Političen list za slovenski narod. Pt> poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan li> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Itokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. & tev. 104. V Ljubljani, v soboto 5. maja 1888. Letnilc X VI. Iz državnega zbora. Z Dunaja, 4. maja. Budgetna razprava. (Sedemnajsti dan.) Že večkrat sem omenjal, da so surovi osebni napadi na posamezne poslance v poslaniški zbornici čedalje pogostejši. Zlasti se levičarji odlikujejo v podlosti in surovosti. Včeraj so se skušali G h o n , Foregger in Svoboda, kdo je bolj neotesan med njimi. Ghona je zavračal poslanec Klan, Foreggerja pa je danes pokaral predsednik, ker je poslancu dr. Gregorcu očital, da duhovni sicer no-Bijo duhovsko obleko, da pa ne oznanujejo zmerom resnice. Najnesramnejši se je pa vedel poslanec Svoboda. Dr. Lueger je pripovedoval, kako se godi v Tahovu, kjer je Svoboda župan in poštar, kjer pa liberalna stranka samovoljno gospoduje, kjer so prestavili nekega tej stranki nepriljubljenega učitelja, in kjer si narodnjaki ne upajo oddajati svojih pisem na pošto, ampak jih morajo oddajati na drugih poštah, da se ž njimi kaj ne zgodi. Svoboda je zavračal Luegerja, kateremu je na koncu svojega govora očital, da je lažnjivec, opravi j ivec in obrekovalec. Levičarji so z burnimi klici pritrjevali tem psovkam, na desnici pa so se čuli glasni ugovori in velika nevolja. Tudi sicer jako popustljivemu predsedniku se je zdelo to prehudo, in je zaradi gori omenjenih psovk pokaral poslanca Svobodo. Oglasil se je še enkrat dr. L u e g e r in poslancu Svobodi rekel, naj mu dd priliko pred posebnim odsekom dokazati, da je vse res, kar je govoril. Dokler pa tega ne stori, in dokler ne toži lista, ki mu je očital popačevanje javnih pisem in krivo prisego, toliko časa ga ne boli, ako ga tak človek imenuje lažnjivca, opravljivca in obrekovalca. Po teh besedah prisiljen je Svoboda vstal in prosil g. predsednika, naj se iz deveterih oddelkov voli odsek, ki bode preiskoval, je li res, kar je trdil dr. Lueger. Dotični odsek, ki ima po opravilnem redu ustno poročati v 24 urah, bil je danes voljen in so bili izbrani: Biirenreither, D u b s k y Adolf, Kopp,Weitlof, Dostal, Giovanelli, Hausner, Tonkli, M a 11 u š. Prvi štirje so levičarji, drugih pet je z desnice. V pričetku današnje seje je gosp. predsednik zbornici priporočal, naj se govorniki varujejo surovih izrazov in psovk, zlasti pa naj se strogo drže predmeta, ki je v obravnavi, in naj ne razpravljajo vsega, kar jim pride ravno na misel in kar z rečjo samo morda ni v nobeni dotiki. Iz današnje seje mi ni omenjati posebnih dogodkov, pač pa ne morem molčati o sodbi, ki se danes v „N. Fr. Presse" nahaja o celjskem poslancu dr. Foreggerju, kateri je nemško-avstrijskemu klubu včeraj oponašal, da je glasoval za proračun naučnega ministerstva. „N. Fr. Presse" se zaradi tega hudo srdi nad Foreggerjem ter med drugim o njem piše: „Dass solches Holz durch die Wogen der Wahlen bis in's Parlament geschwemmt werden kann, ist ein Žeichen der Zeit. — Die Deutsch-Oesterreicher sollten doch endlich inne vverden, dass ihr ehrliches Nationalgefflhl von einer handvoll Leuten, deren Unfiihigkeit von ihrer Aufdringlichkeit Ubertroffen ist, arg missbraucht wird. — Diese Menschen wollen die Nation politisch erziehen und haben selbst die politischen Kinderschuhe nicht ausgetreten, — jeder von ihnen hiilt sich fur das Ebenbild des eisernen Kanzlers, wiihrend nichts anderes an dem Wicht zu finden ist, als die eiserne Stirne." — Slovenski: Znamenje časa je, da so volilni valovi v parlament pripravili tako lesovje. Nemško-Avstrijci naj vendar že sprevidijo, da peščica ljudi, katerih vsiljevanje edino presega njih nezmožnost, hudo zlorabi njih pošteni narodni čut. Ti ljudje hočejo politično izobraževati narod, pa še niso odrastli otročjim letom, — vsak izmed njih se smatra za podobo železnega kanclerja, pa druzega pri takem malopridnežu ne najdeš, kakor železno čelo nesramnosti. Ko bi bil Foregger ud nemško-avstrijskega kluba, bi „N. Fr. Presse" seveda vse drugače sodila o njem in ga morebiti celo preslav-ljala kot duševnega velikana. Crispijeva politika. ii. Nemški in madjarski listi kujejo v zvezde sedanje italijanske državnike, ki se klanjajo Nemčiji. In tem državnikom na čelu je Crispi. Po mnenji teh listov je bil Cavour nasproti Crispiju pravi pri-tlikovec glede notranje in vnanje politike. Če pa trezneje presodimo italijanske razmere, smemo trditi, da italijanski narod ravno ne proslavlja ministra za vnanje stvari, in da se bliža konec Crispijevi slavi. Crispi se je pokazal v notranji politiki pravega absolutista, oni Orispi, ki je osivel v parlamentarni in časnikarski borbi. Italijanski časniki pišejo, da se rusko časopisje prosteje giblje, nego italijansko pod liberalno vlado. Ko je Crispi stopil na krmilo, ob-ljuboval je, da bo njegova notranja politika liberalna v pravem pomenu besede. Da so njegove obljube ostale mrtve besede, priča njegovo postopanje proti Vatikanu in stroga cenzura časnikov. Kar je Crispi doslej storil, je to, da je italijanskim županom zagotovil nekaznjivost pri volitvah. Z njegovo osnovo občin celo vladna stranka ni zadovoljna. Vnanja politika Crispijeva ravnil se popolnoma po Bismarckovem vzgledu, akoravno je Italija naravno navezana na Francijo. Da pa bi Crispi razdvojil italijansko in francosko politiko, pripoveduje Italijanom, da hoče Francija obnoviti svetovno oblast papeževo, in nevedni ljudje mu verujejo. LISTEK. S v i f t i j a d a. (Dvaindvajseti spev.) Boulanger in pa Knotz sta začasno najbolj zanimivi osebi v evropskem parlamentarizmu. Prvi vznemirja s svojim .maščevalnim" rodoljubjem ne-Btrašljive pruske Nemce, drugi pa .navdušuje" s svojim eminentno .avstrijskim" mišljenjem naše domače Nemce in nemčurje, da se jim delajo žulji na ploskajočih rokah in jim znoj teče po veselih obrazih. Potem naj pa če kdo reče, da ne prekose različna nemška plemena v rodoljubji in požrtoval-nosti nas složnih Slovanov, ki ploskamo cel6 ministru Gaučn, ki nam raje jemlje, nego daje, in Dnnajevskemn, ki obdačuje žgano pijačo. Kako naj se človek še navdušuje in za koga? In vendar tudi slavni Knotz, da je našel v naši nezasluženi sreči in naši hegemoniji univerzalno zdravilo, ki odpravi polagoma vsem nemški mislečim Avstrijcem dosedanjo njihovo .skrivno" bolezen: krč rodoljubja. Da v istini boleha na »pruskem krču" veliko-nemški Tersites, radi mu verjamemo Slovani; da pa ozdravita njegovo kronično bolezen slovanska, že veke izkušena lojalnost in njeno plačilo, je tako absurdno, kakor ko bi mi trdili, da nam ustvari Bismarck Slovenijo, ko se izpolni srčna želja našim Knotzom. Da razodeva Knotz čisto svoje rodoljnbje pod plaščem imunitete državnega poslanca, je prav naravno in ugodno za njegove .bolne" somišljenike, ker bi se sicer lahko pripetilo, da bi jih cel6 Bismarck sam konfiskoval „mit Sack und Pack" ter bi jih poslal v karantano, da se razkužijo. Da, imuniteta naših političnih nasprotnikov je največja uganjka nam, ki nemarno imunitete niti v ponižnih prošnjah, ne v lojalnih besedah, in kako neki za protivladno mišljenje, s katerim vladi prete naši nasprotniki. Zaradi tega je logično, in naravno, da je govoril slovenski poslanee tako navdušeno za budget, kakor za največje naše težnje, akoravno je vedel, da se izgubi v Danajidnem sodu potrebščin naše armade, ki čuva zlati narodni mir. O zlatna svoboda, ljubi naS mir, kako drag si slovenskim davkoplačevalcem, in kako poceni je vladi naš narodni boj! Vlada daruje za mir naše žulje in našo moč, za naš neprestani boj pa le kak ukaz, ki nam navadno le malo koristi, in vendar ona toži, da le boj prazni njene blagajne. Najbolj zanimiv davek je letos poleg davka od žganja takozvani .dispozicijski groš", ki naj podpira vladno politiko. Umestno je, da se ni zanj navduševala vsa postrežljiva desnica misleč Bi, ako trobim jaz brez vspeha vse dolgo parlamentarno leto v vladni rog, čemu bi vlekel dobro plačani časnikar za svojo vladi nasprotujočo politiko še mastne tantieme. Da 6e ne pretaka matematična kri po naših slovenskih žilah, pokazali smo Slovenci že pri mnogih prilikah in ne le v budgetni debati. Filo-logija in le filologija polni vse naše delo. Zaradi tega bi se bilo skoraj pripetilo pri zadnjih ljubljanskih volitvah v mestni zbor, da bi bili izvoljeni novi naši očetje prvič „jednoglasno", ko bi namreč vsak kandidat glasoval tudi sam zd-se, ker se je ostala večina .glasov" zavednih narodnih volilcev izgubila v— prazni dvorani. No, sedaj naj pa še kdo trdi, da živi v Ljubljani 95 odstotkov Slovencev in samo 5 odstotkov Nemcev! Da, g. Dežman je lahko ponosen na zadnje ljubljanske volitve, kajti on je prvič zmagal z ogromno večino glasov — ki jih nismo čuli. Njegovi politiki so se pridružili vsi „praktični" Slovenci. Če namreč Dežman in njegovi prijatelji ne glasujejo za narodne kandidate, čemu bi »praktični" Slovenci glasovali ter tekali na .rotovž". Živela složnost, živela slovensko-nemška solidarnost 1 Sviftijanec. Nedavno je Bonfadini v zbornici zagovarjal zvezo z Nemčijo, rekoč, da sklepajo zveze take države, katerih ne ločijo velika vprašanja. S Francijo, pravi govornik, bila je Italija v zvezi, a sedaj ju loči vatikansko vprašanje. Zanimiva je naslednja epizoda v italijanski zbornici. Poslanec Pantano je trdil, da se je ohladilo prijateljstvo med Italijo in Francijo vsled italijanske zveze z Nemčijo. Crispi mu je odgovoril ter ponavljal staro frazo, da je ta zveza znamenje evropskega miru, ker Nemčija ne more več želeti, a Avstrija je s svojim zadovoljua. Da bi pa potolažil svoje prijatelje, dodal je Crispi: Z Avstrijo imamo te koristi, da . . . Pantano mu seže v besedo: Da dobimo . . . Crispi popravi svoje besede: Da vredimo . . . Oba sta mislila isto. Iz tega razvidimo, kako naraven in iskren zaveznik je Crispi. V odločilnem trenotku bi se italijanska zveza ne pokazala jako koristna, ker se vedno bolj bliža oni točki, ko se bo odločilo, ali naj Nemčija odločuje v Evropi. Govor poslanca Jak. Hrena v državnem zboru dne 25. aprila 1888. (Dalje.) Glede na to morali bi misliti, da je V6aj ta-mošnja, kakor sem dokazal, za krajevne, gospodarske, kakor tudi za državne in politične koristi tako važna cesta v takem stanji, da more zadostovati svojim nalogam. Toda temu ni tako I Ta cesta ima, kakor si bom dovolil natančneje razložiti, vsled prvotnega napačnega načrta take napake, take pomanjkljivosti, da se mora v resnici imenovati neka posebnost. Označil bi jo kot vzgled, prototip ceste, kakor se ceste ne smejo delati! Težko mi je najti parlamentarne primerne besede, kako brez glave so tačas delali stavbeni inženerji, ki so speljali cesto prav za nosom, po zračni črti, ter niso gledali na površje zemlje, ali drži navzdol ali navzgor; aH da bi razložil kratkoumnost tedanje uprave, ki se jej je zdelo narodno-gospodarski opravičeno, da ima cesta mnogo klancev v ta namen, da imajo gostilničarji ob cesti več zaslužka s priprego. Vsak, ki količkaj pozna krajfe, in kakor vsak tuj potnik, ki prvikrat pride v ta kraj, na prvi pogled lahko spoznd, da bi bili morali in mogli cesto speljati povsod po ravnini; poiskali pa so vendar s posebno pretkanostjo in ne glede na zdravi človeški razum vse hribe in griče ob levi in desni in niso gledali, ali je ob levi in desni ravnina ali potoček, ki naravno kaže, kje naj gre cesta. Kakor sem že rekel, cesta drži zdaj navkreber, zdaj navzdol, tako da bi jo lahko primerjal z drčami, ki so jih v zadnjem časi napravili v našem pratru; te pa imajo to neprefeenljivo prednost, da se vsled prave sistematike z dinamično močjo sunka in naravne postave teže vozilo gori in doli samo premika, na dolenjski cesti pa je treba pri težkih vozovih navkreber priprege, navzdol pa coklje. (Res je! na desnici.) Na kolikih krajih je zapisano, da se mora podložiti coklja, in v kolikih krajih je treba coklje, ne morem natančno povedati, ali povedali so mi število, ki se more izraziti v dvanajstoricab. Da take razmere ovirajo in podražujejo promet, včasih po zimi, kedar je ledeno, ali zaradi večjega prometa ni mogoče dobiti priprege, celo-ustavijo, je po sebi umevno. Ze po tem lahko sodite, kaka je cesta in dotični kraji. Vendar moram to čudno dolenjsko cesto natančneje opisati, in sicer od Novega mesta proti Ljubljani. Namesto da bi-takoj pri Novem mestu ostala v ravnini in držala ob naravni poti, -ob Krki, zavije se v strmem klanci na takoimenovani Kapiteljski hrib, kjer znaša etrmina 1$%; od tod drži navzdol s padcem 14% in komaj 20 minut od Novega mesta pride v Bršlinu v ono nižavo,- v koji je pričela svoj tek. Takoj za Bršlinom prične se klanec in cesta se vije pet do šest kilometrov daleč s strmino 14% na takozvani Kačji hrib; od tukaj se zopet nagne, s padcem 14% proti Mirni peči in pride skoraj v isto nižino, kakor se je pričela v .Novem mestu. Komaj so te težave premagane, prično se znova. Cesta se zavije na Ivanski hrib, ki je sicer le nekaj stotin metrov visok, a njegova strmina znaša 14% ; tu pa se prične, rekel bi, pravo protipostavno člo- veško in živalsko trpinčenje, klanec sv. Ane, kjer znaša strmina 14%, padec pa 14 do 15%. In ko prideš v Trebnje, kjer je prvi počitek, zahvaliti se moraš Bogu, da se niso ponesrečili voz, živina in ljudje. Iz Trebnjega se prične prejšnji boj s postavami teže in brezvoljnosti teles, iu ne enkrat, dvakrat, — ne, brezštevilnokrat; — tako gre naprej, gori in doli, in infinitum, toda ue cum gratia! Vendar ne bom dalje mučil potrpežljivosti častitih gospodov, da bi naslikal podrobno podobo daljne ceste. Omeniti hočem le še nekaj klancev od Trebnjega naprej, ki ovirajo promet in so enako strmi, kakor že imenovani; ti so: Trebanjski klanec s strmino 12%, pri Zidanem mostu s strmino 12%, Občina s strmino 16% in konečno najhujše strašilo za ljudi in živino Višnjegorski klanec s strmino 16, 18 do 20%. Po tolikih nevarnostih, kjer se večkrat prevračajo in tarejo vozovi, — tudi c. kr. pošta ima vsako leto po zimi neprijetne skušnje — pride cesta še-le za Šmarijem v ljubljansko nižavo, kjer se konča neprijetna in nevarna vožnja. (Res je! na desnici.) Dovolil sem si, nadrobneje opisati podobo te ceste, ker gotovo visoka državna uprava ne bo šla za kratek čas na potovanje v one kraje, kakor jo je nedavno povabil gospod zastopnik dolenjskih mest. Tudi bi bilo zelo zanimivo in poučljivo predložiti tloris povprečnega prereza one ceste, ki ga pa, žal, v tem trenotku nimam pri rokah. Iz tega razvidite, gospodje, da je tii res potrebna pomoč. Tu pa se ne gre za popolnoma novo cesto, nikakor ne — to ni moj namen — marveč da se cesta primerno in temeljito popravi, in v ta namen naj bi se na nekaterih mestih preložila, kot n. pr. na Kapiteljskem hribu, Kačjem hribu, pri sv. Ani, na Občini in pri Višnjigori, na drugih krajih bi se temu lahko opomoglo s presekami, nasipi ali odkopi. (Konec prih.) Politični pregled. V L j ubij a ni, 5. maja. [Notranje dežel«. Nadvojvoda Karol Ludovik bo prišel danes zvečer v Barcelono. Predsednik avstrijske razstavne komisije, g. A. pl. Liudheim, in g. P. pl. Scholler, član te komisije, odpeljala sta se že poprej v Barcelono k sprejemu vojvode Karola Ludovika. Zadnja „ministerska kriza" je rodila po listih najraznovrstnejše vesti, kojih vrjetnosti ali resničnosti pa ne more nidko dokazati, ker je ostal izid obravnave med državno-zborsko večino in mi-sterskim predsednikom popolnoma tajen. „Agr. Tgbl." je dobil z Dunaja brzojavko, da je grof Taaffe zagotovil vodjam vladne stranke: „Naučni minister Gautsch bo v kratkem odstopil". Isti list poroča tudi, da je grof Taaffe obljubil poslancu gosp. Klunu: »Skrbel bodem, da se ustanovi zopet srednja šola v Kranji". Med ministerstvom Taaffejevim in desničarskimi klubi doseglo se je popolno sporazumljenje gledč vseh tekočih vprašanj, tedaj tudi glede Liecliten-steinovega šolskega načrta. Zatrjuje se, da je tudi naučni minister Gautsch načeloma pritrdil temu načrtu. V klubu ogerske liberalne stranke se je izrazil minister Borosz na dotično vprašanje, da je vlada že vse potrebno ukrenila glede zgradbe stra-. tegiško važnih državnih cest proti severu. Kakor se,vidi, pričela se je že predigra k utemeljevanju orožnega kredita. liudimpeštdnski poluradni listi so dobili nalog, da ne snfejo več napadati grofa Taaffeja. Tiianje države. Papež-£e■ - . (Dalje v prilogi.) Priloga 104:. štev. „Slovenca" dn6 5. maja 1888. čast. gosp. Šimon Robič poslal mi jo pet goldinarjev za rateško pogorelce. V imenu obdarovauih mu kličem: Bog plati! Ko bi še kdo kaj hotel darovati, gotovo bo domači g. župnik, ali pa podpisani z veseljem posredoval, da pride v resnici potrebnim roke. J. Molj župnik. Iz Dalmacije, 1. maja. Štirinajst dni je že mi-nolo od zadnje dopolnilne volitve dalmatinskih veleposestnikov. Ker sem Vam ob svojem času naznanil izvolitev zastopnika državnemu zboru, gosp. Bulica, upam, da bom Vam in Vašim čitateljem ustregel, ako Vam naznanim izid volitve, ki se je vršila dne 17. m. m. Gotovo Vam je zuano, da se je zastopnik dalmatinskih velikoposestnikov, g. Borelli, zahvalil za svoj mandat v državnem zboru. Na mesto tega narodnjaka moral se je v kratkem času izbrati drugi, tudi narodni zastopnik, dr. Katnič, odvetnik v Šibeniku, o kojega izvolitvi ni nikdo dvojil. Radi tega ni čudo, da se narodna stranka ni toliko potrudila, kakor bi se bila morala; no, naši „irreden-tisti" niso bili tako mirni ter so se tajno pripravljali na volitev. Njihova agitacija ni bila brez vspeha, ker proti vsakemu pričakovanju je bil izvoljen kandidat italijanisimov, stari nasprotnik našemu narodu — dr. Lapenna (nomen — omen) — s 4, reci štirimi glasovi večine. Narodna stranka, ki že dolgo ne pozni volilnega poraza, bila si je v svesti zmage dne 17. m. m., a se je varala. S čim pa se di opravičiti ta nenadni dogodek in kako so lahoni mogli priti do zmage? Cujte, „N. L." Vam ob kratkem pokažejo vzrok našega začasnega nevspeha: Proslavljena inteligencija italijanska v Dalmaciji, ki hoče predstavljati omiko in premoženje, zmagala je s svojim voditeljem po tolikem trudu in pripravah s pomočjo kotorskih Srbov s 4 glasovi večine, katera jim je velikodušno prepustila neke narodne komisije v Zadru in Spljetu. Da, še več nego narodne komisije, ki so dopustile, da so javni ljudjaci glasovali za Lapenno. Zanj je glasovalo nad 30 narodnih volilcev. Kaj sedaj preostaja narodni stranki? Nič druzega, nego mirno čakati do prihodnje volitve, in tedaj osvetliti si lice. „K. D." piše o tem: Narod hrvatski v Dalmaciji more brez pouižanja gledati v italijansko druhal, ki se veseli svoje slučajne zmage, in s zaupanjem v prihodnost zaklicati: A rivederci a Filippi! — na svidenje na prihodnjem volišči! A kar se tiče dr. Lapenne samega, more jim narodna stranka sporočiti: Nič boljšega niste zaslužili, imate ga in držite ga trdno! „Narod" piše: „Narodna stranka obžaluje zmago nasprotnikovo, posebno če pomisli na dogodke, ki so pripomogli k tej zmagi; obžaluje zato, ker zopet stopi na politično javno polje človek, ki ga je bil naš narod že pred desetimi leti pokopal; obžaluje, ker se bo stari Katilina predstavljal kot zastopnik neke namišljene italijanske narodnosti, katere ni v Dalmaciji — vse to obžaluje, a ne boji se nikakor Lapennove osebe, niti jej pripisuje nenavadne važnosti. Videli smo, kaj je javno Lapennovo delovanje. Ko je imel oblast v roki in ž njo razpolagal, tačas je proganjal in mučil, ali brez oblasti je Lapenna navadna kukavica, smešen človek. In ko nas je preganjal ter mučil, ali nas je s tem izkoreninil; ali je morda za čas ustavil tek narodne misli, je-li zaprečil v deželi napredek v narodnem duhu? Nikakor ne! Delovanje njegovo nas je družilo, vlivalo nam je življenje, moči, žilavosti. A kaj hoče sedaj Lapenna brez oblasti? Lapenna brez oblasti zDil le bežati in podlo ovajati. On nima onih moralnih moči, ki navdajajo naše ljudi in imajo pravo veljavo; on nima one moralne moči, ki daje našim prvakom ugled. Lapenna bo tu in tam izpustil koji govor, s katerim bo podlo napadal našo stranko, to je njegova glavna vrlina. Ali s tem bo tudi njegovo delovanje končano. Kaj druzega pa more on doseči? Njegove laži se bodo odkrile in s tem bo vse končano." Tako piše imenovani list. Kakor vidite, izgubili smo s zadnjo volitvijo jako malo, a Italijani niso ničesa dobili. „K. D." je naštela dobre nasledke zadnje volitve ter piše: „Ime dr. Lapenne bo pomnožilo neke težnje preko morja, in s tem se bodo vladi odprle oči. Vlada sicer Hrvatom v Dalmaciji še dandanes ni posebno prijazna, ker jim komaj dopušča, da pobirajo drobtine izpod mize. In da se bo to žalostno stanje hitreje končalo, pomagal bo največ dr. Lapenna s svojim političnim delovanjem, in naš narod sme vsklikniti: Salus ex inimicis." Rad bi Vam še kedaj pisal, ako mi v svojem listu propustite toliko prostora. Hrvat iz Dalmacije. Iz Trsta, 3. maja. Kmalu bodo preteklo leto, kar so se kurjači Lloydovi ustavili, da nečejo več delati, ako jim ne zagotovijo, da jim ne bodo plače pomanjšali ali no dela podaljšali. Takrat se je stvar poravnala še precej mirno, ker so nekoliko agitatorjev, kakor so jim rekli, uradniki sami odstranili, nekatere jim je pomagala tudi policija spraviti pod ključ, kateri so ravno preveč očitno in velikokrat tudi ne morebiti z najboljšimi pripomočki skušali svoj namen. Da pa ni bil ves strah prazen zaradi znižanja plače ali pri prejšnji plači podaljšanje dela kurjačem in da so ti res prav nekaj čutili, če tudi se je takrat vsa stvar polegla, pokazali so pa sedanji dogodki. Lloydova administracija se je takrat menda bala, da bi ji morebiti znal občni zbor delničarjev zaradi tega kake neprilike delati, če bi se ne pogodila z lepa s kujajočimi se kurjači, zato je najprej takrat opustila svoj namen in ga prihranila za boljši čas. Našla je tudi takrat delavcev, kateri so bili zadovoljni s prejšnjo plačo, ali pa še morebiti s kaj manjšo, najela si jih je namreč od druzih plovnih družb. Pa tudi vlada je takrat šla Lloydovi administraciji na roko, ker je za prvo pomoč obljubila svoje kurjače, kakor je bilo takrat brati v časnikih; pa bi bila najbolje storila, mesto tega poslati kakega vestnega in zanesljivega komisarja, kateri bi se bil sam prepričal, kako stvari stoje in kaj in koliko je resnice na tem, kar ljudje in delavci okoli pripovedujejo. Pa vse to se ni zgodilo, ampak polegla se je vsa reč, za koliko časa ni nihče vedel, pač pa administracija sama ter kaj in kako misli ukreniti, ko se ji bode prilika ponudila. In ta prilika, kedaj je bila lepša in bolj zapeljiva kakor sedaj po občnem zboru delničarjev Lloydovih. Vlada je nekoliko bolj visoko potegnila in nategnila sad, da ni kar sam jim padal v naročje, ampak da se bode morebiti treba malo — pa ne mnogo — stegniti ali na prste stopiti, da ga bode mogel kdo odtrgati. Tudi nekoliko bolj trdo je ta sad privezala, pa tudi ne tako, da bi se jako nerad dal odtrgati, ampak samo tako ne, kakor se je prej dal hitro. Pa gospodje pri administraciji že vedo, kako in kaj je prav za-nje ter tudi po tem že zato skrbijo. Ker so jim na jedni strani malo pristrigli, hočejo na drugi saditi in žeti, in sicer na takem polji, kjer je zemlja najbolj potrebna pomoči, da kaj obrodi. Zato so sklenili gospodje upravnega odbora v svoji veliki modrosti tako-le: Delavci imajo premalo časa za delo, torej dajmo ga jim še malo zraven, da ga bodo imeli več; — če so prej delali od 1j2l. ure zjutraj do 4. ure popoludne, s polurnim prestankom opoludne, naj sedaj delajo od šeste ure zjutraj, pa do šeste ure zvečer, bodo že tudi nekoliko več naredili v dveh urah in pol; če bi pa morebiti kdo imel kako tako delo, da bi je lahko vzel seboj domov, to tudi lahko stori in naj je domi zvrši; če kdo mora delati zato celo noč, kaj to nam mar, naj gleda sam, če ni dosti priden. Tako so ti gospodje sklenili in njih sklep je za sedaj — šel po vodi. Gospodje so mislili, da so delavci stroji, kateri teko, dokler so naviti, in ko se navijejo, zopet dalje delajo, ali delavci so gospodom dali razumeti, da se oni motijo, če mislijo kaj tacega in če gospoda od tega svojega sklepa ne odneha, bodo šli delavci Lloydovi prvega maja zjutraj vsi na delo — do Lloydovih prostorov — pa samo do praga, dalje nihče ne — in gospodje naj delajo sami — če hočejo in znajo. Dogovorjeno in gospodom upravnega odbora in raznim predstojnikom naznanjeuo, če se to zgodi, da bodo morali delati na dan (12) dvanajst ur, kakor sedaj ni bilo, prvega maja ne bode nobenega delavca v prostore Lloydove, in prej ne bode šel nihče na delo, da se to odpravi. Iu to jo pomagalo za sedaj. Kaj pa upravni odbor v svoji modrosti še misli ukreniti, kdo ve? Tako bi bili torej v Trstu kmalu imeli prvega maja delavci, katerih bi bilo precejšnje število, okoli 2000, praznik, kateri imajo malo kedaj. Dnevne novice. (Zalivala koroških Slovencev.) Državnemu poslancu, č. g. Klunu, došel je dne 4. t. m. iz Celovca naslednji telegram: „Prejmite našo uajprisrč-nejšo zahvalo za Vaše možato potezauje v državnem zboru. Koroški Slovenci ostanejo Vam in Vašim gospodom tovarišem za to ljubavi na veke hvaležni. Bog blagoslovi Vaše delovanje! Prosimo Vas, pote-zajte se i v bodoče za naše po postavi zajamčene pravice, ne zapustite nas in podpirajte nas tudi nadalje v borbi za obstanek, napredek in našo najdražje svetinje! Živeli slovenski poslanci! Slava Vam tisočera!" Celovški Slovenci v imenu vseh koroških Slovencev. (Deželni zbori) se snidejo, kakor se nam poroča z Dunaja, baje proti koncu meseca avgusta. (Predsednik škofijskega odbora za papeževo slavnost) povodom zlate maše je dobil od sv. Očeta po kardinalu R a m p o 11 i zahvalnico za poslano adreso in slavnosti, ki so se v deželi vršile ob petdesetletnici. V tej zahvalnici sv. Oče pohvalijo izraze izrednega spoštovanja in ljubezni, katere je odbor pokazal s toliko vnemo, da ljubljanska škofija ni mogla dati boljšega spričevala o svoji vdanosti do sv. Očeta in rimskega stola. V spominu hočejo ohraniti predsednika, odbor, vse vernike in njihovega škofa ter prositi Boga obilnih nebeških darov. II koncu podele vsem iz srca sv. blagoslov. (V tukajšnji stolnici) je danes ob 10. uri daroval sv. mašo za pokojno cesarico Marijo Ano mil. g. stolni dekan, dr. H. P a u k e r pl. G 1 a n-feld, z obilno azistencijo. Vdeležili so se sv. daritve stolni kapitelj, mnogo civilnih in vojaških dostojanstvenikov in druzega ljudstva. (Kranjskega obrtnega društva) novi odbor je: G. Anton Klein, predsednik; g. Mat. Kune, njegov namestnik ; g. J. Ž i t n i k , blagajnik; g. Dežman, računovodja; g. Dr. Hribar, tajnik in g. Widmayer njegov namestnik. (Klub slov. biciklistov) napravi jutri ob lepem vremenu izlet na Vrhniko. Odhod iz Ljubljane ob 2. uri popoludne. Ako bo vreme neugodno, bo izlet prihodnjo nedeljo. (Vojaška godba) bo igrala jutri od 7212. ure dalje v Zvezdi. (Dramatično društvo.) Odbor nam je poslal naslednje: Dramatičnega društva igralni odsek sestavil je minoli petek repertoir za prihodnjo sezono 1888 in 1889. Sezona se prične 7. oktobra t. 1., ter bode obsegala trideset dramatičnih večerov, in sicer: 8 operet, 6 spevoiger, oziroma iger s petjem, 6 igro-kazov, 3 žaloigre, 3 veseloigre in 4 burke. Mej temi tridesetimi je 10 novih, katere se bodo v prihodnjem letu prvikrat igrale. Odbor jih je oddal v prevod raznim prelagateljem, kateri so obljubili prevode vročiti društvu do 1. avgusta, s katerim se odpre dramatična šola. Iz minole sezone pridržal je odbor le „Revčka Andrejčka" in „Gosi in goske", iz predlanske ..Revizorja". O „Goseh in goskah" obljubljena nam je pri reprizi obširnejša dramatična razprava. Vsa ostala ponavljanja, ki pridejo na oder, so malodane pozabljena v našem občinstvu. Društvo priredi tudi tri izvirne igre, mej njimi „Veroniko Deseniško", zadnje Jurčičevo delo. Ker je igralni odsek posegel po igrah, ki zahtevajo mnogo igralnih moči, veliko vaje in šole, opozarjamo vse prijatelje slovenskega gledališča, da delajo na to, da se število slušateljev v dramatičnej šoli pomnoži; vprizorjevati igre, kakor je „Revizor" in več drugih za prihodnjo sezono namenjenih, s 15 do 18 osobami je pač za vodstvo težak posel. Za tisk v letošnjem letu dolo-čeui ste igri: „Težke ribe" in „Popolna žena". Odbor dela z vsemi silami na to, da vsestranski ustreže željam našega občinstva in vnanjih društvenih podpornikov; zato si dovoljujemo trditi, da je zanimanje za dramatično društvo, kateremu cilj je: stalno slovensko gledališče v Ljubljani in pospeševanje dramatike po celej Slovenske j, v teku 21 let postalo mlačno, vzlasti po deželi. Društvo postalo je našim čitalnicam vir, iz katerega zajemajo mnogo zabavnih ur svojim veselicam. Ni je skoraj besede, pri kateri bi ne bila vpletona igra, katero redko kedaj nadvlada kaka druga točka v sporedu. Število podpornikov je prepičlo in baš tii tiči vzrok, ki ovira društvu vspeti se. Cele skladalnice knjig — za društvo mrtev denar — čakajo odrešenja že leta in lota. Neredno plačevanje, zaostanki podpornin, vse to tlači napredek k tlam. Neznatna svota 2 gold. na leto bi pač ne smela biti nezuaua nobenemu domoljubu. •Potem bi društvo cvelo in vspevalo in ž njim cvelo čitalnice in vsa ostala slovenska društva, ki pri svojih zabavah segajo po igrah dramatičuega društva. Dokler pa se prepričanje o važnosti naše dramatike ne ukoreniui tudi v srcih zavednih narodnjakov po deželi, do tja ni pričakovati naglega in sijajnega napredka. K velikej stavbi — treba tudi — mnogo delavnih sil, mnogo materijala. Kdo nabira sedaj po deželi društvu podpornikov? — Izmrlo je to, smeli bi reči. Ako tedaj v dramatičnem društvu ni vse tako, kakor bi si pač sedaj že smeli želeti, ni to krivda odborova, kateri precenjevaje celo svoje gmotne moči, dela z vsemi silami, da zagotovi prihodnost društvu; mnogo krivde sloni na ramenih naših vna-njih slovenskih odličnjakov. V Ljubljani biti društvu podpornik ima pač smisel, a tu na deželi? Kdor stvar ogleduje s takega stališča, temu niso namenjene te vrstice; le zagotoviti ga smemo, da bode obiskavši našo slovensko Ljubljano imel še mnogo let priliko počastiti nemške predstave s svojo navzočnostjo. Naj bi torej zavedenci, katerih ne manjka po deželi, prijeli slednjič za oralo in resno orali po gmotni ledini dramatičnega društva, ter ne puščali v nemar za narodno probujo tako važnega zavoda, zaspano mrmraje — sicer lep pregovor: „Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal." To se nam je zdelo potrebno priobčiti z objavo krasnega repertoirja prihodnje slovenske gledališke sezone. (Iz Škocijaiia ua Dolenjskem): Dne 1. maja iznenadili so nas novomeški gornji gimnazijalci z nekaterimi gg. profesorji. Ob 9. uri so imeli sveto mašo, potem zajutrek in izlet na Bučko. Ob 2. uri so imeli skupno kosilo in zabavali se s petjem in govori. Po lepem njihovem vedenji sklepamo, da je novomeška gimnazija v dobrih rokah. Vrlim mladeničem želimo srečno prihodnost. (Ne v Ameriko!) „Pol. Corr." objavlja zopet svarilo, naj se nikdo ne izseli v Ameriko, posebno ne v južno Ameriko. Zadnji čas so prišla v Evropo poročila iz južne Amerike in posebno iz Brazilije, ki jako žalostno opisujejo osodo evropskih izseljencev v južno-ameriških državah. Ti nesrečni ljudje se navadno izročajo podjetnikom, ki jih silijo k težkemu delu, slabo plačujejo, kot nadzornike pa jim dajejo — neusmiljene zamorce. Vrnitev v Evropo je jako težavna, ker zahteva podjetnik, da se mu povrne škoda, katero ima vsled tega, da je izgubil delavsko moč. Ako nima dotičnik denarja, da bi napolnil nenasitno žrelo podjetnikovo, zaprta mu je pot za vselej v oddaljeno domovino. (Nesreča.) Očeta je po nepazljivosti ustrelil Franc Jelen iz Gornje Ponikve pri Celji. Dne 29. aprila bila sta na lovu. France je našel ježa in poklical očeta, naj ga pride gledat. Mož, star 67 let, se je res približal, v tem trenutku se je sinu sprožila puška in strel je zadel očeta v levo sence. (Morilca) Maffeja so dne 4. t. m. ob 6. uri zjutraj v Trstu obsodili. Presvetli cesar je obsodbo na smrt potrdil. Ko je sodnijska komisija Maffeju dne 3. t. m. potrjeno obsodbo naznanila in ob enem sporočila, da ga bodo že zjutraj dn6 4. t. m. obesili, zgrudil se je nezavesten. Z Dunaja pripeljal se je dne 3. t. m. rabelj Seyfried s tremi pomagači. Telegrami. Dunaj, 5. maja. Pravda zoper Scho-nererja: Vsled predloga državnega pravd-nika je izreklo sodišče, da se ne bodo zaprisegle one opravičevalne priče, ki so bilo ob enem v spremstvu Schonererjevem. Dunaj, 5. maja.*) Zbornica poslancev je sprejela predlog posebnega odseka, da se izreče Luegerju graja. Večina desničarskih poslancev ni bila pri glasovanji navzoča. Lueger je zahteval, naj se zaradi Koppo-vega izreka, da je Lueger sramotno sumničil, zopet sestavi poseben odsek, ki se bo volil prihodnji torek. Dunaj, 4. maja. Danes se je pričela kazenska obravnava zoper državnega poslanca J. viteza S c h o n e r e r j a in stonografa E. Gr e r s t g r a s s e r j a. Sodišču predseduje dež. sod. svetnik dr. pl. H o 1 z i n g e r , javno zatožbo zastopa državni pravdnik dr. pl. S o o s , zagovornik zatožoncema je dr. K 1 i n g e r. Dvorana je bila natlačena občinstva. Zasliševanje obteževajočih prič, ki so vse slabo izpovedale za S c h o n e r c r j a in tovariša, je bilo zvečer končano. Jutri se bodo zaslišale opravičevalne priče. Trst, 4. maja. Trgovinska zbornica je sklenila prositi trgovinsko ministerstvo, naj nujno stori korake pri italijanski vladi, da no bodo več italijanski carinski uradi proti določbam pogodbo ravnali z avstro-ogorskimi izvožnimi predmeti. Vremensko sporočilo. Čas opazovanja 4. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. Stanje zrakomera r mm n.r 739-4 740-0 toplomera po Celziju 13-0 11-6 10-6 Veter ¥1. vzlid. Vreme dož oblačno •3 ^ S SS s 0 s (7) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. SP5"" Tudi se dobiva »mirom sveži dovslei mavec (Lengenfeder GypsJ ca gnojenje polja. Franjo Remic, gostilničar An t® ii Oliresisa, tapecirar in dekorater v Ljubljani, Šclonburgove ulioo št. 1, TJzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa t mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroee na peresih (Federmadratzen) lO g-1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijalitcto: altarne preproge. Ceniki s podobami zastonj in franko na za-htevanje. Gospod« G.PICCOLI-JU , lekarju „pri Angelu" v Ljubljani. Moj sin je trpel skozi dve leti vsled gastralgije, slabega prebavanja in želodčnega krča, da ga je ta bolezen vsega shujšala in skoro uničila. Pri njem poskušal sem vsa sredstva, ki nam jih naša veda zadaje in tudi nisem pozabil najrazličnejših rudninskih voda. Toda zboljšek bil je le za malo trenutkov. Slednjič si domislim, poslužiti se Vaše zelo pohvaljene esence za želodec, in vspeh jo bil tako nagel in sijajen, da jo moj sin porabivši samo 6 steklenic popolnoma ozdravil. Pri takem vspelm morem Vašo esenco lo najgorkeje priporočati vsem trpečim vsled slabe prebave, zlate žile itd., ter Vas tudi pooblastim, da to spričevalo mojo hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite. V Trstu 1887. Dr. (2) Leon Levi. Priporočamo novo izbiro. Spomini prvega svetega obhajila: 100 kosov Svetli (bronzirani) št. 1000 .....gld. — 80 Črni št. 1001......................1 — Pobarvani št. 1003 .......„ 2 50 S stiskanim robčekoin (relief) lepo pobarvani št. 1004 .........„ 3G0 Na čipkastom papirji z lepim barvenim tiskom št. 100(5...........4 50 Jeklorez št. 1007 ........„ 4-50 Z zobčatim zlatim robčekom št. 1009 . „ 5 — Na debelem papirji s pisanim robčekom in z lepim oljnatim tiskom št. 1014........... „ 5'50 Kavno tisti z drugo predstavo št. 1015 . „ 6-— liolj lični št. 1016........„ G'50 Katoliška Bukvama v Ljubljani Stolni trg Štev. 6. (2) iV« zahtevanje pošljemo vzorce. Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne p Mirne o^mtod Cf politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroee po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za sveto in posvetno podobe, in sicer ^ za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod, Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. nim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to jo s čopi in dolgimi franžaiui iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Ncpresegljive pri pomanjkanji-teka, slabosti' želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji. kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca,' gorečiei, ltamenu, preobilnem sluz«, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrali, ter zlati žili: — Gena steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Itai-ol Bratly, Kremžii- [na Moravskem]. Marijaceljske kaplieo za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi, koji je pridejan vsaki steklenici. Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni. Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec so mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka stekloniea v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi šo povedano na navodu o rabi, ki jo pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžirui Pristno so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli; lek. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Fr. Baccarcioh, — Škofjaloka: lok. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Koblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Kizzoli, lek. Berginann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek. (17) Naznanilo in priporočilo. Skrb moja bode, ustrezati častitim gostom z vsem, kar premoreta dobra EsLiarnJs«, in IfcsJL«^. Preskrbljen sem s pravim vinom dolenjskim, bizeljskem, istrskim, avstrijanskim (recerjem), pa tudi z izbornimi inostranskimi vini v buteljah. Pivo bode Kozlerjevo carsko. Za zajutrek, obed, južino, večerjo itd. bode vedno vse pripravljeno in vsakemu najhitreje postreženo. Sploh bo moja skrb, da si pridobim zaupanje mestnega in vnanjega občinstva, posebno pa še veleeastite duhovščine. Obširni prostori so posebno ugodni za društvene zabave in vsakovrstna shajališča. V porabo pripravljeno je tudi razven tega še hladen, senčen [ji-jj V ozir na vse to ponavljam svoje priporočilo in obetam js«« U®«!"^ :a»«i2E vsakemu. Radgonska kisla voda (Eadkersburger Sauerbriinn) čjj^aj^ s^o D n MT Najčistejši alkalieni kislec. Lastnina J. DELLER-JA v Radgoni. Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko izročena je edino le ageuturni in komisijski trgovini lUmska cesta M. 9 v Ljubljani • - , H • iiiiotiui cena j p ako se kupi lO® boknlskiU steklenih v zabojih po 25 steklenic 1® gld. in. lOO steklenic po pol bokala v zabojih po oO steklenic 11 gld. franko zaboj v lijnbljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se (lopošlje, ako kdo želi, kislec za poskusu jo. v 'V ' 1 fiinfniiiin I 1 _ _ je oglene lisica in. ogleno-kislega natrona najbolj \ Q nilllu PTllflDTlDn b0"ata ml,,eralna voda, je čisto alkaličen sttidcnec \ n /l in N r. H in ^ V8led svo^11 i7'Tam'edn° »lijetičnih in zdravilskih k/ LUlUlillU U LUllUlluU lastuostl najizvrstnejši kislec. Z vinom, pomešan je Šteti fanyef studleiiec jako prijetna, hladilna in poživljajoča pijača in se posebno zaradi, tega priporoča, ker tudi najkislejSe vino spremeni v prijetno, ljubko in sladko-okusno pijačo. To se"- izvrši po posebni ugodni sestavi voilc Štefanijo sstn-tlenen, po kateri so vinska kislina' nevtralizira, to je uniči. S sladkorjem, limonami (citronami) ali raznim sadnim sokoin zmešana je voda Štefanij e studenca prav šampanjcu podobna. Vsled velike množine ^prosto, oglene kisline in dvojno oglenih kislih solf, posebno pa dvojno ogleno-kislega natrona jo Štefanijo studenec najboljša namizna pijača, katera se ž vso pravico uvrščujo njej. najj^jie kislege ..cejLe.Jiuropo. ' . ima kot Z(,ravil° najboljši vspeh pri katarili žclodca OTGTanilSKI STUC16n6C in čr?T» Pri pomanjkanji teka, pri težkočah pre- 3 ' bavljanja, pri zaprtji vode vsled prehlajenja, pri zlati žili, pri jetrnih, vraničnih in žolčnih boleznih, pri bledici, popustili mrzlici in pri družili živčnih afckcijah. r Dobi se ŠTEFANIJSK1 STUDENEC v znanih špecerijskih prodajalnlcah v Dftibliani in na de&eli. "^o riii (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z moder- Gospodom šolskim predstojnikom , in učiteljem priporoča Mir. Mim \ trgovina z železnino in orodjem • mostni trg lO., vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-pleskani leseni piošči urejena, po prav nizki ceni. (7) Naznanjam s tem najuljudneje, da sem prevzel piililg® ? IliiJi!©! IjiMjiisM« klohcars Preselitev in priporočilo. Slavnemu občinstvu, zlasti prečastiti (luliovšeini najuljudneje naznanjam, da sem se preselil s svojo » is krnsko trgom v Kirbišcv« liiao ua Kongresnem trgu poleg gleda-li^a. Zahvaljevaje se p. n. občinstvu za dosedanje zaupanje, obljubujem, da bom najtočneje izvrševal vsa naročila ter z dobrim, bodisi klobučarskim bodisi krznarskim blagom zadovoljeval vsestranskim zahtevam. Odličnim spoštovanjem A. Krejči, (3) klobučar in krznar v Ljubljani. Za Ljubljano in okolico prodaja g: raznesila, 5 kakor: dinamit, najboljše angleške užigalne vrvice in razne-silne kapice edini Albin C. Achtschin v Ljubljani. Trgovec z železnino v gledaliških ulicah št. 8. (5) I Ustanovljena leta 1847. Tovarna za pMStvo J. J. NAGLAS-A L j ix 1> 1 j ana, Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, liišne in gostilni-čarske oprave po najnižjih conah. (37) CcnUniki gratis in franko. Naznanilo in priporočilo. Podpisani naznanjam p. n. občinstvu, da bodem začenši z dnem 5. t. m. tudi na Glavnem trgu v hiši št. 19 otvoril prodajalnico za M. Dalje se za mnoga naročila priporočam slavnemu občinstvu, kojemu se po želji katerikoli čas pošilja kruh tudi na dom. Dobivale se bodo tudi vsakovrstne in vedno sveže katere se do sedaj še nikjer niso dobivale, kot biskviti, pince itd., kakor tudi ržen kruh In kruh na vago. Zatrjujem vsem častitim naročnikom, da jim bodem veduo postrezal a dobrim blagom, pošteno mero in najnižjo ceno. Odličnim spoštovanjem (2) Jakob Zalaznik, pekovski mojster, Stari trg št. 19. Posebna v deželi razširjena bolezen je slabo prebavljanje. Sedanja kuhinja in sedanji način našega živonja sta vzrok tej nadlogi, ki nas napade nenadoma. Nektore ljudi mučijo bolečino v prsih, na straneh, včasih tudi v hrbtu; čutijo se medlo in zaspane, imajo slab okus v ustih, posebno zjutraj; nabira se jim po zobeh nekak lepljiv sluz; tok jim jo slab, v želodci loži jim kakor velika teža in včasih čutijo v želodični votlini nedoločeno oslabljenje, kojega tudi no odstrani zavživanjo jedil. Oči so jim vdero, roko in noge postanejo jim mrzle in vlažno; nekaj časa potem dobijo kašolj, začetkoma suh, v nokterih mesecih pa v zvozi s zelenkastim i mečkom; dotičnik jo vedno truden in spanjo mu skoraj no dajo počitka; potem postano nervozen, občutljiv in slabo volje ter ga napadejo slabo slutnje; ako hitro vstane, zvrti se mu ter se mu zdi, da so mu suče cela glava; črevesa so mu zamaše, koža njogova jo včasih suha in vroča, kri postane gosta in zastaja, belina v očeh orumoni; voda gre pomaloma od bolnika, jo temne barve, in ako stoji dljo časa, ostane na dnu goščava; dostikrat se mu riga in pri tem dobi v usta sladek ali pa kisel okus, in mnogokrat mu srce pri tem močno vtriplje; vid njegov oslabi, črno so mu dela pred očmi in navdaja ga čut onemoglosti in veliko slabosti. Vsa ta znamonja se menjavajo, in splošno se računa, da nadleguje ta bolezen skoraj tretjino prebivalstva te dežele v eni ali drugi obliki. Vsled „Shiiker-ekstrakta" pa zavro jedi v želodcu tako, da dobi bolno telo hrane in da se zopet povrne prejšnjo zdravje. Učinek tega zdravila je v resnici čudovit. Milijoni in milijoni steklenic so že rozprodani in izvanredno jo število spričeval, ki dokazujejo zdravilno moč tega leka. Stotine bolezni raznih imen izvirajo iz neprebavljivosti; toda če je to slednje zlo odstranjeno, zgube se tudi vsa druga, ker ta so v istini le znamonja pravcate bolezni. Zdravilo jo „Shiiker ekstrakt". Spričovala tisočerih, ki pohvalno govore o njegovih zdravilnih lastnostih, dokazujejo to v izobilji. Ta izvrstni lek so dobi v vsaki lekarni. Osebe, ki trpe vsled zaprtja, potrebujejo „Seigelove čistilne krogljice" v zvozi s Shiiker-ekstraktom. „Soigfelovo čistilno ltvogjfljioe" ozdravijo zaprtje, zabranijo mrzlico in prehlajenja, oproščajo bolečino v glavi in zaduše rumenico. Kdor jih je enkrat poskusil, opustil jih ne bo nikdar več. Vplivajo polagoma in ne pro-vzročujejo nikakoršnih bolečin. — Cene: I steklenica „Shaker-ekstrakta" gld. 1*25, I škatljica „Seigelovih čistilnih krogljic" 50 kr. Riedlin gsdorf pri Pinkafeldu, dno 5. oktobra 1887. Velečastiti gospod! V resnici jo čudno, da ta „shiiker-ckstrakt" tako pomaga. Zahvaljujem se Vam naj-iskreneie. Pošljite mi kolikor mogoče hitro 1 steklenico ekstrakta in 1 škatljico Seigelovih krogljic proti povzetju. Jožef Schranz. Gospodu A. J. White-ju v Londonu. Ne morem si kaj, da no bi se Vam zahvalila. Več ko leto dni sem trpela vsled vrtoglavice, bolečin v križi in trganja po udih, in skoraj sem vzlic vsem rabljenim sredstvom obupala, da bi še kedaj ozdravela. Tu sem čitala v „Weltbiattu" o enaki bolezni ter sem kupila steklenico „shiiker-ekstrakta". Ko sera jo porabila, čutila sem se zopet popolnoma zdravo, zaradi tega priporočam vsakteremu Vaš ekstrakt, kajti moja bolezen je bila baš neozdravljiva. Zahvaljujem se Vam stokrat za dobroto, kojo ste mi izkazali s Svojim ekstraktom. Z božjo pomočjo sem zopet zdrava. Fulnek, dne 14. novembra 1883. Amalija Kreuz, oskrbnica v pivarni fulneški na Moravskem. Lastnik „Shaker-ekstrakta" in „Seigelovih krogljic" «0 - Limited London 35 Faringdan Road E. C. (li) Na prodaj jih ima in razpošilja Jan. Ncp. Hama, lekarnar „Zum goldenen Lowen" v Kremžiru na Moravskem; dobivajo se tudi v večini lekarn v Avstriji. Radenska kisla voda in kopališče. Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric. IT nt" 7flT,fl vilnfl VHflfl Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleei največ ±x.yjv ZjUIOjV 11JJ.OJ V UU.CI« natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. TCoti TlflTni7TIP VOflfl Vsled oWlno °8len8 kisline in oglenokislega natrona, prijetnega -L1.U u V UUa. 0|,usa jn močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri- ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot varstvo in zdravilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero. Kopeli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledice, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.) Liter radenske kisle vode ima v sebi 0-06 gr. dvakratno ogljeno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vso nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniske prevlake so postajale vedno manjšo ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enaeih razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem. (2) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. ""J" O nw|V 11UCUUJVJV IIIIIIVI mili O C Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja. trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.) Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo zavarovanje življenja. -HBf Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Našo življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se Izplača po smrti preostale] rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upehane ima •waa»<;|«:mn *w MiHiA.VUJL" v JDirs»)Ži , katere prednost je še to, da je pri mej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal I0°/0» v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25% cel(> 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki rSLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob ta 22,835.198 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Gosposke ulice 12.)