PoStnina plačana v gotoyini. Izhaja v pondeljek in perek. Shine mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20--. RaCun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din. KedaKc;ja in upava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrSčene notice s številkami so plačljive. Štev. 6. Celje, pondeljek 19. januarja 1931. Leto XIII. Ban dr. Marušič o svojem službenem po- tovanju po banovini Ban dravske banovino g. dr. Dra- go Marušič je dal po svojem povrat- ku s službenega potovanja po bano- vini urodniku agencije ^Avale« na- slednjo izjavo: Predvsem moram s posebnim po- udarkom ugotoviti, da se je povsod, kjor sem stopil v stik z ljudstvom, jasno videlo, da se narodna in dr- žavljanska zavest prebivalstva ved- no bolj jača in da so vsi sloji z ra- dostjo sprejeli manifest Nj. Vel. kra- Ija od 0. januarja, ki jih je rešil po- gubonosnih in za obstoj države ne- varnih strankarskih borb. Razvese- Ijivo je bilo to dejstvo v Prekmurju, kjer so manifestacije za kra.lja in državo zavzele naravnost impozan- ten znacaj in kjer so me zlasti tudi vse deputacije preprostega naroda prosile, naj sporoCim na merodaj- nem mestu njih zagotovilo popolne vdanosti do Nj. Vel. kralja in do kra- ljevske vlade. Zelo značilne so bile tudi izjave zastopnikov prebivalstva neniške in madžarske narodnosti, ki so se povsod potrudili, da govore v državnem jeziku in so z ostientativ- uo odločnostjo izrazili svoje zado- voly^tvo s 0. januarjem. Vsi brez iz- jeme so izjavili svojo pripravljenost, da z vsemi svojimi si 1 ami sodeluje- jo pri prieeti konsolidaciji države. Presenetilo me je naravnost, s kakšno prisrčnostjo je bil manifest Nj. Vel. kralja povsod sprejet od žu- panov in zastopnikov javnih korpo- racij, kakor ludi od zastopnikov kmcčkega tei1 delovnoga ljudstva. Zlasti prijetien vtis jo napravilo, s kakšno uvidevnostjo in zaupanjem so zastopniki kmečkih občin, ki so me povso'd posetili v izredno veli- kem številu, iznašali svoje želje in vedno upoštevali težkoče, zai'adi ka- terih je takojšnja rešitev enega ali drugega vprašanja ncmogoča. S tern so zopet pokazali, da je in ostane kniečki narod steber Jugoslavije, na katerega se je vedno mogo'ce zanestj. Prav tako pa so tudi zastopniki de- lavcev pokazali polno razumevanje za prJzadevanje sedanje vlade za konsolidacijo države kakor tudi za njen trud za socijalno izboljSanje de- lavskih prilik. Smatram zato za svo- jo dolžnost, da poudarjam na tern mestu vseskozi patrijotično čustvo- vanje vsega naroda ob severni meji in v Savinjski dolini. I'ruv tako pa. zasluži nioje zaupa- nje tiudi uradništvo, ki se trudi, da živi v dobrih zvezah z naro'dom. Ze- lel bi, da bi se ti stiki Še bolj poglo- bili, kar velja zlasti za učiteljstvo, ki mora voditi prosvetno, kulturno in gospodarsko delo med narodom. Zlasti pa se mo'ra učiteljstvo udej- stvovati v Sokolstvu, ki je tudi o priliki mojega posetia pokazalo svo- jo neizmerno in požrtvovalno ljube- zen do naše svobodne domovine. Z zadovoljstvom sem se prepričal, da se Sokolstvo lepo razvija, in da se dnevno opaža porast njegovega vpli- va med širokimi plastmi naroda. Vsopovsod se vidi, da postaja ritem narodnega udejstvovanja vsak dan ' živahnejši. DOMACE VESf I d Prvo zasedanje banskega sveta dravske banovine se bo pričelo jutri v Ljubljani in bo trajalo le par dni. Banski svet se bo J)avil z novim ba- novinskim proračunom. d Velislav Vulovlč f- One 16. t. m. je umrl v Beogradu državni svetnik in bivši minister Velislav Vulovič v starosti 05 let. Pokojnik je bil leta 1907. beograjski župan, 1. 1908. pa je bil izvoljen za po,slanca. Od. 1. 1909. do 1911. je bil minister javnih del, med vojno pa prometni minister. Bil je flan bivše demokratske stranke. Svojo zadnjo funkcijo kot državni svetnik je izvrševal do nedavno, ko mu je bolezen onemogocila nadalj- no delo. Bodi mu ohranjen časten spomin! d Gradnja daljnovoda Velenje — Črnuče. Glavno točko elektrifikacij- skega programa dravske banovine tvori 05 km dolgi daljnovod Velenje- Črnuče. Due 15. t. m. so pričeli po- stavljati pri Črnučah v ljubljanski o'kolici Jesene drogove. Od Velenja do St. Pe1,ra v Savinjski dolini so drogovi že postavljeni. Vseh lesenih drogov z železobetonskimi podstav- ki bo 340. Železne drogove, ki jih bo 114, so že tudi začeli po'stavljati pri Velenju. Na Črnučah bodo začeli v kratkem graditi veliko transforma- torsko postajo, ki bo električni tok, ki bo prihajal po glavnem daljno- vodu iz Velenja zaenkrat z nape- t.ostjo 35.000, pozncjo pa 00.000 vol- tov, transformirala na 20.000 voltov. Od te transformatorske postaje bo- do izpeljani vodi proti Domžalain, Kranju in Litiji. Aprila, ko bo naj- brž že dograjen daljno'vod Velenje— ČrnuCe, bodo začeli graditi daljno- vod Clrnufe—Završnica, ki bo omo- goCil sodelovnnje vclenjske in za- vršniške elektrarne. d Nov zakon o zdravnikih. Nj. Vel. kra.lj je na predlog ministra za so- oijalno politiko in narodno zdravje v soglasju ministrskega sveta prcd- pisal in proglasil zakon o zdravni- kih. Po tern zakonu so zdravniki dolžni, da se organizirajo v zdrav- nifikih zbornicah. Vsak zdravnik mora biti organiziran v zbornici, da- siravno vrši samo zasebni poklic. Doktoi'ji medicine, ki niso dovršili pripr.'ivniske prakse, ne morejo biti člani zbornice. Zakon predvideva formalnosti za postanek članstva kakor tudi njegov prestanek. Drugo poglavje govori o zdravniškiJi pri- pravnikih. Pripravniška služba tra- ja eno leto in sicer po bolnicah, šo- lah za narodno zdravje in higijen- skih zavodih. Polovica te službe se mora prebiti v praksi za kurativno, polovica pa za preventivno medici- ne Tretje poglavje zakona govori, kdo ima pravico za zdravniško pra- kso. Nadaljna poglavja govore o or- ganizaciji zdravniških zbornic tier o discipJinskih oblastvili zdravnikov. Vsaka bunovina In upravno področ- je Beograda ima svojo zitravniško zbornico, ki tvori jo skupno zvezo zdravniških zbornic. •1 Otvoritev nižje gozdarske sole v Mariboru. Due 10. L. rn. je bila v biv- šem oblastnem dvorcu v Mariboru otvorjena nižja gozdarska Sola, pr- va sola te vrste v državi. Solo ob- iskuje 22 gojencev. d Gradnja modernega letališča v Ljubljani. Ljubljanski župan di*. Puc in podžupan prof. Jarc sta v pe- tek in soboto pri raznih ministr- stvih z uspehom intervenirala glede gradnje modernega letališča v Ljub- ljani. Zadevno delo bo pospešeno in Ljubljana bo menda že kmalu uvr- ščena v med narodno '/račno pot»*"! D- N. Mamin-Sibirjak: Brata Gordejeva Roman. Iz ruščine prevedel .1. O. 10 Nikon je sedel na prvi stol, položil no'go na nogo in zažgal svojo pipico. Nataša je molčala in je samo pogledovala na njega. izpod eela s svojimi žameta- stimi očmi. Lahkd si je predstavljati, kaJko presenečen je bil Fedot Jakimie, ko je priSel domov, da bi razpravljal s ponosnim Nikaško. Kozak Miška mu je že pred vrati javil, da sedi Nikon v sobi in kadi pipo. Starec je kar odrevenell, nato je hitro stopil v predvežje, odprl vrata v sobo in se ustavil, Cim je zagledal Natašo. »Cigavo delo je to? Pipo, prokleto pipo iz ust, musliman!« je zakričal in zacepetal z nogami. »V prednjem kotu so svete podobe in ti, nekristjan, si kadil . . .« Nikon se je dvignil, potisnil pipo1 v žep in rado- vedno pogledal na gospodarja. »OCka^ pozneje se lahko kregaä«, se je oglasila NataSa, »Ni'kon ZotiC je naš gost. Jaz sem ga pova- bila sem.« »Ti? . . . Nataša, t'i si mi vzdla glavo«, je za- «tokal starec in se grabil za sive läse. »Upornik . . . nemirnež, a ti ga vo'dis v sobo! Za njega je v ječi tnesto . • • Delavce je pobunil, sam se ne zna v redu prikloniti. Kaj je to?« »Nikon Zot(iC je delal pravilno'«, je odgovorila Nataša. »Vi ste goljufavali delavce z dncvom, a on je pravičen . . .« »Jaz nisein nikogar bunil, Fedot Jakimič«, je izpregovoril Nikon s svojim navadnim glasom. »Vi sami veste, da je tako . . .« Fedot Jakimič se je vrnil k hčeri in ji je uka- zujoC pokazal na vrata. Brez besede je odäla. Nikon je dalje stal in je kljubovalno gledal na starca, ki je razburjeno hodil po sobi, kakor bi hotel uloviti kakd misel. »Ti ponosnež, kaj stojiš ko stolp?« je zakriCal nad njim Fedot Jakimič in se ostro obrnil proti njomu. Reda ne poznaS . . .•« Nikon je sedel in je po svoji navadi prekrižal noge, Fedot JakimiC je pa zaßel hitetti po sobi .... VCasih se je ustavil, hitro pogledal na Nikona, si nekaj aamrmral v brado in zopet zaCel hoditi. KonCno se je utrudil, raztegnil s ko'ckastim robcem ovratnik, ki ga je tiščal, in je obstal. Pogledal je Ni- kona za trenutek, potem pa je hitiro stopil k njemu, &a, objel, poljubil naravnost na usta in izpregovoril: "Rad te imam, mladeniC. Zdaj pa idi k vragu in glej, etcrovprežni voz, za katerim so jahali kozaki rud- niške straže in zavodski gozdni čuvaji. Tako je bilo tudi zdaj. Ker je bilo lepo vreme, je bil voz odkrit in iz pisarne se je dobro videlo, da sedi v njem Fedot Jakirnič z nekim visdkim gospodom v cilindru, a na kozlu poleg kočijaža iznajditelj strojnega droga, Karpuška. »Glej, to je Nikon!« je vzkliknil nekdo izmed nameščencev. »On je ... Skupaj s Fedotom Jakimi- Cem sedi. Tu ga imaš!« Ostri suženjski pogled se ni zinotil: Fedot Ja- kimič se je resnično pripeljal v spremstvu Nikona in Karpuške. Starec je bil v veselem razpoloženju; ko je lezel iz voza, je izpregovoril, kažoč na Kar- puško: »Odvežite tega podleža, naj se iztrezni v stroj- nici.« Izumitlelj Karpuška je bil resnično privezan h kozlu, ker je bil pijan in bi se bil lahko zva'lil. Izza fasa, ko je izpil veliko Caäo iz lastnih rok B'edota Jakimiča, se ni več naspal. Odvezali so' ga, ga vzeli s kozla in ga stresli, nato so ga peljali V pisarno, kjer je »strojnica« nadomeščala zapor (tu se je shra- njevala neuporabna požarna brizgalnica). Ko je na- pravil Karpuška nekoliko korakov, se je nepriča- kovano iztrgal, potiitel k vozu in hripavo izprego- voril : »Fedot JakimiC, moj rodni . . . eno čašico . . . čisto se je razgubiloA< »Ah, ti nenasitni pes!« ga je ozmeurjal in mu Ivelel podati čašo. Grigorij Fedotič je bil v tovarni in gdsVp je spre- jeia snaha Tatjana, ki se je tresla v navzočnosti groznega tasta. »No, sprejmi drage goste«, se je pošalil z njo starec. »Pripeljal sem vajn dva nova gosta . . . Izbiraj, kateri bolje izgleda. No, kako pa popadja? Skače? Zapihaj jo1 v goro! '.". . Zxeccr pojdeva, Nikon, t goste k popu . . . Cudovita stvar, a ne pop. Leonid stanuje pri njih. Tako bova napravila . . . ha-ha! In Neinka je z njimi . . .« Nikon je razttreseno molčal in ni poslušal, kaj je govoril gospod. Ta molk in raztreseno'st sta vzne- mirjala. Fedota Jakimiča vso pot in je poskusil po- norčevati se iz Nikona. »Zakaj molčiš, musliman? Saj govorijo s teboj! S Kaipuško bi te bilo treba privezati na isto vrv. Da postane človek tak . . . Ne glej, za Krista, s svo- jimi očali na mene; to ni nič.« Ko so pili zvečer pri popu čaj, so po'zdravili došle gost^c Fedota Jakimiča in Nikona. Ko je starec po- molil pred sveto podobo, je takoj ponudil popadji tajinstveni zavitek, jo poljubil in izpregovoril: »Evo ti v spomin od mene, popadja, da bi ne pozabila starca, a od Nataše posebno darilce . . . Pa zdravstvuj, Copasti!« Za Gordejeva se v prvem trenutku Fedot Ja- kimič ni zanimal, kakor da bi ju ne bilo v sobi. Nikon je poljubil roko Amaliji Karlovni, a popadji se je priklonil oddaleč. To je zopetJ spravilo v smeh Fedota Jakimiča. »Zakaj se ti, musliman Nikon, pretvarjaS?« se je pošalil starec. »Nem'ki si poljubil roko, zdaj pa pdljubi popadjo naravnost na usta . . . Pri nas, brat, je to bolj preprosto! A jaz se še nisem pozdravil z Nemko. Pa zdravstvuj, belka!« Fedot JakimiC jo je hotel objeti in poljubiti kakor popadjo, ali obrnila se je in zbežala iz sobe. »Glej jo, nedotakljivo carico!« se je smejal sta- rec. »Lahko sem jo spravil v strah ... A tega ni po- mislila, ¦neumnica, da sem,jo po očetovsko . . . Starec lahko vcdno poljubi. Za oglom ni lepo poljubljati, a stai'ca bi pred ljudmi po o'bicaju morala poljubiti.« Popadja ni obrnila oči od Nikona, kakor da je botela odkriti v njem tajne Nataäine misli. »Seveda je bolj prazno najti dopadenje na satanu kakor na jasnem sokolu«, si je nejevoljno' mislila in lahno vzdihovala. A Nikon je pil čaj in se ni brigal za nikogar, kakor da je prišel domov. To nezanimanje je zadelo popadjo v živo. »Postoj, dragec, tiudi ti boä zaCel pri meni govoriti, zaman si učen«, je sklenila sama pri sebi. Copasti pop je kakor navadno kora- kal iz kota v kot in trdovratno' molčal, kakor da bi si bil nabral vode v usta. Fedot JakimiC se je raz- govarjal z Nikonom o zavodskih zadevali — prejänje veselo razpoloženje je naenkrat izginilo in zaöel je gladiti svojo brado1. Amalija Karlovna se je nekoli- kokrat pojavila pri vratih in se je vedla prav tako kakor mlada deklica. Popadja ji je dajala nekake tajinstK'ene znake, ali ona ni hotela nič rctZU™e"' odkimavala je s svotlo glavico in izpod Cela gieaai* na goste. Stran 4. »Nova Doba« 19. I. 1930. Štev. 6. Crep georgette v modernih barvah . Din 84"— Crep de Chine v modernih barvah . Din 60"— Crep saten v zelo fini kvaliteti . . Din 118*— Crep mongol v najboljši kvaliteti . Din 164'— Crep marocain v težki kvaliteti ... Din 168'— se prodaja v trgovinS Miloš Pšeničnčk, Celje časopisni kolportor lctno 2000 i'un- tov Stcrlingov (550.000 Din). To od- kritje je povzročilo splošno presenc- čenje pri vsch članih komisije, ki so govornika tnkoj prosili, da naj stvar natančneje pojasni. Nato je podal tajnik fedcracije sledečo izjavo: «Poznam Gasopisnega kolporterja v Londonu, ki zasluži letno 3000 fun- tov šterlingov (825.000 Din), poznam pa jih celo vrsto, ki zaslužijo' 2500 do 3000 funtov. Splloh ta zaslužek po raznih ulicah v središču Londona in drugih večjih mostili Anglije ni no- bona rodkost«. s Kaj zahteva ameriška banka od nradnika? Veliki newyorski denar- ni zavod »Chemical Bank« je pred leti uvedel običaj, da morajo vsi na- mešCenci, ki žele dobiti službo' v banki, izpolniti najprej vprašalno polo, na kateri je nič manj kot 130 vprašanj. Na vsa ta vprašanja je tre- ba dati natančne odgovore, za ka- tere jainči vsakdo s prisego. Neka- tera vprašanja so za naše evropskc običaje naravnost nenavadna in bo- do zato gotovo zanimala naše čita- telje. Tako mora n. pr. uradnik od- govoriti tudi na sledeča vprašanja: »Kdo je vaš zobozdravnik in kje sta- nuje?« »Ali imate svoj avto? Ce ga imate, kakšne znamke je, kakšnega tipa in koliko velja? Ali stc ga pla- čali takoj ali na obroke? Koliko' iz- date za garažo?« »Kakšno vere ste? Kako je imc vašeimi župniku, pa- storju äli rabinu?« »Kje stanujete? Opišite stanovanje in navedite izdat- ke za njegovo ureditev! Ako živitc pri svojih starSih, navedite vsoto, katero jini placujete!« »Navedite line in priimek vseh rodbinskih oseb, katere vzdržujete in označite za vsa'ko osebo posebej, koliko vas stane!« »AH imatc dolgove? Ali dol- gujete Korodnikom, prijat.eljem ali slučajnim znancem? Navedite viši- no1, način odplačila in jamstva!1« »Ali ste srečno oženjeni? Ali ste ločeni od žene? Če ste, kolikokrat? Nave- dite okolnosti in vzroke ločitve ter zakonskoga nesporazuma.« — Upra- vitelji banke, ki jamčijo sevcda za strogo tajnost,, zatrjujejö, da je po- kazal ta način zasliševanja bodočih uradnikov že zelo dobre uspehe. Anekdote Dva pisatelja sta šla osebno k no- kemu bankirju in sta ga prosila za posojilo. »Dal bom«, je izjavil bankir, »toda vršiti moraia produktiv no delo. Ako želita, vain a takšno delo dobavim. Zakaj vedno inorata misliti na to: samo kdor je delal, je živel.« Tedaj se je eden izmed pisateljev okrenil in dejal tovariSu: »Pojdiva, jaz ne morern gledati mrliča.« O portugalskeni kralju Petru I. krožijo ,ra/.liCno anekdote. Zgodilo se je, da je ne'ki kanonik v jozi ubil očcta nekega čevljarja. V tistem ča- su pa ni smela posvetna sodna ob- iast soditi duhovnikov. Tedaj se je modri kralj sam napotil pred cer- kveno sodišče, ki je odločilo, da ka- no'nik ne srne eno leto vršiti svojih funkcij, v katerem Casu izgubi tudi svojo državno plaCo. — Kmalu po tej obsodbi je neki čevljar iz krvne osvete ubil nekega kanonika. Njega pa je moral soditi kralj: Obsodil ga je, da ne smft eno leto šivati in kr- pati čevljev. Paf: čudna razsodba in ncverjetna, ako ne bi bila ohranje- na pd izročilu zgodovine. Ko je bil Viljem II. velmožni nem- ški »Kaiser«, je vrnil o'bisk Edvardu VII. — V nemškem ceremonijelu je strogo predpisano, da mora cesar ja- hati na belcu, doCim angleSki cere- monijel predpisuje povsem nekaj drugega: gost mora jahati na črneni konju. Angleški dvorjaniki so se t!ru- dili na.vse načine, da bi to točko programa spremenili v do'stojno li- nijo, ali Edvard VII., diplomat in do- sleden mislec je vztrajail na. želji »dragega gosta«. In tako se je zgo- dilo, da je Viljem v smislu svoje srč- ne želje jalial na — belcu. Ves Lon- don se je krohotal tej paradi, ker je v Angliji vsakemu otroku znano, da jahajo na beleih saino — cirkuški clowni . . . se sprejme. Naslov : Ivan N. Adarnič, Celje, Kralja Petra cesta 33. Pisalni sfroji znamke „UllderWOOd" se dobe pri Antonu Lečniku, Celje, Glavni trg. Prodaja tudi na obroke. Želodčne bolezni slabo prebavo in nepr&viiiiu varjenje urejuje F1GOL. FIGOL ustvarja tek, cists in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odrashm in deci. FIGOL se dobi v vsaki lekaini, s pošto pa ga razpoSilja lekarna dr. Semelic, Dubrovnik 2/62. 3 steklenice s poštnino 105—, 8 steklenic 245—, 1 steklenica 40'— Din. Stanovanje Vilo v Celju oddam s 1. februarjem boljši rodbini. Naslov v upravi lista. USTANOVUENA tETA 1881. CBljsha posojilnica i u Celju Celje v lastni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuje najugodneje, nudi popolno varnost in iz- plačuje točno. Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar tar čeke na inozemstvo. Izdaja uverenja za izvoz blaga. Za varnosf hranilnih vlog jamči poleg zavo- dovih aktiv po Din 100,000000— še lasfna glavnica en rezerve, ki znašajo nad Din 14,500.000--. PODRUiNICI: MARIBOR ioifANJ Aleksandrova cesta st. 11. (v iastni hiši) *W^ I T^W T| ., kleparstvo, vodovodne inštalaci^e 1 i__ _, _, _ I A _ v strelovodne naprave. Poročne prstane ut*e« zlatnino, srbrnino, opiiko, jedilni pribor itd. V&m nudi v največji izbiri in po najnižjih cenah tvrdka Rafael Salmič, Celje, Narodns dOm Lepo yecjß solnčno stanovanje so odda takoj v vili Jošt, Lava 14 pri Celju. Jßwjcs in konceaija za faksamefes* takoi na prodaj. Voz znatnke »ADM«, 6 sedežen, elek- trična razsvetljava itd. Vse v zelo dobrem stanju. Vprafiati pod »Taksa- meter« v upravi lista. 2 1 Efosna 171 oil Celjo 6 sob itd., velik vrt, sadje, parket, elektrika, vodovnd, kopalnica, kleti, lepa lega, se po- ceni proda. Broznik, Celje, Dolgo polje 1. Učenca za Duco-lakiranje in tapeciranje av- toiriobilov spreime takoj Mihael Burnik, Celje- Gaherje 76. Lepe kostume za maske v zelo veliki izbiri izposojuje po 4 nizkih cenah 12 Ana Staudinger, Celje, 0lek5a.t°7. Najyarneja in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rajakov \i Ameriki, densrju nedo- ietnih, ki ga viogajo sodišca ter naložbam cerkuenega in cbcin- skega denarja posveta posebno pažnjo. Hranilnica da;e poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplečno Za hranilne vioge jamci poleg S*| mA^4n fftÜö z vscm PT.emoženjcm premoženja hranilnice 3Cl IllCdlU Vv||jB in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnlk. ~ Odgovureu z,a Roueoroij »JSovo Dobe« in Zvezno u«karno Bffilan Ö»tlnft, - O&ä^V Celju.