NA OBISKU PRI NAŠIH OTROCIH V PACUGU
»Drugo leto spet pridemo«
Noč z 8. na 9. avgust v slikovitem letovi-škem kotičku Pacuga ni bila običajna noč. Vsaj ne za Petra, Aleša, Roka, Ireno, Dolo-res, za kopico otrok, ki je tu natanko deset dni vsrkavala radosti morja, zdaj pa bo mo-rala spet domov, kjer bo spet vse tako vsak-danje, za mnoge gotovo vse prej kot zani-mivo.
»Zdaj sem že petič tu. Zelo rada prihajam semkaj, kajti ves čas se nekaj dogaja. Vsak dan kaj pripravimo za otroke. Med drugim smo izbrali miss in mistra Pacuga, organizi-rali pacuške »poroke«, pa kviz, ples, modno revijo in nagradili najizvirnejšo obleko. Ve-liko smo hodili tudi na sprehode v okoliške kraje in pripravili tekmovanje v plavanju,
Tudi igra na plaii je lahko zabavna
Pa so še zadnjič zaživele letoviške hišice v robu in še enkrat se je iz otroških grl zaslišala orna »Pacuška himna«, ki je polnila to pozabljeno obmorsko kotlino ob toplih večerih, ko so se otroci načofotali v morju, se naskakali na odbojkarskem in nogomet-nem igrišču. To noč seveda nihče ni bil utrujen, nikomur se ni mudilo spat. Na ma-lem nogometnem igrišču so se kot ob kakem zaključku antičnih gledaliških iger pojavili burkaško našemljeni (pa najbrž tudi razpo-loženi) »tovariši« in »tovarišice«, ki so po-prej bedeli nad otroki, in se udarili v »prija-teljski« nogometni tekmi, kjer ni štel ne rezultat, ne to, kako je kdo komu žogo potisnil v mrežo. Deklicam, ki so s svojimi
Ta ladjica je pa samo najina...
odbojki, košarki, malem nogometu in vboju med dvema ognjema. V tej (četrti) iztneni smo vsako leto ista skupina vzgojiteljev. To je prijetna družba. Vsi smo mladi, nihče nima nad petindvajset let. Smola je le, ker smo imeli le dva dni lepo vreme. Toda mi-slim, da smo kljub temu kar dobro izkoristilfc teh deset dni.«
Dolores Modic, učenka 1. r. iz Polhovega Gradca:
»Najbolj luštno je bilo, ko sem se ,poroči-la'. Z Rokom sva se spoznala še ko sva bila čisto majhna. Nismo pa ga mogli pripraviti za ohcet. Ko sva bila na poročnem listu, sem ga nazadnje le pregovorila. Poročila sva se in skupaj odšla na sprehod . . .«
oblinami dajale vedeti, da so že prava dekle-ta, je bil morda ljubši zadnji disko ples, ki so ga pripravili pred letoviško menzo. Pesem in živahni otroški živ-žav ni zamrl vse tja do pozne noči, ko so se najbolj naviti fantiči še enkrat »donžuanovsko« priplazili do hišic deklet, pa čeprav so potem namesto žgečk-ljivih prizorčkov - pokazali le pete!
Nekaj vtisov iz Pacuga:
Tjaša Verbole, vzgojiteljica:
Rok Jaklič, učenec 3. r. z Rašce: »Sam sem zdaj že tretjič tu. Bilo mi je kar všeč: plesali smo, se kopali in igrali ,fuzbal' ter boj med dvema ognjema. Naučil sem se tudi kar dobro plavati. Mi je pa že zelo dolgčas po domu in starših, zato komaj ča-kam, da grem domov.« Aleš Žigmund, učenec 4. r. z Viča: »Bilo je kar lepo. Veliko sem se kopal in sončil in se igral na plaži in v hišici. Hrana je
bila dobra, še posebno filana paprika. Plava-ti sem se naučil že prejšnje leto, tako da zdaj plavam že oboje, žabo in kravelj. Drugo leto gotovo spet pridem.«
Tekst in slike: BRANKO VRHOVEC