Leto ¥11, Stev. 163 Ljubljana, torek 20. julija 1926 Poštnina pavšaitrana. Cene 2 «Sfcn b lahaja ob 4. »jutraj. =. ">tane mesečno Din »5-—; ra inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i LJubljana, Knaflova ulica Stev. $/L Telefon Stev. 7«, ponoči tu^ Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveio in politiko Upramlit*«: Ljubljana PreSentov« ulica tt u - Telefon ti iti iDSeralffl Oddelek 1 Ljubljani., h-icfcer-nova ulica it. 4. — Telefon kt *a» Podružnici: Maribor, Buvarsks ■iltca St. t. — Celje. Aleksandro« cesta. Račun prt postnem tek. zavoda» Ljub-jana št. 11.84* - Praha čisio 7&-180-Wien, Nr. 10^441. Ljubljana. 19. julija. Osem let Jugoslavije nas utrjuje v prepričanju, da ie bil naš narod za to svojo novo državo žal še precej nezrel in je tak ostal še po osmih letih. Ce upravičeno grajamo pri prečanih pomanjkanje državljanskega čuta, moremo Srbijancem prav tako upravičeno očitati, da niso uvideli, da se Jugoslavija ne da upravljati po načinu, kakor se je upravljala Srbija in da so v nedržav-niški sebičnosti postopali tako. da se je razvil občutek o neenakosti bremen- S tem ni rečeno, da so prečani brez krivde. Nasprotno: Radičeva sedemletna abstinenca ter njegova in njemu sorodnih grup antidržavna linija je poglavitni krivec, da ni bilo pravega ravnotežja in da je moglo stališče neenakosti nastati in obstati. Počasi se vse to urejuje. A zelo počasi. Cesar najbolj manjka, to je duh popolnega edinstva in solidarnosti in iz njega izvirajoča enakoveljavnost. Brez duha je materija mrtva, brez duše je nacijonalno telo nesposobno za smotre-ni napredek vseh. Proti čutu narodnega edinstva je n& delu tisoč in tisoč sil separatizma, starih ostankov tujega duha in plemenske domišljavosti ter povojni dobi lastni cinizem, ki ogloda vsak ideal in se veseli, da ga more oblatiti. V tem pogledu se mora odreči absolucija i prečanom i Srbijancem, kajti ne eni ne drugi niso na višinL Neprestane trzavice, ki pretresajo državo, so v največji meri posledica teh razpoloženj. Res pa je, da se mnogi upravičeno izgovarjajo, da jim dosledno nastopanje v nacijonalni smeri ni mogoče, ker je državna politika sama tako spremenljiva, da nihče ne ve, kaj bo jutri in kdo bo pojutranjem predstavljal voljo države. Običaj Srbijancev, zlasti radikalov, pa tudi Davidovičevih demokratov, da se vežejo i s samim vragom, samo da jim omogoči vlast v starih gra-nicah države, je kriv. da je minister prosvete enkrat Pribičevie, drugič Korošec, pa zopet Radie. To so antipodi na-cijonalne vzgojne politike, prvi za državno, v ustavi zajamčeno smer. druga dva za separatizem. Seveda se Srbijanci izgovarjajo, naj pač prečani drugače volijo poslance. A ta izgovor ni upravičen. So stvari, za katere država tie dopušča separatističnih šal. Naša vojska je kakor iz enssa lika in država je tako močno reagirala ko so nekateri hoteli vojsko razorati, da sta danes Radič in Korošec napram njej vsa ponižna. Nam se zdi, da je prosvetna politika iste važnosti za održa-nje in napredek države, kakor vojaška. Za vzgojo tistega duha, ki našemu narodu manjka, pa je gotovo šola še večje važnosti nego vojska. Kaj je storila država teh osem let zi nacijonalno vzgojo mas? Cim je dosledno delo ene vlade začelo, je prišlo večinoma in to brez absolutne potrebe do prememb od zgoraj, ki so prečrtale vse. kar se je prej ukrenilo, delavce v narodnem vinogradu pa se je za to delo podvrglo celo kazni. Razume se. da bodo nacijonalisti delali in žrtvovali, pa naj so tudi od državnih činiteljev preganjani A pred zgodovino bodo nosili odgovornost tisti, ki državno moč vprezajo v separatistični voz. tisti, ki so nestalni in iz osebnih ambicij podirajo vse, samo da sami pridejo na površje. Nam je veliko zadoščenje videti, kako vse gleda od strani strašne krče radikalne stranke, ki je nositeljica vseh gori naštetih grehov. A vsak se brani, ji priti na pomoč, ker se boji. da bi bil izdan in izigran. Jugoslavija je nacijonalna država, vendar moremo trditi, da se delo za razširjenje in poglobitev nacijonalnega duha vrši izven državne uprave in celo proti njej. To nezdravo stanje seveda državo slabi in za kar rabijo drugi eno leto. za to nam treba osem let Vse to, ker vlada duh nestalnostL Naša država nima notranje politične smeri, ki bi bila za vse in vsako vlado sveta in nesporna in katere bi se nihče ne smel dotakniti, kakor se ne sme dotakniti duha in discipline vojske. Politično zatišje v Beogradu Resortne konference ▼ min. predsedništvu. — NOdceva akcija uspeva. — Vedno novi konflikti med radikali. Spor med Vatikanom in če-škoslov. nar. cerkvijo je poravnan Milan, 19. julija, a cSecolo® piše, da je stari spor med češkoslovaško narodno cer> kvijo in Vatikanom smatrati za poravnan, ker je češkoslovaška narodna cerkev vr. nila katoličanom vse doslej zasedene cer« kve. za lastne namene pa si je doslej zgra. dila 37 cerkva. Sedaj je pričela graditi pri. bližno 60 novih cerkva in molilnic. Za te zgradbe je češkoslovaška vlada prispevala 11 milijonov češkoslovaških kron, češkoslo. vaška kulturna udruženja pa 14 milijonov. Vsa ta dejstva so doprinesla, kakor nagla, šajo nekateri vatikanski krogi, k verskemu pomirjenju v češkoslovaški državi. Tudi v Podkarpatski Rusiji, nadaljuje «Secok», so pravoslavni vrnili katoličanom cerkve grško katoliškega obreda, ki ao jih imeli doslej zasedene. Beograd, 19. julija, p. Danes v Beogradu ni bilo nobenega novega političnega dogodka, razen nekaj resortnih konferenc, katere je imel ministrski predsednik Uzunovič z nekaterimi ministri, tako s Peričem, Maksimovicem, Nikičem in Jovanovičem. Dopoldne je posloval anketni odbor, popoldne pa v Narodni skupščini ni bilo nikogar. Opaža se, da politično življenje prehaja v zatišje. Gotovi radikalni poslanci, med njimi dr. Laza Markovič, spretno manevrirajo kot «opozicija» proti vladi radi njene namere, da zniža dragi njske doklade državnih nameščencev. Dr. Nikič je danes popoldne obvestil Uzunoviča, da je dobil nova poročila o napredujočem razkolu v HSS. Po dosedanjih vesteh se zdi. da je dr. Nikič v nekaterih krajih res imel uspeh. Z včerajšnjim govorom Stjepana Radiča so radikali zadovoljni v toliko, ker ni napravil nobenega novega izpada ln ga smatrajo za dokaz, da se Radič boji krize in volitev. Triumfalno zborovanje Pribičevičevo v Glini je pri radikalih izzvalo veliko vznemirjenje. Dejstvo, da radikali med seboj ne morejo urediti niti spora glede kandidatur za beograjsko občino, kar je drastično pokazal pretep na včerajšnjem zboru v hotelu upa, da bo nova vlada srečnejša kot prejšnja in povdarja, da. je finančno ozdravljenje Francije v interesu vse Evrope. Dunaj, 19. julija, s. Pod vtisom padca Briandove vlade je francoska valuta padla od sobote do danes za 16 odstotkov. Obenem sta utrpeli škodo tudi devizi Bruselj in Milan. Prva je izgubila 6, druga pa 2 odstotka vrednosti. Nova zarota proti generalu Pangalosu? V Atenah so odkrili baje novo zaroto pod vodstvom Plastirasa. Aretacije in deportacije odličnih opozicijonalnih voditeljev. — Nova vlada s poostritvijo diktature. Atene, 19. julija, s. Oblasti so odkrile novo zaroto proti generalu Pangalosu. Justične oblasti so baje v posesti tajnega pisma, ki ga je poslal general Pla-stiras 6. julija svojemu prijatelju v Atene. V pismu poziva Plastiras prijatelja, naj pospeši izvedbo načrta za usmrtitev Pangalosa. Na podlagi teh odkritij je bil včeraj zjutraj aretiran bivši ministrski predsednik Mihalokopulos. Proti Papanasta-ziju, Kafandarisu in Tsaldarisu so izdana zaporna povelja. Izdajatelj lista <*He-stia» je že v zaporu. Papanastasijevo hišo so obkolili orožniki. Tekom dneva so bili aretirani ostali opozicijonalni voditelji, ki so jih prepeljali na otok Nak- sos. Bivši minister Eutaxas, šef vsega zrakoplovstva, bo najbrže še danes sestavil novo vlado, ki se bo opirala na diktaturo in bo v pripravnem trenutku razpisala nove volitve. Atene, 19. julija (brž.) Novo vlado je sestavil bivši minister Eustaxas. Atene, 19. julija, s. General Pangalos je izdal na narod proglas, v katerem izjavlja, da so stare stranke napravile veliko napako, ker so odklonile njegovo ponudbo, da bi se z novimi volitvami vrnile v normalne politične razmere. Pangalos pravi, da so njegovo ponudbo zavrnile brezdvomno zato, ker se bojie novih volitev. -S3- Kralj Boris izginil? London, 19. julija, (brž.) *Daily Ma.iL« poroča iz Ženeve, da je za kraljem Borisom, odkar je odpotoval iz Milana v Švico, izgi. nila vsaka sled in da so švicarski vladni krogi radi tega v velikih skrbeh. Princ Wmdischgratz bo izpuščen iz ječe! Budimpešta, 19. julija, s. List «A Reggelt* izve iz krogov, ki so blizu princu Windisch. gratzu, da bo princ, ki je sedaj v jetniški bolnišnici vloži v prihodniih dneh kazen, skemu sodišču prošnjo, v kateri bo prosil, da se ga z ozirom na njegovo slabo zdravst. veno stanje in na njegovo iz vojne izvira« jočo živčno bolezen zastraži na domu. Se* nat, ki bo koncem julija zaključil svoje po» letne počitnice, se bo v prvem tednu avgu. sta bavil s to: Windischgratzovo prošnjo. Ker je princ začasno samo preiskovalni jet» nik in mu finančni položaj dovoljuje, stro. ške domače straže, je zelo verjetno, da bo kazensko sodišče tej prošnji ugodilo in da bo princ prepeljan iz jetniške bolnice v za* sebno stanovanje, kjer ga bodo stražili de* tektivi. Rakovski odpotoval v Moskvo Rourpes, 1° julija, s. Ruski poslanik Ra= lovski'ie danes, z zrakoplovom odpotoval v Moskvo. Razpust italijanske klerikalne stranke Rim, 19. julija, o. Agentura »ltalia d"oggi» je izvedela iz zanesljivega vira, da se v po« polarski stranki in njeni parlamentarni sku. pini vedno bolj uveljavlja struja, ki zahteva razpust stranke. Fašistovski sindikalni za. kon, ki onemogoča načelo uveljavljanja ka. toliških strokovnih organizacij in stališče, ki so ga zavzele v poslednjem času cerkve, ne oblasti do fašizma, narekujeta vodilnim klerikalnim krogom potrebo po razpustu stranke. Potem bi imeli ti voditelji proste roke do drugih strank. Obtožnica proti Zaniboniju Rim, 19. julija. sL Po raznih vesteh je ob« tožbena zbornica potrdila krivdo bivšega poslanca Zanibonija in njegovih sokrivcev. Razsodba bo najbrže že danes podpisana ter sporočena obtožencem. Med akti se na. haja tudi pismo Mussolinija, v katerem iz. javlja, da je že nekaj časa pred atentatom vedel za obstoj nekega komplota, ki naj bi bil 4. novembra pričel z akcijo da nasilno spremeni obliko države in vladavine. Nesreče pri kopanju Berlin, 19. julija, (brž.) V nedeljo je ▼ okolici Berlina pri kopanju utonilo 13 oaefc. Jubilejni zbor Svetozarja Pribičeviča Manifestacije 15.000 glave navdušene množice za politiko SDS. Zagreb, 19. julija r. Izvem dvoma je, da tako triumfalnega shoda, kakor ga |e v nedeljo imel Svetozar Pribičevič v Glini, še ni imel v tej država noben politik. Bil je to dostojen jubilejni zbor voditelja SDS, stoti po številu, odkar obstoja režim RR. Spričo manifestacij in entuziazma, s kakršnim je bil sprejet Svetozar Pribičevič, je moral skra-hirati ves radikalski teror. Bil je to veličasten in uprav senzacijonalen dokaz, da se Banija iji uklonila pod sramotnimi metodami režima in da se zastava SDS v tej trdnjavi demokratske misli vije mogočneje kakor kdajkoli. Iz Siska, kamor je dospel v soboto, se je Svetozar Pribičevič v nedeljo zjutraj odpeljal v Glino v spremstvu devet avtomobilov. Na vsej poti skozi čisto radičevska sela se ni dogodil niti en incident. Sprejem pred Glino je bil očarujoč. Tu je bilo zbranih 2.070 okrašenih vozov in 400 zastavonoš, ki so ob obeh straneh ceste 5 km na dolgo tvorili špalir. Pribičevič je vstopil v okrašen voz in se je nato na čelu povorke peljal pod slavoloki v mesto, kjer je bila zbrana ogromna množica. Defiliranje vozov, konjenikov in skupin je trajalo do mala dve uri. In ko se je končno ljudstvo zbralo na velikanskem zboro-vališču blizu železniške postaje, so srca prekipevala navdušenja in ozračje je pretresel orkan ovacij, ki se je stopnjeval, ko so Pribičeviča na ramah ponesli na sijajno okrašeno govorniško tribuno. kjer so se poleg njega zbrali še narodni poslanci dr. Lukinič, dr. Budi-savljevič, Miša Tadič, dr. Milan Popo-vič, Stevo Obradovič, Stojan Umičevič, upokojeni general Voja Živanovič in še cela vrsta drugih odličnih predstavnikov SDS. Zastopane so bile tudi vse reprezentativne beograjske in zagrebške novine. Nad 15.000 Uudi je poslušalo z napeto pozornostjo in neprestano pritrjujoč, Svetozarja Pribičeviča: Narode! Danes je moj stoti zbor, odkar je nastopila vlada PR. Imel sem jih 34 na Hrvatskem, 28 v Slavoniji, 15 v Vojvodini, 10 v Dalmaciji, 5 v Južni Srbiji ter po 4 v Srbiji in Sloveniji. Ko sem lani 6. avgusta na prvem zboru v Mostaru govoril, je bila RR vlada v medenih tednih. Takrat so se rogali moji akciji in mi prorokovali neuspeh. Smatrali so me za malega Davida, ki se bori proti dvema velikanoma. Danes. čez leto dni sta oba ta Goljata že v prahu. Današnja vlada je bolnik, ki za ne more rešiti noben svetovni konzilij. Culi ste, kako so se razklali radikali, a sedaj se cepijo tudi radičevci. ki so kakor Buridanov magarec, ki med Nikičevim in Radičevim plastom ne ve, kje bi jedel. Vam je ta zbor potreben kot manifestacija, da pokažemo svojo silo, da smo tu, da marširamo in da se pod našimi korak! trese zemlja. Radikali imajo na čelu vlade slepca, ki ne vidi, da je vlada trhla, kakor oni drog, ki je v Južni Srbiji padel na moj avto, pač pa misli, da se bo vlada obdržala. Pred par dnevi se je govorilo o novi vladi. Uzunovič je izjavil, da se širijo glasov i, da kralj želi spopolniti vlado z davidovičevci in je protestiral proti zlorabljanju kraljevega imena. Medtem pa vemo vsi, da so nekateri bivši radikalni ministri javno navedli, da par sedanjih radikalskih ministrov zlorablja kraljevo ime. Navzlic tem obtožbam pa se stvar ni dalje obravnavala. Na Angleškem bi taki politiki niti 24 ur ne mogli ostati na svojih mestih. So pa -še hujše stvari. Pred par dnevi se je v Blažuju v Bosni vršila proslava nekake organizacije Srnao, ki je čisto radikalska in ima Pa-šiča za prokrovitelja. A vendar se je ta organizacija nazvala z imenom prestolonaslednika Petra ter sta se proslave udeležila tudi veliki župan in predstavnik vojske. Protestirati moramo proti temu zlorabljanju ter proti vmešavanju vojske v strankarske in politične zadeve. Ime kralja in prestolonaslednika lahko imaio samo narodna udruženja. Naši rojaki, ki so lani glasovali za radikale. se niso niti zavedali, da glasujejo za Stjepana Radiča. Nikdo od njih ni mogel niti misliti, da bo oni, ki je lomil kraljevo žezlo. istega dobil v varstvo. Nihče ai mogel niti slutiti, da bo naša državna politika v Beogradu tako zabrazdila. Radičevci briiejo z Beogradom norce. ker beograjski politiki ne vodijo računa o sili, ki je ustvarila to državo. Iz mene ne govori mržnja. jaz govorim hladno, umerjeno in iskreno ter govorim iz srca narodovega. Vi ste čitali, kako je prvi radikal iz Dalmacije protestiral proti »sporazumu« in pozval Radiča na boj. Moral pa bi naperiti svoje strelice proti radikalom, ker so oni sami krivi, da Radič danes vlada. V prav kratkem času bo v Beogradu izbruhnila velika kriza, ki jo bo težko rešiti, a jaz menda lahko rečem, da mi v tem tekmovanju ne bomo sodelovali. Mi zahtevamo svobodne volitve, da se narod sam izjasni in šele nato ss bo mogla rešiti vladna kriza. Culi ste o povodnjih, katastrofah in toči, ki so uničili letino. Vlada organizira preko Rdečega križa prosjačenje milodarov, proti čemer sem takoj protestiral, ker narod ne potrebuje milostinje. temveč ima pravico zahtevati poipoč od države. S prosiačenjem se bo dobilo kvečjemu 1 milijon, a nesreča zahteva pomoči za cele stotine milijonov. Oni, ki je pokrenil to akcijo, je sam dal v vsem 2.000 Din, pa si lahko predstavljate, koliko se bo vsega nabralo. Ponavljam svojo zahtevo, da naj se d Opozicijskim fondom odvzame pet šestin m naj Narodna skupščina izglasuje vo in dopolnili edinstvo države. L. 1921 smo se spoprijeli s komunisti in premagali to kačo, ki je pretila z razbitjem države. Končno smo leta 1924 zdrobili Radičevo hidro in nismo se mi poklonili republiki, marveč se je .Radič poklonil monarhiji. Mi smo državna stranka in naša zastava se vije povsod. Jaz ne mrzim nobene stranke, temveč samo navajam, da so radikali in radičevci izdali svoje volilce. Radikali danes vodijo politiko, kakor jim je bolj primerna, naknadne kredite, za katere bodo gla- enkrat z večino, enkrat z manjšino. A sovali vsi. Toda Narodna skupščina, ki celo leto ni delala nič, je šla na počitnice baš sedaj, ko je nesreča največja, ko velike reke probijajo nasipe in uničujejo posevke. Na počitnicah je zato, ker se vlada boji, saj bi ob sklicanju Narodne skupščine takoj izbruhnila kriza. Radičevci, ki so govorili, da mora skupščina delati od 4. zjutraj pa do trdega mraka, kakor seljaki, so pozabili, da so seljaška stranka in so se prav lepo navadili gospostva. In sedaj tej gospodi ne diši sedenje v Narodni skupščini. Stopili so se z radikali in bodo skupno z njimi uničeni. Ne utegnem navajati vsega, kar se v Beogradu počenja proti narodu. Jaz hodim med narod, da ga povedem v borbo proti vladajočim strankam. Mislilo se je, da je ta borba nemogoča, toda mojih 100 zborov dokazuje, da ni samo nemogoča, marveč, da vodi k zmagi, ki je blizu. Nam očitajo, da smo tudi mi bili z radikali v zvezL Res je. mi smo morali biti z njimi v zvezi, ker sami nismo imeli večine, a se je tudi opazilo, ko smo mi bili z njimi. Mi smo vedno vodili svojo politiko edinstva. Mi smo 1. 1919 uredili državo in upravo, 1. 1920 smo izglasovali usta- ves narod hoče edinstvo, hoče prova-janje ustave in potrebne zakone. Narod ne more več dalje prenašati trpljenja. Zahvaljujem se za sprejem in manifestacije. Povsod, kamor pridem, se pokaže ljubezen do naše velike ideje, povsod tekmujejo naši pristaši v navdušenju. In to je jamstvo, da bo naša Ideja zmagala. Naj živi naš narod, naj živi naš kralj! Pričakujem pri prvi bitki na voliščih veliko zmago. Takrat se bo zgodil čudež, kakor v svetem pismu, da bo mali David premagal Goljate, radikale in radičevce. Nepopisne ovacije dolgo niso pojenjale ob zakljuScu Pribičevičevega govora in so se ponovile, ko so nastopili nadaljnji govorniki general Živanovič, katoliški župnik Mirko Veslaj in sivolasi pravoslavni svečenik Nikola Milid, oba veleizdajalca in trpina iz avstrijskih ječ. Ko je predsednik zbora dr. Nemec zaključil zbor, so zagrmeli mož-narji in ob sviranju 14 godb se je zopet razvila povorka, ki je Svetozarja Pribičeviča in tovariše spremljala k posebno okrašenemu prostoru, kjer se ie vršilo skupno kosilo povabljencev, do-čim se je vse naokrog utaboril narod ter se je vršila velika ljudska veselica. Celjska skupščina UJU Ena najslabše obiskanih, kar jih je bilo. — Poskus se odreči dosedanji ideologiji narodne učiteljske organizacije. — Konflikt je ostal neporavnan. — Kaj pravi nova «deklaracija». ske organizacije po mnenju , pol 6., pel 8. in 9, uri Smo , .Ljubljanski dvor" Tel. 730, najelegantnejši kino v Sloveniji. ljana gasilska vaja mariborskega gasilskega društva. Iz 10 cevi je brizgala voda na magistratno poslopje, kar je nudilo krasno sliko za radovedno množico. Po vaji je celokupna mariborska požarna bramba defi-lirala mimo delegatov in gostov. Ob 10.30 dopoldne se je pričela v velito kazinski dvorani letna skupščina Jugoslo--venske gasilske zveze v navzočnosti okoli 100 delegatov. Skupščino je otvoril starosta Zveze g. Barie. V uvodnem govoru je izrekel iskren pozdrav navzočim in konsta-tiral veselo dejstvo, da se je Zveza v minulem letu povečala za 42 društev in šteje sedaj okoli 20.000 članov. Nadalje je omenil, da je na sobotni seji pristopilo in bilo sprejeto v Zvezo tudi mariborsko gasilsko društvo, kar so navzoči pozdravili z velikim odohravanjem. Zveza je bila v stalnih stikih tudi z inozemskimi gasilskimi društvi, kakor s češkimi, moravskimi, poljskimi in francoskimi. Koncem izvajanj se je spomnil umrlih članov, predvsem pa umrlega podstaroste in načelnika škofjeloške župe. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnikov namestnik Špeltč, je razvidno, da je Zveza tekom minulega leta prav agilno delovala in da so vse župe izborno organizirane. Blagajna izkazuje okrog 41.000 Din čistega dobička, glavnica pa znaša okroglo 163.000 Din, kar so vsekakor lepe vsote, ako se pomisli, da so bile tekom tekočega leta izdane velike vsote za podpore raznim župam. Proračun za prihodnje leto predvideva 35.000 Din dohodkov in 30.000 Din izdatkov. Na predlog revizorjev je bil soglasno sprejeit absoluten. Sprejet ie bil dalje nov poslovnik Zveze in predlog tehničnega referenta o enotni uniformi gasilcev. Ustanovljen je bi! končno nov odsek »Samopomoč«, koje član je lahko vsak moški, včlanjen v !GZ. Na predlog mariborske župe je bil namesto umrlega podstaroste dr. Bergmana izvoljen poštni kontrolor g. Vengust iz Celja Pri slučajnostih je bila z veseljem sprejeta vest staroste, da je dr Bergman določil v svoji oporoki, da pripade po smrti vdove polovica celokupnega premoženja JGZ. Po zaključeni skupščini se je vršil v Narodnem domu banket vseh delegatov, nakar so se odpeljali gostje domov. ■ Utopljeni deklici v Racah pri V nedeljo popoldne je pretresla prebivalstvo Račja vest o tragični nesreči mladih deklic, ki sta se šle kopat v tamošnji ribnik g. Dragotina Lingla iz Ruš za opekarno dr. Pipuša poleg kolodvora. 13 in polletna Andreja, hčerka gostilničarja ir. posestnika Šijanca, ter 14 in 161etna Zofka in Le-a, hčerki tamošnjega prometnega mojstra Zorca, vse iz Račja, so se kopale v jami, ki je nastala pri izkopavanju gline za opeko. Deklice so bile nekaj časa ob kraju, toplo popoldne pa jih je izvabilo proti sredini vode. Kmalu so se jim začela vdirati mehka ilovnata tla, ki so jih potegnila pod vodno gladino. Deklice so zabele klicati na pomoč in se oprijemati druga druge, da bi -e rešile. Na vpitje je prihitela kot prva k vodi gospa Katzbeckova, soproga cbrato-vod.ie v Pipušovi opekarni. Posrečilo se ji ie le jprieti za roko Leio Zorčevo. ki ie .inala plavati in se je mogla odtrgati roke Šijančeve ter jo pritegniti že precej onemoglo na suho. Ostalima pa gospa ni mogla pomagati. Šijančeva, ki ni znala plavati, se je v smrtnem strahu krčevito oprijela tovarišice Zofke okrog pasu tako, da sta obe izginili pod vodo. Na j>omoč so prihiteli tudi drugi ljudje s postaje. Toda vsaka nada na rešitev je bila že zaman. Po polurnem iskanju v blatnem dnu se je končno posrečilo s pomočjo dolgih' kavljev potegniti trupli iz vode. Na mestu nesreče se je kmalu zbralo veliko število prebivalstva, kajti tragična usodaftmla-dih deklic je zbudila splošno pomilovanje in razburjenje. Zorčevo družino je zadela ta nesreča še huje, ker so se starši pred par dnevi odpeljali v Split. Oblastva so storila Kulturni pregled Koncert »Ljubljanskega Zvona« v Laškem. Kdor pozna čebeljčno marljivost pevk in pevcev »Ljublj. Zvona« in ve za potne srage njihovega pevovodje g. Zorka Prelovca, se ne bo čudil, če je ta zbor s svojimi skromnimi močmi, pa s tem večjo pridnostjo dosegel za naše pevske razmere dostojno umetniško višino izvajanja umet nih in narodnih pesmi. Popularnost »Ljublj. Zvona«, ki poje vsepovsod, na svojih koncertih in rad sodeluje na vseh priredbah narodnih društev je gotovo upravičena. Tako so tudi na njegov koncert v Laškem prihiteli prijatelji slovenske in jugosiovenske pesmi od blizu in daleč. Dvorana Zdraviliškega doma je bila z daleč premajhna, da bi dobili prostora vsi. Zmanjkalo je stolov, ljudje so poslušali petje tudi v restavracijskih prostorih ali pa na prostem. O petju ne bomo mnogo govorili. Dovolj je, če povemo, da smo se čudili discipliniranosti zbora »Lj. Zvona«, ki na mig sledi pri-prostim gestam svojega pevovodje in poje z navdušenjem, z izredno veliko ljubeznijo do naše pesmi. Meirf ie predvsem ugajal moški zbor, ne dovolj številen, ampak tehtno zaseden v vseh glasovih. Seveda je bil odličen tudi kompletni zbor, zlasti v La- jovičevi pesmi »Zeleni Jurij«. Moški kvartet (gg. Šulc, Hartman in Grilca) je pokazal v Forsterjevi »Njega ni« svoje sposobnosti in način novega, neusiljivega petja. Novost je bil nastop ženskega kvarteta (gdč. Ramsakova, Keržetova, Jeromova in Mišičeva). Gdč. Ramšakova je zapela par lepih solospevov s spremljevanjem klavirja. Dobro bi bilo, če bi ta izvrsten glasovni materijal ne ostal neizšolan. V grlu ima pevka zlat zaklad. Koncert je trajal dve uri r strašni vročini, poslušalci pa se niso naveličali poslušati in zbor je moral peti še in še. Nam, ki smo prišli na ta prelepi koncert iz skupščine UJU iz Celja — pa tudi mislim, da vsem posetnikom — ie »Lj. Zvon« pripravil užitek, ki ga ne bomo zlepa pozabili. Mnogo zborov sem slišal peti, mnogo pevcev poznam, tako idealnih kot so pa Zvonovci — pa še ne. G. Prelovec ima v uspehih z njim za svojo požrtvovalnost in trud večje plačilo kot so odlikovanja in priznanja odkoderkoli. Naj se razvija pridni naš »Ljubljanski Zvon«. F. R. Stoletnica prvega hrvatskega časopisa. Dne 16. julija 1926 je izšla prva številka zagrebškega lista «Luna Agramer Zeit-Schrift*. List je izhajal dvakrat na teden, vsak torek in soboto, in je imel prilogo pod naslovom f Agramer Intelligenz-Blatt». V prvi številki tega lista je bila tudi prvič obelodanjena hrvatska pesem Toir.e Miklošiča v kajkav-ščini pod naslovom fVushenye (Zelja) Vilh h —»atzkeh pri Vandavanvu Novinh Zagre-bechkeh, I. szerpna 1S26.» Pesem ima 11 kitic in opeva Zagreb. Paralelno s. hrvatskim tekstom teče nemški prevod, bržkone tudi od Miklošiča. Poslednji urednik tega lista je bil Slovehec Ivan Souvan, ki se je posebno trudil, seznaniti nemško zagrebško publiko z našimi pesniki, katerih prevode je oskrboval sam. Nemški baritonist Bohnen v Parizu. Pariška opera je angažirala nemškega baritom-sta Mihaela Bohnena za več gostovanj v bodoči seziji. Med drugim bo nastopil v »Fau-stut, ki ga bo pel v francoščini, kot ga je že bil pel v Newyorku. na Metropolitan-operl. Nova poljska opera. Na dan poljskega narodnega praznika (3. maja) se je izvajala prvič v Lvovu opera cKralj Žigmund Augustc, ki jo je napisal varšavski skladatelj Tadej Jotejko. Snov je povzeta iz poljske zgodovine in obravnava ljubezensko zgodbo zadnjega Jagelovca z Barbaro Radzl-vilovno. Jotejko je sestavil besedilo sam, pri čemer se je posebno oziral na odrske efekte. Njegova glasba je zmerno moderna ter se naslanja na veristično šolo. Režijo opere je vodil Nikolaj Levicki, dirigiral je JarosJav Leščinski. V operi je nastopil tudi tenorist Marcel Sovilski, ki je bil pred kratkim član ljubljanske opere. Dr. A. Gosar, Naša poljedelska statistika. (Ponatis iz >Časa* XX. 5). Vel. 8, 50 str. Založila Leonova družba. Cena 10 Din. — Knjižica obsega štiri poglavja. Najprej avtor kratko oriše organizacijo naše poljedelske statistike. V drugem poglavju so pregledno zbrani in razvrščeni vsi važnejši podatki naše poljedelske statistike. Tretje poglavje razpravlja na osnovi prej navedenih podatkov o možnosti napredka v našem poljedelstvu. Da bi se bolje videlo, kako bi se moglo naše poljedelstvo razvili, je avtor nanizal v tem poglavju celo vrsto analognih podatkov iz drugih držav ter je na osnovi tega izvedel nekaj zanimivih zaključkov. Tem svojim izvajanjem je avtor dal poseben poudarek s tem, da je v četrtem pogl. sumarično pokazal zlasti na osnovi izvozne statistike, kako velikega pomena je poljedelstvo za vse naše narodno gospodarstvo. Knjižira bo dobro služila vsem, ki se hočejo poučiti o stanju in bodočnosti našega poljedelstva, kakor tudi o vlogi, ki mu gre v našem narodnem gospodarstvu. Richard Strauss v Karlovih Varih. Znameniti nemški skladatelj Richard Strauss, ki se nahaja na oddihu v Kgrlovih Varih, je dirigiral 70 mož broječi zdraviliški orkester, ki je izvajal koncert samih Straussovih skladb. Uvodoma je bila na sporedu sinfo-nična pesnitev >Don Juan in mnogoštevilna internacionalna publika je živahno aklamirala dirigenta, in komponista, i vse, da jih obveste o tragični smrti njihove hčerke. Trupli ponesrečenih deklic so položili v Šijaričevi gostilni na skupen oder. Pogreb bo danes ob 16. popoldne v Slivnici. Prva žrtev Ljubljanice v letošnji kopalni sezoni Ljubljana. 18. julija Po dolgi deževni dofci, ki se je zdela skoro neskončna in povzročila toliko gorja, so nastopili brez prehoda lepi, naravnost vroči dnevi. V nedeljo je solnce kar žgalo in razkošno lilo tople žarke na zemljo. Zrak je "bil čist in miren, nobena sapica ni razgibala drevja. Ljubljančani so zato radostno v celih trumah pohiteli v okolico, deloma v planine, deloma na Savo. Marsikdo, ki je že obupal na letošnjo domačo kopalno sezono in si samo predstavljal, kake užitke nudi kopanje ob naši rivijeri, je z veseljem poiskal svojo kopalno obleko in se zadrevil že dopoldne v eno ali drugo stran, da čim prej skoči v vodo. 2e dopoldne je bilo mesto malodane prazno. Tem bolj pa je bilo zato živo ob vodah, posebno na Savi. Na Posavju jc- kar mrgolelo kopalcev obojega spola, mladih in starih, suhih in debelih. V poznejših popoldanskih urah si se že lahko presneto zameril prijatelju, ako si ga nevedoma potrepljal po rami. Odskočil je, kot bi ti bila roka strupena in zarjul: Au! povrtal z očmi in se komaj še zmenil zate. Ni vrag, saj nisi znal, koliko mehurjev na opečeni koži si mu predrl. Na enak način si po neprevidnosti lahko prišel cb ljubljenega dekleta ali pa narobe. Solnce je žgalo in žgalo. Kakor na Posavju ni manjkalo kopalcev, tako tudi na Savi pod Šmarno goro, v Tomačevem, v Lazah ali Medvodah, kjer pa je skoro bolj priljubljena precej toplejša Sora. Drugi pa, ki niso hoteli predaleč iz mesta, so se zbrali na kopališču v Ljubljanici, ali pa ob vseh malih vodicah v Mestnem logu. Vsepovsod je bilo polno nagcev, kakor v kakem indijanskem taborišču. Ljubljanica, oziroma Gruberjev prekop, pa je že prvi dan kopalne sezone žal zahteval tudi svojo žrtev. Cb prekopu poleg šte-panjskega mostu je v nedeljo ob 6. popoldne sedel 121etni siflček kurjača na državni železnici, Filip Šetina iz Most, ob bregu in si umival noge. Nenadoma je dečka zmanjkalo z brega in kmalu nato so opazili, kako je obupno molel roke iz vode. Poštni uradnik Rudolf Pečnik mu je skočil takoj na pomoč in ponesrečenca že prijel za noge. Tisti hip pa ga je pograbil vrtinec in bila je nevarnost, da vodna struja potegne na dno tudi njega. Med tem, ko je Pečnik reševal samega sebe, je voda nesrečnega fantička odnesla naprej in ga hip nato zagrnila Trupla še niso našli. Najbrže ga je vodna struja tirala s seboj in ga bo mogoče dobiti šele potem, ko voda nekoliko pade, pri zatvornicah na Fužinah. I Vroč julijski dan ie vabil ljudi v senco in tudi delavca Toneja iz Gavrače, ki se rad pri vinu smeje in se ne brani svinjske krače. Po prašni cesti je šel; solnčni žarki so ga omamljali in zdelo se mu je, da so sami zlati grozdi, iz katerih se cedi žlahtna, vroča kapljica, ki žge in žge, po telesu in tudi v grlu. Tone je stopil v senco košate lipe. ki je stala ob beli hiši. Na prag se prikaže gospodinja; že je Tone pri nji in jo jame prositi ubogajme. Dobi krono in gre dalje; kmalu zbere za osminko žganega in haidi v gostilno. Predno naroči pijačo pa poprosi 5e oštirja, naj mu kaj daruje. Oštir mu natoči kozarček in nič ne reče. Tone je dvignil cesti pred stražnikom. štel korake, momljal in delal kisle obraze. Najbolj se je pa skremžil, ko ga je potolaži! sodnik s lldnevnim zaporom. * Stanko je hlapec v Ljubljani. Majsko nedeljo je vodil tri gnacije po Gradu. Lepa nedelja je bila, vse je bilo praznično, a najbolj rdeče cvetoči konstanji na zeleni grajski planoti, ki so goreli v solncu kot sijoče lučice. Vsa tri dekleta so zakoprnela po kostanjevem cvetju in uslužni Stanko je takoj hotel vpogniti vejo, polno cvetja. Osem rok se je stegnilo, četvero grl tisti hip zavpilo: -Ah!> in velika kostanjeva veja se je odlomila. Izza grma je pristopil paznik, potrepljal Stanka po rami in ga vprašal po priimku. Sodnik se je prepričal, da fant ri ime! hudobnega namen- ••! "ii i? rr:p 'v N©<&VI€E z zn amko in žicjom najboljša, najirp ežnefse, zato najcenejše. Darujte za sokolski Tabor! Domače vesti Obvestilo. Vse cenj. naročnike, ki še niso izpolnili svoje obveznosti napram listu, ponovno prosimo, da poravnajo naročnino čim prej. Ako kdo še ni prejel položnice, naj sporoči upravi, da mu jo takoj pošlje. — Upravništvo »Jutra«. * Kralj se vrnil na Bled. Kralj Aleksander se ie včeraj ob 10.47 dopoldne na po-vratku iz poplavljenega ozemlja pri Apatinu in Bogojevu vrnil z dvornim vlakom v Ljub ljano, od koder ie ob 1052 nadaljeval vožnjo na Bled. * Kraljevska dvojica za poplavljence. Minister dvora, dr. Jankovič je poslal v nedeljo predsedniku Rdečega križa dr. Leku sledeče pismo: Gospod predsednik! Sporočam vam, da vam bo kraljevska blagajna izplačala 1,200.000 Din kot prispevek kralja in kraljice za poplavljence. + Kraljev protektorat nad zbiranjem prispevkov za poplavljence. Minister dvora je poslal predsedniku glavnega odbora za pomoč oškodovancem vsled poplave dopis, v katerem ga obvešča, da sia kralj in kraljica sprejela protektorat nad narodnim glavnim odborom. * Imenovanja v državni službi. Imenovani so: dr. Radovan Brenčič, komisar v Radgoni, za upravnika narodnega gledališča v Mariboru; Kari Tavčar za šumarskega nad-svetnika mariborske oblasti; Josip Zupane za kmetijskega referenta pri ptujskem okr. glavarstvu in Milica Rozman za pisarico pri ministrstvu prosvete v 4. skupini II. kategorije. Premeščena pa sta: šumarskl svetnik Vinko Travirka iz Celja k mariborski oblasti in komisar finančne kontrple Ignacij Bezek s Sušaka k okrajni upravi finančne kontrole v Novem Sadu. + Imenovanje v ministrstvu za šume in rudnike. Za srezkega šumarskega referenta pri velikem županu mariborske oblasti je imenovan g. Vinko Travirko, šumarski referent pri srezkem poglavarstvu v Celju; za šumarskega referenta pri direkciji šum gra-diške občine g. Vilko Vidmar, šef šumske uprave v Kapeli Batrini. * Vojaška imenovanja. V ministrstvu vojske in mornarice so z zadnjim ukazom imenovani: Za vršilca dolžnosti šefa sanitetnega oddelka za mornarico podpolkovnik dr. Vladimir Ferlan, dosedaj upravnik stalne mornariške bolnice v Meljinah; za upravnika bolnice v Meljinah pa sanitetni podpolkovnik dr. Frid Vrečko, dosedaj sanitetni referent tretje pomorske oblastne komande; za sanitetnega referenta te komande dr. Ivan Fras, dosedanji šef sanitetnega odseka oddelka za mornarico pri ministrstvu. * Prva vložna knjižica poštne hranilnice. Krali je vzel prvo vložno knjižico poštne hranilnice na ime prestolonaslednika Petra z največjo dopustno vlogo 25.000 Din. ter dal s tem liudstvu lep vzgled za varčevanje. * Zborovanje državnih nameščencev v Beogradu. Centralna uprava Zveze državnih nameščencev v Beogradu namerava sklicati zborovanje vseh državnih nameščencev, na katerem bo protestirala proti sklepu vlade, da se znižajo službeni prejemki. Resolucija bo izročena predsedniku vlade in posameznim resortnim ministrom. * Dr. Zajič premeščen v Zagreb. Bivši osebni tajnik državnega podtajnika v ministrstvu prosvete dr. Zaj:č, ki ga je St. Radič imenoval za načelnika splošnega oddelka ministrstva prosvete, ie sedaj definitiv-no premeščen v Zagreb kot inšpektor v pro svetnem oddelku zagrebške oblasti. * Odlikovanje. Člana državnega sveta Ivan Škarja in dr. Dominik Mazi ter član glavne kontrole Ante Štambuk so odlikovani z redom Sv. Save tretjega razreda. * Premeščenja srednješolskih profesorje v. Kakor javljajo iz Beograda, je razpored srednješolskih profesorjev dovršen ter bo v najkrajšem času objavljen, tako da se bodo premeščeni profesorji mogli pravočasno preseliti na svoja nova službena mesta. Premeščenih bo nad 300 profesorjev deloma po službeni potrebi, deloma vsled prošnje. * Dve učiteljišči se zatvorlta. V ministrstvu p*osvete je dovršen predlog, da se število učiteljišč primerno zmanjša. V smislu tega predloga naj bi se že letos popolnoma ukinili učiteljišči v Kastvu in v Erceg Novem, pet drugih učiteljišč pa stopnjema po en razred vsako leto. Letos se v teh učiteljiščih zatvori prvi razred. O predlogu bo na prihodnji seji razpravljal ministrski svet. * Jubilej koroškega rodoljuba. Znani koroški rodoljub g. Gregor Einspieler, ki je po izgonu iz Koroške po velikem trpljenju končno dobil župnijo Sv. Jurii v Slovenskih goricah, je predvčerajšnjim praznoval petdesetletnico svojega mašništva. * Zdravniška vest. Med. univ. dr. Ciril Cirman, doslej v Št. Vidu nad Ljubljano, se naseli v Trbovljah kot zobozdravnik. * Himen. Poročila sta se zobozdravnik dr. France Logar in učiteljica gospodična Danica Lederhasova, hčerka pokojnega dolgoletnega profesorja na I. državni gimna ziji v Ljubljani Ludovika Lederhasa. Bilo srečno! * Spomenik kralju Petru v Nevesinju. V Nevesinju bo dne 29. avgusta na svečan način odkrit spomenik kralju Petru Osvoboditelju ter padlim vstašem v HercegovinL * Izseljevanje naših delavcev v Francijo. Na intervencijo francoske vlade je naše ministrstvo za socijalno politiko izdalo odredbo. naj se našim državlianom-delavcem ne izdajo potni listi za Francijo, ako se predhodno ne izkažejo s pismenim potrdilom, da bodo zaposleni takoj po dohodu v Fran-ciin. Na ta način se ovira emigracija naših delavcev v Francijo. + Nov poštni, brzojavni in telefonski pri-stojbenik bo v najkrajšem času izšel pri peštni direkciji v Ljubljani. Delo bo popolno in bo z vseh vidikov služilo svojemu namerni- Ker bo knjižica vsebovala ivse najnovejše tarife pa tudi vse važnejše podrobnosti za poštni, brzojavni in telefonski promet vštevši inozemstvo, bo naša javnost gotovo segla po njej. Pristojbenik je neobhodno potreben za industrijske kroge, trgovce in obrtnike ter razne urade. Ker se bo natisnilo samo toliko knjižic, kolikor naročil bo prispelo v naprej, naj interesenti pošljejo svoja naročila do 26. t m. na prezidij direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Cena bo minimalna ter zavisi od stavila naročil. * »Zveza Slovenije s Sušakom« ie naslov pravkar izišle knjige našega domačega železniškega strokovnjaka inž. Klodiča. Knjiga obravnava to vprašanje z vso preciznostjo in ga osvetli od vseh strani z bogatim materljalom. Knjiga ne bo samo strokovnjakom tenrveč tudi lajikom mentor v tem za Slovenijo velevažnem vprašanju. Knjiga ob sega 35 strani iu stane samo Din 10. Dobi se po vseh knjigarnah. ' * Nesreča na Jezerskem. Pretekli teden se je v jezerskih gozdovih pri sekanju hlodov težko ponesrečil delavec Matija Cvirn. Zlomilo mu je levo nogo nad stopalom. Zanimivo je, da si je Cvirn po vojnem času pri težkem delu že v tretjič zlomil levo nogo. Ubogi ponesrečenec je tembolj obžalovanja in pomilovanja vreden, ker je oče še nedoraslih otrok. * Plaz v Pečicah pri Ponikvi Pišejo nam: V Pečicah pri Ponikvi se je udrla zemlja. Dolgotrajno deževje je izpodkopalo ogromen kompleks hriba in voda, ki je pod-makala, je končno povzročila, da je plaz povedel s seboj ves hrib. Na hribu je stala domačija kmeta Mihelaka, katerega je plaz gospodarsko popolnoma uničil. Pokopal mu je hišo in gospodarsko poslopje, v njem pa par volov, več sto litrov vina, orodje in že spravljeni ječmen. Tudi sosedom ie plaz povzročil ogromno škodo, ker Km ie ruinl-ral sadonosnik b vinograd. Škoda se ceni na 80.000 Din; vrh tega je zemljišče za ne-dogledno dobo nesposobno za vsako uporabo. Apeliramo na oblasti, da posvetijo tej katastrofi intenzivnejšo pažnjo. * Cigani plenijo poplavljene hiše. Iz poplavljenih krajev Bačke in Baranje poročajo da so se cigani združili ob Donavi v raz- . bojniške čete ter na čolnih plenijo in ropajo po zapuščenih hišah. Zasleduje jih cela eskadrila žandarjev v čolnih. Ljudstvo je skrajno ogorčeno zaradi takega zverinskega postopanja pleniteljev. * Poskus samomora v zaporu. V soboto je bil v Zagrebu prepeljal iz sodnega zapora v zakladno bolnico bivši bolničar Milan Vozelj, rodom iz Trbovelj. Vozelj je vzel v samomorilnem namenu ponoči dve pastilji sublimata ter si zadal s tem težke notranje poškodbe. Zdravnik je nesrečnežu izpral žekdcc ter ga pridržal v bolnici na zdravljenju. Vozelj je bil obsojen na tri leta prisilnega dela. Ker kazni ni hotel nastopiti, je sklenil, da izvrši samomor. Njegovo stanje je težko, a ne smrtnonevarno. + Stavka v največji tvornici cementa. V tovarni cementa »Dalmatia« v splitski okolici je v soboto izbruhnila stavka. Vseh sedemsto delavcev je zapustilo delo, ker je tovarna znižala mezdo za 8 odstotkov. Tovarna bi morata za eno leto plačati občini 1,500.000 dinarjev občinskih doklad in je hotela ta trošek prevaliti na delavce. Po svoji kapaciteti je to na jvečja tovarna cementa, v naši državi. Na leto producira približno 10 tisoč vagonov cementa. Akcije tovarne so skoraj izključno v italijanskih rokah. + Panika zaradi ženskega glavnika. Ko je v soboto zvečer krenil vlak iz Brežic proti Zagrebu, se ie v nekem vagonu tretjega razreda začel razvijati dim in širiti vonj po ekrazitu. Vagon pa razen tega tudi ni bil razsvetljen. Potniki so mislili da se Je vnela os in da vagon že gori; drugi zopet so bili mnenja, da bo kaj eksplodiralo. Nastala Je panika. Nekateri so skušali zapustiti vagon, odprli okna in potegnili tudi zavoro za slučaj nesreče. Vlak se Je takoj ustavil in začelo se Je preiskovanje. Dim se Je med tem poizgubil In nevarnosti ni bilo več. Ugotovilo se Je, da Je neki ženi ki ie spala v vagonu, padel z glave glavnik iz celuloida na žarečo vžigalico ter zgorel. Malo je manjkalo, da vsled glavnika ni prišlo do nesTe:e. * Brezsrčna mati. Vdova Katarina Kr-žan v Zagrebu Je v soboto vrgla svoje dete v bližino železniškega tira in Je tamkaj pustjja. Ko se Je v nedeljo vrnila, otroka že ni bilo več tamkaj. Neusmiljena mati ie bila aretirana in izročena sodišču. * Žrtve strele. Nad Novim selom in okolico je divjala 15. t. m. huda nevihta z grme njem, ki je zalotila na polju posestnika N. Schmidta, ki se Je vračal s svojim sinom in hčerko domov. Nenadoma je treščilo in je strela ubila enega konja. Staremu Schmid tu Je ohromela leva stran života in Je vrh tega še popolnoma oglužil, njegov sin Je bil lažje ranjen, hčerka pa Je ostala nepoškodovana. V virovitlških vinogradih je postal žrtev strele te dni posestnik Josip Ušenica. * Preprečene nesreče pri kopanju v Zagre bu. Tudi v Zagrebu in okolici je bila Sava v nedeljo vsled lepega solnčnega vremena polna kopalcev. V mestnem kopališču bi skoro utonile tri osebe, ki so se kopale na odprti reki, vendar so jih k sreči v zadnjem trenotku rešili s pomočjo čolnov. Vsi trije bodo policijsko kaznovani, ker so se kopali proti predpisom na odprti reki. * Zagonetna smrt zagrebškega trgovca. V hotelu Union v Zagrebu Je umrl v nedeljo na oknu prvega nadstropja dvoriščne zgrad be nagle smrti bivši trgovec Ignac Hirschl. Prišel Je v hotel v soboto zvečer in tožil, da mu je slabo in da ga bole rebra, ker sta ga v zaporih sodišča pretepla dva kaznjenca. Bil je namreč zaprt radi neke sum-nje. V soboto je bil izpuščen, nakar ie odšel v Union, da se odpočije, kjer pa ga je dohitela smrt. Včerai so njegovo truplo raz telesili in ie zdravniška komisija ugotovila, da je imel polomljenih na levi strani prsi pet reber, vsled česar je nastalo krvaljenje in potem smrt. O rezultatu obdukcije je bilo takoj obveščeno državno pravdništvo. Hir-schel ]e bil do nedavno bogat trgovec, v zadnjem času pa mu Je šlo tako slabo, da je prišel na beraško palico. * Morilec blagajnika Reichherzena še ni izsleden. Preiskava radi roparskega umora železniškega blagajnika Jurija Reichherzer-ja v Osjeku dne 12. t. m. še vedno ni prinesla nikakih pozitivnih rezultatov. Vsi dosedanji aretiranci so bili izpuščeni, ker se je pokazalo, da niso bili z zločinom v nobeni zvezi. Policija vrši sedaj preiskavo v drugI smeri — s kakim uspehom, pa še ni znano. Zaslišanih ie bilo zopet mnogo oseb o posameznih okolnostih, ki bi mogle prinesti vsaj nekoliko več Jasnosti v ta miste-rijozni dogodek. Veliko težkočo za Tazplet tega zločina tvert dejstvo, da policija v Osieku nima na razpolago dovolj pomožnih sredstev, ki so potrebni za rešitev tako tež kih slučajev. Predvsem primanjkuje izvež-banega redarstvenega aparata, daktilosko-pični urad itd. Pri takih razmerah Je seveda zelo težko računati na uspeh. * Najnovejše bluze, obleke, batistno perilo in otroške oblekce priporoča Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trz 9. Še enkrat v tej seziji pride najboljši komik sveta sijajni Buster Keaton (človek, ki se nikoli ne smeje). ELITNI KINO MAT1S&. Iz Ljubljane u— Rumiuiskl kralj v Ljubljani Včeraj zjutraj, ob 5.50, se Je pripeljal v Ljubljano rumunski kralj Ferdinand, ki ie posetil na Bledu našo kraljico. Čez 15 minut se Je s posebnim rumunskim dvomim vlakom odpeljal proti. Trstu. u— Postavitev spomenika padlim in umrlim slovenskim vojakom iz šentpeterske fare se vedno bolj bliža uresničerju. Mestna občina ljubljanska je s svojim velikodušnim darom prva položila temeljni kamen za udejstvitev plemenite ideje. Tudi mnogo drugih se Je odzvalo vabilu, vendar pa je med zborovalci pogrešati še marsikoga. Načrt za spomenik ie izdelal mestni arhitekt Šubic in bo spomenik v kras šentpeterske fare in cele Ljubljane. Prihodnje dni bo tudi že razstavljen model, da si bo vsakdo lahko že preje ogledal to lepo umetniško delo. Sloga in vnema vseh Šentpe-terčanov brez razlike strank sta porok, da bo spomenik kmalu postavljen in pričal o pietetnem čustvovanju do padlih in umrlih Šentpeterčanov. u— Ljubljanski Sokol naznanja roditeljem, da se redna telovadba moške !n ženske dece za dobo počitnic prekine. u— Nočen pretep. Ko Je prišel v nedeljo ponoči stražnik v Magistrovo gostilno na Strmi poti napovedat policijsko uro, je zvedel, da se malo pod gostilno pretepajo neznani ljudje. In res Je našel v Jarku neznanega človeka, proti dolenjskemu mostu pa sta bežali dve temni senci. Na odredbo stražnika so močno krvavečega moža prenesli takoj v gostilno, sam pa Je hitel na zasledovanje za napadalci. Na Ižanski cesti ju ie končno dohitel in aretiral. Pri zaslišanju se Je Izkazalo, da sta brezposelni delavec Nikola Colarič in njegov tovariš Iv. Bizjak napadla magistralnega paznika Ivana Slugo radi nekega dekleta. Med pretepom Je Colarič Slugo močno poškodoval na glavi. Še na tleh ležečega Je suval s čevlji v glavo. Sluga je odšel v bolnico, Colarič pa Je moral s stražnikom v zapor. u—- Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 telesna poškodba, 1 poškodba tuje lastnine, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 smrtna nesreča, 2 prestopka pijanosti, 1 goljufija in 6 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 1 radi nevarne grožnje in 3 Tadi vlačugar-stva. Iz Maribora a— Poslanec dr. Pivko je odšel do 1. avgusta na oddih k morju. Nato prične s shodi po mariborski oblasti. Projektiranih ima okoli 50 shodov. a_ Za kongres Jugoslovensko-češkoslo-vaškib lig in čeških društev dne 7. in 8. avgusta v Ljubljani in na Bledu sprejema v Mariboru prijave g. Franjo Bureš, ura* v Vetrinjski ulici. Poskrbljeno je za polovično vožnjo, brezplačno prenočišče in ceneno skupno prehrano v Ljubljani, Vintgar-iu in na Bledu. a— Proslava domovinskega dneva v Šmarjeti ob pPesnici, ki jo je priredila tamo-šnja agilna kmečka podružnica Jugosloven-ske Matice pod vodstvom šolskega upravitelja, g. Vaudeja, je uspela nadvse pričakovanje dobro. Na ljudsko veselico je prihitelo tudi veliko Mariborčanov, s pevskim zborom »Jadrana«, ki je žel med številnim zbranim kmečkim ljudstvom s svojim petjem velik uspeh. a— Letna sezona je izvabila na stotine mariborske mladine in občinstva k Dravi, ki pa je še zelo kalna in deroča, da kopališče ni preveč uporabno. Mladina se samo solnči na obrežju, drugi pa hite izven mesta, kjer iščejo utehe pred soparico, ki je nenadoma nastopila po večmesečnem deževju. Iznajdljivi meščani so ustvarili prav lepo kopališče na produ v Bistrici nad Mariborom, kjer se kopajo brez skrbi in brez vstopnine in so zadovoljnejši kot v mariborski mestni kopelji. a— Velika frekvenca na Pohorju. Krasna julijska nedelja je to pot izvabila ogromne množice meščanov na zeleno Pohorje. Mariborska koča je bila od sobote do pondeljka polna ljudi, ki so že dolgo hrepeneli po svežem planinskem zraku. Naravnost poplavilo pa je kmetsko ljudstvo Ruško kočo, kjer so praznovali patrona sv. Arha. Takšnega obleganja baje že dolgo ni bilo. Končno je zmanjkalo Jedače in pijače, čeprav so bili zjutraj na razpolago še trije polni sodi vina. Razigrano veselje Je trajalo pozno v noč. a— Nacionalizacija. Pri nedeljski gasilski slavnosti Je prvič visela tudi raz GOtzo-vo pivovarno, ki se je nedavno fuzijonlrala z ljubljansko »Unionkoc, slovenska zastava. Nam bi bilo mnogo ljubše, če bi podjetje ne kazalo nacionalizacije samo na zunaj, s par metri platna, ampak Izvedlo stvarno notranjo nacionalizacijo z odpustom ekspo-niranih nemških zagrizenih uradnikov in dalo zaslužka našim ljudem, ki trpe vedno bolj vsled nezaposlenosti Ako ne bo spremembe v tem oziru, bomo o stvari še spregovorili in sicer tako, da bo zaleglo. Iz Celja e_ Sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje mesto ta teden odpade radi seje občinskega sveta. V sredo ob 8.30 zvečer se bo vršila v klubovi sobi Celjskega doma seja pripravljalnega odbora Narodno-strokovne Zveze. Na sejo so vabljeni tudi drugi člani SDS delavskega stanu. e— Smrtna kosa. V soboto Je umrla na Sp. Hudinji pri Celju gostilničarka in po-sestnica Marija Pristovšek v starosti 59 let. — V Zavodnji ie preminul v nedeljo popoldne g. Anton Kuhar, posestnik in uradnik zav. družbe Dunav. Bil je star 62 let, zadel ga Je mrtvoud. Pokojnik Je bil zelo priljubljen in narodno zaveden Slovenec. Pogreb bo v torek ob polštirih popoldne. Blag jima spomin! e— Iz trgovinskega registra. V trgovinski register se je -vpisala tvrdka Ivan škun-ca, vinska trgovina v Celju, izbrisala pa tvrdka Zvonimir Muhlstein, carinski posredovalec. e— Občinska posestva v razprodaji Okoliška občina celjska Je sklenila prodati vsa svoja zemljišča pri okoliškem pokopališču. Proda se zemljišče najboljšemu ponudniku in sicer skupno ali pa parcelirano. Tudi krajni šolski svet naj proda svoja zemljišča. Izkupnina se bo porabila za delno kritje za novo šolsko zgradbo. Želeti bi le bilo da ae pokupijo zemljišč taki ljudje, ki bi onemogočali vsako stavbno gibanje s tem, da bi za vsako ceno držali stavbišča trdno v roki. Guasija les, suiikoi. saliaioi, mazavo m.lo, losol, tobačni izvleček, ienoftalem papir so pripomočki za pokončavanje mrčesa na trti, hmelju, ribizu m vrtnicah 5189 a Dobi se v drogeriji Sanitas, Celje ali pa v Ljubljani, Prešernova ul. 5. Schuffhausen-ure F. CU-DEhi, Prešernova 1 .VILFANOV ČAJ" PROTI KORPULENCI, ki mt je b:l priporočen kot Izredno sridstvo, preizkus i sem na samem sebi ter izrekam s tem javno zahvalo Laboratoriju Mr. D. Vilfan v Zagrebu, Ilica 204, ker stm po uporab. .Vilfanovega čaja" izgub.l v 6 mesečin 14 kg teže — V Beogradu 1926. 171 III Živan Stojanovič čila občinskim nastavljencem, da plačajo pri prevažanju z osebnimi avtomobili polo« vično ceno, redarji pa, da se. smejo v slu* čaju nujne potrebe, če so v službi, poslužiti brezplačno njenih vozil. Občinski nastavi ljenci pozdravljajo z veseljem ta ukrep av« todružbe. t— Občni zbor Zadružne elektrarne v Tr« bovljah se bo vršil v četrtek 22. t. m. t— Obrambna škarpa proti plazu v Hraste niku. Med plazovi, ki groze hrastniški kot« lini, je opasen zlasti oni nad deško šolo, kjer popravljajo železniški tir in zidajo Ro. čakovi delavci obrambne škarpo. Sicer pa je tudi ta problematične vrednosti, kajti poučeni smo, da se plaz nad orožniško po« stajo, katero varuje močan več metrov glo« bok in visok betonski zid, stalno premika proti glavni cesti, pa naj je lepo ali grdo vreme. t— Pri rudniški separaciji v Trbovljah je pričela loviti TPD premog v Savi. Naprave so iste, ki jih je imel inž. Lavrenčič, predno jih je prodal družbi. t— Nasproti orožniške postaje v Trbov* Ijah si je pričel zidati g. Rancinger lično sta novanjsko hišo. t— Promet lesa s splavi po Savi do Trbo« velj je že zopet živahen, odkar imamo lepo vreme. t— Čebelarji so se oddahnili, ker so po« nehali umirati čebelni roji radi lakote. Za« nimivo je sedaj opazovati čebele, kako lete vse v eno in isto smer — proti gozdovom z divjimi kostanji, ki so pričeli več tednov pozneje cveteti, kakor ostala leta. t— Nov zobozdravnik v Trbovljah. V Trbovljah se naseli kot zobozdravnik med. univ. dr. Ciril Cirman. t— Pojasnilo. K notici o aretaciji delavca Grabner Franca, izjavljam podoisani, da ni« sem identičen z imenovanim. Fr-anc Grabner. rudar v Hrastniku. Iz Metiibe m— Nepotreben strah pred steklino. Po« sestnik Plut iz Kloštra pri Gradcu je imel hudega,, popadljivega psa. Ker je obgrizel tri osebe, so mislili, da je stekel. Oddali so ga konjaču, ki ga je pokončal, okr. zdrav« nik pa je poslal potem možgane v Pasteur« jev zavod v Celju v svrho preiskave, ki pa je bila negativna. Tja so bile odposlane tudi obgrizene osebe, ki pa so bile poslane kot zdrave domov. Med tem sta istemu posest« niku poginili krava in svinja radi u gotov« Ijenih drugih bolezni. Ljudje so mislili, da sta obe živini poginili radi stekline, vsled česar so se odpravile tudi vse osebe, ki so bile z njima v dotiki v Pasteurjev zavod v Celje. Vsekakor bi bilo potrebno opozoriti, da ni nikake nevarnosti, ker pes ni bil ste« kel, da občina ne bo imela nepotrebnih stro« škov. m— Tatvina. V Gradcu v Belikrajini so orožniki aretirali dva kovaška vajenca, ki sta se hvalila, da sta tekom poldrugega leta šestkrat obiskala ponoči trgovino Vinkšeli v Gradcu ter si privoščila zastonj razne po« trebne reči. Zato sta sedaj našla zavetišče v zaporu, da si zapomnita, da se tako ne sme delati. Iz Laškega Iz Trbovelj t— Vizumi proti odloku okrajnega glas varstva. Proti krošnjarenju v trboveljski občini je izdalo okrajno glavarstvo glede na Iirošnjo gerenrskega sosveta 5. decembra anskega leta odlok, ki pa ni nov, temveč je le obnovljen iz časa, ko je bila občina še priključena celjskemu okrajnemu glavar« stvu. Trgovci, katerih položaj je po izvrše« nih redukcijah delavstva zelo kočljiv, so se zopet oddahnili, kajti krošnjarji so izvablja« li ljudem denar v gotovini, dočim so mo« rali trgovci dajati blago na kredit, kakor ga še sedaj. V zadnjem času pa se dogajajo slučaji, da prihajajo v revirje krošnjarji, ki imajo kljub striktni prepovedi okrajnega glavarstva dovoljenje za krešnjarenje od obrtnega referenta okrajnega glavarstva. Kaj naj to pomeni? Mar je odlok, ki se je pol leta praktično uveljavljal, čez noč raz« veljanjen? Zahtevamo pojasnila! t— Polovična vožnja za občinske nastavi Ijence. Avto«družba v Trbovljah je sporo« 1— Zlato medaljo za državljanske zaslu« fe je izročil v nedeljo g. dež. s. svetnik dr. ernat odlikovanemu g. Fr. Marinku, vpo« kojenemu sodnemu nadoficijalu Slavje se je vršilo v okrašeni razpravni dvorani ter se ga je udeležilo mnogo uradništva in za« stopniki občine in drugih korporacij. G dr. Pernat je orisal delovanje odlikovanca v le« pih besedah, povdarjal njegovo vestno-t, pridnost in uslužnost tekom 42Ietnega sl-jž« bovanja. Zlata medalja je priznanje, ne na. grada za dolgoletno delo. K odlikovanju če« stitamo! 1— Javno beračenje so vprizorili kler kal« ci za oba letošnja novomašnika v naši oko« lici. Za prvega so nabrali nad stotisoč kron in tudi za drugega menda ne mani. vsaj so trije kmetje iz Breznega darovali vsak pn tisoč dinarjev. Je res h-jdo na svetu! Bara = čilo se je s polarni tudi po trgu in okrog naprednih ljudi. Neki ».trie novomašnika i-šel proti Zid. mo^tu in preko Save. drugi do Maribora. Še ni dolgo tega. ko ie bil ubog pogorelec iz Rečice obsojen na 24 ur zapora, ker je hod:l s polo prosit miM-i. rov. Za kmeta in mašnika so pač dvoine mere Izjava Za dolgove svoie žene ne odgovarjam 5 RADO JERIN krojaški mojster v Ljubljani 1047 Žitnikova ul. 9 Qdoi je povsod ~ po vsem svehj, hidi v najnemafnejših krajih, v uporabi. Odol je hiqijenična nujnost Naši onstran granic p— V Kobaridu je oživelo društveno de« lovanje. Čitalnice ni več. Na njeno mesto je stopilo pevsko in tamburaško društvo, ki je priredilo igro kombinirana, 1 vagon 500. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (17. t. m.). Notirale so vštevši blagovnopro-metni davek brez carine za 100 kg v šilingih : pšenica, domača 47.50—48, madžarska, potiska 79/80 kg 49.50—51; rž: 27.75 <1o 30; j e č m e n: domači 30—33.50, slovaški 35—38, madžarski 30—34: turščica: 26.25 rio 27.25. činkvantin 31.50—33: oves: domači 31.50—32, madžarski 30.50—31.50, romunski 29.50—30.50. Cene moki v veletrgovini : pšenična <0t> domača 83—85, madžarska 80—85, jugoslovenska ali novorumun-ska 78—83, krušna 48—52, ržena 48—50; otrobi: 17.25—17.50. = Tranzit preko Jugoslavije. Tranzitna trgovina je velike važnosti za vsako državo, ker mnogo koristi zboljšanju rentabilnosti železnic. Tranzit preko naše države je precej velik, ker je v tem pogledu geografska lega Jugoslavije zelo ugodna. To se najbolje vidi iz podatkov, ki jih navaja carinska statistika. Leta 1822. je znašal uvozni tranzit 59S.095 ton. Skoraj ravno toliko je bilo Izvoznega tranzita. Leta 1923. je uvozni tranzit porastel na 957.725, I. 1924. na 1,412.879 in 1. 1925. na 1.833.947 ton. Tranzit je torej od 1922. do 1925. porastel za 1,235.852 ton ali za nad 150 % in v primeri z letom 1923. za 876.222 ton ali celih 100 %. — Poloni največje romunske tekstiin« tvrdke. Tekstilna tvrdka Ascher Kandl v Bukarešti, ki je "menda najstarejša in največja tvrdka te stroke v Romuniji, je dobila pred dobrini pol letom od vlade moratorij. Tekom šestih mesecev je mogla tvrdka poravnati le neznaten del svojih obveznosti. Zato se je sedaj nad tvrdko otvoril konkurz. Njena aktiva znašajo 123.464.575. pasiva pa 146.168.186 lejev. = Orodje za železniške kurilnice. Prometno ministrstvo je odobrilo večji kredit za nabavo raznega orodja za železniške kurilnice v področju direkcije v Sarajevu. = Berlinska visoka trgovska šola je dobila pravico izdajati doktorske diplome. = Carinjenje železnatih barv. Finančni minister je izdal vsem carinarnicam naretf-bo, po kateri se odslej smatra za železnato barvo, izdelano tudi iz industrijskih odpadkov, le angleško rdečilo, in sicer ono, ki je kuhano v solni kislini in daje maksimum do vštevši 15 % nerazkrojenih ostankov. Ako pa ima angleško rdečilo nad 15 % nerazkrojenih ostankov v solni kislini, se smatra za zemeljsko barvo in se carini po br. 236., točki 2/a zakonskega predloga o splošni carinski tarifi. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. julija ponudbe za dobavo 1 kom. železnih vrat na škarje. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Središnji urad za 06l-guranje radnika v Zagrebu sprejema do 23. 1. m. ponudbe glede oddaje del pri graditvi in adaptaciji zdravilišča v Brestovcu na Slje-menu. Direkcija državnih rudarskih preduze-ča v Sarajevu sprejema do 25. julija ponudbe za dobavo 1 stroja za lomljenje kamenja za državni rudnik v Banjaluki. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo ca. 1600 kg stro>-nega olja. 500 kg cilindrskega olja in 160 kg dinamo - olja, do 28. julija pa za dobavo 1500 komadov stekel za jamske varnostne bencinske svetilke. Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 1. avgusta ponudbe za dobavo 10.000 kg pšenične moke št. Og. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4..avgusta pri upravi smodniš-nice v Kamniku glede dobave 1000 kg les«r-nih kroglic (Lignutn sanetum). 180.000 kom. raznih kartonskih škatljic; 6. avgusta pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede 24 komadov stebrov iz litega železa za privezovanje brodov; 7. avgusta pa glede 2000 zabojev petroleja. Pri ekonomskem odelenju generalne direkcije državnih železnic v Beogradu: 9. avgusta glede dobave martinovega jekla in jekla za vzmeti ter okroglega, ploščatega, kvadratnega in obročnega železa; 10 .avgusta glede pločevine (železne, rebra-ste, železne za kotle ter jeklene) in raznih žičnikov; 11. avgusta pa glede raznega blaga (pločevina, bakrene plošče, okrogel baker, medeninaste in bakrene žice, medenina); 12. avgusta pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 20.000 kg bele kovine; 14. avgusta pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave 4000 m3 plina dissous za j>omorske svetilnike; 15. avgusta pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 1000 m3 peska za lokomotive) 16. do 19. avgusta pri komandah mesta v Go- spiču in Bihaču, pri komaudi 23. pešad. polka v Sisku, pri komandi otočaškega vojnega okruga v Otočcu, pri intendanturi vrbasKe divizijske oblasti v Banjaluki pri komandi 25. artilerijskega polka v Petrinji glede dobave mesa; 16. avgusta pri direkciji pomor-skega saobračaja v Splitu glede dobave steklenih cilindrov, stenja in gorilnikov; 17. avgusta pa glede 1200 kg bencina in 1000 k^ denaturiranega špirita; 18. avgusta pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 4000 kg katrana, in pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede bakren!h detov za telefone. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in indu=itrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Borze 18. julija. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 74.50—76. zastavni in komunalni Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—196, Ljubljanska kreiditna 175—195, Merkantilna no do 96, Praštediona 865—870, Slavenska 49—0 Kreditni zavod 165—175, Strojne 9K—101. Vevče 102—0, Stavbna 55—65, šešir 103—101 1104). — Blage: Zaključki: les: hraslovl plohi I. in II., 9. 10, 13 cm deb., od 2.30 m naprej, od 22 cm širine naprej, feo vagon nakladalna postaja 0—1000, (parizarji) 27, -!!. 54 mm deb., od 1 m dolž. naprej, od 14 ■ m širine naprej, I. in II., fco vagon naklad, postaja 0—1350, (douelles) 41 in 54 mm debel, I. in II. vrsta, fco vagon nakladalna postaja 0—1000, (podnice) 54 mm, 2.80, 2.85, 2.90 m dolž., od 18 do 30 cm šir., I., IT., fco vag"ii naklad, postaja 0—1200; poljski pridelki: pšenica, fco vagon nakl. postala 0—320; turščica, fco vagon nakl. postaja. 3' . vagona 192.50—205 (192.50—200); oves, r-n vagon naklad, postaja, y, vagona 185—19!) (185); ajda, fco vagon slov. postaja 0—255; otrobi, srednji, fco slov. posl. 0—155. ZAGREB. Na mednarodnih tržiščih beležita devizi Pariz in Italija Se nadalje občulliiv padec. Pariz je pri nas trgoval po 125. okrog poldne pa je bila pariteta 120. Italija je padla izpod 190 s tendenco nadaljnje oslabitve. Ostale devize so v glavnem ostale na prejšnji višini. Prometa je bilo v devizi Dunaj za 204.000, Berlin 19.000, London ll.noo New York 21.000, Pariz 12.000, Praga 894.000 Trst 225.000 in Curih 337.000. Celotnega prometa je bilo za 11 milijonov dinarjev. — V efektih ni v privatnih papirjih posobur-spremembe. Več prometa je bilo v Vojni škodi, ki pa je v tečaju nazadovala. Takojšni"; blago se je trgovalo po 298—300, za avgust jx> 303—304, za december pa po 320—321. — Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2274.50—2284.50, Dunaj izplačilo in ček 79S.625—802.625, Berlin izplačilo 1340— J 35.1, ček 1348.50—1352.50. Bruselj 134—136. Italija izplačilo 189.125—190.325, London izplačilo 275.05—276.05, ček 275.03—276.23. New York ček 56.457—56.757, Pariz izplačilo Vil do 126, Praga ček 167.38—168.38, Curih 1094.80—1098.80; efekti: državni: invr-sticijsko 74—75. agrarne 0—41.50, Vojna škoda, promptna 298.50—299, za avgust 30'J In 303: bančni: Litorale 34—0. Eskomptna 100.50—101. Poljo 0—17, Kreditna Zairroh 102—104, Hipo 56—0. Jugo 93—94. Ljubljanska kreditna 175—0. Obrtna 56—59, Praštediona 862.50—867.50, Slavenska 54.50—55. Srpska 131—132. Medjunarodna 70—0. Narodna banka 4300; industrijski: Eksploatafiia 7—8. Drava 205—0, Ragusea 300—0. ŠPiVra na Osijek 270—275, Narodna šumska 17 o. Osiječka ljevaonica 0—190. Gulmann 195 rto 198, Slaveks 115—0, Slavonija 31—32. Trbovlje 345—350. Union 310—350. Vatron 15—o. Vevče, zaključek 102, Danica 59.50-0. BEOGRAD. Devize: Pariz 118-121. London 275.40—275.50. New York 56.54 - 50.5'; Milan 189—190. Prasra 167.65-167.75. Dunaj 800—800.25. Berlin 1349-1349.50, rUH;i 1095.75—1096.25, Bruselj 0—134.125. Bukarešta 26—26.50. CURIH. Beograd 9.1225. Berlin 122.95. New York 516.375. London 25.1175. !>rfz II.15. Milan 17.25. Praga 15.30, Budimpešta 0.007225. Bukarešta 2.38. Sofija 3.7325 TRST. Devize: Beoarrad 52.75 -^n. Dunaj 420—430. Praga 88—89. Pariz 63 i". London 145.50—146.50, Nc\v York 29.70- .:•>•(.'(t Curih 580 —590, Budimpešta 0jD4t5-0.li.K5. Bukarešta 14.50—15: valuto: dinarji 52.25 do 53.25. dolarji 29.40—29.90. 20 zlatil. frankov 113—117, zlata lira 574.67. DUNAJ, n e v i ze: Beograd 12.45—12.19. Berlin 167.97—168.47. London 34.32—3'.<2, Milan 23.60—23.70. New Yorl< 705.55 - 708.05, Pariz 15.35—15.45. Prana 20.8950 20.975« Sofija 5.09—5.13. Varšava 77—77.50 Curili 136.60—137.10: valute: dinarji . 12.44 Io 12.50, dolarji .704—708. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.65, v Berlinu 7.41. v Londonu 275. v New Yorku 1.7725. Vremensko poročilo Meteorološki m»oo » Liusijan«, 19. julija 192" . n . oaromeua ;<»\> in Kraj Cas Jarum. Temper. Rek vlaga v 0/0 Smei vetra m brzina v m Oblat nos* 0—10 Vrsta padavim f- -■i juaznvpn t Tire i ut t opazovanja 7. 765-0 179 84 NE 0.5 i rrezleno Ljubljana .1 8. 764-5 20-1 78 mirno 6 , (dvoreci | 14. 762-3 28-2 53 S\V 6 6 21. 761 8 23-2 65 SW 2 0 Maribor . . . 8. 764 1 21-0 49 mirno 0 Zagreb . . . 8. 764-9 21-0 80 SE 3 0 Beograd ... 8. 765-3 200 79 mirno 0 Sarajevo ... 8. 76S-4 18-0 83 mirno 0 Skoplje . . . 7. 765-3 22-0 57 NE 1.5 0 I Dubrovnik . . 7 763-9 26-0 45 E 3 0 - « • Praga .... 7 762-7 18-0 — SE 1J 5 J Povprečni barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 2.7 mm. Solnce vzhaja ob 4-31 zahaja ob iy-41 luna »ztiaia ob 1452 '.ahaja ob 0026 Dunajska vremenska napoved za torek: Lepo vreme bo najbrže ostalo. Topli iu živahni jugovzhodni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za torek: Nebo pretežno jasno, zjutraj megla; vročina. Temperatura od 21 do 28 stopinj. Morje mirno. Najnovejš, do skrajnosti napeti seniacijonelno-pustolovni film sveto vnoznanega psa volčjaka sMošno priljubljenega TiNa ,,Maščevanje zavrnjenega snubača" Sest velikih dejanj polnih ljubavi, pustolovščin in senzacij. — Prekrasni naravni posnetki _ u.. r>„— xi..t:----—* ------is.—; Nevaren idiot :na u^l vcimill UUjailJ jtuin.il ijuujt , ... d.u.uvij. .» z visokih planin. — Borba na življenie in smrt v osamljeni kolibi.. -in krasna Marta. — Čudovita igra slavnega Rin-TinTn Predstave se vrše točno ob: 4, J46, M 8, 9. Prvovrstni umetniški orkester s.ira pri vseh predstavah. ELITNI KINO MAT« CA, najlepši kino v Sloveniji. — Telefon 124. Opozarjamo Vas na novo najmodernejšo ventilacijo naše dvorane! Vročinski val Nismo prezrli in smo pravočasno zabeležili, da se je gori na severu pred toliko in toliko dnevi pojavil nenadoma vročinski val ter smo dostavili, da se ta val pomika proti jugu. Medtem smo do-znali, da je ta val povzročil že obilo gorja: na Švedskem je zapalil gozdove, v Newyorku je pregnal ljudi izpod varnih streh na terase in v morje, kjer jili je mnogo utonilo, povrhu pa je neštetim yankeejem udaril na možgane, da so podlegli solnčarici; in tudi izjava gospodične Lenglenove. da nikdar več ne bo igrala tenisa na Angleškem, češ. da se ji zdi neotesano, da parlament ne skrbi za primeren hlad — tudi ta izjava največje in najlepše tenis-igralke na svetu gre na rovaš vročinskega vala, ki se je predčasno pojavil na Angleškem. Prišel je ta val, ta vročinski val, iz Amerike. In ker je prišel iz Amerike, je takorekoč svet in bognedaj se mu upirati, nego ga je treba prijazno sprejeti. In smo ga tudi sprejeli z veseljem. Opazili pa smo, da je res: kamor stopi yankee, usahne vse zlato in vse se posuši. Tako tudi pri nas: a ker imamo skrbno trojico na magistratu, je zoper sušo takorekoč preskrbljeno z brizgalko in s škropilko. Poleg tega je z vročinskim valom tudi že sklenjen dogovor, da sempatja dovoli tudi kaki nevihti glasnejšo besedo. Dosedaj še ni bila potreba velika; ampak je dobro, da se take reči ne prezro vočigled dejstvu, da nas je dež v preteklih dneh tako imenitno nažgal — ker ni bilo pogodbe, podpisane in kolekovane. Vročinski val, bodi nam torej pozdravljen in nas ne ostavi, dokler ne pozabimo dežja in poplav! Zdravilne metode Viljema II. Te dni je izšel 33. snopič veliko zasnovane zbirke diplomatskih aktov od leta 1871. do 1914., ki jo izdaja nemško zunanje ministrstvo. Snopič vsebuje akte nemškega zunanjega ministrstva nanašajoče se na balkansko vojsko. Poglavje 265. je naslovljeno: «Srbsko-av-strijski konflikt in opasnost rusko-av-strijskega konflikta. November in december 1912.» Dovolj jasno je iz teh aktov razvidne, da so avstrijski visoki gospodje že takrat želeli «vojaški sprehod® v Srbijo. In kakor v prejšnjih snopičih, tudi v teh aktih opazke Viljema II. niso brez zanimivosti. Sredi novembra 1. 1912. so na Dunaju izkonstruirali znamenito afero konzula Prohaske s tem, da so brzojavko o njegovem odhodu v Skoplje preobrnili v tekst, da je bil nesrečni Prohaska «oskopljen», kastriran, in da so ga srbski vojaki po vkorakanju v Prizren maltretirali. Valovi umetno vzbujenega ogorčenja so na Dunaju pljusknili zelo visoko. Dne 18. novembra je Tschyr-ski, nemški poslanik na Dunaiu, poslal kanclerju Bethmann-Holhvegu dolgo poročilo o razpoloženju v dunajski vladi in dvornih krogih ter o političnem položaju v monarhiji. Med drugim omenja Tschyrski tudi resolucijo, ki so jo sestavili člani srbsko - pravoslavne stranke v Bosanskem saboru dne 15. novembra 1912. Resolucija, podpisana od 28 poslancev, obsoja zadržanje monarhije napram Srbiji, zabranjevanje pristanišča na Jadranu itd. ter vsebuje tudi izraze bratskih čustev in občudovanja bratov v Srbiji in Črni gori. Gospod Tschyrski ni pozabil pripomniti, da se opažajo že naravnost veleizda-jalska razpoloženja, a Viljem II. je tu pripisal: «Obesiti jih je treba!« — (namreč Bosance itd.) . . . Tschyrski je tudi poročal o pesimizmu nekaterih dunajskih krogov. Mnogi mislijo, je sporočal, da po propasti Turčije pride na vrsto Avstro-Ogrska. In k temu je Viljem II. pripisal ogorčeno pripombo: «Kaj takega!» Gospod Tschyrski je zaključil svoje poročilo z naslednjo observacijo: z knjige Op. iosip Tlčari Cena s poštnino vred Din 19-50 naročila ca knjigarno Tiskovne sa drnge v Ljubljani. Is Rorotanske zgodovine ie zajet roman Angelin Hidar Spisal >van Lah, Cena vezani knjigi Din 20, po pošti Din 1 "50 več. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, stari oče in brat, gospog ANTON KUHAR posestnik in komisar zavarovalnice „Dunav" dne 18. juliia 1926 ob 15. uri po kratki mučai bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek ob pol 16. (pol 4.) uri iz hiše žalost Celje, Zavodna 35, na mestno pokopališče 5520 a Celje, dne 19. julija 1926. Marija Kuhar, soproga Anton in Janez, otroci — Ida in Mici, sinahe — Edl, vnuk — Marija Arhar, sestra in ostalo sorodstvo. 5520 a Ministarstvo uma i Rudnika Kraljevine S. H. S. Generalna Direkcija Šuma, broj 44.825 ad. OGLAS 0 zakupu postrojenfa sa dobavu i preradu drveta Šumsko-lndustrijskog Poduzeča Dobrljin (Šipad) i o prodaji drva. Ministar Suma i Rudnika kao zakupnik državnog erara Kraljevine Srba, Hivata i Slovenaca, koji je vlasnik svih akdja Sumarsko Industrjskog Poduzeča Dobtljin Drvar A. D. (Špada), odrediuje na osnovu ovtaštenja Min.star-skog Saveta od 15. decembra 1925. kod Ministarstva Šuma i Rudnika u Beogradu na dan 15. septembra 1926. god. javnu ofertalnu lieitaciju 1) za zakup svih postrojenja Sumsko-lndustrijskog Piedu eča Dobrlin Drvar A. D., koja služe za šumski po-sao i preradu drvetp te omugučuje šumski rad a što je sve napomenuto u iskazu koji je sastavni deo uslova za ugovor. 2) za prodaju četinjastog drveta u državnim Sumskim kompleksima: Grmeč, Rlsovac Klekovača, Ovčara, Pliva, Jani, Malovan, Ku ača, Staretlna, Šator i Jedovnik sa divnom masom od 9,000.000 kubika četinastih a osim toga 1 plemenitih lista ča, koje se nadju u po,edinim sedštma. Kod lidtadlu mogu učestvohati samo oni, koji su po zakonu ovlašteni da uglavjuju ugovore i nisu u vreme licitacije duž ilci državnog erara Kraljevine S. H. S nadalje koji nisu zbog kršenja ugovora ili iz kojeg drugo? razloga Izid učeni od erarskh poduzeča i nisu u sporu sa državn m erarom. Vadi) za utestvovame kod licitarje znaša 3X00.000 (tri miijuna dinara) u gotovom novcu Pr maju se samo pismene ponudbe, koje glase na zakup:rnu objekata 1 na kupmu drveta iz svih šumskih područja navedenih pod tačkom 2., koje moraju prispeti Mlnistarstvu Šuma i Rudnika u Beogradu do 15. septembra 1916. god. do 10 sati pre podne. Neče se uvažiti po i ude koje docnije stignu, zatim telegrafske ponude, naknadne ponude i očitovanja. Zakupni i eksplcatedoni ugovor tra a če 30 godina. Ponuditi treba: ad 1. Godišnju zekupninu u zlatnim dinarima. ad 2. Šumsku t?ksu u šumi na panju u zlatnim dinarima: a) po jednom kubiku četimastog iehničnog drveta, b) . . . bukovog tloh nekaka količina, lahko z matematično točnostjo trdimo, da je na svetu prav toliko zla. kot življenja. Bogus ni bil zagrešil zmote, da bi se bil oženil. Živel je v svoji hišici sam s to je Katarina in ki jo je imenoval Clau-sentina, ker je bila iz Southamptona. Modrijanova sestra, ki je imela manj transcedentnega (nadčutnega) duha kot njen brat, je — zmota nad zmoto — vzljubila nekega trgovca s suknom, se omožila z njim in rodila dekletce, Jessy po imenu. Njena poslednja zmota je bila ta, da je po desetletnem življenju v zakonu umrla in s tem povzročila smrt trgovca s suknom, ki je ni mogel preživeti. Bogus je vzel sirotico k sebi, iz usmiljenja in deloma tudi v nadi, da mu bo služila kot lep primer otroških zmot Stara je bila tedaj šest let Prvih osem dni, ki jih je prebila pri stricu, je prejokala in ni rekla ničesar. V jutro devetega je dejala Bogusu: < sami ali pa tudi pismeno. Za Maribor in okolico smo določili našega zastopnik« Karla Rayer. Aleksandrova c 57 ki Vam da na zahtevo natančnejša pojasnila (Ferštek, Izaslanik.) Mali oglasi, Id služijo v posredovalne in socialne namene obdnstva, vsaka beseda EO par. Najmanjši znesek Din 5-—s Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din 10'—v Sladčičarsko delavnico »<* ceno proda eventuelno da v najem. Y. E. R. C. Ljubljana, Kongesni trg 9. 20313 Koncesijo Koncesijo u slaščičaibko obrt te odda. T. E. R. C.. Ljubljana, Kongresni trg 9 80313 j to pečate ' etikete, graverstvo \ SITAR&SVETEKj ljubljana Modni atelje M. Šare Ljubljana, Kongresni trg 4, I.. sprejema t izdelavo — gladke i najmodernejše de-eino plisse. 15871 Klarinetista prvovr.-tnega, ki bi bil pripravljen igrati v bodoei Fezoni saksofon pri Jazz-bandu r Ljubljani, iščem. Instrument je na razpola-go. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra poa •Saksofon.. 20-288 Zastopnike iu zastopnice, agilne, iščem za vse kraje proti proviziji in fiksni mesečni plači Din 2000 za inozemsko tvrdko. Ponudbe z obratno pošto priloSTenini!i 20 Din za tiskovine na oglasni on-delek lista pod »Stalni zaslužek 2000». 203H2 Krojaškega pomočnika za fino veliko delo sprejme K. Pučnik. Tavčarjeva ul. S. 20304 Trg. pomočnik mlad, sb sprejme. Glej pod »kapital srečka 76» na ogla«ui odd. Jutra. 2027G (dobe) Službo dobi čevljarski prSrojevalee. Poizve se v Prešernovi uL *t. 9 na dvonsču. Nastop takoj. Pečarskega pomočnika »amostojnega delavca, sprejme Ivan Zanlotnik. pekarski mojster, Radovljica. 20275 Kuharico pridno, pošteno in dostojne se sprejme na gostilno v večjem trgu na Gorenjskem. Ponudbe po možnosti s sliko na oglasni oddelek Jutra pod G oren j-sko SO. 20280 Starejšo kuharico priprosto. za majarljo na deželi, rabim s 1 avgustom. Vprašati je v soboto. 34. julja na Koroški e. 197, Maribor, ga. Trleb-eik. 20320 Mesarski le nrekajevalski pomočnik se takoj sprejme. Predstavi naj se med 10.—12. uro »iopoldne: Cesta v Mestni tog 15. 20292 Gostilničarja ali natakarja ali natakarico z osebno pravico _ za pr-ivzem gostilne v najem ali na račun iščem. Gostilna stoji ob glavni cesti ter je tudi lep prostor za trgovino. Pobi se za nizko ceoo za več let Zrlasiti se je pri Martinu Brunec v BerkoTi. p. Sv. Jurij ob SčavnicL Korespondentinjo popolnoma samostojno slovenščine in nemščine zmožno, * znanjem stenografije za dobo 1 meseca se Bče. Ponudbe na Ljubljana. poštni predal št. 97. 20265 Učenec se sprejme za železninsko stroko, s primerno šolsko izobrazbo in i* boljše hiše. Naslov pove uprava tega lista. 19999 Železninar se išče, starejša moč, vešč popolnoma te strdke in ki je vodil isto popolnoma samostojno. Pismene ponudbe pod »Železninar starejša moč« na upravo tega lista 19998 Bančni zavod išče vsestransko verairane-ga uradnika korespondenta in praktikanta Ponudbe na upravo: »Ljubljana — Italijanščina«. 1991 Zastopnike-ce prot visoki proviziji za — prodajo naših državnih — vrednostnih papirjev, srečk, se takoj sprejmejo. Generalno zastopstvo Ivan Crek, Sv. Pavel, Sav. Dolina. 20133 Pekovskega vajenca močnega in zdravega, vse v hiši, sprejmem takoj. — Naslov v upravi Jutra« pod »Pekarija«. 20049 Trgovska so trudni ca ne pod 25 let stara, izvrstna prodajalka v nannfak-turni in špecerijski stroki, ki je sposobna tudi samostojnega vodstva, se - sprejme takoj. — Ponudbo na Frane Oset, jtmior. Vransko pri Oelju. 20240 Učenec (praktikant) iz boljše hiše ge išče za kolonijalno trgovino (skladišče in pisarno). Ponudbe pod »Marljiv 300« na upravo »Jutra«. 20189 issoejo Mizar samostojen delavec išče mesta v tovarni ali kaj sličnega. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra poa •Dober delavec*. 2027:2 Deček 14 let star, se Seli izučiti za mehanika. Naslov: Maks Stefančif, Eogatec. 20274 Slaščičar prvovrstna moč,- išče službo v hotelu. Ljubljana, Kongresni trg 9. 20314 Farmacevt z dobro prakso išče mesta v kaki lekarni, po možnosti kot asistent. Gre tudi kot defektarius v laboratoriju. PoDudbe na oglasni oddelek .Tutra pod »Farmacevt*. 20298 Šivilja prvovrstna moč za obleke in perilo te priporoča boljšim strankam. Gre tudi na dom. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 20193 Trgovski pomočnik Išče službe v. mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na Anton Strajhar. Motnik. 20311 Dekle mlado, pridno, pošteno, z dežele, žsli stalne službe na dežeH. Vajena kuhe in vseh gospodinjskih del. Naslov povo oglasni oddelek Jutra 20315 Hotelski mojster star 29 let, išče stalnega dela pri posestnikih, zna sodarsko, tesarsko delo, šel bi tudi za poslovodjo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20317 Trgovski pomočnik star 24 let, išče mesto praktikanta pod zelo ugodnimi pogoji v mešani špec. ali mannfakt. trgovini ^ v mestu ali na deffli. Naslov v oglasnem oddelku Jutra pod «praktikant/321». 20821 Zastopnik Vrlo poverljivo, išče zastopništvo za Beograd za poset lekarn, drogtrij, kavam in slaščičarn. Cenjene ponudbe je poslati na Budimir S. Radosavljevič, Beograd, — hotel »Moskva«. 19790 Auto mehanik Mlad zaposlen ključavničar želi prakticirati v avto mehaniki in vožnji z avtomobilom. Nastopi takoj z najugodnejšimi pogoji. Naslov v upravi »Jutra«. 20215 Angleščino poučuje temeljito gospodična. Ponudbe pod »Temeljiti pouk» na oglasni oddelek Jutra 20010 Instrukcije latinščine, fizike, matematike sprejmem od m. dalje. Ponudbe pod «Zmeren honoar, siguren uspeh» v oglasnem oddelenju Jutra. 20203 Škateli večjo množino, dve stojali za sušenje, steno s šipami ter kurnik železen, se ceno proda.. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 20284 Vreče vsakovrstne, prodaja A. Grebene, Opekarska cesta 7 — Najnižje cene. 1778S Boljša gospodična želi čez počitnice primernega mesta ▼ boljši družini. Gre tudi brezplačno. Prijazne ponudbe prosi na upravo »Jutra« pod »Mila 19«. 19897 Železninar starejša in samostojna — moč, strokovnjak • Ia. referencami, želi mesta poslovodje, skladiščnika ali koinisijonarja. Gre za potnika, kot tak dobro vpeljan v Sloveniji. Cenjeni dopisi na upravo pod — »Zelesninar strokovnja-k«. 20152 Železen štedilnik prodam. Bachmazm, kljrt- čavničarska 4.1. 30308 Stekleno steno prodam, pripravna za pisarno ali za stanovanje. — Trnovski pristan 14. 20181 Štolaž več, rabljeih, in prodajal-nih miz (pudelnov) po — ugodni ceni proda tvrdka Kenda Ljubljana, Mestni trg 17. 20054 PREMOG —DRVA «Ilirija* Kralja Petra tre štev. 8. Tel. 220. 63 Sobna oprava različna, se proda: nstozi, garniture postelje, omare, starinske skrinie in dr. — Ogleda se vsa£ delavnik od 9. do 12. Gosposvetska cesta '5, IL ntriRstr. (Hro-vatin). 90214 Salama Ia, novo blago, popolnoma zrela, tako tudi mast in slanina se razpošilja po pošti in železnici. Cenovnik na zahtevo brezplačno. M:-Irvoj Putnft. tvoroioa salame in 6uhome«ne robs Bela Cerkva (Bauat). 20141 Čebeljnak s 3 polnimi in enim praznim panjem prodam,- Vež se poizve v Grosupljem, kolodvorska restavracija. 20300 Števec i hitrostno mero in dnevno uporabo ceno prodam. Naslov v oglasnem odde-Ienju Jutra. 202S9 Parno lokomobilo 20—25 HP z najmanj 10 atmosfer pritiska in če mogoče za pregTeto paro, kupim. Zahteva se prepis certifikata in zadnja cena. Naslov v oglasem oddelku Jutra. 2027S Štedilnik manjši, emajlirani ali iz litega železa v popolnoma dobrem stanju z rezervoi-rom za vodo, kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20268 Omara s policami stara, mehek lea. Ponuditi: Žagar, Salo 41. 20301 Elektro-Lux Čistilnik za prah, 110 V., rabljen, se kupi. Ponudbe s ceno: »Muzej Kamnik«. — 19852 Vagon orehovih desk lepih, zdravih in suhih. ku. pim. Po možnosti les prvega hloda. Cenjene ponudbe ' s ceno franko Postojna na upravo »Jutra« pod — značko »Oreh«. 19819 Pozor! Plačam najvišje cene stare moške obleke in drugo. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — - Drame, Ljubljana — GauDusovo nabrežje 29. 2O091 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe, juvellr LJubljana. Woltova nI 3. 64 Vilo ošr. hišo z vrtom t Ljubljani kupim. Plačam takoj Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod vžu/88». Lokal iščem v mestu na prometnem kraju. Ponudbe pod «ia trgovino* sa oglasni oddelek Jutra. 20306 Pisarniški prostor in skladišča v centromu mesta oddam v najem. Naslov se izve v npravi »Jutra«. 30109 Sobo se odda gospodu Poizve se v oglasnem oddelku «Jutra». 20263 Sobo lepa, i električno razsvetljavo, sa eno osebo, se odda. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20271 Sobo s posebnim vhodom iu električno raisvetljavo v Spodnji SiSkl se odda. Poizve se v oglasnem oddelku Jutra. 20273 Sobo za 2 gospoda oddam. Kje pove oglasni oddelek Jutra. 20266 Sobo lepo tračno, parketirano, elektr luč, t posebnim vhodom, blizu glav. kolodvora, se odda za avgust e talni stranki. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 20279 Stanovanje obstoječe iz s sob, kuhi-jen in pritiklin na periferij! mesta se zamenja z enakim sli večjim v mestu proti odškodnini. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 20285 Sobico lepo opremljeno, e posebnim vhodom, v sredini mesta se odda gospodu, ki ima vse lastno posteljno perilo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20297 Sobo lepo meblovano, s separi-ranim vhodom, se odda. Ljubljana VH. Verovško-va 12. 20307 Mesečno sobo lepo. v centrumu mesta, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20299 Sobo opremljeno, v sredini mesta, se odda enemu ali dvema gospodoma. Elektrika. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 2031U Sobo z dvema posteljama, te odda dvema mirnima boljšima gospodičnama. Naslov pove inseratni oddelek Jutra. 20303 Opremljeno sobo išče mirna gospodična. Ponudbe pod »Posebni vbod» na oglasni oddelek Jutra. 20188 Stanovanje zaščiteno (soba. kabinet, predsoba, kuhinja s priti-klinamf) zamenjam za ve& je. Ponudbe na upravo — »Jutra« pod »Takoj 70«. 20169 Dva dijaka srednješolca, sprejme na hrano ini stanovanje boljša nadniška obitelj. Ponudbe pod »Sedina mesta 1875« na npavo »Jutra«. 20195 Stanovanje dveh eob in kopalnic v sredini mesta se išče za mesec Beptember, plača se eno leto naprej. Ponudbe na npr. »JutTs« pod značko »Eno lete«. - Več mesečnih sob s posebnim vhodom po znižanih cenah odda hotel — »Tratnik«. 19976 Prazna soba event. souporaba kuhinje V bližini Kolodvor — Tabor, se išče. Poudbe pod »Mlada zakonca« na upr. »Jutra«. 20033 Dvoje stanovanj v vili, vsako s kuhinjo, prv tiklinami, vrtom, souporaeo kopalnice i pralnice, eno z 2 sobama, drugo s 3 sooa-mi, odda takoj ob Dunajski cesti na Brinju Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova c. 1S0 Opremljena soba z električno razsvetljavo, posebnim vhodom, se odda. Naslov v upravi »Jutra«. 20226 Stanovanje (soba, kuhinja, drvarnica) zamenjam z enakim ali — večjim. Dam event. nagrado. Ponudbe na upravo — pod »Rimska«. 20193 V zakonu prevaran ločenec išče ločenko ali gospodično z nekaj premoženja, za prevzem finega bufeta. Zeni-tev Li izključena. Dame z mirnim značajem naj pošljejo dopise s sliko, katera se vrne, na oglasni oddelek Jutra pod 17' Konkurzni sklad S. Matte. Opozarjamo vse naročnike, ki so dali tvrdki S. Marte. Ljubljana VIT., kože v — stroj ali barvo, da se bo to blago naročnikom vračilo dne 22. t. m. od 8. do 12. u-e ln od 1.4. do 16 ure v tovaruj Ljubljana — VII., Kamniška ulica 186 Vsak naročnik naj prinese s seboj prejemni list. — Konkurzni upravitelj dr. Ivan LovTenčič, odvetnit. Ljubljana, 1 avčarjeva ulica 12. 20182 Hotel avto! Hotel »Grad« na Bledu za takoj močan 6sedežni avto t 1 šoferjem. 20042 Restaurant »Alle Viole« Trieste, Via G. Oarducci 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib, izborna vina- terana, istrijana. fri-julca, vipavca, chianli. — Lastnik: Pranceschini u. Allegretto. Krasne dekorsciiske patent-diTO ¥ plišu 4709.a vam nudi izredno poceni Bndol! Sever, Ljubljana Cosposvetslra c. 6. Vabim na ogled! SBMHMESBSaE Priznano nedosegljivi WECK-ovi kozarci za ukuha-vanje sadja, so-čivjo in mesnin. Tovarniška naloga Fructus. Liibi ena Krekov trg IG. Tudi na obroke 162-s Naprave za sesani pi motorje na paro, bencin in presno olje in Diesei-motorje dobavlja v najkrajšem ča^u l.EmilPiewa Wien XVII, Vfatigasse 70-80. Za takojšnjo dobavo: oaprave za sesani pPn 12, 16, 20, 25, 35. 45, 50, 60, 70 in 100 PS stroje na pero ia motene 3, 8, 44, 6, 7, 15, 100-120 230—400 PS motorje na bencin 1—2, 4. 7, 8, 10, 12, 20. 25 in 40 PS 177-a motorje ca presno olje 5, 10, 13, 30 PS Urejuje Fraac Pnc. Izdaj« za Konzorcij «Jutxa» Adoif Ribnik«. Za Narodne tiskamo dd. kot tisk trna rja Fras Jcscrifck. Za kaecatai del je odgovoren Alojzij Novak. Vat v Ljubljani