni izpiti. Ustni izpiti prosilcev za koncesijo stavbnega mojstra bodo 2. decembra, odnosno po potrebi tudi 3. decembra, prosilcev za koncesijo zidarskega, tesarskega, kamnoseškega in vodnjakarskega mojstra pa 16. in po potrebi 19. decembra. Prošnje za prepustitev k izpitu je treba vložiti najkasneje 10. novembra pri izpraševalni komisiji za stavbne in druge mojstre v Ljubljani, Novi trg 1 (oddelek V. banske uprave). — 2enitev oficirjev. Vojni minister je dovolil ženitev konjeniškemu poročniku Stanislavu Skobernetu z ločeno ženo poštnega uradnika Vi lima Korbanjija in pe botjiemu kapetanu I. klase Franju Užarjn z ločeno ženo inšpektorja železnic z Dunaja Maksimilijano Kalvach. — Iz poštne službe. (Premeščeni so poštni uradniki(ce): Ivanka Vindišar z Viča na Lonblrjano 1. Marija Klatzer z Ljubljane 1 na Ljubljano 6. Miroslava Kie-menčič iz Ljubljane na Vič, Terezija Radovan Iz Novega mesta na Maribor 2, Josip Cuš z LJubljane 1 v Tržič, Avrellja 5a-farič .iz Ptuja v Ortmož, Marica stukelj od Srv. Lenarta v Slov, goricah v Sk>v. Bistrico in Mariria Fretze rz Črnomlja v Zagreb. — Prepovedan inozemski Ust. List »Le Pojmlaire«, oroč«o, ki se daje po telegrafu in telefonu za javni promet, je podvrženo pla- čilu predpisanih pristojbin. Plačevanja teh pristojbin so oproščeni: 1. službena izoo-ročila poštnih, telegrafskih in telefonskih zavodov; 2. nujna izporooila državnih in občinskih organov v slučaju vojne aH mobilizacije vojske, ob požaru, povodnđl, potresu, večjem neredu, epidemiji v širšem obsegu aLi ob drugiib sličnih nesrečah; 3. meteorološka, seizmološka telegrafska poročila državnih in zasebnih zavodov ln njih dopisnikov, oziroma zaupnikov In 4. nujna izporočJla Društva Rdečega križa državnfan oradom Cn svojim pododborom, kakor tudi teh pododborov Društvu Rdečega križa v primerih, nastalih pod točko 2 tega paragrafa — Zorko Prelovec: Le enkrat ie! Moški zbor. Založba pevskega društva Ljubljanski Zrvon. Cena prvi kupljeni partituri 5 Din; nadaljnjim za ves zbor po 1.50 D:n. Prav lahka, pevna pesmica, kakršnih a i naši moški zbori želijo. — Fotoamater g. Cveto Sv i gel j je povabljen, da ponovi svoje predavanje »S fotografsko kamero v Julijske Alpe« pri podružnicah SPD v Celju. Mariboru, Kranju in Zagorju. Natančen datum bo pravočasno objavljen. — Osrednji odbor SPD. — Hvaležnost še živi. Naš rojak Vlado Količ, vijolinski virtuoz, ki živi v Ameriki, je pisal te dni v Osijek, da išče naslov šefa policije, ki je bil pred 10 leti uslužben v Osijeku in ki mu je takrat pr-pomole 1, da je mogel odpotovati v Ameriko in pričeti tam svojo karijero violinskega virtuoza. Ugotovilo se je, da je bil ta podpornik, ki mu je dal 1000 Din, gosp. Marjan Hanžekovič, ki živi sedai kot upokojeni veliki župan v Zagrebu. Količ piše mestnemu magistratu osješkemu, da se hoče sedaj, ko je postal bogat in se vrh tega še bogato oženil, izkazati hvaležnega svojemu nekdanjemu dobrotniku. — Christofov zavod OTVORI VEČERNI TEČAJ 2. NOVEMBRA ob pol 8. zvečer. Priglasi vsak dan na Domobranski cesti št- 7. 54Sn — Vreme. Vremensku napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitvno in deževno, kakor je bilo tudi včeraj po vseh krajih naše države. Dobili smo deževno pozno-jesensko vreme, ki nam grozi s poplavami, če dež ne bo kmalu ponehal. Deževni južni vetrovi so nam prinesli toplo vreme. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 24.6, v Zagrebu 21.5, v Skopiju 21.3, v Sarajevu 20.8, v Splitu 17.6, v Ljubljani 17, v Mariboru 15.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 748.6. temperatura je znašala 13.4. — Smola drznih vlomilcev. Zadnje tedne se sttno množijo vlomi v zagrebške večje zgradbe in podjetja. V noči od sobote na nedeljo so neznani vlomilci vdrli v visoko ekonomsko komercijalno šolo v Zvoninuirov.i ulični 7. Vlomilci so skušali razbiti veliko bi a ea j no, v kateri je bilo 36.000 Din, kar se jim pa ni posrečilo. Od nesli so samo fotografični aparat, vreden 6000 Din — Zaradi prepira z bratom v smrt. Bra ta Ivan in Jožo Peric iz Ca p i raca pri Brodu sta se zaradi razdelitve premoženja med očetom prepirala in večkrat tudi step la. Ivanu je šla bratova trmoglavost taku na živce, da je sklenil končati si življenje Odšel je na železniško progo Ln skočil po-l brzovlak, ki mu je odrezal glavo. — Hlapec ubil mlado gospodarico. V" Starih Perkovcih pri Brodu se je odigra a krvava ljubavna tragedija. Mladi kmečk: fant Jožo Iva.kovič .je služil za hlapca pr: 251etn.i Kati Klajič. ki je bila zelo lepa Ln ( je Imela mnogo oboževalcev. Tudi Jožo se Je do ušes zaljubil v njo in zadnje čase sta se dobro razumela. Fant se je pa zače! bati, da bi se mu lepa Katja izneverila t začel je popivati. V petek zvečer se je vrnil te gostilne in spoznal, da je imel* Katja obisk. V navalu ljubosumnosti je planil v njeno sobo In kmalu je počilo več strelov. Prihiteli so sosedje, ki so pa naši; Katjo že mrtvo. **J0Va.rna 'oS* Reich sprejema mehko m škrobljeno nenln v nnileošo izvršitev Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerii-skih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Otvoritev Doma grafikov. Včeraj dopoldne je bil pravi praznik črne umetnosti. Otvorjen je bil namreč ponosni Dom grafikov na vogalu Miklošičeve in Masa-rykove ceste, oziroma na portalu mesta, kakor je v svojem govoru poudarial slavnostni govornik g. Drago Kosem, eden najbolj zaslužnih strokovnih organizatorjev. K slavnostni otvoritvi je prišlo mnogo delegatov iz vseh krajev države, udeležili so se je pa tudi zastopniki mesta in raznih korporacij ter društev. Pri otvoritvi sta sodelovala orkester mariborske »Grafike« ter pevski zbor ljubljanske »Grafike«. Govorilo je več govornikov, k besedi so se oglasili tudi številni delegati podružnic SGR.T iz raznih mest Jugoslavije. —lj Obnova hii. Na Polakovl cesti v Spodmjd šUftkl je dobiđa Hčno zunanjost bil-ša št. 13, last Obrtne banke. Poslopje je prebelila ln obnovila Prva slovenska zidarska zadruga. Predšnji gospodar te hiše je bil Mihael Hafner. —Ij Vse prav pride. Na cesti Za gradom se te dni prav lahko zadušiš v blatu, če se mu ne umakneš. Toda umakni se, če se moreš! Na eni strani zija globoko Gruberjev prekop, na drugi se pa dviga strma oporna ste,na. Vendar pa k sreči znamo vse s pridom porabiti, česar smo se naučili od raznih »junakov dneva«; ob cesti je železna ograja, po kateri zdaj ljudje koracajo kot Strohschneider, kar je seveda nekoliko tvegano, ker lahko štrbunkneš v prekop, toda utoniti v vodi je vseeno bolj častno, kakor zadušiti se v blatu. —U O delu na vrtu v jeseni in o pripravi vrta «a pomlad, o pravilnem sajenju drevesc in drugih rastlin, kakor tudd o napravi novih vrtov bo v sredo ob 19. predaval znani strokovnjak g. nadzornik Josip štrekelj. Kakor lani, bodo tudi letos vsa predavanja podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi, opozarjamo pa, da se predavanja pričenjajo vedno že točno ob 19. Vstop Je za člane in nečlane brezplačen, vednar pa obiskovalci v lastnem interesu gotovo postanejo člani podružnice, ker razen nasvetov v vseh vrtnarskih in sadjarskih vprašanjdh dobe tuidil mesečnik >SadJar in vrtnar« brez-piačno. Letna članarina je le 25 Din. _Podporno društvo slepih v Ljubljani se najiskreneje zahvaljuje gospodom nameščencem tvrdke J. Knez in njenih atiiacij za zbrani dar 1500 Din v počastitev spomina na svojega blagopokojnoga senior - šefa g. Saše Kneza. 565n —fcj Akademsko starešinsko društvo Jadran poziva vse svoje člane, da se udeleže brucovskega večera svooega matičnega društva Vršdl se bo v torek 27. t. m. ob 20.30 v gostilni Batu ko na Martinovi cesti. —lj Danes nepreklicno zadnjikrat »Atlantik«. Na splošno željo občinstva, ki zaradi včerajšnje, povsem razprodane predstave ZKD, ni moglo dobiti vstopnic, se je odločila ZKD predvajati fi,!m ^Atlantik« še danes ob 14. v kinu Matici. Ker mora ZKD film brezpogojno jutri vrniti v Zagreb, je današnja predstava nepreklicno zadnja in naj si torej vsak, ki hoče videti ta film, daiits nabavi vstopnice. — že danes omenjamo, da nam obeta ZKD za četrtek premiero enega največjih filmskih del in sicer govorečega velefllma pod režijo Pabsta »VVestfront 1918«. »Zapadna frontac je eno tistih nepozabnih filmskih del, ki nam predočujejo grozote svetovne vojne na tako živ in resničen način, la zapušča ta film pri slehernemu gledalcu globok in nepozaben vtis. —-IJ Ljubljanskim moškim zborom! Na dan Vseh svetih dopoldne ob 10.30 vaja v pevski dvorani Glasbena Matice za petje na grobovih popoldne ob 3. Pozivamo vse pevce, da se vaje in popoldanskega petja polnoštevilno udeleže. — Uprava Hub. i. —lj Izgubila se je v soboto zvečer v sredini mesta mala skunks - boa. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na policiji. —lj Zastrupljenje s plinom. Davi okrog 7. zjutraj je bila reševalna postaja pozvana na B'eivveisovo cesto 25, kjer se je po nesreči s plinom zastrupila 32-letna služkinja Ana Spendal, zaposlena pri Lilekovi obitelji. Zjutraj je g. Lilek začutil smrad po plinu, ki ie prihajal iz njene sobe. Odprl je sobo in našel služkinjo nezavestno. Reševalni avto je Špendlovo prepeljal v bolnico. Med vožnjo je večkrat bruhala. Kakor nam poročajo, se v bolnici še vedno n: zavedla in je njeno stanje zelo kritično. —lj Z bajonetom v roko. Delavec Mati-:a šerlah je popival včeraj v družbi v gostilni pri »Konjičku ■, med gosti je pa^ nastal prepir, med katerim je neki vojak Šerlaha sunil z bajonetom v desno roko. Matijo so morali prepeljat' v bolnico. zvočni kino Mgaj j Samo še danes ob 4., 1/2 6-. Vi 8. in 9. uri Čarobna nepozabna Ziegf eldova opereta: v nemškem jeziku! JOHN BOLES, BEBE DANIELS Divna muzika, krasno petje razkošen balet! Torek, 27. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček (radiotetka): 18: Salonski kvintet; 19: Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina; 19.30: Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev; 20: Prof. I. Andrč: Uvod v radijsko tehniko; 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: čas, dnevne vesti, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 28. oktobra. 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Grego-rič Jože: Kmetski upori, HI. del; 19: Dr. Nikola Preobraženskij: Ruščina; 19.30: Literarna ura: N. Velikonja: Otroci (S. škerl); 20: Glasbeno predavanje, dr. A. Dolinar; 20.30: Večer ruske glasbe (pojejo ga Štefanija Vukova, sopran, Vladimir Se-mionovič 2oltenko, tenor, De Make, bariton, pri klavirju Josip Grbec); 21.15: Salonski kvintet; 22: čas in poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 29. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Drago Ulaga: Gimnastične vaje; 19: Dr. Anton Bajec: ItaHjanScina; 19.30: Dr. Mirko Rupel: 8rt>ohrvaSttna; 20: Pogovor z radioamaterjem (Br. Gra-hek); 20.30: Violina solo, izvaja g. Honer-lein; 21.15: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta; 22: Yonny-jazz; 23: čas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Saši Knezu v spomin Tiho in skromno je odšel, kakor je bil tih in skromen Ljubljana, 26. oktobra. Še ob osmini njegove smrti se nam zdi vse kakor sen. Tako naglo je prišlo, da je odšel od nas brez slovesa, daleč proč. sredi plemenitega in požrtvovalnega dela. Daleč proč se je poslovil od tega sveta nemo, brez besede, kakor da nam ne bi hotel delati neprilik in težav, tiho in skromno je odšel, kakor je bil tih in skromen. Le zvest in požrtvovalen ljubljanski ro-tarski tovariš je preživel z njim tisti kratki dvodnevni boj življenja s smrtjo. Tudi ta boj je bil poln junaškega samozatajevanja. Nema borba tihega junaka. V zvezdah je bilo zapisano, da ga odpokliče Vsemogočni tako nenadoma. Poln življenjskih sil in volje do dela je mora! oditi. Dolge in mučne so bile tiste ure v Sarajevu. Nihče ni slutil, da je Saša, včeraj še živahen, vesel in zdrav, že pred odhodom v onostranstvo. Pa ie v nedeljo pozno zvečer med operacijo povedal zdravnik njegovemu zvestemu rotarskemu drugu, da je zadeva taka, da se bacil, ki ga je nosil v sebi, razvije navadno, kadar zapade prvi ali skopni poslednji sneg, in da ostane od desettisočev takih bolnikov !e eden pri življenju. Težko je bilo po teh besedah tovarišu. Tam v Bosni je zapadel baš tedaj, ko sta se peljala prof Sarajevu, prvi sneg in nenadoma je obolel Saša. razvil se je bacil in zahteval svojo žrtev. V ponedeljek zjutraj ob osmih pa je odšla njegova duša v ono nam neznano življenje. In tisto svečano črn^ oblačilo, ki ga je v Ljubljani položil v *ovčej: Saša gotovo srečnih in veselih misli, tisto svečano obleko je še! tovariš zavijat v ho tel, da jo pošlje v sanatorij. Tam so oblekli zemeljske ostanke pokojnega vanjo — za poslednjo pot v domačo grudo. Dolgo sva se poznala. Spoznala pa sva se pred letom tisto noč v vlaku na povratku v Ljubljano. Kako naglo so minevale ure. kako kratka je bila vožnja. Kar naenkrat ti postane jasno in spoznaš človeka. Kakor da so se nenadoma znašli v ubranosti duševni valovi iste dolžine Potem pa se ti dozdeva, čutiš, da ti je sorodnik od vekov in na veke in brez besed se razumeta. Tako se mi je godilo, ko sem spoznal človeka. Bil je človek in ne eden iz množice. Junak na poti skozi življenje od tedaj, ko je sedel s 15 leti v ječi radi svojega jugoslo-venskega prepričanja, junak povsod in vedno, kadar so bile bridkosti. Značaj in mož. kakor kaljen v ognju in vodi, je prehodil svojo pot ter si izklesal svojo plemenito duševno miselnost Najvažnejše mu je bilo življenje samo in ne sredstva za življenje. Globoko duhovno življenje in blaga nrav. neumorna žilavost, doslednost in energija ter modra preudarnost so se skladno družila v plemenito celoto. Tako je izgradil Saša sam v sebi lepega človeka z globoko ver<; v Vsemogočnega. Odtod njegovo idealne razpoloženje, njegovo etično pojmovanje, njegovo globoko razumevanje za vse človeško, razumevanje za ponižane in razžaljene, za revne in uboge, kakor je dokazovalo njegovo delo in vera v socialno pravičnost, za katero je bil pripravljen delati vedno. Slutil je, da je na pohodu nekaj velikega, kar naj pravičnejše uredi ta svet. Zato pa je velika škoda za takega moža na mestih, kot so bila dodeljena njemu. V javnem in društvenem delu je bil vselej z veseljem in zadovoljstvom pripravljen delati v prid splošnosti in pri takem delu je kot požrtvovalen rotarec nenadoma odšel in ž njim naše nade, ki smo jih stavih v tes^ idealnega moža. Zdaj. ko je odšel Tvoj duh, Saša, v višjt sfere, Ti je jasno vse ono, v kar si veroval, Tako zadovoljen je bil Tvoj obraz, ko je prenehalo biti plemenito srce. kakor da si dospel v svojo pravo domovino. Tvoj duh ostane med nami. Na svidenje! Nedelja pod dežnikom Pusta in deževna je bila, ljudje so ostali večinoma doma Ljubljana. 26. oktobra. Ker je bila včeraj baš nedelja in primerno vreme, smo ves dan vedrili. Letos smo se navadili na vse, tudi na sušo, včeraj je pa nastopil ogromen prevrat, ki je prizadel vse, vsa Ljubljana se koplje. Nekatere meščane je včeraj vzbudil rev-matizem. da niso prespali vsega dneva. Sicer pa ljudje silijo ob slabem vremenu iz hiš še bolj, zato je bila Ljubljana še precej razgibana. Z vso vnemo smo mešali blato na vseh koncih n krajih, nekateri so preklinjali Edisona, češ. zakaj ga je izumil, precej pikrih je pa tudi padlo na račun inozemskih čevljarjev, ker izdelujejo takšna obuvala, da gre voda le noter. Vendar je prevladovala zidana volja, s katero se ljudje vedno bolj zalagajo, kar ni le potrebno, temveč tudi dolžnost. Če puščajo kranjske marele in čevlji, je pač to izredno zabavno. Poleg tega se pa vsak veseli lepega vremena, ki gotovo nastopi po slabem. Zadnji bo tudi kmalu in potem ni več daleč do prvega. Jug budi kri, zato je vladalo na promenadi pomladno razpoloženje. Moti se. kdor misli, da je bila včeraj promenada prazna, tudi fotograf ni izostal; izprehajalci so pa bili tudi .tako blaženih obrazov, kot nalašč za fotografiranje. Nekateri so dopoldne posetili muzej, bil je namreč prost vstop in v muzeju prav lahko vedriš. Ljubljančani so bili redki, ali pa ne znajo več slovenski. Najmanj je bilo žensk in ne brez vzroka. Neki ubogi zakonski možiček je privlekel svojo premilo polovico do muzejskih duri, kjer se mu je z vsemi štirimi uprla, vstopiti ni hotela. Ni mogel potuhtati, zakaj se mu upira, čeprav mu je povedala: — Kaj bodo pa rekli ljudje, saj veš, da še nisem za v muzej! Popoldne nas je nebo še posebno blagoslavljalo in še meščani so opazili, da dežuje, dopoldne so namreč mnogi klofali po cestah brez dežnikov ter se za dež niso niti zmenili. Sploh se opaža, da več ne cenijo dežnikov kot včasih, letos je pa bila tudi takšna suša. da ni čuda. če so se posušili tudi dežniki. Popoldne smo vedrili povsod, kjerkoli je bil kakšen kap. Včeraj so prišle celo dame do prepričanja, da njihovi klobuki ne ustrezajo več duhu časa. zato so privlekle na dan prava pravcata ribniška rešeta. Modni saloni bodo gotovo izrabili konjunkturo. Mnogi so vedrili v bifeju, kjer je bila kmalu takšna gneča, da je goste jek) sko-minati po sladoledu. Pasaža ob Aleksandrovi cesti je postala tudi pretesna. Naprj&dne-ga duha smo, pa takoj prevzamemo sleherno pridobitev moderne dobe, zato je tudi razumljiva nepopisna žalost, ki se je polastila zamunikov, ko so ugotovili, da je najmodernejša kavarna na Aleksandrovi cesti nabasana kot kad zelja. Vzdihovali so, ker še ni otvorjena kavarna na nebotičniku, sploh je zadnje čase v Ljubljani še mnogo premalo kavarn, čeprav vsak teden kakšno odpro. Tudi druge kavarne so bile tako nabasane ter je ljudi celo mikalo, da bi sedeli drugim na kolenih. Tako smo nedeljo srečno prevedrili brez posebnih žrtev. Naravna in umetna hitrost Stoletje hitrosti, ki žene v divji hitrosti avtomobile po cestah in aeroplane po zraku, lahko uspešno konkurira z živalskim svetom. Ptice imajo pred vsemi živalmi prednost. Nekatere letajo zelo hitro, vendar pa ne tako, da bi mogle prehiteti modema prometna sredstva. Škorec preleti 74 km na uro. Z njim lahko tekmujeta samo divja gos in divja raca. Poštni golob pa prehiti tudi škorca, toda on je tako rekoč poklicni letalec, ker je letanje njegovo glavno opravilo. Zato je tudi bolj izurjen. Normalna hitrost ptic, če napno vse svoje sile, znaša 60 do 65 km na uro. Lastovkam človek še ni točno izmeril hitrosti, znano je pa, da prelete 80 do 100 km na uro. Med četveronožci je treba omeniti konja, ki preteče 45 km na uro, divji zajec, bežeč pred psom, preteče 50 km na uro. Najhitrejša je žirafa, ki doseže 60 do 65 km na uro, kar pa ni čuda, saj ima izredno dolge. noge. Nekateri metulji prelete do 60 km na uro. Celo majski hrošč lahko preleti 11 km na uro, če se mu mudi. Najbolj počasni so polži, ki prelezejo samo 2 do 4 m na uro. Človeški rekord je znašal dosle.i 28 km na uro. Kino Matica Hitite, da ne zamudite! Največje muzikalno filmsko veledelo te sezone je prekrasna paut Cltiraftatnovu opereta nepozabnih šlagerjev IDifbtoiija in mm Občinstvo je navdušeno, ko sluša čarobne melodije ter se sijajno zabava ob izbornih dovti-pih Janesija Danes ob 4., 7 ^ in 9 U zvečer Otraa 4 >SLOVEN8KI NAROD«, dne 26. oktobra 1931 Stev. 243 68 vinarjev. ČE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SEi IZVRŠE. BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NAŠE PODJETJE V VSEH POTREBAH VAM JE V TEH VPRAŠANJIH DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO INAIROOTMA ISKARNA V ILJUBlLJAfVlI VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO CENE ZMERNE / PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE, SREČKE. KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEČU BARVNI TISK. PISMA, RAZGLEDNICE, SLIKE. OSMRTNICE, OVITKE JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA TELEFON 31X2 — 3126 POSTNO ČEK. RAČUN V LJUBLJANI 10.534 LEPO POSESTVO z novimi stavbami, ob banovinski cesti, pripravno za trgovino, obrt, upokojenca aLi kmeta, blizu cerkve in šole ter železniške postaje prodam. Plača se lahko s hranilnimi knjižicami. — Pojasnila daje: Sattler, žiče, p. Loče. 2961 Sveže najfinejše norveško oife iz lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. IVAN MAGDIĆ krojač Ljubljana, Gledališka ul. št. 7, se priporoča za jesensko sezono. 2909 POHIŠTVO PRIDEM ĆISTIT in POPRAVIT poceni na dom, če pošljete naslov na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Mizar z orodjem 2946«. BUKOVA UKVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 UČENKO za MODISTKO sprejmem takoj. Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 2964 PRODAJALKA galanterijske in manufakturne stroke, stara 18 let, vajena radi gospodinjstva, prosi za mesto. Lahko pošlje sli ko. — Hedvika Valenčak, Sv. Urh št. 86, Trbovlje I. 3963 NOVO HIŠO oddam v najem takoj in po nizki ceni med skofjo Loko in kolodvorom in saoer 3 sobe, kuhinja, shramba, predsoba, s sadnim in zelenja dni m vrtom. Elektrika. Pojasnila daje Janko Erjavec, fotograf in trg.. Stična. 2962 1 ŽIMO za modrece d najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. S SPALNICE smrekove, poljubno pleskane za ceno Din 2600.— kompletne in iz trdbga lesa politirane od Din 5.700.— naprej ima stalno v zalogi in izvršuje po naročilu Pohištveno mizarstvo p ANTON BIZOVIDAR, Glince Cesta ni pri Ljubljani (postajališče cestne železnice) Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISE* nuškar Liubliana Kon&resni t** Stev. O Advokat dr. Josip Klepec je preselil svojo pisarno v novo palačo „Grafike41 vogal Miklošičeve - Masary-kove ceste št. 14 L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zaloge x-;kov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno :- OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. G. in C. M. S. predmetov. s a DEBELO! NA DROBNO! Urejuje Josip Zupančič, —. Za >Narodno tiskamo« Fran — Sa upc»T0 m inseratnl del Usta: Oton Christof, — Vsi v Ljubljani