Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Did, za inozemstvo 30 Din letno.
Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
štev. 13.	V Ljubljani, 15. julija 1928.	Leto XLV.
VSEBINA: Načelništva kmetijskih podružnic, zbirajte predmete za svojo jubilejno kmetijsko razstavo! — Naša mlekarska in sirarska kriza. — Gnojenje z gnojnico na njivah. — Dušičnata gnojila. — Prašičja rdečica. — Rodovitost pri prašičih. — Zatiranje hmeljske stenice. — Nov škodljivec hmelja. — Hmeljska uš. — Vprašanja in odgovori. — lz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati.
Načelništva kmetijskih podružnic, zbirajte predmete za svojo jubilejno kmetijsko razstavo!
V	9. številki »Kmetovalca" je bil objavljen program jubilejne kmetijske razstave, iz katerega je razvidno, kakšen obseg bo ta imela in kaj se bo vse lahko razstavilo.
V	10. številki so se pozvale kmetijske podružnice na sodelovanje in so bili obenem označeni cilji, ki jih zasleduje ta razstava.
V	12. številki so bil navedeni pridelki in predmeti, ki jih je zbirati ter doposlati družbi najkesneje do konca julija t. 1.
Mnogo podružnic, številni zasebniki in kmetijski strokovnjaki, so se odzvali vabilu družbe in priglasili žita in druge pridelke ter razne predmete za razstavo. Vendar jih je še mnogo, ki se tozadevno še niso odločili. Predvsem je pa potrebno, da nastopijo kmetijske podružnice kot take in se udeleže te razstave v posebni skupini.
Podružnice naj razstavijo pridelke svojih članov, da se iz tega vidi njih podrobno delovanje pri pospeševanju kmetijske produkcije. Tista podružnica, ki bo pokazala najlepši oddelek, bo primerno odlikovana. Za take oddelke podružnic je pripraviti razna žita v zrnju in klasju, razno gomolje, po možnosti tudi koruzo, fižol in druge predmete, ki bodo najbolje označili delovanje podružnic. Posebno prikladni so tudi primerjalni pridelki njiv, gnojenih z umetnimi gnojili in negnojenih. V zvezi s temi predmeti je doposlati tudi navedbe o množini pridelkov na ha ali oral, da se pokaže uspeh umetnih gnojil, oziroma pravilnega obdelovanja zemlje vsled vpliva podružnice.
Tista podružnica, ki bo razstavila večjo zbirko pridelkov svojih udov, dobi posebni prostor, da se bo njeno plodonosno delovanje na razstavi bolje izražalo.
Da bo pa razstavni odbor mogel računiti s prostorom, ki ga bodo potrebovale podružnice, se načelništva poživljajo-, da do konca tega meseca spo-roče družbi približno koliko četvornih metrov naj se jim v ta namen ohrani.
Razstavni odbor.
Naša mlekarska in sirarska kriza.
Alfonz Mencinger, Boh. Bistrica.
V Sloveniji prevladuje med producenti, mleka in mlečnih izdelkov zaradi trenutne krize na mlečnem trgu naziranje, da je kriza povzročena po nadpro-dukciji. lo naziranje je povsem napačno. Pravi vzroki tiče vse kje drugod.
Krizo so povzročili producentil sami. Kako to? 1. Nočejo se v predelavi prilagoditi zahtevam kon-sumenta. 2, Med njimi ni nikakega edinstva, složnosti in zmisla za skupni nastop. 3. Zaupanje v samega sebe in lastne organizacije jim je še preveč tuje. 4. Preveč so podvrženi uspehu trenutka, ne upoštevajoč pri tem zleh posledic za bodočnost. 5. Pismena in ustna navodila idealnih strokovnjakov so zanje navadno mlatva prazne slame. 6. O prožnosti v predelavi mleka, s katero se da najbolje izrabljati, trenutna tržna konjunktura, pri večini vkljub malenkostnim investicijskim troškom še vedno ni govora. 7. Solidna komercijalna plat je skoraj za vse še španska vas.
Za te moje trditve je treba tudi utemeljitve. Za danes samo nekaj zgledov iz doživljene prakse.
Pod 1. Nemčija vkljub svojih okroglo 10 rniljo-nov krav-molznic, ki dajejo letno okroglo 20 miljard litrov mleka v denarnem iznosu okroglo 45 miljard dinarjev (torej za liter mleka povprečno Din 2.25!) uvaža še vedno letno okroglo 2500 vagonov mleka, 10.000 vagonov masla in 6500 vagonov sira za lastni konsum, kar odgovarja v.naši valuti približno 14 mi-ljardam Din. Izvoz v Nemčijo bi si še za leta in leta zagotovili, toda nimamo enotnega al! egaliziranega blaga, toliko manj še zadostne količine, ker se tam ne krošnjari z mlečnimi izdelki po našem vzorcu.
Pod 2. Ugotovljeno dejstvo se najlepše zrcali v anketi 19. II. 1928. na Jesenicah, poskusnem udru-ženju v Ljubljani 11. III. 1928. in mlekarskem kongresu v Zagrebu 6. V. 1928.
Že na Jesenicah so napovedovali poročevalci, da bo cena siru na debelo padla na 20 Din in tudi pod to številko za kg. Do danes so se doživela v tem pogledu razočaranja in presenečenja tudi navzdol. Kot honorarni upravnik OBSZ povem lahko mlečnim producentom javno, da so mi prišli; v roke dokumenti, iz katerih izhaja, da so posamezne mlekarske organizacije dobavljale odjemalcem v Ljub-
ljani polnomastni trdi sir po 8 do 13 Din za kg, si-rarsko skuto franko oddajna postaja po 2-Din, ki se je potem eksportirala franko državna meja po 4 Din in da se je oferiralo v Nemčijo tudi franko naša državna meja čajno maslo po Mk 1.3 (= 17.65 dinarjev).
Ne upoštevajoč režije, ki je v mlekarni združena s predelavo, dobiš za 1 kg v mlekarno ali sirarno donešenega mleka pri predelavi v sir pri teh cenah največ 1.20 Din, pri predelavi v čajno maslo, upoštevajoč vrednost posnetega mleka za kg s 40 para največ 1.25 Din. Odbij še režijske stroške! Koliko ti še ostane čistega? Ali se ti izplača gojiti krave pri čistem donosu mleka za kg izpod dinara? Ali si že razmišljal o tem, da je povprečni donos v Nemčiji Din 2.25, v Švici celo nad 2.50 Din?
Po ugotovitvah priznanega strokovnjaka na mlekarskem polju, gosp. univerzitetnega uocenta dr. btefana Pihpoviča, bi mogla samo Slovenija pri današnjem stanju vnovčiti okroglo ^00 mnjonov Kg mleka letno. AKo primerjam današnjo naso renta-biliteto z ono v drugih državah, je na ulani, ua splava letno najmanj samo iz Slovenije vsled neenotnosti mlečnin producentov 300 miljonov dinarjev po vodi. [Kaj to pomeni za naše narodno gospodarstvo, o tem naj razmišlja vsak sam. Morda se le odpro oči in prebije zastarelost nazorov?
Pod 3. Podčrtano ugotavljam, da večina naših producentov mleka nima zaupanja niti v samega seue, toliko manj v lastne organizacije.. Vodstva orga.uzacij se za hrbtom običajno dolži plačkanja in t/.ivorisčavanja, za še tako potrebne investicije iz lastiiiti sreustev ni navadno uenarja. Saj se odklanjajo iz političnih razlogov celo za napredek namenjene podpore iz državniti in drugih javnih fondov.
Velekapital z dobro plačanimi prekupčevalci vred zna dobro izrabljati to mentaliteto našega pro-ducenta, ki se zateka k svojim organizacijam običajno šele takrat, kadar mu že teče voda v grlo. O hvaležnosti v takih trenutkih sploh ne govorim, ker je še vedno v veljavi reklo „Nehvaležnost je plačilo sveta". Na stotine dokumentov za to je pri meni na razpolago! „Pri Vas ste še grajzlarji in Vam graj-zlarstvo več nese kot urejena trgovina", mi je zabrusil v obraz predkratkim veleodjemalec iz inozemstva in ta očitek sem moral požreti, molče.
Pod 4. Tudi naš človek je podvržen preveč trenutnemu uspehu, ki ne računa nikdar z dobrimi ali slabimi posledicami bodočnosti. Ako mu ponudiš za izdelek solidno mednarodno ceno, ti ga ne da, ker smatra, da si ga pri tem opeharil. Gleda navadno le preko domačega plota, malokaterega trgovsko obzorje je večje kot razgled raz domačega farnega cerkvenega zvonika. Spenjati se zaradi azgleda na Triglav je navadno zanj šport nepre-čunljivih in objestnih meščanov, zato ga pa tudi i. lovska konjunktura vsaj v obsegu tega obzorja prav malo zanima.
Poedinec skuša vnovčevati v nezaupanju na vodstvo potom krošnjarstva izdelek, držeč se načela, da je vse delo vodstva mimogrede izvršeno in da zato nima nihče od njega zahtevati katerekoli odškodnine za delo, izvršeno za splošno dobro in ne poznavajoč pravične tržne cene. Tako se dogajajo danzadnem primeri, da ti kvarljivci in zbijalci pravičnih cen prodajajo na drobno s krošnjarjenjem
blago za 5—8 Din pri kg ceneje, kakor so imeli že ponudbe od solidnih veleodjemalcev.
Naš mali človek potrebuje v gotovih trenutkih takoj denar. Ker z glavnico ne razpolaga, vnovčuje tudi za slepo ceno svoj pridelek in izdelek, oškoduje s tem samega sebe in svoje sotrpine, ker je naš svet ustvarjen pač tako, da izkorišča do skrajnosti nesrečo in neumnost poedinca.
Na tem polju čaka vzorno zadružništvo še ogromno delo. Vkljub temu: Idealni orači le na dan; blagostanje naroda se bo z vašim sodelovanjem tem prej povrnilo.
Pod 5. Dosedaj so bila pismena navodila in predavanja za naš gospodarski napredek navdušenih, teoretično in tudi praktično podkovanih strokovnjakom bob ob steno. Ostrejša kritika ti prinese takoj zamero, poseganja v debato in opozorila na javni pozornici so dandanes že redki pojavi, zato se pa pojavljajo tem bolj1 po končanih javnih razpravah zakotne kritike, ki navadno izvene: „Kaj bo pa tro-tel vedel, saj ni še ničesar poskusil." Trpka resnica po lastnih doživetih skušnjah je: „Dober strokovnjak je samo oni, ki prinese koš denarja, da se ga raz-siplja med narod, kateri se potem za hrbtom roga in norčuje iz dobrotnika."
Pod 6. O potrebni prožnosti pri izdelavi in pre-uelavi mleka v različne mlečne izdelke je sploh škoda izgubljati več besed. Ugotavljam pri tem sledeče gospodarsko načelo: Vnovčevanje mleka kot mleko se pri današnjih razmerah pri nas še najbolje izplača. V drugi vrsti prihaja trenutno v poštev predelava mleka v čajno maslo in šele na zadnjem mestu je predelava mleka v sir, ker se nočejo izkoriščati preizkušene pridobitve napredujoče kemije.
Vsaka mlekarna, oziroma sirarna bi morala biti opremljena z najmodernejšimi, tehničnimi pripomočki tako za predelavo mleka v maslo kakor v sir. Trenutna tržna konjunktura bi se dala na ta način popolnoma izrabiti. Seveda bi bilo treba pri tem misliti tudi na pitališča za prašiče. Mlekarne in sirarne, ki predelavajo dnevno izpod 400 kg mleka, bi bilo zaradi nerentabilnosti sploh zakonito ukiniti.
Žalostna, toda z dokumenti podprta resnica je, da se je izdeloval v Bohinju pred 30 leti boljši sir nego danes in da danes v Sloveniji prednjači vkljub kisli krmi Vrhnika s svojim egaliziranim izdelkom, ki je pridobil vsaj v naši državi že sloves pod imenom Jugoementaler, dočim ugled sira bohinjskega tipa zaradi prepovršne oskrbe in prepolnomastnosti z vsakim dnevom pada. Denarni efekt je na dlani. Domoljubje pri konsumentih ne igra nikake vloge.
Najnujnejše investicije za moderniziranje zastarelih siraren ne bi šle v tako težke tisočake. Najpozneje v 3 letih bi bile amortizirane.
Pod 7. O pravilnem trgovanju je pri današnjih razmerah tudi škoda izgubljati besed. Vezanih pogodb za producenta se noče priznavati. Komerci-jelna režija se dosledno odklanja. In kaj potem? V trgovini je uveljavljeno splošno načelo: Solidna in točna postrežba na podlagi sklepov, pismenih ali ustnih.
To so moje labudove besede za naše mlečne producente.
Gnojenje z gnojnico na njivah.
(ViCanski Škerlec.)
Marsikateri posestnik ima muževne (močvirnate) travnike, na katerih sploh nobeno gnojenje ne pomaga, tudi z gnojnico ne. Drugi imajo svoje travnike preveč oddaljene, kamor ne morejo spravljati gnojnice vsled slabih cest, posebno v pozni jeseni, v zimskem času in zgodaj spomladi. Veliko je pa tudi takih posestnikov, ki sploh nimajo travnika ali pa imajo brežne travnike v taki strmini, da jc vsako dova-žanje gnojnice nemogoče.
Ali naj kmetovaci, ki ne morejo svojih travnikov gnojiti z gnojnico, zasmehujejo one, ki izkoristijo to žlahtno gnojilo na druge načine? Ne, tega niti misliti ne smejo!
Med tiste, ki z enega ali drugega vzroka ne morejo spravljati gnojnice na travnike, spadam tudi jaz. Odločil sem se sicer že pred več leti, da napišem v „Kmetovalcu" svojim stanovskim tovarišem nekaj o gnojenju z gnojnico na njivah, pa sem počakal do sedaj. To pa zaraditega, da pridobim od takega gnojenja še več in boljših izkušenj.
Naj služi torej ta moj skromni spis v pouk in napredek našemu kmetu, ki se zaveda svojega poklica in bi rad prišel do boljše gospodarske bodočnosti.
Evo torej! Eden mojih travnikov je od doma preveč oddaljen. Drugega, ki je bil močvirnat in skoraj zanič, sem osušil z drenažo. Ta osušeni in izboljšani travnik ne potrebuje za dve kolšnii v enem letu nobenega gnojila. Treh košenj bi mi bilo na težko odpeljati, ker se travnik nahaja sredi drugih in gre cesta preko drugih travnikov. Na brežne travnike ne morem zaradi strmine dovažati gnojnice. Ne preostaja mi torej drugega, kakor da gnojim svoje njive tudi z gnojnico.
Spominjam se še prav dobro, kako so mi pravili drugi posestniki, da bom spravil na njive samo različen plevel, trave, pirnico itd. Seveda so veljale te besede nri meni toliko, kakor če vržem v steno vejačo fižola.
Imenovano gnjenje izvršujem sedaj že celih 16 let. ne da bi spravil te škodljive rastline v zemljo. Nasprotno! Z gnojnico ravnam pa takole: Ozimni setvi ne gnojim, ker bi vsled takega gnojenja setev polegla. Pač pa, kolikor imamo v jeseni hlevskega gnoja, ga podorjem za koruzo; zraven dobi dotična njiva še gnojnico, ki jo obenem nodorjem. Na pomlad storim isto pri krompirju. Ta način gnojenja nri koruzi in krompirju se mi je izkazal še vsako leto nrav dober in priporočljiv.
Da bi se še na drug način prepričal o učinku enojnice pri koruzi in krompirju, sem ravnal takole: Ko sta bila koruza ali krompir že za okopavanje, sem nognojil njivo s stanjšano gnojnico ter še tisti dan okopal koruzo ali krompir, tako da mi ni mogel dragoceni amoniak i/ gnojnice izpuhteti fizhlaneti). Na drugo, poleg ležečo narcelo. na sem potrosil no-trebno množino čilskega sol^a ter okonal rastline. Pred osinavanipm sem storil tia obeh parcelah ravno t" Na obeh parcelah r bil oodoran pred saditvijo ^etviW> hlevski gnoj. Pri spravljanju pridelkov se je videl vsakokrat čudovito len uspeh dn«ič-na+;h o-nni'1 u^ p-nojemem z gnoinino in s čilskim solitrom ni b'lo nobene druge razlike, kakor ta. da
je bilo gnojenje z gnojnico takorekoč zastonj, do-čim sem moral čilski soliter presneto drago plačati.
Z gnojnico, ki jo vlovim v gnojnično jamo od pomladi do žetve, ne gnojim ajdi, ker bi bila ajda v nevarnosti, da poleže ali pa predolgo cvete in da nam v jeseni pred mrazom ne dozori. Pač pa gnojim z gnojnico repi.
Dragi bralec! Morda porečeš: „Kaj, repa je repa!" Le počasi. Res je, da je repa repa in res je tudi, da je repa živini to, kar jc meni salata in bolj prazna juha. Pri življenju pa le ostanem, Med srečne sem se štel preteklo zimo, ko je bilo tako malo krme, da sem imel veliko repe, katero sem vso zimo pokladal goveji živini in konjeim Vsledtega mi ni bilo treba skrčiti števila živine. Živina, kakršna jc bila v jeseni, je ostala do spomladi. Omenim še, da sem si v več letih, ko sem pridelal premalo krme, rešil svojo živino skozi dolgotrajno zimo z rei -katero sem sejal v večjem obsegu. Vso repno z< posušim v prostorih, ki jih imam nalašč za to. Tako posušeno zel parim pozimi v brzoparilniku in jo pokladam goveji živini.
Repo, ki jo sejem v praho, gnojim z živinskim gnojem in z gnojnico ter jo pridno okopujem, je za vse to zelo, zelo hvaležna. Pomniti pa je, da repe ne smemo preveč naenkrat pokladati; to bi povzročilo napenjanje živine. Tako napenjanje je hujše, kakor napenjanje, ki ga povzroči sirova detelja. Torej previdno!
V Vičancih, na Binkoštni ponedeljek 1928.
Dusičnata gnojila.
(Pripomba k prejšnjemu članku.)
Vil. številki ,,Kmetovalca" je bilo v tem članku v odstavku od čilskega solitra na koncu označeno: „Ves denar, izdati za čilski soliter, gre v inozemstvo in nam veča pasivnost naše trgovske bilance, kar je v kvar našemu nar. gospodarstvu."
Da se ne bo ta stavek slabo razumel, moramo poudariti, da kvar nar. gospodarstvu ni tako v !'ka v primeri s koristjo, ki jo nudi to dušičnato gntjilo s povečanjem rastlinske produkcije. Razentega se čilskega solitra pri spomladnem in poletnem gnojenju ne da nadomestiti z nobenim drugim dušičnatim gnojilom. Njegova korist je torej mnogo večja nego tista malenkostna vsota, ki gre v inozemstvo.
L.
Prašičja rdečica.
Živinozdravnik Stanko Arko, Ljubljana.
Izmed prašičjih kužnih bolezni je v naših krajih najbolj razširjena rdečica, ki prizadeva prašičereji največ škode. Te škode se pa vsak kmetovalec z majhnimi stroški lahko in zanesljivo ubrani. Z varstvenim cepljenjem proti tej bolezni se da prašiče popolnoma obvarovati, da ne zbole. Nevednost kmeta in nezaupanje do cepljenja sta največ kriva, da pogine vsako leto veliko prašičev prav ponepo-trebnem.
Rdečica je kužna bolezen, ki ne nastane sama-odsebe, kakor neuki ljudje mislijo, temveč jo povzročajo kužne kali ali bakterije, ki so tako majhne,
da jih moramo tisočkrat povečati, da jih sploh vidimo. Te kužne klice se nahajajo dostikrat v tleh svinjakov in so pod gotovimi pogoji takorekoč nestrupene, t. j. da ne povzročajo bolezni, četudi pridejo v telo prašiča. One so kakor zrno žita, ki ne more izkaliti, ako nima zadosti vlage in toplote. Če pa nastane toplo vreme in so tudi še druge okol-nosti take, da se klice začno množiti, tedaj povzročijo v telesu prašiča, kamor se zanesejo s krmo, nevarno rdečico. Zato ravno opažamo; da se ta bolezen pojavlja skoraj izključno le v toplih mesecih leta, posebno ob hudi vročini.
Rdečica se ne pojavi, kakor n. pr. slinavka v večih hlevih enega kraja naenkrat, temveč nastopi zdaj v tem, zdaj v drugem dvorcu in napade le posamezne prašiče v svinjaku. Najrajše zbole mladi prašiči od četrtega meseca do poldrugega leta starosti, starejši le poredkoma, sesajoča praseta pa skoraj nikoli.
Znaki bolezni so sledeči: Prašič, ki je mogoče še zvečer z veseljem jedel, drugo jutro ne pride h
Pod. 32. Prašič, bolan na rdečici.
koritu. Žariva se v steljo, nerad vstane, se leno premika in blato ne gre od njega. Po telesu je vroč in hitreje diha. Že takoj v začetku, včasih pa šele po enem do dveh dneh, se spahnejo na koži okroglaste, kakor tolarji velike, rdeče lise, ki postanejo pozneje bolj vijolčaste barve. Ce te lise potipamo z roko. občutimo, da so izbočene nad površino'. To je tista oblika bolezni, ki jo smatramo kot ugodno. V drugih slučajih pa pordeči koža v večjem obsegu po trebuhu, vratu in ušesih, prašiča kuha huda vročina, težko so>pe in leži nepremično zant v steljo (pod. 32.). Ta oblika bolezni je navadno mnogo hujša od prejšnje in če ne pride hitra pomoč, prašič kmalu pogine. Rdečica je sploh hitra bolezen, razvija se naglo, v posameznih primerih celo tako burno, da prašič čez noč pogine. V tem primeru večkrat ne ooazimo na koži nobenih znamenj, ker se je bolezen tako hitro razvila, da se lise niso mogle niti razviti.
Kako obvarujemo prašiče pred boleznijo?
Edino in popolnoma zanesljivo varstveno sredstvo je cepljenje zdravih živali. Cepljenje izvršujejo živinozdravniki spomladi pred nastopom vročega poletja. Stroški za cepljenje so malenkostni, tako da jih vsak posestnik zmore. Varstveno cepljen prašič zadobi odpornost proti bolezni za dobo petih do
šestih mesecev. Ako se ga pa po prvem cepljenju cepi čez 10 dni še enkrat, ostane prašič celo eno leto nesprejemljiv za rdečico. jKer je pa dvakratno cepljenje združeno z večjimi stroški in ker je glavno; da varstvo traja vsaj do zime, se cepi navadno samo enkrat.
Kdor ne da cepiti prašičev, je popolnoma sam kriv, če mu zbole in poginejo. Kakor moramo zavarovati hišo pred požarom, tako moramo zavarovati prašiče pred boleznijo. Vsako praznoverje, ki ga nepoučeni ljudje razširjajo, češ, saj cepljenje nič ne pomaga, je za obsojati, saj je vendar v vseh kulturnih deželah cepljenje splošno razširjeno in že desetletja preizkušeno. Zgodi se pač, da cepljen prašič pozneje enkrat zboli ali celo pogine na kaki drugi bolezni, n. pr. na svinjski kugi ali kužnem vnetju pljuč. Dotični gospodar izgubi vsled nepoučenosti vero v cepljenje in še druge oplaši. Vedeti pa moramo, da cepljenje proti rdečici ne obvaruje prašičev pred drugimi bolezni, ker zdravila proti vsem boleznim človeški um še ni iznašel in ga nikoli ne bo. Stvar je treba torej pravilno presojati in ne s takimi govoricami sam sebi in še drugim škodovati.
Če smo pa že storili ta greh, da svojih orasičev nismo dali cepiti, oz. smo iz katerikoli vzroka zamudili to priložnost in so nam prašiči zboleli, moramo takoj poklicati živino-zdravnika. Vsako odlaganje in upanje, da bo prašič že sam ozdravel, nam prinese lahko nesrečo. Vsa domača zdravila in različni zdravilni praški, ki jih lekarnarj' orodajajo kct zaščitna sredstva proti prašičjim boleznim, ne pomagajo nič. Kdor si sam n? bo pomagal, mu tudi noben svetnik ne bo pomagal. Edino cepivo je pravo in uspešno zdravilo. Ako se odlaša, da se bolezen nadalje razvija, se kužne klice v telesu tako razmnože, da se zastrupi kri in omaga srce, tako da potem tudi cepivo ne more delati čudežev. Čimprej pride živino-zdravniška pomoč, tem večje je upanje, da bo žival ozdravila.
Ako se je bolezen v svinjaku pojavila, moramo seveda skrbeti, da zavarujemo tudi še navidezno zdrave prašiče. Zato se morajo dati prašiči takoj cepiti.
Ko je bolezen prenehala in ni v svinjaku več bolnih prašičev, se mora hlev dobro razkužiti, kakor naroči živinozdravnik. Pojav bolezni je treba, takoj naznaniti županstvu. Poginjene prašiče se mora oddati konjaču, da jih zagrebe na občinskem mrho-višču. Večkrat se dogodi, da se poginjeno žival skrivaj zakoplje v bližini hiše ali na takem prostoru, kjer se voda odteka do prostorov, kamor pridejo zdravi prašiči. S tem se bolezen razširja v druge dvorce in se vsled lahkomiselnosti spravlja še druge posestnike v nesrečo. Tako postopanje je vse graje Vredno in je tudi po zakonu kaznivo.
Rodovitost pri prašičih.
(Dalje in konec.)
Te resnice oziroma načela, ki odločilno vplivajo na rodovitnost pri prašičih, so:
1. Ne plemeniti v krvnem sorodstvu, temveč se sorodstvenega ptemenjenja čim bolj mogoče iz-
ogibati. Obe navedeni svinji sta izvirali od krvno docela nesorodnih staršev, plemenil ju je vsakokrat odbran, dobro o-dgojen, starejši merjasec, ki ni bil z njima v nobenem sorodstvu.
2.	Odbiraj svinjice, ki so namenjene za pleme, od lepih, mlečnih, rodovitnih in glede krme neizbirčnih svinj, če le mogoče ne iz prvega, temveč iz vsaj drugega ali poznejšega gnezda. Za dom odberi izmed vseh najlepše živali. Zelo napačno je, da si odberejo sosedje in drugi kupci najlepše pujske iz gnezda, a za dom si obdrže odbirek. Pri obeli navedenih svinjah so njih rejci polno upoštevali ta načela.
3.Ne	goni premladih svinjic prvič k merjascu, ker od telesno slabo ali le napol razvite živali ni pričakovati posebne rodvitnosti in sploh ne kaj prida potomcev. Ravno v tem oziru grešijo naše gospodinje še najbolj in delajo s tem sebi in prašičereji veliko škodo. Svinjica našega podeželskega, pol-žlahtnega plemena bi smela biti prvič pripuščena v 8. ali 9. mesecu starosti, a ne prej.
4.	Vsaj srednji ali boljši posestniki naj bi držali lepe svinje, katere so se pri prvem gnezdu dobro izkazale, najmanj po dva- do trikrat za pleme. Naravnost neodpustljiv živinorejski greh pa je, izločiti od plemenitve takoj po prvem gnezdu svinjo, katera se je v vseh pogledih odlično obnesla. Preudarni posestnik izkorišča tako žival v plemenske svrhe do skrajne dobe, z namenom, da mu odlična žival zaplodi čim več dragocenega potomstva. Zato ni smatrati za nobeno pretiranost, če drži kdo izredno dobro svinjo po pet-, šest-, ali še večkrat za pleme, nasprotno tak živinorejec je na docela pravi poti. Koristi za povzdigo prašičereje od takega postopka so nepregledne, zelo znatne so pa tudi gmotne koristi rejca, ki prodaja prvovsrtno plemensko blago za višje cene. In kupcev mu kot priznanemu rejcu ne zmanjka, tudi če računa samo na bližji okoliš.
Res, da pokaže večina • svinj že ori prvem gnezdu svojo rodovitnost in mlečnost, vendar je prava ocena pri poznejših gnezdih bolj zanesljiva. Mladiči iz prvega gnezda so v primeri z mladiči iz poznejših gnezd navadno bolj slabi. Mirno- lahko trdim, da se ob drugače enakih prilikah stonnjevaje veča plemenska in rejska vrednost mladičev do petega ali šestega gnezda. Čim starejša (do gotove meje) je svinja, tem popolneje izpolnjuje vse pogoje kot mati in daje boljše potomstvo. Kdor pozna naše prasiče-rejske razmere, dobro ve. kako majhen odstotek naših posestnikov upošteva to resnico! Prenmogokrst se takoj po prvem gnezdu reže in spita najodlič-nejša plemenska svinja, ki bi bila v zvezi z odbranim merjascem zmožna, prašičerejo svojega okoliša naravnost nreroditi Vendar pa se dobe tupatam tudi pri nas rejci, ki upoštevajo ta načela, sebi gotovo ne v škodo, Poznam več posestnikov, katerim je vrgla po ena sama odlična svinja iz treh do štirih gnezd po 11 do 14 tisoč dinarjev izkunička za plemenske mladiče.	Jos, S»stič.
Zatiranje hmeljske stenice.
Hrneljsko stenico, o kateri smo pisali v 11. štev. letošnjega ,,Kmetovalca", je zatirati tudi s tem, da uničujemo zalego v razpokah drogov in da v ta namen razkužujemo droge v zimskem času. Vprašanje
je le, na kakšen način, da bi to razkuženje uspelo in bi se uničila vsa zalega. Priporočajo se v ta namen razna sredstva, ki pa dosedaj še niso zadosti preskušena, kakor obdelovanje drogov z žvcp-lenim dimom v tesno zaprtih prostorih, dalje iz-parjenje drogov z vodno paro in slednjič namakanje drogov v raztopinah sode, galice, žveplene kisline, karbolineja itd. Vprašanje pa je, kakšne količine teh sredstev bi bile potrebne, da se zanesljivo zatre zalega stenic. Žvepleni dim (žveplov dvokis) je gotovo učinkovit, vprašanje pa je, kolika količina bi zadostovala za to in koliko časa naj bi bili drogi izpostavljeni temu razkuževanju. Ravnotako je vprašanje, koliko časa bi bilo treba za izparjcnje drogov in katera sredstva bi najbolje učinkovala pri namakanju. Hmeljarsko društvo v Žalcu se je s tozadevnimi vprašanji obrnilo tudi na našo družbo, ki pa danes še nima potrebnih podatkov za rešitev teh vprašanj.
Nov škodljivec hmelja.
Tuintam so se pojavile na hmehju debele, rjave in gole gosenice ozimne s o v ke , ki objeclajo ponoči nežne dele rastlin, podnevi se pa skrivajo v zemlji slično kakor njivski polži. Zgodi se, da gredo močno napadene rastline tudi po zlu. Te gosenice zareja neznaten metulj-ponočnjak sivorjave barve, ki se podnevi tudi skriva med travo-, žitom in drugim zelenjem. Pro-ti temu škodljivcu ni drugega pripomočka, kakor da nabiramo gosenice podnevi pod zemljo in na mestih, kjer nam začno rastline usihati, ponoči pa s svetilko v roki.
Hmeljska uš.
Hmeljska uš (aphis hutnuli) je eden najnevarnejših škodljivcev hmelja, ki se širi vedno bolj v naših hmeljnikih. Ako se ji hmeljarji ne postavijo pravočasno po robu, se bo tako razširila, da bodo hmelj-ski nasadi v resni nevarnosti. V Dravski dolini jo je bilo n. pr. pred dvemi leti še prav malo, lani jo je bilo opaziti že v mnogih hmeljnikih in letos kaže, da jo bo že prav veliko. Hmeljsko uš je treba zatirati takoj, ko se pojavi v malih množinah, ker pozneje je boj zoper njo zelo težaven. To vedo- najbolje češki hmeljarji, ki so sicer opazili hmeljsko uš v manjših množinah že pred vojno, vendar se niso dosti menili zanjo, danes pa jim dela strašne preglavice in ogromno škodo vkljub napornemu zatiranju. Ta izkušnja čeških hmeljarjev naj bo resen opomin našim hmeljarjem, da sc pravočasno- postavijo- v bran temu najnevarnejšemu hmeljskemu škodljivcu.
Hmeljska uš spada med listne uši (aphididae). Silno hitro se množi in ravno- v tem je njena največja nevarnost. Hmeljska uš ima na leto do 17 generacij in vsaka samica izleže do 100 novih uši, tako da imamo od ene same samice na miljone potomcev.
Škoda, ki jo povzroča uš na hmelju, je mnogovrstna. Uš se naseli na hmelj koncem maja — začetkom junija, letos zaradi hladne spomladi nekoliko kesneje. Napada mlado listje in storžke, vsled česar sc listje zvije, posuši in odpade, ter sc sčasoma lahko posuši tudi cela t'ta. Posebno, ako so hladne noči, sesajo uši prav pridno, da se ogrejejo, in rastlinski
sok kaplja po listju ter ga prekrije z gosto prevleko; t. j, tako imenovano „mano" ali „tnedeno roso", ki je zelo povoljen predpogoj za razvoj sajavosti ali plesnobe hmelja. Ako na hmelju ni uši, tudi ni „mane", in ako ni mane, tudi ne počrni hmelj od sajavosti ali plesnobe. Vsled te škode je tembolj potrebno zatirati hmeljsko uš.
Hmeljska uš se priseli v hmeljnik maja do junija kot mala črna m u š i c a, ki znese jajčka na spodnjo stran mladih listov in najbolj sočnih poganjkov. Dočim mušica pogine, se izležejo iz jajčec majhne, zelenkaste, nekrilate uši, ki sede v celih kupih na listih in srkajo rastlinski sok; kakor omenjeno, se silno hitro množe. in sicer tako1, da brez oploditve ležejo žive mlade. Šele julija se pojavijo samci in samice ter po oplodnji zopet omenjene črne mušice, ki odlete na bližnje sadno drevje, najrajše na češplje; tu zneso zimska jajčka, iz katerih se spomladi zopet izvalijo črne mušice, ki odlete na hmelj ter ga ponovno okužijo. Tako se to ponavlja vsako leto in uši je vedno več.
V svrho zatiranja moramo predvsem ustanoviti, da-li se je selitev uši na hmelj že končala. Dokler se pojavlja krilata mušica. je vsako uspešno zatiranje nemogoče, ker muha hmelj ponovno okuži, dočim oa se poznejše nekrilate uši ne morejo več seliti, in ako jih uničimo v našem hmeliniku. se ni bati ponovnega okuženia iz sosednjih. Kdaj selitev preneha, najlažje ugotovimo, ako odberemo par rastlin hmelja ter jih noškmnimn z odgovarjajočim sredstvom. da "nič;mo vse uši: ako se ne pojavijo več, je dokaz. da ie selitev končana in tedaj začnemo z zatiraniem rš> no vsem nasadu: ^ko pa so se pojavile zoDCt. selitev ?e traia ter .ie treba še nočakati, dokler nam ponovni poskus "e dokaže pon^hane selitve. Navadno traja selitev tri tedne.
(Dalie prih.)
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti S Din (v znamkah) za stroške.
Vprašanje 39. V naši hiši so se zaredili ščurki v toliki meri, da nam delajo velike preglavice. Zatiramo jih z raznimi sredstvi, pa vse skupaj nič ne zaleže. Katero sredstvo je najboljše za zatiranje ščurkov? (F. A. v M.)
Odgovor: Pri zatiranju ščurkov je predvsem .potrebna najskrajnejša snaga v kuhinji in v shrambah za živila. Nikjer ni puščati ostankov jedi, smeti itd., kjer bi se ščurki mogli prehranjevati. Vse razpoke v zidu, okoli štedilnikov in peči je dobro zamazati, da se ne morejo skrivati. Navadno uporabljamo proti ščurkom razna sredstva, ki le deloma pomagajo. Na kmetih se večkrat vidi, da držijo ježe v ta namen. V gostilnah pa nastavljajo zvečer plitve posode s pivom, okoli njih pa deščice, da ščurki lahko zlezejo v posodo in tako utonejo. V novejšem času uporabljamo proti ščurkom razna strupena sredstva. Prav zanesljiv pripomoček je urania-zele-nilo, ki vsebuje hud strup arzenik v sebi. Urania-zelenilo primešamo n. pr. stolčenemu sladkorju. Na 10 dkg sladkorja vzamemo pol dkg urania-zelenila. Vse skupaj dobro premešamo. Ker je urania-zelenilo hud strup tudi za ljudi, je treba skrajne previdnosti, da se ne zastrupe druge živali, ki prihajajo v kuhinjo. Kdor ta zastrupljen sladkor trosi, si mora zavezati nos in usta, da ga ne vdihava, in si temeljito umiti roke po takem delu. Zastrupljen sladkor raztrosimo ali pa nastavimo po kotih
in ob stenah v kuhinji, kjer navadno lezejo ščurki.. Tako raz-trošen strup pustimo kvečjemu 8 dni po kotih, potem ga previdno odstranimo. V to svrho se uporablja tudi navadno švajnfurtsko zelenilo, ki je skoraj slične sestave kakor urania-zelenilo.	K.
Vprašanje 40. Ali razdre štatljivost konja kupčijo in v kolikem času? (S. Z. v L.)
Popravek k odgovoru na 29. vprašanje: Od druge živino-zdravniške strani simo prejeli to-le točno pojasnilo: Od 1. januarja 1917. 1. nadalje ni več štatljivost (upornost) konj glavna napaka, zato tudi ni mogoče v roku od trideset dni razdreti kupčije, če je bil konj pri nakupu štatljiv.	L.
IZ DELOVANJA PODRUŽNIC.
Kmetijska podružnica Teharje je priredila 29. junija poučni zlet na vzorno kmetijo gospoda sadjarskega nadzornika Goričana v Višnjo vas pri Vojniku. G. Goričan nam je razkazal svoje polje, sadovnjake, hleve, poljedelske stroje i. t. d. ter nam podal iz svoje bogate izkušnje in znanja obilo praktičnih navodil za vse panoge gospodarstva. Za njegovo veliko naklonjenost in požrtvovalnost mu bodi iskrena zahvala! Pri tej priliki smo zložili tudi majhen znesek za podružnično blagajno.
Kmetijska padružnica Šmartno pri Litiji je zborovala 13. maja t. 1. Od 146 članov je bilo 52 navzočih. Iz poročila načelnika je povzeti, da je prejela podružnica 1000 Din ministrske podpore, da je razdelila 800 kg galice in 600 kg krompirja „alma". Podružnica ima 1 mlatilnico, 7 trijerjev, 11 osipalni-kov, 4 travniške brane, 8 gnojničnih sesalk in razno drugo orodje. Drevesnico je prevzela sadjarska podružnica. Nabavo umetnih gnojil, živinske soli in strojev je prevzelo kmetijsko društvo. Računski zaključek izkazuje 4125 Din dohodkov, 2518 Din stroškov in 1606.19 Din prebitka. V hran. knjižici je 1139 Din. Nasproti stoji dolg v znesku 3302 Din (za 3 gnojni-čne sesalke), tako da je primanjkljaja 556.81 Din. V odbor so bili izvoljeni: Mat. Rihar načelnikom, za odbornike pa Brčon Rud., Žitnik Mat., Dobrave Ant., Poglajen Jan., Strah Jož., Bric Pav., Simončič Jož., Simončič Leop., Planinšek Ant., Hostnik Leop., Breznikar Jan., Jurič Ant. ml., Šinkovec Fr., Bučar Ant. Za podružnične delegate so bili izvoljeni Rihar Mat., Strman AL, Simončič Leop. in Šinkovec Fr. — Pri slučajnostih so se pogovorile zadeve glede orodja in mlekarne. Sledilo je predavanje družbenega tajnika Kafola o sadjarstvu s posebnim ozirom na črešnje.
KMETIJSKO - ŠOLSKI VESTNIK.
Pogoji za sprejem učencev v oblastno dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. — Novo kot 57. šolsko leto 1928./29. začenja sredi septembra. Šolanje traja dve leti. S šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobražuje kmečke sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek 25 Din) za sprejem je poslati ravnateljstvu obl. dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 1. avgusta t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1.krstni list: 2. domovnica: 3. odpustnica, odnosno zadnje šol ko spričevalo: 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na kako podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev;
prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; štipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Sprejme se tudi nekaj eks-ternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi v;aj d veli razredov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu v zavod mladeniče preišče zdravnik zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina za mladeniče iz Mariborske oblasti znaša do preklica 150 Lin. Plačuje se vnaprej. Izključenim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovico prosta mesta v internatu. V tem primeru je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim izpričevalom ubožnosti ali izkazom premoženja z navedbo družinskili in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo obl. dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. - Ravnatelj: Andrej Žmavc.
KMETIJSKE NOVICE.
Reja štajerskih kokoši. Oblastni odbor mariborske oblasti potrebuje naslove vseh kokošjerejcev, ki gojijo štajersko pasmo in vodijo kontrolo nesnosti,' ali pa so pripravljeni si jo urediti po navodilih oblastnih strokovnjakov. Vabimo vse prizadete, da se v lastnem interesu prijavijo z opisom dosedanjega rejskega dela.
Vzgojne nagrade za vzrejevalce plemenskih bikcev. Ca se povzdigne veselje do smotrenega rejskega dela v okvirju živinorejskih udruženj in obenem proizvodnje po notranjih vrlinah in zunanjih oblikah prvovrstnih bikov za potrebe splošne živinoreje, namerava mariborski oblastni odbor odslej priznavati vzgojne premije po 500 Din ob sledečih pogojih: 1. bikec mora biti vsaj 1 leto, a največ 1 leto star, 2. izvirati mora od čistokrvne rodovniške krave in istotakega bika, 3. dokazati je materno mlečnost, ki mora znašati najmanj 1800 litrov mleka na leto, 4. v to pristojna komisija mu mora priznati z ozirom na zunanjo obliko vsaj 24 točk. — Premije se bodo izplačale le rejcem, ki so včlanjeni v govedorejskih organizacijah (zadruge in odseki) v mariborski oblasti.
Važno za ovčjerejce! V svrho izboljšanja ovčjereje namerava oblastni odbor letošnjo jesen porazdeliti nekaj dobrih mladih ovnov solčavske pasme po znižani ceni. Kdor se za takega plemenjaka zanima dobi potrebna navodila na okrajnem glavarstvu pri živinorejskem referentu, nadalje pri okrajnih zastopih in tudi pri kmetijskem oddelku oblastnega odbora v Mariboru.
URADNE VESTI.
Poročilo
o delovanju Kmetijske družbe za Slovenijo v I. 1926.
(Dalje in konec.) Podroben pregled nam poda sledečo sliko blagovnega prometa v tem letu:
Predmet	1925 1926 več 1926
vagonov
Umetna gnojila	119 145	26
Semena	10	13	3
Krmila	35	22 — 13
Sredstva proti škodljivcem	24	37	13
	komadov	
73	211	138
55	45	- 10
220	33«	118
197	287	90
2117	2144	27
3219	3352	233
Poljedelski stroji Mlekarski stroji
Vinogradniški stroji in priprave Razni stroji Vrtnarsko orodje Različno orodje
Iz tega pregleda opazimo, da se ju znatno zvišala poraba umetnih gno;,il in sredstev zoper škodljivce; dalje se je prodalo več poljedelskih strojev, vinogradniških priprav, strojev sploh ter raznega orodja. Nazadovala pa so krmila, ker je bila za krmo splošno dobra letina, ter mlekarski stroji, ker so nastopili številni agenti raznih tvornic mlekarskega'orodja, ki so ž njimi preplavili deželo.
Pri nabavi modre galice je imela družba sitnosti, ker jo je polovico uvozila prej kakor je bila zanjo znižana uvozna carina. Druga polovica je pa šla čez mejo, ko je stopila ta na-redba v veljavo. Navzlic temu je družba morala plačati celotno carino ter šele potem prositi za povrnitev. To je dosegla šele po tričetrt leta dolgem moledovanju in posredovanju, kar je bilo zvezano s težkočami in stroški..Trgovci, ki so pozneje kupili galico, so plačali zanjo le polovično carino, zato so jo lahko oddajali ceneje kakor družba. Na ta način so skušali spraviti družbo ob kredit, češ da prodaja potrebščine udom predrago. Toda zavedni kmetovalci se zaraditega niso dali oplašiti, kajti oni dobro vedo, da družba ne išče dobičkov pri posredovanju blaga svojim udom, ampak da jim gre na roko, kolikor ji pač dopuščajo njena sredstva.
H koncu je še pripomniti, da bi se blagovni promet družbe čim bolj dvignil, če bi vsi podružnični odbori skrbeli za pravočasno preskrbo svojih udov z umetnimi gnojili, s semeni, sredstvi za razširjenje škodljivcev in potrebnimi stroji. V tem letu je sicer opaziti tozadevno precejšnji korak na bolje, vendar bo treba podružnice še vzpodbujati k živahnejšemu delovanju.
Podružnica mora v svojem okraju biti središče gospodarskega življenja, okoli katerega se zbirajo vsi zavedni in umni kmetovalci. Podružnični odbor nima samo naloge dobavljati svojim udom gospodarske potrebščine, ampak ima obenem skrbeti tudi za strokovni pouk. Šele, ko bomo ta cilj pri podružnicah dosegli, bo lahko tudi družba v polni meri vršila svoje naloge v prospeh kmetijskega gospodarstva v Sloveniji.
S tem poročilom je nakratko orisano delovanje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo v 1. 1926.
RAZGLAS
o sprejemu gojenk v kmetijsko-gospodinjsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani.
S 1. oktobrom 1928. se otvori sedemindvajseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev.
Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani.
Pouk zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino.
Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din, za pouk pa 100 Din. Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev,
nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete in jedilni pribor (žlica, vilice, nož). Ce ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, marajo:
1.	dovršiti 16. leto;
2.	znati čitati, pisati in računiti (zadnje šolsko izpričevalo);
3.	predložti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4.	navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic;
5.	predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja;
6.	zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejn
vsaj do 1. avgusta 1928.
Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin.
V Ljubljani, 30. junija 1928.
Kmetijska družba za Slovenijo.
VABILA
K občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED;
1. Točke L—6. po I 31. družbenih pravil Slučajno«"
Loka pri Zidanem mostu, v nedeljo, 12. avgusta 1928. ob osmih zjutraj v „Društveni sobi"; Murska Sobota, v ne-
deljo, 5. avgusta 1928. ob enajstih dopoldne pri Flisarju; Otave-Sv. Vid, v nedeljo, 5. avgusta 1928. ob dveh popoldne v gostilni Josipa Zalarja; Semič, v nedeljo, 19. avgusta 1928. ob osmih zjutraj v šoli; Škofja vas-Vojnik, v nedeljo, 5. avgusta 1928. ob osmih zjutraj v posojilnični dvorani v Voj-niku; Št. Juriji ob Taboru, v nedeljo, 29. julija 1928. ob osmih zjutraj v šoli; Homec, v nedeljo 29. julija 1928, ob 3. popoludne v mežnariji.
Tržne cene.
LJubljana	Maribor
401'— do 410-—	400'— do -•—
385"— do 40D- -	375 — do —•—
375 — do 38V - 350'— do---
320' - do 340 -	350' do —'•-
290'— do 310"—	3CO - do 350'-
340'— do 345'-	350' - do - '—
270*— do 290'-	S00'- do 355'-
485'— do —1■—	450,— do 600'—
5 JO'— do —'—	—do ——
150'— do 100 -	100'— do 125- -
100' do - -•—	10D'— do 125--
60'- do -'—	70'— do 90-
70"— do —'■—	50'— do 60 —
—•— do	7'50 do 8-—
8 50 do 9	6 - do 7 -
7-50 do 8 -	5 — do 5 50
3'— do 4 50	5 — do 5 25
14'— do 15* - —•— do —'
200'— do 300'	ISO do 225--
—■'— do —' -	350" - do 440'-—•— do —'— 460'— do aOO'— —do —•— 10'— do 12'50 —•— do —•— 15 — do 17'—
12'- do	30'-	20'- do
25'— do	40'—	35'— do 40'—
2'50 do	3'- 2 — do 2 50
—'— do	—•—	10'— do 12' —
45'— do	55 —	50'— do 65'—
40'— do	44'—	36 — do 40'—
28'— do	32 -	—•— do —•—
10-— do	• '— 3-— do 6'-
!■— do	1'25 1— do 1 25
150*— do	—•—	140' - do 150'—
60'- do	75'-	105' - do 120'-
Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas-nlka nasl. v LJubljani. — Za tiskarno odgovoren Mih. Rožam««:
Cene *o v dinarjih. I pšenica.....
I Ječmen ...........1 *
a| ivea............1 o
'») proao...........1 »
S i koruza (nova, »uSena).....1 »
™ ajda............1 .
— fižol, ribničan........1 .
= fižol, prepeličar.......1 .
V krompir..........1 *
= » f sladko »eno .......1 p
g J < kislo seno.......1 ,
,% « ( slama..................1 „
Voli I...... žive teže	1 kg
,11........1 ,
, m....... , .	i ,
Krave, klobasarice ... „ 1 „ (Prigon v Liublj. 140, v Marib. 646 glav.)
Teleta.......žive teže I kg
(Prigon v Ljublj. 24 v Marib. 24 glav.) 6—8 tednov stari . . , . komad 3—4 mesece stari . . , .	,
5—7 mesecev »tari , . . ,
debel.......žive teže 1 kg
debel......mrtve „ 1 »
(Prigonv Ljublj. 338, v Marib. 222 glav.)
pišeanec......komad
kokoš .......komad
mieko........Hit
smetana ........1 ,
čajno maslo.......1 kg
surovo maslo......1 ,
bohinjski sir.......1 ,
sirček..........1 ,
jajce......... komad
trda drva........ 1 m»
mehka drva . , .... 1 ,
■J { »č l
is {
V zalogi Imamo naslednje stroje svetovnoznanih tvornic kmetijskih strojev
Hofherr - Schrantz - Clayton - Shuttieworth
za katere je v Sloveniji Kmetijska družba prevzela vodstvo poslov.
Univerzalni leklenl plugi:
UP5 — z samovodom- črtalom, plužno s premično osjo, z rezervnim jeklenim lemežem, za globočino 16cm; teža 71 kg Din 825.—.
UP6 — isto, za globočino 16 cm; teža 74kg, Din 870.—.
UP7 — isto kot pri UP6, za globočino 18 cm; teža 82 kg Din 960.—.
UPS — isto, lahek, za globočino 13—16 cm; teža 62.5 kg, Din 640.—.
UPG — isto, Din 650.—.
UPR — isto, Din 650.—.
D6MN — isto, za globočino 13—16 cm; teža 69 kg, Din 910,—.
Brane:
MES5 — železne, njivske, dvodelne, Din 735.—.
MES6 — železne, njivske, tridelne, Din 1100.—.
MES7 — težke, tridelne. Din 1165.—.
Št. 19 — 65 kg, železne, njivske, tridelne, Din 695.—.
F1 — verižne, travniške, 198 cm široke, teža 95 kg, Din 1595.—.
Planeti:
Št. 8 — kot okopalnik osipalnik in kultivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 820.—.
Št. 18 — ročni, Din 170.—.
Slamoreznice:
Št. 74 — z ustjem 11", s klinjami na zamašnjaku, Din 3260.—.
Št. 72 — ustjem 8", s klinjami na zamašnjaku, Din 2250.—.
TEK — s kliniaml na bobnu. Din 1240.—.
JE — s klinjami na bobnu, Din 1385.—.
CEJ za pogon z motorjem ali vitlom, Din 4440.—.
Reporeznlce:
C — z 4 vrstami nožev na vrtelni plošči, Din 615.—.
DF z noži na bobnu. Din 815.—.
Robkačl:
RR — za ročni pogon, izdela na dan 40—50 hI, Din 1175 -RRN — za ročni pogon, izdela na dan 40—50 hI. Din 1255.—.
Stroji za napravo zdroba:
Št. 3 — z obojestransko narebrenimi mlev. ploščami, debelost zdroba se da uravnati, Din 585.—.
Št. 5. — z dvema narebrenima jeklenima valjčkoma, debelost zdroba se da uravnati, Din 1925.—. Mlatilnice:
ročne, za vitelj, motorne, parne, po velikosti. Na željo pošljemo ponudbe. Zitočistiltiiki:
Št. 8 — s pripravo za izločanje sneti, z 11 rešeti. Din 2650.—.
Št. 7 — s pripravo za izločanje sneti, z 11 rešeti. Din 3700.—.
Vitli! (gepelni):
G — za 2 konja, Din 7790.—. Z — za 1 konja, Din 4950.—. Posnemalnik!:
„01ympic" P1 za 80 1 na uro, Din 1270.—. „01ympic" P2 za 120 I na uro, Din 1640.—. Plnje:
„01ympic" št. 1. za 5 1 Din 620.—. „01ympic" št. 2, za 10 1, Din 750.—. ..OIymo'c" $t 3. za 15 1. Din 1225.—.. Grozdni mlin:
Št. 1. "z zamaškom in mešalom po Din 1300. Št. 2. z zamaškom in mešalom po Din 1400. Trlierji:
Razr. I, znamka le po Din 1700. Razr. I, znamka la po Din 2000. Razr. II, znamka la po Din 2250. Razr. II, znamka 1 po Din 2750. Razr. II, znamka 2 po Din 3250.
Razr. V, znamka 2 po Din 4500.	_„
Sackovi plužni lemeži 6R24 po Din 48.
Sackov obračalni plug NW7 po Din 970.—.
Sackov obračalni plug NW5 s črtalom in premično eslo po Din 1200.—.
Sackov obračalni plug (glava) HAW7 po Din 520.—.
Sackov osipalnik M po Din 700.—.
Sackov podzemni plug (glava) XII po Din 400.—; glava XV z noži po Din 400.—.
Sackov izruvač za krompir (glava) s 7 roglji po Din 320.
Sackov okopalnik (glava) H4 po Din 315.
Sackov kultivator FZBVR s 7 peresnimi noži po Dir 1780.—; z 9 peresnimi noži po Din 1890.
Glave URB4 za lesene pluge po Din 175.—.
Brane:
Sackova 3 delna njivska brana Ia po Din 1600.—.
Sackova 3 delna njivska brana GE3 s premakljivimi vr stami po biti 1150.—.
Travniška brana A3 po Din 680.—.
Travniški skazifikator na visokih kolesih Darius 14 (s
14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad.
Skarifikator Ara 16 za globoke brazde, kompleten po Din 1280 za komad.
Travniške brane z zvezdnatimi členki AIII po Din 900.—, BHI po Din 1050.—, BIV po Din 1220—.
Sejalni stroj ..Isarla" širok 125. vrst 11, Din 4020. Trijerji (origilnalni Heidovi) razr. II./1 a po Din 2250. Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/l po Din 2750. Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3200. Trijerji (originalni Heidovi) razr. III/3 po Din 4100. Trijerji (originalni Heidovi) razr. V/2 po Din 4700. Izmenjalni cilinder za ječmen in oves (za Heidov trijer št. II/la) po Din 1700; za II/l po Din 1950. Žitni čistilnik z 7 siti po Din 1350. Robkalni stroj za koruzo EMR po Din 950.—. Stroj za suho kvašenje žita Ideal po Din 950 komad
Vnetje sramnice.
,.Bissulin" je učinkoval pri več kot 1000 živalih.
Tierarzt D., Deutsche Tieriirztl. Woch. 1911. Nr. 11.
„Bissulin" je v prvi vrsti sredstvo, ki obvaruje živali nalezljivega sramničnega vnetja. Tierarzt Dr. d., Munchen. T. Woch. 1928, Nr. 4.
„Bissulin" se izdaja le na živinozdravniško odredbo.
Brošure o bolezni razpošilja brezplačuo H. Tromms-dorf Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik: „Lykos" Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica 8.
Telefon fitev. ©.
PoStiu ček 20.533.
Ustanovljena! leta 18S9.
MESTNA HRflHILNICfl L3UBL33HSK9
Stanje vloženega denarja nad 800 milijonov dinarjev.
(tiraauui ^teuionica)
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA
Stanje vlože-1 nega denarja nad 1200 milijonov kron.
sprejema vloge na hranilne kniižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti /a vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računa najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in bresti tudi tekočega računa je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilniennga premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo Vprav radi tega nalagajo sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski de ar. Naši roiaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hrani niči. ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posodila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
i. JAX & Sil*
Ljubljana,
Gosposvetska c. 2
priporoča bogato zalogo. Pisalni stro Adler in šivalni za rodbino in obrt.
Vozna kolesa Styria Dttrkoop, Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in franko.
Knjigo »Sadjarstvo"
drugo razširjeno in spopolnjeno izdajo, spisal Fra njo Kafol, priporočamo vsem sadjarjem, da si lo takoj naročijo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg 3. Cena 10 Din. (Denar se lahko priloži pismu).	249
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
„MASTIN"
ki pospežuje rast odebelitev in omaititev domače, posebno klavne Sivine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-STINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Gena; 5 škat. 46 Din, 10 škat, 80 Din.
Lekarna TRHROCZV
Ljubljana, Mestni trg t
(Ziaven Rotovža.)
KNJIGOTISK LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA
VSA TISKARSKA IN LIT0GRAFICNA DELA V ENI ALI VEČ BARVAH: VIZIT-NICE, KUVERTE, CENIKE, RAČUNE, PLAKATE, TABELE, KNJIGE, SLIKE, AKCIJE, ZADRUŽNE TISKOVINE ITD.
KONKURENČNE CENE!
1BL9SNIKA HflSL.
UUBL19H9, BREG 10-1Z.
Bolni na pljučih!
Tisoč že ozdravljenih!
Zahtevajte takoj to knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila smrti. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno zno enj«i in kašelj prenehata, telesna teža se poveča ter po vse-občem poapnenju skrajša bolezen.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost^ te moje metode in jo radi priporočajo. Cim-preje pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem boljše.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v celem razposlal samo
10000 izvodov zastonj,
radi tega pišite takoj, da boste tudi Vi sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito knjigo. Pišite na naslov :
GEORG FULGNER, Berlin -Neukolln
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—,
vsaka nadaljna beseda po 1 Din. Vitkega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Diplome za člane
Kmetijske družbe za Slovenijo v velikosti 63/47 cm se izdajajo članom po 15 Din, le proti predplačilu. (Da bo besedilo pravilno tiskano, le naznaniti natančen naslov in pristopno ieto.) 140
Kupujemo zlato, srebro, platin
In plačamo 1 srebrno krono Din 3.60, 2 srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18. Prevzemamo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. Tovarna za ločenje dragih kovin, Ljubljana VIL, (Sp Slška), Sv. Jerneja c. S.	80
Patentiran sterilizator
za konserviranje vina v sodih na pipi. Vina s takim vehinim nastavkom se do popolnega iztočenja ne pokvarijo. Cena 25 Din za komad, po pošti 30 Din s povzetjem 36.5C Din. Naročila sprejema izdelovatelj Ivan Vltezič, Sušak.	155
Inserirajte v
»KMETOVALCU"!
Vina
izvrstnega (belega) leta 1926. in 1927., imam na prodaj okoli 70 hI. — Cena po dogovoru. Alojzij Noršič, župnik, Bedekovčina (Hrvatska).	172
Kupujem
vsako množino lipovega cvetja, kamilce, arnika cvetja, kakor druga dobro posušena zdravilna zelišča. Cene in množino naj se javi pod „Florian-čič", poštni predal 231. Ljubljana.	176
Bika
čiste montafonske pasme od 16 do 24 mesecev starega, kupi Luka Otoničar, Cerknica 110. 175
Kovaškega vajenca
krepkega, zdravega in poštenega, sprejmem za kovaško obrt. Nastop takoj! Naslov: Ivan Lesar, kovač, Ribnica, Dolenjsko.	174
Dva bika,
murodolske pasme (sive barve), eden star 20 mesecev, licencovan, teža 500 kg; drugi star 11 mesecev, še ni licencovan, tehta 300 kg, ima na prodaj Ana Debelak, Zeče 16, p. Buče pri Kozjem, Štajersko.	173
Kovačnica
že 30 let obstoječa, v občini Plač ob stari državni cesti (Maribor-Ehrenhausen) se odda v najem. H kovačiji pripada lepo stanovanje v prvem nadstropju iste hiše z vrtom in njivo. Zahteva se strokovno znanstvo, mojstrsko spričevalo in lastno oi od je. Poročeni imajo prednost. Ponudbe poslati na: Franc Hutter, Ptuj.	177
Gospodarji! Gnojite z
HPNEnim diišikoh
najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upotrebi in množini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah,' skladiščih in uspehih apnenega dušika daje
TVORNICfl za DUŠIK Id. RUŠE g MM pri IMoru.
Ta tvornica proizvaja iztotako mešano umetno gnojilo „NlTRO-FOSKAL • RUSE" katero sestoji iz apnenega dušika superfo^fata in kalijeve soli. Kdor z Nitrofoskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom fos-forom, kalijem in apnom, ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil.
	..HOMfl"
	D. 0.
	MARIBOR
	izdeluje
	PEHOMOSPOHfl
	BRIZGALKE
	sseh priznanih sistemov- 121
Brinje, češplje, fige,
m žganjekuho ima v zalogi: Ivao Jelačln. Ljub-Miusa. Vzorce pošljem na zahtevo.	9
Radi ženitve
želi poznanstva mlad neoporečen ugleden posestnik z istotakim dekletom. Prednost imajo uspešne obiskovalke gospodinjskega tečaja ter vešče konzerviranja. Same, tdnosno starši naj pišejo na upravo ,.Kmetovalca" pod „Značaj" št. 158. 158
Kot prva pomoč pri obolenju prašičev ter v zabranjenje rdečice se je izk»zal v neštetih slučajih kot edino uspešno zdravilo
Sadnitarjev zdravilni prašeft imv clmlenje prašičev.
To vedno učinkujoče sredstvo očisti pre-buvila in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim tšr pri obolelih pravočasno uporabljen za-brani rdečico. Previden rejec imej ta pr šek vedno dom ! — zavoj r— Din, 10 zavojev .100- Din, preprodajalci poseben popust. Ce se pošlje denar naprej, poštnine
prosto, sicer po povzniju. Izdeljnje in razpošilja z natančnim navodilom samo:
Leharna Mr. Stanho Hofeuar lfrhnifta steu. 96
v zalogi 80 vsa dn.ga zdravila
Pokončana hitro in temeljito
muhe, komarje, molje, stenice, bolhe, ščurke, mravlje, uši in vse druge škodljive mrčese ter njihova jajca. Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
Anglo = Jugoslovanska
petrolejska d. d.
LJUBLJANA, Kralja Petra trg 2
c a
^ £ ,Ji =
E.I5-Š
V Ljubljani, 15. julija 1928.
Leto XLV.
OlasIIo Kmetijske družbe asa Slovenijo.
Inserati »e računajo po ■ailedajih cenah i
Um 400-—
Din 300" -Din 200' Din 100'
besed
'/, stran ! , strani
. Din 2400---. . Din 1200--' 8 strani ... Din 800" ~ V4 strani ... Din 600 -Priloea listu stane Din 1500' . — Mala naznanila do 20 sta e Din 20 —, vsaka nadaljna beseda 1 Dir.
'/„ sira/ji . 8 strani /iS strani 7S. strani
Kmetovalci — udje Kmetijske družbe I
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, aemen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin. ne nasedite raznim »cenejšim« ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Cene csobvezne. — Zaloge se nahajajo:
i Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri s. Lovro Petovarju; v Murski Soboti pri tvrdkl Čeh & Gaspar; v Radlncih pri kmetijski podružnici sv. Jurju ob Ščavnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri g. Matevžu Stržaj; v Ptuju pri Kmet. društvu.
Večje zaloge apnovega dušika so: pri kmetijskih podružnicah v Novem mestu, Rovtah. Gor. Lo-fatcu, Kostrlvnici, Št. Jerneju. Železnikih, Frankolovem, Škofjl vasi - Vojnlku, Brežicah, Št. llju pri Velenju, v Velenju.
Šmartnem ob Paki ter pri hmeljarnl v Žalcu.
Deteljna, travna in druga semena.
Brez jamstva glede čistote in kaljivosti naj nihče naših udov travna in deteljna semena ne kupuje. Zahteva naj vselej natančno navedbo odstotkov čistote in kaljivosti in naj ne upošteva cenikov, ki teh navedb nimajo, kajti v tem slučaju gre navadno za slabo in staro seme, ki je le navidezno ..ceneje".
Kmetijska družba je lotos kupila najčistejša in najbolj kaljiva semena in jamči pri deteljnih semenih in mačjem repu za popolno brezpredeničnost.
Cene za nadrobno oddajo so naslednje, pri odjemu celih vreč popust:
domača detelja, gorenjska . lucerna, pristna francoska
98% C 90% K 26.— Din 96% .. 90% ., 42,— „
Zmesi travnega in deteljnega semena. Iz zajamčeno čistih in kaljivih vrst, sestavljene po strokovnih navodilih stanejo: I. za barski svet kg Din 28.—; II. za peščeno zemljo kg Din 28.—; III. za srednje težko zemljo kg Din 26.—; IV. za težko zemljo kg Din 26.—.
Semenska ajda, siva po Din 3.70 za kg.
Kose, dolžina 65 cm, 70 cm, 75 cm. Vsak ud ima pravico zahtevati te kose po Din 18.— za komad franko Ljubljana, dokler traja zaloga.
Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne pošiljat ve. Pri vaeonskib naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Amonijev sulfat 20/21% po Din 500,— za 100 kg.
Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 285 za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 13,— 100 kg, samo vagonske pošiljke.
Kalijeva sol, 42% po Din 170,— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit 12—15% po 86,— Din za 100 kg. — Za 1 ha 400 do 600 kg.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 128,— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem
odjemu cena po dogovoru.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg.
Mešano gnojilo. Nitrofoskal - Ruše, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 180,— za 100 kg. Za 1 ha 500 kg.
Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline, dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rožena moka, lzborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 200,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Thomasova žlindra. V Ljubljani in Mariboru stane vTeča 100 kg 18/19% Din 125.—, vsak odstotek višje vsebine Din 6 več. Pri pol ali vagonskem odjemu po Din 122 franko vsaka postaja.
Krmila:
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4,— za kg, na drobno Din 4.50 za kg, najmanj 5 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 7.50 za kg-na drobno Din 8.— za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščtae:
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po lH kg po Din 20, v ročkah po 3^ kg Din 50.—.
Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kilogram na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din in v steklenicah po dva kg po 15 Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Arsokol (glej spis v štev. 5. lanskega ..Kmetovalca") svinčen preparat zoper razne drevesne škodljivce, osobito proti črvivosti jabolk, proti listnim in krvavim ušem, v steklenicah po 100 gr Din 20.—.
Azbest Ciarit za čiščenje vina po Din 70 za kg.
Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg.
Fenoiftaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po Din 1.— za zvez.
Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15.— za meter.
Gumijeve vezi, prvovrstne po Din 140 kg.
Gumijeve plošče po Din 10 za komad.
„Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče Y* kg Din 30, M kg Din 50, 1 kg Din 90.—.
Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130.— Din za 2 m zložljiv aparat.
Moštne mere, žepne, mali format po Din 95.—.
Modra galica 98/99%, zajamčena po 7.80 Din kg, pri odvzemu najmanj 100 kg, na drobno po Din 8.— za kg.
Natrij bisullit v tabletah po 180 Din za 1 kg.
1'etrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 1-2.50 za kg.
Porzol preizkušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetjavosti v zav. po 200 gr Din 20.—.
Ralija Ia Madagaskar Mayunga po Din 26,— za 1 kg.
Saloidin (antiklor, natrijev tiosulfat) v sodih po 300 kg po Din 5.20 za kg, v sodih po 100 kg po Din 5.40 za kg, v manjših količinah po Din 5.60 za kg.
Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju, v zavitkih po pol kg Din 65, po 1 kg Din 120.
„Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. ftrgo patronl po Din 7 za komad.
..Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor Iz medenine) sistem Fr. Nechwile, po Din 140.—.
Škropilnice franc. znamke „Automatique", nahrbtne Din 680.—.
Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke ..Nechvile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševataimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m ta patent, razpršilnikom Din 2900.—.
Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160. (Razpršilniki za veliko ročno škropilnico Din 18 za komad).
Škropilnice Flora, dvoiiterske, za vrtne nasade, po Din 370.—.
Škropilnice ročne. Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205, po 2 lit. Din 210, ponikljane po 1 lit. Din 220, po 2 lit. 225 za komad.
Trtne škropilnice, bakrene, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.—, prava francoska Su-perieur po Din 500, za komad.
Urania-zelenilo v zavitkih po 1 kg, cena po Din 60, v zavitkih po Vi kg po Din 33.—.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršil-alk Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18, brizgalna
cev s pipo in cedilom po Din 65 za komad, Flickov razpršilnik
za trte po Din 80 za komad, za drevje in hmelj po Din 130 za komad.
Grozdni mlin (domače tvrdke) po Din 850.—.
Grozdni mlin (inozemske tvrdke) 65 kg teže po Din 1580.
Grozdni rebljač Ideal 8 prenosljiv, po Din 2550.—.
Grozdni rebljač (inozemske tvrdke) po Din 5450.
Sadni mlin (domače tvrdke) po Din 1450.
Sadni mlin (inozemske tvrdke) po Din 4250.
Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Th*o Seltz po Din 120.—.
Vinometri „Weinlaube" inozemske tvrdke po Din 60.—.
Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.60 za 1 kg, z 3% galice po Din 4.90 za 1 kg.
Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
Zveplalnik Torpille Vermorel, nahrbtni po Din 450, Kovina, nahrbtni po Din 420. za komad.
Žvenlalniki za sode po D'" fiO.— za komad.
Žveplalniki ročni po Din 65 komad.
Vrtnarsko orodje, orig. tvrdke S. Kunde k, sin:
Cepilni noži za okulacijo in kopulacijo od Din 33 do 140, peresa k škarjam po Din 1.—.
2age za drevesa od Kunde, Din 52.—, Din 60.—.
Živinoreja in mlekarstvo.
Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad.
Gobčnl odpirač ..Ekspres", 150 Din komad.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po proi Gerberju po 40 Din.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—: št. 3561 po Dta 7—.
Posnemalniki: Domo H za 30 lit. po Din 875, AX za 40 lit. po Din 1000, M za 70 lit. po Din 1055 komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din !050. E2 za 100 lit. po Din 1250, F za 140 lit po Din 1700, A za 200 lit po Din 2500.
„BaItic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700.—. M. O. za 60 lit. Din 1350,— za 100 lit. KI. po 1850,— Din, za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Požiralnikove cevi za teleta 160 Din, za goved 320 Din.
Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 *r Dta 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, SOOgr po Din 180.
Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45.
Sesalke za gnojnico (gnojne piimpe) 330 cm po Din 880, 360 cm po Din 895, 390 cm po Din 910, 420 cm po Din 930, 290/420 cm po Din 1080.
Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—.
Telečii napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Dta 36.
Trokarfl za goved po Dta 100, za teleta In ovce po Dta 76
Kosilnica Herkules enovprežna po Din 5200, dvovprežna po Din 5300.
Razne kmetijske potrebščine:
Grablje, železne z 10 zobmi po Din 10.—.
Grablje, železne z 12 zobmi po Din 12.—.
Grablje, železne z 14 zobmi po Din 14.—.
Grablje, železne z 16 zobmi po Din 16.—,
Lopate za štihanje po Din 20.—.
Lopate za nakladanje po Din 24.—.
Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—.
Vile, železne s 4 roglji po Din 14.—.
Vile s 4 roglji, garantirane po Din 20 komad.
Kultlvatorjl (ročni) po 18 ta 25 Din komad.
Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl. spis v Kmetovalcu štev. 15), po Din 80.— za garnituro.
Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.—.
Francoski ključi (irancozl) Rapid, mali po Dta 35.—, srednji po Din 62.—, veliki po Din 100.— za komad.
Poljedelski stroji:
Univerzalni plugi In plužnl deli:
Sackov plug R16 po Din 1900.—.
Sackov plug R14MN po Din 1600.—.
Sackov pulg D8MN po Din 1000.—.
Sackov plug D7MN po Din 920.—.
Lrmeži za Sackove obračalne pluge po Din 35.—.