Poštnina platana ? gotovini
POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 DIN
Tholenf&lci list
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POUTIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Leto III. - Štev. 4&
NOVO MESTO, 31. OKTOBRA 1952
ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN
IZHAJA VSAK PETEK
Predvolilna aktivnost v dolenjskih okrajih
DEMOKRACIJE NI PRI NAS ZA TISTE,
KI NAM HOČEJO SLABO
Na velikem predvolilnem zborovanju v Novem mestu je govorila v nedeljo tovarišica Vida Tomšič, org. sekretar CK KPS - Partijske in frontne organizacije mesta predlagajo bodočemu občinskemu odboru načrt javnih del za leto 1953
Izmed večjih predvolilnih zborovanj, ki so bila preteklo nedeljo po Beli krajini, kočevskem okraju, v Šentjerneju, Toplicah, Veliki Loki, na Mirni in Skocjanu, je bilo najbolj obiskano veliko zborovanje v Novem mestu. Ze pred deseto uro so se stekale na Glavni Irg množice iz mesta in najbližje okolice, dijaki v povorkah in člani številnih delovnih kolektivov. Kmalu po desetih je predsednik ljudskega odbora mestne občine to Jože Udovič pozdravil na govorniški tribuni ljudskega poslanca novomeškega okraja in org. sekretarja CK KPS tov. Vido Tomšič, ljudska poslanca tov. dr Franca Hočevarja in Jožeta Borštnarja ter sekretarja Mestnega komiteja KPS tov. Miho PoČrvina.
Navdušeno pozdravljena od več-tisočglavc množice je spregovorila o pomenu decembrskih volitev tovarišica Vida Tomšič. Ko je poudarila izredno pomemben političen značaj volitev v občinske in okrajne ljudske odbore ter zgodovinski pomen naših prvih volitev zborov proizvajalcev, je dejala, da so prav te volitve največji korak v nadalj-
Od tedna do tedna
Hkrati ko v New Yorku pretresajo možnosti, kako bi skrajšali zasedanje OZN, pa celotno delo okrog letošnjih točk dnevnega reda počasi napreduje Kakor Še niso sprejeli nobenega ustreznega sklepa, na kak način bi pospešili Generalno skupščino, tako se tudi v ostalih vprašanjih, o katerih razpravljajo, po skoraj treh tednih Še niso približali kakim stvarnim zaključkom
Glavno delo je zdaj v odborih tn komitejih. Prvo violino igra politični odbor, ki se je najprej posveti Koreji Govor ameriškega zunanjega ministra Achesona je prvi korak v poskusu, da bi razčlenili sedanji položaj na Koreji in se lotili reševanja spora o vojnih ujetnikih. Kaj posebno novega tudi Achesonova tolmačenja niso prinesla: obrazložil je zgodovino korejskega spopada in precej jasno razkril vlogo Sovjetske zveze v njenih agresivnih pobudah Zlepa ni že kak ameriški predstavnik tako ostro in odkrito napadel Moskve in pri tem postregel z vrsto dokazov o obmejnih provokacijah, gverilskih akcijah v Južni Koreji ter pripravah in urjenju severnokorejskih vojaških enot, ki jim botrujejo moskovski imperialisti.
Tudi sovjetsko propagandno mirovno kampanjo je Acheson postavil v pravo luč, ko je razkril zavlačevalno politiko v zvezi z repatriacijo korejskih ujetnikov. S prostovoljno repatriacijo vojnih ujetnikov, kateri nasprotuje Moskva, ne soglašajo le ZDA, -ampak tudi mnoge druge članice OZN, saj je le tak način v sedanjem položaju pravičen in človeški. Zločin bt bil siliti ljudi, ki so spoznali sovjetski in kom-informovski raj, da se vanj vrnejo, če si tega ne žele več. Ze med razpravo o vojnih ujetnikih je 21 delegacij soglašalo z načelom svobodne repatriaci-je, sodijo pa, da bo v prihodnjih dneh. ko bodo glasovali o tem predlogu, večina obsodila sovjetske prisilne metode
Kremeljski glasniki se v takem nerodnem položaju kaj čudno vedejo Ze njihove govorance o poveličevanju pakta petih velesil nalete zlasti pri srednjih in malih državah na odpor Da bi le koga zamamili, se poslužujejo še drugačnih propagandnih naklepov Višinski prireja posebne sprejeme za zastopnike zdaj teh, zdaj onih držav Kdor se odzove, seveda ni rečeno, da bo podlegel njihovim vabam. Še več neuspeha kot pri takih zavitih snubljenjih, pa doživlja sovjetski blok v dvoranah zasedanj Jugoslovanski delegat Dedijer je v odboru za ekonomska, socialna in humanitarna vprašanja odločno pobil kominformovsk* metode, ko je naglasil: »Mar ima sovjetski delegat iskrico človeškega v sebi, da si upa pred 60 delegacijami predlagati, da bi morala sredstva za informacije širiti resnice in objektivne vesti v namenu, da se ohranita in ojačata mednarodni mir in varnost — ko na drugi strani sovjetska propaganda širi takp laži o Jugoslaviji!?« Češkoslovaški in poljski delegat, ki sta hotela na tej seji govoriti, sta se tedaj previdno umaknila, da ne bi vzbudila preveč zasmehovanja.
Na koncu sicer, toda kot izredno pomembno dejstvo moramo omeniti, da je bila Jugoslavija izvoljena za enega izmed šestih članov ekonomsko-socialnega sveta OZN. Izbojevala je lepo zmago nad češkoslovaško delegacijo, ki je bila tudi kandidat za to mesto, in hkrati spravila v žep nov dokaz simpatij, ki jih goje članice OZN do Jugo slavije.
njem razvoju naše socialistične družbene stvarnosti, V krajših obrisih je podala pregled dosedanjih volilnih zakonov, proces decentralizacije našega upravnega aparata in velik napredek v delavskem samoupravljanju.
»V delavskem samoupravljanju so dosegli naši delovni ljudje največjo pravico, ki je kapitalistični svet ne pozna: svobodno razpolaganje z viški ustvarjenih dobrin,« je dejala med ostalim tov. Vida Tomšič. Poudarila je velik pomen zborov proizvajalcev v pasivnih krajih, kjer bo vprašanje razdeljevanja viškov ustvarjenih družbenih dobrin še prav posebno pomembno.
»Doslednost naše Partije, naše vlade in nepopustljiva miroljubna politika naše države s tovarišem Titom na čelu nam dovoljujejo, da gradimo socializem in tako Jugoslavijo, da nas občudujejo vsi napredni ljudje tega sveta,« je nadaljevala. »Jugoslavija je najvažnejši faktor miru na Balkanu, v Evropi
in morda v svetu sploh. Ker pa je Jugoslavija tako močan steber miru, dobiva iz skupnih fondov OZN in nekaterih zapadnih držav podporo. Jugoslavija, ki hoče braniti svojo neodvisnost, je svetu potrebna. Seveda pa moramo stremeti za tem, da se bomo čimprej osamosvojili in imeli takšno gospodarstvo, da nam bo ta pomoč prihajala bolj kot višek k tistemu, kar nam pomaga še več narediti. To je tisto, o čemer je tudi govoril maršal Tito v Toplicah.«
»Mi imamo danes sovražnike,« je nadaljevala tov. Tomšičeva, »ki imajo z nami drugačne načrte kot Sovjetska zveza, ki pa prav tako ne mislijo nič boljše našemu delovnemu človeku. To so ljudje, ki se zgrinjajo okoli vatikanskih vrst, ki mislijo, da bo Vatikan zavzel kot nekdaj celo zapadno Evropo. Videli smo iz raznih procesov in zadnje tako imenovane škofijske konference v Zagrebu, da Vatikan nikakor ne misli, da je treba pustiti Slovenijo in
Tov Vida Tomšič govori na prvem predvolilnem zborovanju v Novem mestu
S seje Okrajnega odbora OF Novo mesto
V četrtek, 23. oktobra, je bila v Novem mestu seja Okrajnega odbora Osvobodilne fronte, katere so se udeležili poleg delegatov iz vsega okraja tudi člani okrajnega koiniteJH KPS » sekretarjem Jožetom Horstnarjem na čelu Na seji »o razpravljali o nalogah Fronte pri izbi rt kandidatov in volitvah v občinske ljudske odbore, okrajni ljudski odbor ter » .vete proizvajalcev Razpravljali so tudi o zim skero izobraževalnem in kultumoprosvetnem delu. Najvažnejša naloga frontovtev Se pred izbiro kandidatov je sestava delovnega gospodarskega načrta za vsak kraj posebej, ki pred stavlja volilni program Fronte za bodoče volitve. Frontne organizacije naj najodločneje nastopijo proti razSir jevalcem lažnivih parol pred volitvami, kot je na primer govorica, ki jo Sirijo zlasti v občini Prečna In tudi dru god, čeS da bo vsa zaplenjena In razlaSčena zemlja vrnjena prejšnjim lasinikom In da bodo tako ostali »pet bcez nje muli ugrarni Interesenti, ki so jo dobili v uživanje Podobne trditve se slišijo tudi » Beli cerkvi In okolici, vse pa Sirijo sovražniki ljudske oblasti t namenom da »medejo naSe zavedne ljudi prav sedaj pred ■olitvami ter jih tako odvrnejo od zanimanju za volitve, da bi laže v kalnem ribarili ter vrinili v ljudske odbore svoje pristaše. V Do lenjskih Toplicah hočejo Že sedaj vplivati na to.
Počastitev Dneva Združenih narodov
Pretekli petek Je tovariš dr. France Hočevar, predsednik Vrhovnega sodlSCa LRS in poslanec novomeškega okraja, predaval v nabito polni dvorani Doma .11. a o Organizaciji Združenih narodev in njenem pomenu za razvoj socializma. Predavanje je priredila novomeška podružnica Društva LRS za Združene narode, nad 400 poslušalcev pa Je govornika nagradilo s prisrčnim aplavzom.
AVTOBUSNA ZVEZA Novo mesto—Ljubljana— Novo mesto
Od 4. novembra dalje bo redno vozil vsak torek, sredo, četrtek in petek avtobus Iz Novega mesto v Ljubljano in miza j.
Avtobus bo imel postanek v Trebnjem
Odhod iz Novega mesta vsakokrat ob ft. uri, Iz Trebnjega ob 6.15, prihod v Ljubljano ob 6,30.
Odhod Iz Ljubljane ob 17. uri, prihod v Trebnje ob 18 50 in prihod v Novo mesto ob 19.30.
Povratna vozovnica It Novega mesta V50 din. Iz Trebnjega 430 din F.nosmerna vozovnica Iz Novega mesta 290 din, ij Trebnjega 240 din.
Avtobus Ima odhod tn prihod v Novem mestu na Glavnem trgu. v Trebnjem pred pošlo in v Ljubljani na Miklošičevi cesti pred hotelom Union.
Vozovnice lahko kupite v predprodnji prt Putniku v Novem mestu ali pa » avtobusu.
POSLUŽITE SE UGODNOSTI -POTUJTE Z AVTOBUSOM I
da ne bi Hi volivci na volišče, češ, izvoljeni bodo tako tisti, ki bodo določeni, čeprav novi volilni zakon jasno določa, da sprejemajo kandidate zbori volivcev, da bo letos večje število kandidatov ter da bodo volitve tajne z listki Ker ie ostalo mesto predsednika Okrajnega ■ •dbora OF po odhodu tovariša Martina Zuglja prazno, je bil na seji izvoljen za predsedniku Okrajnega odbora OF tovariš Jože Borštnar. narodni heroj in sekretar okrajnega komiteja KPS, ki je ob koncu seje podal tudi nekaj smernic za bodoče delo. Na seji je bilo sprejetih tudi več sklepov, ki bodo dostavljeni vsem organizacijam OF.
Jugoslavijo pri miru. Videli smo jih, kako oni mislijo o naši državi. Hudo pa je, da nekateri ljudje, ki so po svojem srcu pošteni in preprosti, še vedno verujejo, da živi v Vatikanu papež, ki hoče Slovencem in Jugoslovanom dobro. Teh ljudi, ki bodo prva njihova žrtev, kakor so bili žrtev zapeljani bclogardi-stični fantje in možje, ki so šli v borbo proti partizanom, nam je žal. Naši ljudje hočejo živeti od dela svojih rok — nočejo biti več odvisni od klerikalnih in drugih strank, ki so delovne ljudi dovolj dolgo vlekle za nos.«
Tovarišica Vida Tomšič je nato poudarila, da je prav zaradi tega nujno potrebno, da ob volitvah vidimo pred seboj celotno politično borbo, ki jo vodi Slovenija in Jugoslavija. Ne smemo nasedati tistim, ki skušajo dopovedovati, da je Jugoslavija slaba, ki spet postavljajo rezne roke in pod. Tisti, ki so doslej nasedali takim govoricam, so ostali izdajalci in strahopetci. To, kar je Novo mesto in ves novomeški okraj pokazal prav ob desetletnici naših prvih brigad, mora priti do izraza tudi na decembrskih volitvah.
»V naše občine bomo volili ljudi, ki so vredni našega zaupanja!« je dejala tov. Tomšičeva, ko je podala množici daljši zunanjepolitični pregled in posebej podčrtala pomen okrepljenih prijateljskih odnošajev naše države z Avstrijo, Grčijo in Turčijo. Rekla je, da je uspela Sovjetska zveza s svojo sovražno politiko do nas edinole v tem, da megli razum tistim, ki vodijo v Italiji sovražno politiko do Jugoslavije. Vse, kar govori reakcija zlobnega o naši (Nadaljevanje na 8. str.)
Ob dnevu
i
Organizacija Združenih narodov je postala nujno sredstvo, nepogrešljiv sestavni del borbe sodobnega človečanstva proti napadalnosti in vojni. Hkrati je merilo, kako daleč se je razvila človeška zavest o miroljubnem in enakopravnem sodelovanju med narodi. Tisti dan, ko bi odgovorni ljudje v vodstvu posameznih držav opustili to sredstvo, bi izročili svet vojni.
Jugoslovanski narodi, ki so v dolgotrajnih osvobodilnih vojnah dokazali, da znajo braniti svojo svobodo tudi z orožjem, so goreči zagovorniki miru. Zato so sami in njihova vlada podpirali in bodo tudi v bodoče podpirali Organizacijo Združenih narodov in njeno Ustanovno listino, katere načela bi lahko vsem narodom zagotovila mir, če bi se jih vsi voditelji današnje dobe zares držali. To ne pomeni, da smo vedno zadovoljni z delom in sklepi te organizacije, je pa navzlic vsem napakam močna ovira vsakemu napadalcu. V tem smislu ima za nas opora, ki jo je dala ta organizacija naši borbi za obrambo neodvisnosti, še poseben pomen.
Zato Jugoslovani ob sedemlet-nici Združenih narodov ne moremo drugače, kot da se vnovič pridružimo želji vseh miroljubnih ljudi, naj bi se duh miroljubnega in enakopravnega sodelovanja med narodi v smislu Ustanovne listine Združenih narodov še naprej uspešno upiral vsem mračnim poskusom in da bi Združeni narodi postali čedalje trdnejši in varnejši in zid proti takim prizadevanjem.
EDVARD KARDELJ
PRID VI. KONtiRlSOM KPJ
Živahna razgibanost občinskih organizac OF
Številna poročila o predkongresnem tekmovanju, ki jih dobiva Okrajni odbor Fronte v Novem mestu, govore o vsestranski delavnosti organizacij. Tekmovanje v počastitev VI. kongresa Partije ni formalna obveza naših fron-tovcev, temveč dejansko izvrševanje številnih nalog.
Tako so imeli v septembru v občini Gotna vas lokalne vaške proslave v Stopičah, na Dolžu, v Podgradu,, Smi-helu, Birčni vasi in Gotni vasi, na katerih so proslavili Dan JLA in obletnico slovenskih brigad. Predavanja pa so imeli tudi po manjših vaseh. V Stopičah so igrali igro »Tako so nas učili« Povsod so sodelovala društva in mladinske organizacije. V Dol. Toplice je odšlo iz občine skoraj 3000 prebivalcev. Grobovi padlih borcev so povsod lepo urejeni.
Predvolilni sestanki v Deli Krajin!
Preteklo nedeljo Je bilo v Bell krajini že več predvolilnih sestankov Odborniki občinskih ljudskih odborov so se sestali skoraj u,, vseh sedežih občin ter razpravljali o vsebini vaških sestankov, ko se bodo na zborih volivcev pogovorili z ljudmi o vseh problemih, ki usmerjajo politično, gospodarsko in kulturno prosvetno dejavnost belokranjske vasi. Belokranjcl se zavedajo, da so letošnje decembrske volitve važne, saj bodo volili svoje predsta/niw v občinske ljudske odbore in v okraj ni ljudski odbor. Zavedajo se, da morajo v te odbore priti najboljši ljudje, delovni kmetje in delavci raznih lokalnih industrijskih podjetij, ki Jih je po voinl že tudi precel zraslo v nekoč pasivni ln gospodarsko zanemarjeni Beli krajini. Na zborih volivcev, ki so po nekaterih vaseh (kjer sta Fronta in osnovna partijska organizacija res povezani z ljudstvom) že privabili delovno ljudstvo Bele krajine na posvetovanje o tem, koga bodo volili, podajajo sedanj', občinski ljudski odborniki tudi obračun svojega političnega udejstvovanja. Lahko Je govoriti tistim, ki so bili delovni in «o skrbeli za politični in gospodarski razvoj svoje vasi, teže pa gre beseda iz ust onim ki so bili občinski ljudski odborniki bolj na papirju kakor pri delu.
Splošna sodba volivcev v Beli krajini, ki se številno udeležujejo predvolilnih sestankov pa je, da bo potrebno v bodoče organe ljudske oblasti, pa naj si bo to pri občinskih ljudskih odborih ali pri okrajnem ljudskem odboru, izvoliti več žena ln zastopnikov LMS. Kdaj 1e bila Bela krajina v političnem času najbolj aktivna? Mar ne v času NOB, ko so preproste belokranjske kmetice krepko soodločale v terenskih tn rajonskih odborih OF? Prav tako je bilo z mladino. To aktivnost tena tn mladine smo v zadnjem času malo zanemarili in ponovno bo potrebno pritegniti k soodločanju o važnih gospodarskih ln kulturnih problemih občine in okraja tako prve kakor druge. Tudi tega se sedanji občinski ljudski odborniki zavedajo, prav tako pa volivci, zato so pri predlogih za v bodoče občinske ljudske odbore in okrajni ljudski odbor tokrat ponovno na redu razprave o tem vprašanju. Belokranjcl so si edini v tem, da morajo priti v nove občinske ljudske odbore zares delovni ljudje. Ta zavest, ki vodi Belo-kranjce pri presoji, koga bodo na predvolilnih sestankih predlagali ta kandidata pri volitvah, pa je že posledica močne politične vzgoje, ki Je le bil belokranjski človek deležen v času NOB in v letih gospodarske obnove. Ta zavest je tudi zagotovilo, da se
v bodoče občinske ljudske odbore v Beli krajini ne bodo mogli vriniti nikakršni po-litičnl špekulanti ;n ostanki klerikalizma. Njim Je v  Bell krajini odklenkalo.
-c
SPOROČILO
IV. Kongres AF2 Slovenije je preložen za teden dni. Namesto 8. in 9, novembra, kot je bilo prvotno javljeno bo 15. in 16. novembra. Izvršni odbor AF2 Slovenije je izpremenil datum zato, ker bo v istem tednu VI. kongres KP Jugoslavije.
Izvršni odbor AF2 Slovenije
»Partizan« ustanovljen tudi v Velikih Laščah
Po dolgotrajnih pripravah so v Velikih Laščah končno le ustanovili telovadno društvo »Partizan«. Na ustanovnem občnem zboru so sklenili, da bodo čimprej obnovili bivši Sokolski dom, popravili telovadno orodje, ki je ostalo še od predvojnih društev, nekaj novega orodja pa bodo nabavili. ■Ustanovitev telovadnega društva pa bo velik prispevek k vzgoji mladine in vseh prebivalcev Velikih Lašč.
Iz Trebnja poročajo o poglobljenem izobraževalnem delu in pomoči občinskemu Ljudskemu tfdboru. Članarina OF je pobrana do konca tega leta. Za popravila potov, čiščenje ulic, stanovanjskih hiš in pri komunalnih delih so naredili 1800 prostovoljnih ur. Fron-tovci pridno sodelujejo v delu telesno-vzgojne organizacije »Partizan«. — Na Trški gori so imeli v tekmovanju 3 kulturne prireditve in posebej še koncert. Za zimske tečaje zdaj pridno zbirajo prijave. V Šentjerneju se je 40 zadruž-nic udeležilo tridnevnega tečaja za vlaganje zelenjave. V Hinjah so naredili 450 prostovoljnih ur. Vsa članarina do konca leta je pobrana. Nad 150 ljudi je peš odšlo na odkritje partizanskega doma na Frati, čez 800 pa v Toplice. Vse frontne legitimacije so razdeljene. Vrednost opravljenega prostovoljnega dela v Dol. Toplicah je pred praznikom brigad dosegla milijon dinarjev, kar govori dovolj prepričljivo o velikem delovnem poletu frontovcev partizanske topliške doline. Na Dvoru so postavili pred praznikom brigad čez 200 slavolokov, v Sadinji vasi 100, Ajdovcu prav toliko itd Občinski odbor OF na Dvoru H med najdelavnejšimi v okraju.
V POČASTITEV VI KONGRESA MLADINA OKRAJA KOČEVJE
Mladinske organizacije v Kotu pri Ribnici, Dolenjih Lazih, Kočevski reki in v aktivu na OLO v Kočevju sc v tekmovanju na čast VI. kongresa Partije odprle in opremile mladinske sobe s knjižnicami. V mladinskih sobah imajo tudi radijske sprejemnike, ob katerih se mladina ob večerih zbira. — V predkongresnem tekmovanju je mladina priredila v večih krajih predavanja z gospodarsko-politično vsebino. Na dan pred kongresom in ob začetku kongresa bodo mladinski aktivi v večjih krajih priredili kulturne prireditve.
Vremenska napoved
Padavine, deloma v obliki snega, okrog 1., 5. in 8. novembra. Vmes suho. včasih sončno, toda hladno vreme S pogostim mrazom ponoči.
Pozdravljamo VI. kongres KPJ in mu želimo mnogo uspehov! Bitka za zgraditev socializma je naš delovni program!
Delovni kolektiv SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA
PIONIR
z vsemi svojimi gradilišči v dolenjskih okrajih in v Posavju
52
Sklep o sestavi volilnih telet v skupnih volilnih enotah in o številu ter razdelitvi odporniških mest zbora proizvajalcev
(po spremen enem in dopoljnjenem sklepu OLO Novo mesto)
Okrajni ljudski odbor Novo mesto
Del. št. 1.
V30
21/1 — 52
Okraja! ljudski odbor Novo mesto, po pooblaščenem predsedniku, mi podlagi 101. čl. zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov ln sklepa okrajnega ljudskega odbora Novo mesto z dne 17. 10. 1952, ki pooblašča predsednika OLO, da je v imenu okrajnega ljudskega odbora upravičen nu seji dne 17. 10. 1952 sprejeli sklep o sestavi volilnih teles v skupnih volilnih enotah spremeniti in dopolniti, izdaja naslednji
Sklepi o sestavi volilnih teles v skupnih volilnih enotah
1. V volilni enoti štev. 5 sestavlja volilno telo 15 delegatov. V to volilno telo pošljejo: Drž. gosp. podjetje OK.AP, Novo mesto, 2 delegata; Krka, Novo mesto, 9 delegatov; kremen. Novo mesto, 4 delegate.
2. V volilni enoti štev. 6 sestavlja volilno telo 16 delegatov. V to volilno telo pošljejo; Drž. gosp. podjetje Industrija perila. Novo mesto, 5 delegatov; DES, obrat Novo mesto, 3 delegate; SAP, poslovalnica Novo mesto, 1 delegata;, Industrija čevljev, Novo mesto, 7 delegatov.
3. V volilni enoti štev. 7 sestavlja volilno telo 15 delegatov. V to volilno telo pošljejo: Drž. gosp. podjetje Tkalnica, Novo mesto, 2 delegata; Tovarna igrač, Novo mesto, 13 delegatov.
4. V volilni enoti štev. 8 sestavlja volilno telo 15 delegatov. V to volilno telo pošljejo: Drž. gosp. podjetje Okrajna opekarna Zulog 5 delegatov, Okrajna opekarna Prečna 4 delegate, Okrajna opekama Prclesjc 5 delegatov, Žgnnjarna Mirna 1 delegata.
5. V volilni enoti štov. 9 sestavlja volilno telo 27 delegatov. V to volilno telo pošljejo: Drž. in zadružna trgovska podjetja območja Novo mesto 10 delegatov, Trebnje 3 delegate, Mokronog 1 delegata, Žužemberk I delegata, Dol. Toplice 1 delegata, Šentjernej 1 delegata. Drž. ln zadružna gostinska podjetja območja Dol. Toplice 1 delegata, Trebnje 1 delegata, Skocijan 1 delegata, Novo mesto 4 delegate. — Drž. gostinsko podjetje Zdravilišče Šmarješke Toplice 1 delegata, Zdravilišče Dolenjske Toplice 2 delegata.
6. V volilni enoti štev. 10 sestavlja volilno telo 27 delegatov. V to volilno telo pošljejo: Drž. kmettjsko posestvo Grm 7 delegatov, Zalog 4 delegate, Dob 6 delegatov, Klcvevž 6 delegatov. Mala Loka 4 delegate.
?. V volilni enoti stev. 11 sestavlja volilno telo 23 delegatov. V to volilno telo* pošljejo: Kmečka delovna zadruga Veliki Gaber 5 delegatov. Velika Loka 5 delegatov, Podhosta 6 delegatov, Dolenjske Toplice 7 delegatov.
8. V volilni enoti Jtcv. 12 sestavlja volilno telo 29 delegatov. V to volilno telo pošljejo: Splošna kmetijsko zadruga Otočec 5 delegatov. Smarjutu 9 delegatov, Skocjan 10 delegatov, Do-bravu 5 delegatov.
9. V volilni enoti štev. 13 sestavlja volilno telo 24 delegatov in volijo 1 odborniku. V to volilno enoto pošljejo: Splošna kmetijsko zadruga Šentjernej 12 delegatov, Orohovlca 7 delegatov, Vrhpolje 5 delegatov.
10. V volilni enoti štev. 14 sestavlja volilno telo 57 delegatov in volijo 2 odbornika. V to volilno telo pošljejo: Splošna kmetijska zadruga Rrusnicc 4 delegate, Stopiče 7 delegatov, Podgrud 4 delegate, BirČua vas 5 delegatov, Smolenjo vas 5 delegatov, Novo mesto 12 delegatov, Smihel N. m. 6 delegatov, Prečna 5 delegatov, Mirna peč 9 delegatov.
11. V volilni enoti štev. 15 sestavlja volilno telo 25 delegatov ln volijo 1 odbornika. V to volilno telo pošljejo: Splošna kmetijska zadruga Straža, 5 delegatov. Dolenjske Toplice 10 delegatov, Vršna sela 7 delegatov, Gornje Polje 3 delegate.
12. V volilni enoti štev. 16 sestavlja volilno telo 23 delegatov ln volijo 1 odbornika. V to volilno telo pošljejo: Splošna kmetijska zadruga Žužemberk 7 delegatov, Hlnje 3 delegate, Zngrndec 3 delegate, Sela-Sumberk 2 delegata, Ambrus 3 delegate, Dvor 5 delegatov.
13. V volilni enoti Stev. 1? sestavlja volilno telo 30 delegatov ln volijo 2 odbornika. V to volilno telo pošljejo: Splošna kmetijska zadruga Veliki Gaber 5 delegatov. Velika Loka 4 delegate, Čatež 3 delegate, Trebnje 7 delegatov, Dol. Nemška vas 5 delegatov, Dobrnlc 4 delegate, Dolenje Dole 2 delegata.
14. V volilni enoti štev. 18 sestavlja volilno telo 32 delegatov in volijo 2 odbornika. V to volilno telo pošljejo: Splošna kmetijska zadruga Mirna 5 delegatov, Sentrupert 6 delegatov, Mokronog R delegatov, Trebclno 4 delegate, Veliki Cirnik 3 delegate, Mirna vas 3 delegate, Češnjice 3 delegate.
Ali je to pravilen odnos?
Iz hrvatske republike so prispele 20. t. m. /ndružiiice, članice zadrug okraja Bjelovar, kot gostje okrajnega odbora Zveze zadružnic v Novo mesto. PriHrčno so bile sprejete in njihovo zatrjevanje, da se počutijo med numi izredno dobro, je bilo iskreno.
Mnogo zanimanja so kazale za kmetijsko proizvodnjo, za stroje in gospodarske objekte ob obisku na državnem posestvu na Grmu, kjer so si ogledale tudi internat kmetijske šole in tam preživele prijetno popoldne.
Preden so odšle od nas na obisk v KOZ »Bazo 20« v Dolenjske Toplice, so izrazile željo, da bi si ogledale kak industrijski obrat, najraje Tekstilno tovarno. Povedlc smo jih tudi tja.
Sprejem je bil nadvse nevljuden. Nerazumljiv odpor direktorja tovarne, ki je v onem trenutku samovoljno zastopal Interese tovarne, delavskega sveta in upravnega odbora ter odklonil ogled proizvodnega procesa v tovarni, je naravnost žalil naše goste in vzbudil v nas vseh   upravičeno  nezadovoljstvo nad tem.
Vprašamo se: ali naj služijo taki odnosi ciljem povezave med delavskim in kmečkim življem, ciljem sodelovanja v izmenjavi mnenj ln izkušenj? ,
Mnenja smo, da je tak postopek obsojanja vreden!
Nihče nima pravice zatirati želje ljudi, ki hočejo videti in spoznati ustvarjanje in delovno življenje soborca za naš napredek. Novo mesto. 23. oktobra 1952.
Okrajni  odbor  Zveze zndružnic Novo mesto
15. V volilni enoti štev. 19 sestavlja volilno telo 206 delegatov in volijo 2 odbornika. V to volilno telo pošljejo: Člani okrajne obrtniške skupščine Novo mesto 103 člune, Sindikalne organizacije obrtnih delavcev, in sicer Sindikalna organizacija Dvor — mizarstvo 8 delegatov, Mestnih obrtnih podjetij Novo mesto 21 delegatov, Čevljarstvo Dol. 'lopliee 5 delegatov, Remont OI.O Mirna peč 5 delegatov, obrtniki Mokronog 5 delegatov, Šentjernej 2 delegata, Žužemberk 7 delegatov, Velika Loka 2 delegata, Trebnje 3 delegate, Zogradcc 2 delegata, Mirna 7 delegatov, obrtniki Straža 5 delegatov, kovinarji Novo mesto 5 delegatov, vodovod Novo mesto 2 delegatn. Remont Novo mesto 10 delegatov, Mizarstvo Novo mesto 5 delegatov, Keramika Novo mesto 4 delegate, Invalid, kov. Novo mesto 5 delegatov, skupaj 103 delegate.
0 tem se obveščajo prizadete gospodarske organizacije.
Smrt fuSizmu — svobodo narodu! Novo mesto, 24. oktobra 1952.
Predsednik: Viktor Zupančič.
Okrajni ljudski odbor Novo mesto Del. štev. 1. — 3529 — 21/2 — 52
Okrajni ljudski odbor Novo mesto po pooblaščenem predsedniku nn podlagi 101. čl. Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov in sklepa okrajnega ljudskega odbora Novo mesto z dne 17. 10. 1952, ki pooblu.šcu predsednika OLO, da je v imenu okrajnega ljudskega odbora upravičen na seji dne 17. 10. 1952 sprejeti sklep o številu in razdelitvi od-horniških mest zbora proizvajalcev spremeniti in dopolniti, izdaja nuslednji
Sklep o številu in razdelitvi odborniških mest zbora proizvajalcev
i.
Število odbornikov zbora proizvajalcev znaša polovico števila odbornikov okrajnega zbora, t   j. 25.
Od navedenega števila odpade glede na udeležbo pri družbenem produktu okraja na podlagi drugega odstavka 91. člena Zukonn o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov:
1 na volilno skupino industrije, rudarstva, gozdarstva, stavbeništva, komunalnih del in prometa 12 odbornikov;
2. nn volilno skupino kmetijstva 11 odbornikov;
3. nn volilno skupino trgovine in gostinstva
— odbornikov;
4. na volilno skupino obrti 2 odbornika. Od  11  odbornikov,  ki  odpadejo  na volilno
skupino kmetijstva, odpodc glede na udeležbo pri družbenem produktu kmetijstva v okraju na podlagi 93. člena Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov:
1. na volilno podskupino državnih kmetijskih posestev — odbornikov;
2. na volilno podskupino kmečkih delovnih zadrug — odbornikov;
3. nn volilno podskupino splošnih kmetijskih zadrug II odbornikov.
Ker volilni skupini trgovina in gostinstvo in volilnim podskupinam državna kmetijska posestva in kmečkim delovnim zadrugam po prednjem odstavku ne pripada nobeno odbor-niško mesto, se jim na podlagi 95. člena Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov dodeli po eno odborniško mesto ne glede no udeležbo pri družbenem produktu okraja.
Skupno število odbornikov zbora proizvajalcev znaša torej 28.
II.
Od tega skupnega števila odbornikov volijo: A.
Kol snmostoj&e volilne enote:
1. V volilni skupini industrijo, rudarstva, gozdarstva, stavbeništva, komunalnih del in prometa:
volilna enota štev. 1, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje SGP Pionir Novo mesto — 2 odbornika;
volilna enota štev. 2, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje Lesno Industrijsko podjetje (LIP) Novo mesto — 3 odbornike;
volilno enota štev. 3, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje Jugoslovanske državne železnice (JDŽ) Novo mesto — 2 odbornika;
volilna enota štev. 4, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje Tekstilna tovarna Novo mesto
— 1 odbornika.
Đ.
Kot skupne volilne enote:
1. V volilni skupini Industrije, rudarstva, gozdarstva, stavbeništva, komunalnih del in prometa:
volilna enota štev. 5. ki jo sestavljajo gospodarska podjetja OKAP. Krka, ' Kremen, vse iz Novega mesta — 1 odbornika;
volilna enota štev. 6, ki jo sestavljajo gospodarska podjetja Industrija perila, Novo mesto, Državne elektrarne Slovenije (DES), obrat Novo mesto, Sloveniju — uvtopromet (SAP), poslovalnica Novo mesto, Mestnu industrija Čevljev, Novo mesto — 1 odbornika;
volilna enota štev, 7, ki jo sestavljajo gospodarska podjetja Tkalnica Novo mesto, tovarna igruč, Novo mesto — 1 odbornika;
volilna enota štev. 8,  ki jo sestavljajo go spodarska   podjetja   Okrajna   opekarna Zalog, Ok rujnu   opekurnu   Prečna,   Okrajna opekarna Prclesjc, Žgunjarnu Mirna — 1 odbornika.
2. V volilni skupini trgovine in gostinstva: volilna enota štev. 9, ki jo sestavljajo gospodarska podjetja Državna trgovska in držuv-na gostinska podjetju v območju celotnega okraja, zadružna in družbena gostinska in trgovska podjetju — 1 odbornika.
3. V volilni podskupini državnih kmetijskih posestev:
volilno enota štev. 10, ki jo sestavljajo državna kmetijska posestva Grm, Zalog, Dob, Klcvevž. Muhi Loka — 1 odbornika.
4. V volilni podskupini kmečkih delovnih zadrug:
volilna enota štev. 11, ki jo sestavljajo kmečke dolovne zadruge: Veliki Gaber, Velika Loka, Podhosta in Dol. Toplice — 1 odbornika.
5. V volilni podskupini splošnih kmetijskih zadrug:
volilna enota štev. 12, ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge: Otočec, Smarjeta, Skocijan, Dobrava — 2 odbornika;
volilna enota štev. 13, ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge: Šentjernej, Orehovica, Vrhpolje — 1 odbornika;
volilna enota Stev. 14, ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge: Brusnice, Stopiče, Pod-grod, Birčnu vas, Smolcnju vas, Novo mesto, Šmihel N. m., Prečua, Mirnu peč — 2 odbornika;
volilna enota štev. 15, ki jo sestavljajo -splošne kmetijske zadruge: Straža, Dol. Toplice, Uršna selu, Gor. Polje — 1 odbornika;
volilno enota štev. 16, ki jo sestavljnjo splošne kmetijske zudruge: Žužemberk, Dvor, Hinje, Sela-Sumberk, Ambrus, Zugrudec — 1 odbornika;
volilna enota štev. 17, ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge: Vel. Gaber, Čatež, Vel. Loka, Senllovrenc, Dol. Nemška vas, Male Dole, Trebnje, Dobrnič — 2 odborniku;
volilna enota štev. 18, ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge, Mirna, Sentrupert. Vel. Cirnik. Trcbelno, Mirna vas, Mokronog, Češnjice — 2 odbornika.
C.
Volilna enota štev. 19, ki jo nn podlagi čl. 100 Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sestavljajo vsi obrtni obrati in delavnice na območju Okrajne obrtniške zbornice — 2 odbornika.
III.
Ta sklep se predloži v potrditev Prczidiju ljudske skupščine LRS in velja od dneva te potrditve.
Po potrditvi se ta sklep objavi na razglasni deski Okrajnega ljudskegu odbora Novo mesto. ,       Smrt fašizmu — svobodo narodu. Novo mesto, 24. oktobra 1952.
Predsednik: Viktor Zupančič
Cene na novomeškem trgu
Novomeški trg je vsak ponedeljek in petek dokaj dobro založen. Pretekli ponedeljek so bile za posamezna živilu naslednje cene: i
Krompir 15 do 18 din kilogram, zeljne glave 18 do 22 din kg, jajca po 15 do 18 din komad, lepa jabolka pb 20 do 25 din kg, orehi 70 d« 75 din merica (»lejkl*). mleko 20 din liter, kostanj 20 do 25 din kg, nepltuni purani od 400 do 600 din komad, čebula 40 do 60 din kg, česen okrog 200 din kg. No trgu je tudi vedno dovolj raznih gospodinjskih potrebščin in domačega platna. Platno so ponujali pb 280 do 400 diu za meter.
Zelo živahna je vsak ponedeljek kupčija na novem sejmišču ob Ločenski cesti. V ponedeljek 20. oktobra je bil novi prostor za sejmišče skoraj premajhen, toliko je bilo voz s prašički. Tudi kupcev ni manjkalo, soj so nekateri čakali po več ur v vrsti, da so prišli v pisarno, kjer prepisujejo živinske notne liste. Zanimivo je, da prihajajo kupci za mlade prašičke v Novo mesto skorili Iz vse Slovenije in tudi iz sosedne Hrvatske. To je nekako priznanje rejcem iz novomeškega in deloma krškega okrujn, ki pri vzreji plemenskih pujskov dosegajo ze lepe uspehe. Dosežene so bile naslednje povprečne cene:
Mladi prašički zo rejo, stari 6 tednov, 1000 do 1100 din komad, 7 tednov stari od 1200 do 1400 din komad, 8 do 9 tednov stari 1500 do 1700 din komad. Izredno lepe prašičke, sture 8 do 10 tednov, so prodajali od 1800 do 2000 din komati. Polpitnnc prašiče so produjuli od 100 do 112 din za kilogram žive teže.
Lep razvoj gradašhe opekarne
Gradac v Beli krajini je poznan po svoji tradicionalni pečarski in keramični obrti. Bogata nahajulišča za keramične Izdelke primerne gline, ki so v samem Gradacu in njegovi neposredni okolici, so že v predvojnem času privabljala številne pečarje, ki so bili že takrat po vsej Beli krajini ln sosednji Hrvatski poznani po svojih solidnih izdelkih. Tudi obstoj grndnškc opekurne sega daleč nazaj v predvojno dobo. TakTatni obrat pa ni imel možnosti večjega razvoja, ker je bil v privatni lasti, lastnik pa se za razvoj opekarne ui brigal v zadostni meri.
Po osvoboditvi je bila s podporo ljudske oblasti gradaška opekarna obnovljena, njeno obratovanje pa postavljeno na solidno finančno podlago. Okrajna opekarna v Gradacu je danes obrat, ki med mnogimi drugimi podjetji v beli krajini zgovorno priča o skrbi okrajnega ljudskega orlbora v Črnomlju, da se, domačemu belokranjskemu ljudstvu nudi možnost zaposlitve ln poštenega zaslužka. Opekarna Izdeluje zidno in strešno opeko, lončarske izdelke in keramiko. Za Gradac, ki jo izrazito pro-letarsko naselje, jc opekarna pomembna gospodarska pridobitev povojnega časa.
Lansko leto jc v mesecu maju prevzel vod-
Zgodovinskemu VI. kongresu KPJ in tovarišu Titu pošiljamo naše tople borbene pozdrave s trdno obljubo, da bomo še naprej v prvih vrstah borcev, ki jih vodi naša Partija v socializem!
DELOVNI1 KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
ROG
NOVO MESTO
stvo opekarne upravnik tov. Ivan Trebižun, ki slovi kot strokovnjak za izdelke, ki jih danes že proizvaja opekunui v Gradacu. V poldrugem letu se je upravniku Trebižunu posrečilo, da je organiziral odličen delavski kolektiv, ki je dorasel svoji nalogi. Po navodilih in strokovnih nasvetih upruvnika so delavci gruduške opekarne zgradili nove sušilnice, montirali nov stroj za Izdelavo zidakov, zgradili novo stuno-vanjsko hišo, postavili keramično delavnico in nabavili lustni 3-tonski kamion za prevoz izdelkov na graduško železniško postajo oziroma na domove bližnjih odjemalcev. Novo vzpo stavljena keramična deluvnicn zaposluje tre nutno 5 ljudi, potrebna pa bosta najmanj še dva keramika oziroma pečarja. Keramična delavnica izdeluje peči, v nučrtu pa ima tudi izdelavo štedilnikov in emajliranih plošč za kopalnice. Belo glino za fine izdelke nabavlja opekarna iz Ozlja.
Opekarno zaposluje 18 delavcev. Predvideno je postavitev še enega stroja za izdelovanje strešnikov. Kapaciteta stroja za izdelovanje zidakov znaša 2UO0 kosov no uro. Povprečno pa izdeluje opekarno po tO.000 zidakov dnevno Poživljeno obratovanje domače belokranjske opekarne je imelo v letih po osvoboditvi za posledico tudi naglo obnovo požganih in po okupatorju porušenih stanovanjskih hiš iu gospodarskih poslopij.
Peči za žgan m' opeke so zaenkrat zgrajene še primitivno. Toda tuko imenovane poljske peči so doslej prav dobri, služile svojemu namenu. Upravni odbor, ki je zainteresiran na nadaljnjem razvoju in napredku opekarne, pa imo v načrtu postavitev krožne peči. Povpraševanje po opeki je vsak dan večje in potrebno bi bilo z Izdatnimi subvencijami podpreti stremljenja delavskega kolektiva, kuj ti le k postavitvijo krožne peči bo gradaška opekarna zvišala tudi proizvodnjo. Po mnenju tovariša upravnika Trebižunu bi se izdatki za krožno peč izplačali že v enem letu, podjetje pa bi na ta način poslalo tudi konkurenčno, ker bi lahko Izdelalo zaželeno količino kvalitetnih zidakov in strešnikov. Gradiva zu izdelke po je na '-.mi,'in terenu opekarne na razpolago še za dolga letu.
Predsednik delavskega sveta grndaške opekarne je tov. Janko Rus iz Vrunovič. agilen delavec, ki mu je nadaljnji razvoj opekurne pri srcu. Predsednik upravnega odbora pa je keramik tov. Tone Bnjc, ki ima zasluge za hiter razvoj keramične delavnice.
Gradaška opekarna doslej ni prejemnln večjih subvencij. Okrajno ljudski odbor pa ji je le pomagal z nabavo stroja za izdelovanje zidakov, ki je stal približno  170.000 din.
Delavci gradaške opekarne so vključeni v sindikalno podružnico grudaških obrtnikov, ki šleio preko 80 članov. Udcjstvujcjo sc tudi v kulturnoprosvctni dejavnosti, suj jo Gradac k svojim KUD »Oton Župančič« poznan kot eden najbolj politično zavednih ln kulturno razgi banih krojev v Beli krajini.
Gradnški opekami in k'i.uuičnl delavni' želimo mnogo lepih uspehov tudi pri nadal njem delu. —c.
Kmetje občudujejo plug-velikan, ki lin kumin vlekel meter globoke brazde v celini na Kuuerč vrbu. Plug, ki na vleče močan traktor, je kupila Okrajna zadružna zveza
v Novem mestu
/a našf* no spod ar je
Kaj moramo letos vedeti o prehrani živine
Živinoreja je osnovna panoga našega kmetijstva. Od uspevanja te panoge zavisi uspeh vse ostalih panog. Da bo živinoreja pri nas ostala vodilna panoga, nam narekujejo sorazmerno velike površine travnikov, košenic in pašnikov. Osnova uspeha v živinoreji pa obstaja v prehrani živine. Velik del naše živine, bodisi goveda ali prašičev, ne more pokazati lastnosti, ki so mu prirojene, zaradi nezadostne in slabe prehrane. Lahko rečemo, da naša živina strada in da ne dobiva tiste hrane, ki bi jo morala prejeti. Ni namreč važno pri prehrani živine, koliko krme v kilogramih dobi dnevno, temveč je važno in odločilno, koliko od te prejete krme živina lahko prebavi! Poleg tega je važno razmerje med beljakovina-stimi in škrobnimi stvarmi v sami krmi. če pogledamo stanje travnikov ali košenic, lahko ugotovimo, da so večine površin travnikov bolj podobne plevelišču, ker raste na njih vse drugo, samo kakovostnih trav ni! Vzrok temu je slaba oskrba travnikov, prvenstveno pa negnojenje.
Glede krme, ki smo jo pridelali v letošnjem letu, ni pomoči. Za prihodnje leto si pa moramo že sedaj napraviti načrt za spomladansko setev in na vsak način začeti z izboljševanjem travnikov. Nujna dela na travnikih so: čiščenje raznih odvodnih kanalov, odstranjevanje grmovja in jesensko gnojenje travnikov. Pri spomladanski setvi naj vsakdo premisli, če se mu še splača sejati žita na površinah, ki jih je sejal do sedaj. S pridelkom detelj in ostalih krmnih rastlin na njivah bomo izboljšali prehrano živine, okopavinam bomo pa lahko bolj gnojili in bomo imeli tudi zadovoljive pridelke.»Potrebno je znižati tudi površino za koruzo, povečati pa posevke z deteljami in s krompirjem.
Letošnja prehrana živine bo težka. Potrebna bo največja štednja s krmo. izrabiti je treba do zadnjih dni jesensko pašo in vsaj manj vredno krmo za živino tudi pravilno pripraviti. Zaradi slabe krme bo v letošnji zimi nujno potreben reden dodatek živinske soli Kmetijske zadruge naj naročijo zadostne količine živinske soli, katera se lahko nabavi. Slabo krmo, kot n. pr. slama, pleve, koruznica, napravimo bolj tečno tako, da rezanico navlažimo s slano vodo. V ta namen pred krmljenjem ali pa še prej navlažimo rezanico v leseni kadi ali v lesenem koritu s slano vodo, za izboljšanje teka pri živini pa dodajo še nekaj repe. Na ta način lahko s pridom .uporabimo vso razpoložljivo slamo, koruznico, pleve itd. Kolikor pa živini ne dajemo s soljo navlažene rezanice, je nujno potrebno dajati mesečno vsaj 1 kg soli po glavi.
Zaradi sušnega leta bo letos zlasti pri kravah zelo pogosta bolezen kosto-
lomnica. Kostolomnica je znak, da živina ne prejema v krmi dovolj rudninskih snovi, to je fosforja in apna. Računati moramo, da so navedene rudninske snovi nujno potrebne za zgraditev okostja; tc snovi so v mleku itd. Mineralne snovi so zelo važen činitelj v sami prehrani in prebavi. Če v krmi manjka rudninskih snovi, se pojavljajo razne bolezni, predvsem kostolomnica, kar je znak, da je žival pričela uporabljati svoje lastne zaloge rudninskih snovi in kosti postanejo krhke. Takšne živali so tudi zelo neodporne proti drugim boleznim. Primanjkljaj na rudninskih snoveh, to je na apnu in fosforju, nadoknadimo z dodatkom kostne moke. Dnevni obrok je 30 do 50 gramov za odraslo živino, 20 gramov pa za mlado živino. Naloga kmetijskih zadrug in živinorejskih odsekov je, da preskrbijo za svoje področje dovolj kostne moke. Delno si lahko pomagamo tudi na ta način, da vse kosti, ki nam ostanejo pri hiši, sežgemo na ognju, jih stolčcmo in polagamo goveji živini ali prašičem., V prodaji je tudi proizvod »Mlekarka«, ki vsebuje rudninske snovi i:i živinsko sol. V težjih primerih, kjer ne moremo pomagati z dodatkom rudninskih snovi, bo potrebno obolelo živino zdraviti z vitaminskimi preparati.
O. v.
MATERE — KUPUJTE MLEKO ZA OTROKE LE IZ HLEVOV, KJER NI TUBERKULOZNE ŽIVINE! PREPRIČAJTE SE, ČE JE VAS DOBAVITELJ MLEKA 2E TUBERKOLINIZIRAL SVOJE GOVEDO!
Spet hud požar pri Čatežu
24. oktobra ponoči je nenadoma nastal požar v gospodarskem poslopju Marije Pevec na Goljcku pri Čatežu, občina Velika Loka. Zgorel je kozolec na šest oken in v njem ves pridelek ajde, skedenj, vsa krma in žito. Pri reševanju živine je dobil hude opekline domači sin Darko, ki je bil pripeljan v novomeško bolnišnico.
Na kraj požara »o prihiteli gasilci okoliških društev, le gasilci iz Čateža, ki so najbližji, niso mogli priti na pomoč z brizgalno, ker so posamezni posestniki odklonili svoje konje za prevoz brizgalne. Posestnik Lcsjak je takoj dal svojega konja na razpolago za prevoz brizgalne, nasprotno pa sta odklonila »vojn konja Alojzija Brnnštetar in Stane Ravnikar. Baje so sosedje med seboj sprti in zaradi tega ne dovolijo, da bi njihovi konji vozili skupaj! Ravnikar pa je Se pripomnil. čeS, saj požnra ni videti in zato nI treba nikamor. Tako gasilci iz Čateža po zaslugi takih lastnikov konj niso mogli nastopiti s sv<jjo brizgalno, pač pn so pomagali posamezno Tako so iz tri ure oddn-ljcnega Vel Gabra prišli gasilci z brizgalno na pomoč, čateški, ki so najbližji in bi lahko največ pomagali, PB so razočarani nad takim la/iiinevanjcm posameznikov lahko samo delno pomagali.
Domačini zatrjujejo, da jc bil ogenj podtaknjen.
A/as borbeni pozdrov
VI. kongresu KPJ in muršatu litu
s katerim na čelu gradimo čvrste temelje socializma in lepo bodočnost naših delovnih ljudi! Vsem Članom našega delovnega kolektiva želimo novih uspehov v bitki za so- f cializem, vsem našim poslovnim prijateljem pa mnogo zadovoljstva ob naporih, ki jih vlagajo v utrjevanje našega gospodarstva!
usno industrijsko podjetje, Kočevje
z vsemi svojimi obrati
Številke, ki govorijo
Ali je predpis četrte akontacije davkov res prehud? — O poštenem in nepoštenem tarnanju — Davčne
obveznosti naj bi občine javno razobesile
957 milijonov 419.000 dinarjev smo prejeli v 9 mesecih...
»To je sreča, da imam letos veliko in lepega krompirja! Tisoč kil smo ga prodali, pa sem vse davke in zaostanke plačala! Žita pa tudi že več let nismo toliko imeli ko letos. Kar nekako opomogli smo si...« je živahno pripovedovala Jerinova Francka iz Mirenske doline oni dan, ko se je vozila v Ljubljano in ji je v družbi zgovornega tovariša čas hitro potekal. Le to ni vedela Francka, da se pogovarja s predsednikom novomeškega okrajnega ljudskega odbora, ki je bil namenjen na uradno konferenco.
»Pa pravijo, da je bila vendar suša letos tako huda ...« je spraševal radovedni tovariš.
»O, pri nas že ne! Ljudje so kar zadovoljni z letino, je bilo pa pred dvemi leti huje! Res nista dve vasi enaki v pridelku, takole počez smo pa kar vsi zadovoljni,« je vedela povedati Francka.
No, do Ljubljane se pot vleče in tovariš predsednik — Francka naj oprosti, če še do danes ni vedela., s kom je tako prijetno poklepetala o vseh težavah in radostih kmečke gospodinje.— je zvedel marsikaj, kar ga je zanimalo in kar mu je potrdilo vse to, kar je pravzaprav že vedel: da je namreč izmišljeno »jokanje« o previsokih davkih prav tako nepotrebno, izmišljeno in nepošteno, kakor je bilo v vseh teh letih po vojni!
Povejmo kar naravnost in brez slepomišenja: davki res niso nizki, so pa še vedno znosni in ne bodo nikogar spravili na boben, kakor so jih toliko prav na Dolenjskem v rajnki Jugoslaviji brez milosti pognale banke in kapitalisti, advokati in bogati grutarji! Ko se je v preteklih tednih po občinah razpisovala četrta akontacija, so marsikje zagnali hrup in vik, kakor da bi .se zemlja podirala. Tudi takele si slišal:
»Vse bodo požrli, hudiči! Davke nabijajo, slabo jim gre, aha, saj smo vedeli — volitve so tu!«
Nekateri pametnjakoviči so vedeli povedati celo tole:
»Ja, ja, ja, ja, saj smo rekli — zdaj pa mi plačujemo Dolenjske Toplice ...«
Kakor ima laž kratke noge, tako ima neumnost še hujšo nakazo — brez nog je! Zato se sovražniki tudi to pot niso dolgo veselili svojih govoric. Krepko so jih marsikje zavrnili kmetje sami, ki dobro vedo, da gre naš ljudski denar tja, kamor spada in kjer je najbolj potreben. Kdo stoji na mejah in nas brani dan in noč pred pohlepnimi šapami ruskih »bratov« in njihovih prisklednikov, vedno lačnih jugoslovanskih bogastev? Mar niso tam naši sinovi, fantje iz šentjernejske doline, iz Žužemberka, Zagradca, Toplic, Skocjana, Bele krajine in tam izpod Roga? Mar ne delajo v tovarnah naši sinovi in bratje, hčerke in sestre, mar ne najdeš Dolenjca v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in povsod, kjerkoli teče velika bitka za socializem? Mar krmimo tujce z našim denarjem, mar nam ga kradejo kakor nekoč domače in tuje pijavke? Ne, ne, vsega tega ni več. In kdor je količkaj pošten, mora priznati, da smo z našim ljudskim denarjem zgradili v teh težkih osmih letih po vojni deset in desetkrat več, kakor bi stara, podkupljiva kraljevska Jugoslavija v stotih letih!
Sicer pa nam tega danes ni treba niti ponavljati. To naši kmetje dobro vedo. Navajeni pa so, da ob vsakem razpisu davkov zajpčejo. kakor pravimo po domače. Stara navada — železna srajca. Da je danes za denar težje kot pred leti, ko si za liter šmarnične brozge dobil 100 ali 120 dinarjev, za kilogram masti pa 500 do 600 dinarjev, je seveda presneto res (in bo še težje, če se ne bomo otresli varljive dolenjske idile: zapravljivček, Trška gora, Martinova nedelja, konje krmimo z najboljšim ovsom in senom, krave pa prežvekujejo pusto slamo in tako dalje in naprej — pa o tem v kratkem kaj več!). Ali pa je morda res, da denarja na vasi ni. kar take radi zatrjujejo v teh jesenskih večerih na množičnih sestankih in zborih volivcev mnogi naši gospodarji' Poglejmo nekaj številk, vzetih iz pregleda o prometu denarja v času od 1. januarja do 30. septembra 1952 v novomeškem okraju.
Denarni dohodki prebivalstva so kaj različni. Iz številk, ki jih bomo našteli, diha vsakdanje življenje, borba za kruh. Precej drugačna je ta slika od podobnih pregledov izpred vojne, vendar — naj nam raje izpregovorijo številke same:
Za plače v industriji, prometu, de lavnicah, proračunskih ustanovah in uicdih ter na račun potnih in selitvenih stroškov so delavci in nameščenci okraja od januarja do konca septembra prejeli v roke 327 milijonov 793.000 dinarjev.'
Invalidnin, pokojnin, otroških doklad in podpor vdovam in vojnim sirotam ter ostalih dohodkov socialnega zavarovanja je bilo izplačanih 246 milijonov 817 tisoč dinarjev.
Kmetje so prejeli za prodane kmetijske pridelke odkupnim podjetjem, gostinstvu, zakupnemu in zasebnemu sektorju ter na kmečkem prostem trgu 211 milijonov 575 tisoč dinarjev.
Obrtniki so imeli v teh 9 mesecih 42 milijonov in 572 tisoč dinarjev dohodkov, od prevoznih uslug pa so voz-niki-kmetje in ostali prejeli od države
celih 62 milijonov 788 tisoč dinarjev. 5 milijonov in 655 tisoč dinarjev so dobili ljudje v okraju za vrnjene obroke obeh ljudskih posojil, za zamenjane dolarje, franke in druge tuje denarje pa so dobili od Narodne banke 1 milijon 710.000 dinarjev. Dohodki od spomenice leta 1941 znašajo 714 tisoč dinarjev, Državni zavarovalni zavod pa je izplačal oškodovancem za požare in točo en milijon 961.000 dinarjev (v zadnjem času pa na Iglenk še 2 milijona). Zadružniki so dobili za opravljene delovne dneve 5 milijonov 830.000 din.
Ce seštejemo dohodke 9 mesecev, dobimo znesek 957 milijonov in 419 tisoč dinarjev. Kako smo jih porabili?
...za neblagovne izdatke pa smo porabili 303 milijone
Od tega so plačali kmetje na dohodninskih davkih v 9 mesecih 103 milijone 774 tisoč dinarjev. Za dediščine in darila je bilo plačanih 880 tisočakov, davka na promet z vinom pa 5 milijonov 942 tisoč dinarjev. Obrtniki in ostali poklici so v tem času plačali državi 14 milijonov 120.000 dinarjev davkov.
Za socialno zavarovanje privatnikov so le-ti plačali 3 milijone 442 tisočakov, za zavarovalnino pa smo v okraju izdali DOZ 5 milijonov 374.000 din. Za pošto, telegraf, telefon, železnico in ostali promet je bilo izdanih 51 milijonov 321 tisoč dinarjev (Dolenjci se radi vozimo, po potrebi in brez nje!), za komunalne usluge (elektriko, vodari-no in pod.) pa smo izdali 15 milijonov. Za obrtne usluge so ljudje plačali obrtnikom in obrtnim drž. podjetjem 72 milijonov dinarjev, za kulturne in zdravstvene potrebe (zdravljenje, kino, gledališče, članarino družbenih organizacij in pod.) pa je bilo izdanih 12
milijonov 173.000 dinarjev. Za plače zasebnega sektorja je bilo izplačanih 16 milijonov 700 tisočakov, za ostale izdatke (časopise, radio itd.) pa smo plačali 3 milijone dinarjev.
Kupna moč okraja znaša po odbitku gornjih izdatkov od naštetih dohodkov 654 milijone in 65 tisoč dinarjev. K tej kupni moči, ki je točno ugotovljena po podatkih Narodne banke, pa je treba prišteti še neuporabljeno gotovino iz leta 1951. Te je v okraju še vedno 220 milijonov dinarjev (v glavnem predvsem pri kmetih ker se delavec in nameščenec sproti »iznebita« mesečnih dohodkov za redno življenje). Prišteti je treba tudi priliv kupne moči, ki je v novomeškem okraju večji od obtoka denarja. Nanj vpliva bližina hrvaške meje, Krško polje, zagrebški trg, pa seveda tudi odprta pot kupcem iz Ljubljane Če upoštevamo vse te dohodke, ugotovimo, da znaša celotna kupna moč okraja 914 milijonov in 65 tisoč dinarjev.
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE
NOVO MESTO    pozdravlja VI. kongres naše Partije
in njegovo delo v težkem boju za srečo delovnega ljudstva Jugoslavije!
Četrta akontacija znaša 57 milijonov dinarjev, samo za tobak pa smo v devetih mesecih pognali v zrak 55 milijonov...
Ko smo torej ugotovili kupno moč prebivalstva, moramo narediti še pregled ' njenega črpanja. V glavnem se izliva kupna moč okraja v trgovino, gostinstvo in tržiščno trgovino.
Za prehrano je prebivalstvo izdalo v 9 mesecih 223 milijone in 250 tisoč dinarjev, za tekstil 116 milijonov 625 tisoč dinarjev, za tobačne izdelke 55 milijonov 720.000 dinarjev, za ostale izdelke v trgovinah pa skupno 154 milijonov 525 tisoč dinarjev.
Strahotno visoka je številka, ki nam govori o popitih alkoholnih pijačah in izdatkih za gostinstvo, saj smo tu porabili (bolje zapisano: zapravili!) 101 milijon in 49.000 dinarjev! Za drobno tržiščno trgovino je bilo izdanih v tem Času kmetom 25 milijonov 633 tisoč dinarjev.
Skupno je bilo potemtakem uporabljene kupne moči 776 milijonov 802.000 dinarjev. Odštejmo to od ugotovljene kupne moči, pa dobimo številko denar-
ja, ki se je nahajal konec septembra med ljudmi. Tega denarja je na terenu
137 MILIJONOV 263.000 DINARJEV!
To je bilo 30. septembra! Prištejmo k tem milijonom še dohodke kmetov, ki so jih dobili v oktobru od delavcev in nameščencev za sadje, krompir, vino in drva, da ne štejemo ostalih pridelkov. Samo od 1. do 20. oktobra so dobili kmetje v okraju izplačanih ugotovljenih 93 milijonov dinarjev, od teh pa je prišlo v trgovinah, banki, obrti in javnem prometu nazaj v obtok samo 82 milijonov dinarjev! Samo v 20 dnevih je torej ostalo v kmečkih rokah nadaljnjih 11 milijonov dinarjev. Res si bo ta in oni kupil prenekatero potrebno industrijsko blago, prav tako pa sepeda tudi resnično, da se v teh, do 20 oktobra ugotovljenih 148 milijonov denarja, ki kroži na naši vasi, nahajajo tudi vsi doslej neplačani davki, ki jih bo treba odrajtati skupnosti!
Ne previsoki, temveč nepravilno razdeljeni davki so vzrok
hude krvi1.
Taka je stvar z denarjem in njegovim kroženjem v okraju. Primerjamo še enkrat te-le podatke: doslej so kmetje plačali na račun davkov — dohodnine — državi 103 milijone dinarjev, samo za pijačo in tobak pa se je v okraju v istem času porabilo nad 156 milijonov dinarjev! Pri tem pa je všteta seveda samo tista pijača, ki smo jo popili v gostilnah, hotelih in zdraviliščih. Ce gredo težki deset in deset milijoni v zrak s cigaretami in za alkohol, nam ne sme biti žal denarja, ki smo ga dolžni skupnosti v obliki davkov! Na drugi strani pa nam govori tudi naraščajoč promet v trgovinah, da je denar med ljudmi. Tajenje denarja za davke je nepošteno izmikanje dolžnosti do domovine! To moramo povedati v obraz vsakomur, ki se izmika tej državljanski dolžnosti!
Kakšna so nekatera občinska povprečja kmečkih davkov v zadnji akontaciji? Poglejmo v Brusnice, ki so bile hudo prizadete v podgorjanskem pasu v suši in ob junijski toči. 80 malih kmetov, ki imajo do 2 ha celokupne zemlje, bo plačalo povprečno po 300 din. 54 kmetov z 2 do 5 ha zemlje po 1000 din, 46 kmetov s 5 do 8 ha pe 2000 din, 2^ kmetov z 8 do 10 ha po 3500 din, 44 kmetov z 10 do 15 ha po 4500 din in 27 kmetov z nad 15 ha zemlje velikimi posestvi pa po 6500 din davkov.
Eden izmed najmočnejših predelov z dobro letino je letos n. pr. občina Veliki Gaber. Davčno povprečje v tej občini je ob četrti akontaciji takole: 126 kmetičev, ki imajo do 2 hektarov celokupne zemlje, bo plačalo po 1000 din davkov. 92 kmetov z 2 do 5 ha zemlje po 2300 din, 58 kmetov s 5 do 8 ha po 6000 din, 30 kmetov z 8 do 10 ha
NAROČNIKI - POZOR/
Od jutri naprej je vsak naročnik »Dolenjskega Usta« zavarovan za slučaj smrti vsled nezgode in za slučaj trajne invalidnosti
Za slučaj smrti za 10.000 dinarjev
za slučaj trajne invalidnosti za 20.000 dinarjev
Zavarovanje velja samo za tiste naročnike, ki imajo v redu plačano naročnino, ki nimajo nikakega zaostanka. — V vašem interesu je, da se sami prepričate, ali imate naročnino v celoti poravnano ali ne. To naj bo te dni vaša. največja skrb!
zemlje po 9000 din, 65 kmetov z 10 do 15 ha zemlje po 15.000 din in 72 kmetov z nad 15 ha velikimi posestvi pa po 25.000 din davkov.
Občinsko povprečje je v Brusnicah potemtakem 2000 din, v Gabru pa 8500 din. V Skocjanu znaša tako občinsko povprečje 4700 din, v Straži 4000 din, v Dol. Toplicah 4500 din, na Mirni 5000 din, Rakovniku 4700 din, Mokronogu 5000 din. Šentjerneju (zaradi sušnih posledic!) 3800 din itd.
Eno je občinska celokupna vsota davkov, drugo pa vprašanje poštene razdelitve davkov po gospodarski moči posameznih gospodarjev! Prav to pa dela največ hude krvi! Mi želimo, da se kmetje pogovorijo odkrito o svojih težavah in da pošteno povedo, kdo da laže, kdo teže. V Zagradcu n. pr. odborniki občine dobro vedo, kako stoji Janez, kako Miha. Zato ne bodo nikogar nepravilno obremenili — in če je Janez letos prodal 5 voz jabolk po 20
Volili bomo Uudi, hi so vredni našega zaupanja
S predvolilnega zborovanja v Novem mestu
(Nadaljevanje s 1 strani) t državi, je izmišljeno in porojeno iz želje, škodovati zmagoviti poti socializma. »Naša vlada in tovariš Tito,« je nadaljevala, »ne bosta nikoli naredila nič, kar bi bilo v nasprotju z neodvisnostjo naše države in s tem, za kar smo se tako krvavo borili. Nihče drugi kakor mi sami, ljudje, ki smo zrasli iz teh tal, nam ne bo vladal!«
Tovarišica Vida Tomšič je nato govorila o veliki škodi, ki nam jo je prizadejala letošnja suša v naših najbolj žitorodnih predelih. Zaradi te nacionalne katastrofe, ki je hudo prizadejala naš izvoz koruze in drugih poljskih pridelkov, moramo uvesti skrajno varčevanje na vseh področjih. V Sloveniji nam suša ni prizadejala take škode, nekateri predeli pa so imeli celo boljše letine kakor v povprečjih zadnjih let. Prav zato pa je potrebno, da tudi kmet doprinese svoj delež naši ljudski skupnosti v obliki davkov. Ce hočemo ubraniti našo neodvisnost in mir, se ne moremo odreči izdatkom za našo ljudsko armado, za osnovno investicijsko izgradnjo naše industrije. Gre za najobsežnejše pametno varčevanje, hkrati pa za pošteno izpolnjevanje dolžnosti do skupnosti.
V nadaljevanju svojega govora je tov. Vida Tomšič opozorila na izreden pomen pravičnega razdeljevanja davčnih obveznosti. Davki nikakor niso previsoki — to nam potrjujejo tudi številke in pregled v obtoku denarja —, imamo pa še vedno primere, da tisti, ki je dosegel dohodke s svojimi pridelki, ne prispeva toliko kot se zvali bremen na tistega, ki takih dohodkov nima! Kmetje si morajo pogledati iz oči v oči; mi želimo, da se kmetje o davkih pošteno pogovorijo. V kapitalizmu ni tako: tam kmeta o davku nihče ne sprašuje in ne prepričuje, tam poje boben in dražba.
Prav posebno je delo Fronte pred volitvami. Organizacije OF morajo pretresti z vsemi svojimi člani občinsko politiko s stališča cele Jugoslavije, i Treba je pogledati, kakšni ljudje bodo prišli v občinske odbore. Treba je dati priznanje vsem tistim poštenim odbornikom, ki so od leta 1945 dalje nosili na svojih ramenih vso težo odkupov, davkov in drugega težkega dela. Dosedanji odborniki za odkupe niso krivi, kakor niso krivi za davke! Nobena država na svetu ne živi brez davkov. Gre pa za napake posameznikov, ki so se delale. Reakcija bo tudi topot poizkušala vriniti ponekod svoje ljudi v odbore. Vedeti moramo, da bi bil reakcionaren občinski odbor najhujši bič za prebivalce take občine. Danes delamo vsi za združitev vseh naših sil za blagostanje ljudstva, ne pa za cepljenje sil.
Pojavile so se ponekod govorice, je nadaljevala tov. Tomšičeva, da je volilni sistem nedemokratičen, da pri nas ni demokracije.
»Dejansko je pri nas premalo demokracije samo za tiste, ki nam hočejo
Nič ne more zadržati našega delovnega poleta, ker vidimo, čutimo in vemo, da smo na pravi poti. — Zato naj živi VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije!
DELOVNI KOLEKTIV
lovdim udi i Črnomlju
dinarjev za kilogram ponoči v Ljubljano, bo seveda plačal več davka kot France, ki jabolk sploh ni imel!
Ali ne bi bilo dobro, da bi razdeljene davčne obveznosti pokazali občinski tajniki na razglasnih deskah? Va-ščani presneto dobro poznajo svoje razmere in bodo hitro svetovali občini, kje morda odborniki niso zadeli z davčno odmero! Cemu skrivajo nekatere občine davčne predpise pred kmeti? Odprte karte nam bodo tu največ pomagale!
Za zbore volivcev in množične sestanke, vaške posvete gospodarjev z odborniki in podobno nam v teh tednih res ne manjka zanimive snovi! Lotimo se jih pogumno, pa bo tudi umetno narejen strah o »previsokih davkih« hitro splahnel. In ne pozabimo: zavesi davkoplačevalcev je merilo naše narodne zavednosti 1
slabo in ki bi radi s pomočjo Vatikana ali Sovjetske zveze odigrali pri tem svoje naloge za tuje cilje,« je nato rekla govornica in posebej opozorila na izreden pomen dela kandidacijskih komisij, ki morajo predlagati zborom volivcev res najboljše kandidate.
»Mislim, da je Novo mesto imelo v svojem dosedanjem političnem življenju bogate izkušnje,« je nadaljevala tov, Tomšičeva, »morda take, kot le malo-kateri okraj v Sloveniji in Jugoslaviji. Doživelo je množičen odhod svojih sinov v borbo za boljše življenje, doživelo pa je tudi sramotno propagando belogardistične in domobranske golazni, ki je uničila srečo prenckatere družine.
Zaupam v politično zrelost novomeškega okraja. Računam, da so Novo-meščani razumeli politiko naše Partije ki gre za tem, da zgradimo srečo naših narodov.  Upam,  da so Novomeščani
razumeli naše priprave za VI. kongres Partije in da vedo, da je to Partija ljudi, ki so prevzeli usodno dolžnost voditi naše narode v borbo za lepšo bodočnost. Upam, da bodo Novomeščani znali ceniti politiko naše Partije in OF in da bodo izvolili ljudi, ki bodo vodili socialistično politiko v občini in okraju. Upam, da ne bodo nasedli ljudem, ki lahko obljubljajo samo laži, ki lahko vnašajo samo zmedo in ki lahko samo škodujejo delovnim ljudem v bitki za socializem, upam, da bodo znali ločiti zrno od plev.
Pozdravljam vas in vam želim, da boste častno opravili svojo veliko dolžnost!
Naj živi novomeški okraj! Naj živi naša OF, Partija in maršal Tito!«
Množica je navdušeno in z dolgotrajnim aplavzom pozdravljala govor tovarišice Vide Tomšič. Za njo je govoril o gospodarskem in političnem razvoju mesta predsednik MO OF tov. Miha Počrvina, ki je naštel dolgo vrsto uspehov, ki so jih Novomeščani dosegli v zadnjem letu. V imenu Partije in Fronte Novega mesta je podal kratek načrt javnih del, za katerih uresničitev se mora z vsemi silami zavzeti ljudski odbor mestne občine. Program (o katerem bomo obširneje še poročali), obsega med ostalim dograditev 12-stanovanj-ske hiše na Stemburjevi cesti, nadaljnjo obnovo vodovoda, tlakovanje ceste, zidavo nove klavnice, adaptacijo stare gimnazije, most za pešce ob železniškem mostu, obnovo še neobnovljenih stavb ljudskega premoženja, dograditev tržnice, ureditev ulične kanalizacije, pomoč »Partizanu« pri zgraditvi stadiona, obnovo perišč na Krki, zgraditev čolnarne na Loki itd.
Zborovanje je bilo nato ob zvokih vojaške godbe zaključeno.
V Dohrniču so odkrili spomenik padlim borcem
Dobrniška dolina je bila prav tako kot o stali predeli Suhe krajine - med narodnoosvobodilno borbo pozorišče krvavih bojev. Vasi Občina, Dobrava, Selca, Dobrnič, Ostri vrh, Lisec in ostale so dobro znane vsakemu borcu, najbolj pa borcem Cankarjeve in Gub-čeve brigade, ki sta imeli po teh krajih največ borb. V Dobrniču je bila že leta 1941 zelo močna organizacija OF, hkrati pa se je okrog redkih vaških mogotcev zbirala potuhnjena svojat, iz katere se je organzirala bela garda, ki ima na vesti neštete žrtve dobrniške doline. Iz dobrniške doline je padlo v času od 1941 do 1945 31 partizanov, ustreljenih od okupatorja in domačih izdajalcev je bilo 32 oseb, v koncentracijskih taboriščih je pomrlo 23 ljudi, pri bombardiranju in obstreljevanju je izgubilo življenje 5 ljudi, na posledicah internacije pa sta umrla dva. Skupno je dala ta dolina 93 žrtev.
Dne 16. in 17. oktobra 1943 je bil v Dobrniču I. kongres Antifašistične fronte žena. Na pobudo krajevnega odbora Zveze borcev je občinski ljudski odbor proglasil 17. oktober za občinski praznik. Prvo praznovanje občinskega praznika so letos povezali z odkritjem spomenika 366 padlim borcem, ki počivajo delon a na pokopališču, deloma pa na Marencah nad Dobrničem v skupnem grobu, kjer so jim tudi postavili lep spomenik. Svečano odkritje spomenika je bilo v nedeljo 26. oktobra popoldne ob veliki udeležbi prebivalcev dobrniške doline in drugih krajev ter številnih predstavnikov ljudske oblasti in množičnih organizacij, med katerimi je bila tudi organizacijski sekretar CK KPS tovarišica Vid i Tomšič in drugi gostje. Sodelovala sta godba JI j A iz Novega mesta in moški pevski zbor SKUD »Dušan Jereb« iz Novega mesta. Pred spomenikom so govorili domačin Ludvik Slak, aktivist iz leta 1944, Francka Slak, članica okrajnegn komiteja KPS, narodni heroj, član Glavnega odbora Zveze borcev in sekretar okrajnega komiteja KPS Jože Borštnar pa je odkril spomenik ter ga izročil v varstvo krajevni organizaciji ZB. V imenu okrajnega odbora Zveze borcev je govoril Jože Zamljen.
Od vseh 366 padlih, izmed katerih iih je pokopnnih na Marencah 192, 119 -i kopališču pa 174, je samo eden ?n i< *o imenu, vsi ostali pa so neznani ju ■i-il i iz vse Slovenije, padli kot bo. H zr lepšo bodočnost našega naroda. Pr.
FRANC KOSIR
Bela krajina pit    Vi lit 'ciiiii
Kakor drugod po Sloveniji se tudi belokranjsko ljudstvo pripravlja za volitve o občinske ljudske odbore, okrajni ljudski odbor in zbor proizvajalcev, ki bodo dne 7. decembra 1952.
Ze dalj časa se vrše na terenu množični sestanki, na katerih delovno ljudstvo razpravlja o pomenu volitev, doseženih uspehih ter o nalogah, ki stojijo pred nami .
Na osnovi razpravljanj, ki se razvijajo na predvolilnih sestankih, bi hotel nakazati in osvetliti nekatere uspehe, ki smo jih dosegli in pa nekatere gospodarske ukrepe. Res je, da smo dosegli v zadnjih letih tudi v Beli krajini na gospodarskem polju precejšnje uspehe, ki pa so šele začetek velikih nalog, ki stoje pred nami. Dosedaj smo j taj v elektrifikaciji Bele krajine pred za- ! Pri ključnim delom in imamo elektrificiranih okrog 85% vasi. Ravno tako se je na polju kmetijstva, posebno pa sadjarstva, nasadilo precejšnje količine novega sadja. Za lažjo obdelavo smo nabavili nekaj traktorjev in ostalih kmetijskih strojev. Ce pa hočemo dati Beli krajini boljše gospodarsko lice, to je dvigniti življenjski standard, ni dovolj samo to delo. S tem, da smo izvolili po podjetjih delavske svete in ukinili
izvršne odbore po okrajnih ljudskih odborih, krajevne ljudske odbore pa združili v občine, še daleč ni narejeno vse! Mislim, da je potrebno prav sedaj, ko na zborih volivcev obravnavamo razna gospodarska in politična vprašanja, ko izbiramo ljudi, ki bodo v bodočih letih vodili gospodarsko politiko v našem okraju, temeljito razložiti pomen organizacije ljudske oblasti, prav posebno pa še vlogo občinskega ljudskega odbora in zborov proizvajalcev.
Prav zaradi tega, ker so smatrali posamezni občinski odbori, da je s tem, ko so se združili, narejeno že vse, niso pa začeli delati kot kolektivna celota, prepuščajo ponekod vso skrb in delo niku  občinskega  ljudskega odbora.
na področju kmetijskih in komunalnih vprašanj skoraj ničesar. Imamo pa tudi občine, ki so, zavedajoč se dejstva, da I je prav občinski ljudski odbor tisti, ki mora voditi v glavnem gospodarsko politiko na svojem teritoriju, napravile precejšen korak naprej s sodelovanjem upravnih odborov v podjetjih, kakor tudi z upravnim odborom splošne kmetijske zadruge. Najboljši občini v tem pogledu sta Dragatuš in Semič.
Nekateri ne m<tre/o, nekateri nofejo razumeti
So v Beli krajini ljudje, pa tudi nekateri odborniki občin, ki niso razumeli naših gospodarskih ukrepov, jih ponekod tudi napačno razlagali, ali pa so nasedali raz-nim reakcionarnim elementom in niso proti njim ničesar ukrenili. Prav v zadnjem času, ko naše državno vodstvo v cilju krepitve socialističnih odnosov in utrjevanja miru na tem delu sveta sklepa razne gospodarske pogodbe, na drugi strani pa navezujemo stike z naprednimi silami ostalih držav, posebno z Grčijo, s Turčijo, Avstrijo in Francijo, so se pojavile razne govorice. Neki tovariš iz Svib-nika je n. pr. rekel, da smo »vendar enkrat pokleknili pred Angleži«. Ravno tako se širijo ponekod govorice, da smo odkupe ukinili na pritisk zapada itd. Mislim, da moramo na zborih volivcev jasno in konkretno razložiti ukrepe naše oblasti. Res je, da odkupov prej nismo izvajali zato, ker se je to nekomu hotelo, ampak zaradi tega, da smo zagotovili normalno preskrbo vseh delovnih ljudi, ki so gradili osnovne temelje: elektrifikacijo naše dežele, s tem pa postavili temelj nadaljnjemu razvoju. Prav zaradi take gospodarske politike smo zgradili niz tovarn, ki nam danes dajejo že mnogo materialnih sredstev. Prav zaradi tega pa smo tudi že lahko prenehali z odkupi!
Ravno tako kot tovarišu iz Svibnika je treba odgovoriti tudi nekaterim drugim, ki ali nasedajo agentom Infnrm-biroja ali pa iz nerazumevanja napač-
Zbori volivcev v občini Dragatuš
Občina Dragatuš je razdeljena na dve volilni enoti za volitve dveh odbornikov za okrajni zbor. V prvt enoti, ki obsega vasi: Sela, Golek, Kvaslca. Dragovanja vas ln Tanca gora, bo zbor volivcev 9. novembra ob 8. uri zjutraj v prostorih zadružnega doma v l>rugal.u5u.
V drugi enoti, ki obsega ostali del občine Dragatuš. pa bo zbor volivcev 2. novembra ob K. uri /Jutraj prav tako v 'zadružnem domu v Dragatušu.
Zbori volivcev za sestavo kandidatnih list za volitve v občinski ljudski zbor pa bodo:
v volilni enoti Nerajec 4. novembra ob 19. uri;
v  volilni  enoti   Belčjl   vrh  in K^iežlna
5. novembra ob 19. uri;
v volilni enoti Crešnjevec in Mala La-hinja fl. novembra ob 19. uri;
v volilni enoti Podlog, Brdard, Sipek in Pusti Gradec 7. novembra ob 19. uri.
Prostori, kjer bodo gornji zbori volivcev, bodo naknadno določeni.
V volilni enntl nragovanja vas ln Kvaslca 10. novembia ob 19. uri pri Panjanu v Dragovanji  vasi št. 6.
V volilni enoti Tanca gora 11. novembra ob 19. uri pri Mušiču št 36.
V volilni enoti Golek in Sela 12. novembra ob 19. uri, prostor bo naknadno določen.
Tajnik OLO: Kolllč .lože. 1. r.
Zbori volivcev v občini Adlešiči
Zbori volivcev za predlaganje kandidatov v obCtnski Hudski odbor bodo:
V volilni enoti Bedenj, .Tankoviei, Sušta-rići in Kini dne 31. oktobra ob 19. uri.
Zbora volivcev za predlagani« kandidatov v okrajni zbor bosta v občini Adlešiči dne I 2   novembra   v  csnovnl   ?oli   Adlešiči ob •)   uri za bivšo KLO Adlešiči in ob 14 url /a IT. volilno enoto, ki obsega vasi Marln-dol.   Milici.   Pavnoviči,   2uniči, Vukobrati, Gorencl ln Vrhovci v župnišču vasi Mlličl. i Tajnik OLO: Kotlić .lože, 1. r. ■
I no tolmačijo naše zunanje politične ukrepe. Prav s tem ko smo v dobrih sosednih odnosih z ostalimi državami, krepimo in utrjujemo mir. To pa je mnogo boljše kakor da bi bili zaradi nekaterih manjših vprašanj v sovražnem razpoloženju s sosednimi državami in s tem pomagali razpihovati vojno stanje, ki je seveda glavni cilj agentov iz Moskve.
Na drugi strani hočejo nekateri posamezniki ravno sedaj pred volitvami izkoristiti posledice suše v svojo korist in v ta namen nepravilno tolmačijo razne gospodarske ukrepe, ki jih izdaja naša oblast v zvezi s posledicami suše. Mislim, da je treba obravnavati vprašanje suše ne samo iz lokalnega gledišča, temveč da je treba prlpoznati, da je bila Slovenija najmanj prizadeta. Ce primerjamo naš okraj, moramo priznati, da je sicer bil prizadet po suši, toda v primerjavi z nekaterimi predeli manj kot drugi okraji. Na drugi strani pa se moramo zavedati, da prav v zvezi s sušo nismo izvozili v inozemstvo predvidenih količin pridelkov in nam bo vsled tega primanjkovalo deviznih sredstev za nakup raznih strojev in surovin za našo industrijo.
O davkih in kmečkih zaslužkih
Poglejmo nekaj številk, ki utemeljujejo pravilnost davčne politike. Z ozirom na to, da smo imeli v lanskem letu (v I. tromesečju) še delno obvezno oddajo posameznih kmečkih artiklov, so kmetje prodajali svoje proizvode po določenih cenah, ki so bile v primeri z letošnjimi zelo nizke. Vsled tega so dobili kmetovalci v letu 1951 71 milijonov dinarjev za prodane artikle in je zaradi tega znašal davek 27 milijonov ali povprečno na enega kmetovalca 6158 din. V letošnjem letu pa so dobili kmetovalci vključno s septembrom že 133 milijonov din. Ce pa računamo, da kmetovalci ravno v jesenskem času prodajo največ svojih proizvodov, kar je značilno za naš okraj — vino in krompir, ki se prodaja v jeseni, ter drva — bodo zaradi tega dobili predvidoma do konca leta še približno 80 milijonov din, tako da bodo znašali celotni dohodki kmetov nad 180 milijonov din kar je za 250% več kot v letu 1951. Prav pri navedeni številki pa moramo pripomniti, da je ta znesek ugotovljen po Narodni banki. Naši kmetovalci pa dobijo z ozirom iia to, ker prihajajo posamezni nakupovale! nakupovati v okraj živino, vino, krompir itd. še večja, a nekontrolirana gotovinska sredstva. Zaradi tega se navedena številka še poveča.
Davčna obremenitev znaša (vse do sedaj podpisane akontacije!) 44 milijonov din. To je v primeru z lanskim letom za 55% več in pride na posameznega davkoplačevalca povprečno 9600 din. Vključno z mesecem septembrom so naši kmetje plačali vsega skupaj 32 milijonov din davkov, kar je zelo malo, če primerjamo njihove dohodke. Ne trdim, da zaradi suše nismo pridelali toliko kakor v dobrih letih!
Trdim pa, kakor sem že z zgoraj omenjenimi številkami dokazal, da so naši kmetovalci prav zaradi suše dobili mnogo večja denarna sredstva, kakor pa bi jih v dobrih letih. To potrjujem s sledečim:
V letu 1951 je bila cena krompirju na prostem trgu 6 do 10 din, letos pa je zaradi povpraševanja 16 do 19 din. Ravno tako se je cena živine kljub temu, da je pomanjkanje sena, na račun večjega povpraševanja po živini dvignila celo na 92 din, jajca so po 20 din, mleko 25 din itd. V zvezi s krompirjem bi hotel prikazati še konkreten primer: v letih oddaje smo ob najboljši letini krompirja z veliko muko spravili skupaj 25 do 28 vagonov krompirja in so takrat govorili, da gremo »v živo« in da jemljemo seme, dočim smo pa v letošnjem letu, ko je bil pridelek krompirja dejansko manjši, doslej že prodali izven okraja ravno tako 28 vagonov, ne računajoč prodajo na domačem trgu za potrebe raznih gostinskih obratov in potrebe delavcev in nameščencev, ki so s krompirjem vsi preskrbljeni.
Kakor sem opisal odmero kmetom in pokazal povprečje na posameznega kmetovalca, tako bi hotel povedati nekaj o davčni odmeri obrtnikom, ki imajo razpisane akontacije za leto 1952 približno 4.200.000 din. Povprečno pride na posameznega obrtnika 21.000 din. Ce seštejemo i dohodek kmetov, ki ga prispevajo skupnosti z znesku 44,000.000 dinarjev, i obrtnikov s 4,200.000 din, ugotovimo, da dajo kmetje in obrtniki (po številu 4600) skupnosti v našem okraju 46,000.000 din, da pa bo v letošnjem letu 460 delavcev v okraju prispevalo skupnosti 90,000.000 din ali povprečno vsak delavec 195.000 din.
2e samo to sorazmerje nam dovolj zgovorno dokazuje, da moramo prav na osnovi nizke proizvodnje v našem okraju na zborih volivcev temeljito in nn občnih zborih kmetijskih zadrug, ki bodo v zvezi s pripravami za volitve zborov proizvajalcev, razpravljati in sprejemati konkretne sklepe o dvigu kmetijske proizvodnje. Mislim, da je osnovna naloga utrjevanje splošnih kmetijskih zadrug, ki naj začnejo s svojimi odseki temeljito delati. Da bf nam bila slika jasna, bom naštel še nekaj primerov.
Naš okraj je v glavnem agrarni predel, ki ima njiv in vrtov 9581 ha, vinogradov 1220 ha, pašnikov 17.000 ha, (v katerih pa se skrivajo belokranjski stelniki!) in 15.500 ha gozdov. Na tej površini živi 4740 kmetijskih' gospodarstev, kar potrjuje, da imajo kmetovalci zelo malo zemlje. Ce pa pogledamo stanje v naših vinagradih, sad-
SE DVA MESECA MANJKATA DO VELIKEGA NOVOLETNEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA DOLENJSKEGA  LISTA — ALI STE ZE  PORAVNALI   ZAOSTANEK NAROČNINE? V 40. ŠTEVILKI NAŠEGA
TEDNIKA SMO VAM POSLALI OBVESTILO O VISINI ZAOSTALE NAROČNINE IN POSTNO POLOŽNICO. — PROSIMO. NAKAŽITE NAM TAKOJ DOLŽNI ZNESEK, IZOGNILI SE BOSTE VISOKIM IN NEPOTREBNIM OPOMINSKIM STROŠKOM!
Zbori volivcev v občini Semič
1. Dne 9. novembra ob 8. url bo zbor volivcev za volilno enoto Semič, katera obsega vas Semič.
2. Dne 8. novembra ob 19. uri bo zbor volivcev za vplllno enoto Kot, ki obsega vasi: Kot, Sadinja vas in Trebnji vrh.
3. Dne 8. novembra ob 19. uri za volilno enoto Nestoplja vas, ki obsega vasi: Nestop-lja vas, Brezje. Pugled. Starihov vrh in Lipovec.
4. Dne 8. novembra ob 19. uri za volilno enoto Sela, Sv. Duh, ki obsega vasi: Scla. vas, Trata in Mladica.
5. Dne 8. novembra ob 19. uri za volilno enoto Sela Sv. Duh. ki obsega vasi: Sela, Sv. Duh, Kašča ln Coklovca.
6. Dne 31. oktobra ob i9. uri za volilno enoto Stranska vas, ki obsega vasi: Stranska vas. Praprot ln Dolenci.
7. nne 31. oktobra ob 19. url za volilno enoto Krupa, ki obsega vasi Krupa in Mo-verna vas.
8. Dne 2. novembra ob 14. uri za volilno enoto Gaber, ki obsega vasi: Gaber, ttečlce, Sela-Rečice in Blatnik
Občinski ljudski odbor Semič
Delovni kolektiv
ZORE
Z AGA IN VALJČNI MLIN
v Črnomliu
želi vsem svojim poslovnim prijateljem, zadružnikom Bele krajine in vsem odjemalcem, da bi z novimi delovnimi zmagami proslavili zgodovinski VI. kongres naše herojske Komunistične partije Jugoslavije! * Naj živi VI. kongres KPJ — prikaz doseženih uspehov in stvaritelj smernic za bodoče delo!
jarstvu in gozdovih, ugotovimo, da so n. pr. naši vinogradi stari v glavnem
40 do 50 let in da so v precej slabem stanju. Sadje je napadeno do kaparja od 40 do 70%, v nekaterih predelih celo več, razen poljanske doline, kjer do sedaj še ni bilo opaziti okužbe. Tako je tudi v naših gozdnih površinah, katere so v glavnem izsekane. Mislim, da bodo morale prav kmetijske zadruge na osnovi takega stanja začeti s temeljito obnovo naših vinogradov s pomočjo države, ki že daje kredite za obnovo vinogradov. Treba bo posebno v predelih od Adlešič do Sinjega vrha in v Poljanski dolini izkoreniti hibridna vina (šmarnico) in prav v teh predelih zasaditi sadje, ki ima z ozirom na podnebje vse pogoje. Ravno tako bo potrebno v gozdarstvu tolmačiti ukre-' po v pogledu prepovedi sečnje predvsem taninskega lesa, temeljito pa bomo morali začeti tudi s pogozdovanjem, za kar imajo kmetijske zadruge sredstva na razpolago.
V zvezi z vsemi temi problemi moramo prav na zborih volivcev temeljito premisliti, kdo bo vodil občinske ljudske odbore in kakšen bo s tem v zvezi gospodarski razvoj Bele krajine. Nika-kakor in pod nobenimi pogoji ne smemo dopustiti, da bi se vrinili v osnovne organe naše oblasti sovražni elementi, ki ne bi hoteli delati za korist skupnosti, ne bi pa tudi reševali belokranjsko problematiko, ki je na osnovi delno nakazanih problemov zelo pestra.
V kolikor bomo že na zborih volivcev in na predvolilnih množičnih sestankih stvari temeljito in pravilno postavili pred naše delovne ljudi, ukrepe pravilno tolmačili in začeli izvrševati vse te obsežne naloge, toliko prej bodo novi občinski odbori začeli dvigati kmetijsko proizvodnjo, izboljšala se bo življenjska raven naših ljudi. Nič pa ne bomo dosegli z nepravilnim tolmačenjem naših ukrepov in z večnim tarnanjem in »dokazovanjem«, da je Bela krajina revna in da se Beli krajini ničesar ne nudi.
Zbori volivcev Mestne občine Črnomelj
Zbori volivcev na območju ljudskega odbora Mestne občine Črnomelj za predlaganje kandidatov v okrajni zbor:
V prvi volilu e:iotl, ki obsega del mesta Črnomelj od železniške postaje do suhega mostu, Svibnik, Vojna vas, Dolenla vas, 2agarci in Zastavo, v kateri se bosta volila dva odbornika, bo zbor volivcev 11. novembra ob 20. uri v Prosvetnem domu.
V drugi volilni enoti, kjer se bodo volili trije odborniki in ki obsega drugi del mesta Črnomelj od suhega mostu do velikega mostu in vasi Loka, Kočevje in Kanižarica, bo zbor volivcev dne 12. novembra ob 20. url v Prosvetnem domu.
V tretji volilni enoti, kjer bo voljen en odbornik in ki obsega vasi Pavičiči, Čudno selo, Desinc, Tribuče, Butoraj, Zorcnci in Velika Lahinja, bo zbor volivcev 9. novembra ob 14. url v osnovni šoli v Tribučah.
V četrti volilni enoti, ki obsega bivši KLO Dobliče, bo zbor volivcev 9. novembra ob 14. uri v osnovni šoli Dobliče. V tej volilni enoti bo volien en odbornik,
V peti volilni enoti, ki obsega bivši KLO Talčji vrh, ki bo v okrajnem zboru zastopan z enim odbornikom, bo zbor volivcev 9. novembra ob 14. uri v osnovni šoli Talčji vrh.
V šesti volilni enoti, ki obsega bivši KLO Petrova vas in kjer se bo volil en odbornik, bo zbor volivcem 9. novembra ob 14. uri v osnovni šoli Petrova vas.
Zbori volivcev za predlaganje kandidatov v občinski ljudski odbor Črnomelj pa bodo:
V volilni enoti Loka dne 31. oktobra ob 19. uri v zakupni gqstilni Goruplč.
V volilni enoti Kanižarica dne 31. oktobra ob 19. uri v rudniški menzi.
V volilni enoti Kočevje In Svibnik dne 8. novembra ob 19. url pri Sterku Leopoldu v Kočevju št. 231.
V volilni enoti Stražnt vrh in Maverlcn dne 3. novembra ob 19. url v poslopju KDZ Stražni vrh.
V volilni enoti Tribuče dne 31. oktobra ob 19. uri v osnovni šoli Tribuče.
V volilni enoti Kodine, Naklo, Planina ln Sredgora dne 2. novembra ob 14. uri pri Janezu Pezdircu, Naklo št. 12.
V volilni enoti Petrova vas, Ručetna vas in Mihelja vas dne 2. novembra ob 14 uri v osnovni šoli Petrova vas.
V volilni enoti Lokve, Gor. Paka ln lin-žanc dne 2. novembra ob 14. uri pri Francu Sprajcerju v Lokvah št. 7.
V volilni enoti Črnomelj 1. od železniške postaje do Prosvetnega doma zaključno Šimenc in Stariha dne 6 novembra ob 20. uri v Prosvetnem domu.
V volilni enoti Črnomelj II. od Prosvetnega doma s Hrlhom, Pristavo in Krštlno do suhega mostu dne 7. novembra ob 20. url v Prosvetnem domu.
V volilni enoti Črnomelj III. od suhega mostu do velikega mostu dne 8. novembra ob 20. url v osnovni šoli Črnomelj.
Tajnik OLO: Sotllč Jože, 1. r.
Delovni kolektiv
Splošnega trgovskega podfctfa Črnomel)
pošilja borbene pozdrave naši herojski Komunistični partiji
in VI. kongresu!
PROLETARCI VSEH DEŽEL — ZDRUŽITE SE!
za
V teku so oriorave
ienie i ter imenc
Svet za zakonodajo Ljudske republike Slovenije je izdal na podlagi zakona o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš pravilnik za izvedbo novega imenovanja naselij in novega oštevilčenja hiš na območju LRS. Na osnovi tega pravilnika so okrajni ljudski odbori imenovali posebne okrajne in občinske komisije, ki morajo napraviti vse potrebno do konca novembra t. 1.
Navajamo nekaj podrobnosti iz tega pravilnika, ki bodo prav gotovo zanimale naše bralce. Naselje je strnjena ali nestrnjena skupina hiš (mesto, mestece, trg, vas, vasica, industrijsko in rudarsko naselje, zdravilišče, letovišče in podobno), ki ima skupno ime in zaključeno oštevilčenje. Manjše skupine hiš, ki imajo sicer svoje ime, nimajo pa zaključenega oštevilčenja (numeracije-je), niso naselja in morajo biti vključena med številke najbližjega naselja. Prav tako morajo biti samotna stanovanjska in delovna poslopja vključepa v številčni sistem najbližjega naselja. Za zaselke se štejejo skupine vsaj dveh hiš. Naselja so lahko strnjene skupine najmanj petih hiš. Za stanovanjsko hišo se šteje vsako poslopje, ki je namenjeno za kakršno koli gospodarsko dejavnost ali za kulturne, socialne, prometne, zdravstvene, upravne, vojaške ali druge namene, najsi se uporablja stalno ali samo začasno. V enem in istem kraju sme biti dvoje ali več enakih imen naselij. Ce ima dvoje ali več naselij v istem kraju enaka imena, je treba za vsako naselje dodati prista-vek, da se prepreči zamenjava.
Vsako stanovanjsko ali poslovno poslopje mora imeti praviloma nad hišnimi vrati ali na desni strani hišnih vrat napisno tablico v velikosti 20X25 centimetrov z imenom naselja in s hišno številko. Tablica mora biti pritrjena vedno na takem kraju, da je vidna od glavne poti ali ceste, ki vodi k hiši. V mestih mora imeti tablica poleg številke tudi ime ulice, trga ali ceste Hišna številka mora biti rezervirana tudi za vsako stavbišče v strnjenem naselju. Ob vsakem glavnem vhodu v naselje mora občinski ljudski odbot postaviti na desni strani ceste napisno lablo v velikosti 64 X 40 cm z napisom aselja (imenom), občine in okraja. To
velja tudi za vse zaselke. Vrstni red hišnih številk mora iti v nekem določenem redu. Kjer koli je mogoče, morajo biti na desni strani glavne ceste ali poti parne, na levi pa nepa'rne številke.
Vse hišne številke morajo biti enotne in prav tako napisne table: napisane z belimi črkami na rdečem polju. Ker je po naših naseljih še precej takih hišnih številk, bodo te še uporabne, v kolikor niso poškodovane. Marsikje pa bo treba take tablice zamenjati med sosedi, kjer bo vrstni red hišnih številk drugačen, kot je bil prej. Stroške za nabavo hišnih tablic nosi vsak lastnik stavbe sam, za napisne table vasi in naselij pa občinski ljudski odbor za svoje območje.
Tako bo sedaj tudi ta nevšečnost in pomanjkljivost odpravljena, česar bodo prav gotovo še posebej veseli pismonoše, pa tudi iz turističnih in drugih razlogov je potrebno, da ima vsako na-'selja svoje ime in vsaka stavba številko, ki pa mora biti tudi v nekem vsaj kolikor toliko možnem redu. Sedaj je velikokrat tako, da so hišne številke naselij močno pomešane, precej pa je še takih stavb, ki številke sploh nimajo. Komisije, ki delajo na tem, morajo napraviti končne predloge za imena naselij in zbrati vse podatke za novo oštevilčenje do 1. novembra, novi razpored hišnih številk in nova imena naselij pa začne veljati z 31. marcem 1953, ko se začne splošni popis prebivalstva. Do takrat morajo biti izdelane vse nove hišne številke (tablice) in napisne table naselij.
Zbori volivcev v občini Gradac
1. Dne 31. oktobra ob 19. url bo v Vrano-vičih zbor volivcev za II volilno enoto, ki obsega vas Vranovlči ln Okljuko.
2. Dne 5. novembra ob 19. url na Otoku l& V. volilno enoto, ki obsega vas Otok.
3. Dne 8. novembra ob tn. uri v Gribljah za VII. volilno enoto, ki obsega vas Grlblje.
4. Dne 9. novembra ob 19. uri v Mlaki /.a X. volilno enoto, ki oblega vasi: Boršt, Mlaka in Prilozle.
5. Dne 3. novembra ob 18. uri v Gradacu /.a XI. volilno enoto, ki obsega vas Gradac.
6. Dne 2. novembra ob 14. url v Podzemlju za XII. volilno enoto, ki obsega vas Codzemell.
7. Dne 2. novembra ob 14. uri v Gribljah r.& XIII. volilno enoto, ki obsega vas Griblja.
Občinski ljudski odbor
87
C/.6D
^40975
999999999999999999999999999999999999999999999999999999
JANEZ PIRNAT, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Kočevje:
Vodstvo liiiđskin odborot bomo zaupali tistim, ki so bili vedno z nami in ki to tudi danes dokazufefo
Le dober mesec dni nas loči od dneva, ko bodo naši delovni ljudje izbrali iz svoje srede najboljše in jim zaupali vodstvo in napredek našega gospodarskega, javnega in družbenega življenja.
Takoj ob razpisu volitev so začele vse naše frontne in ostale množične organizacije z živahnimi pripravami, zavedajoč se, da so te volitve najvažnejše od vseh dosedanjih volitev lokalnih organov naše ljudske oblasti. Splošni zakon o ljudskih odborih daje veliko samostojnost tem našim najnižjim parlamentom, tako da ob sodelovanju čimširšega kroga ljudi pride do izraza vsa samostojnost, delavnost in samoiniciativnost posameznega kraja, občine, okraja, pa tudi posameznikov. Najnižja in osnovna enota naše ljudske oblasti je občina s svojim občinskim ljudskim odborom, ki je najvišji upravni organ za svoje področje.
V okviru priprav za volitve so se sestali v Kočevju člani okrajnih odborov množičnih organizacij, kjer so razpravljali o pripravah na volitve, preštudirali zakon o ljudskih odborih in se pogovorili o vseh političnih in gospodarskih vprašanjih. Glavni namen posveta je bil, da bodo ti tovariši nudili pomoč organizacijam po občinah in vaseh. V ta namen so bila sklicana 17. in 19. oktobra posvetovanja tudi po občinah. Teh so se udeležili poleg članov dosedanjih občinskih ljudskih odborov tudi člani občinskih komitejev Partije, občinskih odborov Osvobodilne fronte, člani ostalih množičnih organizacij in drugi. Na teh posvetih so razpravljali o političnih problemih doma in v svetu, o gospodarski perspektivi svojih občin oziroma kraja ter se seznanjali s pripravami na volitve, predvsem z nalogami zborov volilcev. na katerih bo naše ljudstvo izbiralo svoje kandidate. Beseda je tekla tudi o tem, kdo je vreden, da mu ljudstvo zaupa vodstvo občine.
Uutiti je, da jemljejo ljudje volitve resno, ker so bili povsod soglasni v tem, da bodo zaupali bodoče vodstvo občine tistim, ki so s konkretnimi dejanji v času narodnoosvobodilne borbe in tudi danes pokazali predanost svojemu ljudstvu v skupnih nanorih za boljšo bodočnost. Dober odbornik naših ljudskih odborov bo le tisti, ki se bo boril za politični, gospodarski in kulturni razvoj svojega kraja zlasti s tem, da bo znal poiskati vse krajevne možnosti za ustanavljanje in razvoj raznih prldobttvenih podietil, ki bodo krepile gospodarsko moč občine. Sleherni kraj ima svoje posebne možnosti. V dobrepoljski dolini, Vel. Laščah in še drugod 80 vsi pogoji za živinorejo To so nailepše pokazali zadnji dve kmečki prireditvi: premovanje živine v Do-hrempolju in v Vel. Poljanah. Take prireditve bomo v bodočem letu orga-r:  -ali tudi v drugih krajih.
V ribniški in sodraški dolini je poleg kmetijstva in živinoreje zelo razvita domača obrt, »suha roba«; možne so pa tudi ostale gospodarske dejavnosti.
Tudi Loški potok in Draga imata ; ogoje za razvoj živinoreje in predelavo lesa v razne izdelke. Kosteljska in osilniška dolina ima dobre pogoje za razvoj sadjarstva, po svojih naravnih lepotah pa tudi turizma. Poleg dobrih pogojev kmetijstva in živinoreje je v dolenjevaški občini potrebno ponovno poživeti lončarsko obrt, ki je bila v prejšnjih letih dober vir zaslužka.
V splošnem pa bo treba v kočevskem okraju posvetiti veliko več pozornosti obrtni dejavnosti, za katero so se dosedanji ljudski odbori vse premalo zanimali, tako da nekatere obrti že skoraj izumirajo kot n. pr. sodarji, finomehaniki, dimnikarji in še nekatere druge.
Ena najvažnejših nalog bodočih ljudskih odborov bo utrjevanje in razvoj kmečkega zadružništva. Na vasi bo treba v glavnem vso gospodarsko dejavnost razvijati v okviru kmetijskih zadrug, oziroma v raznih odsekih, kot eo obrtni, živinorejski, kreditni in lesni odsek, s predelavo lesa (suha roba in ostala domača obrt), a ne le s prekupčevanjem hlodov in nepredelanega lesa. Najvažnejša naloga trgovinskih odsekov pa naj bo v tem, da najdejo trg in kupijo od kmetov-zadružnikov vse kmetijske pridelke, tako da bo trgovinski odsek tisti, ki bo usmerjal in pospeševal kmetijsko proizvodnjo ter s tem velikokrat rešil kmeta skrbi, kam bo prodal svoje pridelke. Naj ae bo primerov kot v Osilnici. Kostelu in drugod, kjer kmetje v letošnji jeseni niso mogli prodati obilen pridelek sadja! Poleg teh odsekov v KZ pa je treba razvijati še druge dejavnosti, ki bodo dvigale blagostanje na naši vasi.
Ce bodo odborniki ljudskih odborov upoštevali vse naštete in druge možnosti, bodo svojemu kraju mnogo bolj koristili, kot če bi čakali materialne pomoči samo od zgoraj. Razvoj vsake občine posebej in okraja kot celote bo predvsem odvisen od lastnih sil. V naših ljudskih odborih ni mesta za take ljudi ,ki zavirajo razvoj našega napredka in iščejo le svojih osebnih koristi. Dolžnost frontnih organizacij jc, d» na zborih volilcev odkrito povedo, da ne bodo podpirale tistih kandidatov, ki nočejo aktivno sodelovati v kmetijski zadrugi ln ki morda celo niso člani te zadruge in se upirajo povišati deleže, s pomočjo katerih bi kmetijske zadruge dvigale našo kmečko dejavnost.
Sindikalne organizacije morajo aktivno sodelovati z delovnimi kolektivi pri izbiri kandidatov za zbor proizvajalcev, ki bo odločal, kako naj se po-
Ob VI. kongresu pošiljamo borbene pozdrave naši slavni Partiji in njenemu sekratarju tovarišu Titu! it Vsem Članom telesnovzgojnih društev »Partizan« želimo novih uspehov in tekmovalnega poleta, mladino Kočevja pa vabimo v naše vrste!
DRUŠTVO ZA TELESNO VZGOJO
PARTIZAN
KOČEVJE
Poroke, ro stva in smrti v okraju Kočevje
V septembru se Je rodilo v kočevskem okraju 51 otrok, od teh 25 dečkov in 2fi deklic. Umrlo je 21 moških in 10 žensk. Porok je bilo 27.
poročili  so se:
Poljedelec Gubic Štefan iz Prigorlce in polledelka Gubic Regina lz Prigorlce Industrijski delavec Doles Ladislav iz Podpreske
strififS '     gospodinja   Janez   Frančiška   iz Trave
aeiavec vauiar ign«"- .    ,     KurJac | stara 81 let. Delavec Pantar Franc Iz Ko
Sodražice ln učiteljica Arko Štefanija iz Gore. Industrijski delavec Ogrinc Jože Iz Velikih Lašč in šivilja Grarlišar Marija Iz Velikih Lašč. Kmetovalec Perhaj Franc lz Velikih Lašč in kmetovalka Zadnik Ljudmila iz Velikih Lašč. Ključavničar Glavan Anton iz Velikih Lašč ln pletilja Kastclič Jožefa iz Ljubljane. — Čestitamo!
Umrli so
delavka Kebrtč Jožefa iz Kočevja Petek Stanislav iz Kllnje vasi ln rudniška delavka Vesel Ivana lz Klinje vasi. Pripadnik LM Dollnar Rajko lz Koprivnika in Kajfež Fanika, nameščenka iz Mozlja. Industrijski delavec Lenz Alfred iz Kočevja in delavka Peterlin Olga iz Kočevja. Industrijski delavec Softarič Alolzij lz Kočevja in Šivilja Korošec Ivana iz Kočevja. Rudniški delavec Siker Franc iz Mahovnika in rudniška delavka Godina Verona Iz Mahovnika. Rudniški delavec Solaja Peter iz Kočevja in rudniška delavka Bigec Marija iz Kočevja. Poljedelec Hozjan Ignac lz Cviš-larjev ln poljedelka Lipovšček Frančiška iz Cvišlarjev. Rudniški delavec Florjan Ivan iz Kočevja in rudniška delavka Ruparčlč Mihaela iz Kočevja. Poljedelec Kordlš Alojzij lz Konca vasi in poljedelka oštlr Albina iz Konca vasi. Nameščenec Tomšič Andrej iz Mozlja ln poljedelka Oberstar Tugomila lz Koprivnika Poliedelec Pretnar Alojzij lz Dolge vasi in gospodinjska pomočnica Ter-plin Valentina iz Dolge va^i. Urar Cetinski Jurij lz Kočevja in gospodinjska pomočnica Sermec Kristina iz Kočevja. Strojnik Eberle Franjo lz Kočevja ln Zakrajšek Cveta Iz Kočevla. Bolničar Kovačlč Frani lz Kočevja ln kmet. tehnik Lovšin Frančiška iz Nemške loke. 'Cestni delavec Matjaševlč Vincenc iz Stalcarjev ln polledelka Troha Magdalena iz Rogatega hriba. Poljedelec Klarič Alojzil iz Maverc ln poljedelka Zidar Emilija iz Lipovca. Nameščenec Mlakar Jože lz Trave ln nameščenka LovSln Marija iz Hriba. Avtomehaničar Klobučar Milenko iz Cabra in šivilja Tuik Dragica iz Strojičev. Zidar Zavodnik Albin Iz Muljave ln kuharica Knavs Jožefa lz Gorenje vasi. Železničar PucelJ Jože iz Brež ln poljedelka Smalc Frančiška lz Brež. Učitelj Lušin Alojzij lz
I čevja, star 65 let — obešenje. Skladiščnik ■ Kovačlč Evstani iz Mlake, star 29 let — povožen od vlaka. Gozdni delavec Grabi i lan Drago iz Livolda, star 22 let — ubit od 1 hloda. Poljedelka Pozvek Ema lz Mahov-j nika, stara 19 let — ubita od električnega toka. Gospodinja Rutar Marija lz Kočevja, stara 74 let. Miz&r Janežlč Ivan lz 2leb, star 87 let. Poljedelka Crnkovlč Neža lz Podstcn, stara 83 let. Gozdni delavec Knavs Anton Iz Loškega potoka, star 62 let — proglašen za mrtvega. Gozdni delavec Perko Martin iz Koprivnika, star 5- let — obešenje. Trgovski pomočnik Hering Darko iz Hrovače, star 25 let — proglašen k mrtvim. Nameščenec Kovačlč Karol iz Sodražice, star 61 let. Pre-užltkarlca BartolJ Frančiška iz Zamostca, stara 75 let. Otrok Peček Alenka lz Petrin-cev, stara 4 leta. Kmetovalka Prijatelj Ka-rollna lz Velikih Lašč, stara 67 let. Gospodinjska pomočnica Gross Angela iz Velikih Lašč, stara 59 let. Kmetovalec Morolt Jože iz Vidma, star 44 let. Samostanski brat Pezdir Anzelln iz Ponikev, star 43 let Delavec Drbbnič Alojzij iz Ponikev, star 72 let Otrok Nose Anton lz Potiskovca, star 8 mesecev. Preužitkarica Adamič Marija iz Ponikev, stara 79 let. Preužitkarica Klavs Pavla lz Podgorice, stara 69 let.
ajcrnioiMsuz/.
Potrdi! ne izdajamo!
v
Naročnikom, ki vprašujejo, ali izstavljamo za brezplačno nezgodno zavarovanje potrdila, da so res zavarovani, 'sporočamo: potrdil ne izdajamo Dokaz, da ste zavarovani, je odrezek poštne položnice oz. naše blagajniško potrdilo o plačani naročnini.      Upfaw Dolenskega lista
rabi njihov presežek dela za dvig življenjskih pogojev. Poleg skrbi, da se delovni kolektivi burijo za izbiro najboljših kandidatov za zbore proizvajalcev, jim ne sme biti vseeno, kdo bo izvoljen v ljudske odbore.
Naši delovni ljudje so v vseh dosedanjih nalogah pokazali svojo visoko politično zavest, predanost socializmu ii zaupanje našemu partijskemu ter državnemu vodstvu in na dosedanjih volitvah z nad 98-odstotno udeležbo izrazili svojo odločno voljo graditi sebi in svojim potomcem še srečnejšo bodočnost. Prepričani smo, da bomo tudi na teh volitvah, ki pomenijo nadaljnji razvoj socialistične demokracije in politični, gospodarski, kakor tudi kulturni napredek, presegli dosedanje volilne uspehe in volili najboljše ljudi za svoje predstavnike.
Uspela živinorejska razstava
o KZ Velike Pol/ane
Ko smo pred dnevi prišli zjutraj v Velike Poljane, smo se znašli sredi prazničnega razpoloženja. Dvorišča so bila očiščena, na vasi pa smo srečavali le redke mimoidoče.
Drugačna pa je bila slika na koncu vasi. Pred okrašenim prostorom, kjer so visele zastave in venci, smo brali napis: 25-letnica selekcije živinoreje. Ljudje so disciplinirano in točno ob določeni uri prignali živino na razstavni prostor, skupaj 108 glav.
Pred vhodom smo se srečali s člani upravnega odbora irt predsednikom KZ tovarišem Adamičem ter ostalimi strokovnjaki, Bili so v živem pogovoru: ali lahko nečlani zadruge pripeljejo živino na razstavo ali ne? Odločno so sklenili, da ne morejo. Komisija je začela ocenjevati živino. Delala je zelo nepristransko, kar so priznali vsi zadružniki. Med samim ocenjevanjem pa
riaiitanova mama pripoveduje skupini novomeških tabornikov na Novi Gorici pod Gorjanci o življenju narodnega heroju Majde šile
so se vpisali v kmetijsko zadrugo tudi ostali kmetje, ki so s tem pokazali, da nočejo biti zadnji. Ocenjena je bila tudi njihova živina. Danes so v kmetijski zadrugi Velike Poljane vsi kmetje člani zadruge. Vsekakor je treba tako stanje toplo pozdraviti!
Priznanje je treba dati velikopoljan-skim živinorejcem! Vzorno živino imajo. Po oceni strokovnjakov je to najlepša živina na Kočevskem in tudi v Sloveniji! Na to so kmetje-zadružniki v Velikih Poljanah lahko upravičeno ponosni! Zanimivo je bilo gledati, kako so ljudje sami ocenjevali, kateri kravi, junici ali biku bi pripadal venec kot zunanji znak nagrade. Marsikje je bilo težko oceniti, saj so bila razstavljena goveda prve kvalitete. Ob prenekate-rem repu je prišlo do živahnega besedovanja, nazadnje pa so se i zadenili. Gregoričeva mama je bila pri oceni krave slabe volje, ker je dobila točko premalo za višjo oceno. Potolažila pa se je, ko je dobila tudi njena junica venec.
Priznanje je treba dati mladini in ženam, ki so odlično organizirale in pripravile kosilo za komisijo, goste in ostale zadružnike. Po kosilu so dobili najboljši živinorejci diplome in nagrade v otrobih; najboljši rejec je dobil n. pr. za bika 250 kg otrobov. V razgovoru s predsednikom zadruge, tov. Adamičem, smo zvedeli, da so k lepemu uspehu razstave veliko pripomogle žene, ki so povsoJ. pridno sodelovale. »Brez žena v upravnem odboru zadruge ni uspeha, zato so v Poljanah od 7 odb tnikov tri žene!« je dejal tovariš Adamič. To bi morali upoštevati in tako delati tudi upravni odbori drugih zadrug na Dolenjskem, pa bi marsikje imeli že lepše uspehe!
Razstava je zelo dobro uspela. Skoda, da se je niso udeležile tudi kmetij-,ke zadruge Loški potok, Draga in druge, saj bi lahko marsikaj pridobile.
Kmetijski zadrugi Velike Poljane pa je uspela razstava dokaz, da bo treba poleg živinoreje čimprej razviti še ostale zadružne dejavnosti: sadjarstvo, strojni odsek in podobno.
Karel Mikulič
SKLEPI o določitvi število odbornikov okrasnega zbora, o številu in razdelitvi odbornišhih mest ibora proizvajalcev In o sestavi volilnih teles v skupnih volilnih enotah
okraja Kočevje
Okrajni ljudski odbor Kočevje
Na .podlagi 60. in 178. členu Zakonu n Okrajnih ljudskih odborih Izdaja OLO Kočevje no ■seji 23. 9.  103> j
Sklep o določitvi števila odbornikov okrajnega zbora
ki se bodo izvolili ha volitvah Okrajnega ljudskega odboru Kočevje dne 7. XII. 1932.
I.
Glede na gospodarske in druge razmere v okraju bo na volitvah v Okrnjni ljudski odbor Kočevje dne 7. XII. 1952 izvoljenih v Okrajni zbor 42 odbornikov.
II.
Gornje Število odbornikov velja takrat, ko jih potrdi Prezidi] ljudske skupščine LRS, nato pa se objavi na razglasili deski.
Število odbornikov Okrajnega zbora po občinskih ljudskih odborih, kakor število volilnih enot je naslednje:
Občinski ljudski odbor Kočevje ima 10 volilnih enot in voli tO odbornikov, Vel. Lašče 5 volilnih enol in voli 5 odbornikov. Ribnica 4 volilne enote in voli 5 odbornikov, Dobre-poljc 4 volilne enote in voli 4 odbornike, Ko-stef 3 volilne enote in voli 3 odbornike, Sodražica 3 volilne enote in voli 3 odbornike, Dolenja vas 2 volilni enoti In voli 2 odbornika, Draga 2 volilni enoti in voli 2 odbornika, loški potok 2 volilni enoti In voli 2 odbornika, Kočevska reka 2 volilni enoti in voli 2 odbornika. Mozolj 2 volilni enoti ln voli 2 odbornik«, Osilnica 2 volilni enoti in voli 2 odbornika. Smrt fišizmti — svobodo narodu I
Kočevje, 15. oktobra 1952.
Predsednik: Janez Pirnuf
Okrajni  ljudski  odbor Kočevje.
Okrajni ljudski odbor Kočevje je no soji Okrujuega ljudskogu odbora dne 27. okt. I93J na podlagi čl. 101 Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel za volitve   odbornikov   v   zbor   proizvajalcev tule
Sklep o številu in razdelitvi
mest zbora proizvajalcev
i.
Število odbornikov zbora proizvajalcev znaša 26.
Od navedenega Število odpade glede na udeležbo pri družbenem produktu okraja na podlagi drugega odstavka 91 čl. Zakona o volitvah in   odpoklicu   odbornikov   ljudskih odborov:
1. Na volilno skupino industrije, rudarstvo, gozdarstvu, stavbeiiištvn, komunalnih del in prometa  18 odbornikov.
2. Na volilno skupino kmetijstva 5 odbornikov.
3. Na volilno skupino trgovine in gostinstva I odbornik.
4. Na volilno skupino obrti 2 odbornika. Od   5   odbornikov    ki   odpadejo   na volilno
skupino kmetijstva, odpade glede na udeležbo pri družbenem produktu kmetijstvu v okraju na podlugi 93. člena Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov:
1. Na volilno podskupino državnih kmetijskih posestev  t odbornik.
2. Na volilno podskupino kmečkih del. zadrug I odbornik.
3. Na volilno podskupino Splošnih kmetijskih zadrug 3 odborniki.
II.
Od tega skupnega številn odbornikov volijo A.
Kot samostojne volilne enote:
1. V volilni skupini industrijo, rudarstva, gozdarstva, stavbemštva, komunalnih del ln prometa:
volilna enota St. 1, ki jo sestavlja Gospodarsko podjetje  LIP Ribnica, 6 odbornikov;
volilna enota št. 2, ki jo sestavlja Goapo-darsko  podjetje  LIP  Kočevje.  2 odbornika:
volilna enot« št. 3, ki jo sestavlja Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje — gozdarstvo, 1 odbornika;
volilna enota  si.  4, ki
ntov.  Železniško  postnja   Kočevje 4 delegate.
delegatov,   kateri   vsi vo-
volilnn enota št. 6, ki jo sestavljajo gospodarsku podjetja GAP Kočevje, Železniška po staja Kočevje in CEGRAD Kočevje, 2 odborniku:
volilna enota št. 7, ki jo sestnvljajo gospodarska podjetja Opekarna Ribnica, Remont Ribnica in 6GP »Pionir< Ortnek,  1 odbornika.
volilna enota St. 8, ki jo sestavljajo gospodarska  podjetja  Tekstiluna   Kočevje, Apnenica Videm-Dobrcpoljc,    Lesna    industrija Videm Dobrepoljc  in  DE8  Kočevje,  1 odbornika.
■2. V volilni podskupini državnih kmetijskih posestev:
volilna enota št. 9, ki jo sestavljajo gospodarska podjetju Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje. Ekonomij« GRADIŠ Željne, Ekonomija UGAR Ribnica in Ekonomija Rajudol in Kočevska  Reka.  I odbornika,
3. V volilni podskupini Kmcč. del. zadrug volilna enota št. 10, ki jo sestavljajo krneč
del. zadruge Nemška loka, Knrloviea, Sodraži-ca in Turjak,  1 odbornika.
4. V volilni podskupini Splošnih kmetijskih zadrug:
volilna enota št. 11, ki jo sestavljajo Sploš ne kmetijske zadruge: Hunjo lokn. Dolenja vas Draga, Dvorska vas, Hrib, Jtirjevica, Knrloviea, Kompolje, Ortnek. Ponikve, Osilnica, Rib niču. Rob, Sv. Gregor, Struge, Sušje, Sodražica, Travnik, Turjak. Velike Lašče, Videra-Dobrc polje in Vas, 3 odbo.nike.
5. V volilni skupini trgovine in gostinstva: volilna enoln št. 12, ki jo sestavljajo delavci
in  uslužbenci   trgovskih  in   gostinskih podjetij ter delavci  in  uslužbenci trgovskih  in gostin skih obratov Splošnih kmetijskih zadru-   1 odbornika.
C.
Volilna enota št. 13, ki jo na podlagi čl. 100 Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sestavljajo vsi obrlui obrnil in delavnico na območju okrajne obrtniške zbornice, 2 odborniku.
III.
Ta sklop se predloži v potrditev Prezldiju Ljudske skupščine LRS in velja od dneva le potrditve.
Po potrditvi se sklep objavi no ruzglasni deski OLO Kočevje.
Smrt fašizmu - svobodo narodu! Kočevje, 27. oktobra 1952.
Predsednik OLO: Janez Pirnat
Okrajni ljudski odbor Kočevje.
Okrajni ljudski odbor Kočevje je na svoji seji Okrajnega odbora dne 27. okt. 1952 na podlagi dragega odstavka 113. čl Zakona o volitvah In odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel za volitve v zbor proizvajalcev lalo
Sklep o sestavi volilnih teles v skupnih volilnih enotah
L V volilni enoti št. 3 sestavlja volilno telo 17 delegatov V to volilno telo pošljejo: Gozdna uprava Groarlce 4 delegate. Kočevje 3 de legate, Stare cerkev 2 delegata, Mozelj 2 delegata, Podpreska 2 delegata, Vel. Lašče 2 delegata, Turjak 2 delegata, kateri vsi volijo na svoji skupni seji v Kočevju, ki bo sklicana naknadno,  1  odbornika  v  zbor proizvajalcev.
2. V volilni enoti št. 6 sestavlja volilno telo 16 delegatov, V to volilno telo pošljejo: Gozdarsko avtomobilsko  podjetje Kočevje 7 dele-
darsko podjetje Rudnik čevje, 4 odbornike;
jo sestavlja Gospo-rjavega   premoga Ko-
volilna enota št. 5, ki jo sestavlja Gospodar sko podjetje.SGP »Zidar« Kočevje, I odburnika
Kot skupne volilne enote:
I.   V   volilni   skupini   industrije, rudarst\ gozdarstva,   stavbeništvu,   komunalnih del prometa:
EGRAD  Kočevje 5 lijo   na   svoji   skupni seji •klicana   naknadno.   2 odbo
Kočevju,   ki bo ika   v   zbor proizvajalcev.
3. V volilni enoti št. 7 sestavlja volilno telo 17 delegatov. V to vohlno telo pošljejo; Opekarna Ribnico 6 delegatov Remont Ribnica t delegata, »Pionir« Ortnek 10 delegatov, kateri vsi volijo na svoji skupni seji v Ribnici, ki bo sklicana naknadno, 1 odbornika v zbor proizvajalcev.
4. V volilni enoti št. 8 sestavlja volilno telo 17 delegatov. V to volilno telo pošljejo: Tekstilna tovarna Kočevje 12 delegatov, Apnt-iiicu Virlem-Dobrepolje 2 delegata. Lesna industrija Videin-Dobrepolje I delegata, Drž. elektrarna Slovenija — Kočevje i delegata; kateri vsi vo lijo no svoji skupni soji v Kočevju, ki bo sklicana naknadno, I odbornika v zbor proizvajalcev.
5. V volilni enoti št. 9 sestavlja volilno telo 21 delegatov. V to volilno telo pošljejo: Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje 16 deloga tov. Ekonomija Kočevska Reka 2 delegata, Kkn nomija Rajndol t delegatu, Ekonomija »Uagr« Ribnico I delegata, Ekonomija GRADIŠ Željne 1 delegata, kateri vsi volijo na svoji tknpni seji v Kočevju, ki ho sklicano naknadno, 1 odbornika v zbor proizvajalcev,
6. V volilni enoti št. 10 sestavlja volilno telo 16 delegatov. V to volilno telo pošljejo: Kmečka delovna zadruga Nemška loka 4 delegate Korlovira 4 delegsle, Sodražica 4 delegate. Turjak 4 delegate, kateri vsi volijo na svoji skupni   seji   v   Kočevju,   ki   bo  sklicana naknadno.
1 odbornika v zbor proizvajalcev.
?. V volilni enoti št. II Restavlja volilno telo 26 delegatov. V to volilno telo pošljejo: Splošno kmetijska zndruga Drago 2 delegata, Sodru-žica 2. Dohrepoljo 2, Ribnica 2, Ranja loka 1, Kara 1, Osilnica t. Travnik I, Hrib 1, Sušje I. lurjevlca 1, Dol. vas 1. Vel. Poljane 1, Velik. Lašče I, Sv. Gregor 1, Dvorska vas 1, Rob I Karlovica 1 Turjak 1, Ponikve I, Kompolje I, Struge 1 delegata, kateri vsi volijo na «voii skupni seji v Kočevju, ki bo sklicana naknadno, 3 odbornike v  zbor proizvajalcev.
H. v Volilni enoti št. 12 sestavlja volilno telo 45 delegatov. V to volilno enoto pošljejo: Trgovina kmetijske zadruge Ribnica in Jurjevica 3 delegate. Vel. Lašče, Dvorska vas. Sv. Gregor, Ortnek. Karlovica, Rob, Turjak 3 delegate. Sodražica,   Sušje   in   Trgovsko   podjetje .Dom
2 delegata. Dobrepolje, Struge. Kompolje. Ponikve in Trg. podjetje Dobrepolje 2 delegata Trgoproniet Kočevje 3 delegate. Mestni naga zin Kočevje 2 delegata. Trgovsko jiodjetje Ribnica 2 delegata, Žitofond Kočevje 2 delegata. Trg drž. posestvo in Okrajna zvezo Kočevje 2 delegata. Trg. podjetje »Triglav«, kombinat »Borovo« in  Dri.  založba Slovenije — Kočevje
1 delegata. Trg. podjetje »Vino«, »Odpad«, To bak, Jugopetrol 3 delegate, vsa gostinska podjetja v Kočevju 7 delegatov, v Ribnici 2 de-logata,  v Sodrnžici   I  delegata,  v   Vel. Laščah
2 delegata v Dohrepoljah I delegata, go-fin ska in trgovska podjetja loški potok 1 delegata. Dolenja vas 1, Droga 1 Osilnica I. Ko-stol 2, Kočevska reko 1 delegata, knteii vsi volijo na svoji skupni seji v Kočevju, ki bo sklicana naknadno, t odborniku v 'zbor proizvajalcev.
9. V volilni enoti št. 13 sestavlja volilno tek) 47 delegatov V (o volilno telo pošljejo- Sm dikat obrtnih delavcev v Kočevju 30 delegatov, v Ribnici - Sodrnžici 17 delegatov, kalen vsi voljo na svoji skupni seji v Kočevju, ki 1». sklunna naknadno, 2 odbornika v zbor' orni/ vajalcev.
II.
O tem rc obveščajo prizadete gospodarske organizooi|e.
Kočevje   27. oktobra 1952.
Predsednik : Janez Pirnal
Zavedajoč se, da je izročitev podjetij v delavsko upravljanje naš največji revolucionarni uspeh, ki smo ga dosegli pod vodstvom naše Partije — pozdravljamo VI. kongres KPJ!
Delovni kolektiv tovarne
DELSAD
Črnomelj
Vi'J' I I
IZ mm tC&AJ-EV
Primskovo
Pred kratkim je umrl v vasi Višnji grm najstarejši človek naše okolice, Anton Mulh, Mar skoraj 99 let. Bil je poznan daleč naokoli in na splošno priljubljen. 1'ri vsakih volitvah je bil prvi na volišču, ker se je do svoje smrti zavedal državljanske dolžnosti. Zanimivo je, da je bil gospodar na svojem posestvu kar 95 let. Posestvo je bilo nanj prepisano že ko je bil star 4 leta.
Na sestanku mladinskega nktivn je mladina sprejela številne sklepe v počastitev VI. kongresa KPJ. Pomagali bodo pri volitvah v ljudske odbore, okrasili volišče in poskrbeli za stoodstotno udeležbo na volitvah, razširili pa bodo tudi svojo organizacijo ter v njo vključili še ostalo mladino. V nedeljo, 19. oktobra, smo imeli mladinske volitve, ki so nad vse pričakovanje lepo uspele. Udeležili so sc jih vsi mladinci in mladinke, le od Čcrnetove hiše ni bilo nikogar. Za predsednico vaškega aktiva l.MS je bila izvoljena učiteljica Lidija Pušnor, ki je bila pred kratkim premešecnu na našo šolo. Predsednici in mladini /elitno pri njenem delu čimveč uspehov! K. Ig.
Novo mesto
Pretekli četrtek se je zbralo nnd 200 mater in očetov šoloobveznih otiok v Osnovni šoli k prvemu roditeljskemu sestanku. Soba je bila pretesna, tako da so mnogi starši stali na hodniku in prisostvovali zanimivemu |>osvetovnnju. Krajši referat o stikih šole z domom, o raznih vzgojnih problemih in prijemih je podala učiteljica tov Zora Marnova. Ravnateljica učiteljišča tov. prof Eina Musar je nato obrazložila reorganizacijo osnovne šole. ki je letos postala vndnica dolcnjskcg:; učiteljišča. V razpravljanju so se oglašali starši z raznimi vprašanji na vodstvo šole, izražali svoje želje in podobno. Ugotovili so. da je treba bolj kot doslej v domači vzgoji varovati učiteljevo avtoriteto, ki jo marsikje z napačno, pa tudi krivično kritiko učiteljev starši jemljejo prosvetnim delavcem. Sploh želi šolsko vodstvo, da bi se starši kar najbolj obračali po nasvele k učiteljem svojih otrok, saj pozna razredni učilelj mnoge strani otroka, ki jih mati' in oče doma morda ne opazita, poznati pa jih morata, če želita dobro vzgajati.
Starši so se pogovorili o pionirski organiza-ciji. Posebno želijo za mlajše pionirje čimveč iger in zdrave zabave. Zduj, ko se naslanja pionirska organizacija spet na šolo, bo treba na tem področju hitrih ukrepov. Nadalje so starši izrazili željo, naj bi šola poskrbela za črnilnike in črnilo, da nc bi morali otroci nositi črnila s seboj, kakor mačka mlade, pri čemer sc marsikdo polije ali pa si znmaže knjige in zvezke. Prav tako so povedali, da manjka ročnega dela v šolah, uredil pa naj bi se tudi obisk šole tako, da bi osnovna šola uredila  potreben dogovor z glasbeno šolo.
Zastopnik novomeških tabornikov je seznanil navzoče s taborniško organizacijo in vzgojno metodo ter j)ovobil starše, dn dovolijo otrokom vpis v to privlačno mladinsko organizacijo. Po pogovoru o učnih knjigah in še nekaterih pro-nlcmih so starši izvolili šolski svet. Z željo, da bi bilo tako plodnih (roditcljskih sestankov še več, so staršem po končanem posvetu postregle s podrobnejšimi pojasnili razredne učiteljice.
Družina gorjanskih tabornikov je preteklo soboto ustanovila na osnovni šoli prvo enoto pionirjev-taboiiiikov, ki nosi ime >Družinn rjavih medvedkov«. V treh vodili je zdaj 34 pionirjev, ki bodo predvsem v igrah, na izletih in zdravem športu preživljali prosti čas pod vodstvom starejših tabornikov. novomeških gimnazijcev.' Pokroviteljstvo nad mlado taborniško organizacijo naših najmlajših je prevzel učitelj tovariš Martin Fujs. — Se bolj kakor doslej pa se kaže pereča potreba po društvenem prostom, kjer bi se lahko shajali vsi novomeški taborniki.
Kočevje
Uradna objava
o kolekovanju prošenj za sečna dovoljenja
Ker so na podeželju še nejasnosti glede kolekovanja prošenj za sečna dovoljenja, jc Gospodarski »vet LRS i/.dal sledeča navodila:
Prošnje za posek lesa morajo lastniki gozdov v bodoče vložiti najkasnej do 1. decembra pri občinskem ljudskem odboru oziroma gospodarskem svetu OLO. Kolekujejo se po tarif. št. t Zakona o taksah, za vlogo 30 din in rešitev po tarif. post. 7 150 din.
Takse proste so samo prošnje onih posestnikov, lastnikov ali upraviteljev gozdov, ki prosijo za odobritev sečnje samo za sečnjo drv za lastno uporabo Takse proste so v tem primeru tudi priloge in rešitev.
Niso pa oproščene takse prošnje za sečnjo tehničnega lesa za lastno uporabo.
Iz pisarne oddelka za gospodarstvo pri OLO Novo mesto
Zamenjava dosedanjih šoferskih knjižic
Voznike motornih vozil in amaterje, ki imajo »talno prebivališče ua območju okraja Novo me«to. obvešča oddelek za notranje zadeve, da se bo po določbah novega Pravilnik« o voznikih motornih vozil — Ur. list FLRJ št. 31 - vršila zamenjava vseh dosedanjih vozniških knjižic.
Stare vozniške knjižice po določilih citiranega Pravilnika prenehajo veljati 31. decembra lega leta.
Zamenjavo dosedanjih vozniških knji žic za poklicne voznike in amaterje, ki imajo stalno bivališče na območju okra ja Novo mesto, bo vršil oddelek za no tranje zadeve na svojem sedežu v času od 3. novembra do vključno 30. novembra 1932.
Po novem Pravilniku so razdeljena motorna vozila v kategorije: A, B, C, D in E.
Pri izmenjavi starih šoferskih knjižic za nova vozniška dovoljenja po določbah tega Pravilnika dobijo poklicni vozn ikl:
A  kategorijo, če imajo v  stari vozniški knjižici pravico voziti moloma kolesa  in   i rn-i k lili kategorijo, če imajo vozniško knji žico IV  stopnje ali III. razreda.
C kategorijo, če imajo vozniško knji žico V. stopnje ali II. razreda.
D kategorijo, če imajo vozniško knjižico VI. stopnje ali I. razreda.
To kategorijo bo lahko dobil tudi voznik V. stopnje (II. razreda), če bo dokazal, da je vozil v zadnjih dveh letih najmanj eno leto avtobuse.
E kategorijo dobijo vozniki VI. stop nje in oni vozniki IV, stopnje in V stopnje, ki bodo dokazali da so vozili najmanj Sest mesecev s svojo kategorijo vozil priklopnike težje od 750 kg lastne teže.
Vozniki amaterji dobijo dovolilnico za A ln za R kategorijo ali za obe kategoriji, če smejo po stari vozniški knjižici voziti ta vozila.
Poklicnemu vozniku se lahko odkloni izdaja novega vozniškega dovoljenja, če se ugotovi, da mu vožnja motornega vozila ni glavni poklic. Tnk voznik p« lahko dobi dovoljenje za voznika ama terja, če to zahteva in če izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika.
Poklicni vozniki in vozniki amaterji, ki bodo zamenjali stare vozniške knji žice z novimi vozniškimi dovoljenji, vlo žijo prošnjo na posebnem obraten, ki ga dobijo pri oddelku za notranje zadeve K prošnji priložijo takso za 180 din (po tar. št. 1 in 7 ZOT). Dalje je treba k prošnji priložiti ie:
1. Zdravniško polrdilo o telesni in duševni sposobnosti za upravljanje motornega vozila, izdano od pristojnega zdravnika, taksirano s 100 din (tar. št 27 ZOT).
2. Staro  vozniško  knjižico s taloni.
3. Dve fotografiji velikosti 34 X 45 cm: Poklicni   vozniki   pa   morajo   Še pri
ložiti:
4. Potrdilo o strokovni izobrazbi, ozi roma  potrdilo o  strokovnem   nazivu, ki ga   imajo   v   prometni   stroki, taksirano s 25 din.
5. Vozniki IV. in V. stopnje, ki želijo dobiti dovoljenje za vožnjo priklopnikov nad 750 kg lastne teže, morajo priložiti potrdilo, da vozijo lake prikolice z no tornim vo/ilom svoje kategorije že naj manj   Sest   mesecev.   Voznik   V. stopnje ki   je   v   zadnjih   dveh   letih opravlja-najmanj eno leto avtobuse in želi dobili vozniško knjižico kategorije D najvišja kategorija),   mora   to   dokazati   s potr dilom.
Potrdila, navedena pod toč. 4 in J lahko izdajo gospodarsko podjetja, usta nove alt družbene organizacije, pri kn terlh so vozniki v službi. Ta potrdila morajo biti taksirana s 100 din (po tar St   27 ZOT)
Po 30. novembru se vo.-.niške knjižice ne bodo več zamenjavale, razen v Upre vlčenih primerih, In to samo do 30. de cenibra 1092
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve, Novo mesto
Turistično društvo Kočevje jc izdalo drugi del razglednic, ki naj bi služile v propagandne sv rhe za ta prelepi gozdni predel našega okraja. Razglednice so lično izdelane in predstavljajo društveno kočo na Kostclu pri Kolpi, več pokrajinskih slik doline Kolj>c in nekaj detajlov Kolpe same. Razglednice so že v prodaji in jih turisti kot domačini prav pridno kupujejo. Društvo je izdalo tudi več lepih povečav teh razglednic, da jih bo razobesilo v propo-gunde svrhe v razne lokale, ustanove in podjetja. Kot zadnjo nalogo v tej sezoni bo društvo posadilo preko tri sto okrasnih dreves in grmičevja v novih parkih, sprehajališčih in zelenih pasovih ob cestah, kar sc bo spomladi še izpopolnilo s cvetlicami, katere za to gojijo v lastni društveni vrtnariji. O uspešnem delu društva bomo za konec turistične sezone še podrobneje poročali.
Skoro vsako jutro «1 opazil pred okrajno lekarno veseli živ-žav šolske mladine. Otroke osnovne šole so v lekarni >uradno< tehtali, da bodo na koncu leto lahko ugotovili, koliko so se telesno razvili in pridobili na teži. Povprečno so kar dobro razvili, veliko jia je takih, katerim bo treba posvetiti temeljite nege in zdravniškega nadzora.
Prvi roditeljski sestanek na tukajšnji osnovni šoli je bil dobro obiskan. Po večini so se ga udeležile matere. Po krotkem uvodnem predavanju o vzgoji otroka ln vlogi staršev pri tej vzgoji je predsednik šolskega sveta podal izčrpno poročilo o delu zbora. Glavno delo /bora je bilo v tem. dn je podvzel vse korake, da je dobila osnovna šola nazaj svojo stavbo, katero so vse do pred kratkim uporabljale druge ustanove. V tem letu je bila šola lepo očiščena, preurejena, zunanje pročelje je bilo na novo ometano. Nabavljenega je bilo tudi nekaj pohištva za razrede. Dalje je poudarjal predsednik šolskega sveto, da morajo nekateri starši posvečati več pažnje čistoči svojih otrok.
Upraviteljica šole je pozvala starše, naj puščajo otroke v pionirske krožke, katerih je sedaj na zavodu več in se v njih otroci uče raznih praktičnih predmetov, ki jim bodo v poznejših letih zelo koristili pri splošni izobrazbi, ko
Irca vas
V preteklem tednu smo imeli nadvse zanimivo predavanje o vlogi Komunistične partije lugoslnvije v borbi za socialistično Jugoslavijo
Udeležilo se ga je 55 vaščanov in vaščank. predaval pa ie tov. dr. Golež iz Novega mesta. Tako lepo obiskanega predavanja v IrČl vasi že dolgo ni bilo — dokaz, da smo razumeli pomen predkongresnega tekmovanja in veličino dela naše Partije. Na tako in podobno predavanja bomo še prišli — s takimi sklepi smo se zadovoljni razhajali. A. 2.
Uspel roditeljski sestanek v Podzemlju
Učiteljstvo osnovne šole in nižje gimnazije v Podzemlju je preteklo nedeljo povubilo starše šoloobveznih otrok na loditeljski sestanek, na koterem so se pogovorili o problemih domače šole. ?e pred dvema letoma se je v Podzemlju načelo vprašanje prizidave novega trakta k šolskemu poslopju. Takrat niso bili vsi posestniki zadovoljni, ria bi KI O Podzemelj razpisal krajevni samoprispevek za razširitev šolskega poslopja. Z združitvijo krajevnih ljudskih odborov Podzemelj Gradac in Griblje v občinski ljudski odbor Gradac pa je ponovno oživela akcija za krajevni samoprispevek s pomočjo katerega naj bi se razširilo šolsko poslopje v Podzemlju. Sola v Podzemlju Ima dve šolski poslopji s tremi učilnicami, kar pa aikakor oe zadostuje za osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Na zadnjem roditeljskem sestanku so starši sami sprožili vprašonje, da bi bilo potrebno ponovno pristopiti k akciji za razširitev šolskega poslopju ter ustvariti na ta uačhi pogoje za uspešen razvoj popolne nižje gimnazije v Podzemlju Že v letošnjem šolskem letu so težko prizadeti tisti starši, ki so morali svoje otroke poslati v 4. razred nižje gimnazije v Metliko ozir. Črnomelj, dasi bi lahko že v letošnjem šolskem letu obstojal na podzemeljski nižji gimnaziji tudi 4. razred, če bi bila oa razpolago primerna učilnica.
Občinski ljudski odbor v Gradocu bo na prihodnji seji razpravljal o sklepu storšev na roditeljskem sestanku da se šolsko poslopje v Podzemlju s piizidavo razširi in zagotovi dijakom nižje gimnazije nemoten pouk. šolsko poslopje pa oskrbi tudi s primernimi stanovanj skimi  sobami za samsko učileljstvo.
Razveseljivo je da so se pričeli starši za nlmati za ra/voj Šolstva tudi v Podzemlju Prepričani smo. da bo ludi naša ljudska oblast /. znatnimi subvencijami podprla to stremljenje progresivno usmerjenih staršev podzemeljskih dijakov, ako bo tudi domače prebivalstvo z do hro voljo in znosnimi dajatvami v obliki kra jevnega samoprispevka pristopilo k čim|>rejšnji rešitvi problema razširitve šolske stavbe, ki bo lahko v vsakem pogledu služila svojemu na inenu. -c.
Trebelno
Lep življenjski jubilej dvojčkov. Te dni obhajata 70-lclnico rojstva Frenk Mali in njegova sestra Neža, doma iz Sel pri Trcbelnem Frenk
Man umi vso iliii/iuo v Ameriki, kjer je lurfl sani preživel del svojega življenja. Trna žcu< in tri sinove, od katerih sta dva pilota v ameriški vojski, eden pa je mornar. Sestra Neža pa je imela 8 otrok, od teh 6 hčera, katere so vse žive in zdrave.
Ob svojem življenjskem jubileju pozdravljata svojce v Ameriki, kakor tudi vse bralce Dolenjskega lista, mi |>a jima želimo lepo jesen življenja.
NAJ 2IVI VI. KONGRES KP JUGOSLAVIJE —
odločilni, udarec po sovražnikih ljudstva, socializma, svobode in napredka
OKRAJNI LIUDSKi ODBOR KOČEVJE
tjelesna vzgoja
V jeseni nepremagani
Novomeški odbojkarji premagali vse ligaše Slovenije
K skromnemu poročilu o najnovejši zmagi našiti odbojkarjev v zadnji številki danes nekaj več komentarja i/, mariborskega »Večera«, ki je o zanimivi tekmi poročal takole:
»V tekmovanju za republiško prvenstvo v odbojki sta 20. oktobra gostovali v Mariboru moška in ženska ekipa .Partizana' iz Novega mesta. Simpatični gostje so zapustili najboljši vtis. Članom se je posrečilo visoko nadvladati nerazpoloženega Branika, dočim so članice sicer izgubile obe srečanji, vendar so pokazale prav dobro Igro.
Člani: »Partizan« : »Branik« 3:0 (15:12, 16:14, 15:6). Po lepih zmagah v LJubljani nad Krimom in 2eiezničarjem je lepo napredujočim Dolenjcem uspelo nadvladati tudi Mariborčane. Branik je danes razočaral. Nikakor ni mogel spraviti v Igro pravega sistema, manjka'o pa je tudi drugače znane odlike moštva — požrtvovalnosti. Ne bi hoteli s tem zmanjšati uspehe »Partizana«, ki je z energično in pametno igro nizal točko za točko. V važnem drugem nizu so sicer imeli domači iniciativo, toda po številnih nesporazumih so izgubili. V tretjem nizu so gostje vodili že 10:1, nakar so domači napeli vse sile, toda niso uspeli. Pri Novo-
meščanih sta posebno padla v oči Dolenc in Sonc z ostrimi servisi, igro pa je dirigiral rutlnirani Pučko. Se najboljšo igro pri Braniku je dal Verglez, Soliden sodnik je bil Starašina.
Ženske: »Partizan« : »Branik« 2:3 (15:7, 10:15, 15:11, 9:15, 1:15). Novomeščanke so dobro pričele. Po izgubi drugega niza je mlado moštvo Branika ojunačila rutinirana bivša reprezentantka Florjančtčeva, ki je po$lvela igro, vnesla vanjo soliden sistem in tako pripomogla svoji ekipi do končne zmage. Poleg nje sta lepo zaigrali Segalova in Pregljeva, dočim sta bili pri »Partizanu« najboljši Knafličeva in komaj 14 let stara Keglevičeva.
»Partizan« : »Železničar« 0:3 (8:15, 4:15, 12:15). Zelezničarke so nastopile v svoji običajni postavi ln ves čas prevladovale v Igri. z lepo pripravljenimi potezami so potisnile »Partizana« v obrambo in z ostrimi smeči odličnih državnih reprezentantk FU-sove in Rajšpove dosegle lep razultat. Obe ženski srečanji je dobro vodil sodnik Moran. Gledalcev je bilo okrog 600, ki so z zanimanjem in večkrat zelo živahnim spremljanjem sledili igram.
Strelci! Kdo bo okrajni prvak?
M adina Črnomlja zahteva več športnega življenja
S fi/kultiir nin.n profesorjema tov. Kolaričem in tov. Pruz.nikovo je Črnomelj mnogo pridobil na lizkulturneni podtočju. V začetku šolskega leta sta bila premeščena k nam ter sta se takoj začela zanimati za razvoj fizkulture. S pomočjo starih športnikov sta pripravila ustanovni občni zbor društva >Pnrtizan«, ki je zelo dobro uspel, saj je bila velika šolska soba napolnjeno mladine, pionirjev in tudi starejših ljudi. Diskusija, v kateri je sodelovalo 15 do 20 tovarišev, je bila zelo živahno in stvarna. Ves občni zbor je potekal v veselem razpoloženju in na vdušeuju. Prisotni so Izrazili, da »o vedno pripravljeni zn delo v ustnoovlienem društvu. Vsi.
ki smo se trudili, da bi dali dosedanjemu divjemu športnemu življenju v mestu organizacij sko obliko, smo bili i prijetno iznenađeni. Lani in tudi že letos spomladi smo sc trudili in pripravljali občni zbor, kljub vsemu trudu In propagandi pa nismo uspeli. Pred ustanovnim občnim zborom smo se posvetovali na OK KPS, kaj naj ukrenemo, da bomo uspeli. Po daljši analizi in rozprovl o šj>ortnoni življenju v preteklosti smo ugotovili, da smo od osvoboditve do danes imeli napačne prijeme no tem področju dela. Vedno smo hoteli prodreti najprej z organizacijskimi oblikami, potem pa preiti k praktičnemu delu. Dejansko pa smo ugotovili, da je telesna vzgoja najprej prodrla s praktičnimi vajami, katerim so se pozneje dale organizacijske oblike.
Kar spomnimo se noših prvih nogometašev-pionirjev, katere 90 kmetje preganjali po svojih njivah in košenicoh! Spomnimo se, da so ti nogometaši v največji krizi od 1933 do 1930 zbirali dinarje, do so si kupili žogo in drese ter * svojim vztrajnim delom utirali pot nogometu. Zelo dobro so igrali in dali temu klubu tudi organizacijsko obliko: športni klub Belo krojina. Več let so se borili z Mestno občino za prostor kakor tudi za podj>oro. vendar niso ničesar dosegli potom občine. Brez vsake podpore1 so z lastnimi sredstvi leta 1936 uredili igrišče. Krnnlu potem je bil organiziran tudi mladinski športni klub, igrali so tudi že pionirji, prebivalstvo pa je predstavljalo precej razgreto publiko. No ta način so nogometaši utrli pot tudi drugim  športnim disciplinom.
Po vojni pa daje naša ljudska oblast znatno materialno in denarno pomoč fizkulturnim društvom. Naša Partija je dola vso pobudo in moralnu podporo za ustanovitev več FD v našem okraju vendar delo ni zaživelo, ampak jt ostalo več ali manj le pri organizacijskih oblikah.
Tako smo se na osnovi teh izkušenj orien tirali po nasvetu O K PKS in začeli z delom Spomladi smo organizirali strelske vaje. kjei smo dobili 60 članov, nato smo sklicali usta novni občni zbor ln tako ustanovili Strelsko družino.   Pri   splošni   telovadbi   pa  nam   to ni
V VSAKO HIS0
DOLENJSKI LIST!
Preko advokata in sodišča je ceneje"
Janez Udvanc, posestnik iz Ostroga, je bil prijatelj s čevljarjem Antonom Straškom iz Kronovega, dokler se jc njegov sin učil obrti pri slednjem. Se oral mu je en dan s parom konj. Ko pa je -»službeno« razmerje med Udvančuvim sinom in Straškom prenehalo, je Udvanc. smatral za potrebno, da mu Strašek plača oranje. Toda nI mu poslai računa neposredno ali ga osebno opomnil, pač pa kar preko advokata in s precejšnjimi stroški. Strašek je bil takoj pripravljen plačati za oranje 1200 din, advokatskih stroškov pa ne, ker jih ni zakrivil. Prišlo je do tožbe pred okrajnim sodiščem, kjer sta se poravnala: Strašek je plačal za oranje 1200 din, Udvane pa vse stroške, ki Jih Je bilo nad 500 din. Tako sta imela vsak dva l.ota v Novo mesto, pa še stroškov je bilo skoraj za polovico zneska! Trmasta nadutost res ni poceni! Kdaj bo samo zapustila take ljudi?
Poslovodja   občinskega   trgovskega podjetja v Skoc.itnu,  Albin   l.ongar,  in prodajalka   Marija   Pungeršič   sta   pri popisu tekstilnega   blaga  pred   povračilom regresa iržave trgovskim podjetjem  letos v juniju lamcrila ln  seveda zapisala  v  popisni Ust <ar za  40 m  več  blaga,  kot ga  je  hilo v ■ n" n Kaj sta hotela s tem. ni znano, ker u je na delu takoj zalotila kontrola trgo-I ' ke Inšpekcije iz Novega mesta. Morda i.i hotela pridobiti podjetju regres tudi za
tisto količino blaga ki ga v resnici ni bilo, kajti da bi šlo za pomoto pri petih vrstah ' blaga, ni verjetno. Zaradi malomarnega vpisovanja podatkov v uradno listino sta bila obsojena pred senatom okrajnega sodišča: Albin Longar na 3200 din denarne kazni, Marija Pungeršič pa na 1600 din kazni, ki se v slučaju nel/terlji vosti t/.premcni pri prvem na 16 dni, pri drugi obtoženki pa na 8 dni zapora.
R.
Okrajni ljudski odbor — Uprava za ceste, Črnomelj, razpisuje
mesto cestarja
na cesti Jugorje—Stranska vas— Črnomelj št. ceste 1462 od km 0 do 5000.
Interesenti naj vložijo prošnje s pripadajočimi dokumenti na OLO, personalni oddelek, Črnomelj. Kandidati morajo imeti odslužen kadrovski rok, stari pa so lahko do 35 let.
uspelo iz več razlogov, zato smo morali počakati novega šolskega leta. Vrnili so se dijaki z njimi pa sta prišla tudi nova profesorja ki sta pokazala vso voljo do dela, dočim za prejšnjega profesorja sploh nismo vedli, da ga imamo. Kmalu sta okoli sebe zbrala večje število mladincev, ki so začeli vaditi. To nam je dalo tudi pobi.do in omogočilo uspešen ustanovni občni zbor, ki je porok za uspešen razvoj športa, saj so v upravni odbor izvoljeni res pravi športniki.
Izmed ostalih dobrih članov upravnega odbora je bil izvoljen ia predsednika tov. Mak«. Pavlin, ki je že star športnik in upokojen uslužbenec. Za načelnika je bil izvoljen tov. Marjan Kolori? za načelntoo tov. Praznikova. za gospodarja pa dober in skrben gospoda; tov. Roth
Novi odbor se poleg ostalega zaveda tudi tega, da bo potrebno precej vztrajnosti in dobre volje pri izvajanju velikih nalog, saj nimamo sedaj skoraj ničesai drugega kot ljudi z dobro voljo in nekaj  telovadnega orodja.
Treba bo napraviti perspektivni plan za gradnjo telovadnega doma, nogometnega igrišča, strelišča in nešteto drugih mnnjših potreb. To so velike gradbene naloge, za katere bo potrebno zastaviti vse lastne sile društva, z druge strani pa razumevanje in pomoč ljudske oblasti
F. B.
V počastitev VI. kongresa KPJ je Okrajni strelski odbor Novo mesto razpisal tekmovanje za naslov okrajnega prvaka. Tekmovanje bo na strelišču v Gotni vasi v nedeljo, 2. novembra, dopoldne ob 8. uri. Za zmagovalca je pripravljena tudi lepa nagrada. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja bo velika strelska veselica pri Osolniku v Bršljinu.
Za dvig telesne vzgoje na Dolenjskem
Pred dnevi je v Novem mestu aktiv profesorjev in učiteljev telesne vzgoje sklenil z uvedbo tekmovanja v mnogoboju po osnovnih šolah in nižjih gimnazijah dvigniti telesno sposobnost naše šolske mladine. Mnogoboj bo obsegal več koristnih ln enostavnih vaj, katere lahko Izvedemo tudi tam, koder nimamo potrebnih naprav In prostorov. Vse vaje bodo odgovarjale starostni dobi učencev ln bodo mlademu telesu dale možnosti pravilnega razvoja.
Posebno važno bo to za osnovne šole, od koder so prihajali učenci v gimnazijo brez osnovnega znanja s področja telesne vzgoje. Večina učencev, ki vstopi v gimnazijo, nI sposobna narediti osnovnih telesnih gibov, o korakanju pa sploh ni mogoče govoriti. Gimnazija mora zato dalj časa učiti in popravljati to, kar bi morale učencem dati že  osnovne šole.
Da bomo to stanje čimprej odpravili, bo potrebno sklicati v Novem mestu učitelje s posameznih šol, Mm dati napisan program mnogoboja ter ga tudi z njimi praktično preizkusiti.
Ce se bo učiteljstvo zavedalo važne vloge današnje telesne vzgoje, lahko pričakujemo kaj kmalu dvig telesne zmogljivosti In zdravja naših učencev, kar naj nam bo ena prvih  skrbi! J. G.
JUi veste ...?
Da so naši športniki na zadnjih olimpijskih igrah priborili do sedaj največ medalj: eno zlato, dve srebrni in eno bronasto.
Da je prvo zlato medaljo na olimpijskih Igrah od Jugoslovanov dobil bivši Novo-meščan Leon Stukelj 1. 1924 v Parizu in to celo dve naenkrat, prvo kot splošni prvak, drugo kot prvak na drogu.
Da bosta naša odlična atleta dolgoprogaša Mihalič In Ceraj zopet letos nastopila na silvestrovem teku v Južni Ameriki.
Da bo spMtskl Hajduk šel na dolgo turnejo v Južno Ameriko.
Odred II (Ljubljana) : Partizan (Novo mesto) 4:1 (2:1)
Zadnjo nedeljo je bila  »  Ljubljani prven štrene tekma,  ki se je končala z zmugo Od reda   Ljubljančani so nadkriljevali Novomešča-no, od katerih je bil dober vratar Turk. kljub lojne  da  je  izpustil   štiri   zgoditke   Edini gol za   Novomeščune   je   dal   Smajdek.   Sodnik je dobro sodil igro. po tekmi pa je izjavil, da je novomeško   moštvo   dajalu   B.   moštvu Odreda najtrši odpor izmed vseh društev, s katerimi je Odred II.  zadnje ču«e igral.  Poleg tega pa '}*■ v   Odredovem   moštvu   igralo   sedem igraleev ki   so   sodelovali   tudi   že   v   liginih tekmah (Novomeški igrnlei so v nedeljo imeli  v Ljub Ijnni še to smolo, dn so bili v garderobi okra deni. Neznani storilec jim  je pobral iz denar-
nic skupno nekaj nad 2000 dinarjev, nekomu celo 12 dinarjev iz hlačnega žepa!) J. G.
TVD Partizan (Novo mesto : ŠK Amater (Ljubljana)
Prihodnjo nedeljo se obeta novomeškemu občinstvu zopel najietn nogometna tekma. Domači bodo imeli za nasprotnika SK Amater iz Ljubljane, ki je gotovo močnejše moštvo, kot je bil SK A rdel. katerega so v zadnji tekmi gladko tolkli. Novomeščani nastopijo v najmočnejši postavi. Pridite jih pogledat na stadion, ne bo vam žal. J. K.
Jesensko tekmovanje novomeških kegljačev zaključeno
Kegljaško društvo je 16. oktobra zaključilo jesensko tekmovanje, ki ga je vključilo v prireditve, posvečene VI kongresu KPJ Udeležilo se ga je devet moških in en ženski krožek Prvak jesenskega tekmovanja je postal krožek KMET, ki je dosegel 864 podrtih kegljev Za njim pa so se zvrstili:
2. LUKNJA z 86! podrtimi keglji,
3. PRODOR z 833 podrtimi keglji,
4. PI ANKA z 801 podrlimi keglji,
5. ODRED s 782 podrtimi keglji.
6. METLA « 762 podrtimi keglji,
7. VSEM DEVET s 759 podrtimi keglji, 8 NOVOTEKS s 691 podrtimi keglji, 9. DAMA s 647 podrtimi keglji Izmed ženskih krožkov je tekmovala DAMA
ki je dosegla 507 podrtih kegljev in pokazala lep napredek v svojem delu. Tekmovali je je potekalo zelo diseiplinirano. izmed krožkov pa je pokazal največ smisla za lepo In disciplini rano igro KMET, za kar zasluži predsednik krožka Adamov Franci vse priznanje! Najmlajši krožek kegljačev iz tekstilne tovarne je pokazal veliko voljo in ima vse Izglede za lepe uspehe; treba bo seveda pridno trenirati Ne tekmovanju je razočaral le krožek VSEH DE VET, ker stalno menja kegljače.
Kronika nesreč
LOKA pri Črnomlju. Doma pred hilo je padla iu si zlomila levo roko žena upokojenca Marija Mišica. X
SENTJOST pri Stopicali. V leseni samokres« je dal  pravi naboj sin  posestnika Anton Klobučar.   Naboj   se  je   razlc el   in   poškodbe na obrazu  so posledica  tega  nepremišljenega rav nanja. .
GABROVKA pri Litiji. Med vožnjo je voz pritisnil gospodinjo Pavlino Hribar m ji po vz.ročil poškodbe na desnem ušesu
DOLNJE VKIIOVO pri Mirni peči. Kobila je z nogami udarila v vrat in desno stran icljusti triletnega posesln i kovegu sina Franca Som rnka.
(.Olj i: K pri Veliki Loki. Pri reševanju živine iz domačega gorečega hleva je dobil hude opekline domači sin  Darko Pevec,
Ureja uredni««' odl-ot - Odgovorni uimInH Tone GoAali - Tisk« tiskarno Ljudske ora vice » LjublVan« Naslov ar**dn14tve ti uprave. N>iv« rr<«»to Ljubljanska ;j**Kta 2' PtiAtit' orMa *S r^lffori urnritittftt vi n uprsv* r#>kotV   'ačnn   or' Varodn
Hanki    v    Vov»ffi   mestu    4t»>«    Sls t <M13'Ž2 1 četrtletna naročnina 'W> nin polletna 20<J din celoletna 400dln.
Objavljamo še seznam najboljših kegljačev K. D »Gorjanci« v pravkar odigranem prvenstvu:
Seznam
najboljših kegljačev K. D. Gorjanci v jesenskem tekmovanju
1. GRAS1Ć Janez
2. Mr/lak Jože 3   l.agator Splro 4. Breščak Milan
3. Heferle Andrej
6. Koncilja Franc
7. Romič Lazar
8. Jerančič Rodi 9   Kišer Karel
10. Kebe Ludvik
11. Bučar Jože
12. Bauer Alojz
13. Piki Rdi 14 Vesel Božo 13. Malešič Vcljko 16  Barhtč Franc 17. Hrovat (. ■ S- Jerman Slatka Aduti SI t  Keglji Krožek
Najboljši kegljači po podrtih kegljih
I   Breščok Milan 121 (dve devetici) Kmet
\ Orošič Ivan      121 (ena devetica) Odred
117 (ena devetica) Dama
109 (eno devetica) Plonka
108 (eno devetica) Prodor
100 Vseh devet
78 Majolka
33	67	121	Odred
31	75	9<>	Prodor
30	79	B4	ProJor
29	84	121	K met
28	86	90	Luknja
28	R8	108	Planka
28	93	94	Vseh devet
27	90	86	Kmet
26	9S	100	Vseh devet
26	1117	105	Odred
a	108	79	Metla
2_>	109	109	Planka
24	96	68	Novoteks
24	98	117	Damo
24	109	80	Metlo
31	101	03	Luknja
ji	117	73	Damo
-0	136	78	Majolka
1 Vesel Božo
<■ Bauer Alojz
' U igo j Riko
6. Fišer K orel
7. Jerman Slavk
JOtut
MM) NOVO MESTO PREDVAJA:
Od 31. okt. do 3   nov.: ameriški film »VVin-chester 73« KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA:
I in 2 novembra: francoski film »Brata J3ou<|iii(|uoiit«.
Predstave ob sobotah ob 20, v nedeljo ob 16 in 20.
PRODAM več lepih starinskih okvirjev brez slik. več storili slik in stoječ obešalnik z rogovi srnjakov in gamsov, primeren za lovsko .ili gostilniško sobo. Naslov v upravi Dolenjskega lista
/ASI.U/EK nudimo samo resnim zastopnikom v vseh krajih Dolenjske. Naslov v upravi Dolenjskega lista. i
PRODAM stavbno parcelo 1600 m« v Kandij'i. Naslov v upravi Dolenjskega lista.
ZAVEDAMO SE, DA NAM JE EDINOLE PO ZASLUGI NASE HEROJSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE USPELO, DA GRADIMO SOCIALISTIČNO DOMOVINO Z VELIKIMI USPEHI, TRDNO ZDRUŽENI V NEODVISNI DRŽAVI PONOSNIH, SVOBODOLJUBNIH LJUDI, KI NISO NIKDAR V SVOJI ZGODOVINI NIKOGAR OGROŽALI' ZATO POŠILJAMO PLAMTECE BORBENE POZDRAVE VI. KONGRESU NAŠE PARTIJE TER JI OBLJUBLJAMO ZVESTOBO IN BORBENOST V TRDI, ČEPRAV TEŽKI-BORBI ZA LEPŠO BODOČNOST NAS IN VSEH BODOČIH POKOLENJ!
V IMENU LJUDSTVA NOVOMEŠKEGA PARTIZANSKEGA OKRAJA:
NOVO MESTO
NAJ 2IVI VI. KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
zgodovinska manifestacija naše odločne volje, da se upremo vsakomur, ki bi se poizkušal s silo vmešavati v naše življenje in nas ovirati na poti neodvisne graditve našega socializma! it Iskrene in borbene tovariške pozdrave pošiljamo v imenu delovnega ljudstva Bele krajine generalnemu sekretarju CK KPJ, ljubljenemu tovarišu Titu!
*
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
ČRNOMELJ
Zadružniki
Naš borbeni pozdrav VI. kongresu KPJ
DELOVNI KOLEKTIV
in maršalu titu, pod cigar vodstvom gradimo Čvrste temelje socializma in srečo delovnih množic jugoslavije!
TEKSTILNE TOVARNE
NOVO MESTO
... ^JI- .fars .'
člani kmečkih delovnih zadrug in splošnih kmetijskih zadrug novomeškega okraja pošiljamo borbene pozdrave VI. kongresu KP Jugoslavije, ki nam vliva nove volje in moči v borbi za neodvisnost in srečo naše socialistične domovine!
OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA
NOVO MESTO
Deioum koieuuj
Zelezmne
Novo mesto
POZDRAVLJA VI. KONGRES KPJ, VELIKEGA ZAGOVORNIKA KOLEKTIVNE VARNOSTI VSEH NARODOV ZA OHRANITEV MIRU PRED AGRESIJO VOJNIH HUJSKACEV!
,OJ ZA SOCIALIZEM JE POSTAL NAS ŽIVLJENJSKI PROGRAM — ZATO NAVDUŠENO POZDRAVLJAMO VI. KONGRES KPJ TER MU ŽELIMO MNOGO USPEHOV OBLJUBLJAMO, DA BOMO STOODSTOTNO URESNIČILI DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE V NAŠEM PODJETJU — USPEHI DOSEDANJIH ZBOROV PROIZVAJALCEV NAS UTRJUJEJO, DA SMO POD VODSTVOM PARTIJE NA PRAVI POTI!
DELOVNI KOLEKTIV
LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA NOVO MESTO
Z VSEMI SVOJIMI OBRATI NA DOLENJSKEM
Pismo tovarišev
min na njegovo mlado življenje in smrt.
Leta teko; pismo rumeni, besede v njem pa so prav tako tople in tovari-ške, kot so bile 18. junija 1944 napisane na položaju:
»Prejeli smo Vaše pismo, v katerem ste izrazili željo, da bi radi imeli točne podatke o Vašem sinu, bratu Francu — ali je živ ali je padel, kot ste slišali iz ust drugih ljudi.
France nam je bil vedno drag tovariš v bataljonu in četi. Borec, kakor si ga želi slovenski narod, da ob takih junakih, kot je bil France, lahko pričakuje dan svobode, ker ve, da ne bi nikdar klonil pred sovražnikom — izdajalcem slovenskega naroda, temveč da se bo boril, dokler mu bije slovensko srce. Ni bil dolgo časa med nami, vendar, dva meseca življenja v bataljonu sta zadostovala, da smo ga spoznali in njegovo obnašanje ter zavednost. Spoznali smo, da je vreden sin slovenske matere. Bili smo misli, da blagor materi, ki ima takega sina, ki se bori z vso zavestjo zanjo, za njeno boljšo bodočnost in bodočnost slovenskega naroda. Vedno je bil z nami med
4800
prvimi v borbi, odličen mitraljezec tn vztrajen borec. Toda sovražna krogla, krogla belih izdajalcev, mu je dne 24. aprila 1944 ugasnila utripajoče srce pod Sv. Ahacem pri Turjaku. Kje j% pokopan, nam ni znano. Pokopali so ga civili iz Velikega Ločnika. Njegova smrt nas je zelo razžalostila. Izgubili smo tovariša, ki bi nam mnogo koristil. Njegov stalni borbeni duh, politično znanje, ki ga je imel kot rudar in star borec za proletarske ideje, vse to mu je bilo podlaga za napredovanje v naši vojski. Vemo, da Vas je izguba sina Franca razžalostila in da boste sedaj ob prejemu našega pisma še bolj potrti, ko Vam poročamo oziroma potrdimo govorico, da je Vaš sin in brat — padel.
Prejmite od nas, III. bataljona Cankarjeve brigade in vseh borcev, ki so .s? borili ob njegovi strani, iskreno so-žalje. Ne žalostite se preveč, ker je njegova smrt že stokrat maščevana in maščujemo jo še vedno.
Prejmite tovariške pozdrave od
Štaba III. bataljona Cankarjeve brigade«.
Narodni heroj tovarili Jože BorStnar .sekretar OK KPS Novo mesto, govori pred spomenikom 366 žrtev NOB na Marcneak
skih, oziroma otroških knjigah. Enako ima uredništvo čut za dober izbor, saj srečujemo v Cicibanu imena naših najvidnejših pesnikov in pripovednikov.
V novem šolskem letu sta že izšli dve številki z zanimivo in prikupno vsebino, tako da bo tudi novi letnik v lepo zabavo in pouk prejšnjim, pa tudi na novo se razvijajočim bralčkom Cicibana, ki so letos prvič zasedli šolske klopi. Med pisatelji in pesniki, sodelujočimi v novem letniku (Mira Mihelič, Vida Taufer, Hace, Črnigoj, Branko Rudolf, Branka Jurca in drugi) sta tudi naša velika književnika France Bevk (zgodba o Medvedu) in Alojzij Gradnik (pesem o Boštjanu Narobetu), za poučno branje je pa poskrbel Anton Po-lenec (Kako je nastal svet). Razen tega so V vsaki številki še domače pripovedne ljudske pesmi, uganke, pogovor s Cicibančki in podobno Znana otroška ilustratorka Marlenka Muk je za ves letnik pripravila slike za prvo stran na besedilo ljudskih pesmi. Tako ima prva številka upodobljen motiv: Majhna sem bila, piske sem pasla, druga pa: Polžek nese v malin. Ostali ilustratorji so še Mihelič, Subic, Omersa, Vi-dic, Ravnikar, Zelenko in Cita Potokar. Vse slike so večbarvne.
Ciciban izhaja vsak mesec, naročnina za ves letnik je pa samo 135 din. Priporočamo staršem, da ga naročijo svojim otrokom. Storili jim bodo veliko veselje, hkrati pa bo Ciciban staršem in šoli pomagal pri pouku in vzgoji.
O. K.
TOVARIŠU KOTARJU
V naravi tisoč se cvetov prebuja, ki sonce z zlatim žarom jih ogreva, v pomladni pesmi duša Ti prepeva, ob vonju rož spomine si obuja.
Preveč poklanjaš nam pomlad zelenja, nasititi ni težko lačne duše, ki vajene ledu in večne suše prevzete že od zarje so vstajenja.
Trpljenje skupno nas med sabo veže; ta vez čvrstejša je od sto verig, izguba slehernega nam v srca reže.
Si moral tudi Ti od nas oditi? So res povelja z usten Ti zamrla7 Bol kruta hoče duše nam prevpiti.
(»Tomšičev glas« — 1944 — glasilo Prve SNOUB »Toneta Tomšiča«, napisala tovarlšlca Dara v spomin sedanjega narodnega heroja Martina Kotarja, doma izpod Gorjancev.)
~*>$mv iz Bosne
Uredništvu Dolenjskega lista!
Slovenci, ki se nahajamo na tri" mesečnih vojaških vajah v Bugojni, želimo vsem bralcem Dolenjskega lista čimveč uspehov pri graditvi socializma pred VI. kongresom KPJ, hkrati pa jim pošiljamo tovariške pozdrave! Dolenjski list je med našimi borci zelo priljubljen, pa naj bo to v kateremkoli kotičku naše domovine! Prinaša nam novice iz dragih domačih krajev in nas seznanja z napredkom Dolenjske.
Kadar koli se pri Vidičevih spomnijo Franceta, umolknejo v sobi drugi pogovori. Spomini pohite nazaj, ko je bil še med njimi, zdrav, vesel in vedno voljan za vsako delo. Potem so prišli tedni, meseci, ko o sinu niso ničesar vedeli. Boji so divjali okoli Turjaka, no. Notranjskem in po kočevskih hribih. Vedeli so, da se bije pri cankar-jevcih; niso pa mogli verjeti, da naj bi bilo res, kar so pripovedovali nekateri njegovi znanci, ki jih je brigadna pot prinesla mimo domače vasi. France je padel? Ne, ne, morda kdo drugi... S težkim srcem so čakali kurirja, kateremu so pred tedni oddali pošto za Francetovega komandanta.
Odgovor je stisnil srca Vidičevih. Res je bilo — Franceta ni več. Deveta jesen teče, odkar je Vidičevi družini najdražji snomin na Franceta pismo njegovih tovarišev. Na tankem, prosojnem papirju je napisano s pisalnim strojem, vijoličast partizanski žig III. ' bataljona SNOUB »Ivan Cankar« pa je pritisnjen čez podvis Janka Rodeta, poročnika in komandanta bataljona. Devet let že hranijo Vidičevi najdražji in edini spomin na sina-partizana, spo-
Nad Kamporskim zalivom med vinogradi in oljkami, nad tihim morskim zalivom, je našlo ^800 Slovencev zadnje počivališče. V miru počivajo naši predragi bratje. Jadransko morje jim poje večno pesem, bele jadrnice in ladje jih na poti pozdravljajo.
Pokopališče je preprosto. Obdano je z metrsko kamenito ograjo, pri vhodu stoji majhna shramba za orodje. Stopiš skozi glavni vhod. Na sredini stoji težak lesen križ, na obeh straneh pa se vrste belo pleskani smrekovi leseni križi, opremljeni s številko, imenom in priimkom. Človeku se stiska srce, ko hiti proti neskončni planjavi lesenih križev. Gomile so preproste, nikjer zelenja in cvetja, samo gola, peščena rjava prst.
Okupator je kapituliral, prosta je bila pot. Včeraj sužnji, danes svobodni. Vse se je zgrinjalo na pokopališče in ga napolnilo do zadnjega kotička. Hodim od vrste do vrste, iščem imena znancev in prijateljev. V 26. grobu leži
f   ■iv-:-:^x-:.:v. . , .
Feliks Erbida; dobro sem ga poznal, bil je doma blizu Ajdovca. Prva svetovna vojna in ujetništvo ga nista uklonila, lakota na Rabu pa ga je. Na grobu kleči star izčrpan možiček; po ovelem licu mu polže solze. S koščenimi prsti krčevito rije po zemlji, s tresočo se roko poklada bele kamenčke, da okrasi poslednji domek svojega sina.
Globoko ihtenje in krčevito klicanje: »Zlata moja, dobra mamica! Ostal sem sam, mati, očeta so mi ubili med roško ofenzivo.« Debele solze so močile grob predrage matere. Vse naokrog jok znancev. S težkim korakom sem prešteval skromne križe: ena, dve, sto, dve sto, pet sto, tisoč ...
Žarki zahajajočega sonca so poljubljali bele lesene križe, galebi so se vre-šče spreletavali nad kamporskim pokopališčem. Na zemljo je legal mrak. Hor< m krikniti na ves glas; pred menoj se vrste spačeni in izžeti obrazi.
Dvigne se Šest ko-&v ščenih rok, iz ust-
nih duplin jim vro strašne izpovedi.
V krsto so nas zbasali šest, samo zato, da bi krvavi okupator zakril svoje ogabno početje. Na tej neskončni njivi nas počiva 4800 mož, žena in otrok. Križi so postavljeni samo zaradi lepega. Vidiš ta mali grob, križ, pod rušo pa jih počiva osem.«
Topli večerni veter z morja je šepetal skrivnostno pesem med posejanimi križi. Iz očesnih votlin švigajo strašni pogledi, iz usahlih in od trpljenja razjedenih ust sikajo plameni osvete. Maščujte nas! Drobni zvonček je kakor srebrni glas plaval preko bornih polj in oljčnih nasadov; tiho je zamrl nad morsko gladino.
Slavko Hotko
Nov pevski zbor v Beli krajini
Na pobudo upravnika gradaškega vzgajališča tov. Lahajnerja Nikolaja se je v Gradacu v okrilju KUD »Oton Župančič« osnoval moški pevski zbor, v katerem sodeluje poleg učiteljstva Vzgojnega zavoda tudi lepo število gra-daških fantov. Pozdravljamo ustanovitev novega pevskega zbora v partizanski Beli krajini, ki naj z lepo ljudsko in partizansko pesmijo živahno sodeluje na domačih prireditvah in proslavah državnih praznikov ter vzbuja pri ljudstvu in mladini čustva ljubezni do domovine in lepe slovenske pesmi.
Založba Mladinske knjige v. Ljubljani izdaja list za naše najmlajše »Ciciban«, že splošno in priljubljeno branje šolarčkov, s svojimi slikami pa kaj zanimiv tudi za tiste, ki še ne hodijo v šolo. Kajti uredništvo Cicibana ima krog dobrih ilustratorjev, ki znajo živopisno in na umetniško primitivni način pritegniti, pa tudi vzbuditi otrokovo domišljijo. Slika za otroka mora biti enostavna, jasna in barvita, taka, da jo otrok gleda in razume, ne pa da bi si napenjal mlado domišljijo, kaj neki je naslikano, kakor smo že imeli primere pri ilustracijah nekaterih mladin-
Oton Župančič
Napis na nagrobniku narodnih herojev
Domovina je ena nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt.
Svobodi predani za borbo smo zbrani, in kaj je življenje in kaj je smrt?
Bodočnost je vera! Kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt.
Pozdravite svojce v tujini z "Dolenjskim listom"? NaroČite jim ga - hvaležni Vam   bodo   za pozornost!
Pozdravljajo vas:
Franc Fortun iz Črnomlja., Jože Matkovič iz Dragatnša Peter MuhiČ iz Prelesja, Franc Tomec. s Hrasta in Matija Tomac iz Jerneje vasi.
Barka je bila 1942. leta v belogardisticnem taborišču
(Po njenih spominih napisala Regina Fir)
Pobočje Gorjai.cev in pod njimi je spremenilo barvo, zlatoi urheno, rdečkasto in rjavo je šumelo listje; bogate košenice so dobile temnozeleno barvo. Lepa je bila jesen v letu 1942, prava partizanska jesen. Minila je velika ro->ka ofenziva, ki je utrdila vrste naših boicev. Na slovenskem ozemlju so operu de naše prve slovenske brigade.
V takem dnevu, oktobra meseca 1942, je pride] V u.^omljo vas tovariš Jože Borštnar s tovarišem Nedeljkom in s skupino borcev Cankarjeve brigade. Na ':erenu je iskal vezo z okrožnim komitejem KPS za Bel- krajino. A! /istk. Barica, ki je vedela, kje se trenutno zadržujejo člani okrožnega komiteja, je peljala tovariše do Vino-mera, kjer so počakali, sama pa je šla naprej do Krmačine. Za tem se je slišalo streljanje in ljudje so mislili, da še (..artiz.ini vadijo. Iz Krmačine je spremljala Mirna Vivoda Bari.o v Dra-šiče. Med tem je v okolici Drašič krožil avion. Pripovedovali so, da so belogardisti ta avion spremljali od Stopič pa do Drašič, da je avion baje peljal neke stvari za belogardiste. Med kroženjem aviona so bili belogardisti že v Drašičih. Tam pa so bili tudi funkcionarji okrožnega komiteja, katere je P.arica iskala. Tovariš Ivan Novak-Očka, Martin Zugelj in tovariš Branko (padel je na Primorskem) so v vasi prišli tik' pred komandanta bele garde Vasiljeviča, ki je imel pripravljeno puško za strel. Belogardisti so streljali vse povprek, vendar niso zadeli nikogar od-naših.
Navzlic streljanju sta šli tovarišici Barica in Minia Vivoda naprej proti DraŠiČem, ker sta še vedno mislili, da se rjartizani vadijo. Ko sta prišli pred vas, ju belogardisti niso pustili noter.
Takratni belogardist Božič ju je opozoril, naj bežita, da so oni .,~ljg; disti, vendar je bilo že prepozno. (Božič je čez štirinajst dni ušel k partizanom in prinesel precej orožja in munkije.) Bežati več nista mogli, ker so za nji. a bili belogardisti, pred njima pa komandant V^siljevič. Barico so prijeli, Va~i-ljevič pa jo je začel zasliševati. Ko je prišel zraven še pater Norbert, je rekel: »Zdaj smo pa prijeli lepo ribico!« Tudi belogardist Stefanič je začel Barico sramotiti. Rekel ji je: »Aha, moža smo ti ubili, tebe pa ujeli!«
Potem so jo odpeljali na sredo vasi Tam so bili zbrani že vsi vaški zaščitniki s tovarišem Pavlovičem na čelu. Med njimi so bil tudi Mucova mama, Ivanka in Marička (po domače Mihe-lova) in drugi vaščani. Vse skupaj so odpeljali proti Metliki. Nato so se ustavili pri prvem gozdu. Vsi so mislili, da jih bodo postrelili. Prvega so odpeljali v gozdno globel tovariša Pavloviča, ki je rekel: »Zdaj pa bom šel tja, kjer ni muh!« Vendar ga niso ustrelili, ampak so vse pretepli, da so komaj stali na nogah. Po pretepanju so jih nagnali nazaj proti vasi. Barico so peljali dalje do Ćuril med stražo osmih belogardistov z nasajenimi bajoneti. V Curilah so belogardisti šarili po hišah, Barico pa pustili zunaj. Tam jo je napadla belogardistična sodelavka Rezka Matkovič in ji rekla: »Treba ti je tega, rajši bi pazila doma na otroke.« V Curilah so za nekim podom zelo pretepli i posestnika   Janeza   Nemaniča (nekaj
mesec.v pozneje so ga zverinsko pobili do smrti). Vprašali so ga, če pozna Barico. Rekel je, da jo pozna, saj jo je pestoval, ko je bila še otrok.
Ko so belogaridisti prispeli v Metliko, je sledilo ponovno zasliševanje. Zasliševala sta jo komandant Vasiljevič in pater Norbert. Pred zaslišanjem so jo vodili po Metliki pod vodstvom Nor-berta, ki je šel naprej, za njim pa Barica med belogardisti. Ljudje so se skrivali v bojazni, da ne bi carica kaj izdala, vendar je kljub vsem grožnjam ostala stanovitna. Pri zasliševanju so jo spraševali, kdo v Metliki dela za' OF. kdo začuje davek, kdo je delal kape za partizane in kdo je nosil ven oficirske uniforme za partizane. Za to so belogardisti sumili Romat - Hanzelj in Tinko Prus. Ravno tako s... sumili, kdo plačuje v Metliki davek za OF. Po zaslišanju so odpeljali Barico na vlak. Na postaji Novo mesto-Kandija jih je že čakal z vozom Debeljak in njegov kočijaž Turk, da so se odpeljali v Sto-piče. Tam so jo zaprli v neko klet.
Po preteku ene ure so Barico ponovno odpeljali na zasliševanje, toda zvedeli niso ničesar. Preden so šli na ponovno zaslišanje, pa so jo peljali v gostilno Žagar, kjer so jo hoteli napojiti z vinom. Ker jim to ni uspelo, so jo zasramovali na razne načine. Pri zaslišanju so ji prebrali obtožnico, ki jo je napisal pater Norbert. Po prečita-nju obtožnice ji je rekel kolovodja belogardistov Debeljak, da je obsojena na smrt, da pa obsodbe Isti dan ne
bodo izvršili, ker so že preveč utrujeni. To je bilo 26. oktobra 1942. Ou. a bi se morala izvršiti drugi dan ob 5. uri. Pc tem so jo zaprli v sobo pri Žagarju v -ičah, kjer jo je še n^iej zasliševal belut. oficir.
Barica 2uirclj
Tedaj so imeli belogardisti hude bob: s partizani na Dolžu. Pred drugim zasliševanjem so rekli Barici, da je ne bodo ubili, ampak da bo šla v internacijo. Ker p- so bili v borbah pri Dolžu hudo poraženi, kakor vedno v ' bah s partizani, so sklenili, da bodo vse z- jete, rned njimi tudi Barico, ustrelili. V svoji onemogli j^zi so se hoteli maščevati nad nedolžnimi ljudmi. Barico so z sliševali v Stopičah • cvVh pet dni; ves ta čas pa ji niso dali ni''    r jesti.
Dan pred izvršitvijo smrtne obsodbe i
s-1 dali Barici lepiti stare ILe. Ker so v sobi pregorele električne varovalke, jih je prišel neki belogardist poprav-lj Ko je videl Banu, in zvedel za njeno obsodbo, jo je sklenil rešiti. Zvedel je, da je prišel v Stopiče na obisk neki Zumberčan, ki ima tam poročeno hčerko. Ta ga je šel vprašat, če bi hotel skrivaj odpeljati iz Stopič neko Belokranjico, ki je od vodstva bele garde obsojena na smrt. Zumberčan je bil pripravljen pomagati. Pred nočjo jo je skrivaj odpeljal iz Stopič. V grmovju sta čakala, da se je dobro stemnilo, potem pa sta krenila naprej. Da ne bi bila sumljiva, če bi .ju slučajno kdo srečal, sta se sporazumno razšla vsak na svojo stran. Kmalu so -*.ier, kamor je kicnila . ...ia, začeli streljati. Barica se je sklonila in začela bežati po vseh štirih ob cestnem jarku v smeri, kamor je odšel Zumberčan. Kmalu ga je dohitela. Potem sta nadaljevala pot do Zumberka, drugi dan pa je Barico domača hčerka odpeljala v Dragomljo vas. Tam je mali Branko iahko spet objel svojo skoraj že izgubljeno mamico.
Barica o trpljenju in strahu, ki ga je prestala v belogardisticnem ujetništvu, molči Ni bilo zaman; vse hudo je prestala in se ne povrne več. Zapeljani slovenski človek, belogardist, ki je rešil Barico smrti, je moral kmalu v prv$ bojne vrste, bil je hudo ranjen ter je v novomeški bolnici umrl. Pred smrtjo na je pripovedoval o tem do ■ godku v bolnici svojim sobolnikom.,
Mucova mama. Pavlovič (Brko) in ostali v Drašičih: Ni pozabljeno vaše junaštvo in vaše trpljenje, tudi vaša imena bodo ostala nepozabljena v zgodovini našega slovenskega naroda!