Leto IV., štev. 107. V Celju, iorek due 19. septembra 1922« Pošfnlaa nlacana v gotouini. ¦i^------- — Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamczna štcvilka stane 50 p. Izhaja vsak toreli, čelrfek in sobofo. UredniStvo \ <\q\2.. xZ" ... ..misir. Telefon St. 53. UpravniStvo\ ....^trjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon št.65. &=a Račun kr. poStnega čekovnega urada štev. 10.066. =^ LJÜDSKO VSEUČILIŠČE V CELJU. Danes v pondeljek zvcčer ob K»8. uri predava v risalnici mcščan. sole g. Mikič o temi: »Žalostna statistika püancevanja v ju- goslaviji in reforma alkoholnega gospo- darstva.« Narodu! Pred desetimi leti je nagloma odšel v veenost naš pesnik Anton Aškerc. Ob pogrebu njegovih zeineljskih ostankov je ves naš narod na dotlei najsijajnejsi način izrazil, du se zaveda, koga je iz- gubil. Anton Aškerc je bil najdoslednej- ši in najpogumnejši bojevnik za dušev- no svobodo, za resnico in pravico. Kot ustanovitclj slovenske moderne poezije je spesnil balade in romance, ki so po svoji vsebini in obliki vrhunec naše ep- ske umetnosti. Bil je prvi slovenski po- | et, ki je zajcmal globoko ne le iz zgodo- vine našega naroda, nego je črpal iz po- vestnice skoro vseh svetovnih narodov. j Nihče ni razširil obzoria slovenske po- ! ezije tako mogoeno kakor Anton Aškerc. Bil je prvi poet našcga dclavca in naSe- ga knieta, ujunih borb. trplicnja in tri- Limiov; bil je poet naših narodnih, soci- altiih in verskih mučenikov in junakov. iz kojih žrtev in krvi sta nam zrastli i svoboda in ujedinjenje; bil je poet-filo- | zoi naših dvomov in hrepenenj, naše j Ijubezn.i in nade, naše mržnje in osvete. ' Kakor slavec je unicl zagostoleti o slad- kih čustvih ljubeče mladenke. kakor *, -bičem in škorpijonom jc znal vsekati, kakor vihar zagrmeti. Bil je velik pe- snik v vsakem oziru, velik kot Slovenec, kot Jugoslovan, kot Slovan, kot človeK- j borec-mislee. i Rusi, Švedi, Cehi, Jugoslovani so j prevajali Aškerčcve pesnitve: tudi v j nemških prevodih so izšle njegove ba- ! iade in romance. In še izidčjo. j Lirik, epik, dramatik, eseiist, kritik, i urednik, potopisec, prevajalec in odll- j čen novinar je bil Anton Aškerc. Obo- j gatil je slovenski jezik z novimi narod- nimi izrazi in oblikaini, obogatil sloven- sko poezijo' z novimi idejami in pesn?- škimi iormami, obogatil slovensko slov- stvo notranje in zunanjc, navzgor in nn i sir kakor nihče pred n.iim in za njim. Stirinajst kmjig je podaril narodu. od rojstva nesrečen in beden, a do svoje prezgodnje smrti neomahljivo plodovlt, energično vzpodbujevalen in sredi naj- tenuiejšega narodovega robstva brea; prestanka junaško odkritosrčen in bo- jevit. Kot prorok jc napovedoval brez oddihljaja, da se nam bliža dan osvu- bojenja, da žc vzhaja solnce Jugoslavi- je. Dočakal ni te sreče. ki ie neomajno veroval vanjo in ki jo je vtrieval v du- šah svojih rojakov ... Strašna vihra svctovne vojne je bi- la hkratn smrtni boj prepotentnega Qermanstva. V tej vihri smo malone po- zabili tega glasnika svoje svobode. Ob desetletnici Askerčeve smrti pa se jc svobodni naš narod spomnil svoje dolžnosti. Sklenil jc postaviti velikemu jugoslovanskemu bardu v Ljubljani do- stojen spomenik: iz hvalcžnosti slav- nemu pokojniku in v vzpodbudo mladini ter zanameem. Vso jugoslovansko javnost poziv- ljamo, da zbira prispevke, prircja kon- certe, slavnosti, dramatske predstave | hi veselice v korist Anton Aškerčevc- j niu spomeniku! Počastimo ga, saj Po- i častimo s tem sebe, počastimo misli in I čnstva, ideje in ideale, za katere je vc- ! liki pokojnik živel, deloval, trpel in iimrl. üenarni prispevki nai se pošiljajo na naslov blagajnika dr. Vekoslava Ki- sovea, ravnatelja Slavenske banke v Ljnbljani. j V Ljubljani, 15. septembra 1922. | ODBOR ZA AŠKERČEV SPOMENIK I V LJUBLJANI. S. S-čck: Skautstvo. Veckrat je že kdo slisal besedo , »skaut«, ¦— ni si je pa vcdel raztolmačlti. ; Skautstvo je organizaeija, katera ima namen tnladino nčiti samostojnosti, Iju- i bezni do prirode. domovjnc in veselja ! do dela. ! Skautstvo jc nastaio v bursko-an- i gleški vojni, ko so I^uri oblegali tro- | njavo Maieking. — Mesto Mafeking Je j bilo že izročcno poginii. Tedaj pa jc gc- ! iieral ßaden-'Powell zbrai mladeniče oü 14. do 18. leta, jili hitro organiziral in tako z njihovo pomoejo rešil mesto pro- pada. Ta velik nspeh je napotil Baden- Powcll-a, da je po omenjeni vojni zaC-el zbirati mladenicc in decke, jih poučeval in organiiziral, imenoval iih je »Boy Scout« (izg. Boj Skaut), tako. da je po preteku treh let štela rnlada skautska vojska nad miljon članov. — Skanti pa so danes razsirjerii po vsem svetu. Naj- ! bolj se skautstvo goji v Ameriki in An- ! gliji. Skautstvo hoče vzgaiati zdrave, krepke in pogumne ljudi, kateri naj bodo s svojimi silami dobro pripravljeni, da bodo na pomoč ljudem in državi. I Nedavno so praznovali češki skauti desetletnico svojega obstoja. Kljub tenm, da Sokolstvo na CeŠkem vzorno skrtoi za vzgojo mladinc, se je tudi skautstvo lepo razvilo. Posebno ob času vojne se je organizaeija tembolj razvila, ker nf moglo Sokolstvo vršiti svoje nalogc. — Ceški skauti so imeli nekai časa naslov: »junaki«, ob prevratu se je niih organi- zaeija prav dobro izkazala. Takoj v Pr- vih dneh narodne vlade so opravlJaM službo brzih selov in čuvaiev. Nastopüi so tudi pri praškem vsesokolskem zletu v živi sliki «Stavba svobode«. Svojo desetletnico so češki skauti praznovali v Pragi z velikimi slavnos?- nii. Njih pohod je bil vcličasten. Na tl- soče in tisoče mladili dečkov, deklic ;n mladeniccv k korakalo v vrstah =a svojimi prapori, po praških ulicah na praški grad, kjer so pod vodstvom precl- sednika prof. Sevojsika slovesno pri- segli zvestobo državi in domovini. Te slavnosti se je udeležil g. 4^. M. Popo- vič iz Beograda kot naš zastopnik. Ob priliki teh slavnosti se je ustanovüa v Pragi Zveza slovanskih skautov. Prvo njeno središče bo Varsava. Skupna se- ! ja skautstva je bila letos v Parizu, pri V -'.eri je bilo zastopanih 31 narodov. ; Jugoslovane je isto zastopal g. dr. M. Popovič. 2c leta 192J se je ustanovüa skaut- ska organizaeija v Beogradu. njen xi- stanovitelj je bil g. M. Popovič, kateri nam je pred nekaj dnevi predaval o skautstvu v Nar. domu. Tudi Nemci so | si že pred vojno ustanovili skautsko or- j ganizaeijo in so dali skantom nemško j ime »Pfadfinder«. | Geslo skautov je: bodi pripravljen! Bodi pripravljen vedno, povsod in na vse. Ako te kličc doižnost. da pomorefi čioveku ali domovini — skautska dolZ- nost je, da stopiš v službo in storis, kar mores in moraš. Tudi pri nas v Sloveniii se je prv- čelo' prccejšnje zanimanje za skautstvo. Ob slavnosti I. jugoslov. vsesokolskega zleta v Ljubljani smo že imeli priliko videti tudi jugoslov. skaute med njimi tudi mnogo poljskih in čeških. Dokler imamo organizaeije, pripo- ročamo vsem. ki žele mladini zdravja, naj jim skušajo dati prilike, da živijo v prirodi. Turistika, skautstvo. Sokolstvo — vse troje stoji danes v službi zdrave vzgoje mladine. Naj bi tudi ta pokret, kateri se bo gotovo razvil, prinesel mnogo uspehov za zdravje, na rod no in državno vzgojo mladine. P&IEti6ne iresf L Uspehi protidraginjske akeije. Kakcr opažamo, je bila protidraginjska akeija vlade srečno usmerjena. Nara- ščanje cen se je ustavilo. S smotreno finančno politiko se je naša valuta zadnj» mesec začela dvigati. Zagrebški tečaj na curiški borzi je poskočil od 1*35 na 1*95. Obratno padajo na za- grebški in beograjski borzi tuje valute. Pod pritiskom rastoče valute in pod vplivom prohibitivne izvozne carine so se zadnje dni zamajale cene v vele- trgovini. Poglejmo le nekoliko cen. Sladkor iz domačih zalog je padel v I veletrgovini do 2'5 Din pri kg, ame- riška mast se ponuja v Ljubljani od tržaških trgovcev 1 kg po 26 Din, ameriška moke bo za 2 Din cene^ša od domače, na deželi je padla cena govejemu mesu kar za 2 Din pri kg. Pri nadrobni prodaji bo uspeh viden, kakor hitro pride tuje konkurenčno blago na trg. Na predlog ministra dr. Žerjava je sklenil finančni komitet povišati izvozno carino na surove ne- izdelane kože. Z ministrskim sklepom se bo doseglo izboijšanje prcdukcijskih pogojev za obutev, radi povišane valute | bo pa omogočen uvoz inozemskega I usnja. Nadalje se ustanovi pri notra- njem ministrstvu oddelek, ki bo siste- matično zasledoval delikte proti za- konu o pobijanju draginje. Zakonodajni odbor in uradniška pragmatika. Predsednik zakonodaj- nega odbora Trifunovič je dne 15. tm. v prisotnosti 22 članov otvoril 30. sejo. Izjavi! je, da sta predloženi dve važni zadevi, predlog o neposrednem davku in predlog o uradniški službeni pra- gmatiki. Vsi govorniki so smatrali, da se naj to vprašanje takoj reši, samo zemljoradnik Joca Jovanovič je skušal to vpraSanje zavlačevati. Na koncu debate je bil sprejet predlog demo- krata Šečerova, da se sestavi pododbor, ki bo razpravljal o radniškern zakonu in predložil poročilo plenumu zakono- dajnega odbora. Predlog je bil eno- glasno sprejet, nato se je volil pod- odbor 9 Članov. Catulle Mendes: Resuicoljubni Peter. (Iz francoščine.) (Dalje.) ^ Oobra gospa Azalais jc bila z-elo ra- dovedna, zvedela bi lada še veli'ko stva- ri, ki bi jih naj ji pripovedoval mladenič, katerega je sprejela z gostoljubnost.10. Peter pa ni ugodil njenini žcljam, kajti hvala, s katero jo je povzdigoval nad vsc druge žene ji je zaprla usta. da ni mogla spregovoriti nlti besedice. Ce vso stvar premotrimo. Peter §e ni bil tako obžalovanja vreden. Res je moral prcstati marsikai hudeffa, odkar 111 več lagal moškim in žcnskam. Vrgli ^o ga v vodnjak, kjcr bi si bil skoro polo- mil kosti, mciiihi so ga niiičili in obesili na vejo, na kateri bi bil skoro izdihnir, vojaki so ga zvezali in vrgli y ječo, od- koder je bcžal kakor prcganiana živai. Spoznal je,' da kdor govori resnico, si tie bo pridobil prijateljstva. kaiti odkritosr in sreča po navadi ne hodita skupaj. V tern trcnutku je pozabil na vse težavc. Kako bi ne bil rešen skrbi v dobri pt>- stelji, v sobi, kjer se je razširial duh o- kusnih jedi, tudi kadar bo nehala polju- bovati, bodo usta dobila nadomestek? ( Peter se je veselil, da je prišel do gostoljubnega okna, samega veselja t>i se skoro onesvestil. Onstran vrat pa jc nastal ropot, pc- vzročen od ljudi, ki so se 'bližali. Nekao je zaklical od zunai: »Žena zbudi se! Jaz sem se vrnÄ. Pametna si, da si zaprla in zaklenila do- bro vrata, zunaj okrog vedno stikajo ničvredneži. Jaz sem prižel zelo zmučen . in slabc volje. Pokliüi služkinic, da mi odpro, če nečeš sama.« I Nagi človek je vprašal: »Gospa, kdo govori?« »Svcta Devicalfc je rckla Azalais ter se tresla kakor šiba na vodi. »ali ne sll- šite?« To je moj soprog in mislim da >c dancs moj zadnji dan«. Peter je skočil iz postelje: »Ne mislite, gospa, da se vam bo zgodilo kaj hudega radi mene. Jaz lahko grem odkoder sem prišel.« »Pazite za božjo voljo, vrtna vrara r'iso daleč od okna. Moi soprog bi vas lahko zapazil. Vedite, da je že po svoj! naravi grozuo ljubosunicn. Cc bi videl lepega mladeniča, brez obleke lezti sko- zi okno, bi si marsikai mislil.« Starec je tresel za vrata in jezno na- dalje val: »Ali nisi tarn, ali si umrla? Podvizaj se ter mi odpri, lepo te prosim. če nočefr, da zlezem čez zid ali ne strem ključav- nice.« j »Pri moji veri, stvar je precej zaple- j tena,« je rekel rsnicoljubni Peter. »Ne vein kako bodeva prišla iz te zagare, razun če me pooblastite, da zadavim va- šega soproga.« »To bi bilo najzadnje sredstvo, ki bi ga uporabila, če vse drugo odpove.« Öobra Azalais je uvidela, ne preveC prestrašcna, da bo treba odstraniti so- proga, posebno ko ima še tako grdo bra- do, ki ovira poljubovnn.ie. »Kaj hočeva storiti?« .ie vprašal Peter. »Mari vein jaz?... Cakaite ... era, misel bi ne bila tako napačna. Na ta nr,- čin, bi se zadeva čudovito lepo uredila.« »Česa ste se domislili, povejte pro- sim vas?« ! »Sedaj nimam časa. da vam razlo- i žim. Stopite v sobico za posteljo, kar- koli sc zgodi, ne pokažite se. dokler vas ! ne pokličem.« ! Več ni imela časa razlagati. Peter j se je sk.ril, kakor nm je ukazala. Azalais je hitro še uredila in poravnala rjuhe in Jetela nasproti soprogu. ki ie kričal m robantil same jeze. Odprla je, a mesto soproga same&a jc vidcla celo družbo, začela se je sme- jati rckoč: »Hi, hi, hi! Kratkocasen dogodek. Ti, si res ti, s svojimi sorodnUci, katere sem pričakovala ob tem času! Hi, hi, hi, samega veselja in smeha me bo konec.« Smeh pa ni nič kaj ugajal soprogu in §tt- rim sorodnikom, ker so morali predolgo čakati, prcdno jim je prišla odklenit vra- ta. Bolj ko sc jc soprog jezil. bolj se je smejala gospa Azalais. »Ali bodes tiho, hudobna babnica.« Azalais se za to opazko niti zmenila ni. «To je najpripravnejši čas. da se smc- ješ, ko me na najkrutejši način varaS.« »Hi, hi, ah. oh!« ->Tisto pismo je bi!o navadno vara- nie.« »Ah, ah, hi, hi!« »Moji sorodniki, ki sem iih srečal na poti iz Avignona. so mi povedali. tla ni nobenega duha ne sluha 0 nečaku, KI se je podal na križarsko voisko.« »Hi, hi, hi, hi!« (Dalje prih.) Stran 2. »NOVA DOB A« Si»?.-. 107 Iz seje zakonodajnega odbora. Dne 16. tm. se je vršila plenarna seja zakonodajnega odbora, ki je razprav- Ijala o vprašanju ali naj zakonodajni odbor razpravlja o zakonskem pred- Iogu glede reforme neposrednih davkov ali ne. Opozicija je hotela zavlačevati tudi to važno zadevo. Dr. Kurbegovič je predlagal, naj se za ta Studij izvoli posebna sekcija. Pri glasovanju je bila večina za izvolitev 13-članske sekcije. Predsednik te sekcije je dr. Veljkovic. Sekcija za uradniško pragmatiko je izvolila za predsednika Gjuričiča. Dr. NlnČič v Parizu. Zunanji mi- nister dr. Ninčic je dospel 16. t m. v Pariz. Kralj ga je takoj sprejel, kate- remu je minister razložil položaj vsled grškega poraza v Mali Aziji; poročal mu je tudi o poteku zborovanja Zveze narodov. Po dveurni avdijenci pri kralju se je najavil dr. NinčičPoincareju.20. tm. pride tudi ministrski predsednik Pašic v Pariz. Tnrki koljcjo Jugoslovane. Jugo- slovanski podaniki so se zatekli pred Turki v neko cerkev, katero so za- stražili francoski vojaki. Ko je pričela cerkev goreti, so se na5i kolonisti za- tekli na obrežje, kjer pa ni bilo no- bene ladje. Drugi dan je šele vzela francoska ladja nekaj teh beguncev na krov, druge so Turki pokiali. — Naš konzul se je rešil na francoski ladji. Vsega skupaj je bilo v Smirni do sedaj pomorjenih in podavljenih okrog 20.000 ljudi. Madžarska sprejeta v Zvezo na- rodov. V seji Zveze narodov so po daljših dehatah sprejeli Madžarsko per acclamationem v Zvezo narodov. Zlasti ker je dal grof Banffy zadostna jainstva za to, da bo Madžarska vestno izpol- njevala zahteve, katere ji je stavila Zveza narodov kot pogoj za sprejem. Del Prekmurja ne pripade Madžar- ski. Zahteva madžarskega zunaujega mi- nistra Banffya, da se priklopi Madžarsfci 26 prckmurskih občhi, je bila odklonje- na, ker nima nikakc podlage. To zahte- vo jc podpiral pri Zvezi narodov samo zastopnik Angleške, medtem ko so za- stopniki Francoske, Belgije in Japon- ske Zcivzeli nasprotno stališče. Turki poskusajo priti zopet v Evro* po. »Daily Mail« poroča. da je Kemal paša izjavil njegovomu dopisniku, da bo zahtevala Turčija vso Malo Azijo, Tra- kijo do Marice in mesto Carigrad. Ce bi se zavezniki branili izročiti Carigrad, bo prisiljen korakati preko Bosptfra. nadalje bo zahtcval Kemal paša izroči- tev grškc vojne mornarice. Zavezniki so prejeli noto ruskega ljudskega komi- sarja, v kateri povdarja simpatije Rusi- je do zmagovite zaveznice Turčije ter zahteva njeno neodvisnost. Francoska vlada povdarja popolno solidarnost r. angleškim stališčein, da je okupacijo Carigrada in Tracije treba preprečlti za vsako ceno. Celjsik& wwmmi&* Doinača umetniiia. Qospod Fran Rajšek, železniški uslužbenec. ie izgoto- vil mizarsko rnojstersko delo, ki upravi- čuje, da sc ga prišteva umetnosti. Izde- lal je za šahovski klub v Celju za neTco diplomo krasen okvir iz amerikanskegn javoTjevega lesa, vloženega z rna&onife- vim lesom in od akacije. črešnje, bukvc, palisandra ltd., s simboličnimi vložki. Po- sebno krasno sta izpeljani dve vloženl šahovski deski en miniatur, komaj po 2 cm-1 veliki. Klub jc mojstru posebno hvaležen še raditega, ker je g. RajSefc prevzel delo iz zgolj prijatcljstva. Umef- nina bo razstavljena v sredo zvečer in 31. septembra v klubovi sobi »Kavarnc Kuropa«. Pomladanski gostje v ieseni. Kljub slabemu vremenu so našli v nedeTjo ccljski izletniki cvetoče trobentice. Ho- tele so si pred zimo še enkrat oglcdatf Celje in lepo celjsko okolico. Jesenski pridelki dozorevajo. Dobro bi bilo, da bi ostalo nekaj tednov kpo vreme, drugače bo začel gniti kromp?r. Vinska trta nam je obetala letos lepo, vendar se pa opaža na nekaterih krajfii, da ie začelo grozdjc pokati in plcsniti. UpajiTio, da nas bo nebo obdarilo še z lepimi gorkimi jescnskimi dnevi. Zahvala. Antonija Regul na Sp. ttu- dinji se zahvaljuje ob izgubi njciic ma- tere Neže Lipovšek vsem sorodnikoin, prijateljem, kakor tudi cast. duhovščlm za spremstvo na zadnji poti. Člani društva javulh nanieščenccv naj priglase v sredo popoldne od 3. do 6. ure množino jabolk, ki jo žele imeti pri društvenem tajniku Zorko-tu, soba št. 15 okrajno sodišče. Zajedno naj od- dajo vreče pri hišnici na okra.inem gla- varstvu. Kdor se ne priglasi in ne odcta vreče, nemore računati na jabolka. Kino Gaberie. Danes v »ondeljeK, jutri v torek in v sredo se nredstavlja »Svatba kralja Aleksandra« in sveča- nosti na našem dvoru v dneh 7. in 8. ju- lija. Predstave se vrše ob 7. in 9. uri zv. Štev. 3026/22. RAZGLAS. Pokrajinska uprava za SlovenijOj odd. za notranje zadeve je z odlokom z dne 10. julija 1922, Stev. 22994 spo- razumo z delegacijo financ v Ljubljani dovolila, da pobira mestna občina celj- ska poleg 10ö/- ljansko bolnico. Tragična smrt skrbne matere. Dl- jak Astan Fcjzal iz Skoplja jc priSel precej vhijen domov, kjer ie bila samo> njegova mati. Vzcl je revolver in Sei f. ujim na ulico. Mati je tekla zn njim v strahu, da se mu kaj pripeti. Ko mu ie skušala izviti revolver iz rok, se je istl sprožil. Krogla je zadela mater, ki se ie zgrudila na tla. Astan je vrgcl revolver od sebe in pokleknil poleg umirajoCe 1 matere. Astana so peljali v zapor, mater | pa v bolnišnico. Pred smrtjo je še prosi- la zanj, naj ga ne kaznujc.io. ker je ona kriva nesrcče. Mesečni padel iz prvega nadstropja. Dijak Rudolf Mars iz Trsta je okolu X. ure zjutraj vstal v snu iz postelje, sto- pil na okno in začel po njern hoditi. Na- enkrat se je pa prebudil in- padel iz nje- ga na cesto. Dobil je težke zunanje *n notranjc poskodbe. Ruska gimnazija v Ponovičah pri Litiji. V gradu Ponovicc pri Litiji so in. tm. svečuno' otvorili prvo rusko sredii?o šolo v Sloveniji. Ruski emigranti so vx«1- li v najem ves grad in v n.iern uredili In- ternat za 150 gojeneev. Sola ie organv- zirana kot realna gimnazija. To leto bo stela pet razredov. Gimnaziio vodita go- spa N. Rajcvskaja in prof. V. Lcvickiij. Indljski musliinani slave turško zma- go. Fehrid beg, predstavnik turške v?a- de v Parizu jc sprejel brzoiavko o<^ predsednika komiteja Indijskega Kalila- ta, v kateri jc izjavil, da ie 60 milijonov inuslimanov proslavilo 8. September kot svečan dan. Ljudstvo je šlo v mošeje v\ molilo za popolno zmago Turkov in za dosego njiliovih pravičnih zahtcv. Kako se pozdravljamo. V Evropi je običajen pozdrav, da se odkrijemo in drug drugemu pokažemo prijazno llcc. Nc tako v Kamerunu. Tarn ie zelo vlju- dno, da obiskovalcu s priklonom obrne- jo — hrbet. Kdor bo kda.i imel sreoo, o- biskati eskimskö vas, se nc sme čudlts, ako za pozdrav spreime — zaušnlco. irnajo pač tak pozdrav. in ti bodo za- mcrili, če jim enakega ne vrncš. Vseka- kor je pozdrav prebivalcev v afriški O- ceaniji prijetnejši. Tarn te poribljejo pod nosom ... Zamorci, kakor znano, ne no- sijo klobukov, zato pa v pozdrav ra*- galjajo ramena. Francoski stotnik »von Köpeiiick«. V irancoskeni mestecu Plessis Leveque sc je oglasil pri županu neki mož ter povcdal, da ga je pooblastil prefekt pa- riske polieije, da mora preiskati trgovi- ne, ker so se dobili ponaTejeni bankovci. Pokazal mu je pooblastilo, na katerem je bilo podpisano ime Jaqucs Thirion m pečat pariške policijske prefekture. Zu- pan je peljal dozdevnega uradnika v pr- vo trgovino, kjer je označil par sto fran- kov za ponarejene, jih zaoknil in vtak- nil v žep. Tako je storil tudi v drugih tr- govinah. Koncčno ie prišel k nekemu trgovcu, kateremu pa ta' revizija ni b!la všeč in je protestiral. »Inspektor« se je ustrašil, skočil v mimo vozečo kočijo Ri se odpcljal. Ko je stopii iz voza, je rekel izvožčeku, da bode vožnjo plačal župan ter je zginil s paketi bankoveev. Kako se bo živelo leta 2000.? 2ivl- mo v dobi vsakodncviiih izna.idb. Dansi- šnji nagli napredki človeštva so napotili znamenitega angleskcga nisatelja Well- sa k razmišljanju, kako sc bo po mestlh živelo čez osemdeset let in nam tako»e prerokujc: Mestne obitelji v letu 2000- r.e bodo vec potrcbovale slug in postro- žnic. V hiši se bo namesto niih nahajal brczžični telefon, s katerim se bo iz fr- govine naročilo vse potrebno. Jedi, pr- jače — vsega bo v izobiliu, okusncj5e in cenejše. Posebni aparati bodo dona- šali stvari k inizi, posoda se bo čistilt z električnimi pripravami: enako tudi o- blcka in sobe. Za to bodo postavljem posebni strokovnjaki, ki bodo zjutraj o- čistili stanovanja ecle ulice v eni ur\. Starišem ne bo treba skrbeti za otroke, ker se bodo v posebnih zavodih skupno vzgajali in bodo pod nadzorstvom naj- boljših vzgojitcljcv in pestuni rastli po telcsu in modrosti. Mestne dame potem- takem ne bodo imele nobenega drugega posla, kakor oblacenjc. ljubezen in Jim bo dovolj časa ostalo za čeblianje. »Fraj- lam« se torej obeta zlati vek in ker no- bena izm™ Jll.^t^»*^ daje A. ROM, GregorČičova ul.3, pritl. levo. 1074 2-1 Stran 4. »NOVA DOBA< Štev. 107. Sprejme se blapjnicarka špecerijske stroke, katera je uporabljiva tudi za blagajno. Ozira se le na prvovrstno moč, katera zna s strankami fino občevati ter je v vseh ozirih zanesljiva. Natančr.e ponudbe pod „dobra računarica" na upravo. 1077 1 ff Pozor! if!) Zauarujte proti požaru poljshe prideliK, hmelj, gozdoue, hiss in psp. poslopja. Zavaruje se lahko za par mesecev. — Premije zelo nizke. — Pojasnila daje ustmeno ali pismeno Jadranska zat?arovaina družba", Gianni 949 zastop y Celju, Lava II 15-13 Sutie ph> lipotfo c^tjc, bri- njctfo olje in poljsKc prides« plača najbolje tvrdka" 40—20 SIRC RANT, KRANJ telefon int. St. 9» in nudi po najnižjih cenah na debelo sladkoPg Hz, olje, feavo itd. Prosim za povzorjene ponudbe gob. ModeSe cev!Je-- v celih serijah iz lepenke, po mo- dernih kopitnih oblikah ali ame- rikanskih oblikah izrezane, do- bavija za tovarne obuvala in čev- Ijarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsa- ko sezijo. Zgos nje dele izdelujem iz od naročnika mi do- poslanega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna dela- zmožnost v montiranju zgornjih delov za towas»ne oüuw^Bs- Nakup, reparatura in prodaja cevljarsksh fstff"O|©v, Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica VI. Poučevattife v vseh strokah, moderne, meha- nične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekt. 791 78-23 BSagajničarka želi zamenjati službo. — Ponudbe na upravništvo Nove Dobe. 1074 1 KAROL PAJK CELJE, KRALJA PETRA SESTA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. Vzalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-10 Sent, slit, torn p% 1, iTisjif, »ije in druge deželne pridelke kupuje in prodafa Oset Andrei, PJarlbor tHekcandrova cesta S? 81869-19 Telefon 88 Kupujemo lycopodij (omlišje), kumno, ianež, lipo- vo cvetje po najvlš- jih cenah. Dpogerija „safflS" Celje. HozsirjajiB „Hdbo Dobo"! Sprejmem insfputeiio v mate matt ki od 1. do 5. gimnaz. oz. 1. 1. trg. sole. Eventualno poučujem tudi za stanovanje ali za hrano. Naslovi naj se od- dajo pri upravništvu Nove Dobe. Na prodaj ""yr? | sta 2 dobroohranjena poLtna vorcva s streho. Ogledata se pri Juriju Vpanc, Radeče št. 79 pri Zidanemmostu. Učenko sprejmem za damsko frizerko. 1 R. Grobelnik, Celje, Glavni trg. Hisa z gospodarskim poslopjem, 3 orali zemlje, 1 uro oddaljena od mesta, se proda. Natanč- nejšc v gostilni KRUŠIČ, Lava St. 16. 2-1 iorejci! lie izij» 2 v _ Velike prednosti pred na- VmHlfllirfl ? vadno! Natančnejša pojas- Ü III Lil ' Sila daJe Trsnica 'Vrbanjak' UIHUlfiUVU» Št. llj pri Velenju. 2-2 Kupim po väsoki ceiaä vsako množino jawsHega Icsa plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošcc Dragotin, 67-15 lesna trgovina, Braslovče. 834 Česplje I sv«že, kupl vsako množino I Robert Diehl, f| parna veležganjarna Celje. |^ NflJPINEJSI ,j ROBERT OSEHL Najfinejši medicinalni konjak in vse vrste žganja iz sadja izdefuje MM VELEZ69N]S!INil, ROBERT DIEHL C3E2U«FE2 SLOVENUA €ZSE2XJ«FE2 60—17 69\ Centrala: Razlagova ulka. Lastni kamenolomi. toiosei Unstnifl ini v Csli» issvi?šuje nagpobue si>«>jmL©Milce, 0K>ol>. xiice,oltairje,x>olaištv©n© plošoe, zldne olbkla.de iz poherskega granita in vseh vrst mapmopja, dalje stopnice, pod- stavke In vsa v to stpoko spadajoča dela.