GrosuPlJe (centrala) sP 908 I NAŠ KRAJ 1 1999
352(497.4 Dobrepolje) o
119990186,6
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE 1)0 BRK POLJ L
letnik V, št. 6
junij 1999
Ob dnevu državnosti
Ali ob osmi obletnici obletnici samostojne slovenske države premoremo še kaj vznesenosti in ponosa na svojo državo?
Ali pa je morda politična realnost že preveč raz-vrednotila domovinska čustva in vizijo slovenske pomladi?
Prisluhnimo pesniku Tonetu Kuntnerju!
Vsak more in mora nekaj storiti,
da preživimo to dolgo zimo,
vsak nekaj zase in eden za drugega,
vsak v svoji hiši, na svojem pragu, med polji, na cesti, na skupnih poteh ...
Zgodaj, prezgodaj je padal sneg, hudo, prehudo je pritisnil mraz, pregloboko nas je zamedlo.
Ne znajdemo in ne najdemo se. Daleč, predaleč smo eden od drugega.
Vsak more in mora nekaj storiti. -Jaz se bom trudil zbuditi pomlad.
***
ČESTITAMO K PRAZNIKU!
cDan državnosti je vsekakor glavni državni praznik, saj s/i/o na la dan, prvič v zgodovini, razglasili svojo samostojno državo, bodimo nanjo ponosni in veseli, da jo imamo, (jalovo je bila odločitev o lastni državi največja odločitev v dovini slovenskega naroda.
zgoa
OB DRŽAVNEM PRAZNIKU DNEVU DRŽAVNOSTI ČESTITAM VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE DOBREPOLJE IN VAM ŽELIM, DA GA PRAZNUJETE S PONOSOM IN LJUBEZNIJO DO SVOJE DOMOVINE.
Vaš župan Anton Jakopič
VABILO Vse občane Občine Dobrepolje vabimo na
proslavo ob dnevu državnosti,
ki bo v četrtek, 24.6.1999. ob 20.30.
pred občinsko stavbo na Vidmu. Po kulturnem programu bo kresovanje za občinsko stavbo.
V kulturnem programu, ki bo potekal v organizaciji Kulturnega društva Dobrepolje bodo sodelovali vsi pevski zbori in skupine, ki delujejo v občini, Godba Dobrepolje in recitatorji. Skupaj bomo zaigrali in zapeli tudi državno himno. Za ozvočenje in kurjenje kresa bo poskrbela Koma 750.
Proslava bo ob vsakem vremenu, v primeru slabega vremena bo proslava v Jakličevem domu na Vidmu.
Ta proslava na predvečer državnega praznika s kresova-njem naj postane tradicionalna, na njej se zberimo vsi iz cele občine, tako iz Dobrepolja, kot iz Strug in tako pokažimo, da smo ena družina in da nam tudi naša domovina Slovenija nekaj pomeni. O proslavi je razpravljal tudi Občinski svet. Dogovorili smo se, da bo večer pred praznikom rezerviran za osrednjo občinsko proslavo, lokacija proslave pa naj se spreminja. Letos bo na Vidmu, drugo leto pa bo v Strugah. V prihodnje se lahko dogovorimo tudi še za kakšno drugo lokacijo v občini, če bo takšen interes.
Še enkrat prisrčno vabljeni!
Občina Dobrepolje, župan Anton Jakopič
Odprtje nove PEKARNE BLATNIK
Nov objekt PEKARNE BLATNIK, nahaja se pri Stolarni Dobrepolje, bo opremljen z novejšo tehnologijo, zaposloval pa bo 45 ljudi.
Ob prisotnosti velikega števila gostov je novo pekarno odprl podpredsednik vlade Marjan Podobnik.
Obširnejše v naslednji številki
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec avgusta. Prispevke sprejemamo do 12. avgusta
119990186,6
Nekaj utrinkov z obiska v Angliji
V sklopu projekta,"Po poteh dediščine" sem se, v tednu od 22. do 29. maja, skupaj z nekaj župani občin vključenih v projekt in predstavniki Ministrstva za kmetijstvo ter Uprave za varstvo naravne in kulturne dediščine, udeležil obiska v Angliji. Tja smo odpotovali na povabilo angleških projektantov, ki pripravljajo projekt z zgornjim naslovom, v katerega je vključena tudi naša občina.
0 projektu samem sem že pisal. Projekt želi predvsem na osnovi naše kulturne in naravne dediščine oživiti turistično dejavnost in s tem izboljšati tudi gospodarsko stanje. Naši gostitelji so nam želeli predstaviti in prikazati, kako te zadeve organizirajo v Angliji.
Cilj našega obiska je bil severni del Anglije, skoraj na meji med Anglijo in Škotsko, kjer poteka sloviti I ladrijanov zid, ki je predstavljal najsevernejši del rimskega imperija. Ta zid je v mnogih delih še dobro viden in predstavlja zelo atraktivno turistično in zgodovinsko znamenitost. Ob tem zidu se vrstijo razna izkopavanja in prikazi raznih rimskih in še predrimskih utrdb in zgradb. Zanimivo je tudi to, da je na primer profesor arheologije kupil zemljišče, bogato z zasutimi najdišči, ustanovil podjetje in že 30 let izkopava, v lastni režiji, dohodek pridobiva s tem, da vse, kar odkoplje, sproti odpira za obiskovalce in pobira vstopnino, svoja odkritja pa objavlja v knjigah in jih prodaja. Zelo zanimivo, ali ne? Tudi to je biznis, pa brez državne podpore. Tudi pri nas bi bilo kaj takšnega mogoče, pa smo navajeni, da mora za takšne stvari vse država financirati.
To zgodovinsko dediščino Angleži s pridom uporabljajo za oživljanje turistične dejavnosti. Kraji so sicer razmeroma prazni in hladni, podobno kot pri nas na Blokah. To območje je tudi zelo redko poseljeno, toda ob tem zidu so razvili razvejano turistično dejavnost. Celotno območje so povezali v skupno turistično ponudbo, v vsaki večji vasi je turistična pisarna s spominki, informacijami, včasih tudi s sendviči in pijačo. Vse te pisarne so organizirane v privatni režiji in skušajo delovati tako, da se delavec, ki v njej dela, ludi trži, se pravi proda toliko, da sam sebe lahko plača. Zanimivo je to, da ne ponuja reklame samo za svoj kraj, am-
pak za vse kraje v območju Hadrijano-vega zidu. To območje pa je še skupaj povezano s posebno obliko povezave imenovano "Partnerstvo". Podpisniki tega partnerstva so občine iz tega območja, država preko določenih institucij, hotelirji, gostilničarji, turistične kmetije itd. V sklopu partnerstva pa je ustanovljeno še skupno podjetje, z dvema zaposlenima, ki vse to povezuje, pomaga tržiti in pospeševati na različne načine, pri tem pa pazijo tudi na to, da ne bi odprli već zmogljivosti, kot jih lahko preživi. Zanimivo je tudi to, da takšnih turističnih društev, kot jih poznamo mi, tam nimajo. V neko skupnost se povezujejo predvsem takšni, ki želijo na tem področju kaj tržiti kot gostilničarji, turistične kmetije, hotelirji itd. In to obliko uporabljajo za učinkovitejši pristop k privabljanju turistov. Angleži so tudi zelo pozorni do tega, kakšne škodljive učinke lahko prinese predvsem množični turizem, vse to mora biti predvideno in upoštevano. Na vse načine vzpodbujajo turistične kmetije in nočitve, toda nepovratna sredstva ali ugoden kredit tudi tam ni lahko dobiti. Dobiš jih, če si sam že kaj pokazal in če prideš v izbor, podobno kot pri nas. Gost, ki prespi, potroši sedemkrat več kot enodnevni gost. Angleži delajo načrtno, tri leta projekt in še pet let do prvih rezultatov, torej skupaj osem let, čez noč se ne da nič narediti.
Naš projekt "Po poteh dediščine" naj bi bil v nekem smislu takšna skupnost, kot je njihova, ki je nastala na območju Ha-drijanovega zidu.
Vzporedno sem opazil še nekaj zanim-vosti. Na zelo redko naseljenem področju ni niti enega vikenda, samo posamezne kmetije ali vasi, vmes pa ograje za živali, ki se pasejo. Gradbena zemlja na deželi je draga, dražja kot v mestu, ker ne želijo, da bi se vasi brezglavo širile, me-
sta pa praznila. Kmetijska zemlja pa je zelo poceni, njive po 0,20 DUM za m2, travniki pa so še cenejši. Torej, kljub velikim površinam zelo varujejo kmetijsko zemljo. Za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo hiš imajo več različnih zahtev in pogojev, lahko bi rekli strog režim, za gradnjo kmetijskih gospodarskih objektov v sklopu kmetije, pa sploh ni potrebno gradbenega dovoljenja, razen v območjih, ki so spomeniško zaščitena, tam pa so pogoji strogi. V celoti gledano, je zelo malo novogradenj, manj kot pri nas, so samo adaptacije in vzdrževalna dela.
Ogledali smo si tudi nekaj kmetij. Kmetije so v tem predelu Anglije velike približno 300-400 hektarjev. Obdeluje pa jih en človek. Tukaj redijo v glavnem ovce in govedo, toda samo za meso. Krave in ovce se pasejo noč in dan. Ovce so zunaj tudi pozimi, krave pa pozimi krmijo v hlevih, toda samo s silažo. Ne pridelujejo koruze niti ne sena ali pa zelo malo sena, ker je vsak dan dež, koncentrate kupujejo. Poleti je največ 20 stopinj, pozimi pa ne bolj mrzlo kot do minus 10 stopinj. Cene Žive živali so manjše kol pri nas, približno 270 SIT živa teža. Nikjer pa ne vidiš koščka zemlje, ki ne bi bila po-pasena, zaraščenih ali nepokošenih površin nimajo. Eno takšnih kmetij, ki smo jo obiskali izgleda tako. Na njej živita mali, stara približno 60 let in sin, ki je star 27 let, oče je pred nekaj leti umrl. Sin obdela vso kmetijo, strojev ima približno toliko, kot ena naša kmetija s 3 ali 3 hektari zemlje. Mati pa ima še 12 postelj za prenočevanje turistov in jim daje zajtrk. Želi si še več turistov in dolgo in toplo poletje, ker ima še dovolj časa. Poleg lega je še občinska svetnica in vključena v razne dejavnosti. Kmetija se usmerja v bio pridelavo, redijo 50 krav in 700 ovc, imajo torej nizko obremenitev zemlje in zato subvencijo Evropske unije. Cc ne bi pridelovali bio, bi bilo število živali dvakrat večje.
Še nekaj je zanimivo, za pridobitev dovoljenja za dopolnilne dejavnosti ali tudi za redne dejavnosti, so pogoji mnogo bolj življenjski kol v naši državi. Na primer višina stropa v javnem objektu. Hoteli in gostilne delujejo pri višini stropa, da se skoraj v glavo trčiš in je vse v redu. Na neki drugi kmetiji so preuredili en svinjak za dopolnilno dejavnost peke peci-
va. Obložili so ga /. nerjavečo pločevino, postavili pult in dve pečici in začeli peči. I >elavka pa je morala narediti enodnevni tečaj, za izobrazbo je ni nihče vprašal, državo samo zanima, da plačuje redno davke in lahko svojo robo prodaja, kamor jo hoče. Rekli so nam, da so pogoji pri predelavi mleka bolj strogi, pri takšni dejavnosti pa ne. Ravnajo se po načelu, delaj kar hočeš, samo, da si plačal davke. Kdor je pri nas iskal kakšne papirje za dejavnost ali dopolnilno dejavnost, ve, da mnogo preveč kompliciramo.
Obiskali smo tudi centralni angleški urad za spodbujanje turizma v Londonu, kjer so nam razložili njihovo delovanje.
Delali smo po zelo zatrpanem urniku, tako da ni bilo veliko prostega časa. Seveda ostaja sedaj odprto vprašanje, ka-
Osmo sejo Občinskega sveta, bila je 5. junija, je vodila podžupanja Tina Shavvish. Že na začetku seje je bilo nekaj polemike o načinu pisanja zapisnikov. Alojzij Palčar je namreč menil, da bi morala biti v zapisniku navedena podrobna razprava v zvezi s poročilom predsednika nadzornega odbora oziroma da bi moral zapisnik vsebovati podatke, ki jih je v ustnem poročilu navedel predsednik nadzornega odbora na prejšnji seji, ker je bila to izrecna zahteva svetnika 1'alčarja. Alojz. Erčulj je nato pojasnil, da se je Občinski svet v prejšnji sestavi dogovoril za sedanjo obliko zapisnikov, torej za skrajšane zapisnike in magnetograme. Po krajši razpravi so svetniki sprejeli odločitev, ki jo je predlagal I )arko Medja, da se zapisniki pišejo v sedanji obliki, o izrecnih zahtevah svetnikov glede navedb v zapisniku pa se mora glasovati.
S tem pa razprave v zvezi z zapisniki še ni bilo konec. Alojzij Palčar je dejal, da ni dobil odgovorov na vsa vprašanja, ki jih je zastavil na prejšnji seji oziroma da zapisnik vseh odgovorov ne vsebuje. Tako je Župan ponovno pojasnil, da se ograja ob videm-skem igrišču ne bo popravljala, ker se bo igrišče prestavilo. Natančnejše pojasnilo je podal tudi za gasilsko sireno na Vidmu, ki ne deluje. Sirena se tla sprožiti samo ročno, avtomatiko pa bodo popravili.
ko njihove izkušnje prenesti v naše razmere. Marsikaj se da marsikaj ne, predvsem je pomembno, da niti v Angliji niti pri nas se nič ne da narediti, če za to niso zainteresirani ljudje, razlika je v tem, da jim je tam jasno, da se morajo zagrebsti na vso moč, pri nas pa nam včasih to še ni jasno in kar mislimo, tla se bo zadeva izboljšala ali premaknila, če bomo malo kritizirali. Naučimo se lahko to, da je potrebno k vsaki stvari pristopiti načrtno s ciljem, da zadeva ni izvcdljivaa čez noč, da pa uspe, če to hočemo in da nam tudi drugi pomagajo, če smo sami zainteresirani.
Seveda ne morem napisati vseh vtisov, naj bo teh nekaj nametanih misli in opažanj za nadaljnje razmišljanje.
Vaš župan Anton Jakopič
Nekaj pripomb je imel svetnik Palčar tudi na proceduro v zvezi s korespondenčno sedmo sejo, na kateri so sprejeli sklep o sofinanciranju izdelave razvojnega projekta CRPOV in imenovali projektni svet za izdelavo razvojnega projekta CRP( )V. Zanimal ga je tudi zapisnik komisije za mandatna vprašanja, ki je izoblikovala predlog za ko-
11. junija je bil opravljen tehnični prevzem mrliške vežice na Vidmu. Odkrili so le nekaj manjših napak, ki so jih odpravili v nekaj dneh. Manjka le še oprema in kortikulturna ureditev. Uradno odprtje bo predvidoma konec avgusta. Projektant objekta je Cibic Gorazd iz Novega mesta.
respondenčno sejo. Člani komisije so mu pojasnili, na kakšen način so izpeljali postopek in dokazali, da ni bilo ničesar v nasprotju s poslovnikom.
Po sorazmerno dolgi razpravi o zapisnikih so svetniki prešli na ostale točke dnevnega reda. Kljub posameznim pripombam je bil sprejet predlog družbene pogodbe o ustanovitvi Področnega centra za pospeše-
vanje razvoja gospodarstva. Na prejšnji seji so svetniki že sprejeli sklep o priključitvi občine k Področnemu centru, ki bo imel svoj sedež v Ribnici, družbena pogodba, ki je bila sprejeta na tej seji, pa ureja podrobnosti o dejavnosti, osnovnem kapitalu, delitvi dobička itd.
Na predlog mandatne komisije so potrdili Antona Jakopiča v sosvet načelnika Uprav ne enote Kočevje. Predlog odloka o določitvi pomožnih objektov pa je bil zaradi vrste spornih zadev vrnjen nazaj v fazo osnutka. Prav tako ni bil še v celoti sprejet predlog, da bi povečali dejavnost male šole in s tem povečali tudi njeno ceno. Ravnatelja šole so zadolžili za pridobitev dodatnih strokovnih mnenj o povečanju dejavnosti.
V nadaljevanju seje je bil sprejet še Pra vilnik o plačah občinskih funkcionarjev (glej str. 25). Člani Občinskega sveta so se odločili varčevati pri izplačilu sejnin, zato so določili sorazmerno nizke zneske sejnin. Pravilnik pa vsebuje tudi določitev plač funkcionarjem, kar je trenutno pri nas sa mo župan, njegova plača pa je določena z zakonom. Sprejet je bil tudi osnutek odloka o razglasitvi podružnične cerkve sv. Florjana v Ponikvah za kulturni spomenik in sklep o ukinitvi in vzpostavitvi statusa javno dobro in sklep o zamenjavi dveh parcel v Ponikvah.
VPRAŠANJA, POBUDE, PREDLOGI
Jože Klun je opazil, da v Našem kraju ni več napisanega uredniškega odbora in tlo dal, tla je verjetno sedanjemu uredništvu potekel mandat in tla mora občinski svet potrditi sedanjega ali imenovati novega. Dobil je pojasnilo, tla bo o tem razpravljal občinski svet na eni od prihodnjih sej. Če uredniški odbor ni več napisan, pa še ne pomeni, daje uredniški obor razrešen.
Alojzij Palčar je opozoril na nekatere naj bolj pereče zadeve v zvezi s prometno varnostjo in na vse večji problem mamil v na ši občini. V zvezi s tem seje razvila razpra va, v kateri je bilo je bilo med drugim izraženo mnenje, da bi policija lahko naredila več pri preprečitvi problema mamil in "divjanja" z avtomobili. Zupan je dejal, da do ločene kontunuirane oblike aktivnosti /,i preprečevanje tega že potekajo. Nekateri so predlagali, tla bi skupina ljudi koordinira no votlila tovrstne aktivnosti.
Olga Zupančič je opozorila na kritično
S seje Občinskega sveta
točko na regionalni cesti na mostu pri Sv. Antonu. V zvezi s tem je tajnik občine odgovoril, da so bili na Direkciji za ceste o tem obveščeni, na teren so prišli strokovnjaki in določene stvari še proučujejo. Sicer pa so menili, da je treba upoštevati obstoječe prometne znake.
Svetnik Alojzij Palčar je nato postavil še nekaj vprašanj, na katera je želel odgovor takoj ali na naslednji seji. Med drugim je vprašal, kako daleč je odlok o lokalnih cestah, koliko zadev ima občina na sodišču kot tožeča ali tožena stranka in koliko denarja je bilo že porabljenega za to. Zupan: "Odprte so tri ali štiri zadeve, ena od njih je zadeva s Križma-novimi. Občino zastopa advokat Benjamin Turk. Naslednje vprašanje seje glasilo, kdaj bo pripravljen odlok o plakatiranju in usmerjevalnih tablah. Zupan: Zadevo je treba načrtno in postopno reševati. Sicer pa so osnovne prometne table narejene, povsod so smerokazi, posebno dobro pa je bil sprejet projekt kozolcev."
Svetnik Palčar je na vprašanje, kako je s pravilnikom o koriščenju Jakličevega doma, dobil pojasnilo, daje trenutno v izdelavi projekt obnove stavbe, odlok bo prišel na vrsto kasneje.
Naslednje vprašanje seje nanašalo na kamnolom v Predstrugah. Zanimalo ga je, če so že izdelani načrti za sanacijo obstoječega kamnoloma. Odgovor župana: "KPL je dalo svoj predlog, ki bo obravnavan na eni od naslednjih sej."
Isti svetnik je vprašal tudi za normative pri postavitvi kontejnerjev, ker jih je verjetno na Videmskem hribu manj, kot jim jih pripada.
Pod točko razno je župan Anton Jakopič predlagal, da bi pred največjim državnim praznikom, 25. junijem, priredili osrednjo občinsko proslavo na Vidmu. Za naprej pa bi proslavo prirejali izmenoma v Strugah in na Vidmu, lahko pa tudi v drugih vaseh n.pr. v Ponikvah in Kompoljah ali pa kje drugje, če bo zanimanje za to. Svetniki so se s tem strinjali. V nadaljevanju je župan povedal še nekaj zanimivosti z obiska v Angliji (o tem v posebnem članku).
M. Steklasa
IZJAVA o združevanju SLS in SKD
Spremembe na področju volilne zakonodaje, uvedba večinskega volilnega sistema že nekaj mesecev buri razpoloženje vseh političnih strank. Med pomladnimi strankami se že nekaj časa razmišlja o nastanku močnega poitičnega bloka, ki bi bil orientiran desno oziroma desno-sredinsko in imel za osnovo enaka ali podobna programska izhodišča, uravnotežen pogled na dogodke v preteklosti in dosledno zagovarjal tržno ekonomijo, ob tem pa ne pozabil na socialna vprašanja. Te navedbe kažejo na to, da govorimo o povezavi med SLS in SKD, katero uradno notacijo je potrdil tudi Glavni odbor Slovenske ljudske stranke v začetku meseca maja. Gotovo se na tak način širi politični in programski prostor, vendar se bodo pojavili tudi pomisleki, ki jih bomo morali znati z razumevanjem in določeno toleranco sanirati ter našim volil-cem pokazati z dejanji, da so naše namere iskrene, poštene in da se bomo skupno morebiti lažje borili za enake vrednote človekovega bivanja.
O tej temi smo razpravljali tudi na UO SLS Podružnica Dobrepolje in jo v celoti podpiramo, še več, s to zamislijo smo simpatizirali že dolgo časa. Če to namero apliciramo na našo ožjo domovino, občino Dobrepolje, se zavedamo, da so morebiti med člani strank SLS in SKD malenkostne razlike v pogledih na določene zadeve, vendar smo prepričani, da bo med nami zavel duh dobre volje in namere, da delamo dobro in skupno po svojih najboljših močeh za dobrobit nas vseh. Pri tem ne smemo pozabiti, da postajamo močnejši tudi tedaj in zato, ker znamo zediniti ideje, ki temeljijo na različnih izhodiščih in so odraz skupne koordinacije in želje po skupnem delovanju.
UO SLS Podružnica Dobrepolje
skupna akcija slovenskih medijev In človekoljubnih organizacij Slovenije
roka pregnancem slouensha uas
RTV Slovenija je pripravila na pobudo Televizije Slovenija, natančneje izobraževalnega uredništva TVS, in v sodelovanju z nekaterimi medijskimi hišami, ki so se pobudi takoj pridružile - Delo, Dnevnik, Večer, Primorske novice in STA, človekoljubno akcijo z naslovom ROKA PREGNANCEM SLOVENSKA VAS, skupna akcija slovenskih medijev človekoljubnih organizacij Slovenije. Akcija je namenjena pregnancem s Kosova, njen cilj pa je: v Makedoniji postaviti slovensko vas za pregnance. Vas, predvidoma postavljena v Dojranskem selu, bo oblikovana iz bivalnikov, počitniških prikolic in šotorov, seveda z vso ustrezno in potrebno infrastrukturo. Njena velikost pa bo seveda odvisna od sredstev zbranih s projekcijo.
V tej akciji prvič sodelujejo z roko v roki največje človekoljubne organizacije v Sloveniji - Rdeči križ, Slovenska Karitas in Slovenski odbor za Unicef. Pri pripravi in izvedbi te izjemno zahtevne akcije sodelujejo tudi: Ministrstvo za obrambo RS, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve in seveda Telekom Slovenije, ki bo omogočil in zagotovil brezplačno telefonsko številko za zbiranje sredstev, ki bo delovala ves čas akcije.
Prvi del akcije bo potekal v juniju 1999. Začel se je z oddajo na TV Slovenija, 8. junija, končal pa se bo s podobno TV oddajo konec junija. Vmes naj bi mediji spodbujali javnost za darovanje oziroma zbiranje denarnih prispevkov, katerih cilj je - v Makediniji postaviti slovensko vas za pregnance.
Skupni akciji vseh slovenskih medijev se s to informacijo pridružuje tudi NAS KRAJ.
Darovalci so seveda lahko vsi - tako posamezniki kot tudi pravne osebe. Zbiranje denarnih sredstev bo potekalo nepretrgoma do zaključne oddaje na TV Slovenija, ki bo konec junija. Donacije bo mogoče sporočati po telefonu ali neposredno nakazati na žiro račune človekoljubnih organizacij.
Na brezplačno telefonsko številko 080 22 44 se je že v prvem tednu zvrstilo 5000 klicev iz vse Slovenije, do 18. junija pa je bilo v akciji zbranih približno 42.000.000,00 SIT.
Denar se lahko nakaže neposredno na žiro račun RK: 50101-678-51579 ali Slovenske Karitas: 518000-678-52987. Obakrat je obvezen sklic na številko: 6007. Namen nakazila pa je Roka pregnancem.
Srečanje lokalnih časopisov Slovenije
Udeleženci med ogledom Slovenskih Konjic
V soboto, 5. junija, so v Slovenskih Konjicah pripravili tretje srečanje lokalnih časopisov Slovenije. Tisti, ki smo se takega srečanja udeležili prvič, smo bili prijetno presenečeni nad organizacijo in pomenom, ki ga je ne le organizator (njihov lokalni tednik Novice), ampak celotno mesto pripisalo temu dogodku, Srečanje so časovno združili s slikarsko kolonijo in odprtjem novega golf igrišča ter vse skupaj izkoristili za izvrstno promocijo svojega mesta.
Slovenske Konjice so bile zadnja tri leta zapored proglašena za najlepši kraj v Sloveniji in za enega najlepših cvetličnih mest v Evropi. Da to imenovanje ni bilo naključno, smo se lahko prepričali prav ob tem obisku. Ob celodnevnem bivanju smo začutili utrip tega starega mesta, ki živi s turizmom m za turizem, in se prepričali, kakšna je pot, ki vodi do tako laskavega naslova. Čudoviti nasadi rož, urejenost in gostoljubnost so najprej pritegnili našo pozornost. Na vsakem koraku so nas potem spremljali napisi in opozarjali na tri velike dogodke v mestu, prav tako ni manjkalo reklamnega in informativnega materiala.
Časopis Novice, ki pokriva štiri tamkajšnje občine, Radio Rogla in številni podjetniki in turistični delavci s Celjskega so uspešno povezali likovna prijateljevanja s kulturo in turizmom. Mesto je bilo nekaj dni svojevrsten slikarski atelje, v katerem so se okrog gostujočih slikarjev zbirali podjetniki, kulturniki, turistični delavci.
V tako okolje smo bili torej povabljeni uredniki in predstavniki lokalnih časopisov, saj imata novinarstvo in turizem veliko skupnega, kot je dejal direktor Union Turizma, eden od gostov srečanja, ki se prav tako zaveda moči lokalnih medijev.
Časopisna prijateljevanja v Konjicah, kot so organizatorji poimenovali III. Srečanje lokalnih časopisov, so bila dobro obiskana, saj seje tega izobraževalno-informativnega srečanja udeležilo okrog 90 ustvarjalcev iz več kot 30 lokalnih časopisov. Program, ki ga je povezovala in usmerjala odgovorna urednica Novic Valerija Motaln, je bil za-
nimiv in pester.
Direktorica urada vlade za informiranje mag. Alja Brglez Uranjek je spregovorila o vključevanju informacij o delu slovenske vlade v lokalne časopise, beseda pa je tekla tudi o lokalnih medijih in vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Inštitut za raziskovanje medijev Mediana je predstavil svojo raziskavo položaja slovenskih lokalnih časopisov v primerjavi z drugimi mediji, predstavljena pa je bila tudi prva raziskava bra-nosti lokalnega časopisa.
Odgovorni urednik Dela Mitja Meršol seje poskusil postaviti v vlogo urednika lokalnega časopisa, Branko Maksimovič, predsednik Društva novinarjev Slovenije, pa je predstavil pripombe društva na predlog medijske zakonodaje in pri tem izpostavil spremembe, ki jih ta narekuje za lokalne časopise. Lastniki in tržniki pa so v svoji skupini obravnavali probleme marketinga. Zbrane je pozdravil tudi konjiški župan Jane/. Jazbec.
Po končanem izobraževalnem delu so turistični delavci pokazali gostom dvorec Trebnik in Mestno galerijo Riemer, v popoldanskih urah pa smo se lahko preikusili v igranju golfa na pravkar zgrajenem igrišču Zlati grič. Časopisna prijateljevanja so se končala v večernih urah na razstavi in dražbi V. Likovnih prijateljevanj. Eden od rezultatov sobotnega druženja je bil tudi izglasovan sklep o ustanovitvi interesnega društva lokalnih časopisov.
Kaj naj še dodam? To, da smo se vračali iz tega lepega in gostoljubnega štajerskega mesta bogatejši za marsikaj, predvsem pa za precejšen kup informacij in lepih vtisov.
M. Steklasa
Prihod udeležencev v recepcijo poslovne stavbe Konim
Vsebinski razpravi na rob
III. Srečanje lokalnih časopisov Slovenije v Slovenjskih Konjicah. Odgovorni urednik Dela Mitja Meršol v vlogi urednika lokalnega časopisa na eni strani, na drugi strani uredniki lokalnih medijev z dejanskimi medijskimi izkušnjami na tej ravni.
V razpravi, kolikor je bilo časa zanjo, je bilo izpostavljenih nekaj načelnih izhodišč, v katerih smo bili vsi več ali manj enotnega mnenja. Podanih pa je bilo tudi nekaj tez, pri katerih pa smo se verjetno tudi razhajali. Enotna ugotovitev je bila, daje težko urejati in pisati, če živiš v neposrednem stiku z ljudmi, ki jim je časopis namenjen. Ožje okolje je neprimerno bolj občutljivo in kritično do pisanja znanih novinarjev, kot do tistih iz večjih medijskih hiš. Vendar če hočemo biti verodostojni, moramo tvegati tudi zamere sokrajanov - takšno je pač novinarsko poslanstvo. Nihče tudi ne more zanikati pomena lokalnih časopisov. V bistvu je res vsaka stvar lokalna, kot je dejal Mitja Meršol. Kakorjcoli si že organiziramo življenje, vedno se vračamo nazaj v svoje okolje, zato imajo tudi ti mediji svojo prihodnost, ker v njih nastopaš ti, jaz, moj sosed... iVIeišolovi trditvi, da tekma s katerim koli medijem vedno poteka na lokalni ravni, je mogoče le pritrditi, zato je opazno, da se pri večjih medijskih hišah še kako trudijo biti močno lokalni s svojimi vse bogatejšimi lokalnimi stranmi. Predvsem pa so, vsaj po izjavi glavnega urednika Dela, zainteresirani, da so tudi lokalni časopisi čim bolj kvalitetni in brani, ker se z njimi testira usoda časopisa na katerem koli nivoju in tudi v konkurenci z elektronskimi mediji.
Ne glede na to, če elektronski mediji konkurenčno bitko dobivajo, imajo tudi tiskani mediji svoje prednosti, ki se jih da z novinarskim znanjem in prijemi spretno izkoristiti. Seveda je to lahko na profesionalni ravni ali pa tudi na robu dobrega okusa. Tu pa smo že blizu trženja, ki je vse bolj povezano s senzacionalnostjo za vsako ceno in pri vse bolj razširjenem novinarskem pravilu, da je le slaba novica lahko dobra novica. Kakor koli je lahko tako novinarstvo sporno, je spet lažje izvedljivo pri večjih medijih. Tudi v lokalnem časopisu se na ta način lahko poveča branost, a urednik, ki mu je v bitki za bralce ostalo še kaj etičnih načel, se bo vseeno vprašal, kam to vodi. Pa to so le posamezna mnenja nekaterih lokalnih urednikov, boj za bralce na medijskem prizorišču je neusmiljen, zato so novinarji pri večjih časopisnih hišah glede tega brez po-
sebnih zadržkov.
Brez povezave s sedanjo prevladujočo liberalno politiko, ki med drugim ni najbolj naklonjena občinam oziroma sedanjim občinskim garnituram, velja tudi splošno znan nasvet, ki smo ga slišali tudi na srečanju: lokalni časopisi DA, vendar naj bo njihov koncept takšen, da bo pritegnil in zaposlil bralce. Brez velikih tem, ukvarjati se je treba z dogodki in ljudmi iz domačega
vsakdanjega okolja. Bralec naj bo predstavljen v kritičnem odnosu do občinske politike. Suhoparnih poročil z občinskih sej ljudje tako in tako ne berejo. Če se že dotikamo občinske politike, jo predvsem kritizirajmo in izpostavimo slabe stvari. Na ta način lahko odigramo pozitivno vlogo, ker se bodo problemi odpravili. Zdi se mi, da so se pri tej opredelitvi uredniki najbolj razhajali, pač glede na izkušnje iz svojega okolja in glede na to, kakšen je njihov politični odnos do obstoječe občinske garniture oziroma kdo je lastnik časopisa, ki ga urejajo, Skratka, prišli smo z zelo različnimi izkušnjami, veliko tem je bilo načetih, vsaka posebej bi zaslužila poglobljeno razpravo, podkrepljeno z dokazi, ne le načelnimi stališči.
M. Steklasa
Nekaj podatkov iz raziskave Mediane
Janja Božič Marolt in Lilijana Miklavčič iz MEDIANE sta na III. Srečanju lokalnih časopisov Slovenije predstavili aktualni položaj lokalnih, regionalnih in drugih časopisov v Sloveniji. Povzemamo nekaj podatkov:
■ V Sloveniji je skupno več kot 900 medijskih enot. Od tega je 794 tiskanih medijev, 67 radijskih postaj, 46 TV programov. Od teh jih nekaj deluje v tujini.
■ Še vedno se pojavljajo novi mediji. Približno toliko, kolikor jih vsako leto preneha delovati ali izhajati, se jih na novo pojavi. Vedno več je ozko specializiranih in takih z lažjimi temami (rumeni tisk).
■ O lokalnih medijih Mediana razpolaga z naslednjimi podatki:
V Sloveniji je 61 lokalnih časopisov. Največ jih izdajajo zasebniki, nekaj društva, krajevne skupnosti, občine itd. Čedalje več jih imajo v lasti zasebniki.
Lokalni mediji so se začeli zelo množič-
no pojavljati po letu 1990. Ni pa še videti, da bi se začel trend upadanja. Vedno več časopisov izhaja mesečno, trije so tedniki, nekaj je 14-dnevnikov. Večina jih izhaja v nakladi 1000 do 2000 izvodov, povprečna naklada pa je okrog 3500 izvodov. Le nekaj jih izhaja v nakladi 10000 do 20000 izvodov (Kamniški občan in Savinjčan).
■ Mediana opravi vsako leto brezplačno raziskavo branosti tistega lokalnega časopisa, ki se odloči za organizacijo vsakoletnega Srečanja lokalnih časopisov. Tako so letos opravili raziskavo branosti Novic (loklani tednik občin Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Oplotnica), ki imajo, mimogrede, zanimiv slogan: O ČEMER NE POROČAMO, SE NI ZGODILO. Branost tega časopisa, čeprav ni brezplačen, daleč presega vse ostale časopise in revije v teh štirih občinah.
M. Steklasa
Ml
Naš kraj na razstavi lokalnih časopisov
Tatjana Kralj o fundaciji Toneta Kralja
Velika retrospektivna razstava Toneta Kralja, kije bila v Moderni galeriji v Ljubljani od januarja do aprila preteklega leta, je imela velik odmev v slovenski javnosti. Opozorila pa je tudi na velik problem Kraljeve velike umetniške zapuščine. Številne umetnikove stenske slike po cerkvah močno propadajo in kličejo po takojšnjem reševanju in restavriranju. Tako je med ljubitelji Kraljeve umetnosti vznikla ideja o ustanovitvi posebne fundacije za restavriranje njegovih umetnin.
Irena Baar, ing. Vladimir Mljač in Tatjana Kralj
Umetnikova hči Tatjana Kralj se je ljubeznivo odzvala vabilu na pogovor in v njem predstavila začetne napore in in obsežne priprave, ki so 26. januarja letos pripeljale do ustanovitve fundacije, ki se uradno imenuje "Fundacija Toneta Kralja, ustanova za ohranjanje umetniške dediščine".
Na propadanje umetnin je opozoril avtor razstave mag. Igor Kranjc ob prikazovanju diapozitivov stenskih posli-kav v primorskih cerkvah. Propad po-slikav je zapažal že desetletja.
Problem cerkva je bil zelo pereč še v času življenja mojega očela. Zelo je bil prizadet, ko je ugotovil, da slike v cerkvi v Premu popolnoma propadajo, poškodbe pa načenjajo tudi poslikave v Av-bru. Tudi umetnine v cerkvi Katinaro, ki
je na italijanski strani, so bile že takrat problematične. Slednje so po očetovi smrti dali restavrirati italijanskim resta-vratorjem, ki so delo opravili odlično. Odkrili so posebno tehniko, ki bo lahko za vzgled pri nadaljnjem restavriranju. Upam, da bomo njihove strokovnjake pritegnili tudi pri načrtovanem restavriranju v okviru fundacije.
Ali to pomeni, da za restavriranje v Katinari Tone Kralj ni vedel?
- Ne, ni vedel! Umrl je v zavesti, da so njegove umetnine v treh cerkvah na poti uničenja. To je bila cerkev v Premu, kjer so bile umetnine najbolj ogrožene, hitro pa seje stanje slabšalo tudi v Avbru in Katinari. Potem je tu še cerkev v Strugah, kjer so bile slike uničene leta 1958, ko so njegove freske enostavno prebelili in niso počakali, da bi oče utegnil slike sam re-
stavrirati. To ga je močno prizadelo. Zdaj se točno ne ve, ali poslikave pod beležem sploh še obstajajo. Če še obstajajo, potem bo fundacija lahko omogočila njihovo restavriranje. Naj omenim, da so prenisko in delno avbersko cerkev pričeli restavrirati (Zavod za spomeniško varstvo) še pred umetnikovo retrospektivno razstavo v Moderni galeriji lansko leto.
Za restavriranje štirih cerkva bi bila potrebna ogromna sredstva. Bi se umetnine lahko rešile brez fundacije?
- Tolikšnih sredstev Ministrstvo za kulturo ne bi zmoglo, zato je bilo treba ob retrospektivni razstavi, ko je bil problem izpostavljen, iskati drugačno obliko rešitve. Na novinarski konferenci, pred samo otvoritvijo, je moja mama, slikarka in kiparka Mara Kralj, omenila uspešno restavracijo v Katinari (Italija), gospa Gor-dana leglič pa je predlagala mag. Igorju Kranjcu ustanovitev fundacije. Kasneje je poslala tudi pisni predlog, na podlagi katerega je mag. Kranjc poslal vlogo za ustanovitev fundacije na Ministrstvo za kulturo, od koder pa dolgo ni bilo odgovora. Kasneje smo zvedeli, da je bilo to tudi zanje nekaj novega in ni bilo jasno, na kakšen način naj bi se to realiziralo.
Ali hočete reči, da je to prva fundacija za reševanje umetnikove dediščine v Sloveniji?
- Res je. V tujini so takšne fundacije nekaj povsem običajnega, mi pa na tem področju orjemo ledino. Ker stvari še niso bile preizkušene in dorečene, smo morali vložiti veliko naporov. Tako nam je ob veliki pripravljenosti za rešitev problema uspelo fundacijo ustanoviti v razmeroma kratkem času.
Pravite, da z Ministrstva niste takoj dobili odgovora. Ali so bili ideji sploh naklonjeni oziroma v kolikšni meri so bili pripravljeni pomagati?
- Ker nekaj časa od tam ni bilo odgovora, sem stopila v stik z gospodom Ga-brščkom, ki je svetovalec in zadolžen za reševanje kulturne dediščine. Ideji je bil zelo naklonjen in jo je takoj podprl. Po njegovih priporočilih sem potem začela iskali ustanovitelje.
Obljubljeno nam je bilo, da bo prispevek v fundacijo dalo tudi ministrstvo v okviru finančnih možnosti.
Kakšni so bili pogoji za ustanovitelje?
- Predvsem jih je moralo biti več, prispevati so morali finančni vložek, sredstva ne morejo dvigniti, ker so strogo namenska. Če se fundacija razpusti, se sredstva namensko preusmerijo. Nihče od ustanoviteljev ni smel biti strokovna ustanova ali društvo, prav tako ne umetnik ali svobodni umetnik, skratka ustanovitelj ne more biti tisti, katerega eksistenca bi bila vezana na financiranje s kulturnega proračuna. Naslednji korak je bila legalizacija pri notarju, nato pa ustanovitev odbora. Ena od nalog fundacije je bila tudi naloga evidentirati vsa umetnikova dela, ki morajo pod zaščito, ne glede v čigavi lasti so.
V kolikem času ste uspeli vse to urediti?
- Sam postopek je vezan na razne terminske omejitve, ki se jih mora upoštevati, kar nam je v celoti uspelo in nam je kompleten proces ustanavljanja do končne podobe vzel samo šest tednov. Tako so med ustanovitelji: Irena Baar, akad. glasb. - umetnikova vnukinja, ki je tudi izvoljeni predsednik ustanoviteljev, Gor-dana Jeglič - prva predlagateljica, Edi Zgonc - ravnatelj osnovne šole Velike Lašče, dr. Franc Pogačar - družinski zdravnik in dr. Danijel Brežic. Potrebno je bilo sestaviti upravno telo ustanove, ki ga sestavljajo: ing. Vladimir Mljač - izvoljeni predsednik, Aleksander Peršolja - direktor kulturnega doma v Sežani, kjer je bila prva očetova spominska razstava, Franci Gombač, akademik dr. Taras Ker-mauner - dolgoletni borec za pravilno ovrednotenje umetnikovih cerkvenih del, Vanda Vremšak-Richter - umetnikova vnukinja in tajnica ustanove, Anton Vin-dišar - župnik iz Luš, umetnikov prijatelj in ljubitelj njegove umetnosti, Nina Jeglič in jaz. Od tam naprej nas je čakalo še kar nekaj pravnih korakov za dokončno legalizacijo ustanove.
Kako pa je sestavljeno strokovno telo?
- Strokovno telo še ni dokončno oblikovano, zaenkrat obstaja v obliki posvetovalnega organa, h kateremu smo pri-
tegnili mag. Igorja Kranjca in Tosjo Ma-kuc, ki je diplomirala na temo del mojega očeta. Kustosi, ki so že začeli delo na restavriranju, bodo ponovno pritegnjeni k sodelovanju.
Kot ste že omenili, je z obnavljanjem umetnin že začelo Spomeniško varstvo. Kolikšno delo bodo opravili?
- Strokovne institucije so nujnost obnove že pred leti same spoznale in z delom tudi začele. Tako Spomeniško varstvo že obnavlja dve cerkvi, ki sta najbolj izstopajoči in tudi po kvaliteti zelo dragoceni (Prem in Avber). V primeru, da ne bi v celoti pokrili zahtevane restavracijske vsote, se bo nujno morala vključiti fundacija.
Fundacija je bila ustanovljena 26. januarja. So sredstva že začela pritekati?
- Neposredno ob otvoritveni konferenci nam je g. Jeglič posredoval pogoje za prijavo na Fordovo fundacijo, ki v celoti ustrezajo našim potrebam. Zato smo se nemudoma prijavili. Letos spomladi pa smo se prijavili na razpis Ministrstva za kulturo za leto 2000. Obenem nam je NUK kot lastnik skulpture Trubarja, ki ga je izdelal po naročilu Banovine Kranjske moj oče 1. 1938, dal možnost desetih odlitkov, katerih avtorski delež sva z mamo namenili fundaciji. Prav tako namerava Irena Baar organizirati dobrodelna koncerta v Sloveniji in zamejstvu, katerih izkupiček bo namenjen fundaciji. Predsednik ustanoviteljev, ing. Mljač je posredoval rezultat razgovorov z občinami na Primorskem, kjer so župani občin Komen, Sežana, Ilirska Bistrica, Ilrpelje, Kozina in Divača izrazili pripravljenost sofinanciranja projekta "Kraljeva pot" -kraško brkinski del (zgibanka).
Kje ima fundacija svoj sedež?
- Svoj sedež ima na Gerbičcvi 11, vpisana pa je v davčnem registru pod številko 24187259. Kraljev atelje bomo spremenili v spominsko sobo, obenem pa bo to poslovni prostor za fundacijo. Prostor bomo uredili tako, da bodo na stenah le-sorezne plošče, originali, odtisi in vsa dokumentacija.
Kakšne možnosti še nudi fundacija?
- Poleg restavriranja bo možno poiskati določene umetnine, ki so se morda izgu-
bile ali so kako drugače nedosegljive. Tako bomo poskušali dobiti leta 1927 na rejenc plošče - jedkanice z naslovom Kmečki ciklus. Obstaja možnost, da obogatimo cikel lesorezov Zemlja, ki je raz stavljen v videmski šoli, galeriji v Kostanjevici, Krombergu itd.
Ko ste omenili razstavo na Vidmu, ali ste strinjate s predlogom etnologinje Anke Novak, ki se zavzema za to, da bi po izgradnji prizidka prestavili cikel Zemlja v nove prostore, ker bo razstava na ta način bolj dosegljiva širšemu občinstvu? Za prestavitev zbirke Anka Novak dodaja še en razlog. Prestavitev bo omogočila poseben učinek. V enem prostoru se bodo prepletale tri pomembne sestavine - kulturna dediščina treh ustvarjalcev, ki so v bistvu vsi zajemali in ustvarjali iz enega geografskega prostora. To bi, po besedah Anke Novak, omogočilo, da prostor zaživi, kajti s slik veje občutje dobrepoljskega človeka, kakršnega je v sebi nosil Ione Kralj. Se tudi vi strinjate s tem?
- Seveda. Ko smo postavljali cikel Zemlja v šolske prostore, je naju z mamo vodila misel, da učenci spoznajo umetnikova dela in se obenem seznanijo etnološko z življenjem Dobrepoljske doline. Zal, se je izkazalo, da je razstava nekoliko odmaknjena in širšim množicam manj dosegljiva, zato vsekakor podpiram predlog, da se razstava prestavi v prenovljene prostore Jakličevega doma. Dobra se mi zdi ideja, da se bodo prepletale literarno zgodovinska dejavnost Frana Jakliča, ljudska ustvarjalnost in etnološka motivika Toneta Kralja, vzeta iz vsakdanjega običajskega življenja, ki pa je interpretirana na umetniški način. Poleg tega bi bilo zelo primerno, da zbirko Zemlja obogatimo z že prej omenjenimi jedka nicami, ki jih bomo poskušali dobiti s pomočjo fundacije.
***
Razširitev stalne Kraljeve umetniške zbirke v Dobrepolju z veseljem pričakujemo, gospe Tatjani Kralj pa se zahvaljujemo za pogovor, z željo, da fundacija Toneta Kralja čim bolj zaživi in doseže svoj namen.
Pogovor je pripravila M. Steklasa
Naš krai
Prireditve
6/1999
Srečanje oskrbovancev domov dolenjske regije v Ponikvah
Srečanje oskrbovancev omov dolenjske regf/e
nikve 1999
Cvetka Tavželj med pozdravnim govorom
Srečanje oskrbovancev domov dolenjske regije je eno od vsakoletnih dejavnosti domov za starejše občane in invalidne osebe. V tej regiji deluje šest domov, in sicer Ponikve, Kočevje, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Grosuplje, pridružuje pa se še novozgrajeni dom v Trebnjem. Med njimi poteka živahna komunikacija, ena od oblik so tudi vsakoletna srečanja njihovih oskrbovancev, ki jih vsakokrat organizirajo drugje. Letošnje srečanje je organiziral DVZ Prizma Ponikve.
Lep sončen dan in zvoki ansambla Zelena dolina so živahnemu dogajanju že na samem začetku dodali svojo toplino. Še pred deseto uro dopoldne so pripeljali prvi avtobusi oskrbovance iz drugih domov dolenjske regije. Prostor pod ogromnim šotorom se je vse bolj polnil, prijatelji so se pozdravljali med seboj in med prihajajočimi prepoznavali znance iz prejšnjih srečanj. Vse je bilo pripravljeno - organizatorji so dobro poskrbeli za nemoten in prijazen potek srečanja.
Utrujeni od vožnje so se gostje lahko opomogli ob topli malici, da so lažje prisluhnili kulturnemu programu, ki je sledil. Nastopajoči so bili večinoma oskrbo-
vanci gostujočega doma iz Ponikev, nekaj ljudskih pesmi so zapeli Zagoriški fantje, Tone Zaje pa je zaigral na svoje violinske citre. Domača skupina Prima je predstavila dobrepoljsko občino in znane može, ki so delovali in ustvarjali na tem področju. Nada Ljepoja in Bojan Slana sta zapela nekaj pesmi, igralska skupina pa je zaigrala dva skeča. Vse prisotne sta pozdravila Cvetka Tavželj in župan Anton Jakopič. Med posebnimi gosti je bil tudi sekretar skupnosti socialnih zavodov Slovenije Zdravko Kaučič.
Organizatorji so se potrudili, da bi bilo srečanje čim bolj zabavno, zato so vključili v program tudi družabne igre in srečelov. Po kosilu pa je sledila zabava s plesom, za kar je poskrbel ansambel Zelena dolina. Gostje so se očitno zadovoljni in dobro razpoloženi zadržali do poznih popoldanskih ur. Vračali so se z enega tistih srečanj, ki jim bo vsaj za nekaj časa vlilo novih moči in volje, da bodo lažje preživljali vsakdanjosti domskega življenja.
M. Steklasti
GLAVNI SPONZORJI PRIREDITVE:
4. 5
TRIO "ZELENA DOLINA" "SANOLABOR" Leskovškova 4, Ljubljana
LOGO d.o.o., prodaja naftnih derivatov, Šmarje-Sap ZDRAVSTVENI DOM Grosuplje MOBILPLAC - najem prireditvenih šotorov Grosuplje
INŠTALATERSTVO ŠERJAK, Pece 8, Grosuplje
Občina D0BREP0LJE
Nastopajoči iz Delovno varstvenega zavoda Prizma Ponikve
Oskrbovanke so prikazale različna kmečka opravila
16. 17. 18. 19.
20
8. GASTRONOMI« d.o.o., Smarje-Sap
9. ABC Tabor Grosuplje in trgovina Videm
PRIREDITEV SO OMOGOČILI TUDI SPODAJ NAŠTETI S SVOJIMI PRISPEVKI
10. MIZARSTVO "PRIJATELJ" s.p. Podgora 33
11. PIRAMIDA d.o.o., računalniški programi, Ljubljana
12. ORADA d.o.o. Prodaja rib, IZOLA
13. Čistilna tehnika, IVEC d.o.o., Ljubljana
14. ZOBRA d.o.o., Računalniški inženiring, Velenje
15. MIX d.o.o., Trgovina z gradbenim materialom, Ponikve SLOVENSKA KNJIGA d.o.o., Ljubljana SILK ART Dušica Hočevar s.p. Videm GOSTIŠČE TUŠEK, Kočevje Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana in podružnica Videm-Dobrepolje KLIMAHIT d.o.o., Ljubljana
21. MENSEL sistemi in avtomatizacija d.o.o., Ljubljana
22. MIZARSTVO ANDRIJA s.p. Ljubljana
23. BUKOVEC BOJAN s.p., instalaterstvo vodovodnih in ogrevalnih naprav Ponikve
NOVAK IVAN s.p., instalaterstvo vodovodnih in ogrevalnih naprav Ponikve
KPL enota Predstruge ISKRA - Stikalni elementi d.o.o. Predstruge
MERCATOR KZ Dobrepolje Okrepčevalnica PRI ZORI Kompolje 29. TONE CENTA - Elektroakustika 30 ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Ljubljana
31. CVETLIČARNA LILIJA, Videm
32. CVETLIČARNA ZAKRAJŠEK, Srobotnik, Velike Lašče
PEKARNA BLATNIK, Predstruge TRGOVINA OSTRŽEK in TRGOVINA KAŠČA, Ponikve
PODJETJE ZA ZAPOSLOVANJE IN USPOSABLJANJE INVALIDOV DVZ PONIKVE d.o.o.
36. STOLARNA DOBREPOLJE
37. BISTRO PIZZERIA ADAM Ponikve
38. CVETLIČARNA POŽAR, Ribnica
39. TRGOVINA NA KLANCU, Majda Kastelec, Zdenska vas
40. MIZARSTVO JAKIČ, Zdenska vas
Vsem se organizatorji iskreno zahvaljujejo.
24
25. 26.
27. 28.
33. 34.
35.
Med posebnimi gosti srečanja je bil tudi sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ZDRAVKO KAUČIČ, ki je za Naš kraj povedal naslednje:
"Skupnost socialnih zavodov povezuje 53 domov za starejše občane oziroma posebnih zavodov, kakršen je na-prirner v Ponikvah. Pred kratkim pa
so zgradili se dva nova domova v Ireb-njem in v Šentjurju pri Celju. Skupno je v teh domovih okrog 13300 mest. Domovi so regijsko organizirani in se medsebojno povezujejo. Med njimi poteka stalna komunikacija in različne skupne dejavnosti. Prav v teh dneh je bilo poleg srečanja oskrbovancev dolenjske regije tudi šesto srečanje pevskih zborov domov Slovenije v Šmarju pri Jelšah. Skupnost socialnih zavodov je bila ustanovljena na iniciativo direktorjev domov, ker so ugotovili, da bodo s tako organiziranostjo lažje reševali različne probleme. Tako skupnost uspešno deluje že 32 let, dogovarjajo se o zadevah, ki so skupnega pomena oziroma so zanimive za vse. Sodelujejo tudi z vlado in pristojnimi ministrstvi ter drugimi ustreznimi ustanovami pri reševanju skupnih zadev, konkretne stvari pa se rešujejo na ravni domov."
Med oskrbovanci zavoda Prizma v Ponikvah
Zavod Prizma v Ponikvah ima trenutno okoli 110 oskrbovancev. Za temi zidovi živijo ljudje, ki jih ne poznamo in ne srečujemo prav pogosto. Živijo v naši bližini pa hkrati tako daleč od nas. Vendar ima vsak od njih svojo življenjsko zgodbo, morda zaznamovano z drugačnostjo ali bridko življenjsko izkušnjo. Pa zato njihove življenjske potrebe niso nič drugačne od drugih ljudi. V svojem nenehnem iskanju sreče ne zgubijo upanja, sicer pa je vsak dan v življenju drobna preizkušnja, ki te naredi krepkejšega.
Nekatere oskrbovance sem povprašala o njihovem počutju v domu.
VENCESLAV TURK:
"V tem zavodu sem štiri leta. Pred tem sem pomagal pri nekem mizarju. Doma smo imeli zelo slabe razmere, tako mi je Center za socialno delo Ptuj omogočil, da sem prišel v ta dom. Tu sem preskrbljen z
vsem, tudi navadil sem se lega okolja. Zelo rad imam družbo, ki jo je tukaj dovolj. Najraje pa bi spoznal kakšno v redu punco."
PETER JANČAR:
"Doma sem iz Šmarja Sap, v zavodu pa sem tri leta. Prej sem bil v okupacijski skupini, kjer smo sestavljali kemične svinč-
nike, zdaj pa čakam, da bom delal gobeline. To delo me zelo veseli. Ukvarjam pa se tudi z amaterskim igralstvom. Najraje igram v komedijah. Že dvakrat sem nastopil v tukajšnjem zavodu, enkrat pa sem igral na srečanju invalidov v Kopru. Z družabnim življenjem in tudi z oskrbo sem tukaj zadovoljen."
MAJDA MEDVED:
Doma sem i/, vasi Moše pri Smledniku. Že 15 let živim v tem domu. Vse do lanskega leta sem bila telesno zdrava, delala sem značke, kemične svinčnike in podobne izdelke. Potem pa sem lani na Turjaku doživela prometno nesrečo, od takrat sem na vozičku. V življenju se moraš sprijazniti tudi s tako hudimi stvarmi. Upam, da bo kdaj toliko bolje, da bom lahko hodila vsaj z berglami. Sicer pa mi je bilo ob prihodu v zavod precej težko, ker sem prišla v drugo okolje. Sčasoma sem se navadila in spoznala nove ljudi. Z razmerami tukaj sem zadovoljna. Veliko se dogaja, pogrešam le po-
gostejših izletov in srečanj."
BOJAN SLANA:
"Doma sem iz Grosupljega, tukaj pa sem Že 34 let. Najprej sem delal v kovinski delavnici, tam sem si hudo poškodoval roko. Ker nisem mogel več delati, so me upokojili. Nekaj časa sem potem raznašal pošto. Zdaj pa sem na delavni terapiji, kjer delam obešalnike. Na začetku so bile razmere v do-
mu precej slabe. Ni bilo ne centralne ne dovolj kopalnic. Večkrat nas je tudi zeblo. Zdaj je veliko boljše in sem zadovoljen. Tudi družabno življenje imamo kar dobro organizirano. Družbe je dovolj, vendar je težava v tem, da se težko vključim v družbo in težko navežem stike z ljudmi, zato sem bolj osamljen. Rad bi si dobil dobre prijatelji-ce.
M. Steklasa
Pred odhodom v tujino je dobro pomisliti tudi na
zdravstveno zavarovanje
Pred dopusti oziroma turistično sezono je koristno vedeti do katerih pravic do zdravstvenih storitev smo kot zavarovane osebe upravičene med začasnim bivanjem v tujini, če zbolimo ali se poškodujemo.
1. PRAVICE IZ NASLOVA OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
Zavarovanim osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane, je v času začasnega bivanja v tujini zagotovljena pravica do nujnega zdravljenja, ki obsega med važnejšimi vse storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev oziroma preprečitev izkrvavitve, preprečitev nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij, zdravljenje šoka, storitve pri kroničnih boleznih in stanjih, katerih opustitev bi neposredno in v krajšem času povzročila invalidnost, druge trajne okvare ali smrt, zdravljenje vročinskih stanj in preprečevanje širjenja infekcije, zdravljenje zlomov kosti oziroma zvinov ter drugih poškodb, pri katerih je nujno posredovanje zdravnika in nekatere druge nujne storitve.
Način uveljavljanja te pravice je odvisen od
tega, ali zavarovanec potrebuje storitve nujnega zdravljenja v državi, s katero je sklenjena konvencija o socialni varnosti ali v državi, s katero konvencija ni sklenjena.
ZA DOLOČENE DRŽAVE NUJNI USTREZNI OBRAZCI.
Tako vsem zavarovancem za čas začasnega bivanja v državi Italiji, Avstriji, Nemčiji, Madžarski, Luksemburgu, Belgiji, Nizozemski, Romuniji in Hrvaški, svetujemo, da si pred odhodom v določeno državo priskrbijo konvencijsko dogovorjeni obrazec "Potrdilo o pravici do dejanskih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi".
Potrdilo zavarovane osebe lahko dobijo na vseh območnih enotah in izpostavah ZZZS, torej tam, kjer imajo urejeno zdravstveno zavarovanje. Za pridobitev je potrebno predložiti potrjeno zdravstveno izkaznico in poravnati ceno obrazca, to je 100 SIT. Potrdilo se lahko izda največ za čas 3 mesecev. To pomeni, da obrazec lahko dvignemo pravočasno in se izognemo nepotrebnemu čakanju tik pred odhodom na pot. Potrdilo se praviloma izda zavarovani osebi. Zavod pa je letos v izogib dolgemu čakanju omogočil možnost izdaje potrdila za večje skupine zavarovancev. V tem primeru predstavnik skupine prinese potrjene zdravstvene izkaznice in se dogovori o
prevzemu izpolnjenih obrazcev. Ta možnost je dana tako za primere organiziranih izletov oziroma letovanj, kakor tudi delodajalcem za njihove delavce in družinske člane, idr.
S tem potrdilom lahko zavarovanci v navedenih državah uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravnikih ali privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, pa bodo morali stroške poravnati sami in po vrnitvi uveljavljati povračilo teh stroškov na pristojni območni enoti ali izpostavi ZZZS. Za povračilo je potrebno predložiti dokumentirane račune, na podlagi katerih se po postopku, ki je določen s konvencijo, opravi povračilo stroškov v višini, kot to prizna tuj organ zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve nudene.
Ob tem je potrebno posebej izpostaviti, da od 1. februarja 1998 navedeno velja tudi za potovanje v Republiko Hrvaško. Zato si mora zavarovana oseba pred odhodom v to državo priskrbeti obrazec SLO/HR 3 - potrdilo o pravici do storitev med začasnim bivanjem v R Hrvaški.
UVELJAVLJANJE PRAVIC NA OSNOVI POTNEGA LISTA
Razen navedenih držav pa so konvencije
sklenjene še z državo Anglijo, Češko, Bolgarijo in Poljsko, kje zavarovanci pravico do nujnega zdravljenja uveljavljajo v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi potnega lista in potrjene zdravstvene izkaznice. Tudi v tem primeru bodo morali stroške plačati sami, če bodo uveljavlajli pravico do nujnega zdravljenja pri zasebnikih, ki niso del javne zdravstvene mreže. V primeru, da bo zavarovanec moral plačati zdravstvene storitve lahko vloži zahtevek za povračilo na pristojno območno enoto oziroma izpostavo ZZZS, s tem, da v upravičenem primeru stroške povrne organ zavarovanja tiste države, kjer je zavarovanec uveljavljal zdravstvene storitve.
Za vse ostale države niso sklenjene meddržavne pogodbe, kar pomeni, da morajo zavarovanci, v primeru uveljavljanja storitev nujnega zdravljenja le te plačati sami. Na podlagi dokumentiranega računa bo pristojna območna enota oziroma izpostva ZZZS opravila
povračilo stroškov v višini ustreznega deleža po povprečni ceni teh storitev v Sloveniji.
2. DODATNO PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Marsikateri nevšečnosti se je moč izogniti z "Zavarovanjem z medicinsko asistenco v tujini", ki ga Zavod zagotavlja v sodelovanju s priznano švicarsko zavarovalnico ELVIA. to je pametna odločitev, ki nam lahko prihrani tudi dragocen čas. Zavarovanje krije stroške nujnega zdravljenja v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v zasebnih kot tudi v državnih zdravstvenih ustanovah in nudi vrsto drugih praktičnih koristi (npr. prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, pravno pomoč, premagovanje jezikovnih preprek, pomoč svojcem...).
Zavarovanje se lahko sklene za Evropo (tudi za Hrvaško, aktualno predvsem v poletnih
mesecih), mediteranske dežele (vse dežele ob Sredozemskem morju, Jordanija in Sirija) in Kanarske otoke ali za Ves svet, odvisno pač od področja potovanja. "Zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini" lahko sklenete zase in za svoje prijatelje, sorodnike oz. za vse, ki nameravajo potovati z vami. Potrebujete le njihove podatke, podatke o potovanju in njihov potni list. družine in skupine imajo poseben popust.
Podrobnejše informacije o pravicah na osnovi konvencij ali pa zavarovalnih pogojih (višino premije, idr.) prostovoljnega zavarovanja za tujino se lahko dobijo na vseh enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Določene informacije pa zavarovalnim osebam nudijo tudi pooblaščene turistične agencije.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
ZAVOD ZA ZRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
PRED ODHODOM V TUJINO POMISLITE TUDI NA SVOJE ZDRAVJE
Na turističnem potovanju v tujino lahko vsakega doleti smola, da zboli ali se poškoduje. Zato je dobro, da se pravočasno poučite in uredite vse potrebno, da v takih primerih ne boste soočeni z dodatnimi težavami. Na preglednici je opisano, kaj morate pred odhodom v posamezne države storiti in kako boste uveljavili svoje pravice iz zdravstvenega zavarovanja:
DRŽAVE, V KATERE STE NAMENJENI
AVSTRIJA,
BELGIJA,
HRVAŠKA,
ITALIJA,
LUKSEMBURG,
MADŽARSKA,
NEMČIJA,
NIZOZEMSKA,
ROMUNIJA
ANGLIJA, BOLGARIJA, ČEŠKA, POLJSKA
OSTALE DRŽAVE (Francija, Grčija, Skandinavske države, Slovaška, Španija, Švica, Turčija, ZDA itd.) _
OSNOVA ZA ZDRAV. ZAVAROVANJE
Določila
mednarodnih
sporazumov o
zdravstvenem
oziroma
socialnem
zavarovanju
(konvencija)
Meddržavni
dogovor
(konvencija)
KAJ JE TREBA UREDITI PRED ODHODOM V TUJINO
Pred odhodom si morate obvezno priskrbeti "POTRDILO O PRAVICI DO DEJAN5KIH STORITEV MED ZAČASNIM BIVANJEM V DRUGI DRŽAVI. Potrdilo se lahko izda največ za tri mesece in ga dobite na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
URESNIČEVANJE ZDRAVSTVENEG A ZAVAROVANJA V TUJINI
S "Potrdilom" boste uveljavili pravico do nujnega
zdravljenja" v vseh navedenih državah in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže.
Na podlagi dogovora boste v navedenih državah nujno zdravljenje* uveljavili v javnih zdravstvenih ustanovah na osnovi SLOVENSKEGA POTNEGA LISTA in potrjene zdravstvene izkaznice. Pri tem v načelu ne bi smeli nič (do)plačati, saj bodo dolgove med seboj poravnali pristojni zavodi v državah.
OPOZORILA
Ce boste nujno zdravljenje uveljavljali pri zasebnih zdravnikih ali klinikah, ki nimajo pogodbe z državnim organom zavarovanja, boste morali stroške poravnati na licu mesta. ZZZS pa vam bo ob vrnitvi domov na osnovi priloženih računov stroške povrnil v višini, kot bi jih priznal tuj organ zavarovanja.**
Tak način uveljavljanja nujnih zdravstvenih storitev velja samo za javne zdravstvene ustanove.
Za vse države, kjer do sedaj ni bilo mogoče urediti posebnih pogojev za uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja v tujini velja, da morate zavarovanci sami poravnati stroške za nujno in nepredvideno zdravljenje, nato pa vam bo ob vrnitvi domov na podlagi predložene dokumentacije ZZZS te stroške povrnil.**
* OPOMBA 1: Nujno zdravljenje pomeni tiste medicinske postopke, ki odvrnejo nevarnost za življenje in brez tveganja omogočajo varen povratek obolelega ali poškodovanega v domovino. Pri tem je dobro vedeti, da je v primeru, če je zavarovana oseba sprejeta v tujo bolnišnico, o tem potrebno takoj obvestiti OE Zavoda.
"OPOMBA 2: V primerih zahtevkov zavarovancev po povrnitvi stroškov za nujno zdravljenje v tujini, ZZZS upošteva le dokumentirane račune, vsakič preverja tudi nujnost posegov oz. opravljenih storitev in upravišenost višine stroškov. Na tej osnovi ZZZS od 1. 1. 1995 na podlagi Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. I. R Slovenije, št. 3/98, 90/98) povrne stroške v celoti, delno ali v višini ustreznega deleža povprečne cene teh storitev v Sloveniji.
Belokranjski vinogradniki v Dobrepolju
Belokranjski vinogradniki so se že drugo leto odpravili na kakih 200 km dolgo pot s konjskimi vpregami, na katerih so tovorih sode z vinom. Letos so se na poti ustavljali v številnih krajih po 1 )olenjski in hkrati s svojimi vini reklamirali Belo krajino, njen turizem, gostoljubnost in pesem. Pot jih je vodila i/. Črnomlja, Semiča, Žužemberka in Kočevja proti Ribnici in Velikim Laščam, kjer so na svoji dolgi poti še enkrat prenočili in se v nedeljo zjutraj, 30. maja, usmerili proti Vidmu.
Okoli osme ure so prispeli s tremi vpregami konj in avtomobilsko spremljavo pred občino Videm, kjer jih je pričakal župan, člani Turističnega društva Dobrepolje in občani, ki so pravkar odhajali od jutranje maše. Pa jim gotovo ni bilo žal, saj so jih veseli Belokranjci pozdravili s harmoniko, peljem in pokušino vina. Pred Vidmom se jim je pridružila tudi domača konjska vprega, ki sta jo upravljala Prcnk Padar in Alojz Erčulj, Po krajšem postanku na Vidmu, ko so obiskovalci lahko nc le pokusili, ampak tudi kupili belokranjska vina, so se veseli vinogradniki odpravili proti končnemu cilju - na vinski sejem v Ljubljano.
Cilj te odprave ni zgolj opozarjanje na tržne viške vina; belokranjski vinogradniki so želeli na lak način obuditi nekdanjo tradicijo prodaje vina na najbolj neposreden način, kol je dejal sc-
miški župan Janko Bukovnik, ki je to sodobno karavano organiziral in jo spremljal na njihovi poti.
Da tudi krajši postanek tako zanimive odprave prinese dobro voljo, pa zgovorno priča nekaj naših posnetkov.
M. Steklasa
Nekaj iz TD Podgora
Čeprav nekaj mesecev ni bilo nič napisanega o delu TD Podgora, moram reči, da člani nismo počivali. V tem času je bilo izvedenih kar nekaj aktivnosti. Pa lepo po vrsti.
V aprilu smo organizirali izlet v Železnike, Dražgoše in Sorico. V Železnikih smo si ogledali muzej, izdelavo čipk in dve lepi cerkvi, v Dražgošah pa prvo na novo zgrajeno cerkev po drugi svetovni vojni ter spomenik padlim v znameniti Dražgoški bitki, v kateri je bila tudi vsa vas požgana. Na Sorici smo občudovali umetnine slikarja Groharja ter aktivno sodelovali v glasbeni koloniji tolkal. Bil je lep in poučen izlet.
Tudi čistilna akcija je bila uspešna in številčna. Udeležili so seje fantje, možje ter otroci. Čistili in pripravili so pot do Korita, kjer naj bi že letos s pomočjo občine pot razširili in utrdili tudi za prevoz avtomobilov. O poteku te akcije bomo kaj napisali v jesenskih številkah Našega kraja.
Pred nami sta dve zahtevni prireditvi, in sicer 350-letnica naše cerkve sv. Miklavži! in "Srečanje družin in prijateljev". Slovesnost obletnice in prešernost "Srečanja" bomo združili v nedeljo, 18. julija. Ob 13.30 bo začetek maše in blagoslovitev vseh dokončnih del (restavri-rani so vsi trije oltarji) cerkve. Mašo in blagoslovitev bo daroval škof g. Kvas. Po slovesnosti pri cerkvi bomo vse udeležence povabili na prireditveni prostor in vse pogostili z dobrotami in pijačo, ki jo bodo pripravili vaščani. Sledilo bo že peto tradicionalno "Srečanje družin in prijateljev". Vsako leto se je tega "Srečanja" udeležilo veliko število ljudi, kar je poplačalo naše napore. Tudi letos si želimo velike udeležbe, da bi se v čim večjem številu vsi skupaj veselili rezultatov petletnega dela pri cerkvi. Pripravili bomo tudi zgibanko, v kateri bo vpisana zgodovina cerkve, vasi in vaških običajev. Potrudili se bomo narediti lepo in prijetno nedeljo, ki naj bi vsakemu obiskovalcu napolnila dušo in telo.
P. Novak
Naši predniki so kljub skromnemu življenju gradili in vzdrževali cerkve,
predvsem pase radi v njih zbirali, iskali pomoč. Ker se tudi današnji človek v svoji notranjosti ni dosti spremenil, se ravno tako zbira v svojih
cerkvah, zanje skrbi in jih ohranja. Vaščani Podgore in Bruhanje vasi smo vpetih letih svojo cerkev temeljito obnovili in vsa ozaljšana je pričakala svojih 350 let.
Vaščani Podgore in Turističnega društva
vas vabita
na slovesnost ob 350. obletnici cerkve sv. Nikolaja v Podgori
v nedeljo, 18. julija, 1999
Slovesnost se bo začela ob 13.30ssveto mašo, ki jo bo daroval škofg.
Kvas.
Po maši in blagoslovitvi del ste vabljeni na družabno, peto tradicionalno, prireditev "Srečanje družin in prijateljev" Za ples in dobro razpoloženje bo skrbel ansambel P Finka, za dobro hrano in pijačo ter bogat srečelov pa vaščani. VSI PRISRČNO VABLJENI!
Vaška skupnost in TD Podgora
Turistični spominek izbran
V petek, 11. junija, se je sestala komisija za izbiro turističnega spominka pri Turističnem društvu Dobrepolje. Komisijo sestavljajo: umetnostna zgodovinarka prof. Olga Zupan, etnologinja Anka Novak, podjetnica Jelka Stern, Stane Skulj, Jelka Samec in Mihaela Steklasa.
Pregledali so vzorce spominkov, ki so bili poslani v zakonitem roku in ugotovili, da
je na razpis prispelo osem vzorcev, in sicer: svitek, vezenine, korobač, osovnik, steklenica, rog iz lubja, košarica s suhim sadjem in palica.
Kriteriji, po katerih so bili spominki ocenjeni, so bili:
- umetniško-etnološka vrednost
- komercialna vrednost
- predstavljanje kraja
Rezultat individualnega ocenjevanje je bil naslednji: Prvo mesto si delita VEZENINI- in OSOVNIK. Dobila sta po 75 točk. Tretje mesto pa je dobila PALICA, ocenjevalci so ji prisodili 65 točk.
Razstava spominkov in razglasitev rezultatov je bila v nedeljo, 20. junija, v sejni sobi občine. O tem bomo poročali v naslednji številki.
M. Steklasa
P6D Hočevje ob praznovanju 75. obletnice
Da smo se v soboto, 5. junija, Hočevarji poveselili, ni nič posebnega, saj naše PGD v letošnjem letu praznuje 75 let obstoja. Ob tej priložnosti smo gasilci pripravili svečano parado, v kateri so sodelovali: dobrepoljska godba, narodne noše ter gasilski ešalon, ki je bil sestavljen iz članic, članov, gasilskih praporjev ter gasilskih vozil iz občine Dobrepolje ter sosednjih vasi: Krka, Korinj in Mala Ilova Gora.
že v letu 1925 pričeli z gradnjo gasilskega doma, leta 1928 pa so nabavili prvo ročno brizgalno. Seveda so sc vsa dela odvijala na prostovoljni   bazi   in   izključno s
prostovoljnimi prispevki. Leta 1953 je bila nabavljena prva motorna brizgalna, ki je še danes uporabna, zahvaljujoč rednemu vzdrževanju. V tem obdobju je PGD doživljalo vrhunec, na kar kaže veliko priznanj in odlikovanj tako iz občinskih kot tudi iz regijskih tekmovanj.
V letu 1972 smo pridobili novo in sodobnejšo motorno brizgalno Z1EGLER. Že v letu 1975 pa sc je pokazala potreba po širitvi in domovi gasilskega doma. Tako smo pridobili večjo orodjarno, večinoma dvorano ter sejno sobo. Daje bilo tudi to zelo uspešno obdobje, se je pokazalo takoj naslednje leto, ko smo gasilci kupili prvi avtomobil, in sicer terensko vozilo ARO ter prikolico, kjer je bila urejena vsa
Po končanem mimohodu pa smo pripravili kratko slovesnost, na kateri so spregovorili: župan občine Dobrepolje Anton Jakopič, predsednik Gasilske zveze )ože Lenarčič, predsednik P( II) I ločevje Jože (lorjup in drugi gostje. Ob tej priložnosti je bilo podeljenih tudi nekaj priznanj in odlikovanj članom PGD I ločevje, omeniti pa velja predvsem, da so bili med nami tudi veterani, ki so za svoje požrtvovalno delo v P( il) prejeli priznanja.
Po končani slovesnosti pa smo se tudi poveselili ob dobri glasbi in domaČi hrani, dobra volja vseh prisotnih vse do jutranjih ur pa nam je poplačala ves trud, ki smo ga vložili v pripravo same prireditve.
Pravzaprav pa se je vse skupaj začelo že davnega leta 1924, ko je bilo ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo I ločevje. Ustanovitelji društva niso bili samo i/ I ločevja, ampak tudi iz Dobrcpolja in Ravnega Dola. Pogoji za delo so bili takrat izredno težki. Pa vendar so, žal, danes že pokojni ustanovni člani
VISjA STROKOVNA RAVEN NASE GASILSKE ZVEZE
V prvi polovici letošnjega leta je Gasilska zveza Slovenije v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu organizirala naslednje tečaje:
- tečaj za člane višjih poveljstev
- tečaj za višjega strokovnega svetovalca
- tečaj za vodje enot
Tečaj za člane višjih poveljstev in tečaj za višjega strokovnega svetovalca je namenjen gasilskim funkcionarjem, ki delujejo na nivoju gasilskih zvez in Gasilske zveze Slovenije. Po uspešnem usposabljanju in izpitih, tečajniki dobijo čin Višji gasilski častnik oziroma višji gasilski častnik organizacijske smeri. Na tečaj se lahko prijavijo gasilci, ki imajo vsaj 7 let staža v činu gasilski častnik in splošno izobrazbo najmanj V. stopnje ali pa gasilci z 3 leti staža v gasilski organizaciji in najmanj VII. stopnjo izobrazbe. Kandidati morajo opraviti zahteven sprejemni izpit, katerega je letos opravilo le 40% kandidatov. Tečaj je potekal v dveh delih, in sicer dvakrat po 3 dni. Na koncu vsakega dela je potrebno opraviti izpite iz 12 predmetov ter zaključno seminarsko nalogo, v kateri vsak tečajnik v soglasju z poveljnikom gasilske zveze obdela po en zahtevnejši objekt iz svojega kraja. Seminarska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer požarnega načrta in operativnega dela. V prvem delu so obdelane vse značilnosti objekta, zgradba, materiali, požarna voda, skice, evakuacijske poti itd. V operativnem delu obdelujemo namišljen požar v objektu v vlogi vodje intervencije. Seminarska naloga obsega od 30 do 50 strani.
Tečaj za vodje enot je namenjen operativnim vodjem v društvih oziroma poveljnikom. Tečajniki po končanem usposabljanju dobijo čin gasilski častnik. Na
tečaj se lahko prijavijo gasilci, ki imajo vsaj 2 leti staža v činu nižji gasilski častnik ali 3 leta staža v gasilski organizaciji in vsaj VI. stopnjo izobrazbe ter opravijo zahteven sprejemni izpit (tudi tu je bil osip več kot 50 %). Tečaj je trajal dvakrat po 4 dni. Na koncu so tečajniki opravljali izpite iz 14 predmetov in praktičnih vaj ter v seminarski nalogi obdelali objekt iz svojega kraja, podobno kot tečajniki za člane višjih poveljstev.
V seminarskih nalogah so bili požarno obdelani naslednji objekti iz naše občine:
Iskra Dobrepolje
Jože Lenarčič VGČ Osnovna šola Dobrepolje Marko Marolt VGČ Mladinski center Aleš Strnad GČ Pekarna Blatnik
Jože Zmec ml. GČ
Stanovanjska hiša
Albin Vidrih, Jože Gorjup GČ
Gospodarsko poslopje
Marko Perhaj GČ
Milan Purkat pa je v seminarski nalogi izdelal smernice za izdelavo srednjeročnega programa opremljanja gasilskih enot v Gasilski zvezi.
Naša gasilska zveza je torej bogatejša za dva višja gasilska častnika: Jože Lenarčič, Marko Marolt, enega višjega gasilskega častnika organizacijske smeri: Milan Purkat in pet gasilskih častnikov: Aleš Strnad, Jože Zrnec ml., Albin Vidrih, Jože Gorjup, Marko Perhaj. Vsem iskrene čestitke.
Tajnik CZ Dobrepolje: Marko Marolt
tudi danes, saj je skoraj ni hiše v vasi, ki nima vsaj dva gasilca, in to je tudi edini pravi razlog za tako uspešno delovanje skozi preteklih 75 let obstoja in kljub majhni sredini, v kateri deluje PGD, imamo tudi za naprej jasno določene in začrtane cilje. Vse to pa je za nas, gasilce, pohvala, hkrati pa obveza za požrtvovalno delo še naprej.
Na koncu pa naj se zahvalim vsem vaščanom, ki so skozi desetletja s svojim prostovoljnim delom in finančnimi prispevki skrbeli, da se gasilstvo v Hočevju še vedno razvija. Zahvala pa gre tudi vsem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi prireditve in seveda tudi Občini Dobrepoljc ter občinski Gasilski zvezi Dobrepolje, saj so imeli za naše težave vedno dovolj posluha in so nam vedno priskočili na pomoč.
Predsednik PGD Hočevje.
Jože Gor j u j)
potrebna oprema za intervencijo.
V zadnjem desetletju pa PGD zopet doživlja razcvet, saj smo gasilski dom skorajda v celoti obnovili, zamenjali precej dotrajano opremo, kupili pa smo tudi novo vozilo RENAULT za prevoz moštva in opreme. Tudi operativna enota je dobro usposobljena, saj smo v preteklem obdobju intenzivno delovali v smeri izobraževanja članov ter uspešno opravili vrsto tečajev in varno delovanje v intervencijah. Se posebno zadovoljstvo pa je, da se v društvo aktivno vključujejo tudi članice, kar pa v preteklosti ni bilo v navadi.
V vseh obdobjih delovanja PGD je bilo prav gotovo kar nekaj izjemno zaslužnih članov, ki so bili udarna moč društva, pa vendar mlajši člani težko izpostavljamo te ljudi, saj nočemo delati krivice drugim. Jasno pa je, da je skozi celotno zgodovino PGD z društvom dihala cela vas in tako je
Iz PD Dobrepolje
Sedaj je seveda že polna sezona tudi za obiske v naša visoka gorstva. Opozoril bi na primerne ture za našo kondicijo z ustrezno opremljenostjo, zlasti za nenadne poletne nevihte.
Lani ni upadel le obisk v kočah visokogorja, povsod drugod je opazno zmanjševanje. Razlogi so več ali manj znani. V geografsko tako raznoliki Sloveniji so področja sredogorja še kako zanimiva, res pa je, da se vse bolj uveljavlja t.i. enodnevno gorništvo. Avto, dobre ceste, vedno pomajkanje časa in široka paleta aktivnosti je vsekakor bistveno spremenila in razvila sodobnejše obiske gora.
Pri tem so zelo važni tradicionalni pohodi učencev Osnovne šole Dobrepolje v naši okolici. Vse to služi spoznavanju zanimivih področij iz našega kraja in bližnje okolice. Kasneje lahko prepričljivo predstavljajo posebnosti našega kraja ob različnih dejavnostih našega življenja.
Konec maja je bila Skupščina PZS v dvorani mariborske univerze. PD Maribor matica je namreč proslavljala 80-let-nico ustanovitve po L svetovni vojni 1. 1919 v prostorih Narodnega doma. Že leta 1922 jim je zaplapolala slovenska za-
stava na Mariborski koči na Pohorju.
Uvodni del je bil kulturno bogat, sledili so krajši pozdravi (tudi župana - planinca Borisa Soviča ) in predstavitev dela vseh desetih komisij. Preširoko bi bilo opisovanje večkrat živahnih, še več ponavljajočih razpravljalcev. V letu 1998 je še dalje drobljenje PD, zdaj jih je že 214 ob 77416 članih. Ravno to ustvarja probleme, ker velika planinska društva niso ustrezno zastopana z glasovi na skupščini.
Z govorniškega odra sem se oglasil na temo racionalnega števila MDO medsebojno gospodarsko, prometno ... povezanih društev ter predlagal clektorski si-
stem glasovanja. To naj bi omogočilo bolj demokratično in racionalno glasovanje na skupščini. Predsednik g. Brvar je to podprl in izrecno povzel tudi v zaključku razprave.
Na Kamen vrhu s prizadevnimi člani tako dežuramo kot tudi urejujemo okolico, da bo za obiskovalce kar se da prijetna.
Člane PD pa že sedaj vabim na izlet v področje Grossglockncrja, ki je ob lepem vremenu res enkraten.
Predsednik PD Dobrepolje: Alojz Nučič
Človeške odvisnosti
V mesecu maju in juniju se že nekaj let odvija medijska in tudi programska propaganda o bojih proti zasvojenosti drog. To je hvalevredna poteza, vendar je to le kamenček v mozaiku reševanja te akutne "bolezni" moderne dobe.
Prav je, da o teh in drugih problemih govorimo, saj jih lahko rešujemo šele tedaj, ko jih priznamo, opredelimo, zato želim o tem razmišljati tudi spodaj podpisana. Večina ljudi meni, da pomeni odvisnost le zasvojenost z različnimi kemičnimi preparati, dro-gami in morebiti še z alkoholom, kar pa je zelo zmotno. Ob prebiranju I. 1998 izdane strokovne knjige Peklenska gugalnica avtorice dr. Sanje Rozman, kjer zelo nazorno in Strokovno opredeljuje različne odvisnosti, se mora človek ozreti vase in se vprašati, ali se morebiti tudi jaz najdem v obravnavanih primerih!? Avtorica lepo pove, da je ta knjiga namenjena ljudem, ki mislijo, da je ljubezni v njihovem življenju premalo in se zaman trudijo, da bi jo našli. Obupani se potolažijo z. nadomestki. Ker pa ti ne morejo izpolniti njihovega hrepenenja, jih morajo uporabljati vse več in več. Na koncu spoznajo, da so postali zasvojeni. Ko je človek zasvojen, ni več prostora za ljubezen. Človek ne postane tako odvisen le od alkohola in drog, ampak od vseh postopkov, ki povzročajo omamo in lajšajo bolečine. To so hrana, seksualnost, delo, igre na srečo, nakupovanje, sanjarjenje, duhovnost, odnosi. Kako spremeniti način življenja, najti v sebi pogum, da se ozremo v sebe in si izdelati bilanco svojega načina življenja, duhovnosti in si nato tudi priznati dejansko stanje duha!?
Največji sodobni problem so razne zasvojenosti mladih ljudi, ki pa pomenijo osnovo za našo prihodnost. Se kdaj vprašamo, kdo je kriv za tako pereče stanje? Odraščanje ni bila nikoli lahka stvar, danes pa je še posebno težka. Življenje je danes zasičeno z materialnimi dobrinami, zmanjkuje nam časa za razmišljanje, pogovor, drug od drugega se čedalje bolj oddaljujemo, kar je gotovo najbolj opazno v družinah, ki se kaže v fizični in duhovni odsotnosti. Ali se kdaj vprašamo, zakaj pride v obdobju odraščanja toliko nesporazumov med starši in mladostniki?! Razlogov je gotovo veliko, temeljni pa je zagotovo v tem, da se ne znamo v družini pogovarjati. Družina je bila še do nedavnega tista osnovna celica, ki je svojim
članom pomenila življenjsko šolo, generacijsko povezanost, prenašanje življenjskih izkušenj, vzgojo, posvetovalnico in še bi lahko naštevala. In kaj se danes dogaja v družinah? Žal, postaja družina vse bolj prazen prostor in njeni člani, predvsem mladi, se apatično in nezainteresirano gibljemo drug mimo drugega! Živimo v času, ko velikokrat tudi odrasli ne najdemo dovolj spodbude zase, kaj šele naši potomci? Spodbuda je ena izmed glavnih vzgojnih sestavin! Tudi pri odraslih spodbuda vedno pade na plodna tla. Ko mama npr. skuha kosilo, ji še kako prija pohvala moža ali drugega člana družine, če ji povedo, da je jed okusna, da se čuti in okusi njen trud. Vsaka mama se tega razveseli, saj so ji dali priznanje, lepo besedo in to ji je velika spodbuda za naprej, zato se bo v prihodnje še bolj potrudila. Kako je šele pomembna spodbuda pri mladostniku, ki je še poln dvomov in je še vedno v iskanju samega sebe. Prisluhnimo našim otrokom, da bodo le ti začutili našo pozornost, opogum-Ijajmo jih, četudi je velikokrat težko, dajmo jim priznanje za njihov trud, kajti vse prevečkrat radi dajemo le predloge, nasvete, mnenja! Pogovarjajmo se z njimi predvsem tedaj, ko so oni pripravljeni za pogovor in ne izgovarjajmo se, da nimamo časa, kajti vzgoja naših otrok bi nam morala biti prvenstvena. Svojim otrokom omogočimo v družinah varnost, starši bi morali biti mladostniku prvi zaščitniki, kajti v dobi odraščanja mlade čaka mnogo skušnjav in privzgojimo jim vedenje, da je doma vedno dobrodošel.
Prav bi bilo, da bi bili starši osveščeni o mnogih možnih odvisnostih, kajti mi smo odgovorni za vzgojo svojih potomcev tudi pri tabu temah, kot so mamila, ki so gotovo ena najhujših zasvojenosti.
Kako bodo vzgojeni naše hčere in sinovi, pa je največ odvisno od nas samih, naše načelnosti, doslednosti, odprtosti in enotnosti med očetom in mamo. Starši smo potomcem prvi vzorniki, zato nam ne sme biti vseeno po kakšnih poteh hodijo in s kom sc družijo. Svojim otrokom se razda-
jajmo nesebično, nudimo jim ljubezen, naklonjenost, vzore brez pričakovanja tovrstnih vračilnih reakcij, po sistemu daj-dam!
V tokratnem razmišljamju sem se na kratko opredelila le na osnovno življenjsko celico, to je družino, ki bo morala pridobiti vse tiste vrednote, ki so osnova za normalno življenje družbe. K oblikovanju mladega človeka bi morala več prispevati tudi šola, celoten izobraževalni sistem, ki je sedaj omejen le na izobraževanje, skoraj nič pa na vzgojne metode, kar pa je že drugi del razmišljanja.
Upam, da sem s svojim prispevkom marsikoga izzvala in da bomo o teh in podobnih temah v našem časopisu lahko še velikokrat brali.
Tina Shavvish
Gašper Letonja in njegova kreacija poimenovana Sence sonca
0
Po Nedelu smo povzeli fotografijo, ki prikazuje modno kreacijo Gašperja Letonje iz Podgore. Kreacija je bila prikazana na modni reviji maturantov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.
Je naš duh še zdrav?
Dobrepoljski človek velja za sproščenega, vedrega in veselega. Kjer so se pojavili Dobrepoljci ni manjkalo smeha in petja. Je teh lastnosti v nas danes manj in zakaj? O tem si sam, pa verjetno še marsikdo zastavlja vprašanje.
PRELJUBO VESELJE, O J KJE SI DOMA?
Pred leti je hodilo veliko naših fantov in deklet na tedne duhovnosti v Stržišče pod < ",i no prstjo. Tako voditelji teh tednov, kot vrstniki iz vrst mladine so se veselili tedna, v katerem so bili naši mladi. Prinesli so veliko zdravega humorja, sproščenosti in veselja. Zadnje čase gredo naši vse manj na skupne duhovne vaje, kar ni dobro. Zaprtost vase rodi izolacijo od drugih, vedno manj dajemo in vedno manj tudi prejemamo. Zdi se, da postajamo vedno bolj zamo-zadostni, da vedno manj potrebujemo druge, če nam niso celo na poti.
Verjetno je veliko dejavnikov, ki vplivajo na to. Najprej gotovo vedno manjše število otrok po družinah. Ce jih je malo, je veliko večja nevarnost da so razvajeni, da se težko žrtvujejo, ker jim tega sploh ni treba.
Druga velika škoda je, da se mnogim mladim ljudem ne da poiskati družbe. Namesto, da bi šli v družbo, se valjajo na kavču pred televizorjem ali videorekorderjem. Neko soboto sem vprašal mlade, ki so prišli k mladinskemu srečanju, kaj delajo sedaj njihovi vrstniki. Mislil sem, da so odšli na kak ples, ali druge zabave, ali pa doma študirajo. Pa so rekli, da redki počno kaj podobnega. Večina jih je doma in nekaj grizljajo pred televizijo.
Samozadostnosti prispeva tudi množičen porast računalnikov, ki jih mnogi kar obožujejo. Računalnik pa človeka vzgaja k sebičnosti, saj z njim lahko delaš le sam.
Rezultati pa so različni. Ko smo imeli si-nadalni dan pri Novi Štifti, so mladi iz de-kanije enoglasno želeli več druženja med sabo. Skupine iz raznih župnij naj bi se srečevale, prirejale skupne zabave, športna tekmovanja, skratka medsebojna druženja.
Mogoče so kje starši zadovoljni, daje njihov sin ali hči doma, so vsaj brez skrbi, da se mu ne bo kaj zgodilo ali ne bo zašel na slaba pota. Ko smo začeli v letošnjem letu pripravo na birmo, je bilo kar precej staršev proti birmanskim skupinam. Vztrajali smo
pri skupinah, ker vemo, kako potrebna so druženja mladih in kako se jih večina mladih veseli. Pozneje so tudi starši uvideli, da je to res nekaj dobrega in da so mladi ljudje neverjetno radi skupaj, saj zaupajo v teh letih predvsem svojim vrstnikom.
Mlad človek, če hoče postati zrela osebnost, mora biti odprt, mora iti v družbo, če ga bo ta tudi kdaj malo zapeljala, saj si mora vsak nabrati tudi nekaj negativnih izkušenj, da bo znal izbirati v življenju dobro. Zato pa se tako priporoča veliko pogovora med mladimi in starejšimi, da jim starejši naučijo izbirati med dobrim in slabim.
Skratka, mladim bi rad priporočil, naj se čim več družijo med seboj, obenem pa se radi pogovarjajo s starejšimi, ki imajo mnogo življenjskih izkušenj. Naj bodo odprti tudi v širši slovenski in svetovni prostor. Pri-našajmo pa povsod zdravega duha. Dobrepoljci ste že po naravi obdarjeni z mnogimi lepimi lastnostmi. Prinašajte te povsod, kamor pridete. Kdor ceni poštenje, pravičnost, iskrenost in prijateljstvo, mir in delo, dobroto in hvaležnost, je plemenit človek in blizu Boga, četudi ga morda še izrecno ne pozna ali ne priznava.
Danes je na svetu in v naši družbi toliko laži in goljufije, toliko prevar in izkoriščanja, kar je v nasprotju z zgoraj naštetim, da vsi postajamo vedno bolj moralno ubogi, moralna revščina pa kmalu pripelje tudi do materialne.
Vse to vodi do dejstva, da se ne veselimo več življenja, da se ne znamo resnično veseliti, se od srca nasmejati, in veselo zapeti.
VSAK SODI PO SEBI
Še nekaj me preseneča! Kako postajamo ljudje nesamostojni. Nekaj slišimo in že takoj sprejmemo to kot resnico, ne da bi jo vsaj malo preverili. Resnica in laž se kar mešata med sabo. Tu ima naše krščanstvo zelo velik pomen. Mi vemo, kako je resnici pomembna, vemo pa tudi, kdo je Resnica, da je to Kristus sam, ki je rekel da je zalo rojen, in je zato prišel na svet, da spriča resnico. Mi tudi poznamo njegov nauk, ki je poln jasnosti, zaupanja in razumevanja, ki nikoli nikogar ne obsoja, saj je njegov temelj ljubezen, ki vse veruje, vse upa, vse opraviči.
Zadnje čase pa postajamo polni strahu. Sveti Janez pa tako odločno pove, da je strah tam, kjer ni ljubezni.
Kar nekaj ljudi me je vprašalo, če se na bojim spati v župnišču, ko pa so župnišča kar večkrat tarče raznih ropov. Res je, kolikor se da, mora vsak poskrbeti za varnost. Toda skriti se v mišjo luknjo ne more nihče. Živeti moramo in to v zaupanju, da je večina ljudi dobrih in poštenih, da dobro vedno zmaga in da je Bog na strani dobrih.
Koje pred leti šel papež na obisk v Francijo, so krožile zelo čudne napovedi. Ze po nekih starih prerokbah, naj bi bil papež ubit na sotočju dveh rek in vse je ujemalo s takratnim obiskom. Svetovali so papežu, naj bi obisk odpovedal. On pa je dejal: "Na kraj pameti mi ne pride. Sem v božjih rokah in naj se zgodi božja volja." Šel je in se srečno vrnil.
Tako ravnajo ljudje polni globoke vere in zaupanja. Hvala Bogu, tudi sam sc trudim, da bi bil predan v božjo voljo, zato sem zaenkrat miren in poln zaupanja. Ljudem moramo kljub vsemu zaupati in jih imeti radi, saj je večina ljudi dobrih in tudi tiste, ki so zašli na slaba pota, bi se morali truditi pripeljati na pravo pot.
Veliko in preveč je med nami sumniče-nja in obsojanja, s čimer lahko komu za vedno vzamemo dobro ime. Psihologija zelo jasno uči, da pošten človek vsakemu zaupa in nima nikoli nikogar za slabega in pokvarjenega. Vsak sodi po sebi. To je osnovno pravilo psihologije.
Župnik Franc Škulj
Družinski kotiček irlrt-
Počitnice in dopust
Pred nami je čas počitnic in čas dopustov. Kako ga bomo preživeli? Ali so počitnice in dopusti sploh potrebni?
Že Sv. pismo nam pri opisu nastanka sveta predstavlja Boga, ki je šest dni delal, sedmi dan pa počival.
V preteklosti je slovenski kmet sredi največjega dela poleti v opoldanski pripeki posedel v senci pod drevesom in počival. Ritem letnih časov mu je dajal priložnost, da je enkrat več počival, drugič pa bolj delal. Današnji človek si za odmor v službi ali pri domačem delu skuha kavico, poklepeta s sosedom. Za Otroka in mladostnika je ravno tako potreben počitek po končanih šolskih obveznostih. Eni so bolj uspešni, drugi manj. V šoli je kot pri delu. Paziti moramo, da svojim, morda manj uspešnim, otrokom ne pokvarimo počitnic. Zavedati se moramo posledic, ki nastanejo z novim šolskim letom. Današnji čas zahteva od vseh, da se po napornem delu v šoli in službi odpočijemo in si naberemo novih moči za nadaljnje delo. To pomeni, da so odmor, dopust, počitnice in praznovanje prav tako pomembni kot delo in ustvarjanje in igranje tako kot hranjenje in pitje. Ko se ustvarjalni igramo, vadimo in krepimo samozavest, koncentracijo, vztrajnost, iznajdljivost in obenem gojimo odnos do drugega.
Današnji način življenja bi nas rad potegnil v past, ki nam vsiljuje misel, da nimamo časa, čeprav vsi dobro vemo, da je prav čas listi, ki je najbolje razdeljen. Vsi imamo vsak dan 24 ur, zato je pomembno, kako si bomo ta čas razdelili in kako ga porabili. Vsi vemo, da je naše življenje prekratko in svet prevelik, da bi lahko vse videli in vse doživeli. Treba je sprejeti svojo omejenost, se zaustaviti in odločiti za najboljšo možno izrabo prostega časa. Tu ne gre nasedati raznim reklamam in različnim umetnim ponudbam in si ustvariti umetne potrebe. Vzeli si moramo čas in pravilno izrabiti način, kako porabiti čas za počitek in oddih.
Pri tem ni pomembno, ali imamo veliko denarja ali ne, ali gremo na morje ali v hribe ali pa se odločimo, da bomo čas za oddih preživeli doma. Tudi doma je lepo. Kdor res hoče, se ima lahko lepo povsod. Kot pravi Kekčeva pesem: Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh ... napravimo počitnice in dopust prijetne sebi in tistim, ki so okoli nas.
A. Štrubelj
Iz Društva K°"*đp,ko upokojencev
Na naši četrti seji smo med drugim razpravljali o prireditvi, ki jo pripravlja koordinacijski odbor Grosuplje, Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični, Šmarje Sap, Višnja Gora in Dobrepoljc. Lansko leto je to priredila Ivančna Gorica, letos pa je na vrsti Šentvid pri Stični. Ker oni ne morejo, bo letos to prevzelo Šmarje Sap. Prireditev bo v tamkajšnji dvorani 18. 9. 1999, in sicer v manjšem obsegu kot lani.
Na seji smo razpravljali tudi o ponudbi zavarovalnega agenta Mustar Jožeta iz Kompolj. Če bi se kdo hotel prijaviti za življenjsko zavarovanje pri zavarovalnici Triglav, naj pokliče na tel. 787777 (Kompolje) ali na 763441 (Grosuplje). Življensko zavarovanje je od starosti 50 do 60 let 387000 do 440000 tolarjev, premija je mesečno 1500 do 3000 tolarjev. V starosti 61 do 70 let pa je 207000 tolarjev do 230000 tolarjev, mesečna premija pa je 1500 do 3000 tolarjev.
Naš izlet v Logarsko dolino, ki je bil 29. maja, je bil lep, tudi vreme ni bilo prevroče. Šli smo kar z dvema avtobusoma, ki pa nista bila povsem polna. Videli smo veliko. Najprej smo si ogledali Mozirje in tamkajšnji cvetlični gaj, v Radmirju smo si ogledali cerkev in mašne plašče iz časov Marije Terezije, o katerih nam je zelo lepo povedal in razložil tamkajšnji župnik. Nato smo šli do slapa Rinke in Or-lovega gnezda. Ustavili smo se tudi v Stahovici.
Na kosilu smo bili v Nazarjih pri Štormanu na Kmečkem ranču, ki ga ima v najemu Štorman iz Savinjske doline.
Zdaj pa se borno najprej videli na Vidmu v Podkraju pri Zakrajškovih na pikniku 11.7. 1999 ob petih popoldne, nato pa 17 7. 1999 na Višarjah. Vsi prav lepo pozdravljeni. Želim vam lepo letovanje kje na morju ali v planinah.
MISLI
Nekateri petelini verjamejo, da sonce vzhaja prav zaradi njih.
T. Fontane
Človek potrebuje dve leti, da se nauči govoriti in petdeset, da se nauči molčati.
E. Hemingway
Nastopati so velikani govorjenja, v katerih se skrivajo m iseln i p rit lik a vci.
W. Mitsch
Bati seje tistih, ki ne povedo, kaj mislijo in ne mislijo, kar povedo.
P. Valery
90 let Antona Mesojedca iz Zdenske vasi
V mececu juniju je Anton Mesojedec iz Zdenske vasi praznoval svoj 90. rojstni dan. Ob tem častitljivem jubileju so ga obiskali predstavniki Društva upokojencev: Konrad Piko, Franc Rus iz Kompolj in Anton Prele-snik iz Zdenske vasi. Zelo jih je bil vesel, saj ga nanje vežejo spomini na leta, ko so bili skupaj v službi. Z Antonom Prelesnikom in Francem Rusom je delal pri gozdni. Nekaj časa pa je Anton Mesojedec delal tudi pri železnici, takrat sta bila krajši čas skupaj tudi s Konradom Pikom. Stari znanci torej, zato je bilo ob tako visokem jubileju prav prijetno obujati spomine.
Vsak človek je svet zase, vsak ima svojo življenjsko usodo. Anton Mesojedec se je rodil pred devetdesetimi leti v družini, v kateri je bilo devet otrok. Zdaj ima živo le še eno sestro. Vse življenje je živel v Zdenski vasi. Doma so imeli nekaj zemlje, vendar se je razen dela na kmetiji ukvarjal še z marsičem drugim. Nekaj let je bil zaposlen na železnici, trinajst let pri gozdni, štiri leta pri Obnovi kot čuvaj, veliko pa je delal tudi priložnostno. Pod Hočevjem je še zdaj mogoče videti jamo, kjer je Anton delal apne-nice in kuhal apno. Poleti pa jc hodil mlatit po vasi in pomagat pri drugih kmečkih opravilih. Skratka, kadar koli ga je kdo od vaščanov kaj prosil, je priskočil na pomoč, čeprav tudi doma dela ni nikoli zmanjkalo.
Z ženo sta obdelovala kmetijo in ob odraščanju njunih dveh hčera so se počasi nabirala leta njunega skupnega življenja. Preti letom in pol se je njuna skupna življenjska pot končala. Ženina smrt je preprečila, da bi dočakala zlato poroko - prav v letošnjem letu bi jo praznovala.
Anton Mesojedec se je upokojil pri šestdesetih letih, takrat je bil še na višku svojih moči, z. zdravjem res ni imel nikoli težav. Šele po osemdesetem letu so mu začele življenjske moči opazneje pešati. Pred nekaj leti je imel težko operacijo, pa se jc precej hitro opomogel. Zdaj, pri devetdesetih, pa mu nihče ne bi prisodil toliko let. Res da malo slabše sliši in malo težje govori, toda v pogovoru z njim odkriješ nenavadno razumnost in bistrost duha. Ko ga začnem spraševati o njegovi mladosti, se mu zaiskrijo oči,
pogovor steče čedalje bolj gladko. Spomini se vračajo, kot ptice na pomlad.
Domača vas jc najlepša zakladnica spominov. In prav nič sc ne začudim, ko začne najprej pripovedovati o sejmih pri Sv. Antonu. Kot jc pričakovati od pravega kmeta, mu jc od vse idilikc nekdanjih sejmov najbolj v spominu živinski del sejmov. Ponudba na njih je bila velika, tudi do sto glav živine so včasih pripeljali od vsepovsod. Pa tudi kupcev ni manjkalo. Anton sc še dobro spominja, kako jc hodil iskat na železniško postajo mesarje, ki so sc pripeljali z vlakom. S konji jih je vozil do Sv. Antona, da jim ni bilo treba pešačiti. Prihajali pa so tudi z drugega konca, Korinja in Krke. Kupčije z živi no pa so bile tako in tako posebna privlačnost, ki jo nekdo, ki ni "gor zrastcl" na kmetiji, malo težje razume. Stricu Antonu jc bi-
lo to v največje veselje. Kolikokrat sta šla s Škodovim v Metliko kupovat vole! Ko je bila kupčija sklenjena, sta jih morala prignati domov. Celo noč je trajala takšna pot do doma. Ponavadi je kupljenega vola obdržal leto ali dve, da seje čim bolj poredil, potem pa ga je prodal naprej ali pa mesarju za zakol. Nekoč je enega tako zredil, da pri prodaji tehtnica ni potegnila. Tehtal je okoli tisoč kilogramov, težo pa so morali ugotoviti s pomočjo posebne mere za živino. Anton je bil eden listih poznavalcev, ki so s tako mero znali zelo natančno oceniti težo živine. Šc zdaj bi jo mogoče našli kje na pod strešju, Z njo je izmeril trup živali in in osnovi tega podatka ocenil njeno težo. Nešteto kupčij je sklenil v tistih najlepših letih, prvo pa že v tistem letu, koje bil pri birmi. Nekje pri I ločevju je kupil ovco - mladu ka.
Počasi se je približala nadležna starost, življenjske moči so opešale, že nekaj časa ne more več iz. hiše. Poseda pred televizorjem in veliko bere. Težko jc verjeli, vendar jc res. Nikoli ne zamudi televizijskega dnevnika, gleda pa tudi nadaljevanke. Tako čas hitreje mineva in manj mu je dolgčas. Oči mu še vedno služijo. Redno prebira Nedeljski dnevnik, Družino in Naš kraj. Tako rad bere o ljudeh, ki jih pozna. V mlajših letih pa si jc tudi redno izposojal knjige v knjižnici v Jakličevem domu. Veliko jih jc piv bral. Nekaj knjig sc šc prav dobro spomni, naprimer vseh šest nadaljevanj Angelike, pa celo ruske klasike jc prebiral, vsako leto pa jc komaj čakal Mohorjevih knjig.
O marsičem bi nam stric Anton lahko še povedal, saj jc v svojem dolgem življenju doživel marsikaj. Ostala mu je velika zakladnica spominov in spoznanj. Želimo mu šc veliko tako polnih let, kot jih kljub visoki starosti doživlja šc sedaj.
M. Steklasti
Anton Prelesnik, Anton Mesojedec in Konrad Piko
Mladinska
Za hlapce
Kot vsak dan, sem tudi tistega jutra vstal ob šestih zjutraj, se oblekel in se odpravil z avtobusom proti Ljubljani. Glasba i/, radia in tresenja avtobusa sta me zazibala v rahel spance. Tedaj pa sem zaslišal iz radia nekaj, kar me je močno pretreslo: "Komisija za sodelovanje slovenske popevke na EvrosongU 99 se je odločila, da bo Darja Švajger zapela svojo pesem v angleščini ..."Temu je sledila razlaga za takšno odločitev; petje v angleščini naj bi pomenilo boljše izhodišče in večjo možnost /,1 dobro uvrstitev.
Sprva nisem mogel verjeti."Pa saj to je nemogoče," se mi je motalo po glavi... Slovenska popevka na EvrosongU v angleščini. Takšna edinstvena priložnost, koje pred TV ekrani cela Evropa; priložnost, da se sliši slovenska beseda daleč preko meja naše male dežele, pa se odločijo za petje v angleščini. Smo res takšni hlapci, da smo zavoljo mo-rebitne(!) boljše uvrstitve pripravljeni žrtvovati slovensko besedo, ki bi morala biti naš ponos in naša identiteta? In poleg tega; ali je to prav do vseh tistih Slovencev, ki so za to pesem glasovali na brni 99, ko jo je Darja pela v slovenskem jeziku? Zakaj pa ni bila tudi takrat ta pesem peta v angleščini? Prepričan sem, da v tem primeru skoraj zagotovo ne bi zmagala.
Vedno pogosteje se sprašujem, kaj se dogaja /. nami, Slovenci. Dokler so drugi, veliki narodi pritiskali na nas, smo se znali braniti; znali smo ohranjati svoj jezik, se upirati germanizaciji, se boriti za narodno samobitnost, se boriti za slovensko kulturo ... Pa danes? Imamo vse možnosti, da razvijamo svojo državnost in samobitnost. Nihče nas pri tem ne omejuje, pa vendar nimamo več tistih jasnih ciljev kot nekoč, cankar je imel prav: "Za hlapec rojeni, za hlapec vzgojeni ..."
Janez Tomšič
Domovina, kdo bo tebe ljubil?
V zadnji številki Ognjišča jc bila objavljena anketa, v kateri so 30-im naključno izbranim srednješolcem postavili šest vprašani. Navedena je številka oz. odstotek pravilnih oz. pozitivnih odgovorov!
Kako si sledijo barve na slovenski zastavi? (30 %)
Kako se imenuje decembrski državni praznik? (6 %)
Kako sc imenuje junijski državni praznik? (26 %)
Datum junijskega državnega praznika (30
%)
Ali je ta državni praznik tudi tvoj praznik? (DA - 56 'Mi)
Ali bi na ta praznik na svoji hiši izobesil zastavo? (60 %)
Ali je sploh vredno dani rezultat komentirati; potrebno to tako ali tako ni!
Slovenski državljani, ki imajo za sabo 9 do 12 let šolanja, ne vedo niti tega, kako si sledijo barve na slovenski zastavi. Da o nepoznavanju dneva samostojnosti in dneva državnosti sploh ne govorim. Bog ne daj, da bi vprašal npr. česa konkretno se v teh dneh spominjamo. IN ZAKAJ JE TO TAKO?
Ker so na vprašanje odgovarjali slovenski srednješolci, bi lahko najprej upravičeno podvomil v naš, po mnenju nekaterih, več kot idealen šolski sistem. Kako to, da se v 9 ali večletnem šolanju nekdo ne nauči teh bistvenih stvari, na katere bi moral biti vsak Slovence ponosen in na temelju katerih Slovenci gradimo oziroma bi morali graditi našo prihodnost. Koliko je šol, ki namenijo nekaj pozornosti tem stvarem? Koliko jc profesorjev zgodovine, ki se zavedajo, da bi moral to vedeti vsak otrok že v četrtem razredu, kaj šele v srednji šoli? (Ministrstvu za šolstvo bi naprimer predlagal pravilnik o šolskem redu za gimnazije, poklicne, stednje tehniške in strokovne šole namesto določbe, ki dijaku zagotavlja brez sankcij tlo 15-minutno zamujanje vsake šolske ure vnesti naprimer člen, ki bi zagotavljal vsem srednješolcem pravico do poznavanja temeljnih dejstev osamosvajanja slovenske države.)
Krivi so tudi mediji. Kako se govori o teh tako pomembnih dogodkih? kako se skuša vzbujati pri Slovencih ponos, narodno zavest, pripadnost narodu ...Verjetno je marsikdo opazil velike plakate na panojih ob cestah, na katerih je pisalo: Živel 1. maj (podpisana ZLSD). Ali pa je kdaj kdo že videl tolikšen plakat, na katerem bi pisalo: Živci dan samostojnosti; Živel dan državnosti; Živela samostojna Slovenija ...
Še so odgovori na ta zakaj, toda bodi dovolj. Sedaj sc moramo vprašati, kaj narediti, kako to spremeniti, kako slovenski narod narediti za slovenski narod, ki bi vedel za dogodke, ki so se zgodili pred desetimi leti in katere so Slovenci pričakovali ter sc
zanje borili stoletja; ki bi znal spoštovati ta zgodovinska dejstva; ki bi znal pokazati pripadnost narodu tudi z izobešenjem zastave; ki bi bil ponosen na to, da je Slovenec in to eden prvih Slovencev, ki nam je dano uživati svobodo samostojne Slovenije!
Janez Tomšič
SMEH JE ZDRAV
• ZAJCI - Zajčji par je na cirkuški predstavi, pri kateri čarodej jemlje iz svojega cilindra zajca za zajcem. Zajec pravi svoji zajklji: "Najina metoda se mi zdi boljša!"
• OAZE - Študent pred izpitom se potoži kolegu: "Ne veš, kako me je strah. Včasih se mi zdi, kot da je v moji glavi puščava!" "No, mislim, da ni tako hudo. Končno pa so v vseh puščavah tudi oaze" - "Morda res, toda si prepričan, da bodo kamele izpitne komisije te oaze tudi našle?"
• PADALEC - Potnik v majhnem zasebnem letalu zagleda skozi okence padalca, ki mu zakliče: "Pridružite se mi, gospod!" - "Hvala, dečko, tukaj v letalu mi je kar prijetno," odgovori potnik. "Kakor hočete, dragi gospod, toda jaz sem vaš pilot!"
• PRAVO IME - "Kako vam je ime?" vpraša policaj prometnega grešnika. "Michael Schumacher!" - "Čujte," odvrne policaj, "glede tega ne poznam šale. Povejte pravo ime." - "Dobro," reče voznik, "ime mi je Richard VVagner." - "No, zakaj tega niste takoj povedali? Ste mislili, da me boste speljali na led."
MISLI
* Prvi korak civilizacije jc bil, da so ljudje izkazali tujcem gostoljubnost."
(Rudolf' Wirchow)
* Kar zadeva slog, hodi s časom, kar pa načela, bodi kot skala!"
(Thomas Jefferson)
* Kar traja, je zatesnjeno /. duhom -in kar naj traja, mora biti zatesnjeno z duhom!
(lilisabclh S. Lukus)
OGLAS
Ugodno instruiram nemški jezik za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 787-400
Mladinsko stran ureja Janez Tomšič
Obravnava statuta v Predstrugah
Občinski svet je na 6. seji razpravljal o obravnavi statuta v Predstrugah, kar je razvidno iz poročila v 5. številki glasila "Naš kraj". Ker Občinskemu svetu niso bile posredovane dejanske informacije, dajemo sledečo obrazložitev:
Na zboru volilcev v Predstrugah ni bil le obrazložen statut, pač pa so bile dane tudi pripombe na statut in kasneje posredovane občinski upravi, kar pa v poročilu ni navedeno. Sprašujemo sc, ali so bile pripombe sploh posredovane statutarno-pravni komisiji? Iz preteklih let že imamo podobne izkušnje, ko naši predlogi niso bili posredovani občinskemu svetu, pač pa so obležali v predalih uprave.
Statutarno-pravna komisija bi ravnala korektno, da bi predlagatelje posamično ali javno seznanila, katere posredovane pripombe so bile upoštevane oziroma katere ne, z obrazložitvijo, zakaj jih ni možno upoštevati.
Vaška skupnost Predstruge
Po enem letu
V zadnjem obdobju se na mene obrača veliko ljudi in skoraj vsak me vpraša: "Zakaj ne pišeš nič več v časopis Naš kraj?". Res je, več kot eno leto že nisem nič napisal v časopis. Pa ne zaradi tega, da bi mi zmanjkalo tematike in gradiv, ki so zanimiva za občane. Nasprotno, tega je čedalje več in kmalu bom imel več gradiva kot ga ima tednik Mladina o najbolj pošteni stranki. Sicer pa moj molk zelo dobrohotno deluje na nekatere občinske veljake, ki so po zadnjih lokalnih volitvah dobili krila in se obnašajo kot samoupravljala občine, ne oziraje se na nekoliko drugače misleče in
z drugačnim mnenjem in pogledom do zadev, ki se tičejo vseh občanov.
Razmerje političnih sil se je strankarsko nekoliko spremenilo. Eni so izgubili, drugi nekaj pridobili, toda gledano v globalu jc razmerje 10:2. Velika koalicija deluje kot dobro namazan stroj in se obnaša kot HDZ, kajti opozicija je prešibka, oziroma sva v njej le dva člana občinskega sveta od dvanajstih občinskih svetnikov. Nerazumljivo se mi zdi, da nekateri hočejo izničiti zelo dober rezultat LDS na lokalnih volitvah. Za listo LDS seje odločilo 381 občanov, kar je 20,4% vseh, ki so prišli na volitve.
Nekateri gredo celo tako daleč, da pogrevajo predvolilni golaž z namenom etiketiranja. Ne tako dolgo nazaj je vsega spoštovanja vreden gospod (a ga počasi izgublja) nekatere občane, ki so prišli na predvolilni golaž, ki so ga skuhali simpatizerji strakne LDS, okarakteriziral kot aktiviste Palčarjevcga klana. Seveda spodaj podpisani nimam v posesti nobenega klana niti kakšne druge sekte, sem pa član LDS in predsednik občinskega odbora te iste stranke v občini Dobrepolje. Ta spoštovani gospod sc praviloma naj ne bi vtikal v politiko, a se mu občasno kaj zareče, je pa ob pomoči njegove vloge in režije stanje takšno, kakršno je. Z njegovo pomočjo smo tudi mi nekaj pridobili.
Zareklo pa sc jc tudi g. Antonu Jakopiču, županu, na zadnji seji občinskega sveta. V poduk svetnikom jc najprej obrazložil, da se je v dnevnem časopisu pojavil članek, ki seje nanašal na Pravilnik o plačah in prejemkih občinskih funkcionarjev v občini Dobrepolje. Ker novinar na seji, kjer je tekel pogovor o tej temi, ni bil prisoten, dobil pa je gradivo
za sejo, je mene kot člana občinskega sveta okarakteriziral za informatorja, češ da sem novinarju prenesel pogovor, ter da je to lahko tudi kaznivo dejanje. Seveda to ni res in g Anton Jakopič bo te izrečene neresnice vsekakor moral dokazati. Sicer pa seje občinskega sveta niso nobena tajnost in so odprte za javnost razen v izjemnih primerih in s točno določenimi nameni, kar jc obrazloženo v Statutu občine Dobrepolje. Seveda nekateri želijo, da bi se v javnosti čim manj zvedelo, kaj se sklepa skoraj vsak mesec na seji občinskega sveta.
Kar precej črnila je bilo prelitega o dvigovanju plač poslancem in njihovim upokojevanjem. Torej je normalno, da so plače in privilegiji funkcionarjev občutljiva zadeva, niso pa tajnost. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev v občini Dobrepolje jc sprejet, objavljen ne bo v Uradnem listu in malo verjetno je, da si ga bo šel kdo prebrat na občino. Član občinskega sveta bo po novem nagrajen s 5000 (pettisoč) tolarji za prisostvovanje na seji. Nekoliko več bodo iztržili predsedniki in člani delovnih teles občinskega sveta. V tem pravilniku pa je tudi določeno, koliko za opravljanje funkcije zasluži župan. Občina Dobrepolje sodi v šesto skupino inje določen količnik v višini 5,0. Poleg tega mu pri-prada zakonsko najvišji funkcijski dodatek, ki je v višini 50% količnika. Seveda se poleg prištejejo še ostale finančne pritiklinc, ki mu pripadajo v skladu z zakonom. In za izračun bruto plače potrebujete še vrednost količnika za I. tarifni razred za negospodarske dejavnosti, ki znaša nekaj več kot 42000 (dvainštiridesetti-soč) tolarjev.
Pravilnik je zelo varčno na-
ravnan za sejnine svetnikov in je daleč pod zakonsko določenim zneskom, kar pa ne drži za plačo župana, ki je najvišja zakonsko možna.
Slave Palčar
"Gospodu Kljukcu"
V tem članku bi rad odgovoril nekemu gospodu iz Dobrc-polja, ker širi laži in govorice o meni, češ da spadam v tako, po njegovem, imenovani "Palčar-jev klan".
Kolikor poznam g. Palčarja,je član politične stranke LDS (Liberalna demokracija Slovenije) in nima nobene povezave s kla-novstvom.
Če pa smo šc bolj natančni, lahko povem dragemu gospodu, da nikoli v življenju nisem bil član kakršne koli politične stranke. Kljub svoji poklicni izobrazbi in starosti sem sposoben trezno presojati in nisem nikogaršnja marioneta (tudi ta članek pišem na lastno željo).
Glede na izobrazbo in hi stroumnost pa mislim, da imaš, dragi gospod, fiksno idejo, kot nekateri bivši tovariši, ki sedaj pridno polnijo cerkev (prej pa so pljuvali po križu), in sicer KDOR NE MISLI TAKO KOT JAZ, JE PROTI MENI.
Predlagam pa ti glede na tvoje sposobnosti (laganje, hinavš-čina, prilizovanjc...) ustanovitev KLANA LAŽNIVEGA KLJUKCA Osebno ti lahko priskrbim nekaj dokumentacije, na osnovi katere boš v trenutku izvoljen za predsednika.
Želim ti mirnodočakanjepokojnine v stavbi zgrajeni z "družbenimi sredstvi" ter veliko uspeha pri raznih spletkarjenjih, mene osebno pa pusti pri miru.
Imena nisem navajal, ker sc skušam izogniti brezpredmetnim razpravam, kajti, dragi gospod, zaščiten si z vseh strani KOT KOČEVSKI MEDVED.
Lepo te pozdravlja nesojeni Palčarjev klanovec:
Kline Janez iz Kotnpolj
Obisk v Kamniku
Maja smo bili v Kamniku. Obiskali smo invalidne otroke. Letos smo jih obiskali žc tretje leto. Za njih smo z učiteljico Majdo izdelali papirnate medvedke. Uporabijo jih lahko kot stojalo za svinčnike. Ob enih popoldne smo se z učenci dobili pred šolo. Potem smo skupaj odšli proti Kamniku. V Ljubljani smo se ustavili in pobrali plesalke iz moje skupine. Ko smo prišli v Kamnik, smo jim najprej podarili medvedke. Potem smo plesalke zaplesale dve točki. Po plesu smo odšli na igrišče. Srečala sem mojo prijateljico An-jo. Spoznala pa sem tudi Aleksandro in Nino. Ko smo se malo na-klepetali, smo odšli jahat konje. Pri konjih so nam tudi veliko povedali, kako se dela z. njimi. Tudi mi smo jih malo jahali. Nekaj časa smo se šc zunaj igrali. Da se večkrat vidimo z našimi prijatelji v Kamniku, pa poskrbi naša učiteljica Jadranka. Ko jc minil obisk, smo morali iti domov. Vsi skupaj pa upamo, da se bomo šc kdaj veleli.
Brina Ternovšek, 3. b razred
Zabava s Čuki
V petek smo šli v Prcdstruge. Tam smo počakali vlak, na katerem so bili Čuki. Prišli so skupaj z invalidi. Potem smo zapeli veliko pesmi. Čuka sta bila hecna. Ko je vlak odpeljal, smo odšli domov.
Natalija Fink, 1. razred, foto: Štefan Zutnan
l^jwtmxj A/m/r zlu /^jy^eAxxX
/tUXy    AtioJjMzAj,
Dobrepolje dobilo odlično tekmovalko v shovv dance formacijah
V nedeljo, 23. maja, je v športni dvorani Gimnazije Bežigrad v Ljubljani potekalo državno tekmovanje v show dancu za pionirske selekcije. Tu se je v formaciji Mojca II izkazala Brina Ternovšek in skupaj z ostalimi deklicami osvojila izvrstno peto mesto. Lansko leto jc tekmovanje zaključila že v predtekmovanju. Letos sc jc uvrstila v finale in zasedla odlično peto mesto. Brina obiskuje plesno šolo odlične koreografinje Mojce Horvat žc drugo leto. Njena velika nadarjenost sc tako žc pozna na tekmovanjih.
Matej Kalan
V Tivoliju
Ko smo prišli v šolo. smo počakali avtobus. V avtobusu smo pozdravili šoferja. Šli smo v park. Tam smo se imeli lepo. Videli smo veverice. V Tivoliju smo se igrali. Hilo je veliko otrok. Tam so tudi klopce. Videli smo ribnik. Notri so bile ribe, želve, lokvanji. Kupili smo sladoled. Hili smo utrujeni in umazani. Počakali smo avtobus. Odpeljal nas je domov.
Simona Osenjak. I. b razred
Naš krai
Šolska stran
6/1999
24
Dobili smo državno prvakinjo v Veseli šoli
V nedeljo, 6. junija, je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani že 31. državno tekmovanje v Veseli šoli PIL-a. Tekmovanja se je udeležilo skoraj 800 učencev; iz Dobre -polja tudi Marija Sevšek, ki je presenetila že na drugi stopnji tekmovanja. Marija je prišla v Ljubljano trdno uspeti tudi tu.
Po tekmovanju smo z nestrpnostjo pričakovali naštevanje imen uspešnih učencev sedmega razreda. Ko smo zaslišali njeno ime, veselja ni bilo ne konca ne kraja. Marija Sevšek je postala državna prvakinja. S tem je pripravila sebi in vsem spremljevalcem res lepo presenečenje, saj takega uspeha takoj v prvem nastopu res nismo pričakovali. Upam, da bo ta uspeh Mariji in vsem ostalim učencem iz Dobrepolja velika vzpodbuda za naslednje leto, da se bodo še v večjem številu prijavili na tekmovanje v Veseli šoli PIL-a.
Matej Kalan
Znova uresničene sanje
Hitro je minilo 14 dni in Peter Znidaršič je v torek, 18. maja, moral znova pokazati svoje znanje na TV Slovenija v igrici Abeceda priljubljene otroške oddaje Male sive celice. Zelja po uspehu jc bila ta dan še posebno velika. Vzrok pa smo izvedeli šele naslednji dan.
Tokrat se je Peter v oddaji pomeril s sedmošolko Ano Schna-bel iz Osnovne šole Marije Vere iz Kamnika. Celo igro se je odvijal izenačen boj za vsako točko, saj je organizator moral uporabiti vseh devet vprašanj, da smo dobili zmagovalca. Znova se jc v odločilnih trenutkih izkazal Peter in z veliko mere sreče in znanja dosegel že svojo drugo zaporedno zmago. Posvetil jo je svoji novi sestrici Evi, ki je zagledala luč sveta pet ur po snemanju oddaje.
Matej Kalan
Obiskali so nas policisti
Učenci razredne stopnje Osnovne šole Dobrepolje in podružničnih šol iz Ponikev, Kompolj in Strug so si v torek, I 1. maja, ogledali delovanje policistov. Najprej so si v Jakličevem domu ogledali lutkovno igrico "Ena, ena, tri", v kateri so nastopale živali, ki so vselej ob nevarnosti zavrtele omenjeno telefonsko številko in poklicale medveda - policista na pomoč. S tem so otrokom pomagale, da si lažje zapomnijo omenjeno telefonsko številko.
Po predstavi so policisti pokazali na športnem igrišču svojega dresiranega psa, policijski avto in policijska konja, ki sta otroke tudi tudi najbolj pritegnila.
Otrokom bo ta dan ostal v prijetnem spominu, saj so spoz nali, da jim lahko policisti pomagajo ob različnih nevarnostih.
Matej Kalan
Važno je sodelovati
To je bilo naše geslo, ko smo sc v petek, 28. maja, kot gostje udeležili Iger zdravja in prijateljstva v Šentvidu pri Stični, katerih organizator je bil Center za zdravljenje bolnih otrok.
Organizirane so bile različne igre za različne starostne skupine. Grosupeljski romski otroci so se priključili tamkajšnji osnovnošolski mladini in sodelovali pri premagovanju "superba-bice", iskanju emblema po vrtu ter se nazadnje poizkusili še na poligonu. Le-ta jim jc najbolj ostal v spominu, saj so morali skočiti na kanvas, hoditi s hoduljami, igrati hokej z baloni in se zapeljati s skirojem po ravni črti. Naša dva neulrudljiva člana sta sodelovala vse do konca in celi skupini prislužila žlahtno priznanje, ki nam ga je izročil sam župan. Pri tem je poudaril, da ni pomembno zmagati, ampak sodelovati, zato smo bili vsi zmagovalci.
Pred odhodom smo morali še obljubiti, da zagotovo pridemo drugo leto in sc zopet pomerimo s športniki tega centra. Kot pravijo, imajo športniki veliko srce in ti otroci ga vsekakor imajo, saj so nas lepo sprejeli. I Ivala.
Marija Hlažeka
Živalski vrt? JAAAAA!!!
Živalski vrt - kraj, kamor rado zahaja mlado in malo manj mlado. I )cdki in babice z veseljem odpeljejo tja svoje vntikc, šole organizirajo oglede za učence, center pa ga je organiziral za romske otroke. Možnosti, da bi otroci sami, torej na pobudo staršev, videli živalski vrt, so, priznajte, zelo majhne, zato smo zanje ob koncu šolskega leta ta izlet organizirali prostovoljci in delavci Centra za socialno tlelo.
Izlet sc je pričel z. vkrcanjem dvajsetih otrok in devetih spremljevalcev na vlak v smeri za Ljubljano. Prva vožnja z vlakom je zelo vznemirljiva, še posebej, če vlak potuje v kraj, kjer še niste bili. Ne veste, kakšno bo mesto, ljudje, veste le, da greste obiskat velik vrt, kjer so po pripovedovanju drugih živali vseh vrst in velikosti. Ne veste, zakaj je potrebno čakati na avtobus št. 11 in hoditi peš še dvajsle minut. Radi bi le, da bi čim prej prišli v živalski vrl, ki je za vas čisto prava neznana Indija Koromandi-ja. S takšnimi in podobnimi občutki so se ubadali otroci vse do vhoda v živalski vrt. Tam so v trenutku pozabili na "dolgo" pešpot in vročino ter nestrpno čakali, da bo blagajničarka končno naštela vseh 29 vstopnic. In jih je.
Sledilo je vsesplošno zabavanjc nad obnašanjem takšnih in drugačnih živali. Najbolj zanimivo je bilo seveda hranjenje morskega leva, pa ne samo za nas, pač pa tudi za okoli sto učencev osnovnih šol, ki so bili tisti dan na obisku. Nato je bila velika gneča pri najatraktivnejših in najbolj "pametnih" živalih -opicah. Njihovega plezanja in guganja sc najmlajši kar niso mogli nagledati. Sele beseda kače jih je ponovno spravila v tek, bi lahko rekli. No, na poli do tja smo sc ustavili še pri gospodu levu in levi nji, slonu in mamici medvedki. Ptice, papige, are in sove so bile manj zanimive, zato je bila hitrost mimohoda tam večja. Posledica je bila velika gneča pred vivarijem, kjer je skrbnica držala v rokah pravo živo kačo in jo polagala za vrat učencem in učiteljicam. Tudi mi smo hoteli to preizkusiti, a bi se mogli za to vnaprej dogovoriti. Otroci tega niso preveč obžalovali, saj so jih v vivariju pričakali res prvovrstni kuščarji, ščurki, pajki in seveda kače. Najbolj jih je motilo to, da so bile kače pri miru in niso spremljale njihovih prstkov po steklu, kot so to počele srne za ograjo. Prava senzacija je bil seveda kraljevski piton, ki je bil v primerjavi z drugimi kačami pravi velikan in poleg vsega še nestrupen. Kar nekaj besed je bilo potrebnih za pojasnilo, da je lako velika kača lahko nestrupena.
Zanimivostim kar ni bilo konca, toda nas je preganjal čas in po nekaj minutnem preizkušanju trdnosti in zmožnosti tamkajšnjih igral, je prišel čas za odhod.
Živalskemu vrtu smo rekli nasvidenje in se strinjali, da smo videli mnogo zanimivih živali ter preživeli ob njih nekaj zares lepih trenutkov. Le-ti bodo še nekaj časa zapisani v srcih otrok, Če ne za vedno, pa do takrat, ko bodo ponovno obiskali ta del Ljubljane. Če kdaj.
Sodelujoči se zahvaljujemo Slovenskim železnicam in upravi Živalskega vrta, ki sta pomagala pri organizaciji izleta.
Marija Blažeka
Na podlagi 16. člena Statuta občine Dobrepolje ter v skladu s 100.b členom Zakona o lokalni samoupravi - ZLS - (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je občinski svet Občine Dobrepolje na svoji 8. redni seji, dne , 08.06.1999 sprejel
PRAVILNIK
o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funkcionarjev se smiselno uporabljajo določbe Zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list SRS, št 30/90, 18/91, 22/91; Uradni list RS, št. 2/91-1, 4/93) in določbe Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 36/96), v kolikor Zakon o lokalni samoupravi - ZLS - (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ne določa drugače.
S tem pravilnikom se določi višino in način določanja plač, dela plač, sejnin, nagrad in drugih prejemkov, ki pripadajo poklicnim in nepoklicnim občinskim funkcionarjem za opravljanje občinskih funkcij, članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta in predsedniku ter članom nadzornega odbora ter drugih organov Občine Dobrepolje.
Plače, del plače, sejnine, nagrade in drugi prejemki iz drugega odstavka tega člena se oblikujejo na podlagi tega pravilnika smiselno z določbami zakonov iz prvega odstavka tega člena in strokovnim napotkom in navodilom Vlade Republike Slovenije, Službe za lokalno samoupravo št.: V-21-5/99-SL z dne 22.02.1999.
2. člen
Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, župan in podžupan.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan opravlja svojo funkcijo poklicno. Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno.
II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA PLAČE
3. člen
Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine Dobrepolje, ki sodi v šesto skupino občin, določen količnik osnovne plače v višini 5,0. Županu pripada funkcijski dodatek v višini 50% količnika ter dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom.
4. člen
Z zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev, v okviru katerega se lahko oblikuje plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta (v nadaljevanju: sejnina), je podlaga za ugotovitev najvišjega možnega letnega obsega sredstev, iz katerih se izplačujejo sejnine članom občinskega sveta ter sejnine članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta in predsedniku ter članom nadzornega odbora ter drugih organov Občine Dobrepolje.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v proračunu.
5. člen
Osnova za obračun plače na podlagi tega pravilnika je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.
Plača se ugotovi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži
s količnikom za plačo župana. Znesek se poveča za funkcijski dodatek ter dodatek za delovno dobo.
V okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklicno opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek nagrade posameznega občinskega funkcionarja ter zagotovi, da ta mesečno ali letno ne preseže najvišjega možnega zneska, ki ga določa zakon in ta pravilnik.
6. člen
Odločbo oziroma sklep o plači izda za župana komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Plača župana je pravica, ki mu gre na podlagi sklenjenega delovnega razmerja.
Županu se izda odločba o plači ob sklenitvi delovnega razmerja.
III. SEJNINE
7. člen
Člani občinskega sveta, ki to funkcijo opravljajo nepoklicno, prejemajo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta nagrado. Nagrada se izplačuje v obliki sejnine.
Sejnina znaša 5.000,00 tolarjev neto in se izplačuje za prisos-tvovanje na rednih in izrednih sejah občinskega sveta ter vključuje tudi stroške prihoda na seje do oddaljenosti 8 km od stalnega bivališča do mesta seje. Višina sejnine se lahko spremeni s sklepom, ki ga sprejme občinski svet.
Podžupanu ali članu občinskega sveta, ki vodi sejo občinskega sveta, se določi dodatek k sejnini v višini 5.000,00 tolarjev neto.
Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu članov občinskega sveta, ki jo vodi občinska uprava.
8. člen
Članom delovnih teles občinskega sveta se za opravljanje dela v komisiji ali odboru občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezno koledarsko leto.
Sejnina za posamezno sejo znaša Š.1Č2.000,00 tolarjev neto.
9. člen
Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo pravico do sejnine v višini, ki je enaka sejnini, članov občinskega sveta.
Višina ene sejnine pripada članu nadzornega odbora glede na opravljeno delo, in sicer:
- kot sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji nadzornega odbora
- kot plačilo za izvedbo nadzora po programu dela ali sklepu nadzornega odbora za vsak opravljeni nadzor
- za pripravo poročila in poročanje na seji občinskega sveta.
Sejnine predsednika in članov nadzornega odbora se izplačujejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezno koledarsko leto v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo vodi občinska uprava.
10. člen
Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije in člani volilnih odborov imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referendumov in volitev v skladu z zakonom pravico do nagrade.
Sklep o obsegu sredstev za nagrade iz prejšnjega odstavka sprejme občinski svet najkasneje v 15 dneh po razpisu referenduma ali volitev.
Nagrade članom volilne komisije in volilnih odborov se oblikujejo kot pavšal za izvedbo referenduma ali volitev.
IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI
11. člen
Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nadomestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo ta izplačila.
Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko občinski funkcionar uveljavlja, če gre za službeno potovanje izven območja Občine Dobrepolje oziroma opravi daljšo pot od 8 km od mesta stalnega bivališča. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s predpisi.
Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za službeno potovanje v skladu s predpisi.
Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi.
12. člen
Pravice iz 11. člena tega pravilnika uveljavlja občinski funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje.
Nalog za službeno potovanje izda župan. V kolikor gre za službeno potovanje župana izda nalog tajnik občine.
V. NAČIN IZPLAČEVANJA
13. člen
Sredstva za izplačevanje plač, sejnin, nagrad in povračil stroškov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz sredstev proračuna.
14. člen
Plače, sejnine in nagrade se izplačujejo mesečno za pretekli mesec najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu.
Prejemki, določeni v 11. členu tega pravilnika, se izplačajo v petnajstih dneh po končanem službenem potovanju.
15. člen
Plača župana se usklajuje skladno z izhodiščno plačo za prvi tarifni razred za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, sejnine s sklepom občinskega sveta, povračila stroškov v zvezi z delom pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16. člen
Plače, sejnine, nagrade in povračila, ki pripadajo občinskim funkcionarjem, predsedniku in članom nadzornega odbora ter članom komisij in odborom občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se izplačajo za nazaj in sicer od dneva potrditve mandata oziroma imenovanja.
Za plače se pri poračunu upošteva znesek izhodiščne plače za prvi tarifni razred za poln delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, ki je veljal v posameznem mesecu.
17. člen
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komisij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin članom štaba za civilno zaščito in članom drugih komisij, odborov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan.
18. člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o plačah funkcionarjev Občine Dobrepolje z dne 06.02.1996.
19. člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme občinski svet.
OBČINSKI SVET župan Anton Jakopič
Zveza športnih organizacij Dobrepolje
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
REZULTATI 7.KOLA, Z DNE 6.juni.ja 1999
ŠD STRUGE - VODIČAR BRDAVS PREDSTRUGE SNEŽAK - ŠD KOMPOLJE MIX ŠD PONIKVE - OKREPČ. ZORA BISTRO PIZZ.ADAM - KOMA 750 BRUI IAN.IA VAS - ZAGORICA MOTOMAT
LESTVICA
MES. EKIPA
5 : 7 7 : 0 3 : 10 3 : 6 1 : 2
ŠT.TEK. ZMAGE NEODL. PORAZ TOČKE D. + P.GOLI G.RA.
1.	OKREPČEVALNICA ZORA	7	7	0	0	21	52 : 10		42
3.	ZAGORICA MOTOMAT	7	6	0	1	18	28 : 21		7
2.	BRUHANJA VAS	7	6	0	1	18	34 : 9		25
4.	VODICAR BRDAVS	7	4	1	2	13	42	19	23
5.	KOMA 750	7	4	0	3	12	25	22	3
8.	PREDSTRUGE - SNEZAK	7	3	0	4	9	21	18	3
6.	BISTRO PIZZ. ADAM	7	1	2	4	5	21	35	-14
9.	SD STRUGE	7	1	1	5	4	21	43	-22
7.	MIX SD PONIKVE	7	1	0	6	3	17	40	-23
10.	SD KOMPOLJE	7	0	0	7	0	5	49	-44
Športno društvo Dobrepolje
AKCIJA "VETER V LASEH - S SPORTOM PROTI DROGI"
23. maja se jc na Vidmu odvijala športno humanitarna akcija Veter v laseh - s športom proti drogi.
Sodelovalo jc okoli 150 mladih iz cele občine. Pomerili so se v košarki, odbojki, rolanju, risali so po asfaltu in na papir, vse skupaj pa je bilo popestreno z glasbo. Prireditev se je končala s podelitvijo pri/nanj najboljšim in nastopom glasbene skupine Trio zelena dolina. Mladi pa so si bili enotni, ob letu se zopet vidimo na podobni prireditvi. _
REZULTATI:
KOŠARKA DO 15 LET:
1. LUCKYLUZERJI
2. STREET FIGHTERS
3. 76 SNIKERS
KOŠARKA NAD 15 LET:
1. STRUGE " T "
2. STRUGE "D "
3. PETKA
ODBOJKA DO 15 LET:
1. DREAM TEAM
2. GOFLA
3. FACONARJ1
ODBOJKA NAD 15 LET:
1. SCENA 2
2. NO NAME.
3. SCENA 1
ROLANJE - DEKLETA DO 12 LET:
1. ANDREJA SEVŠEK
2. TINA JAKIČ
ROLANJE - DEČKI DO 12 LET: I.I.UKAŠKULJ 2. DANI MIŠLJENOVIČ
ROLANJE - DEČKI DO 15 LET:
1. GREGOR FICKO
2. MARKO ŠTRUBELJ
Pripravil: Alojz Kuplenk
VETER V LASEH - S SPORTOM PROTI DROGI
"Odločni NE drogam in odločni DA športu"
23. maja seje ŠD Dobrepolje skupaj z Občino Dobrepolje že drugo leto pridružilo vseslovenski akciji Veter v laseh - s športom proti drogi. Akcija, ki je zajela že 50 občin v Sloveniji, jc namenjena vzpodbudi mladim, da čim več svojega prostega časa namenijo za ustvarjalno in sproščeno ukvarjanje z različnimi šprtnimi dejavnostmi oziroma, kot je na kratko označil njen namen predsednik ŠD Dobrepolje Alojz Kuplenk: "Z njo hočemo reči odločni NE drogam in odločni DA športu."
Organizatorji so imeli pri izvedbi popolno podporo občine. To je potrdila v svojih uvodnih besedah na začetku podžupanja Tina Sha-vvish, ki je med drugim dejala: "Šport je ena tistih dejavnosti, ki človeku nudi motivacijo in zbližuje ne samo ob zmagi, ampak tudi ob porazih, bistri duha, najvažnejše pa jc to, da pomaga človeku krepiti njegovo fizično in psihično kondicijo."
Pozitivno sporočilo akcije je potem odmevalo tja do zgodnjih večernih ur, ko se jc igrišče na Vidmu po celodnevnih športnih aktivnostih začelo prazniti. V različnih športnih igrah jc sodelovala osnovnošolska in druga mladina. Tisti, ki niso bili aktivno vključeni,
pa so prispevali k uspehu akcije z navijanjem za svoje
favorite in s svojo prisotnostjo, ki jc doprinesla k množičnosti v celoti.
Tekmovanje v košarki in odbojki jc potekalo v mešanih ekipah v kategoriji do 15 in v kategoriji nad 15 let. Osnovnošolci so se pomerili tudi v rolanju, pa tudi plesa ni manjkalo. Skupno smo dobili sedem zmagovalcev, najboljši rezultati pa so objavljeni v športni rubriki.
M. Steklasa
	* tmr
	r
& m H m
I«
f lilf
KINO   "DOBREPOLJE" VIDEM 34
KINOPROGRAM ZA MESEC JULIJ 1999
NEDELJA, 4. julij, samo ob 20.30 uri
ameriška romantična ljubezenska drama LJUBEZEN V STEKLENIČKI
KRATKA OZNAKA: Zopet nova uspešnica KEVINA KOSTNERJA, poleg njega pa v filmu blesti še ROBIN VVRIGHT PENN. TERESA v morju najde stekleničko z ljubezenskim pismom, ki jo tako gane, da se odloči poiskati njegovega avtorja. Tako spozna ladjedelca GARRETA. TERESA počasi vstopi v GARRETOVO življenje, a med njima visi še njegova preteklost... Film je bil uspešnica pomladi v ZDA in si ga je ogledalo rekordno število obiskovalcev.
NEDELJA, 11. julija, samo ob 20.30 uri
ameriški psihološki triler - uspešnica OSEM MILIMETROV
KRATKA VSEBINA: NIKOLAS C AGE igra detektiva Toma, ki ima svojo pisarno na obrobju Harisburga. V glavnem se ukvarja z nezvestimi možmi in ženam pridobiva dokaze za ločitev, Nekoč mu slučajno pride v roke kolut 8mm porno filma in med gledanjem filma ugotovi, da je glavna igralka dekle, ki jo
je videl nekaj dni nazaj v mrtvašnici kruto umorjena. Odloči se, da bo prišel zadevi do dna in razkrinkal njene morilce. Pri zbiranju dokazov mu pomaga MAX, prodajalec porno knjig, ki je odrasel na ulici. Kar odkrijeta, presega najhujše more... Žal prepozno spoznata, kako smrtonosen je lahko kolut 8-mili-metrskega filma. Poti nazaj ni...
PETEK, 16. JULIJ, samo ob 21.uri
ameriška ljubezenska melodrama ŽIVLJENJE PO ŽIVLJENJU
KRATKA VSEBINA: "Za tiste, ki verjamete v večno ljubezen ni potrebno nobene razlage, za tiste, ki ne verjamete, ni nobena razlaga možna." Tako je o svojem filmu dejal režiser na tiskovni konferenci. Ko otroški zdravnik Chris Neilson (Robin VVilliams) umre v prometni nesreči in zapusti svojo ženo, slikarko Annie (Annabella Sciorra), se znajde v čudovitem imaginarnem svetu - v svetu, ki je videti kot rajski vrt in je hkrati identičen nekaterim od njemu najljubših Annienih oljnatih slik. To "naslikano" onostranstvo mu nudi nenavaden, toda osrečujoč občutek, da sta z Annie še vedno tesno povezana. Annie, ki se je duševno zlomila že po smrti njunih otrok (tudi sin in hčerka sta pred leti umrla v prometni nesreči), po tragični izgubi moža ne more več živeti. Tokrat ji samomor uspe.Toda Chris zaman čaka na njuno ponovno združitev v onostranstvu, kajti samomorilci gredo naravnost v pekel. Albert zaman prepričuje Chrisa, da mu nikoli ne bo dovoljeno prestopiti praga pekla, in da se obsojeni na večno temo ne morejo spomniti svojega zemeljskega življenja. Chrisova ljubezen do Annie pa je tako silovita, da se ji tudi Albert ne more več upirati.Oborožen z napotki, opozorili in svarili, Chris s pomočjo Zasledovalca (Max Von Sydow) krene na epsko odise-jo skozi pekel, da bi rešil Annie...
NEDELJA, 18. JULIJ, samo ob 20.30 uri
ameriški akcijski triler - uspešnica MAŠČEVANJE
KRATKA VSEBINA: Glavni lik trilerja Maščevanje je Porter, brezkompromisni antiheroj, ki ga upodablja oskarjevec Mel Gibson. S pajdašem Valom Resnickom ukradeta lepo vsoto denarja, ko pa pride čas, da bi si plen
razdelila, naredi Val tri usodne napake: vzame tudi Porterjev delež, vzame Porterjevo ženo in Porterju poskuša vzeti še življenje. Toda Porter se ne da. Vrne se - brez vsega in trdno odločen, da se maščuje. Svoj denar zahteva nazaj, pa naj stane, kar hoče. Tudi Valovim novim mafijskim šefom je kmalu jasno, da se s Porterjem ne gre šaliti - če misliš, da si ga ubil, se raje še enkrat prepričaj, da je zares mrtev.
NEDELJA, 25. JULIJ samo ob 20.30 uri
ameriška ljubezenska drama BENEŠKA KURTIZANA
KRATKA VSEBINA: V Benetkah se revna a zelo prikupna VERONICA zaljubi v plemiča MARCA. Ljubezen je strastna in mladi par bi se rad poročil. Tu se pojavijo nepremostljive težave. Zelo premožni starši MARCA, absolutno nasprotujejo poroki svojega sina z revnim dekletom. Ime dekleta je omadeževano, zato lahko postane nuna in svoje ime s tem opere, ali pa postane kurtizana (dvorna ljubica) in obdrži MARCA. Odloči se za slednje. Kot kurtizana je v posmeh "poštenim" ženskam. VERONICA s svojim telesom, duhom in nalezljivim humorjem spremeni srca mož - in usodo žensk. Omikanim, a dekadentnim BENEČANOM je dopovedala, da morajo biti ženske ljubljene in spoštovane ne glede na družbeni položaj.
KINOPROGRAM ZA MESEC AVGUST 1999
NEDELJA, 1. AVGUST, samo ob 20.30 uri
ameriški akcijsko kriminalni film MAFIJA
KRATKA VSEBINA: Pripoved o družini Cor-tino pokriva obdobje skoraj enega stoletja. Mlad in še nedolžen Vincenzo Cortino mora zapustiti Sicilijo in oditi v Ameriko. Ko tam odraste, postane zloglasni vodja močne, a zločinske družine. Na stara leta pa mora vendarle prepustiti vajeti enemu od sinov. Filmska zgodba pripoveduje o tej odločitvi: ali psihopatskemu Joevu ali vojnemu heroju Anthonvju. Močan občutek za družinsko pripadnost in bitka za oblast in neusmiljeno izdajstvo sta osnovni prvini te akcijske drame.
NEDELJA, 8.AVGUST, samo ob 20.30 uri
ameriška komedija PAST ZA STARŠE
KRATKA VSEBINA: PAST ZA STARŠE je film, ki ga je studio Walt Disnev posnel že leta 1961. Ko se je par Nancy Mevers/Charles Shver odločil za remake, so vsi šele ugotovili, kako popularen je bil original. Praktično je zaznamoval filmsko generacijo, ki ima danes otroke, ki bi lahko imeli v življenju podobno vlogo, kot jo imata Hallie in Annie v filmu: da spravljata ponovno skupaj ločena starša. V prvi verziji je zablestela Hayley Mills, danes je vlogo dobila nadarjena in že povsem uveljavljena mladenka, 11-letna Lindsay Lohan.
NEDELJA, 15. AVGUST samo ob 20.30 uri
ameriška komedija MAMIN SINKO (waterboy)
KRATKA OZNAKA: Odlična komedija iz vrst ameriškega nogometnega življenja. Pri 31. letih je BOBY še vedno tisti, ki prinaša vodo igralcem nogometa, med treningi in med nogometnimi tekmami. Nekega dne ga trener slučajno opazi, ko igra skupaj z nekaterimi igralci, da BOBY s svojimi triki brez težav iztrga žogo precej večjemu nasprotniku. Trener ga vključi med igralce in BOBY kmalu postane nova zvezda ekipe. Vsi ga kujejo v zvezde, razen njegove mame, ki ga ima še vedno za prinašalca vode....
PETEK, 20. AVG., samo ob 21. uri
ameriška črna komedija SESUTI HARRY
KRATKA OZNAKA: SESUTI HARRY je zajedljiva, večplastna, dušo parajoča črna komedija, ki dekonstruira lik pisatelja, za večino, kar režiserja in scenarista Woodyja Allena. Na nek način je to njegov najbolj provokati-ven in izzivalen film od leta 1965, ko je začel kot scenarist in igralec v filmu Kaj je novega, mucka?
Tudi v tem filmu je uspel združiti vrsto velikih igralcev, ki so pod njegovo zanesljivo režisersko roko odigrali imenitne vloge. Vseh je kar 85, scenarij, ki je komaj obvladljiv, ko ne bi bil v rokah tako izkušenega umetnika. Zanj je popolnoma upravičeno prejel Oskarja za leto 1997, film kot celota pa še Golden Satellite Avvards (producentka Jean Douma-nian).
NEDELJA, 22. AVG., samo ob 20.30 uri
jugoslovanska črna komedija SOD SMODNIKA
KRATKA OZNAKA: V zgodbo filma nas uvede mladenič, ki s svojo neprevidno vožnjo (ogovarja mladenko, ki hodi po ulici) po neki beograjski ulici povzroči manjšo prometno nesrečo. Zaleti se v avto starejšega moškega, ki vozi dobro ohranjen bel volksvvagen. Kri zavre, potrebno je le nekaj besed in pokaže se pravi balkanski temperament. Naprej celoten film poteka v takšnem slogu, to so dogodki, različni ljudje, različni kraji Beo-
grada. Vse to pa se zgodi v eni noči. Avtomobilski trk, performance v nočnem klubu, obogateli Beograjčan, ki se je vrnil v Beograd, da poišče svojo staro ljubezen, pokol med boksarjema, mladenič, ki nadleguje ljudi na avtobusu in jih ustrahuje s spolnimi šalami, mlad par, ki se znajde v nemilosti neuravnovešenega manijaka in njegovega pomočnika, skorajšnje posilstvo na vlaku iz Beograda, mlad taksist, ki nekdanjemu policaju prizna, da mu je on polomil vseh 47 kosti v telesu, ker ga je policaj nekoč zalotil z dekletom in ga s pendrekom usekal med noge in mu uničil "družino", ...S posamezniki se nekaj dogaja, vendar tudi sami nevede povzročajo dogodke.
NEDELJA, 29. AVGUST, samo ob 20.30 uri
francoska nora komedija TAXI
KRATKA OZNAKA: Ta akcijska komedija, ki prihaja izpod peresa Luca Bessona, avtorja hitov Nikita in Peti elemnt in je navdušila številne Francoze, obljublja veliko sproščene zabave in atraktivnih posnetkov avtomobilskih dirk po ulicah Marseilla. Taksist Daniel, nekdanji raznašalec pic, je nor na hitrost. Zato ni čudno, da želi postati voznik F1. Njegov taksi je nadpovprečno zmogljiv in ko požene konje vozila preko vseh meja, je njegova hitrost neulovljiva celo za policijski radar. Ko naleti na policijskega inšpektorja Emi-liena, ki je pravkar že osmič padel na vozniškem izpitu, vse kaže, da mu je sreča obrnila hrbet. Če želi Daniel obdržati vozniško dovoljenje in taksi, mora sprejeti Emilieno-vo ponudbo in mu pomagati spraviti za zapahe skupino bančnih roparjev, ki praznijo blagajne mestnih bank in so s svojimi rdečimi Mercedesi neulovljivi za policijo. Ob pomoči Camille, Emilienove matere, Lilly, Da-nielovega dekleta in celega moštva razna-šalcev pic se nora dirka lahko začne. Peš, na rolkah in predvsem v avtomobilih, skušajo ujeti hitre roparje. Jim bo uspelo, kjer je policiji na vsej črti spodletelo? Ali bo Emi-lien pridobil srce komisarke Petre, v katero je nesrečno zaljubljen? Ali bo Daniel dobil vrnjeno licenco za vožnjo taksija, da bi lahko nekega dne uresničil svoje sanje in sedel za volan dirkalnega avtomobila?
KINO DOBREPOLJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA
KINEMATOGRAFI ZKD -IVANČNA GORICA KINO "DOBREPOLJE" VIDEM 34 1312 VIDEM DOBREPOLJE
OBVESTILO
Od 1. septembra 99 dalje bomo v KINU DOBREPOLJE uvedli filmske abonmaje.
Abonma bo veljal od 1.9.1999 do 31. 5. 2000. Veljal bo za 15 kino predstav. Veljal bo za balkon in parter. Cena abonmaja bo 5.500,oo SIT. To pomeni, da boste za ogled kateregakoli filma plačali 366,oo sit. Abonma se bo glasil na ime in priimek kupca abonmaja, vendar pa je "prenosljiv" in ga boste lahko posodili sestri, bratu, prijatelju,... Na koncu sezone vam bomo izdali potrdilo za opravljenih 40 ur izbirnih vsebin, ki jih zahtevajo v srednjih šolah. V nekaterih šolah pa bo poln abonma že dovolj, da vam bodo priznali ure izbirnih vsebin. Seveda abonma ni namenjen samo srednješolcem, ampak ga lahko kupi vsak, ki rad hodi v kino in bi si filme ogledal cenejše. Seveda si lahko nabavite več abonmajev, saj v devetih mesecih, kolikor časa velja abonma, predvajamo okoli 75 filmov, abonma pa je za 15 filmov.
Uprava kina Dobrepolje
OGLAS
Na začetku Kompolj v smeri proti Strugam prodam parcelo, veliko 2.000 m2. Del parcele v velikosti 750 m2 je zazidljiv.
Informacije po telefonu: 787 461 ali 041 564 393.
V SPOMIN
Odšla je od nas tiho, kakor rosa pomladna. MARIJA ZAIJUKOVEC
Blaževa mama s Ceste
Zahvaljujemo se vsem, ki sle se prišli od nje poslovit ter jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni
V življenju skrb in delo si imela, sedaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večen ho ostal spomin.
ZAHVALA
Ob smrti naše dobre in skrbne mame, stare mame, sestre in lete
JOŽI GRUDEN
iz Prcdstrug 34
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in jo v •  velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala Moškemu zboru Rafko labiani za ganljivo petje.
Iskrena hvala sosedom, vaščanom za nesebično pomoč, ki smo jo v težkih trenutkih potrebovali. VSI NJENI
VikOT>RO
d.o.o.
a v t o š o I a
prireja
tečaj CPP
za kategorije A, B, Ekb, C, E, F
na OŠ Primož Trubar v Velikih Laščah Začetek tečaja bo 28.6.1999, ob 17. uri.
Organiziran prevoz izpred OŠ na Vidmu ob 16.30.
Možna takojšnja vožnja v sodobnih vozilih, izbirate lahko med osebnimi vozili znamke Renault, Citroen, novi GOLF; tovorno vozilo Mercedes Benz 814 s priklopnikom; Lokacijo pričetka vožnje lahko izbirate; na Strelišču na Dolenjski cesti ali na Kotnikovi; Popust za dijake in študente.
ANTENSKI SISTEMI
Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax.: 860 - 657 Del. čas: 8.00 - 18.00, sobota 8.00 -12.00
■ Elektronska nastavitev anten
■ Meritve TV signalov
■ Servis
■ Montaža KANAL-aA, P0PTV, HTV 1,2, 3
■ Montaža SAT sistemov (navadni, vrtljivi, digitalni)
Garancija 12 mesecev
Plačilo na obroke
9-kine izhiAuje - razlog za kvaliteto iti zaupanje
Prijave predhodno zbiramo vsak dan od 9. do 22. ure po telefonu 061/13 16 301, GSM 041/726 897 LEDINA CENTER, lokal 37, Kotnikova 5, LJubljana
KULTURNO DRUŠTVO IN GODBA DOBREPOLJE
VABITA NA PRIREDITEV
Vgodba
DAN G008E M
i
V NEDELJO, 27. 6.1999 OB 15. URI NA VIDEM
SPORED:
■ 15.00 SVEČANA PARADA MAŽORETK, NARODNIH NOŠ IN GODB I 15.30 SKUPNI NASTOP VSEH SODELUJOČIH
GODB
16.30 MEGA VESELICA NA IGRIŠČU NA VIDMU
ZA VESELO RAZPOLOŽENJE BO POSKRBEL
ANSAMBEL SANDIJA POVŠETA
ZA DOBRO KAPLJICO IN OKUSNO HRANO PA OKREPČEVALNICA PONY
SREČELOV!
VABLJENI!!!
GENERALNI POKROVITELJ OBČINA DOBREPOLJE
o
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje
davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.