rz ▼ eči i slovenski dnevnik^^^ ▼ Združenih državah	|j
i Velja za vse leto ...	$6.00 H
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
tu
List isloveriskih idelavcevv Ameriki,
f3
i The largest Slovenian Daily I	the United States.
o Issued every day except Sundays ti
I	and legal Holidays.
75,000 Readers.
t
L3C1
TELEFON: OORTLANDT 2876.	Entered as Second ClaM Matter, September 21v 1903, at the Post Office tt New York, N. Y.( under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 96 — ŠTEV. 96.	NEW YORK, FRIDAY, APRIL 24, 1925. — PETEK, 24. APRILA 1925.	VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII
STRAŠEN TEROR NA BOLGARSKEM
Vlada se bori z nasiljem proti vstaji kmetov. — Ministrski predsednik Cankov pravi, da tiči za
nezadovoljstvom kmetov ruska agitacija.--
Rekel je nadalje, da pričakuje še večjih spopadov. — Svet poslanikov je dovolil povečanje bolgarske armade za sedem tisoč mož.
BEOGRAD, Jugoslavija, 23. aprila. — Necenzurirana poročila iz Sofije, katera je dobil tukajšnji poročevalec Worlda, pravijo, da je bil ustanovljen v bolgarskem glavnem mestu zopet red s pomočjo pravcate orgije terorja, da pa se vstaja kmetov širi po deželi.
Ob jugoslovanski meji so se borili kmetje z vladnimi četami. Več sto vojakov je bilo ubitih in tudi vstaši so izgubili dosti svojih ljudi.
Ministrski predsednik Cankov je izjavil, da je na različnih točkah Bolgarske zbranih 1 0,000 prostovoljnih čet, da zatro vstajo. Cankov dolži ruske komuniste, da so vprizorili oni vstajo ter eksplozijo v sofijski katedrali.
Vladni uradniki dolže Rusijo, da skuša zanetiti konflikt med Jugoslavijo in Bolgarsko v namenu, da pospeši stvar komunizma na Balkanu.
•Vsakovrstne obdolžitev ruske soudeležbe pa le pokrivajo nezadovoljstvo kmetov s sofijsko vlado. Najbolj zanesljive informacije, ki so na razpolago na meji, kažejo splošno kmečko vstajo, katero bo vlada le težko zatrla in ki bo izbruhnila v nekako dveh tednih.
PARIZ, Francija, 23. aprila. — Svet poslanikov je včeraj dovolil Bolgarski povečati svoje oborožene sile za sedem tisoč mož, a to dovoljenje je veljavno le do konca meseca maja.
LONDON, Anglija, 23. aprila. — Oficijelni angleški delavski organ, Daily Herald" bo priobčil danes dolg članek z izjavo, da je pismo moskovske komunistične internacijonale na bolgarske komuniste, v katerem se jim ukazuje, naj prično vstajo na dan 1 5. aprila potvora, skovana v Berlinu.
—	Berlinski komunistični organ, 'Rote Fahne*, izjavlja "Herald", je posvaril dne 24. marca, da pripravljajo tako potvoro, čeprav ni mogel list navesti podrobnosti. Berlinski list je trdil, da je prejšnji častnik, ki se imenuje včasih Gušinski, včasih pa Druževski, natisnil v neki berlinski tiskarni tisoč kopij z znakom Tretje internacijonale.
—	Ta papir, pravi "Herald", je nosil inicijale E. C. C. L. na prvem mestu. Na drugem mestu pa "Centralna sekcija" in "Department za zunanje zadeve"*.
—	Comintern ali komunistična internacijonala nima nobenega departmenta za zunanje zadeve, iz enostavnega razloga, ker je internacijonalna organizacija, kateri ni nobena dežela bolj "zunanja" kot druga.
—	Gušinski je preskrbel te formularje pona-rejevalnemu departmentu bolgarske tajne službe. Najbrž je sam agent te službe, kajti vodi jo prejšnji, inteligenčni častnik Wranglove armade ter je polna prejšnjih častnikov Wrangla ter nekdanjih agentov caristične politične policije.
V Angliji so v preteklem letu porabili tako ponarejeno "rdeče pismo" za strmoglavi j en je delavske vlade. Na Bolgarskem pa so sedaj porabili tako ponarejeno "rdeče pismo", da opravičijo pobijanje komunistov in agrarskih voditeljev.
Volilna kampanja nemške republike.
Magičnost Hindenbur-govega imena bo mogoče odločilna pri predsedniških volitvah. — Izid volitev bo najbrž odvisen od glasovanja desetih milijonov, ki pridejo zelo redkoke-daj na volišča.
ZAVEZNIŠKI DIPLOMATI MED SEBOJ
Francija želi ustanovitve kontinentalnega bloka. — Briand se hoče poslužiti tega bloka kot ravnotežja proti dogovoru med petimi silami, vključno Nemčijo. — Poglavitno vlogo v francoski igri je igral Beneš.
Poroča Arno Dosch-Fleurot.
BERLIN. NVmčija. 23. aprila. Republikanski voditelji *«<• vznemirjeni v^l »'d možnosti. d i bo približno <les*'t milijonov ljudi, ki rponavadi nevedni ali se ne brigajo toliko za. volitve in politik«?. pla-<ovak* v nedeljo -za Ilinden-burjra kot kandidat za predsedniško mesto v Nemčiji.
PARIZ, Francija, 23. aprila. — Sedaj, ko se je razbil prvi vihar nad kabinetom Painleveja, so dali v skoro vseh političnih krogih izraza zadovoljstvu, da se nahaja zunanja politika Francije v izkušenih okah Aristida Brianda.
Vse stranke ga hočejo, kajti kot je rekel včeraj sam v poslanski zbornici, je on "mož pogajanj" Vse stranke žele, da se pogaja z Anglijo ter jo pregovori, da opusti idejo glede dogovora med petimi silami in da se pogaja z Nemčijo glede njenega vstopa v Ligo narodov.
Obisk češkega zunanjega ministra dr. Beneša v (Varšavi in bližajoča se tesnejša zveza med Ceho-
Pantano je bil že v drugič obsojen.
Pantano je vedno vztrajno trdil, da je bil prisiljen pomagati bandi-tom. — Bil je zaslišan kot priča. — Razsodba bo v pondeljek izrečena.
Angležinja
o prohibiciji.
Mnenje angleške dame glede ameriške prohibi-cije. — Sedanje stanje je po njenem mnenju nevzdržljivo in naravnost sramota za deželo.
brez pomena v teli najbolj tesnih povojnih volitvah v Nemčiji.
Prvikrat je bilo vzbujeno zanimanje tega apatičnega elementa za vlado vsled matričnega imena ■von Ilimlenburpra. Iekl volitev Je odvisen v glavnem od tftfra. ee jili bo mojroče zadostno zainteresirati. da bodo šli na volišča.
Ni treba, da bi obstajalo vseh teli deset milijonov iz monarhi-*tov. Ti ljudje obožujejo malike. Republika ni proizvedla baje ni-kakih lnalikov. kajti po njih mislih je republika zvezana z ekonomiko bedo. Vsled tega se vračajo k starim malikom.
Na temelju prvih volitev so prišli republikanei do tprperičanja. tla bo zmagal njih kandidat dr. Marx, z večino milijon glasov. V -voje racnune pa niso vključili ljudi. ki dosedaj niso nastopili kor volilei — in ti volilei obsegajo številne ljudi le z govorenjem. so republikanci lahko hvaležni. Ve
Vrjetno je. <la. bodo ti nemarni volilei rzvoilili v nedeljo maršala iHindenburga 'predsednikom Nem-1 '	* ""^ ^"v-jou ^ *	Illv,u
čije, čeprav so vsa prorofcovanja slovaško in Poljsko sta osvetila mednarodni politični položaj in splošni dogovor, katerega je Fran-ija pripravljena skleniti, tikajoč se kontinentalnega bloka med Francija malo antanto in Poljsko. To bi pustilo Anglijo samo v podpiranju nemških zahtev. Nemčijo žele v kontinent, mirovnem dogovoru, a na temelju francoskih pogojev, — da ostanejo mirovne pogodbe nedotaknjene.
Francoska igra se je pričela pod prejšnjim ministrskim predsednikom Herriotom. ^Glavna postava v tej igri je bil Beneš. Pričela se je par dni po marčnem sesta-nku sveta Lige ko je Chamberlain, angleški minister za zunanje zadeve, zavrnil ženevski protokol, katerega je sestavil Beneš.
Za Chamberlainom je prišel v Pariz Beneš. Ka-korhitro je izvedel, da se Chamberlain'še* nadalje zavzema za dogovor med petimi silami, vključno Nemčijo, mesto za dogovor med tremi silami, Fran-cijo^Anglijo in Belgijo, ali za dogovor med sedmimi silami, vključno Poljsko in Cehoslovaško, je o-pustil svoje napore, da odsvetuje Angležem njih sklep. Lotil pa se je dela, da postavi Angliji napa bo šel večji del njih dejanski J sproti serijo kontinentalnih zvez. Poljski minister
na volišča, je vrjetno. da bo ilin- za zunanje zadeve se je tudi nahajal v Parizu in ta-
denburg izvoljen.	,	.	....	.
<rat so bih storjeni prvi koraki za stvoritev konti-
Nataučno rečeno se lahko izjavi povsem mirno, da je v deželi več republikancev kot pa monarhl-stov. a dobršen del teh oboževalcev narodnih malikov bi izvolii von Himlenburgra. ne da bi želel rest a vri ran ja monarhije, kajti ti ljudje žive še vedno pod vojno psihozo.
Optimist i čil i republikanci so domnevali, da bo dobil Mane i 14.260.000 glasov. Iiindenimrg pa i prvega glasovanja. Njegovim pristašem je namreč 12.450.000. Vsled akcije vodite-j manjkalo trinajst glasov, predstavijajočih večino
Ijev bavan-ke ki^k. st ranke \ Cornice, potrebno Za kvorUITl.
veeraj Je lzjrubil Ilindenbur«? nt*-1 kako pol miljona jrlasov. Sklenili so. da ne morejo njih pristaši, ki >o vsi katoliki, jrlasovati proti katoliškemu kandidatu, dr. Marxu.' o * J *	*n	i	ii	• • ~ i Polovica milijona volilccv ne bo »"anda in Caiilauxa, bo moral danes stopiti pred
mogoče glasovala za Marxa. a ne senat, od katerega bo zahteval zaupnico glede mini-more glasovati proti njemu. Vsled sterijalne izjave, objavljene včeraj.
"Shocking" — je izjavila M May Christie, znana angleška pisateljica, ki jep rišla v Ameriko. <I;t spise knjipo, v kateri bo popisala vtise, katere je dobiln in-kaj. S uvojim vzklikom je mislila nočne lokale, restavracije, kur«-:-'* je dsda pi-<>hibieijsika »>lil;i^r n-
U-oda Anthony Pantama. bančnega uradnika, ki je soobtožen umora d v oh bančnih slov v Brooklyn u in proti »kateremu se vrši sedaj tretji proces, se je včeraj odločila.
Obtoženi je nastopil kot priča v lastni zadevi. Njegova obrani-! P ret i. Odpotovala j- domov ba je temeljila na trditvi, da je bil parni kom ''Mauritania " t.*r i/.i i-prislljen izdati banditom skriv-' .vila ca Slikarskim poročevalcem i nost. tikajočo se prevoza vred- —Zapiranje teh nočnih lokalor nostnih listin in denarja. kajti I1' naravnost škandal. To so iif-banditi so baje izjavili, da ga bo- dolžni zabavni prostori, v katerih do umorili, če trga ne stori. Pan- s<* >hajajo pošteni, izobraženi l.ju-tano očividno dobro razume svoj dje, ki ne pijejo preveč. Sama seru slučaj vsled izkušenj, katere je biht v Lido-Vcmice v noči. ko _•.> imel tekom prvih dveh procesov bil lokal zaprt in ljudje so >(- < >-in vsIfil šitudiranja sodnijskih ak-1 basali tam povsem dostojno, tov. Naučil se je. da je glavna i — I>oeini je ta prohibieija za stvar boriti se proti teoriji obto- i vas proklet.stvo ter jie briga ni!<o-žilne oblasti. da je on zasnoval drlugega. e«pra$ morajo <•:>-rop in dvojni umor.	j'skovalei trpeti na tem. je vn-
X j ego v zagovornik. .John Rn- j,,ar sramota zapirati poštene prostih je imel le malo povoda pose-! storo- kJor so ljudje nedolžno
Odločitev zveznega sodi-sca.
lentalnega bloka.
PARIZ, Francija, 23. aprila. — Edvard Herriot, prejšnji ministrski predsednik, je t>il izvoljen na mnogozaželjeno mesto predsednika poslanske zbornice tekom ene najbolj burnih sej, kar ji pozna poslanska zbornica. Izpostavljen je bil vnaprej zamišljenemu žaljenju iz vrst opozicije, kajti bil je edini kandidat, ki je bil kedaj poražen tekom
Pri drugem glasovanju je bil soglasno izvoljen z 267 glasovi proti enemu, katerega je oddal on sam. Kabinetni triumvirat, obstoječ iz Painleveja,
tegra <<r bodo li volilei vzdržali glasovanja, a oni. ki niso nikdar volili, bodo šli na volišče. Iz te;;a je lahko spoznati, na kak naer.i bo teh ck^se-t milijonov odsotnih
Pasijonske igre šele leta 1930.
OBE RA M M ERG A U. I3a va rska.
Zvezno i»odišče je odločilo, da je postavno določena pristojbina enejra dolarja za tisoč kubičnih f-evljev plina v New Yorku "kon-fiskatorična" m da nasprotuje vsled tega ustavi.
Vezuv je zopet pričel bljuvati.
NAPOLJ, Italija. 23. aprila.— Veanv j« začel *op<t bljuvati. I* žrela sa vali fgost dim. iz dima pa A v igrajo platneni. Ravnatelj opa- zasedeno.
----volilcev stromoglavilo vse kalku-j
zovahiice je sicer rekel, da nI pre- lacije.	aP"la. - Leta 1928 se ne bo-
ti nobena nevarnost, vendfr jej V to rezervo so vključeni slabo !<l®/	tukaj mkake i^sijon
prebivalstvb začelo zapuščati ta-IPla«ani uradniki. penajonhsti,
ske ijrr;*. čeprav no bila poslana v
mošnjo okolico.
Kolinsko predmostje bo
še vedno zasedeno.
PARIZ. Francija, 23. aprila. — Zavezniški poslaniški svet. ki bi se imel že jutri sestati, se bo
Aženske srednjih razredov, ki so sv<lt drugačna poročila. I Vi h od-izgubile svoje prihranke vsled in-!	st* bodo vršiI(" šele leta
flacije ter vročekrvni mladiči, ki	i?	leta 1922 za
mati hočejo namreč -počakati izida nemških volitev. Pri tej priliki bodo najbrž odredili, naj bo kolinsko predmestje se nadalje
_______^Ll
vidijo strica Hiudenburga še vedno skozi magična očala slavne preteklosti.
Treba se je spomniti, da je Hin-denburg pretežni večini Nemcev, tudi onih. ki bodo glasovoli proti
dve leti prepozno, radi nestalnih razmer v Nemčiji, ki so sledile re voluciji.
Kruppove tovarne odpuščajo delavce.
ESSEX. Nemčija. 2:1. aprila. — Vod stvo Kruppovih tovarn je za-čet kom tega tedna odpustilo več t:soč delavcev. Vodstvo se izgovarja. da nima naročil.
V POJASNILO
V dopisu Mr. L. Muca. ki je bil objavljen dne 21. aprila je malo netočno izraženo, da je dobilo Sa-Od leta 19H0 naprej pa se bodo! most o j no Društvo prosto Ari ing
da priredi veselico
tal šele prihodnji teden. T)iplo- njemu. to. kar je 'bil general Eee !
vaseani redno peri jod e.
<lržali desetletne (ton dvorano
za uboge slepce
za naš j'ug. — poražena, a plemenita postava.
Von Hindeniburg je za volilee oReUna zadeva. Za zunamji s^*et in politične sile v Nemčiji sami pa
je treba .'odločiti. če bo obstala nrmška ropriblika ali uc. Stvar
bo odloČilo deset milijonov obo-jno plaealo. Bese<la ževalcev malikov. ki so bili dose- meni. da za tisti večer ni bila dvo-daj letargični lievolilei.	j rj
in njih Dom v Ljubljani. Da ne bo kakega nesporazuma poudarjamo na tem mestu, da je Samostojna Društvo dvora-prosto" po-
ana vnaprej najeta.
/ati v interesu svojega klijenta v križno zaslišanje pomožnega prav-dnika Gallagherja.
Obramba pa je ugovarjala, ko ie Gallagher vprašal Pa nt ana. čc ni imel navade hoditi mimo stanovanj obeh umorjenih bančnih slov. ko je šel na svoje dnevno delo v banki. Sodnik je izjavil. je to vprašanje dopustno, nakar je Pantani priznal, da je šel večkrat po dotični poti.
— Lahko bi preprečili 'roparski napad, če bi hoteli storiti to, — je rekel Galiagher. —a vam očividno ni padlo v glavo rešiti življenje n-h dveh mož.
Pant.hno je odvrnil, da so msj pretili s smrtjo, če bi črhnil le eno bes-'dico o nameravanem ro. parskem napadli in da sploh ni mislil, da je življenje obeh slov Ogroženo.
hodnik Lewis, ki jc včasih posegel v križno zaslišanje, jo vprašal obtoženega glede informacij, katt-re je dal banditom. .Pantano je odvrnil, da jih je informiral glede transporta denarja in da
bavajo. Posledica tega j . da u-t .-navijaj.-* vaši ljudje tajne klubo. v katere imajo dostop le člani, ki prisegli, da ne bodo nikdar izdali. kje se zbirajo člani in kij se t:un počne in pije.
Angleška pisateljica si je očividno pravilno ogledala ameriški •»vet ter povedala, kaj misli ostali svet o ameriški prohibiciji.
Jugoslavija mobilizira.
BEOGRAD. -Jugoslavija. 23. hprila. — Jugoslavija je koncentrirala na bolgarski meji veliko možino svojega vojaštva. Oblasti pravijo, da je edin namen t etra \ojaštva prpcreeiti prihod vojaških beguncev v deželo.
izjavil, — pa j»' skušal pr»-prc«"i-ti roparski napad s tem. da j»- pripovedoval banditom o naui-r;i\ i-nem transportu plač. iz banke.
Pantano .je nadalje priznal. i mu nista Joseph in Morris Diamond nikdar oselbno grozila, tem-jim je popisal bančna sla. Willla-|več da sta le ponavljala gn»/:ij > ina Barloua. prejšnjega policlsra in pretnje ilnigih banditov. ter Williiiina MeLoughlina: Sj>o-' Porotniki so se le malo ča>a poročil je nadalje banditom. da set svetovali ter ga vnovič .-poznali bosta odpeljala z železniške po- krivim.
-taje 11a I'trecht Ave. in •">.">. ee- j Razsodba bo proglašena v pon-sti v Brooklvnu. I*ozneje. — je > deljek.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Dum ko naš« cene sfedtft:
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $35.50
Pri nakartlih, ki zna&ajo manj kot kot trn tM iinrjn nhaiM »oackj
IS centov s* poštnino in drnge stroike.
■aspoiiljs mi sadnje potte In lsplaioje Toital Mtoml
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE1.
200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50 -
800 lir ........... $13.80 1000 lir..........$44.00
kol m lir nhmum§ »mM p« U enter
M naročilih, U mafiajo wma( mm poštnino in druge stroške. Razpošilja u andnje poite ia bplaCaJo LJablJanaka kreditna banka ▼ Trata.
Za pošiljatve, ki presegajo PETTISOC DINARJEV all pa DYATISO0 UR dovoljujemo po mogočnosti Be poseben popust.
tn Lina sedaj al stalna, maji se veCkrat la a»ui1 Is len raaloca nam al n>fa pedatt astaahu eene vaaprejf ko mam pride »sslanl deaar v roka.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMTJ IZVRŠUJEMO J NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO %A STROŠKI
Order all pe
Mew Iafc
Draft.
88 Oarttiadt Btraet,
M«w York, M. T.
Telephone! OertUaOt
GLAS NARODA. 24. APR. 192,".
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and PubUšked by
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank S&kser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Z a celo leta velja list za Ameriko
in Kanado ~........................ $6.00
Za pol leta ............................ $3.00
Za četrt leta ......................... $1.50
Za New York za celo leto
Za pol leta ............-............
Za niozemstva za celo leto Za pol leta
$7.00 %3JS0 $7.00 $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
**Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje;-":. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče nazn&iu. da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS
N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
1/WAOF S

P0L02AJ NA BALKANU
lJalk.ui /.• .. I nekdaj na gbisu. ko! pozorišče vernih bojev. •<< odpravljivih. maleiikirstnih sovraštev ter najbolj nevarni kot Kvrope. kjer m bilo miru izza turških časov in kjer je tičal tudi v/.rok zadnje >\iii it- vojne. v katero -c je kom'uo zaplotel *koro ve.> svet.
V zadnjih tridesetih it-Jiii >ploli ni bilo nobenega miru.
Izbruhnila je vojna za vojno: nesrečna vojna med Turčijo in (»isko, prva balkanska vojna in bratomorna druga balkanska voj-na. Nato >v«.^ovna vojna mi /a njo krvava kampanja v Mali Aziji, ki je uničila grško silo.
Človek nehote vprašuje, kaj je pač ti »ran vzrok. Zakaj ne umrejo živili : d: mirno drug poleg drugega.' Zakaj cvete vsepovsod bandit-stvn. hajdnštvo in zakaj obdajajo najbolj podle zlo čiiiic»■. morile«' in p^ilmk*. z glonjolo junaštva?
Ali ti'i \>e to v duhu in razpoloženju balkanskih narodov? A!; pa ji* \ n.. tr» i- p<>s!, diea divji- preteklosti. koje glavna vsebina j«' bil odpu in proti Turkom? Ali pa je le primitivno stanje duha teh narodov?
T- /ko je <> Iir- »\ »r-:t i n* tu vprašanja, a treba je izjaviti odločno. da vii balkan.sk: narodi p<» -anji naravi prav tako miroljubni i« di lavni kot 's\4 narodi Kvrope in da je trelna naprtiti pretež •i d< 1 kriv« i- • ("iii.nMii po I; t -kiim. ki -o do pičic*.* slični politika->' iii m javn.m m t,- >tc. m v cen1 ralno ameriških ropublikah.
Druiri d i ] i» : \'d< j »a ji..de na evn r, »>ko di ploiuaci jo. ki s • je zm> 1 in homa.ti.i na lialkanu vedno poslu "o vala kot sredstev, da posp-ši i/.ve<h nje -\<<j h lastnih. tajnih načrtov, ki niso imeli ni-kakeg;i -;ika z blagostanjem balkanskih dežel.
(davna intriganika \ tun pogledu je bila pokojna Avstro. ' »'jr^ka. ki ni pustila. da in zavladal na Hajkami resničen mir.
Za v .jevala je \-sh .i mandata evropskih sil dve jugoslovansf:. pioviuei, l'»o>no ia Hercegovino ter je bila tako pretkana v svojih na.Midi, tla j>* pričela gra iiti tam ozkotirne, vojaške železnice, na k.:'< r.' ni bilo mogoče speljati vlakov i/, drugih procinc in dežel.
K"s je. da j. uvedla neke vrste red. ila je sanirala deželo, katero pa je judi polteno izrabljala v ekonomskem smislu.
A:n k>ij.i Bos-nc in Hercegovine je bila, resnični vzrok svetovne vojne, kaj' i A v-: r<>-4 »grška in Nemčija	sklenili priboriti >;
t op do Egejske^a morja ter potisniti balkanske narode na vtran ali pa jih podjarmili, če bi ne pariiali.
Sedanji krvavi i ev duei.jonarni izbruh na Balkanu pripisujejo komunistični propagandi. katero izvaja Tretja Internaeijouala v I o > k \ i. T< žk<> je ugotoviti, koliko resnice je na tozadevni trditvi, r-eprav j« znano, da ima Tretja Int"rnaeijonala svoje agente in zaupniki \ \ h i vropskdi deželah. v katerih obstaja še vedno komunizmu sovražna vlada.
Dejanski pa je ta izbruh najbrž poslediea oživljenja agrarnega gd,anja. ki je bib. s >do zatrto, ko je bil Mrmoglavljen in usmr-> Jirr.jr-vk: ministrski predsednik Sta m Indijski.
Ne upirajo s,- b komunisti in industrijalni delavci, temveč tu-di kmetj-. k. i. varijo. ko- znano, na Bolgarskem večino.
Kmetje zahtevajo odpravljanje sedanjih mučnih davkov In povratek .sia: :h s\ ,de>,lš<-in. ki v> jim bile odvzete. Zahtevajo vlado. ki bo služila v glavnem njih interesom, ne	interesom kapitala.
^ s], d t* j - • id «1 obilo sedanje gibanje na Bolgarskem ]»o-a S.-1I1 rpsjK» lic« .
Zaveznik! />• govore o mtervem-iji ter s,, dovolili Bolgarski pi-"anj- TijeTit. a' tnadi za des,*i tisoe ntož.
Jugoslavija j. /.< ]>ričela gromaditi ."rte ob bolgarski moji in balkanska smolnišnica sdeli lahko v.^ak Trenutek v zrak. ne da bi se ozirala nt Ligo narodov tfi nujne pozive ostalih evrops-krh držav. naj se končno uveljavi mir in red.
Peter Zgaga
Ali ste že videli fanta, kako je pono>no stopal, žvižgal, se .smejal vsemu svetu, ker bi ves svet najrajši objel in se ž njihu pobratil.
Bil je namreč najsrečnejši člo-vek. Najbolj .-.rečen med milijon:.
Že v>aj njemu se je zdelo tako.
Kajti zaljubijt li je bil v čudovitega dekleta. Najprej je ?«kr»-val svojo ljubezen globoko v si-ett. potjni jo je pa spravil na papir. Izvoljemki svojega srca je poslal pismo in ji v pismu razkril syoji tree.
Dva dni je čakal odgovora. In končno je odgovor dospel. Kra-t'k je bil. toda za mladeniča pomembnejši kot vse bogastvo sveta.
Na malem dišečem lističu so bile namreie zapisane besede: Dragi moj. tudi jaz te ljubim in ti pošiljam pozdrav in poljub.
Ta listek je nosil v žepu ter ga n* prebrano božal.
i)osp d je do cilja — kaj hoče človek se več.
*
Dop
1S1
l'a je minilo dobro h 1« . Tedaj hi videli fanta, ki je nekoč po-nosno .stopal, ki se je nekoč smejal vsemu svetu, ker bi ves najrajši objel in se ž njim pobratil.I v-aki opojni pij a
S pota.
Nekako v središču Amerike je milijonsko mesto fhieago, in če člQvek opazuje ta kraj. se mu zdi. da je kar zrasel iz tal. Iliše imajo 3S. 20 in tudi več nadstropij, in baš sedaj grade krasno. slr-lpu podobno poslopje, ki je last tukajšnjega dnevnika Tribune. Za gradbo tega impozantnega poslop jp g.'' bili pozvani stavbeniki, arhitekti, 'inženirji in risarji vsega * veta. da v pošljejo -voje ponudbe n načite. Samo za risbo tega po-slopja je dobil oni. čigar risba j'"1 bila sprejeta. *-">U.000: Leta 1922 je zgradila metodistov>ka erkev 21-nad-tropno poslopje s ."»00 čevlji visokim zvonikom ali stolpom in samo križ tega templa je 20 čevljev visok. Vsi prostori t ■ velikanske stavbe so oddani raznim trgovskim podjetjem. poslopje samo na -el»i pa kaže. tako po b-irvi. kakor po svojem slogu, značaj cerkve. Tu som pridejo ob gotovih prilikah tudi razni razlagalci sv. pisma. Mrtodi-ti ne |»ti -e v tem svojem t;mp!u nikake trgovine s tobakom, kakor tudi ne dovolijo nikake b karue v svo-
h prostorih. Oni so proti vsakemu tobaku, kakor tuli proti kan- je tudi
Ve- se je izpremenil. Žalostno j vzroik. da ne pu-te v svojih prostorih leka i narst va. kajti v v-a k i
je stopal, si kal in godrnal vsemu s\etu. ker bi ves svet najrašji j b karni je dobiti v zdvavibte svr-pr'oklel ter ga z nesnago oblatil. |he tudi žganje. Naj se mi oprosti
1'red letom -e je bil namreč j.io-ročil s tisto čudovito deklico. Sprva ni".i je dajala svoja povelja še 1 recej rahlo, kasneje vedno trše.
k. r pisem o cerkvi, toda lansko h to s.« mi je očitalo, da čemu ne hvalim zemlje v ('aliforniji. kjer j ■ naprodaj. Neki zemljiški agent
•zadnje dni ga pa sploh ni hotela mi i je rekel, da opisujem samo več čakati doma.	{-'urinske misijonske kraje, -laz
Svoje zahteve je pisala na pa-[>i m mu ]>ovedal. kar tukaj zap: pir. in s tem papirjem je hodil naš 'u in ponovim, da kdor hoče junak v grocery štor.	j kupiti zemljo, na kateri bi ra 1 ži-
Na papirju je bilo ponavadi za-, vel. na j »i jo prej ogleda, pa naj pisano- Prinesi za 20 centov špe-jh.- ia zemlja kjerkoli. In čemu o. ha. hlebec kruha, četrt funta ma-.ui ne hvalijo zemlje, ki so jo že sla in dve kisli kumarici. To imej kupili, ker ti najbolj vedo. kaj veer rjo. Kar Ji bo o-talo. pa imajo. Le agontje hvalite zem'-vz- m i jutri za lunč.
pa imajo.
I
I jo. jaz pa nisem agent, zalo hvn-
Umrli v Ljubljani.
Terezija Ber>'ič. delavka. :!."> h-t : - irij Prel ij. ob."in-ki ubožee. »iT 1 : t iabreda li'">ger. žena za va ro-valne«jfa ,-;> vnatelja. ."»1 let; Olga h"-, služkinja. 4o l"t: Fran Hoj-•var. rejenček. 1 mesec.
t e
Na tehniški fakulteti v Ljubljani j na otrok ob obrežj* je p i k o > "d te dni geometerski ili-ju«. Poljanskem nasij Filip Babnik
NAJBOLJŠO PRILIKO
za obisk stare domovine nudi Vam veliki izlet v Jugoslavijo, katerega priredi naš zavod z najlepšim in naj udobnejšim parnikom —
"PARIS" dne 16. maj«.
Vse potnike bo spremljal en naših v tem skušenih uradnikov do Ljubljane oziroma Zagreba.
OdloČite se pravočasno da Vam zamoremo preskrbeti najlepše kabine.
Poslušite se te izvanredne prilike in pišite za nadaljna navodila na:
FRANK SAKSER STATE BANK
62 Cortlandt Street	HOm York, N. 7.
ffif	4rr tiŠji
domht-ki izpii "t ma r-evega.
Nov kazenski zagovornik.
Višj- it. želno sodišči- v Lj ubija-i i i je notarja dr. Kinerika Ločnika. menovanega za Zužmberk sprejelo na njegovo j)rošnjo v imenik kazenskih zagovornikov.
Odlikovanja.
'/. redom sv. Save l\". razreda. ;e odlikovan dr. Jo>i]) Kakež. zdravnik v Šmarju pri -Jelšah. Z /lato kolajno za eivilne za-luire ] ■ odhkova.il Mihael Kosma"-, uradnik pri velikt-m župan i v 1 -jubljaui.
i	Smrtna kosa.
Ljubljani je innrla Frančiška Ogoreie. rojena Trdinu, s .trrnir.i gr-st dničarja in posot-nika Ivana Ogorelea. 1'okojnii-a je bila dobra mati ter skrbna go^jx»dinja.
— V Ljubijaaii je (i. aprila mur! truovee in posestnik Viktor Sehif-fer.
—	\ Lešab na Koi oškem je j-f* dan }>remin'da zavedna -Slovenka Marija -fanežič. roj. Kobeiiter.
—	Novem mi s!.u je umrla A'-g'.'sta I?režnik. roj. Ruder, soproga gimnazij^k* ^a ravnaTtdj : s s vladnega svetnika v pokoju.
—	V I>olu pri Hrastniku je preminula Marija Sterniša.
—	Xa Turjaku je umrl gostilničar in posestnik Josip Kožar.
Požari v rožniškem hribu na dnevnem redu.
Požari na Rožniku so sedaj sko-rr na dnevnem redu. Doslej jo bilo v dveh tednih že 6 takih slu-čajm-. Okoli 11. dopoldne je pričela zopeit goreti trava tik nad Čadom netdaleč od t.^esta prejšnjega požara. Ogenj t-udi topo* •ni ipovzrocil velike škode, veln-dar pa je trajal še poizno popoldne, ko je bil udušeii s pomočjo pribit elih gasilcev. Zažigajo brz-
kone mladoletni otroei. ki
je v eo/ hi a vziii-'dieami. ejgaret" in me'V j o ogorke ho travo.
Sreča v nesreči.
Ini s,, j.- igrala ve -ja sikii]>i-! Ljubljanice ipit. poleg hiše eukrarne. itu i njimi tudi Aii-lonija. (i-letna heerka up >kojene-■J:;< višjeir-. vTpažiiika Ivana R >pe-za. Dekletce s- j,, med itrro pre-vee približalo bn _'u. in zdrknilo
V.
mov.

S tako zakonsko ženo bi bil majsikateri zakonski mož prav
V precej globoko in deročo Ijjub-(^dovoljen.
ljančino stj-ugo. K	je prišel
mimo zlata r-k i pomo'nik Ferdinand llaektr. sko.-il bliskrmia zn otrokom v vodo in ga riši] sigurne smrti.
Kajti dosti je na svetu tako-zvanih boljših polovic, lii lahko po p(tnaj,-!t ur nepretrgoma go-* vfirc. Nekatere imajo pa celo po-eben dar božji, tla namreč tudi v j>anju klepečejo.
Stekel pes
■ je p javil dne .">. aprila dopoldne na F»n gu j r <'•] ;u. Kakor s> je dognalo, je [.(•>• ' \- »meri iz iraškega, lid je srednjevelik. črn r ime] ekrog vratu belo progo. V a Brogii j. najprej ogrizel dvo-.; ■ otrok, nato pa zav! po poti z i
Prega proti kapucinski cerkvi iSv"-' »>rvi P^5*«"«"	"»«'1
■'je- je napad«! dva moška. Ene
•;ni je preluknjal hlače. .....Sainoposebi je umevno, da je
s reei • v tem na. Pes
]>a ugriznil v -velj : ranil kože. tako da se
lučaju infi keija izklju' s-- j.' nato jH>dal. zasledovan odi or 'žni-lie patrulj- v m-sto in jo' bližini žujHie eerkve. na dvori fotografa P-risveha ogriz» u ga I.tidvika Luža rja do krvi. !.užar je bd o bian v PasTeurpev ;avod.	s,- je -b-'ir.jie zatekel
na lvorišiV go^rUne Žum«T. kjer je dir^;" {Kdieijski nadzrirnik
j>t relil.
Hm b- tisto, kar vidim, da je res b in dobre. Tako pohvalim tu-listih čitam sledečo brzojav- di. če vidim kaj zgodovinskega ko z Dunaja:	tir mikavnega, pa naj je to eer-
Enimv Froundlich. socijalistič- kev. divni hribi ali pragozdi. — na za.stopnica. je včeraj v par!a- Tako s,-ni tudi nekoliko opisal ta lacnlii sedem ur neprenehoma go- nietedistovski temp d v ("hieagu. vorila. Ko je končala svoj govor, ker je po svojem stolpu najvišje je bila tako utrujena, da so jo ] Mopje v mestu. Tam ob Miehi-morali v avtomobilu odvesti do- ' gauskem jezeru, kjer sto.ji danes
svetovnoznani Fiehlov muzej. — tam in šr daleč naprej zasijiljejo zdaj vse z materijalom iti gramozom. ki ga s ko j d jejo. dokler ne pridejo do trde skale. V mnogih krajih, kjer jim nagaja takozvaui )živ pesek ' ipiiek sand . stawe sko-I raj toliko kopanje do trde pod jlage kot gradha večnadstropnega Ipo-Iopja. Pa naj zado-tuje o gradnji v ("hieagu. kjer velike hiše ra-■sfejo kakor golte po dežju.
V zgod vini Sloveneev je l'h;-eago mkako -red i'.-?č • •. Prvi -lo-jV»ns.ki Iis» j,. Idi tu ustanovljen, lin. kakor -e euje. so ('ikažani ; prožili tudi misel o prvi slovenski Jednoti v Ameriki. J'stanovi-t» Ijev ni več. pač pa so drugi. — \ -t1, ka!■ se na srvetu zgodi, se tukaj ve. Chicago ima fim* telo. vadee. in ko sf> lansko leto obiska!; Minnesoto. so želi splošno pohvalo. V Fhieagi -sem obiska! i epa poslopja S\p.T. Kar sem ram epazoval. o tem bom kasneje j»o-ročal. /Maj naj rečean le toliko, da poslopje odgovarja v-»*mu. kar je potrebno za urade SNPJ.
Matija Pogorele.
maja bovlu volitve za novi odbor in sicer ob dveh popoldne v našem Domu. Dobro bi bilo. da se jih udeleže vsi delničarji, da se izvoli potrebni odbor, in sicer take može. v katere imate največji zaupanje, da bodo pravilno in pošteno gospodarili. Brez dobrih gospodarjev ne more napredovati nobena organizacija, kar se je pokazalo. ž'_* prav tu v Claridge-ii. V zadnjih petnajstih do osemnajstih letih je prenehalo poslovati zavoljo slabih gospodarskih razmer nič manj kot 18 trgovin! — Nekatere so pogorele. drugi so prodali in odpotovali, mnogo jih je pa tudi napovedalo bankrot.
Tudi pri našem Domu je treba precej popravila; treba ga je po-pleskati in poslikati znotraj, in istotako je treba popraviti ali prenoviti prve stopnice, kajti prav lahko se primeri, da se poderejo. kadar -o plesi in veselice, ko je neprestano na njih mnogo ljudi.
-Jaz se nahajam tu že nad 'JI let : osem let sem delal po premogovnikih. nad šestnajst b-t pa imam lastno trgovino z vsakovrstnim blagom, ki mi prilično dolini gre. das-i j,, bilo v teh letih, kar vodim trgovino, dokaj štraj-kov in kriz. Ali dobra volja vsi« premaga. Na tem mestu se zahvaljujem vs.-m mojim nekdanjim i* s bi njim rwl jemalcem, in tako se vam priporočam tudi vnaprej. Vedii! van: bom postregel z najboljšim blagom.
Letos se nam obeta lepa nn-nda 1; tu je že vse v cvetju in narava se prebuja iz zimskega spn-liji. Naši premoga rji pridno de-'ajo in pospravljajo po svojih vrtovih. Kar nas je Slovencev tu v < laralge-u. imamo večinoma sv. je domove, kar je jako razveseljivo dejstvo, kajti kadar nasto-pijo ^nivkt> rn brezposfdnost. nam vsaj ni bati. da bi nas kdo ven gonil. Tu. v okolici Plaridga. „••■ tudi vi č Slovencev, ki s^i si nabavili svoje fanne. jn kakor slišim. gre vsem povoljno. l.e tako napre.j: Mi Slovani sino vajeni trdega dela. in kjer se zapičimo, nas ni tako hitro odtrgati, kajti znamo vztrajati na svojih mestih.
Moj dopi> >o je precej raztegnil vendar naj. pred no končani, še pozdravim Petra jZgago. listu (Has Nareda pa ze'im dolgo in žilavo življenje. Jaz sem naročen na več slovenskih iistov. ali med vsemi mi najbolj ugaja <JIas Naroda. katerega berem že 24 let. Ta list je in je bil naš prvoboritelj v Ameriki. Sedaj sem več let tu-d' zastfipnik tega lista, toda na-ročiiino ]>fdtii'am le doma. ker mi deb» ne dopušča, da bi hodil okoli agitirati za list. Pozdrav vsem Siovencem !
Anton derina.
New Vorku je znani tlržavnik ('hauneey M. Depew. ki je obhaja! te dni svoj enoindevetdeseti lojstni dan.
Prvič se je bil udeležil voliter ,u"< d enoinsedemdesctimi leti.
ii
; pa pred petinšestdesetimi leti.
ume\-no. tla
svojem jubileju svetoval Iji;
Roparski umor v Grčevju.
\ noč; od 7. na s. aprila sta bi la v (irčevju pri Novem mestu na
drugega'
-i ol
ni |
dem. kaj jim je treba delati in p <č -j. da bodo dolgo živeli.
Reke! jim je: — (V hočete doi-g" živeti, ljubite svojo domovino in zaupajte v Boga. dejte zmerno, j Trdo delajte.
Nasvet je tlolw-r na prvi pogled.
V Ameriki je naprimer na milijone ljudi, ki Ijubij«) svojo domovino. ker s., edinob- domovina i:e more braniti njihove ljubezni.
In vsi ii milijoni zaupajo edino-le v Boga. ker nimajo }>od božjim solncem nikogar, kateremu bi za-i-pali. Vsi ti milijoni ljudi jeilo
r i L-;	•	i | zmerno, ker jim kapitalisti le nič-
4'nja.sKi niein umorjena zakonca . . . .
- , , , -	I io odmerjajo hrano. In vsi ti mi-
tar h t. m me- ... . , , . ,
. rn	lijoni deilaio trdo m pretrdo. —
zeua Ana, Trupli..... .
ker bi sicer živeti ne mogli.
\uton Mohar g ova 63-lctma
st n !»ili s sekiro grozno razmesarjeni. Mohar je v celi okolici ve-' Ijal kot pet i cen mož in je zločinec izvršil umor brez dvoma z namenom. da se polasti njeigove go-ftovine. Kot storilci zasledujejo oblasti leta 1S96 rojenega Josi-|kal svoje častitljive starosti, če bi pa Borštnerja, pristojnega v Tr-jbil član te ogromne, milijonske žišče pri Krškem, tki je takoj po delavske armade.
Pa kljub temu znaša njihova povprečna življenjska doba komaj osem kit rkleset let.
*
Tudi Depew bi najbrž ne doča-
dejanju neznanokam pobegnil.
Claridge, Pa.
Ze dolgo ča-a se nisem oglasil v (tlasu Naroda, dasi nas je ra-ki dopisnik pozival, da bi kaj večkrat oglas-Ii Iz. naše naselbine. Pa je menda že tako: pozimi čepi v-ak za gorko pečjo a-\\ pa opravlja svi je vsakdanje delo. kot jaz. vsled če^ar preostaja vedno bolj malo časa za dopise. Tu v Claridge so bolj slabe delovne razmere: včasih se kar ]>o par tednov ne dela, včasih pa po :j do 4 dni v tednu. — Tuikaj smo dobro organizirani ; imamo več {»odpornih društev, da se lahko vsak zavaruje slučaj nesreče. Imamo pa tudi lep Slov. Narod. Dom. kjer se ob sejah shajamo in prirejamo veselice. Letos bo stavba stara že enajst left; postavili smo ga leta 1914. — Dne 2.
T	¥ '
4nglja občuti naraščajočo nemško konkurenco.
Se |<-m največjih angleških železarn je bilo t*- dni zaprtih v-.b-d pomau jkinja dela. Oh severovzhodni obali Anglije dela dalle's samo še 41 plavžev. pred vojna
pa 72.
Splošno se pritožujejo nad nemško konkurenco, o kateri je poročal generalni tajnik Kenna na poletnem zborovaniju železarn v Middb -boroughu. da prodaja pod pn izvajalno ceno. da bi na ta način osvojila tržišča. Dejal je. da ima zanesljiva poročila, po katerih j-* prišla stati v Nemčiji tona surovega žeb-za na funtov, dočim -o jo prodajali za en funt in 10 šiling' v.
Prepoved izvoza kaviarja iz Rusije.
Sovjetska vlada je prepovedala izvoz kaviarja fdelikateso. napravljeno iz iker velike sladkovodne ribe bed lige. ki prebiva večinoma v Donu v njegovem dolnjem toku). Za ta korak so se odloČila riiska oblast va za to, da bi imele bolnišnice, sanatoriji in "okrevališča sovjetski Liiteirnacijo-nale strokovnih oagranizacij dovolj kaviarja na razpolago, ki ga je jelo primanjkovati.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH-
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information Sarvlea. — Jugoslav Bureau.)
AMERIŠKO ŠOLSTVO
Po ljudskem štetju je v šolskem |\šolo je splošna zahteva za ljud-l'tu 1921-22 bilo v Združenih dr- skošolske učitelje in »tiri leta
žavah 28.627.201 prebivalcev v starosti med 7. in 17. letom. V jaA*-nih šolah je bilo 23.239.391 otrok in v privatnih šolah 1,580.873. V istem šolskem letu se je poučevalo približno 164 dni. Vsak otrok je pohajal šolo povprečno 130 in pol dni na le«to.
Vse države imajo zakone, ki u-rejaja šolsko obveznost in določajo, od katere do katere starosti mora otrok pohajati šolo. Drža-va prepušča okrajnim in mestnim oblastim, da Izvajajo zakon o šol-*k/i ObvdznWsti in da potetopatfo proti kršiteljem. Izvršilna oblast je nekje redna civilna oblast, — drugod pa posebni šolski uradniki.
Doba šolske obveznosti je različna v posameznih državah. V 14 državah mora vsak otrok pohajati šolo med 7. in 16. Hnm starosti, v 11 državah med 8. in 16. letom, v devetih državah med 7. iti 14. letom in v štirih državah ined 8. in 14. letom. Zakoni tudi določajo, da mora. otrok pohajati šolo najmanj gotovo število dni, ako naj se zadosti zakonom o š<ol>ki obveznosti. V nekaterih državah znaša ta minimum 16 tednov, pri čemer ni treba, da je šolski obisk nepretrgan. — V drugih jklržavah se zahteva, dia treba pohajati šolo ves čas. ko .je šola odprta in od osmega ljud-hkošolskdga razreda. Nekje je določena starost, do katere traja šolska obveznost, z dodatkom — ''oziroma do dovršit ve ljudske šole".
Strokovnjaki ^o mnenja, da sg šolska ofl> vezno st izvaja najstrožje tam. kjer je stvar v rokah državne ali okrajne oblasti, ne pa v rokah lokalnih oblasti, r a zoni seveda v večjih mestih. Najboljši zakoni so ni. ki zahtevajo pohajanje šole tekom vsega šolskega leta in dovršite\' osemrasredne ljudske šole. brez ozira na starost. V splošnem je tendenca ta, da se zahteva polni šolski pouk do 16. leta in delni obisk do dovršitve 38. leta.
Kukkor že rečeno, znaša povprečno šoLsko leto v Združenih državah 164 šolskih dni. Ta povprečnimi je v mnogih državah višja, aid mnogo držav ima še x manj šolskih dni. Rhode I>land je država, ki daje svojim otrokom največ pouka, 194 dni na leto. — Za njo sledi postavno Michigan, potem New Jersey, New York, Maryland, Illinois. Massachusetts. Pennsylvania itd. Namauj šolskih dni je na jugu.
Učiteljstvo in šolske knjige.
Vse države ameriške Unije imajo določbe glede kvalifikacije u-čiteljev, ki naj zagotavljajo čim sposobnejše učiteljsko osobje. — (hI učiteljev v splošnem -zahteva splošna izobrazba. odgovarjajoča dovršit vi atanirazredne srednje šole (high school) in dveh let učiteljišča. V ameriško srednjo' šolo se vstopi ]K> dovrši t vi osmega razreda ljudske šole; učiteljišča nosijo ime: college department of education ali teachers' college ali normal school.
Mesta imajo navadno bolje izšolanih učiteljev kot šole na de-žtli. v nekaterih državah pa ko nastavljeni tudi učitelji, ki niso dovršili srednje šole in nimajo posebnega učiteljskega tečaja. To se dogaja tam. kjer so kvalifikacijski zakoni, učiteljišča in u-čiteljske plače neprimerne ali nezadostne.
V nobeni državi ne more učitelj dobivati plače iz javnih šolskih skladov, aiko nima zakonite licence za poučevanje. V vsaki državi so določemi minimalni pogoji glede predi izobrazbe ali izkušnje v dosego teh licenc ali certifikar tov. Te certifikate iadajejo okrajne ali držaivne oblasti. Da dolbi kandidat učiteljski certifikat, se mora podvreči vsaposobljenosfcne-M»u izpitu ali pa mora predložiti dokatze o primerni izobrazbi in praksi. Dre le*i &>1e nad srednjo
vseučilišča za srednješolske učitelje.
Šolske knjige igrajo veliko vlogo v ameriških ljudskih in srednjih šolah. Philadelphia je bila prvo meat o. ki je brezplačni o preskrbovalo vse učence s šolskimi knjigami. S5«lila je država Massachusetts. Danes imamo 19 držav in District, of Columbia, ki dajejo učencem šoliske knjige brezplačno. Vsi učenci jih dobivajo, bogati ali siromaki, tako da poslednjim ni treba imeti vtisa, da so deležni miloščine. Na drugi strani so s/troški za knjige mnogo manjši, kot če bi jih nakupovali posamezni učenci. Nekateri nasprotujejo temu sistemu, brezplačnih knjig, češ, da starši in učenci ne bi smeli č/utiffci, da so glede izobrazbe popolnoma odvisni od države in da nekateri u-čenci ne marajo za stare, že rabljene knjige. Na drugi strani pa se poudarja, da šolski otroci bolj pazijo na knjige, ki so javna lastnina, nego na svoje lastne knjige, tem bolj, ker morajo plačati za izgubljene ali poškodovane knjige. Učitelj i tudi večkrat pregledujejo, v kakem stanju drže učencPsvoje knjigi1.
PRIPRAVE ZA ZANIMIVO ROKOBORBO
NA ANGLEŠKEM JE PRAVICA DRAGA
Kdor si hoče na Angleškem poiskati pravico, mora biti vsaj milijonar, če ne, je ne bo dobil. Vsak tak vtis mora dobiti vsak, ako čita številke, ki so bile pred nekaj dnevi objavljene v angleških listih. Tako so na pr. narasti i stroški v Dennistounovi aferi, o kateri smo že poročali, na okroglo višino 30 tisoč funtov šterlingov ali pa v jug. denarju — čujte in strmite! — na 9 milijonov dinarjev!! Dve tretjini te kolosalne svote sta morala plačati obtoženca polkovnik Dennistoum in njegova druga žene grofica Garnarvoaiska.
Večji del tega denarja do.be odvetniki, ki so, kakor se zdi, na Angleškem plačani kakor nikjer na svet u. Samo za eno samo zašli-, sanje so dobili odvetniki (tako ca govoru i ki Obtožbe kot obrambe) 2000 liver šterlingov.
Podobne ogromne Kvote kot o-menjena afera so oožrle tudi drupe afer^, o katerih je v poslednjih časih pisalo angleško 'časopisje. Na primer afera, ki se je vlekla med Robinisotni in Midland-banko, o kateri je že poročano, je stala 23.000 funtov šterlingov (7 milijonov dinarjev). — Tožba za ločitev zakona meid zakoncema Russell je oba ljubezni .sita Ru.s-sella stala prav čedno vsotico 30 tisoč funtov. Ločitev zakona sta Russell a dosegla, ali morda ?ta danes že uvidela, da sta jo plačala analce predrago . . .
Vse te gorostasne vsote, 'ki so liih požrli omenjeni senzacijski procesi i niki so vzbudili po vsem svetu veliko pozornost, vse te vsote se zde majhne, če jih primerjamo s stroški civilnih procesov. Naj v ilustracijo navedemo samo dva slučaja iz poslednje dobe: proces, ki ga je začela družba anehesterski kam al*' proti tvr d ki Brunner Mond. je stal 100 tisoč funtov; proces med občin-1 kim zastopstvom mesta Rhond-da (Wales) in med nekim Corv-jem je dosegel svoto 80.000 liver šterlingov.
Prigodek v Vatikanu.
Pred nekaj dnevi so se spiašili konji papeževe kočije, v kateri se je hotel peljati papež v versko lazstavo. ki so jo priredili ob priliki svetega leta. Ravno v trenot-ku, ko se je pojavil papež in je zaigrala papeč.ka godba, so se konji spiašili. Kočijaž je padel s 'kozla in zadohil pirecesnje rane. Papež se je odpeljal v raestavo z avtomobilom.
ZNAČILNO ODLIKOVANJE BIVŠEGA ŽIDA
Meseca junija bosta v New
.xrrrrom «1*.», m» vom,	^
Vorku preiskusila svoje pretepaške zmožnosti Charlie We inert' in zamorec Hardy* Witts. Tisti, ki bo zmagal, se bo lahko meril s sedanjim svetovnim šampjonoiu Denipseyem.
Posledice mlade ljubezni.
Mednarodne lahkoživce v Monte Carlo je razburil nov samomor. Fant se je zaljubil v krasno razposajeno Dunajčanko, ki mu pa ni hotela vračati ljubezni. Njegove darove je sicer rado vol j no sprejemala, poročiti se pa ni hotela žnjim.
V Mon-te CarLu, v slovitem tamkajšnjem parku, je te dni zopet počil strel in razburil mednarodne lahkoživce. ki sedaj preživljajo pomlad na južnofranco-tfki obali. Park slovi po vsean svetu tako zaradi svoje botanične krasote, kakor tudi radi številnih samomorov. Čim mednarodni e-legan zapravi na ruleti svoje premoženje in ne najde izhoda iz obuboža nosta. gre v park in si u-streli kroglo v telo. To pot ni šlo za mednarodnega lahkoživca in razuzdanca, nego za sina bogatega pariškega industrijalca, ki ga je nesrečna ljubezen, pognala v smrt. Nesrečni mladenič se j^ bil zaljubil v mlado, izredno krasno Dunajčanko. ki pa ga je odbijala. Ohola dama. ki je idealnega mladeniča pognala v smrt, se i-menuje Lidija Naprti. .Je to že drugi mož, ki ga je tirala s svojo nenaklonjenostjo v smrt. Mlada.
mrtev. Nagel ni zapustil nobenega naslednika. Ko je Lidija odpravila svo j t dlesni plod in zapustila samaitorij, je odšla na francosko rivijero, kjer je postala kmalu središče mondenskega interesa. Vsled neizkušenosti je postala najprvo žrtev dveh mednarodnih pustolovcev, ki sta jo izkoriščala. Kmalu je prispela iz Budimpešte tiralica za tema dvema pustolovcema, ki je rešila Lidijo izkoriščanja. Ravno v tem času pa se je vanjo nesmrtno zaljubil mladi sin francoskega fa-brikanta. Poklanjal ji dragocena darila, dragulje, briljaute itd. Ko je stopil pred Lidijo in jo zaprosil za roko. mu jo je odbila. Iz tuge nad nesrečnim koncem svoje ljubezni je mladi fa-brikant poiskal smrt in si pognal kroglo v srce. Lalikoživka Lidija si .ne beli radi te smrti glave. Kje naj pozabi svoje lju-
izredno krasna žena. je hčerka hezetnske dogodivščine, če ne v
dunajskega odvetnika in nečakinja slovite krasot iee " Marije Jo-hannv **. O poslednji je znano, da se je najprvo omožila z opernim pevcem Piccaverjem, nato pa z ogrskim športnikom Jakab-ft'yjem in končno se je ločila od romunskega bojarja in veleposestnika Sturdze. Tudi Lidija je želela igrati v življenju in javnosti veliko Vlogo. Z bogato o-možitvijo se je hotela žal rešiti maleinka-rtnlh, malomeščanskih razmer. Cel štab oboževalcev je bil gospodični Lidiji stalno za petami iai ji dvoril. Po nasvetu nečakinje Marije je izbirala najbogatejše Lsinuibce. Ožja izbira jo
Monte Cai-lu pri ruleti, kjer sedaj pravkar zapravlja dragulje, ki ji jih je bil poklonil nesrečni ljubavnik iz Pariza. . .
PRETRESLJIVA SMRT
Na Dunaju se zadnje dni splošno razpravlja o slučaju, katerega še zdaj ne vedo natančno pojasniti. 131et ni ueenec ljudske šole J. Maeher se je obesil v sobi, kjer je čuval svojo 21etno sestrico Pavlo. Zakonska Maeher sta imela pet otrok, med katerim je bil najsta-
V budimpeštanskih listih bere mo naslednjo zanimivo ilustracijo resničnega dogodka :
Julij Riemer je igral pred vojno v budimpeštanslcih židovskih krogiii znatno vlogo. Med vojno je postal glavni ravnatelj nekega velikega podjetja za tekstilne izdelke. in ko je prišel na površje komunizem. se je dal krstiti ter je stopil na čelo nekega katoliškega podjetja, ki se je imenovalo "Ec-elesia" ter se je bavilo z razpeča-vanjem predmetov cerkvene umetnostne obrti. Riemer se je izkazal v tem poklicu popolnega strokovnjaka. Preplavil je celo Madžarsko s svojimi izdelki in ko se je lani vršila razstava eerkvenih predmetov v Rimu, je dobil mož toliko pohvalnih priznanj, da se je pridružil občudovalcem njegovega or ganizatoričnega talenta in iznajdljivosti sam italijanski kralj Viktor Emanuel. To je zbudilo takšno pozornost, da je veliko varaždin-ski škof Lanvi priporočil Riemer-ja pri papežu za posebno odlikovanje. Papež je ustregel škofu ter je podelil bivšemu Židu vitežki red sv. Groba z visokim naslovom in in papeško grofovsko častjo. Nato je cerkveni poglavar pozval Rie-merja k sebi v Rim, kjer ga je sku paj z njegovo ženo prejel v posebni avdijenci ter mu izročil spise in dokumente, na podlagi katerih ni podeljeno rečeno odlikovanje samo Riemerju ampak tudi vsem njegovim potomcem. Red Sv. Groba je bil ustanovljen leta 1099. Papež ga podeljuje vernikom samo v izrednih slučajih, med katere spada, kakor vidimo, tudi slučaj, če se žid pokristjani . . .
JETIKA IN PREHRANA
rejši Josip. Obiskoval je ljudsko padla na berlinskega fabrikanta golo ter je bil ubogljiv, marljiv in Lereha in na Dunajčana Kurta (simpatičen deček. Vsi so ffa imeli
Nagla. Končno se je odločila za mladega Dunajčana. Poroka se je vršila pred nekako šes»timi meseci. Mož je obdal oboževano ženo z bleskom, ki mu ga je dovoljevalo njegovo bogastvo. Lidija pa kljub temu oi bila srečna. Zlasti se je upirala misli, da bi morala tako mlada postati mati. O tem je obvestila tucli svojega moža; ni mu prikrivala svoje odvratnosti proti nosečnosti in otrokom. Tako je mladi Nagel opaizfl na ženi lastnosti, ki so ga globoko raz-ža lost i le. Ljubil pa jo je vseeno do blaznosti. Ko se je neki večer vrnil domov, ni več našel žene. Na mizi je zagledal pismo, v katerem mu sporoča, da se je podala v sanatorij v Salzburg, da si odpravi plod. Nesrečnega moža se je polastila splošna razburjenost. Vedel se je kot blazen. Nekega dne je tudi on izginil z Dunaja in se potepal po Italiji. Njegovi sorodniki so zaman povpraševali za njim. Nekega dne pa so bili prejeli pismo, ki ga je bil naslovil na Lidijo in ki ga je ta žena vrnila staršem, ne da bi ga bi Ia odprla. V tem pismu je Nagel sporočil ženi. da gre a- smrt. Komaj so sorodniki mladega Nagla sprejeli to pismo, je prispela iz južne Tirolske vest, da se je tamkaj usmrtil in da je bil na mestu
jsimpati
radi. V soboto popoldne mu je naročila mati čuvati malo sestrico, 2 letno Pavlo. Josip je takoj pristal na to in se je podal na delo. Ko pa je njegov nekoliko mlajši brat čez nekaj časa pogledal v sobo, je v svoje veliko začudenje videl, da vi si bratee na vrvici, ki je bila pritrjena na stropu. Brž je teki k ma teri ter ji povedal kar je videl. Mati je prestrašena stekla v sobo, poklicala je sina po imenu, a ni dobila nobenega odgovora. Deček je bil že mrtev.
Mati, ki je sprva menila, da gre samo za šalo. se je zdaj tako prestrašila, da je omedlela. Prihiteli so ljudje, ki so fanta sneli z zanke ter ga poskušali umetnim potom zbuditi k življenju. A bilo je že prepozno. Deček je obležal mrtev. Ljudje in zdravnik so si zaman prizadevali, da bi ga rešili.
Kako je prišlo do tega tragične ga slučaja, ne ve nihče pojasniti. Domneva se, da je Josip hotel zabavati svojo malo sestrico na ta način, da se je povzpel na vrv, ki je bila pritrjena na stropu. Naj-brže v šali si je položil zanko o-krog vratu, ki ga je tako močno zadrgnila, da je izdihnil. Da bi bil sam mislil na- samomor, je izključeno, ker je bil deček vedre narave, marljiv in ubogljiv ter staršem v ponos in veselje.
Po statističnih podatkih je dokazano. da je zmanjšano število slučajev jetike v Angliji in Nemčiji ni samo pripisovati socialno-znanstvenim ustanovam, delavski zaščiti, zboljšanju splošne higije-ne, mnogim zdraviliščem za jetič-ne itd., ampak predvsem zboljšanju prehrane prebivalstva. Tako je na pr. pametna trgovska politika Anglije z ukinjenjem carin na živila zniža}a cene živilom, s čemer se je zboljšala prehrana prebi valstva, obenem pa je padlo število jetiČnih in višina splošne umrljivosti. V Angliji je prišlo pred ukinjenjem carine na žito na posameznika 1. 1840 slanine in šunke 19.87 funta, sira 6.82, jajc 48.25 komada in pšenične moke 247.08 funta. Umrljivost vsled jetike pa je o dleta 1853 do leta 1907. padla od 29 na 9 slučajev na 10.000 ljudi. V Angliji so padale cene živil jod leta 1873. (indeks 150) stalno do leta 1895. (indeks 88), do leta 1908, pa so se cene malo dvignile (indeks 100). V Nemčiji so se nasprotno cene mesa, krompirja, mo ke itd. od leta 1899. do 1908. stalno zvišale. Umrljivost na jetiki je v tesni zvezi s premoženjskim stanjem prebivalstva. V Badnu je u-mrlo od 10.000 ljudi v starosti od 30 do 60 let izmed premožnih 5.8, izmed srednjih slojev 15, izmed siromašnih 43. Najvažnejša sredstva v boju proti jetiki so znižanje cen živilom, zmanjšanje dela žen in otrok, zboljšanje stanovanjskih razmer, industrijske higijene in higijenske naobrazbe vseli slojev prebivalstva.
Zanimivosti o Iepotičenju.
2e od pamtiveka so se ženske lepotičile. Stare Gr~ kinje so poznale vse tozadevne skrivnosti. Dandanes hoče biti vsaka ženska kolikortoliko vitka in v dosego tega cilja ji ni nobena muka prevelika. Gube na obrazu je mogoče odstraniti s pomočjo priproste^ operacije.
Ameriški izletniki v Boki.
Iz Aleksandri je je prispel v Ko-ftor velik angleški parobrod "Samaria" (19.500 ton), ki je imel na krovu 398 potnikov — ameriških izletnikov. Izletniki so si o-gledali Boko Kotorsko, se popeli tudi na Lovčen ter uživali krasen razgled na Kotors'ki zaliv in na Jadran. Lepota Boke Kotorske je Amerikance uprav navdušila in niso mogli prehvaliti divoe pokrajine. Iz Boke je "Samaria" odpotovala v Benettke.
Jože Dular.
Umrl je i>o kratki bolezni v Jurki vasi posestinifc in bivši dolgoletni deželni poslanec Jože Dular.
Nauk o lepotičju ali o ženskem lišpanju je tako star. kakor je sjtara kultura. Saj začenja kultura v bistvu z igrami, z umetniškimi izdelki. Človek je najprvo stre niti za lepimi predmeti, potem se je šele poglobil v notranje tajnosti. V skladu s tem estetičnim i trcunljenjem najdemo še pri prastarih narodih izredno razvit kult In oboževanje lopote. v prvi vrst i i;eve gla^ega predstavitelja lepote, to je ženska telesa. Tudi moško telo se je obožcivalo v starih časih. Za eno in drugo so nam Grki naravnost vzor. Kot. prvi so odkrili neprimerno lepoto človeškega telesa. Gršiki tipi pomenijo še danes višek, kar si more človeški um v tem oziru izmisliti. Tip modernega človeka je sicer nekoliko iizprennenjen. Ni več tako musko-lozen, ni več zaverovan, kakor gr-iki. zgolj v fizično silo in v harmonijo zdravih telesnih udov. Pazi tudi na izražaj človeškega o-braza. Pri moškem zahtevamo nekoliko melanholije, predvsem elegance nastopa, okretnosti, družabnega vedenja ter izredno nego vseh pritiiklin, kakor so lasje, nohti itd. Tudi se podaja prav malenkostno pudramje in lahek vonj po eksotičnem parfemu. Želja po
obrazu s tem, da vam potegne kožo v prostor za ušesi. Operacija ni težka, v 14 dneh je vse urejeno ui kožo lahko nato prepleskate z rafiinirano plastjo dobrega pudra, tla se sveti, lepo napota, kakor koža in polt mlade deklice. Veliko-mestn? daone pa imajo še druge težkoče in skrbi. Dobro vedo, da vse ni zlato, kar se sveti, in da zu-nanjosr še ni pomeni vsega, kar mora in more nuditi erotična žena.
SAMOMOR NA GRMADI
Strašno smrt je izbrala 23-letna M argareta Demy jeva v Sopronju na Madžarskem. Je to izredno lepo dekle, ki se .je sprlo s svojim o-četom, veleposestnikom pri Gvoe-ru, in je prišla k svoji teti, vdovi Vargovi v Sopronju. Toda tudi tu ni našla miru.
Dekle si je vzelo spor s starši tako k srcu, da je sklenilo storiti svojemu življenju konec. V kleti je napravila veliko grmado iz drv, položila nanjo desko, polila les in tudi svojo obleko s petrolejem in špiritom in se potem vlegla na desko. Ko je bilo vse to končano, je
zažgala grmado. Ko so v petek za-lepoti je tudi v starem veku gna- pazili stanovalci hiše v kleti ogenj,
la posebno ženski svet, da se je u-kvarjal s kozmetiko. Stare Grki-nje so v tem oziru poznale že vsa. danes krožeča kosm-etiona sredstva. od pudra pa do umetnih lasnih barvil in opojnih parfemov. Znanost o lepotičju je posebno cvetela v vzhodnih deželah, v A-rabiji. v Perziji, v Indiji. Tudi v srednjem veku ni zamrla. V 18 stoletju je cvettelo posebno v Fran eiji pud ran je in šmiukanje. Ogromen napredek Jepatičja nam pa kažejo desetletja pred svetovno vojno in sedanja leta po vojni. Vse to pod vplivom najnovejšega razvoja ketmije vonjev. V tem o-ziru je napredovala Nemčija in nemška kemična industrija. Središče te industrije je Leipzig. Prvotno so Nemci uvažali ekstrak te orientalskih cvetlic, s katerimi so proizvajali najraznovrstnejse parfeme. Tako iz Bolgarije, iz Turčije, Iz Perzije itd. Sedaj pa so se tudi v tem oziru osamosvojili od uvoza, in so v bližini Leipziga nasadili obsežne nasade naj-ra.znovrstiuejših cvetk, iz katerih pridobivajo dkstrakte za kombiniranje parfemov. Pa tudi umetnim potoim se je posrečilo nemškim kemičarjem, da proizvajajo številne parfeme, ki so mnogo boiljši in naravnejši kakokr parfe-mi. pridobljeni iz evertik. S takimi in sličnimi lepotiili pa še ni vse doseženo. Modoma žena rabi mnogo, mnogo več, kakor pa samo dve. tro plaisti pudra, ki se naj kot nevidne tančice prilagodijo naravni kožni barvi. Tudi se ne »zadovolji egolj z razkošnim parfemom. Velemestna dama uporablja razne parfeme, kakor je pač nagnenje in tip moža. ponajveč mladeniča, ki ga hoče omamiti. V najnovejšem času pa se je lepot ič je in strast, za lišpanje razvila v nepričakovano saner. Moderno lepotiČ-je uporablja namreč tudi kirurgijo v svoje svrhe. Moderni dami ni vseeno, ako se ji proti pričakovanju pojavu debelosit. recimo tre-bušnost. Tu je treba radikalnega sredstva, brezobzirne operacije. Proti debelosti obstojajo raznovrstne remedure, razne tekočine, >ku re itd., katerim se mora podvreči moderna dama. ako si hoče ohraniti sloko. vitiko postavo. Nad modnimi krtstumi. pudri, barvili, svinčniki itd. gre pač telesna postava in tu ni vseeno, ako se debe li. ako se na obrazu pojavljajo gube, rudeče pike in druga taka kazila ženske lepote. Moderne žp-ne so v raizvitjenih in razuzdainih velemestih že prišle na to. da se dajo te in sliena napake odpraviti s primernimi operacijami in danes vam lahko vsak povprečen kirurg - specijailist odpravi gube na
je bila mladenka že mrtva. Njen gornji život je bil popolnoma zog-ljenel. glava z lasmi in noge s čevlji in nogavicami pa je bila nepoškodovana. Domnevajo, da je De-mvjeva pred samomorom pila lug. Razen prazne steklenice od lnga so našli poleg grmade tudi britev in revolver. Iz tega sklepajo, da je bilo dekle trdno odločeno, da na vsak način izvrši samomor.
Žalostna smrt lepega dekleta je naravno zbudila veliko senzacijo. Vendar policija še ni mogla prodreti v tajnost mladenke, ki ni nikomur ničesar povedala o svoji na meri in tudi ni pustila nobenega pisma, ki bi malo posvetil v tako trairični samomor.
ANEKDOTE
Ivrasinii so v Moskvi očitali, da pošilja iz inozemstvo uradna porodila o tem, kako se vse države za nimajo za trgovino z Rusijo, ko pa poselijo inozemski trgovci Moskvo, se za kupčijo sploh ne zmenijo in skušajo čim prej odnesti pete nazaj. Krasin je odgovoril nezadovoljivim rojakom: "Vidite, to je kakor v oni židovski anekdoti : Zidovki je pobegnil mož. Zatekla se je k rabinu, ki vse ve, naj ji pove da-li in kdaj se vrne ubežni jnož. Rabin je imel ta čas šolo in .zato mu je poslala dečka s pismenim vprašanjem. Deček je prinesel pismeni odgovor, toda že od da leč je zaklical židovki: "On se ne vrne!"
Zidovka je vzela rabinovo pismo in čitala: Vrne se čez pol leta.
"Kako moreš trditi, ji cigar., da se ne vrne, če mi pa rabin tu piše, da se vrne čez pol leta!" Deček se je nasmehnil, pogledal j'11 grdo židovko in odgovoril: "Saj bi rabin tega ne napisal, če bi te videl!"
# ^
— Ko je pošteni trgovec Abe-les umrl, so mu postavili spomenik z napisom: "Tukaj počiva A-braham Abeles, vrl mož in pošten trgovec". Ko je prečital ta napis njegov prijatelj, je vzdihnil, rekoč: "Ubog Abraham, pokopali so te z nekima dvema neznance-
„ „ I u
ma :
Odjlikovanje jugoslovanskega umetnika.
Akademieni kipar Ivan Ekact iz Travnika je odlikovan z zlato svetinjo za prosvetne in državljanske zasluge. Eikart je izdelal za Travnik spomenik kralja Petra Osvoboditelja, ki je nedavno odkrit na svečan način.


■SE
GLAS NABORA, 24. APR. 1925.
Iz Jugoslavije.
Jubilej prve zdravnice na Bal-
kfrlUI,
V Beogradu se je v rail a nenavadna proslava : društvo beograj skib ženskih zdrahi i ko v je praznovalo 70-k*tnieo rojHtva in 46-letnico zdravuriške službe prve zdravnice na Balkanu, Drage Ljo-čič-MiloševK, tašče ministra vna-ujili -zadev ur. Momčila Ninčiča.
Okovi razbojnika čaruge v muzeju.
Iz Osijeka poročajo, da se je tarnaj uvedla akcija, naj bi se o-'kovi, s katerimi je bil vklenjen znani ropar in razbojnik Joco Čaru ga prenesli v os i ježki muzej.
Jugoslavija in konvencija o avtor, ski zaščiti.
Na poziv Lige narodov, da pri stopi 1» konvenciji o avtorski za-8čiti Lz leta 19(X> je naša vlada odgovorila, da se tozadevni zakon že izdeluje in bo jug. država takoj po sprejemu zakona v skupščini prwboipila h konvenciji.
Tajna tovarna tobaka v Sarajevu.
Sarajevska policija je prišla te dni na sled tajni tovarni tobaka. Bivli žandarmerijs'ki stražmešter Rudolf Sephal, ki je imel v dobi svojega službovanja zveze s tihotapci tobaka. s.e je sam začel ba-Jviti s tihotapstvom ko je bil upokojen. Sprva je prenašal tobak iz Hercegovine v Sarajevo, pozneje pa je najel 12 pomagačev. To so bili njegovi nameščenci in Šejhal jim je za vsako tihotapstvo plačal stroške in po 50 dinarjev nagrade.
Finančna kontrola je enega med njih vjela in ta je izdal poglavarja in svoje tovariše. Pri hiš-hi preiskavi pri Šejhalu so našli 60 kilogramov sortiranega, s strojem zrezanega tobaka. Šejhal je bil aretiran.
Knjigarna "Glas Naroda"
MOIJTVENIKI: j,
l —
... .70 1.50 . . 1.70
Duša popolna .............
Marija Varhinja:
v platno vezano.....
v usnje vezano .....i...
v fino usnje vezano. .. Rajski glasovi:
v platno vezano ......... .. .70
v fino platno vezano.......... 1.10
v usnje vezano ................ 1.50
v fino usnje vezano..........1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano ................ .80
v usnje vezano............... 1.65
v fino usnje vezano.........., 1.80
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami.................. .90
v usnje vezano............... 1.60
ANGLEŠKI MOLITVENIH:
(ZA MLADINO.)	/
Child's Prayerbook:	' /gf
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano.............. .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano.... 1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40
POUČNE KNJIGE:
Angleško-slovens ki slovar
(Dr. Kern),.................. 5.00
Angeljska služba ali nauk kako naj
se k sv. maši streže	.10
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Domači živinozdravnik ........... 1.25
Govedoreja	.75
Higiena Somatologie, pouk kako se
ohrani zdravje, t. v...........1.50
Jugoslavija, MeHk 1 zvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.80
Knjiga o lepem vedenju,
__ ,	.	Trdo vezano ................ 1.00
Dva ruska emigranta obsojena na Kako se postane ameriški državljan .15
smTt	* 'Knjiga o dostojnem vedenju........50
..............40
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško angleški tolmač...........60
Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini.............60
Sodišče v Vranji v Srbiji je ru- Katekizem (veliki) •ska begunca, podporočnika Petra Koroljeva. .komisarja ruske bolnice v Vranji in kuharja Timoteja Nazareuova, ki sta 'pred neka
meseci umorila kmeta Stevanovi-! Najboljša slovenska kuharica z mno-
ca in smrt.
njegovo ženo obsodilo na
Obnova pro<$sa Carlier-Iselli.
Tajna sobe 4S v beograjskem hotelu "Palace", v katerem je bil umorjen švicarski trgovec Lsclli še ni končno raizjašnjena. j
gimi slikami, obsega 668 strani 5.00
Naša zdravila.....................50
Nemško slovenski besednjak Wolf-
Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
j 2 del.........................30
i Pravila za oliko . ^...................65
. ,	,. „ „.' Postrežba bolnikom .............. J2 5
l mora je bd osumljen francoski |Pj5ihi6lle motnje na alkoholski pod-kapitan Raymond Carlier ter ob-	^
sojen na 20 let ječe. Carlier j ev.praktični računar ali hitri računar .75
pravni zastopnik Martina« je u go- . Praktični sadjar trd. vez.........3.00
tovil okolnosti, ki govore za to.' p0ije(jelstvo. Slovenskim gospodar-
da jo. umor izvršila tretja oseba.j jem v pouk...................35
&um leti na natakarja Peclinerja, Sadno vino.......................50
ki je kmalu po umoru izginil iz Sič: O slovenskih narodnih nošah.. .20 Beograda. Sodišče je odredilo no- Slovensko-angleška slovnica, s slovar-
vo Obravnavo na dan 26. aprila J jem trdo vezana .............1.50
Carlier bo iz kaznilnice v Poža- Slovenska slovnica za sredne šole,
revcu v'kratkem prepeljan v Bet*-' (Breznik) ................ 1,—
grad.	j Slovensko-italjanski in Italj.-slov.
: skrear ...................... 1.00
Protisemitske demonstracije v z J Slovensko-nemški in nemiko-sloven-
j sla slovar.....................50
„ ^Slovenska narodna mladina......1_
Radi svečanosti zagrebških Zi-(Spretna kuharica (trdo vezana).... 1.45
dov povodom otvoritve židovske Unm- čebclar ...................
univerze v Jaruzalemu je Prire-jUmni kmetovalec aU splošni poduk, dila nacijonal tetivna zagrebška, kako obdelovati in izboljšati polje .30
akademska omladina protisemit-J Vošilna knjižica...................60
ske demonstracije. Dopoldne se je Veliki slovenski spisovnik raznih
(vrnilo pred univerzo zborovanje' pisem. Trdo vezano..........1.80
Orjimašev in Hanaoveev. na kate- j Veliki Vsevedež ..................80
rem so govoriki vehement no na-1 Varčne kuharica (Remec) trda vez. 1.50 padli zagrebške zionlste, češ. da.Zbirka 1®Pih	duhovnikom v
grafitirajo v tujo državo in se porabo v cerkvi in Soli, 11 zvez-
smatrajo kot samostojen narod.
kov skupaj .................. 2.50
Protestirali so tudi proti temu. da kgrebški židi zbrali za u ni ver zo v Jeruzalemu več milijonov di
Zgodovina slovenskega naroda (Gru-
i i ■ 9-j- t i-	I den) 6 zvezkov
ko zagrebikt Zidi zbrali za ™iver-{2godovi£a g H g
norjev. d očim stavba zagrebške j univerze radi materijalnih tezkoff
..............2.50
Melik
1.	zvezek ..............................,46
2.	zvezek 1. in 2. snopič........ .70
hod po mestu in so zlasti pred ka-'Amerika in Amerikanci (Trunk) .. vemo 4'Zagreb'' demonstrirali Andefsonove pripovedke trda vez. proti Židom. Policija jih je konč-Agitator (Kersnik) trdo vez. no razpršila in preprečila izgre-	™
de.
4X4 VXSTE,—
Barska vojska ................... .40
Bilke (Marija Kmetova) ........ .25
Cankarjeva dela:
Grešnik Lenard t. v........... .90
Hlapec Jernej .............. .70
Moje' življenje t. v............90
Moje življenje broširano.......70
Podobe iz sanj t. v...............i.—
broširano .................. .75.
Romantične duše trda vez.....90
Zbornik trd. v. .............. 1.20
Mimo življenja t. v. .......... 1.—
broširano ...................80
Cyklamen (Kersnik) t. v.........1.—
Cvetke .......................... .25
Črni panter..................... .06
Ciganova osveta ..................35
Čas je zlato ...................... 30
Cvetina Borograjska...............50
Čarovnica starega gradu.......... .25
Četrtek t. v................... .90
Dekle Eliza t. v..................60
Dol^nec, izbrani spisi.............60
Doli z orožjem....................50
Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš~
ko) .........................60
Dolga roka.......................60
Devica Orleanska..................50
...................50
Marinka in škra-
v.
.40
1.75 .35 .45
Duhovni boj ... Dedek je pravil.
teljčki..............
Erjavčevi zbrani spisi tdr.
Elizabeta ......................
Fabijola ali crkev v Katakombah
Fran Baron Trenk................35
Farovška kuharica trd. v.........1.—
Farovška kuharica broš............75
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ......................50
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem ............. .25
Golem, roman..................... .70
Gadje gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad, trda vez............75
Gusarji .........................90
Hči papeža ...................... 1.25
Hadži Murat, trda vez.............80
Hedvika ..........,..............35
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Iz modernega sveta, trda vez.....1.40
Jutri (Strug) trd. v................75
Jurčičevi spisi:
.40
Se vedno ni končana. Po zfcorova- «ftTflTp POVESTI IN ROMANI: nju so napravili demonstranti ob-]
3 — .75 1,
Azazel trda vez .................. 1.—
Andrej Hofer ................... .50
Boy, roman trd. ves. ........... .80
Beneška vedeievalka ............. .35
Belgrajtki biser ................. .35
Beli rojaki, trdo vezano ..........1.00
da Je postal slavni pisatelj Ksavcr Bisernice 2 knjigi .............. .80
M<>ško tajnik larautiujikega «kofa dr. Brez zarje trda vez .............. .90,
&S&	« M m*4mm t v...........1.M
k ran in da' no Ilcfman napravi j?Hio Is 100% čistega tarSfcega tobaka?
Bffe (QostojpvAi) t. v....... .75
Balkanska Turika vojska ....... .80 Junaki
Sosedov sin, broš...............
1.	zvezek; Narodne pravljice in pri-povedke — Spomin na deda — Jurij Kozjak — Jesenska noč med slovenskimi polharji — Domen — Dva prijatelja, trda vez 1.20
2.	'zvezek; — Jurij Kobila — Tihotapec — Vrban Smukova ženitev — KJoštrski žolnir — Grad Bajni je — Golida — Deseti brat —
— Nemški valpet, trda vez____1.20
3.	zvezek; Deseti brat — Nemški valpet trda voz .............. 1.20
4.	zvezekCvet in sad — Hči mestnega sodnika —Kosovska sodba v Višnji gori — Dva brata tr. v. 1.20
5.	zvezek; Sosedov sin — Sin kmet. skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v................. 1.—
broširano ...................75
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broairaaio ...................75
7.	zveiz^k; Lepa Vida — Lipe — Pipa tobak — Mir in pravljica, —' V vojni Krajnici — Pravda med bratoma trd. vez ............ 1.20
zvezek; Ivan Erazem Tatentah — Bojim se te — črtice iz življenja političnega agitatorja — Telečja pečenka — Šest parov klobas — Po tobaku smrdiš — Ženitev in nevošljivost — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca, t. v. 1.20
9.	zvezek: Rokovnjači — Kako je ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel — Ponarejeni bankovci trda vez............1.20
10.	zvezek; Slovenski svetci in učitelj —; Veronika desiniška, tr. v. 1.20
Vseh deset lepo vezanih knjig skupaj
samo ........................ $10.—
Karmen, trdo vez................. .40
broširano .....................30
Krivec, roman, trd. vez............75
Kralj zlate reke ali Črna brada.....45
Kraljica mučenica, trd. vez........80
Kazaki, povest iz Bnsksga........ .70
Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00
Kraljevič in berač ............... .25
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman .................. .40
Lucifer .... ................... 1,50
Ludovika Beozija ............1... .25
Ljubice Habsburžanov.............40
Aškerčevi zbrani spisi:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........1.25
brofi..........................80
četrti zbornik trd. v.............1
broa. ........................ ,80
Jadranski biseri ................ jp
Mučeniki ........................80
Peti zbornik trd. \............... 1.10
broš. .......................99
Primož Trubar trd. v.............1.—
Nove poezije ................r... .80
Levstikovi zbrani spisi:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — . Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač. .............70
2.	zv. Otročje igre v pes ene ah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
3.	zv. Povesti in potopisi.......70
k 4. zv. Kritike in znanstvene razprave.......(.................70
0.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70
Zbrani spisi trd. vez...............90
Poezije trd. vez...................9Q
Ljudska knjižnica:
1.	in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana..................1.00
2.	zv. Darovana. Zgodovinka povest........................50
3.	z v. Jeraač Zmago vac. — Med plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska .. .• .75 7. zv. Prihajač ................66
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
10.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)........7..........60
11.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
12.	zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60
14.	zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60
15.	zv. Juan Miseria. Povest iz
španskega življenja...........60
36. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-k!h dogodkih .................60
Milčinskijevi spisi:
Igračke, trda vez.................1.—
Muhoborci, trd. v.................1.—
Pravljice, trda vez...............90
Tolvaj Mataj, trd. v..............90
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti
Trdo vezano ................ 1.00
Malo življenje ...................65
Mlada ljubezen, trd. ^r...........1.75
Mimo ciljev, tr. vez...............60
Mladih zanikernežov lastni životopis .75
Mrtvo mesto .....................70
Mrtvi Gostač .....................35
Materina žrtev....................80
Musolino .........................40
Mali Klatež ......................70
Mesija ......................... .30
Mirko PoštenjakoviS...............30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ..................1.—
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska ......... .35
Narod ki izmira...................40
Naša Ančka .................... ;35
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 po v..............90
Nova Erotika, trd. vez..............70
Naša leta, trda vez ...............80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih ...............50
Naseljenci .......................30
Novele in črtice...................90
Na Preriji .......................30
Nihilist ..........*................40
Pod krivo jelko. Povest iz časov Bo-
kovnjaeev na Kranjskem......50
Poslednji Mehikanec .............30
pravljice H. Maju-................30
Povesti, Berač s stopnji« pri sv. Boku .35
Po&galec:........................, .25
Praprečanove zgodbe ............. ,25
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca............. .... .30
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke za mladino.
lzvezek.......................40
2. zvezek.....................40
Pegan in Lambergar...............70
Babi ji, trda vez ..................75
Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....6G
Razkrinkani Habsburžani (Larish) .. .31
Revolucija na Portugalskem .........3C
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec .................4(
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............6t
Suneški invalid....................3f
Skozi Širno Indijo.................5C
Sanjska knjiga Arabska .......... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........9C
Sanjska knjiga, srednja...........3E
Spake, humoreske, trda vez .........90
Strelec ...........................30
Strahote vojne....................50
Stezosledec ......................30
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .3C
Strup iz Judeje...................7f
Simon Jenko zbrani spisi.........9C
Sosedje tr. v. .....................60
Svetobor .........................5C
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .9C
Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.2C
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga ..................35
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .31
Narodne pripovedke za mladino:
36 .40
Shakespeareve dela:
Macbeth, trdo vez.......
Julij Cesar tr. v.........
O the 1 o tr. v.............
Sen kresne noči tr. vez ....
SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA:
9C .90
1.— .90
.30
.80
3.	zvezek ......................
4.	zvezek ....................
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50
Narodna biblioteka:
Svitoslav ................... .35
Spisje ....................... .35
Krvna osveta......................35
General Lavdon .............. .70
Napoleon I. ..................... 1.—
Babica .......................... 1.20
V gorskem zakotju .............. .36
Za kruhom ........................35
Z ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........ 1.40
Kranjske čebelice, poezije ........ .35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano SE$B Ob 50 letnici Dr. Janeza Kreka .. .25
Ogenj tr. v....................: 1.30
Ob tihih večerih, trda ves......... .90
Padajoče zvezde tr. v. .............90
Plat, zvona trd. vez.............. .90
Petelinov Janez vez...............1,—
broš.........................90
Pesmi v prozi, trdo vez........... .70
Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00
Pabirki in Boža (Albreeht)'.........25
Pasti in sanke.	roman .. M
Pariški zlatar..... ...........36
Pingvinski otok tr. v............. .99
Povest o 7. obešenih t., v. ..........99
Po strani klobuk ................ .90
Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr.
vet ................. ...... 2.50
Plebanuš Joanes tr. vez. .......... L_
1. zv. Poznava Boga..........
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Muroft: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5: Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.2£ Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš................. .70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-none, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Čt. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 £eja
njih, 91 str., broš............. .30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str., broi. .. .45 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.......*.........30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovžkega grajšča^a, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
ar. Fr. Bradač. 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Puntek, 124 str., broi........ . .50
St. 20. Jnl. Zeyer: Gompači in Kemurssaki, japonski roman, iz Seičine prevel dr. Fran Bradač,
154 etr.. broi. .................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst
kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš. ....................... .25
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roma^ poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš........50
Št. 23. Bephokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš.,.........................80
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
St. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško; Listki, 144 str., .....................65
3pilmanove pripovedke:
1. zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25
5. zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora...................25
I.	zv. Praški judek.................25
i. zv. Tri Indijanske povesti........30
zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega.............30
LO. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade
Akbarja Velikega.............25
II.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
jonov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	z v. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest ........................25
16.	zv. Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30
L8. zv. Preganjanje Indijskih mišjo-narjev........................30
19. zv. Mlada mornarja. Povest .30
Tatic, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti trdo vez................75
broš........................50
Tavčarjevi zbrani spisi:
Czza kongresa .................. 1.75
Cvetje v jeseni. Visoška kronika ... 2.50
Tri novele, tr. v.
broš.......
.90 .70
Tunel, trda vez...................1.00
Turki pred Dunajem..............60
Trenutki oddiha...................40
Tigrovi zobje .................... 1.25
Umor v Sarajevu .................20
Vesele povesti ...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva- repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš..........................60
Irdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
3godba Napol, huzarja vez.......2.—
Zmisel smrti ......................60
Zapiski Tine Gramontove.........60
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne ................... .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen (Dostojevski) J knjigi tr. v..................... 3.—
Za miljoni,	............65
Ženini naše Koprnele..............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti ............ .30
Zbirka slovenskih povesti;
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......35
2.	zv. Hudo brezdno................35
3.	zv. Vesele povesti................35
4.	zv. Povesti in slike .............35
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh .........................65
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ...........................50
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ...........................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti	.50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
Naročilom je priložiti denar, bodisi V gotovini. Money Order ali poštoe znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-^ kom an dira jte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku Knjige pošiljamo pofizuno prosto.
"GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., * Hew 7<
v:5.' .V:. ii. . Vi-ik jt J-&

^r. -L.*-:- is,ii..iv.5ŠSi.*vt.

/
v.GLAS JSARQPA, 24. APR. 1025.
r.
Milčinski:
Ptički brez gnezda
' - r


(Nadaljevanje.)
Mieka j vprašail. Stanko si je mislil: i	j 'To je laški!" In čudil se je oče-
$t am ko se je vozil proti lU-ki. 'tu kj je „laclko odgovarjal v ena-fcopotmki so Vstajali in rinili k kcm >/iku _ na yjso]d ^ v
oknu. Morjermorje!	- ! Grafiki človek nauči mareiče-
btauko je stopil na klop in prek ^ .
glav iskal z očmi zaželjeno čudo. y dVsnem kotu vštric sodov sta Kje je morje.' — Saj ga ni! Kje ?la spQt par ^topnic kA-!Šklli po_
je ona n^komona tenmomodra, ,cm po hodniicii: je odprl duri razburkana plan, kakršno je mo:- ;fopHa sta v ^ notri je sUla je siclei naslikano? — Nekaj sive-	miza s stoli s ^ropa jc
ga, svetlega se je razprostiralo ob srla majhna ]adja< „atančno izde-vznožju gorovja, tja so ogledali lana kakor Vt.lika 0fcno je „Ieda.
sopotniki, rta,« so si kazali majh- lo na tIrori^e, bilo je zamreženo, ne črne kse: "Glej, parobrod! Razun njiju ni bilo žive Utl5e y . . . glej jadrnico! . . . ona-le pika sobi stailku |e upHldel pogaim, da Jt čoln . . Torej je vendarle ta so izmuzll0 oC.ciQ Tih srd mu je siva. svetla ravan morje.	I vrc] v Kreu
Niže, niže je drčal vlak, bliže,1 0itir je prinesel vina ia ^
bliže morju, že je vozd med hiša- ha Kocmurju pomežikal s stranmi, pod koks, so ropotala ogiba-j ,kjljl ip0fricdcm na de€ka jn ne_ Irec«, m a n,risala se je brzina — po- knj rokel 0-e se jc nasmebail hl tn.ki ,0 si pripravljali prtljago— odgovoril, Stanku se je zdelo, da
vlak se je ustavil.
Za drugimi j<» tudi Stanko zapustil vlak, sledil je za njimi in našel izhod, množica ga je poteg-
n kletvico.
Oče je tlal sinu kruha in mu na lil vina. — Jej in pij!
Stanko je vgriznil v kruli, iz
nila s salvo vun in pred kolodvor , 0eIa jo pogledoval očeta. O-tu se lo5ile Sruče.	ee je omilil svoj elas. — Ali si bil
Stanko je ab>ftal. da ve ozre in preudari, kam* bi mahnil. Tolpa fantinov se je s silnim vri seem pehala okoli gospe, ki je tuja gledala okoli sebe. Razumel ni njih jezika, ali ni bilo težko uganiti, da ce ji ponujajo za nosilce in si pričkajo za njen kovčeg.
To 2a je zanimalo. Ali jim bo dala kovčeg ali ne in kateremu1 Rližal se je stražnik. Stanku je srce igralo veselja, kaj bo, in če bo stražnik katerega prijel. Stražnik jih je pokvaril s {»opledorn, kričava tolpa se ni zanj niti zmenila — Boy: ve. ali bo zdaj potegnil sabljo ali kaj bo storil . . .
Tedaj zasliši Stanko svoje ime — nekdo ga kliče. Posluša, gleda, ie enkrat: "Stanko!"
je omilil svoj gla žc prej tukaj, ali šele danes prihajaš 11a Reko?
Stanko je zanirmral: — Danes.
— No, torej! Videl boš morje in ladje, tako velike kakor ljubljanski grad'. Vse tai razkažemi.
—	Sam ne bi bil vare n— tukaj so hudobni ljudje. take-Ie fante, kakor si ti. ujamejo, zvežejo. vržejo v ladjo- nikdar več se ne sliši o njih. — Le jej in nikar se ne boj!
Stanko je počasi žvečil kruh in si mi-lil : — Ko mi boš razka.zova'l ladje, ni vrabec, da ti ne uidem!
Koemur mu jc zažugal s prstom. — Ni bilo prav, da si kradel
—	če te dobe. te zapro! Nikdar več ne ugledaš belega dne — tu-
kaj so o-rtre postave! — Če si Pod drevesom stoji mož in ga av tat vcndar nii	Za,
kliče. Stanlko je odrevcne! — oce!to daJ mpni (leuar da ga Spraviin. je! Proti Stanku gre in Stanko se Gorjr ti ge pH takem fantiču.
samega presenečenja ne more ge niti.
"Knj pa (i na Reki? Ali si prišel? Kje je Mica?"
Stanko se jc počasi zavedel položaja 111 svojih koristi in te koristi so mu kazale, da smukne za gručo ljudi in poskusi uiti. Toda oče je bil urno za njim in ga je ro-fno ujc'1 za suknjo.
" Falot zanikarni!" je zanirmral in jra stresel. Trdo ga je prijel za rrtko in ga vlekel s sabo. "Pokažem ti, bežati pred očetom! Odkod prihajaš?"
" Iz . . iz . . . jaz ..."
"Le nikar >e mi ne izmišljuj! Ilrugačo ..." Koemur je stisnil sinu roko. da je kar za ječ al.
"Našel sem ga." se je legal Stanko.
"Ho, fantiček." se je zdaj spomnil Koemur. "kje pa imaš ona dva pajdaša, ki ste vkupe ušli iz Ljubljane? Kje pa je denar. kaj. ki .ste ga vzeli s sabo?"
"Saj ga nimam več," je stokal Stanko.
"Tako?" Torej si dal prav zadnje vinarje za vlak? Bova že videla!" %
Stanko mi pričakoval ničesar dobrega. Če bi se mogel očetu iztrgati in mu ubežati! Toda tesno ga je tiščala očetova pe-t čez členek roke.
Z lepe široke ceste, obaferaj obrabi jMie z drevoredom, sta krenila v tesno, smrdljivo ulico, bledi, umazani otroci so se pojali po ve-gastem tlaku. rafzkuštrane ženske so stale na pragih, po oknih se jo sušilo perilo, rlica je šla navkreber, razširila je v majhen trg. tako velik, da bi mogel na njem cfbrniti voz. iz prostornih dboka-nih duri stare hiše se je razlegal vik in smeh. pomešan s* petjem. Tja je vlekel Koemur sina.
Čez par stopnic na»vzdol sta stopite v vdHro mračno klet. Dišalo je po vinu, pri mizah -so sedeli m sloneli glasni gostje, smeje se je mikala pred njimi natakarica. Vzadi je .stala vrsta velikih sodov, j pred sodi mm s posodo, za mizo m je kretrf golorok možak s pisano srajco in rdečo čepico, natakal je vino ia prejema! denar, s šaljivo benndo mt Je taeial v raergovor. jt	Kocmurj«, ga jc
kakršen si ti. vidijo denar — koj vedo, da je ukraden. Pri meni pn bo varno spravljen. Če boš potreboval. saj ga dobiš. Še po morji se lahko voziva. . .
Stanko je gledal na kruh in molčal.
—	Kolike ga še imaš ? —* je ljubeznivo izpraševal Koemur.
—	Nič. — je tiho odgovoril Stanko in za hip pogledal očeta.
—	Kam si ga dal? — je silil oče.
—	Vrnil sem ga.
—	Lažeš!
—	Pa sem ga. da veste!
—	Komu?
—	Pirčevemu Tončku.
—	Kdaj?
—	tisti dan.
—	Tako? čigavim denarjem si se pa dozdaj potepal in se vozil po železnici? Ne boš me dolgo dražil! Koj daS vsega n& mizro. kar ga ima3 -v žepih! Ali bo, ali
ne bo! Ali naj pomargam? — Grozeč je vstal.
Srdito je • pogledal* »sin očeta. Potem je obotavljaje se privlekel na dan dvovinamik m ga položil na mizo in še desertico in zelo počasi še uovčič za novčičem. L>el iii bakren, in nazadnje srebrn tolar.
—	Naglo, naglo! — je priganjal oče. — da prideva prej k morju! Čakaj no. "bos videl, kako hitro gre taka reč. — Sedel je poleg sina in rtru oberoc naglo preiskal vse žepe. — Tako, prijatelj — glej tukaj je še en 'tolarček. ki nisi zanj vedel. — Vidiš. ja» tiidi vča-si kaj najdeni, ne samo ti! — Dobro volj no se je zakrehal. potem pa s spretno roko prešlatal sinu še obleko, ali nima kaj skritega za šivi. O. Koemur je bil vešeak v takih stvareh!
Stanko je trmasto moičal: Iz dna srca je sovražil očeta, vse zho sveta bi mu "bil tacaš prrvkaS-čil. . . Tolažil se je pa. kmalu bo konec telesni preiskavi, pravega zaklada oče le ne iztakne. potem bo mir —^ in Stanko mu pri prvi prilik! uide.	*
Afi Stanko se je motil. Ko ga je bil oče pretipal od vratu do nog, je zažvižgal: — Fiufit! — m nka aatl: — Zdaj" pa čevlje *
nog, fante!
Stanko je stisnil zobe. S srdom v srcu in solzami v očeh jc pogledal očeta, se umaknil za stol in ^ pogledom švignil proti durim. Pa ga je že zgrabila pri ovratniku dolga roka očetova. — Aha, ptiček. ali sem ti prišel do žrvega? — Potegiiil ga je k sebi in s sunkom porinil v kot. — |Zdaj pa le urno! -
Stanko je. zrl v očeta, tresle so Se mu ustnice, ni se pa genil, da o i ubogal.
—	Če si tako visok gospod, da ti mora oče sezuvati čevlje, ti jih pa bom. — je rekel Koemur. Podrl je Stanka na stol in segel po njegovi nogi.
Dečku je zavrela kri, zavrtelo se mu je v možganih, best'11 je sunil z nogo četa v prsi. Tisti lup sta mu že preleteli dve zaušniei. da se mu je krvavo zasvetilo pred očmi; hotel je za r juti, pa mu je težka roka očetova zaprla usta. Tik pred svojimi očrni je videl razjarjene oči očeta in čutil njegov dih. — Le en glas mi črhni, pa ti zaprem sapo za zmeraj!
Tako je oče tiščal sina in mu vrepo gledal v oči, dokler ni sinu z liea izginila upornost in se u-maknila strahu in bolesti. §e nekaj je zanirmral po laški, potem se je vzravnal izrnad Stanka in ne .pustivsi ga iz oči mu hitro potegnil z noge čevelj in z druge drugega.
Postavil ju je na mizo in krute poteze oft>raza so se mu obrnile 11a smeli, ko je iztaknil za plaitneno podlago čevlja zavitek bankovcev. Tudi 1 rz drugega čevlja je pri-roma Ina dan šop prijaznih modrih papirjev. Zadovoljen z uspehom jih je položil na mizo. Potem >e je ozrl po sinu, ki je glavo klo-neč v roki, poihteval. Vrgel mu je čevlje pred noge in kratko velel: — Obuj! — Lotil se je plena, razvijal je bankovce in jih štel. blaženi občutki so mu sijali z o-braza — bilo je čez osemsto kron.
Toliko denarja še ni imel v rokah. S to švoto bi se lahko peljal v Ameriko — delati mu ^icer ni -lišalo. ali 11a harmoniko, in pravijo, da se s harmoniko tudi .lobro preživljajo v Ameriki. — Ali pa. če ibd poskusil svojo srečo v igri.
Pa se je spomnil na nevarnost, da mu denar vzemo in da utegne še sitnosti imeti radi njega. — Ej. bomo že videli. — je prekinil te misli.
—	Avauti! — je ipozvd sina. ki si je medtem obul čevlje; prijel ara je za roko in peljal ipo hodniku zopet v klet." S šaljivo besedo ie vrgel krčmarju tolar na mizo, krčmar mu je prijazno pokimal. Mimogrede je ogovoril natakarico. natakarica ga je smeV» udarila po Voki in mu nekaj rekla, Koemur je se<gel v žep in ji stisnil bankovec v roke. Tako sta prišla ha prosto.
—	Zdaj pa pojdi lepo z mano. greva gleda* morje in ladje! — Govoril je prijazno, niti ga ni več tiščal tako <trdo za roko in ko se je bilo v ozki ulici treba umakniti voHičkm ga je slednjič celo izpustit Tako je stopal Koemur sam zatopljen v razkošne misli. Stanko pa mu je sledil dva (koraka vzadaj m je tudi kuhal svoje.
Koemur se je potipal po prsih, kjer je imel shranjen denar in je preudarjal: S*j bi lahko stal <pp-pten — čevljarju -bi poslal štiristo kron, češ. toliko sem našel pri fantu, okroglih Štiristo bi pa meni o-stalo in nikdo mi ne bi kaj mo-gel- — To je imenoval: ostati pošten? Pa ga je prijela sveta jeza nad čevljarjem i Smolar. eemu na. stavlja otrokom denar, aid -ga ne sna bolje spraviti? Kakor da bi jih nalašč navajal k tatvini! Sam si je kriv. če so mu ukradli — še Zaslužil bi. da ga zapro! Dovoli bo imel. če jih dobi dvefcto nazaj. . . Ne ptttčaicuge tako ne niti b6ra. Saj jih je ae dvesto previpe! glasno del earn sebi in .zopet pritisnil notfb na prsi. kjer je čutil denar.
Potepeno je tza -njim korake! Stanko, nagubanega čela, našoba-nih mt; mrlc^a pogf&L S&HEd je pesti n v misHh smerjal očeta:
PRVI KONJ NA PENNSYLVANIA POSTAJI V
NEW YORKU
je bil inner.ja, da jc treba milio-uarjem odvzeti volilno pravico.
Zbornica pa je s ISO proti 17S glasom sklenila anketo, nakar se je Rothschild zadovoljno nasmehnil. Njegovo veselje je bilo kratko, ker je naslednji dan parlament svoj sklep razveljavil. Ogorčena nad tem postopanjem je opozicija zapustila zbornico.
Usoda Rothschildevegn mandata torej še ni rešena, kakor tudi njegov volilni manager, socijalist t'luzel šele čaka na ostro preiska-| vo svoje stranke, ki naj ugotovi. I kaj je bilo s šopkom cvetic iz Ni-"ce. kaj z onimi 200.000 franki in čemu je on tajno »igitiral za Roth-schilda. javno pa ga rušil.
UNOEMWOOO «. UNDKRWOOD. N. V.:
Slika nam kaže drcMraneera konja "Tony-ja". katerega so pred kratkim prevedli iz Californije. v New York. Nastopal bo v neki kinematografski sliki. Vozil se je v posebnem vozu potniškega vlaka, in je prvi konj. ki je dospel na Pennsylvania postajo v N:w Vorku.
Tat! Tat! Tat! Namesto da bi dajal sinu lepih zgledov, mu s silo krade. Sram ga bodi! Ni gnusnej-šega greha od tatvine!
V svoji srditosti je Stanko pozabljal, kako si je sam prisvojil denar — tuja krivica mu je rezala v meso, lastne si ni bil svest.
Iz ozke ulice sta stopila na Široko cesto z drevoredom. Drčali so vozovi, delavni ljudje so hiteli po svojih opravkih, gospoda je šetala. fantalini so .kriče prodajali liste. — Kaj mi je vse to! — sc je jezil Stanko. — ko mi je pa oni-le ropar pobral denar! Strupeno je pogledal očeta.
Koemur se je ozrl za sinom. — Stopaj, stopaj!
Stanko se je nevoljen stresel, nekaj zagodel vase in ni pospešil koraka. Zdaj vpričo ljudi sta 11111 rastla pogum in upornost.
Koemur je ofljstal. — Kaj. praviš .'
Tudi Stanko se jc ustavil. — N»ič! — je rekel lriua>to.
-- No. potem je dobro. Če ti ni kaj prav/b le povej, se že zmeniva !
Nadaljevala sta svojo pot, Koemur naprej. Stanko par korakov za njim, venomer mrmrajoč. Več in več ljudi je bilo na cesti, ob straneh so se vrstile gositilne in kavarne s platnenimi 11a cesto se-gajočimi streiiami, prodajalne z lepimi izložbami, vse drugačne in lepše nego v Ljubljani. Pa vendar ni zbujalo Stanku drugega občutka, nego da mu je množilo jezo. Polglasno je bevskal za b čet0111: Tat! Tat! Tati
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
!
^o že skoro razprodali V krat feem času smo ga prodali vec tisoč Kdor ga hoče imeti, naj ga tako: naroči, ker ga je le še par sto iz vodoT zalogi. Cena s poštnino vreo
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki Se ni* laročili koledarjev, naj se požo ,-ijo, da ne bo prepozno.
5L0VENIC PUBLISHING CO 82 Cortlandt St.. NYC
Zdravniki pravijo, da slaba prebava in zaprtje povzročajo mnoge bolezni.
Teh težkoč se sedaj lahko hitro znebite
s pomočjo novega zdravila.
Oe vam vas zdravnik še ni predpisal i 1 zdravila, kar pojiliie v lekarno in I kupite steklenico Zove se Kuga-Tom*. Je prijetno za vživati in celo mesečna zrlopa vas stane okrug $1.00. C"o trpite na slabi prebavi, ste zaprti, vas nape-
1	'-i po obedu, imate glavobol, lena jetra uU slab duh, ee vam je jezik umazan, ali če se slabo počutite, ste utrujeni in izčrpani JTjutrn. poskusite Nuna-Tonr.
2	itn bo hitro učinkovalo. Nupa-Tnne vam t ije novo življenje iti voljo, čudovito po-v. č!» vašo moč in vslrajnost. Daje trdili, poživljajoče spanje, dober tek, stimulira j<?tra in regulira obisti. želodec in čreva. Poskusite s^a samo za par dni in če se ne
I "ste počutili boljši in zgledali boljši, ne-site ostanek zavitka lekarnarju in «»11 vam povrne vaS denar. Ixtlelovalci Nu-ira-Tone tako dobro vedo, kaj ista stori takili slučajih, da pri morajo vse !ek;>v-narje jamčIU isto in povrniti -vaš denar, e niste zadovoljni". 1'rioropčano in nnpr«--aj v vseh dobrih lekarnah. —Adv t.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRITŽENTH DRŽAVAH-
PRODAM POSESTVO
v stari domovini, zidana hiša s ."> sobami. -2 kloti. toplar koz<dc. vrl. koSeii'ifa s sadnim drevjem, tik deželne cesti' v Sangarskih |»olja-nah. po^loniače Rogovivčevo. o-kraj Litija. Pripravil 1 za trgovino. ki je -■voječasno dobro uspevala. — Podrobnosti daje: John Mam, 6120 GJass Ave., Cleveland.
Ohio. (M.\ 24.2o.27)
Rada bi izvedela za uaslo-v brata ANDREJA KRIŽMAN. Preil 4. leti je bil v Pickens, \V. Va. Kdor izmiNl rojakov ve za njegov naslov, naj jra mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Joe in Peter Krizman, 184 Franklin St.. New York, N. Y. (:lx 22.23.24)
(Konec prihodnjič.)
Rothschildova kandidatura.
Moric Rothschild je bil izvoljen poslancem in sicer s pomočjo najbolj priprostega sredstva — podkupovanja. Francoskim kmetom je delil bankovce ter jim obljubljal, da bo ustanovil banko, ki bo plačevala dvajset odstotne obresti na vloženi denar.
plašil pri meni poslanec Cluzel iz Hautes Alpes in me je pozval, naj , kandidiram na izpraznjeno mesto t tem department«. Dejal mi je, naj bom praktičen vsaj enkrat v življenju. Temu pozivu sem sc
Puriz. 2 aprila.
Francoski parlament ima tudi svoje volilne korupcijske afere. Komaj je zaspala zadeva senator- i ja Billieta. ki je iz fonda, stavlje- I nega" mu na razpolago od crospo- j
dov indnstrijcev. "podpiral" po- I ,wl.„. ,1 -	, -	,,
,	, J	11	1 ;odzval m sem bil izvoljen.
Klance vseh mogoedi strank in s
primernimi svotami omogočil njihovo izvolitev 1. 1019. in lani. že kc je pojavila korupeij.ska afera desničarskega poslanca, multiini-lionarja Morica Rothschilda. Mož je bil pri nadomestnih volitvjdi v department!! Ilauteš Alpes izvoljen za poslanca. Dva njegova kolega iz istega okraja sta se pritožila zoper to izvolitev, češ. da je "pravcata klofuta javni morali."
V sredo je prišla zadeva pred zbornico in poročevalec komisije je razodel o Rothsehildovi izvolitvi reči, ki močno spominjajo na znameniti Dantejev roman "Na-bab." Mož je 11a pr. dal na svoje stroške pomeriti in izdelati nove uniforme za celo kompanijo gasilcev v Embrunu, nekemu županu je dal 1000 frankov za spomenik mrtvim, razdelil je velike vsote športnim in glasbenim društvom obdaroval je celo vrsto posameznikov, posebno se je rad spominjal očetov številnih držuin. Neki grbec ga je videl, kako je metal {kmetom .snope bankovcev po 20 frankov. Obljubil je ustanovitev banke, ki bo posojevala denar po 2 odsto. Na dan volitev je menda cel okraj pil na njegov račun. Končno se je Rothschild hudo pre grešil titdi za to, ker je dal na svoje stroške popraviti občinsko pee za kruh v nekem kraju . . .
Poročevalec je na temelju teh očitkom predlagal uničenje mandata. Pr&den je prišlo do glasovanja se je milijonar skušal braniti. Pripovedoval je tako-le nekako:
41 Jaz sem bil izvoljen že 1. 1919 v Visokih Pirenejih. 11. maja lani ^>a sem' bil ravno tam tepen. To je
zame dokaz *da ima francoski voli-lec svoje samostojno mnenje. Ko sem bil tako brez mandata, se je o-
Glede očitka podkupovanja je dejal poslanec Rothschild: "Kaj hočete, meni je ime Rothschild. Kadar pridem kam, ali morem za-braniti ljudem, da se jim vzbude gotovi upiNesrečniki sc obračajo name. Ali jih morem odgnati v svojem položaju? Ko se me opozarja na bedo, ali morem odgovoriti: "Govorite mi o tej reči po volitvah V'
Rothschild je nadaljeval anketo, ki naj ugotovi, da je njegova izvolitev v redu. Tedaj je vstal po slanec Cluzel in zahteval uničenje mandata .Cluzel je socialist in tisti mož, ki je Rothschilda nagovoril. naj kandidira v Hautes Alpes. Zdi se. da ne iz gole simpatije do bogatega Žida.
Spričo tolike pozabljivosti je v Rothschildu vzkipelo in vprašal je pred celo zbornico rdečega poslan
ca :
"Ali ste mi poslali iz Nice šopek cvetic z vizitko?"
Cluzel: "S tem sem plačal kosilo pri vas. Sicer ste me pa vi v volilnem boju napadli z "ušivo brado/'
Rothschild: "Vi ste hoteli od mene 200.000 frankov za tiskarno i Ga fin. Ko jih nisem hotel plača-dar ste mi še pozneje pisali, da me napadate le zato, da si utrdite položaj v stranki."
Tu je končala debata med soci-jalistom in multifnilionarjem. Poslanec Fevrier je nato še vedno za hteval uničenje mandata, Čes. "Rothschild je delil denar s cinizmom in popolnoma skalil našo deželo z jasnim nebom in čistimi vodami." Tej zahtevi se je pridružil šef socijalistov Leon Blum, ki je obljubil, da bo ostro preiskal eventualno krivdo svtfjega podlo-žnika Cluzela. Komunist Renaud
SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO
z največjim parnikom francoske proge
"PARIS"
36,558 ton 45,000 konjskih sil V SOBOTO, DNE 16. MAJA 1925.
Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane in bo posebno pazil na potrebe potnikov, da bodo udobno in brezskrbno potovali. Vsi potniki bodo nastanjeni v lepih, čednih kabinah po 2., 4. in 6. skupaj ter so nam dodeljeni najlepši prostori.
Vozni list III. razreda stane do Ljubljane z vojnim davkom in železnico vred $116.23 in kdor kupi vozni list za tja in nazaj prihrani $47.73.
Glasom nove postave zamorejo tudi nedržavljani potovati na obisk in ostati zunaj eno leto, ako si preskrbe od tukajšne vlade dovoljenje, ki stane samo $3.00; da se dobi tako dovoljenje, je potrebno vedeti ime parnika in dan prihoda v to deželo. Kdor tega ne ve, mu mi pomagamo zaznati, ako nam tozadevno piše.
Prošnjo za dovoljenje lahko napravimo tudi mi, pred od-potovanjem, ter je dovoljenje poslano iz Wasliingtona za prosilcem v stari kraj na naslov, kakršnega kdo označi v prošnji.
Jugoslovanski potni list stane sedaj samo 250 dinarjev, to je okoli $3.00 ter je veljaven za eno leto za potovanje ven in nazaj; tudi brez dovoljenja sc lahko potuje ven na obisk, toda vsak se mora povrniti nazaj tekom šestih mesecev, kdor ima dovoljenje, pa tekom enega leta ter sc mu ni potreba zglasiti pri ameriškem konzulatu pred povratkom.
Kdor želi potovati meseca maja v Jugoslavijo ali zassedeno ozemlje, naj se nam čimpreje priglasi. Zabave in družbe bo na tem potovanju dovolj.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAH IN DEKORATOR
Prevzamem vsak« v to stroko »padajoče delo.
ROJAKI, PREDNO ODDAŠTE DRUGEMU NAROČILO, VPRASAJTB
MENE ZA CENO,
389 Grove Street	Ridgewood, Brooklyn, N. Y.
Telephone: Jefferson 6263
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljen! pisalni stroj "OUVSK" <jJ20.
B itrelico m slovenske fir-
$25.?g
'OMVTCB' PISALNI BTBOJI SO ZNANI NAJBOLJ WKtol
Pisati n* pisalni stroj ni oikak* ametnost, TsEo] ltl-ftttf pifk Hitrost pitoitija tobfte « smJkL
WwrTwk, m. T
' :frv -"- •' ■ " %Tli iliBt.........V'	^ ......

•t
■ • ■ / — —
» i-T—'i. " .

GLAS NARODA, 24. APR, 1925.
m
ŠOLANA.
ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
te, gospod sodnik, jaz sem poštena ženska ter govorim resnico. Pri doktorjevih imajo taščo, glede katere bi moral moliti vsak ženin: Bog me obvaruj te! Zakaj pa si tako hitro v zadregi, draga moja? Pri tebi ne bo prišel noben zet v zadrege'radi tašče. Tvoj bodoči se lahko smeje v pest. Sedaj pa »teci po kokoš, mala.
(Dalje prihodnjič.)
4	{Nada 1 jeva nje.)
—	Gospod sodnik, pri nas je čisto po domače. Na go«te nismo pripravljeni in tudi nimamo plačane služineadi.
Margareta je bda radi govorenja starke taiko presenečena in poparjena, da je hitro izginila iz sobe. Tudi profesor je zrl nanjo z vprašujočiuii pogledi in sodnik je še bolj .skrčil svoje oči ter po novil:
—	Iz *1 uzbe ? Torej si želi gospodična Margareta častnika za moža ?
Gospa Neža >e je zaupno pomaiknila bližje.
—	Ne. tega noče. Ne da dosti za pisano suknjo. Ali ste-videli, kakšen kisel obraz je napravila? Mislim s*i. da pa bo vendar kak poročnik. Tukaj je namreč eden, ki nori za njo. Vidim, kako brusi tlak pred hišo.
—	Hm.
—	Kaj ne. tnidi vi ste to že zapazili?
—	Poznam ga. a dotko nima noibenega denarja ter ji ne more nič koristiti.
—	Lop pa je. to jt treba priznati. V štirih letih bo postal stotnik in toliko easa lahko čaka osemnajstletna deklica.
Govornica je poi-asi nalila gostu vina in profesor je* sedel kot okamenel ter liho stokal: — Neža . . . draga Neža!
Sodnik je prijel za kozarec ter najpravil požirtvk:
—	Aili niste rekli, da se ne briga gospodična Margareta za vo-jašt vo ?
—	No lore j.
—	Marsikatera de'l liea je vzela napačnega, če ni prišel pravi. Ne vrjamom, da bi jo sedanji obozevatclj dobil, a oni drugi . .
—	Kdo drugi?
—	Gospod .sodnik, popolnem med nami rečeno, — Margareta ima še oboževalca iz pemzijonata, bogatega, huzarja, ki ima grad ter denarja kot toče. Sveti Bog. kdo bi »ne postal pozoren na tako lepo stvar!
—	Iluzar?
—	Draga Neža . . . bogat Iruzar ... o tem ne vem prav ničesar . . .
—	Kako pač.' Moškemu in staremu stricu ne bo deklica ničesar zaupala.	-
—	Torej je priznala? Ali je stvar že gotova?
—	Kaj pa mislite, gospod sodnik.' Najbolj čudna stvar na tem je, da ga ta prismodica tudi ne mara. Sem je pribežala pred njim. zaupno rečeno, gospod sodnik.
—	Draga Neža . . . sem pribežala.' — in Margaretin stric je napravil tako nepopisno presenečen obraz, da je popolnoma pozabil zapreti svoja usta.
—	Psj. — je rekla gosipa Neža. — Mala prihaja. Vsa vshičena je postavila Margareta na mizo krasno pripravljenega karfa, se n?t. -mehnila sodniku trr zopet odhitela v kuhinjo, da prinese krompir in omako.
Go>pa Neža pa je sedela široko na stolu ter držala roki na obširnem trebuhu.
—	Vidite kako se razume. — jo rekla proti sodniku. _ Riba
mora plavati. Postrezite si. Vem iz gostilne, da ljubite glavo. Ali vam jo smem predložiti?
Sodnik je bil ves vzradoščen ter je hvaležno sprejel ponudeni mu kos.
—	Tako je prav. jaz imam posebno slabost za glavo. Povejte pa nam. gospa Neža. kako ste to izvedeli ?
Starka je izgledala povsem brezbrižna.
—	Ej. Margareta mi je pač povedala. Taka mlada stvar ve vedno več kot drugi ljudje . . . Tiho. že prihaja.
Z izbrano dvori ji vost jo se je obrnil sodnik proti mladi deklici. Zabava je že prišla v polni tek. a gospa Neža je energično dvignila roko:
—	Pri ribi .se ne govori. Pojejte v miru svojo glavo, gospod sodnik. Margareta se nikdar ne zamudi dolgo pri jedi. Ko bo njen krožnik prazen, nam bo povedala lepo in veselo povest o vitezu in njegovi tašči. •
—	Re* lepa stvar, — je pripomnil profesor, tki je tudi postajal boljše volje.	.
—	Prosim vas, gospa Neža! Ta dovtip ... se je branila Margareta.
—	Nič. le malo pij, celi kozarec. Sedaj pa bodi ,tako vesela in dobre volje kot si ponavadi pri obedu. Ni se ti treba ženirati gospoda sodnika.
—	Gotovo ne. — je rekel sodnik.
Margareta je bila v*,a vshičena. Tako prijazna ni bila še nikdar z njo njena stroga nasprotnica.
Navdal jo je občutek sreče. Kakšen lep dan je bil to! — Res, ona mora biti vesela, že stricu na. ljubo, ki jo je gledal tako proseče.
Smehljaje je predavala grozno balado o vitezu, 'ki ni mogel pregnati strahov iz svojega grada.
Strahovi so razgrajali noč za nočjo in vitez se je poslužil vseh mogočih sredstev, da jih prepodi.
Zaman! Strahovi so razgrajali še naprej ter se rogali vsem vitezovim poskusom, dokler se ni poslužil zadnjega sredstva
Poklical je na pomoč svojo taščo.
Ko se je zopet pričel kraval ter dosegel v orožarni svoj višek in v nočni srajci, z vUoko dvignjeno metlo v roki, je stopila tašča v orožarno.
Strahove, katerih ni moglo prepoditi nObeno sredstvo, je prevzela ob pogledu Jia taščo velika groza.
Izginili so in na igradu je zavladal mir.
Pesem je upiivaia zelo razveseljivo na majhno družbo, zbrano krog mize. Profesor si je obrisal od smeha solzne oči. nakar je rekel:
—	1'boge tašče! Dokler bodo tlelali ljudje dovtipe. jih bodo zbijali na njih račun. Čudno nasprotje! Ni ga naroda, ki bi višje cenil ženske kot naš in beseda "mati" ima skoro nekak verski pomen. Kakorhitro pa se govori o tašči, je dovtip tukaj.
Gospa Neža je skomignila z ramama.
—	Ljubezen ne piode v takem slučaju vpoštev. Imamo tašče ki so naravnost strašne. Takih naj obvaruje nebo vsakega moškega Dosti -sem jih že poznala v svojem življenju m najhujše so one. k imajo denar v rokah ter so i>ov.rh še skope. Marsikdo misli, da bo dobil premožno deklico. a ko je kupčija sklenjena, sedi tašča na vreei denarja ter pustiti otroke stradati. Marsikdo je že jedel slanike met»to karfov, navadnega kunca mesto~p'išcet. Tako je bilo pri doktor je vili. Oh prihodnji priliki bo na.spiikala »podgane in miiL Vjdl-

Fr. Ž.
Kučevlasnik.
s.
Nekateri ljudje so jako neizobraženi, n. pr. naš hišni gospodar. V Zagrebu pravijo hišnim gospodarjem "kučevlasniki" in je res, da ne zaslužijo drugega i-mena. Nam je naš odpovedal, osmega maja naj gremo iz stana vanja! In nas ni nita vprašal, ali smo zadovoljni, da gremo, in kako naj to naredimo, ko ne vemo kam.
Jaico neizobraženo nam je odpovedal : njegova odpoved je bila polna slovniških naipak in brez spodobnih ločilnic. svojih učiteljev ni počastil s tako odpovedjo, nikakor ne!
Ugovarjal sem in sem vse to sodišču razložil; sklicevali sem se na dotične strani v slovnici in sem predlagal, da se mu da. kuče-vlasniku. za njegovo odpoved zaslužni Veliki minus-cvtSk.
V svojo žalost moram izjaviti, da na sodišču nisem našel onega spoštovanja lepote in čLstobe slovenskega jezika, kakor ga Ie--ta zasluži. Nego -so rekli, da odpoved velja in da bomo morali iz stanovanja. To je jako žalostno in se ob takih razmerah resno bo-iim za bodočnost slovenskega jezika.
Pa naj neizobraženest slavi svoje Orgije tudi pred sodišči, v mo-iih očeh os ta je vendarle ne izobražen ost in vem, kaj mi je storiti.
Želim mu vse mogoče, kuče-vlasniku. in tudi dolgo življenje: toda tega ne bo doživel, da ga še kdaj pozdravim! Nak. kučevla.«-nika no boni pozdravljal, ki mi je odpovedal! Ko mi je odpovedal stanovanje, mu jaz odpovedujem spoštovanje; stanovanje — spoštovanje, to se bere kakor pesem.
Zeno imam. ki je videla boljše dni. In imam četvero dece: Ena je humanistka in ima nov klobuk niti klobuka ni uvaževal oni človek! Trije pa so fantje, vsi trije so skavt je in se tudi najmlajši — 'dar je osem let — že udeležuje "debatuih večerov" — ne? to je dosti, ko se še niso učili in sploh ne ve. kaj je debata. In imam tri kanarčke in 2375 'knjig. AT/seh" \ kupe nas je 33S4.
Pa nam je sedaj vsem vkupe odpovedano in smo vsi vkupe pahnjeni v mučno stanje nepokoja n bojazni.
Kar se tiče moje osebe — ko je meni odpovedano. nI dostii drugače. kakor da. je odpovedano slovenski literaturi, in mi odte-daj ne gre nobena neumnost več izpod rok.
Moja žena ima na desni nogi otišeanec. ob hudih duševnih razburjenjih jo neznansko .skeli o-tiščanec — nihče drugi nima njenega otiščanca na vesta, kakor kučevlasnik.
Hčerka, ki je humanistka. je zadnjo slovensko nalogo pisala nezadostno — kako bi jo sirota pisala bolje, ko je v duhu že brez varnega krova nad novim klobukom. brez domačega ognjišča, d« bi ob njem grela svoje pero!
Kučevlasnik pravi, da sam potrebuje naše stanovanje. To bi lahko rekel vsakdo. Kaj, če bi ■Hz rekel, da potreibujem njegovo stanovanje, in bi rekel, naj gre
on vun do 8. maja, kaj T Toda naj se ne boji. jaz nisem kučevlasnik. jaz ne bom rekel, naj gre vun! Kučevla«nik je out in je resnično kučevlasnik — to trdim in bom vedno trdil in ne bom odnehal.
Naj si zapomni: neznansko gorje je spravil nad' naš mirni dom!
Le mojim trem skavtom se mi zdi, da stvar ne 'sega k srcu. Stvar jih bolj zanima, kake-r skrbi. — Pravijo, da bo vsa Ljubljana prišla gledat, kaiko bomo selili knjige in kanarčke, in se mi zdi, da že komaj čakajo selitve.
Imajo dolge skavtske vrvi in so irekli, da bodo knjige in kanarčke kaf po vrvi selili skozi okno Iz dveh dolgih skavttfkih palic iai dveh sukenj so tudi kos napraviti nosila za prvo pomoč, in so dejali. tla 'bodo izpod okna potem na nosili h selili književnost in živalstvo. Dejali so. da bo to zelo zanimivo in da bo obilne gledalce strla bleda zavist. Pa tudi dvoje sani imajo — letos žal ni bilo snega. ne enkrat jih niso mogli u-porabiti; bodo pa zdajle mene in mojo ženo na saneh potegnili v novo stanovanje. Eden izmed njih zna fotografirati, ter bo vso selitev fotografiral in se koplje v sladki nadi, da bo fotografije meščanskim dobičkom prodajal po dinarju.
Tako so govorili in govorili glasno in na gost o ki z veTTko sigurnostjo. Vsak dan je bilo več govorjenja, naveličal sem se ga in sem jih trdo oprijel in dejal, kam nas mislijo seliti po vrveh, na no--rilniei in po saneh? Pa so soglasno izjavili: — O! — in naj gremo ž njimi — lepšega stanovanja si ne moremo misliti!
Dobro, pa wmo šli.
Stanujemo blizu Zvezde in so nas na.-i skavti peljali naravnost v gornj-i konec Zvezde. Tam so i-ineli že i<z?brani dve drevesi, na vsakem drevesu je bil pritrjen listek: "Zapik !*?- in spod skavtski pečat.
In so hiteli navdušeno 'praviti da. jim je njihov siteg skavt.^ki že obljubil na povsod o tri šatore: v enem bova. ležala midva z ženo in bova oba skoraj vsa pod streho, le kos mojih nog bo molel izpod šatora, ker imam predolge; v drugem šatoru bodo knjige in kanarčki. v tretjem pa bodo spali trije otroci.
Rekla sva z ženo. da »imava štiri otroke.
Pa so odgovorili, da bo eden izmed njih, kar jih je skavtov, itak stražil s palico in klobukom in se bodo menjali vsake štiri ure in zato da bo troba prostora v šatoru le za tri. Se so pokazali, kje bomo kuhali v kotlu, in so povedali, da bodo kotel takisto posodili skavti in sploh nam pride ves steg pomagat pri -selitvi in da so dejali, kadar je selitev, tedaj ni treba v šolo.
Humanistka je gojila pomisleke -zastran novega klobuka. Toda so fantje zavpili. da so lani. ko so taborili, vse šatore prepojili s špehom, da ne pride ne kapljice dežja vskozi. In potom so zakričali: — Klanjam se!
Pa sem se hitro brnil še jaz in
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromni ml pamlkl na olj«
FRANCE — 9. maja
PARIS — 16. MAJA.
Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega razreda z umivalniki ln tekofo voda za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
cfreneh J&ie
19 STATE ST..	NEW YORK
all lokalni ajrentje.
sem se odkril in pozdravil in je bil resnično naš kučevlasnik — ta reč me silno jezi!
VISOKOŠOLKA - MORILKA
Sodobna Rusija je zelo vajena umorov. Življenje v medvedovi deželi nima baš visoke cene. a zadeva medicinke V. semestra leningrajske ženske univerze Pokromo-vič je vendarle razburila celo mesto. Pokromoviecva je stanovala pri samotni starki Kurdjumovi, vdovi po .bogatem konjerejcu, ki so ga ustrelili boljševiki. Kurd j u-mova je bila premožna, a mračna ženska; imela je malo znancev. Ni hče se ni Čudil, če se ni prikazala par dni iz stanovanja. Kontem marca je naznanila postrežkinja oblasti, da vdove domov že 5 dni. Niliče ne ve, kam je šla. In teden pozneje so našli otroci pri igranju v napol podrtih tovarniških hišah ob Nevi glavo starke, za katero se je grizlo več mačk. Policija, ki je preiskala nekaj zapuščenih hiš v tem okraju, je končno dobila vse ude trupla izgubljene starke. Nahajali so se v zabojih in loncih ter so bili raztelešeni po vseh medicin skih pravilih z anatomskim nožem. Preiskava v stanovanju Ivur-djumove je dognala, da je izginila tudi večja vsota denarja, cekinov in briljantov, ki so pripadali u-morjenki. Policija je pričela zasledovati podnajemnico umorjene, inedieinko Pokromičevo, ki je ve-seljačia po dragih barih, se lepo o-blaeila fi se vozila z najboljšimi konji Pokromičeva je dajala jako malobesedne in nejasne odgovore ter je bila kmalu izpuščena vsled pomanjkanja dokazov. Končno pa jo je izdala njena lastna premetenost. Po oprostitvi Pokromovičeve je namreč dobila policija nepodpi samo pismo, v katerem je pisal 'so krivec umora', naj ustavi policija zasledovanje, ker so že vsi morilci za sovjetsko mejo. Grafološki izvedenci so ugotovili, da je pisala pismo neka Klimova, najboljša' prijateljica Pokromovičeve. Klimova je pri zasliševanju priznala, da je napisala pismo na željo Pokromi-čeve, ki tudi mora biti morilka. Sama je zastrupila in raztelesila starko ter znosila truplo po kosih iz hiše. Zdaj je Pokromičeva drugič zaprta in pride v prihodnjih dneh pred gubernsko sodni j o v Leningradu.
BORITESE PROTI STAROSTI
Kako se čutim mladega in močnega, skoro šestdeset let star.
"Star sem skoro 60 let. čutim se tako mladega kot da bi jih bil 30. Knkrat ali dvakrat na teden popijem faso Bolgarskega Zeliščnega Čaja- Ohranja me zdravega močnega in Čvrstega ter se čutim zopet mladega." pravi H. H. von Schlick, izde-lovaJec Bolgarskega Zeliščnega. Čaja.
Bolgarski čaj bo gotovo spravil ŽIVAHNOST v vsakogar, ki si čuti potrtega vsled slabega zdravja. Zagotovo izpijte eno ali dve časi na teden kot jih izpijem jaz. — VZTRAJAJTE PRI TEM in kmalu se boste zaceli čutiti 10 do 30 let mlajSe.
Boln ljudje npj bi ne jemali ostrih in m očrti,' zdravil, kj ustvarjajo navado, kajti v mnogo stueajih vplivajo na srce in uničujejo živčni sistem. Bolgarski Čaj sestavljam lz najbolj svežih in čistih želišč, k| so velike zdravilne vrednosti za ohf.°-a-tenje in izltoljšanje krvi ter so povsem neškodljiva. Otrokom "In starejšim ljudem so kakovosti te zdravilne tonikr pravi blagos'ov.
L* i »omislite, da izdelujem to zdravilo £e približno petindvajset let za bolnike in danes ne ga. poslužujejo miljoni. Vprašajte lekarnarja — moj pristni Bolgarski ZeliSčni Čaj z mojim Imenom na rdeče-rmeni fikatljfc. ali vam bom pa jaz poslal po jkoiti. poštnine prosto, družinski zavoj za 75c. al ljako vsljjt zavoj za pet jnrweeev —	Nnslovite nn: II. II. von Schlick. X S? 4 I-oewwt Sirrei.
Pittsburgh, Pa.	*
Kad bi izvedel za MATIJO TOMŠIČ, podomače Sindov iz Zagorja pri Št. Potni na Krasu in za ANTONA PLACAR iz Lokve pri Sežani. Če kdo izmed rojakov kaj ve, naj mi poroča, ali se pa sama oglasita. John Kastelec, 722 East 160 St., Cleveland, Ohio.
(2x 23,24)
Br
vsled mrzlice in naduhe.
■ruplaCna poskužnja metod«, kataeo mo-nvukrabiti bras nsprilUta In Izguba eaaa
Ipumb naCtn. kako kontrolirati naduho "tlim- da poskusite na nai račun. Nič u de, ako Je to ta dolsm bolssen. all yt m Jo pojavila ia-la prod kratkkm^ko ja *anana mrzlica all pa krooična naročiti morata brezplačno poakuAnjo na-Aega načina. Na to aa na ^ada. v kaki klnnl ihrlta. na gleda aa na Tito ataroat all opraTilo. ako van muči naduha aH vtfc«, nai način vam bo takoj rnr*f*'
Paaabno talimo poslati onim. Id aa nahajajo navldsk t obupnem atanjn, kjav also pomagala ▼sakovmtna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, oiml. "patentirano kajenje** itd., želimo pokazati vsakomur, da jo ta novi način določan, da vata-d vaako težko dihanja, vaa hropanja In rse atraKna napade takoj.
Ta brezplačna ponudba J« procaina. da U jo zanomarlU. PUita aedaj ter jo takoj Ka poiUtte denarja. Počljlts Niti pottnlna na plačata
C5. aprila:
Pariz, Havre; Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen.
M. aprila:
Lapland Cherbourg In Antwerp £<uetzow, Bremen.
ft- aprila:
Aqultacla. Cherbourg. 88. parila:
Ohio, Cherbourg In Hamburg; Albert Ballln. Boulogne ln Hamburg.
2. maja:
L.e»'iat»ian, Clierbourg: Majestic, Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam; Minn^kjihda, Boulogne.
5.	maja:
Resolute. Oherbourtr, Hamburg: — Stuttgart, Cherbourg. Brmen
6.	maja:
Berencaria, Cherbourg: La Savoie.
Havre: Fres. Harding. Cherboure:. Bremen: Arabic. Cherbour- Hamburg.
7.	maja:
Zeeland, Cherbourg in Antwern. 9. mrja:
Olympic. Ch»-rl»<mrg: Franco, ITuvre: Veendam, Rotterdam: Duslo, Genoa. 12 maja:	•
I'ree. Wilson. Trst.
13. maja:
ilauretania, Cherbourg.
11. maja:
I>e Grasse Havre: Pidumbus. Cher-bours;. B-emen; Deutscljland, Bou-lgne. Hambug.
IB. m sis:
Paris, FJavre. — S tem parnlkom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
19.	maja:
Relinace. Cherbourg. Hamburg: Bre. men, Bremen.
20.	mala:
Aquitanla. Cherbourg; America, Cherbourg in Bremen.
21.	maja:
Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. maja:
23. ma'a:
I.eviathan. Cherbourg: Majestic, Cherboug: New Amsterdam, Rotterdam: Orca. Cherbourg: Coli mbo Genoa: Andania, Cherbourg »n Hamburg.
26.	maja:
Muenchen. Cherbourg, Tremer.
27.	maja:
Berengaxia, Cherbourg; SuffrenT. Havre.
29.	maja:
Belgenland, Cherbourg Antwern; Cl-veland, Boulogne, Hamburg.
30.	maja:
Olympic, Cherbourg: France, Havre: I "resident Roosevelt. Cherbourg; Bremen; Orduna, Cherbourg; llinne-kahda, Boulogne.
30 Junija:
Pres. Wilson, Trst: s Vem parnlkom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
Dragocen kit.
Pred kratkim jt* vjel ribiški parnik "Morete" v Atlantskem oeeajin velika n^e^ra kita. Kakor poročajo r/. Kareelone, je imela žival skoraj 248 funtov ambre. vosku podobne saiovi. ki jo industrija dišav tako drago plačuje. Navadno se najde ambra pri teli živalih le v majhnih množinah, kvečjemu po par funtov. Ambra. bi so jo našli v omenjenem velikanskem kitu, je vredna 2GO.OOO mark.
NAPRODAJ 4-SOBNA HIŠA
Ivogal 40X120 v Moxfcam, Johnstown, Pa. V hiši je elektrika, voda in strašniČe. tudi plin je |>ri lotu. Pojasnila daje: Michael Krofi na, 271 Grove Ave., Johnstown, Penna. (3x 24,25,27)
ŽENITNA PONUDBA.
Samec, star 39 let s $3,500.00 gotovine se žeilim priženiti na kakšno farmo. Če se katera farmari-ea zanima za to j/oaiudbo. naj se javi. Samo resne ponudbe pošljite na: — Ženin Farmar, c'o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
IŠČEM DO GARJE.
Imam dober gozd in plačam dobro. Oglasit«' se pri: Max Fleischer, 475 N, McNeil Street, Memphis, Tenn. (4x 10. 17, 24 & 1)
PREHLA VEHUkjA
MOŠKI! ZaKIHt« Prati nalntaja
Nibarite si nmiboljšo saliit P REPRESS A ic MOaKE Velika taba3Sc. Kit (4's) «1 Va Itkuniji ali Saa-Y-Kit Dept: B 82 Beakman St.. New York
PilStte t* oVrn^-lcn
ADVERTISE IN "GLAS NARODA".
ITALIJANSKE HARMONIKE.
garancije. NaSe cene so nižje kot katere gaJcoli izdelovalca. Brezplačen pouk. Igra nja kupcem. Pišite po brezplačni cenik
RUTTA SERENELLI & CO. 817 Blue Island Ave.. Dao. 32. Chicago, 111
BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON.
FRONTIER ASTHMA CO. Boom 704C
H. T.
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-tkega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno Čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroČi pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZPRUŽENTII BRŽAVAIL
Kako se potuje v stari
m nazaj v
Kdor Je namenjen potovati stari kraj, je potrebno, da je na cančno poučen o potnih listih, prt ljagi ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih camoren* dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parni ka, ki imajo kabine tudi v ttt razredu.
Glasom nove nsselniške postaviti je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamarejo tudi nedrja vi ju u dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi del J tozadevna dovoljenja izdaja gent-ralni naselniskl komisar v Wash ington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gls som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika si svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoela vije bo pripuščenih v prihodnjih trefc letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa gamorej dobiti sem žene in otroke do 18. Is tk brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. Stariši in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. PiSlts s pojasnila.
Prodajamo vozne liste sa vss pro tre; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Pozor čitatelji.:
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupo je te ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni* da oglašujejo v listu "Glaa Naroda", 8 tem boste ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda'
Prav vsakdo—
kdor kaj itče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —«
MALT OGLASI v "G las Naroda"
Kje je LEOPOLD VESEL, doma iz Trave in tu je približno žc 20 let. Prosim coinjene rojake, če kdo ve za njegovo bivanje ali .s-ploh če je še živ ali ne, da mi javi ali pa naj se sam oglasi svojemu sorodniku, ker m« imam .poročati več važnih .stvari iz starega kraja. — John Vesel, 14 Irwing Ave., Brooklyn, N. Y.	(3x 24,25,27)
'GLAS NARODA", THE BE8T JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
A-
- \