N«jv*čji Združenih držarab Veli« Za pol leta Ne* Ido • • • Za Za York celo leto celo .00 .00 S7.00 $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenka Da3y b the United States* and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea S—3878 Entered as Second Class Hatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—387S No. 1 12. —Stev. 112. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 13, 1936—SREDA, 13. MAJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV« ITAUANSKA DELEGACIJA ODPOKLICANA IZ ŽENEVE Viktor Emanuel bo kronan za abesinskega cesarja LIGIN SVET ODLOČIL V PRILOG ABESINSKE DRŽAVE Baron Pompeio Aloisi je s svojo delegacijo dramatično odkorakal s seje. — Protestira proti abe-sinskemu zastopniku. — Angleški manevri na Malti. HINDENBURG" SE JE VRNIL 2ENEVA, Švica, 1 2. maja. — Nova nevihta se je dvignila nad Evropo, ko je Mussolini nenadoma odpoklical italijansko delegacijo iz Ženeve. Baron Pompeio Aloisi je s svojo delegacijo dramatično odkorakal s seje Liginega sveta, ki pa je navzlic temu nadaljeval razpravo ter znova obsodil Italijo. ŽENEVA, Švica, 1 2. maja. Pogajanja med Mus-solinijem in Ligo narodov glede usode Abesinije so zadela ob velike težkoče, ker je italijanski delegat baron Pompeio Aloisi v znamenje protesta zapustil sejo sveta Lige narodov. Baron Aloisi je po izjavi, da več ne priznava obstoja Abesinije, protestiral proti prisotnosti "tako-imenovane abesinske delegacije" pri konferenčni mizi. Rekel je, da se ne bo vdeleževal sej toliko ča-ta, dokler je navzoč abesinski zastopnik ter je odkorakal iz dvorane. Toda seja se je nadaljevala brez njega in s tem je Liga narodov tiho priznala: 1. da še obstoji vlada v Abesiniji, in 2. da je neguš navzlic temu, da se nahaja v iz^ gnanstvu in da je njegovo deželo zasedla italijan' ska vojska, še vedno vladar Abesinije in da so njegovi zastopniki opravičeni zastopati Abesinijo. Seja je bila nato preložena na prihodnji dan. Celo vprašanje glede Abesinije pa bo odgodeno do prihodnje seje sveta Lige narodov sredi junija. Do tedaj pa ostanejo sankcije proti Italiji v veljavi. RIM, Italija, 12. maja. — Abesinsko "sveto mesto" Aksum je bilo izbrano za kraj, kjer bo italijanski kralj Viktor Emauel kronan za abesinskega cesarja. Mussolini je vodsvto za industrijski razvoj Abesinije poveril predsedniku industrijske korporaci-je Italije grofu Giuseppe Volpiju, kateremu je naročil, da takoj sestavi tehnično skupino, da reši svojo nalogo. RIM, Italija, 1 2. maja. — Komisar za notranje naseljevanje je sestavil imenik 200,000 družin, ki bodo poslane v Abesinijo, kjer se bodo naselile. Komisarjat je vladni urad, ki odloča prevažanje delavcev in kmetovalcev iz enega kraja Italije v drugega. 200,000 družin vključuje okoli en miljon ljudi. To so deloma družine vojakov in delavcev, ki se sedaj nahajajo v Abesiniji. Vsi pripadajo kmetske-mu stanu. LONDON, Anglija, 1 2. maja. — Angleška vlada je naznanila, da se z današnjim dnem prično v Sredozemskem morju veliki armadni, mornariški in zračni manevri za obrambo Malte. Bojne ladje in baterije na suhem bodo izmenjavale streljanje. Aeroplani z vojaštvom bodo imeli tajne vaje manj kot 100 milj od Sicilije. Anglija ima ob Malti zbrano močno vojno bro-dovje. otok je bilo tudi poslanih 1 300 vojakov v obraf /o strategično važne postojanke v Sredozemskem morju. Prebivalstvo se pogosto vežba v obrambi proti zračnim napadom. Veliki nemški zrakoplov je v pondeljek ponoči odletel proti Nemčiji. — Z njim se pelje 47 potnikov. LAKEHURST, N. J., 12. maja. — Nemški zrakoplov 'liindenburg' se je ob 11.27 zopet dvignil v zrak ter se obrnil proti New Yorku. nato pa je nastopil svojo vožnjo čez Atlantik v Nemčijo. Na oknu poveljniškega mo-stička je slonel kapitan Leh-iiiaiin in gledal, ako je bil zra koploov pravilno natovorjeu, ako se ne nagiblje na kako stran. Vse je bilo v redu. "Ladja kvišku!" se zasliši povelje. Motorji prično ropo tati in zračna ladja se je pričela dvigati hitrejše in hitrejše in se ]>omikati naprej. Kapitan Lelimann je pred odhodom rekel, da upa, da bo celo pot do Frfiedricli-hafena napravil v 40 urah, medtem ko je za vožnjo v Ameriko rabil 62 ur. 4Hinderiburg" ima na svojem krovu 47 potnikov, med katerimi je najstarejša |>otnica Mrs. Hariet Hague, ki je stara 8G let. Njo spremlja njena hči, o-perna pevka, Mary Lewis. Najmlajši potnik pa je 14 let stari Billy Gogan iz Cleve landa. WASHINGTON, I). C., 12. maja. — Poveljnik "Hinden-burga" dr. Hugo Eekener je s kapitanom Lehniannom v po nedeljek obiskal predsednika Rose ve I ta v Beli hiši. V sled tega obiska .so nastale govorice, da 1k> sedanji kongres mogoče dovolil denar za zgradbo novega zrakoplova, kajti, odkar sta se ponesrečila mornariška zrakoplova 1 'Akron'1 in "Macon", so Združene države opustile grajenje zrakoplovov. MANUEL AZANA ZAPRISEŽEN KOT PREDSEDNIK Novi predsednik je bil zaprisežen s kraljevim sijajem. — Celo opravilo je vzelo samo dve minuti. ZADNJI 0DVAJALEC _JE BIL PRIJET Thomas H. Robinson prijet v Glendale, Cal. — Odvedel je Mrs. A. S. Stoli iz Louisville, Ky. HITLER NE MARA ZVEZE Z RUSUO ŽENEVA, Švica, 11. maja. Angleški vnanji minister Eden je poslal nemškemu kanclerju Hitlerju več vprašanj, na katera naj bi Hitler odgovoril in pojasnil, na kak način bi hotel pomagati vzdržavanju evropske* ga miru. Med drugim ga je Eden tudi Hitlerja vprašal, ako bi bil pripravljen s sovjetsko Rusijo skleniti nenapadalno pogodbo.! dno palačo. MADRID, Španska, 12. maja. — Španska je oživila mnogo kraljevskega sijaja, ko je zaprisegla svojega nove g a predsednika Manuela Azano v palači korteza. Ni še dve leti, ko je bil Azana ujetnik na bojni ladji v barcelonskem pristanišču pod obdolžijo, da je skušal ovreči teda njo vlado. Velikanska vrata kortezove palače, ki so bila rabljena samo, kadar je kralj imel prestol ni govor, so bila pri sedanji zaprisegi prvič odprta, odkar je bila 11a Španskem vpeljana republika. Velika rdeča preproga z republikanskim grbom je bila razprost rta čez kamnite stopnice, ki vodijo v palačo. Republikanska garda na konjih in zble-stečiini jeklenimi čeladami je bila razpostavljena po Cortes trgu. Ko je prišel Azana v zbornico, so pred njim korakali štirje glasniki v srednjeveški noši. V dvorani je še vse tako, kot ob času kraljev, saiuo kraljevi prostol je bil odstranjen. Na desni strani balkona so sedeli diplomati, 11a levi pa visoki španski armadni in mor nariški častniki. Uniforme in kolajne so dodale sijaj k slikovitem prizoru. Poslanik Združenih držav Claude G. Bowers je sedel v prvi vrsti diplomatske tribune. Azana je nosil črno večerno obleko z edinim odlikovanjem, velikim križem reda Iz:vlx?lc katoliške. A.zana je podal svojo zapri sego v roke predsednika korte-sa Luis Jiminez Asua. Zaprisega vsebuje samo obljubo, da bo predsednik verno služil republiki, da bo varoval in izva jal ustavo in da bo »svojo vrševalno oblast posvetil pravici Španske. Celo opravilo je vzelo manj kot dve minuti. Navzoči niso bili monarhistični in katoliški poslanci. Po zaprisegi se je predsednik Azana priklonil in se takoj nato odpeljal v naro- PAPEŽ OBSOJA KOMUNIZEM STAVKA V MESTU SOLUN PORAVNANA WASHINGTON, D. C., 12. mjaa. — Načelnik zveznega detektivskega urada J. Edgar Hover je naznani 1, da so njegovi agenti v Glendale, Cal.,'papež Pij XI. prijeli Thomasa H. Robinsona, 'komunizem, ki je 10. oktobra, 1934 odvedel Kardinal »Seredi v Louisville, Ky., Mn>. Alice Sped Stoli in je za njo prejel $50,000 odkupnine. S tem je detektivski urad po ravnal svoj račun z odvajalci. Robinson je bil namreč še edini odvajalee, ki do sedaj še ni Ob priliki, ko so prišli madžarski romarji v Vatikan, jih je papež I Metaxas je poravnal stav-nagovoril. — Napad na J ko tobačnih delavcev, komunizem. Delavska federacija je razglasila splošno stavko. VATIKAN, 12. maja. — V odgovor na pozdravni govor madžarskega priinaša, kardinala Seredija, ki je pripeljal v Vatikan madžarske romarje, j ostro napadel ATENE, Grška, 12. maja. — Ministrskemu predsedniku Mc- taxasu se je posrečilo poravna ti stavko tobačnih delavcev v Solunu. Ta stavke je imela za posledico splošno -stavko, ki j«J trajala 24 ur in je bila nevar- I nost, da bo deželi primanjkovalo 1, je spomn 1 papeža na pomoč papeža I110-cenea XI., da je bila Budimpešta rešena pred Turki. ^'jožjveža priložnost je popež porabil ter I Ura(,no IK)r(^i!o pravif ,ia so primerjal tedanji čas s seda- J delavci in gospodarji prišli do njin!l v ,, I sporazumu, po katerem bodo "Res je, je odvrnil papež, |deIaveem zvišane plače od 20 bil prijet. Zvezni urad je pri-jda imamo tudi danes skupnega j^o 30 odstotkov. Delavci se bo-peljal v roke pravice vse zlo- sovražnika, ki grozi vsemu in|do . trf yTn{]{ nft ,lelo eince, ki so bili vdeleženi v 02 j vsakomur: komunizem, ki se 1 od ved bali. jlioče vsiliti vsepovsod in se je, j ATENE, Grška, 12. maja.— Ko je bil Robmson prijet, je žal, že vsilil na mnogih krajih Grška delavska federacija je — ponekod z nasiljem, drugod tatvino in drugod zopet s prevaro. "Obžalovanja vredno je, dair0 zapeljani 1 oni, ki bi morali biti zdru£~m, Včeraj je prejel Eden od angleškega poslanika sir Erica Phi psa v Berlinu brzojavno sporočilo, da Hitler ne gleda z zadovoljstvom na njegova vprašanja. Neko neuradno poročilo pravi, da je glede vpiašanja, ako bi Nemčija hotela z Rusijo skleniti nenapadalno pogodbo Hitler refcel, da se to vprašanje tiče popolnoma samo Nemčije in da ne spada v mednarodno razpravo. Prebivalstvo je glasno obhajalo dan kot praznik. Topovi so predsedniku v pozdrav oddali 21 strelov. da branijo, če že ne vere, pa saj civilizacijo tedaj se obrnemo k Bogu, v katerega stavimo vse naše upanje. "Iz tega razloga se obračam k vain in k Madžarski s pozivom: molite, molite, molite, kajti le s pomočjo božjo moremo upati na boljše dneve, dneve, ki bodo prosti vsake nevarnosti in ki «so nam najsvetejši in najdražji." /.niki. V Solunu je bilo nad 100 oseb. aretiranih FLORIDA ŠČITI ALIGATORJE III^IIIHJIIIlilliill^l] Ali ste že naročili Slo- vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — j Vreden je 50 centom. U!II!!IIIJ^JWII!IIIIIIIIIIII!IW^IIIIIIII1UII!IWW V NIAGARI SE TRGAJO SKALE NIAGARA FALLS, N. Y., 12. maja. — Miljo pod velikim slapom se je z brega utrgala velikanska on in njegova žena. Na pesku vidita ležati žensko denarnico. Nikogar ni bilo v bližini. Toda denarnice nist.» hotela takoj pobrati, temveč sedeta pol »g nje. Pride drugi par in fcieda enkrat denarnico, enkrat C.Ta r!-iona in njegovo ženo. Poslužita se priložnosti in tudi sedeta poleg. Vedno vec parov prihaja in vsi posedejo okoli denarnice. V 15 minutah je sedelo okoli denarnice okoli .10 ljudi. Nek deček jo misli pograbiti, toda se zboji sovražnih pogledov. Carlson gre na policijsko postajo in pripelje sergeanta A. Ptačka. Ptaček pobere denarmer, jo odpre, pogleda in najde vizivko. "Mrs. Browden," zakliče. Takoj se oglasi neka ženska, k? se je igrala z žogo katkih 20 čevljev vstran. Mrs. Browden pride, policist ji stavi nrkaj vprašanj glede vsebine denarnice, nakar ji denarnico Izroči. Vsi okoli stoječi so se naglq razšli. , , . „ ^ "OL A S V A* OB'A" New York, Wednesday, May 13, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY Frank Sakaer, President L. Benedlk, Treat. Place of bwfai— of the corporation and addressee of above officers: XU Wee* ISA Street, fhrongfc of Manhattan, New City, N. I. GLAS NABO D A" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays a celo leto velja Kanado ........ a pdl leta....... s četrt leta..... Ameriko In 96.00 13.00 »1.50 Za New Tork ca celo leto...... $7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................»3.00 Subscription Yearly »6.00 Popisi bres podpisa in oeebnostl se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poliljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da «e nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvZemSl nedelj in praziftkov "GLAS NABODA", 21» W. 18th Street, New York, N. I. Telephone: CHelsea 3—3878 MUSSOLINUEVO CESARSTVO Pittsburgh, Pa, V soboto zvečer dne 16. nra- Ne more se utajiti, da je italijanski diktator te dni opravičen do tritmifa, četudi bo mogoče krah-fe. Drznil se je marsikaj, zadel je neštevilne in velike težko-ee, postavljal se je v neizmerne politične nevarnosti, toda vedno je šel z odločnostjo proti svojemu cilju. Njegove legije so v Abesiniji korakale proti svojemu cilju z nenavadno naglico. Ves uspeli, ki *<«daj izgleda tako blesteč, italijansko prebivalstvo divje pozdravlja in je pod Mussolini jem bolj združeno, kot je bilo kdaj poprej. Svetu je Mussolini oznanil, da se je ponovila zgodovina petnajstih stoletij in da smo priča obnovljenega sijaja rimskega cesarstva. Toda tu je mogoče občudovati samo Mussolini jevo zgo vornost, vse drugo ne zasluži več, kot posmeh. Staro in pravo rimsko eesarstVo se je raztezalo skoro po celi Evropi; v njem je Ibila vključena Nemčija, Francija, Anglija, Avstrija, Španska, vse južne evropske dežele do Carigrada in deli Azije in Afrike. V primeri z nekdanjim rimskim cesarstvom je sedanju cesarstvo ki j^a je Mussolini razglasil, le komar proti slonu. Kadar so stari Rimljani osvojili kako deželo, so se vrnili v Rim z velikanskim plenom. In vsaka dežela je bila rodo vitnejsa kot »pa Italija. Mala Italija si je sedaj ovojisla veliko abesinsko cesar-stvo. Abesinija je revna dežela. Po nekaterih poročilih je tudi neguš Haile Selassie odnesel primeroma majhno premoženje. Abesinija nima zlata in srebra, da .bi ga mogel maršal Badoglio položiti Mussoliniju ali pa "cesarju" Viktorju Ema-nuclu prod noge. Tudi oelili legij vojnih ujetnikov ne more Badoglio poslati v Rim, da bi korakali kot premaganci pod slavolokom, kajti prevoz bi bil predrag. Bogastvo Abesinijo leži samo v njeni zemlji. Toda nima zlatih rudnikov, ali oru 10. apr. V listnici so našli G0 dolarjev in nekaj nad 500 Din. Utopljenec je star 41 let. Bil je lepo oblečen in imel je zlato uro in verižico. Ker so našli denar in dragoceno uro, domnevajo da je padel v morje po nesreči. U-vedene so poizvedbe o zagonetni smrti in o identiteti nesreč- narod, bodisi v Ameriki ali v starem kraju. Tako je tudi zdaj pričakovati, da se ponovno primemo odzovemo in prispevajmo vsak po svoji moči, da vsaj nekoliko pomagamo svojim lastnim bratom, ki so ostali prizadeti po strašni katastrofi. Pomisliti moramo, da je med prizadetimi marsikdo, ki je bil vsled dolge ekonomske krize prisiljen iz društvenih vrst, in dpi ne s, ko se nahajajo v največji stiski, se nimajo reveži obrniti kam za pomoč. Ali jih pustimo na cedilu v najbolj kritičnem času? Dolžnost naša je, da jifirn nudimo vsestransko pomoč, ako hočemo, da si ohranimo njih spoštovanje, ker so tudi oni vselej radi prispevali za korist človeške dražbe, kadar so bili poklicani. "Prosvetna in Dobrodelna Zveza" nabira prostovoljne prispevke v ta namen, ,in prosimo vse one, ki morejo gmotno pomagati, da to storijo takoj. Javnost opozarjamo in uljud-no vabimo na skupno veselico, posetnikom pa zagotavljamo večer lepe zabave. Napolnite Slov. Dom do zadnjega kotička! Po igri bo ples in prosta zalrava. Kuharice bodo preskrbele fin domači prigrizek, za kitajce pa V chop suey". Torej ne pozabite teira važnega večera! Pripravljalni odbor. KNJIGARNA "GLAS NARODA" SPREJEMA NAROČILA ZA VODNIKOVO DRU2BC IN MOHORJEVO DRU2BC ZAKLAD JE NAŠEL ČLANARINA ZA VODNIKOVO DRUŽBO ZNAŠA — $1.— ZA MOHORJBVO DRI ŽRO PA — $1.25 — Trgovec Ante Paskvalin v Tijesnu pri Šibeniku namerava , zgraditi hotel. Ko so sedaj de-y j lavci pričeli podirati neko sta-n j ro stavbo, so našli pod sreho p J vrečico in staro žaro, v njih pa za 100,000 Din avstrijskih zlatnikov |M» 20 in 10 kron ter srebrnikov po 1 in 2 kroni. V žari je bilo poleg novcev tndi zelo mnogo starih avstrijskih bankovci »v, ki pa so sedaj br<*z veljave. Z najdenim zakladom bo Pa>Jkvalin sedaj zlahka sezidal hotel. KLOBASE, SUNKE IN ŽELODCI PO 30c funt DOMA SUŠENO MESO VSAKE VRSTE OD 25 — 30 CENTOV FUNT Razpošiljamo Simm Amerike proti poSt-nem povxptju all denar naprej. KRAMER'S MEAT MARKET 5301 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND. OHIO POGREB ŽIVEGA ČLOVEKA Sibeniški rojak Uroš Skočič se je preselil v Prijedor in o-tvoril tam gostilno. Te dni pa je dobila šibenitšk.a občina od zagrebške bolnišnice vest, T ^er ;]e stanovala Orožniki gredo! le ]>ovzročil Angelmanova družina. Vsi preme,! veselimi vaščani veliko!I*™1?1 nirU'ca ™ora 1 razburjenje. Vsi so vdrli iz hiše! bozatl< T'1 nj,ml ,.tml1. in ba/š mi dvorišču jim je stopil I ,nano,va zr,,a Vl,l,im 8!n,'k™' Angelmanova zima pa je v be- naproti kaplar Pantovič, ki je menda mislil, da se je v hiši kaj zgodilo. Med vestnim orožnikom in razburjenimi vaščani je nastal tragičen nesporazum gunstvu zaradi prestalih naporov in razburjenja kmalu umrla. nakar so njenega malega sinčka odpravili v zahodno M i?!'!'! («/>11111. .... . | Razburjena gruča je orožnika V ra»c,J«N kjer ga je vzela tesno obkolila in preslišala vsi njegove besede. Orožnik je bil prepričan, da ga hočejo napasti in je v tem prepričanju sprožil stri-l v trumo. Ranil je in'k<> dekle, potem pa so ga kmetje pobili na tla. Bil je tako hudo svojega neka lamošnja družina. Mali Angelman je 20 let rastel v zahodni Franciji pri tujih ljudeh in postal sloveč bdksar. Njegov oče je po končani vojni zaman iskal svojo družino. Vse povpraševanje je ! bilo zaman. Pred kratkim pa je POLJSKO MESTO POGORELO DAWIDGfiODEK, Poljska, 10. maja. —Požar je skoro popolnoma upepelil trg Dawid-grodek. Tri oedbe so zgorele,, pogorelo je 1000 hie in 4000 ljudi je brez strehe. , Naročite se na "Glas Naroda"i slovenški dnevnik p Knjigo "NA$I NAJ-LEPŠI KRAJI" smo vsem, ki so bili do nje n-; praviceni, odposlali. . V zalogi imamo se nekaj izvodov. Izvod stane $1.— > KNJIGARNA "GLAS NARODA* 216 SF. 18 ST., NEW Y0BK DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. . f JUGOSLAVIJO $ 2.75________Din. ltO t C.IS_____Din. t99 $ lif_____Din. M 1fLW __ tNn. Mi mM _______Din. 19V9. M7.H--Din. MM ▼ ITALIJO Zn $ • »------Ur 1M $ 1UI--Lir tm % 44 .M---Ur HI f 91.M-Ur flTUl____ Ur ____Ur MM H8 8M CBN K 8kDAJ HITRO MtNJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PBEMEMB1 GORI ALI DOLI Sa Mafijo n«Jih neakov kdfe Bfbra} itndriDo, bb«U ▼ dtearjlii all llrab dOTolJaJamo «• bolje pfo)t. dobi t ■Uren kraj* tapUBli ▼ doUrjili. NUJNA NAKAZILA IZVKStiJEMO PO CABLE LBTTBS ZA PK1- PUmiSHING COMPANY Glas Naroda" M. 1. ninjon. toženo) bolj k slabemu nego k dobremu nagnjen. Prijatelj Lojze Kovič me je z avtomobilom potegnil do New Yorka, tam sem pa sedel na bus in se vozil celili sedemnajst ur do Pittsburgha. Vožnja v busu ni prijetna ter je nikomur ne priporočam, |>o--ebno pa ne za večje razdalje. Bus je sieer cenejši nego železnica, končnega dobička pa ni. Če sediš zadaj, čutiš vsak jarek in vsak ovinek na svoji koži, in je edino to dobro, da lahko kadiš. Sprednji sedeži .-o ugodnejši, pa je >labo, ker kaditi ne sineš. V Pitsbugh sem dosjiel zbit kakor grešna dusa,'prejšnjo nedeljo zjutraj. Za pivo mi ni dosti, tooma. Na moje angleško vprašanje, mi slovensko odgovori, da sem najbrž tujec v Carnegijevem kraljestvu ter da lahko stopim k njemu, če sem počitka potr<4ben. Duljovnik je t>il Rev. Matej Kobe, eden najbolj bistroumnih naših ljudi, kar jih premore ameriška Slovenija. (Dalje prihodnjič.) rstoix* i -C > " a -. / - \ "0LA8 NARODA" i ' New York, Wednesday, May 13, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33 PRAVI POMEN PROSLAVE VLADIMIR LEVSTIK: "Oeril!" je zahreščal izza šolskega vogala glas dekle Mice. "CerU!" Učiteljev Cirilček je očitajoče pomolil glavo iz Robinzono-ve votline, ki si jo je bil izkopal nad lovnieo. Kaj mu spet hočejo. V jami se je strop udiral, popravil je bilo na vseh koncih in krajih, ne glede na čoln, ki ga je hotel zgraditi za vožnjo po mlaki — kaj pravin — po Kararbskeni morju. Xe. zdalje pa res ni utegnil. Trmasto je umaknil glavo v votlino in vrgel lopatico peska pred prag! "Ceril, ali si gluh!" se je razlegio čez pol minute. "Ceril!" "Hudič!" je rekel sedemletni Robinson in jezen dodal še dve ali tri grde besede. "Zdaj bo pa res treba iti. Kaj neki je?" In res. V veliki sobi sta hodila učitelj in župnik z rokami na hrbtu okoli mize, eden v to, drugi v ono smer, in po nemško modrovala o politiki: 1)a hinder, dahonder — drahir, draher!" se je sli<;d<> Cirilčku, kadar je sam tako poizkusil, da ni nihče razumel. Tn sta bila opazila, da nimata česa prižgati. 44Štiri traInike," je ukazal ata. "Nabrusi si pete!'* 44Meni pa dve brazilki," je dejal gospod .Talkob in }»otrepljal malega po licu.44 Lepi, z rumenimi pikaiini. Dva krajcarja sta tvoja. ("V kmalu prideš, ti dam ponjuliati." Ob znožju griča je bilo pri Breznikovih; tam je tekla vaš čanom v privezbo duš rožnata "lizabona", tam so se kopičili v omarici cesarski zakladi, ki so jih tohakarji bližnje okolice izpreminjali v slabši in boljši dim. Xad pečjo sta visela zarjavela kriva sablja in puška na kapico, večno hlepenje učiteljevega Cirilčka, ki je nujno potreboval puške in sablje za svojo robinzonsko odpravo. In ker je ob K ara "rbsk eni morju zaman čakal španske trojam-bornice z orožjem in streljivom. se je rad hodil k Breznikoviim oblizovat. A to pot ni niti slutil, kakšna pustolovščina ga čaka. Sredi klanca je bil, ko je mahom« raztrgal ozračje strašanski pok Prav izza Breznikove hiše se je vzdignila meglica višnjev-kastega dima. "Streljajo!" je prešinilo Cirila. "Breznikov oče so ustrelili s puško. Zakaj? Na koga?" To si je bilo treba ogledati. VODLJAR Proseč Boga, da bi bil vsaj medved ali volk, če že ne razbojnik, jo je s podvojeno hitrostjo ucvrl proti sosedovim. Ko je zasopel obstal pred hišo, sta mu planili naproti desetletna Breznikova Mima in njena za leto mlajša sestrica Francka, z »čini razširjenimi od preplaha Gorier biva, vsaka hiša v srečo,' Štorklja. Še včeraj jo je ogledoval v očetovi nemški knjigi, kjer so bile naslikane vse živali kopne zemlje, votle in zraka. In ata so mu bili povedali, da je šotrklja koristna ptica, ki zatira poljske miši in vsakovrstno golazen, in da si šteje tam, OTROŠKEGA ZDRAVJA Piše Drt John L. Rice, zdrav stveni komisar mesta New Yorku. 'n ponosa na nezaslišani dogo-lek!" "Pošast!" je jasnila Mima. "Naš ata so ustrelili pošast!" 44Kakšno pošast?" je zalili-pal Ciril. 4 4 Pa menda ne hudobca ali zmaja?" "Divjo zver!" je prepričevalno zavpila Francka. 44Taki-nale je!" "Ali je volk? Koliko nog pa ma?" je vpraševal Ciril, tresoč se od razburjenja. "Štiri?" 44Ne, dve! Po zraku je pri-■etela in sedla na streho — ata '»a v hišo — po puško — in — bum!" sta v en jxlas kričali sestri. "Kar padla je . . . Pa ni mrtva. Skače, premetava se." Cirilček že ni več poslušal. Robinzon se zlepa ne boji pošasti, ne na štirih nogah ne na dveh, samo da ne drži očetove ieskovke v roki. Razen tega si v deželah kraj Ivaraibskega mo rja skoraj ni mogel misliti nevarnih zveri, ki bi letale po zraku. Odločno je steHel okoli vogala in zaghnlal zmagovito postavo očeta Breznika. Vrli krč-mar je bil pravkar obesil puško na ramo; vsa njegova matt jost je izražala srdito junaštvo in pripravljenost, da stare ranjeni pošasti slavo. "Varuj se!" sta evilili Mima in Francka izza Cirilovega hrbta. "Nikar preblizu. Jezus, zdalje ga bo!" In res: tanile je bila, ob svinjaku, pravkar se je bila pobrala na noge. Velika bela ptica s črno obrobljenimi peroticami in dolgim rdečim kljunom je -frala na visokih hoduljah, naklonjena ob zid. Leva kreljut ji I je zdrobljena in krvava visela k tlom, kljun se je v muki odpiral in zapiral, v očeh je tenn-nela smrtna groza. "Kaj je to?" je ostrmel učiteljev fant. "Saj to ni pošast." "Kaj da ne?" se je obregnil pogumni lovec. "Vodljar je!" 4 4 Vodi jar?" Ta beseda je bila Cirilu kar čisto neznana. "T nu, seveda je vodljar." 44Kaj je to, voalljar, oče?" "Ali ga še nisi videl na kraj-earju. trot?" Robinzonu se je zasvitilo. 44 Vodi jar" je bil potemtakem orel. V tem primeru orel ni bil orel, ampa/k prav gotovo če se spusti štorklja na njeno streho. Tale je pa stala tu, ob zidu, razbita od sesekljanega svinca, nezmožna, da bi se rešila in z obupnimi, nemičnimi očimi prosila za ubogo življenje. 44Oče, to ni orel," je vzkliknil Ciril, in solze so mu zatem-nile pogled. "Štorklja je, saj jo dobro poznam. Prosim, prosim. nikar je ne ubijte!" "če pravim, da je vodljar, je vodljar, pa mir besedi." ga je nalimlil krčmar. "Menda bom vedel! Kar na streho se je spustil, hudič, in gledal okoli sel)" da bi mi kako kuro odnesel. Pa sem mu jo dal, pošasti. Ta ima dovolj!" Med tem poukom so Cirilovi možgani vročično delovali. Za vsako ceno je hotel re?'ti štorklji življenje. In zdajci se mu je n kresala zvijačna misel. "Saj res," je dejal, "kakopak, vodljar bo, na vsak način je vodljar. Oča, prosim, počakajte malo: naš ata še niso videli živega vodijarja. Malo potrpite, da jih skočim pokli-eat." Tn ko je dobil portorike in brazilkc, je kakor vihar zdrevil domov. Napol živ j<- planil v veliko sobo. Učitelj iti župnik sta še vedno korakala okoli mize. z rokami na hrbtu, in z modrima, od vneme zariplima obrazoma nadaljevala svoj visoki politični razgovor. Toliko, da sta iztegnila roke po smotkali. "Ata," je zakIleal Cirilček, "pii Breznikovih so pa . . ." Ata je nejevoljno mahnil z roko in Cirilu je obtičala beseda v grlu. Seveda, to so bile važne reči, treba je bilo počakati, da se zmenita. Počakati, kakor je spodaj za Breznikovim svinjakom čakala štorklja. Ciril je še zdaj videl njene prepadene, izmučene oči in njeno strto krvavo kreljut. Da bi le že smel izpregovoriti, da bi stopil ata dol in bi jo rešil! Ali m odre pomenka ni bilo konca ne kraja. Uči tel i in gospod Jakob sta korakala po sobi, povzdigovala glas, dajala svojim besedam zdaj slovesen, zdaj žalosten, zdaj posmehljiv zdaj votlo bobneč poudarek in (Nadaljevanje na 4. strani.) Pota Ljubezni R o m a n - - 47 Po vsej deželi je v spotmladi en dan posvečen zdravju otrok in proslava s«* vrši z raznimi prireditvami, paradnimi in slič-nim. Povsod se poudarja važnost dobrega zdravja za deteta in bolj odrasle otroke. Zdravniki in voditelji javnega zdravstva opozarjajo matere, da dandanes znamo toliko o oskrbi in goji otrok, da vse, kar naj stori mati, je to, da uporabi to znanje za lastne otroke, da bodo srečni in zdravi. Ko se vsako leto rodi manj otrok, je potrebno, da hodi vsak otrok deležen večje oskrbe, kot je to bilo, 'ko smo imeli več otrok. Vsako dete ima pravico do dobrega zdravja, ali, ker ni samo pomagati ne more, je odvisno od matere za. dobro zdravje. Od vseh strani se je preskrbelo da se pomaga materi v t^m ve-1 (važnem (Mu. Zdravniška profesija ,jnvno-zdravstveni strokovnjaki, organizacije za socijalno oskrbo, materinski klubi, itd., so vsi zedinili v sodelovanju, da pomagajo materam v oskrbi njenih otrok. Ali ste se Vi, matere, poslužile vse te strokovnjaške pomoči, ali pa se morda obračate le na svoje sosede za dober nasvet? Pametne matere stavijo svoje dete pod nadzorstvo družinskega zdravnika in to je najboljše ravnanje, kajti mesečno pregledovanje deteta pomaga k telim, da se za prečijo resno bolezni detinstva, in tudi pomaga za predpis«»vanje pravilne dijete za otroka. One matere, ki nimajo sredstva za privatnega zdravnika, naj ponesejo svoje dete v priznano kliniko ali otroško zdravstveno postajo. Zdrava deteta ne rastejo le kar tako. Kot vsako živeče bitje potrebujejo mnogo oskrbe. Radi-tega vsak dan leta bi moral biti zdravstveni dan, kar se tiče Vašega deteta. Strokovnjaške informacije glede deteta in rastočega otroka so skoraj povsod na razpolago in skoraj v vsakem jeziku. Vsaka mati naj prečita to vrsto literature, ker ne le da je zaniijiiva in podučna, marveč tudi nudi vsaki ženski dobro utemeljeno razumevanje o resničnih potrebah detinstva. Zakaj ne pišete na svoj državni zdravstveni department, naj vam pošljejo knjižico o "Oskrbi otrok" (Care of the Baiby) ? Obrnila ga je nekoliko in Agata je zaghnlala knezovo podobo. — "Kaj se vrača tu res na isto točko?" Vera je nadaljevala smehljaje: "To je moj talisman. Nosim ga vedno, a ima ludi svojo historijo. Nikdar nisem dovoljeva-:a knezu, da bi mi kupoval dragocen nakit. To ^a je žalostilo. a nisem mogla drugače. Najraje sprejemam njegove slike in pa cvetlice. Vsak dan so okrašene moje sobe z najdragocenejšim cvetjem. Bilo je v Rimu. Kupovala sem pri nekem zlatarju različne stvari, da jih pošljem v Rusijo. Pokazali so nam tudi tole srce. — Knez ga je vzel v roko in ga je zopet odložil; }K>tem ga je iznova vzel in se oziral nestrpno name. Naposled nisem mogla odbiti tihi prošnje v njihovih očeh, in rekla sem ruski: 4Tvo-je srce sprejmem, Egon*. Še nikoli nisem vi-lela tolikega veselja. Pa seveda, ako pokaže •lovck moškemu mezinec, zgrabi takoj vso roko: — začel je izbirati tisočero stvari. In zopet >ein ga morala opominjati: Egon. samo -tvoje srce mi dela veselje. Smehljaje se napol srdi-io, napol nežno je porinil od sebe vse ostalo, na veliko nevolja prodajalčevo, seveda." 44Ah, ko ga ljubim!" In gotovo celo minuto je pritiskala svoje ustnice na sliko. Agata je začutila vstajati v svojem srcu glo boko otožnost. 4 4 Vera, zdi se mi, da si fanatikinja -voje ljubezni. Ah, da baš tebi ni usojen poročni prstan " Visokovzravnana je stala mahoma Vera pred njo. "Nosite ga v miru ve, ki ga imate, ne zavidam vam ga." V ekstazi je dvigala roke. 44Kaj veste ve, ki prebivate v globoki dolini, o osvobojeni višini, po katerih stopa moja noga? Kaj veste ve, vtesnjene v ozke spone, o visokem po- ietu moje duše—'!" 4'Vera, imponiraš mi: pred menoj stojiš kakor svečenica, ki brani svoj žrtvenik.'' "Da, žrtvenik, ki som ina njem žrtvovala samo sebe in s katerega se dviga kadilo moje i velike i*>žrtvovalne ljubezni." Omahnile so j', roke in naslonila se je na -voj stol. "Moje sice se ilviira proti nebu, lahko, svobodno, ne vezno, kakor ptica v zraku, črpa v vetru nove sile in se vrača na zemljo, da razsiplje cele ve I otoke ljubezni. Moje srce se ne more dovolj razdati; — ako človek mora dajati, postane skopuh, kdor klaje radovoljno pa postane za-pravljivec. Da, izrekla si pravo besedo, fanatikinja svoje ljubezni sem! Ali želiš pogledati v moje življenje? Pri nas je vedno nedelja, vsekdar solnčna in topla. Čudežna cvetka sreče se nama razevita vsak dan nanovo. Pri nama nihče ne reče: zahtevati moreni, a ti moraš dali, nego samo: hočem ker te ljubim. Med nama vlada obzirnost, spoštovanje, zaupanje, dušev no sorodstvo in edinost.. . Tu niso uikake pri-siljenosti, slabe volje, nikake nestrpnosti. A o-zri se v različne zakone! Marsikje že po kratkem času vlačijo verigo — eden na desno, drugi. na levo — in kako se ranjajo pri tem! Bur-•ii prizori, ravnodušnost in razdraženo razpoloženje so na dnevnem redu — zveza se ponižuje do nemoralnega nasilja, in naposled krene vsak na svojo |>ot — vez je samo še vnanja — tudi poročni prstan je tu brez koristi." "Vera, dasi se mi duša upira, ti moram vendarle pritrditi. V tisočerih slučajih je tako in li — ti >i zastopnica novega svobodnejšega du-lia,. ki si pridobiva več in več pristašev. Resnično, ako ima ta svobodna ljubezen žene, ka-koršna si ti, potem je ni mgoče popolnoma za-metati—" "Prosim te, končajva ta poirovor — šest je že ura!" Agata ni vedela, kaj naj pomenijo te besede. vprašati pa ni hotela. Zato je molčala in s-j poglobila v Vero, ki je bila popolnoma tiha, a se je zdela nemirna in raz-tresena. i— Kako se izpreininja njeno oko, si je mislila. Kako nežno oklepa njena roka zlato srce! Kako nepopisno lepa je v svoji ustaljeni mirnosti in kako blaženo jej žare oči! V naslednjem trenutku je Agata prestrašena skočila pokonci, kajti knez je stal sredi sobe. Z ulj ud no kretnjo je »potisnil irosta takoj nazaj na zofo. 4 4 Prosi m, da se ne vznemirjate, spoštovana go>pa; jako drago mi je, da vas vidim tukaj." In ne da l»i Čakal odgovora, se je sklonil nad Veri n in i stolom, pogledala ga je. on pa jo je prijel za roko. 44 Kako ti je, ljuba moja? Več ur te nisem -videl." "In jaz sem štela že vsa nemirna minute. Četrt na sedem je že." VALJE PRIDE naroČite se na "glasc NARODA". največji six) venski dnevnik v 7t>r DRŽAVAR ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja*", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? j TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 I VELIK VLADNI PROJEKT V NEBRASKI |Z BAOi/ADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr * Cena ------------1J« KRIŽEM PO JUTRO VKM 4 knjige, 698 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem t Mekko romat; Pri Samarlb; Med Jeaddl Cena___________1.56 PO D1TJM KIJROISTANU 4 knjige, 694 tirani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg is Je£e; Krona sveta; Med drema ognjema Cena -----------------1J9 Slika nttm predstavlja ogromne cevi za novo hidro-elektrieno centralo v Nebraski. Za dva • vodovod bo izdanih $7,500,000. reservarja in za 75 milj dolgi PO DEŽEli SkIPRAMET 4 knjige* • siihsmi 579 Vsebina: Brata Aladlija; Koča t soteski; Mlrldlt; nfnpJSA Izdajalec; Na lova; Spet n» divjem zapadli; BcSenl milijoni; Dediči Cena ........................3.3© V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 676. strani Vsebina: J Kovač Slmen; Zaroka z zaprekami: V golob-njaku; Uohamedangki svetnik Cena ___________LM W1NFTOV 12 knjig, s slikami, 1753 Vsebina . Prvikrat na divjem za padu; Za fivljenje; Nšo-či, lepa Imlijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in A pači; Na nevarnih potib; Winnetovov roman; Sans Bar; Pri Komančib; Winnetova smrt; Wln-netova oporoka 1J9 SATAN IN ISKARIOT lt knjig, s slikami. 1794 Vsebina: Isseljenef; Toma Betar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Alreadeo; V trefa delih sveta ; 2 (J T 1 4 knjige, ■ slikami, 697 Vsebina: Boj s medvedom Jama draguljev; čno —; Rib, in njegova poslednja pot Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" l 216 West I8th Street New York, N. Y. "OL'A S ViBOUI" New York, Wednesday, May 13, 1936 THE LARGE8T SLOVENE DAILY IN VJ3.J. Kje je Eva? VODLJAR Nadaljevanje "s 3. stran. 58 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Ko je gotova, ji ogledalo pokaže krasno podobo. Vzravnana do cele svoje vi-sokosti, sto ji in se ogleduje. Pa še ni bila zadovoljna sama s seboj. Vsled čakanja je bila nekoliko bleda. Toda te napake noče popraviti. In bilo bi tudi škoda, kajti ravno ta bledoba je kar najlepše pristojala k velikim, žarečim očem in kovinsko blestečim lasetm. Pogled na uro jo prepriča, da bo kmalu osem. U^a, da fco oče kmalu doma in tudi sliši, ko se pripelje avtomobil. Še zadnji pogled v ogledalo, nato pa gre počasi po stopnicah svojemu očetu naproti. Vidi, kako sluga odpre vrata in smeje gleda, vedno misleč, da se prikaže njen oče. Toda tedaj se prestraši, kajti vidi Ludvika Oldena stopiti v hišo. Prestrašena zastavi korak in bi najrajši zopet zbežala po stopnicah. Toda njegov proseči nogled jo zadrži in ko Ludvik izroči klobuk in suknjo slugi, pride Eva po stopnicah navzdol. Olden je zbegan in bled ko so ji prikloni. Eva se sili, da je mirna in pravi ob prisotnosti sluge: "Žal, da se oče še ni vrnil iz mesta, gospod doktor. Za nekaj časa morete biti zadovoljni z mojo družbo. Oče bo vsako minuto doma. Eva gre naprej v sprejemno sobo. čije vrata je sluga že odprl. Ko oba vstopita, sluga zapre vrata, in ostaneta sama. Evi srce utriplje do grla in tudi Ludvik je bil zelo nemiren. Boreč se sama s seboj, pokaže Eva Ludviku stol in hoče tudi sama sesti na drugega, toda predno se je moglo to zgoditi, je Ludvik tik pred njo in prime njeno roko. Ko jo pogleda s proseči m i očmi, pravi liripavo: "Zelo sem vesel, da morem biti za trenutek sam z vami. Tako saj morem prositi za oproščen je. Neizmerno sem vas razžalil, toda prosim vas, vpoštevajte, kaki občutki so me obhajali. Eva — sairo en "/govor imam za svoje sicer ne-odpustljivo obnašanje — ljubim vas — prišel sem v Curih napol brez uma vsled hrepenenja po vas. In našel sem vas, kot sem mislil, la-t drugega, katerega na noben način nisem mogel smatrati za vašega očeta. Ko bi vedeli, kaj sem tedaj trpel, tedaj bi mi vse odpustili. Eva, prosim, povejte mi, da mi odpuščate, ker vas tako zelo ljubim." Eva pordeči in zopet prebledi. Njene lepe oči gledajo z vlažnim sijajem vanj. "Ničesar več vam nimam oprostiti; že davno sem vse odpustila, ker sem vedela, da ste zaradi mene mnogo trpeli. Že predvčerajšnjem zvečei bi vam bila rada povedala, da sem odpustila. Ni me najbolj razžalilo, da ste ime obdolžili kaj tako slabega, temveč — da mi je mož, o katerem sem mislila, da ima že drugo, rekel tako strastne besede. Vašo zmoto je Vilo mogoče razumeti, saj ste morali misliti, da me je Henrik Joacliim kupil. In vse drugo — moj Bog, je bilo že odpuščeno, ko ste mi povedali, da nisV niti zaročeni, niti poročeni. Ta gotovost (me je premagala; da, sedaj vam morem povedati, da sem bila tako žalostna, da ima Ludvik Olden drugo." Ludvik jo objame v velikem olajšanju. "Eva — o, sladka, ljuba, krasna Eva, kaj ne. ljubiš me, kot te jaz ljubim?" Eva ga pogleda in mu lahno pokima puhala izmed našobljenili ustnic £oste oblake dima, kakor da bi se hotela z njimi ograditi od nespametnega sveta, ki se ni in ni mogel pristopati do višine njunega jasnega, preprostega spoznanja. Cirilček je slonel ob vratih in koprnel. Srce se mu je krčilo od strahu za Štorkljo. Svojo Ro-binzonovo jamo bi bil dal zasuti,, da bi mu dovolil le eno besedo! "Ata," je zamruiral z drhtečim glasom. "Ata, čujte ..." Dahinder, dahonder . . . "Ata!" je ponovil čez nekaj časa. "Prosim, at-a ..." Draliir, dralier . . . Učitelj se je mahoma obrnil in ga tako srdito prebodel z očmi, da je kar dišalo po les-kovki in je Cirila zdajci minil pogum. "Ali res ne bo miru od tega preklicanega poba?" je zagr-mel ata in udaril z nogo ob tla. "Molči, ko te nihče ne vpraša! Mir, sem dejal!" Robinzon se je prestrašen potuhnil za vrata in obnemel. Treba io bilo potrpeti, čakati prav do konca. Minuta za minuto je uhajala. In tam za Brezniko-vim svinjakom je slonela ranjena štorklja in ni imela na vsem božjem svetu rešitelja razen njega. Da bi jim le smel reči, •Icaj ga teži, da ne bi bilo prepozno! Pa nista nehala in nista. Dahinder dahonder, draliir dralier. Cirilček je bil spet pozabljen in minute so bežale. A zdajci se je gospod Jakob zdrznil in obstal pred Robinzo-novim kotičkom. Cirilček je jokal. Kar dušil se je od tihega, strahotna prijatnega liri panja. "Kaj mu pa je?" je vzkliknil dobri mož. "Cirilček? Nu, ponjuliaj in razodeni svojo bolečino." Tako govoreč je udaril z zalito, mehko roko ob pokrov to-bačnice, da se je odprla in je vonj dišečega njuha lica kar puhnil dečku v nosnice. Toda Ciril jo obupno zmajal z glavo in huhnil v še krčevitejši jok. JUGOSLAVIJE BRZ1 VLAK (»15 KREMEN IN EIROPA V BREMER-IIA VEX ZAJAMČ1 riHlBNO POTOVANJE DO LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi pa miki: C O L UM BV S HANSA ~ DEUTSCHLAND HAMBURG ~ NEW YORK I z home železniške zveze od Cherbourg*, Bremena ali Hamburga. 2a poja8n;ia vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY, NEW YORK nil s praga sajaste kuhinje. Prišleeeni se je odprl pogled na mater Breznieo, ki je stala pred pečjo in prav tisti mah z burk-Ijami porivala vanjo črn lonec, iz katerega je žalohno štrlela dvojica dolgih, rdečih ptičjih nog. Prepozno! Ciril se je v svoji žalosti krčevito oklenil očetove roke. "Breznik! Breznik!" je z oči-tajočim glasom vzkliknil gospod Jakob. "Da vas pamet ne bo spravila v grob, je znana reč, da ste pa tako nemimi, si res ne bi bil mislil. Vaš or<>l j<* štorklja, to vidim na prvi po«rled." Tedaj j«* i»bš«-l tudi učitelja dar besede in trenutek se mu je zazdel primeren, da opiše očetu Brezniku pravo vnanjo podobo orla. razliko med njim in štorkljo in korist lete s posebnim ozirom na poljedelstvo. To je storil tako sočno in jedrnato, s takimi krepkimi opazkami i o razsodnost i očeta Breznika, da se je zdel temu razgovor že kar predolg in se je »1 nestrpno čehliati za kosmatimi uhlji. 44Vejo. kaj jim pravim, g«»s-|M>d učitelj," je dejal, ko se j<-govornik prvikrat oddahnil, "vejo. kaj jim pravim? Naj bo 'vodijar' ali naj bo štorklja — župa pa bo 1«'!" "Od prvega trenutka, ko sem se zbudila iz svoje nezavesti 1V.,1ai j? tu
  • izvedel, da je dr. Olden pri njegovi hčeri v sprejemni sobi! Slednjič pa je vendarle gotov in stopi v sprejemno sobo. Tn tedaj mu Ludvik Olden str.pi žarečega obraza nasproti in položi roko na Evino ramo. "Dovolili ste mi, da smem zasnubiti vašo hčer. Srečen vam imorem sporočiti, da je Eva privolila, <*a postane moja lena." Eva steče proti očetu in se mu ovije okoli vratu ter ga vsa srečna p<\d<*da. 7Si ■Blr "Oče, Ludvik Olden me ljubi — zelo sem srečna." Oče je iskreno poljubi ter preko njene rajne pogleda Ludvika Oldena. i nočejo pri rsrczniKu zavili v j ker jo imajo za orla. "Nu, lepa reč!" je vzklil zk lile nil učitelj. "Zakaj nisi takoj povedal, neroda?" In je del klobuk na glavo. Župnik se je pridružil. Rešilna odprava je hitela po griču nizdol, kolikor je bilo le mogoče glede na okroglo postavi-co gospoda Jakoba. Ko so pa prispeli do Breznikovega svinjaka ni bilo štorklje nikjer. Nič dobrega ne sluteč so stopili v hiš«. "Bogdaj, oča Breznik!" je zaklieal učitelj. "Kje imate vodi ja rja?" Srečni lovec je zadovoljno ' mlastil z jezikom in se umak- Z EMLJEVIDI (Konec prihodnjič.) STAROKRAJSKE KOSE, zvane STONICH katere imajo rezila, da jim niso nobene druge par—kakor tudi motike in drugo —pošiljamo na vse kraje, poštnino plačamo mL Kose stonich, garantirane z rinko in ključem ........................ »2.50 Kose. polimnke, bolj ozke, samo 32 eol dolge............................$1.50 K'* jasnila za imtovauje. PREHRANA OTROK V RUSIJI Kleti, ki dajejo stanovalcem zavetje v primerih zračnih napadov, so bistveni dodatek o-irroinnih stanovanjskih blokov, ki vstajajo soda j v vseh delih Londona kakor #obe po dežju. Angleška daje takšnim stanovanjskim blokom prednost pred enodružinskimi hišami, ki jih imajo spet radi na celini. Stanovanje v takšnem bloku. ne pa lastna hišica, je danes cilj londonskih srednjih slojev. Ta cilj ostaja seveda le prepo.irosto pobožna želja, kajti najemnine v blokih so zelo visoke, Štirisobna stanovanja v njih ki jih na Angleškem smatrajo za velika stanovanja, veljajo po^ostoina 5 do 7 tisoč dinarjev v juiroslov. valuti. Ba? kleti, ki dajejo zavetje zračnim napadom, so velik vzrok, da so ta stanovanja tako d ra^a. V nekimi hišnem bloku, ki - V Rusiji, kjer je trpelo in u-miralo toliko nepreskrbljenih otrok, kjer je Še nedovno vladalo silno pomanjkanje, pone-j kod tudi lakota, skušajo zdaj'm maja: Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrie v domovino izleti ood vrJstvom izkušenega spremljevalca. 19. maja: Europa v Biemen na vse načine dohiteti zamujeno. Xa velikih kolodvorih imajo zdaj za otroke javne kuhinje} in zavetišča, kjer se lahko med' vožnjo s svojimi mamicami najdejo, naspe in oko pijejo. V Moskvi so pa nedavno ustanovili poskusno stenico za prehrano otrok. V šolah dobivajo ruski otroci zajtrke in tople obede, kar zelo dobro vpliva na marljivost otrok. Da bi Še točneje dognali vpliv upravilne prehrano za otroke, so ustanovili navedeno stanieo, v kateri so uče posebni kuharji za mos- IloV°! kovsko Šolo. proti "Journal de Moscow" poroča da je v tem zavodu mnogo učilnic in laboratorijev, pa tudi bo«rata strokovna kuhinja, kj<>r študirajo bodoči kuharji diagrame, ki jim kažejo l>orei- Manhattan t Havre 21. maja: Aquitania t Cherbourg 2P». maja: Chatupinin v Ha*re Con le dl Savol« v tJenoa *_U. maja: Normami ie v Havre 28. maja : Berengaria v Cherbourg 15). maja : Hex v Genoa i Itreuieu v Bremen r 3. Junija: Washington ▼ Havre 5. junija: giKH'D Mary v Cherbourg Europa v Bremen C. jup'Ja: Paris v HavrO Satiiruia t tru 11. junija: lie de France v Havre \«iuilanla v Cherbourg IV. junija: Normandle je za otroke gotove starosti, se- 13. junija: stavo hrane in vse drugo _ do najmanjših podrobnosti. Študirajo pa tudi praktično. Staniči je priključena velika tovar-na-kuhinju, kjer skuhajo vsak dan 75 tisoč toplih obedov in jih razpošljejo po 5olah. Poleg tega pa gredo iz te kuhinje tudi razne zakuske, ribe, sočivje, solata, paštete, itd. V posebnem oddelku pripravljajo hrano za one otroke, ki imajo predpisano dieto. Sploh posvečajo v Rusiji vi i ko pozornost pravilni prehrani otrok,: kar j«-ključ k zdravju vsega naroda VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do 'daj loeite plačano naročnino. Prva Številka inum-iii me.-*><-, ilru^a dan in trelja l« leto. Pa nam prihranite nepotrebnega dela in stritškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno i*«ravnati. Pošljite namčnino naravnost imui ali jo pa pla«"-ajte tiaši-iiiu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed za stoj »i kov. kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Premen \ Bremen Conte di Savola v (ienoa v Havre 17. junija: Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre •M. Junija: Kuropa v Bremen Vu'eania v Trst Champlnin v Havre 24. junija: Queen Mary t Cherbourg 27. junija: I^ifayette v Havre Rex v Genoa Aquitania ▼ Cherbourg 30. junija: Normandle ▼ Havr* 1. julija: Washington ▼ Havre 2. julija: Berengaria t Chernonrg CALIFORNIA: San Franeisco. Jacob Laushin CO *-OR ADO: Pueblo, Peter Culig, A. Saftič W al sen burg, M. J. Bayuk INDIANA: Indiana polis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Cliieago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cieero. J. Fabian (Chicago, Cicero In lllinuis) Juliet, Mary Bamhieh La Salle, J. Spelieh Mawoutah. Frank Augustiu North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopivwc Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. In Maryland! j MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm. Frank Goule Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Louis GouSe Gilliert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina. Frank Ilrvatich MONTANA: Roundup. M. 11. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gownnda, Karl Little Falls, 3. julija: He de France v Havre Conte di Havoia r Genoa 8. julija: Queen Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnia r Trst Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl I Champlaln ▼ Havre linger. Jaeob Resnik, John SlapniV I Julija: OHIO: | Normandle t Havre Girard, Anton Nagode JdIJfa : . „ _ Manhattan Lorain, Louis Balant, John Kua m Youngstonn, Anton Kilt el j OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Iimvec Conemaugb, <1. Brezovee Coverdale in okoliea, M. Rupnik Export. Louis Supančii Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin In Frank Blodni kar Greensburg, Frank Novak Barberton, Frank Troha Johnstown. John Polants Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Balloeh Midway. John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West All is, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar Diamondville, Joe RoUch Tsak zastopnik Izda potrdilo za no* to, katero Je prejet Zastopnike toplo r Havre 6. Julija: Aquitania ▼ Cherbourg Bremen t Bremen .8. julija: Rex ▼ Genoa 3. julija: Enropa v Bremen lie de France ▼ Havre Berengaria v Cherbourg S. julija: Vuleania ▼ Tra* O. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre UPRAVA "GLAS NAHODA" z\ "GLAS NARODA pošiljamo v tiaro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. - .ji ____.___ _^_l.______mm rjafT'iirn itfa