LETNIK (VOL.) LIII CHICAGO, ILL., PETEK, 23. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 23, 1944 morski "Amerfkaiuki Slovenec" DELA ŽE 53 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI. BUY KUPUJTE VOJNE SONDE! _JI MORNARICI ADLEZA NADVLADO Pearl Harbor, Havajsko. — Nekje na širnem Tihem morju med Filipini in Marijanskimi otoki se bije te dni "ena največjih morskih bitk. Japonsko brodovje, je v začetku tega tedna končno prišlo iz svojih skrivališč, da bi zaustavilo ameriško prodiranje, ki je nadaljevalo žel -4- več kakor celo leto od Solomo-' Ameriški admiral Nimitz novih otokov proti zapadu in severu v japonska območja. Ko so zadnje tedne Amerikan-ci vpadli na Biak in prav zadnje dni na otok Saipan, so se približali glavnim japonskim bazam in to je velika nevarnost ne le za baze same, marveč za vso japonsko plovbo v osrednjem in južnem Pacifiku, S tem so bili Japonci primorani stopiti v obrambo, kateri so se dolgo odmikali. pravi v svojem poročilu, da A-merikanci so s svojim brodov-jem popolnoma pripravljeni. Izrazil je vse zaupanje, da a-meriško brodovje je pripravljeno na vse slučajnosti in sposobno in v stanu izvršiti svojo dolžnost. Več o bojih ameriška poročila ne govore. Japonska poročila iz Tokio po radio so pa že v ponedeljek večer omenjala o obsežnejši bitki v Pacifiku. (Nadaljevanje na 6. str.) KONČNI BOJ ZA CHERBOURG -DVOJNA RUSKA OFENZIVA London, Anglija. — Vest iz Španije objavljena potom radio je omenjala sinoči, da so Nemci primorani prepustiti mesto Cherbourg močnejšim silam. Vendar pa zavezniško poročilo te ve- opazili Številne sti še ni potrdilo. Zgleda pa vsfe", da je padec mesta Cherbourg le še vprašanje par prihodnjih ur. Ze v sredo večer so ameriške čete prodrle do predmestij in so se v nekaterih delih vršili boji že na ulicah mesta. Okrog Cherbourga je bilo sedem u-trdb, izmed katerih so štiri že padle do srede večera. Ko bodo te vrstice prišle v svet bo Cherbourg skoro gotovo že v ameriških rokah. Zavezniki so vjeli v Cher-bourgu najmanj do 20,000 Nemcev. Približno toliko jih je moralo pobegniti v malih čolnih ob obrežju zadnje štiri dni. Mesto so Nemci zadnje dni hudo poškodovali. Pristanišče, ki je eno najboljših francoskih pristanišč, je bilo več zadnjih dni neprestano v dimu, kar je znamenje, da so Nemci poži gali in uničevali vse, kar bi moglo služiti Zaveznikom. Tudi na drugih frontah RAZMERE V BEOGRADU SO NEVERJETNO SLAK Washington, D. C. — Vojni obvestilni urad poroča, da so v švedskem listu Nya Dagligt Allehanda dne 5. junija začeli izhajati članki pod naslovom "Jugoslavija danes". V prvem članku je bilo popisano, kako je zdaj v Beogradu. Iz tega poročila navajamo nekaj podrob- Ameriški padalci morajo bili oprani v Si. Mm Eglise t Normandiji. Nemci so se morali pobrali is mesta, pustili pa so sa seboj tu in tam kakšnega strelca, ki ix tascde strelja na nase fante. Nasi so pripravljeni, da takoj počijo vsakega, kakor hitro pokaže glavo. Pohod ▼ Cherbourg je bil zvezan z Tolikimi žrtvami, tako za Nemce kakor tudi za Zaveznike. JAPONSKO BRODOVJE SE ZBIRA BLIZU MARIJAN-SKIH OTOKOV vzhodno od ameriškega krila v Normandiji se Angleži in Ka-nadci stalno borijo z Nemci in so zadnje dni dosegli več delnih uspehov. Po padcu Cher-bourga se bo seveda ves položaj spremenil v dobro Zaveznikov. Iz Stockholma na Švedskem poročajo, da so Rusi začeli na južni in severni strani velikega jezera Onega veliko ofenzivo proti Fincem, katere namen je osvojiti vsa obrežja jezera in pa glavno progo, ki veže Murmansk ob Artiku z Leningradom. Boji so hudi in Rusi so do-sedaj že dosegli več uspehov. Mesto Viipuri je padlo še v torek in ruske čete prodirajo naprej proti zapadu proti Helsinki, od katerih so oddaljeni še kakih 110 milj, omenja poročilo. Pearl Harbor, Havajsko. — Admiral Nimitz, ki poveljuje našim mornariškim silam v Pacifiku omenja, da so naši izvid- japojaske mornariške edinice, ki se zbirajo med marijanskim otočjem in Filipini. Nimitz pravi, da doslej že dalj časa ni bilo mogoče izvati japonskega brodovja v kak odprt boj. Morda pride zdaj do spopada, ker Ameri-kanci so z vpadom na otok Saipan prišli že skoro v neposredno bližino Filipinov in Japoncem postaja vroče pred vedno bolj drzovitimi ameriškimi zračnimi napadi. V zračnih bojih z Amerikanci so Japonci morali zgubiti do blizu 600 vojnih letal, omenja Nimitz v svojem poročilu. Boji na otoku Saipan, kjer ameriške čete oči-ščujejo obkoljene točke, v katerih se nahajajo še Japonci, se nadaljujejo in sovražnik se silovito jipira. jm --o- V AVGUSTU SE BO VARILA RAKIJA! KRIŽEM SVETA GOVOR ANGLEŠKEGA MINI-STRA DVIGNIL RAZBURJENJE V Z. D. navajamo nosti. Prevozna sredstva v Beogradu so skoraj mrtva. Cestne železnice zdaj sicer4 spet vozijo, pa le po nekaterih kratkih progah. Lansko zimo v Beogradu niso imeli električnega toka in tudi cestne železnice niso vozile. Je nekaj avtomobilov, toda ima jih ali nemška armada ali pa odlični tujci. Gasolina, oziroma petroleja, jim primanjkuje. Je tudi nekaj koles, ki se pa hitro izrabljajo. Kdor ima kolo, se vedno drži zanj, drugače bi v zavojih tudi nekam izhlapi, ne da bi kdo odvil zavoje ali se dotaknil pečatov na njih. Zdi se, da je glede prehrane malo bolje, kakor je bilo. Zdaj je videti, kako meščani hodijo' po mestu in eden ali drugi vodi za seboj na vrvici privezano prase, kozo, gosko ali ovco. Ljudje pasejo živali po parkih ali kjer še raste, kaka zelena bilka. Dreves pa ni več v me-* stu. Živali so pojedle listje, les so pa ljudje pokurilL V teh okolnostih, tako nadalje piše omenjeni članek, črni DEWEY POSTAL LJUBLJENEC VEČINE REPUBLIKANSKE STRANKE Chicago, 111. — Republik&riska narodna konvencija se uradno prične prihodnji ponedeljek dne 26. junija v Chicago. Številni strankini odseki in odbori zborujejo in delajo na pripravah že ves ta teden, da pripravijo vse potrebno za konvencijo. Najbolj vidni kandidatje' za nominacijo stranke za predsedniškega kandidata so: Tomaž Edmund Dewey, governer države New York, John Wm. Bricker, governer države Ohio in Harold E. Stassen, bivši governer države Minnesote, sedaj v vojni službi ameriške mornarice. V kolikor dosedaj dognano po raznih okoliščinah bo imel na konvenciji veliko večino pristašev newyorški governor Tomaž E. Dewey, o katerem prerokujejo, da bo nominiran takoj na prvem balotu. Zanj se je že v naprej izrekel Joseph Pew, Jr. znani oljni magnat iz Pennsylvanije, ki ima organiziranih nad 70 delegatov iz Penn-sylvanije za Deweya. Tudi druge vzhodne države so zanj in če poročevalci kaj poznajo mnenje republikanskih delegatov, tedaj ima Dewey že sedaj večino med njimi zase in zna biti res takoj na prvem balotu eiominiran za predsedniškega kandidata. Tudi Dewey sam, kakor pravijo poročila je prepričan,'da bo na konvenciji zmagal in ima že pripravljen sprejemni govor, s katerim bo nastopil takoj naslednji dan po nominaciji pred konvencijo. Silno se pra pravi j a jo pa tudi drugi. Governor Bricker iz Ohio je tudi prepričan, da bo zmagal in dosegel nominacijo. Toda nima daleč tistega izgleda, kakor Dewey. Konvencija bo trajala kakor pravijo do četrtka večer 29. junija. Washington, D. C. — Direktor Nelson za vojno proizvodnjo je odredil, da se tekom me- menja poročilo, seca avgusta dovoli neomejena kuha žganja in likerjev. Pričakujejo, da bodo v tem času na-kuhali do 45 milijonov galonov žganja in likerjev, kar bo zadostovalo za prihodnje 4 mesece. S 1. septembrom se dovoljenje jenja in bo zopet omejitev v veljavi. -o- & AMERIKANCI OSVOJILI ZADNJE VZLETALIŠČE NA B1AKU Sydney, Avstralija. — Ameriški tančni oddelki so na Bia-ku osvojili zandje japonsko vzletališče pri Borokoe in pri Sorido, omenja poročilo. Očiščevanje Biaka je trajalo do 25 dni. Otok Biak je oddaljen samo 800 milj od Filipinov. -o- NEZGODA NA POULIČNI ŽELEZNICI Chicago, 111. — Na 79. cesti in Western Avenue je odpovedala vozniku zavora poulične kare in se je zaletel v dve pred njim stoječe kari. Zalet je precej močan in osem oseb dobilo poškodbe pri nezgodi. 1 — Chicago, 111. — V sredo 21. junija smo imeli najdaljši dan v letu. Bil je 15 ur in 14 minut dolg. Ob 8:03 zjutraj se je preobesil da$, kot je nastal poletni sončni preobrafc Od zdaj pa do 23. decembra «e bomo zopet bolj in bolj oddaljevali od sonca. V starem kraju so re}cfi: "O kresu se dan preobesi". — Stockholm, Švedska. — Iz Helsinki na Finskem poročajo, da se Finci trudijo, da upo-stavijo drugo vlado, s katero bi bilo Rusom mogoče skleniti mir. V torek je padlo mesto Viipuri in Finci vidijo, da so zgubljeni. VpraSanje je seveda, v koliko imajo Nemci Fince še v svojih kleščah. — Vatikansko mesto. — V Vatikan je dospel ameriški poslanik Myron Taylor, ki zastopa Zdr. države pri sv. stolici. V sredo je bil sprejet v avdijen-co pri sv. Očetu, s katerim je imel daljši razgovor. O čem vse sta govorila ni znano. — London, Anglija. — Francoski patriotje so umorili te dni francoskega polkovnika Casi-mirja de la Rocquea, ki je bil baje goreč francoski fašist, o- Sodeloval je tudi z Nemci in je bil zaznamovan vsled tega kot narodni izdajalec. — Chungking, Kitajska. — Japonci so s svojimi napadi pri Changši uspeli in so mesto zasedli. Japonska ost prodira po Hunan dolini proti Cantonu in grozi razdeliti veliki kitajski teritorij na dva dela, kar bi bila velika nevarnost za Kitajce. — Washington, D. C. — Kakor kažejo poročila klavnic so se prodajali zadnji teden klav- govejo živino od 9 do 17c naenkrat izginilo. Vsaka stvar izgine. Tako in toliko niso tam trg posebno dobro uspeva in še nikdar kradli, kakor zdaj. i računa grozno visoke cene. Ki-NajhUjše je glede obleke, kijlogram masla stane 240 šved-W&zhington, D. C. — Angle- je tudi na črnem trgu ni mo&o-iskih kron, jajce 4 krone, liter ški minister za vojno proizvod-|če več kupiti. Neko žensko, ki mleka 15 kron, moka 30 kron, giftOliver Lyttelton, je iipel se je sama sprehajala po ulici v par čevljev 2,000 kron, par no- temi, so zgrabili in soji pobrali VsO obleko. "EnalcO so prijeti nekega moškega in mu vzeli čevlje z nog. Čete nazijske organizacije Die Kraft durch Freude", ki so pred kratkem prišle v Beograd, so bile tudi presenečene, ko so odprle veliki prevozni truk, ki je peljal za njimi razne potrebščine. Skozi tla v trnku je bila napravljena luknja, pred Ameriško trgovsko z meo v Londonu daljši katerem je podrobno razlagal potek vojne od začetka do danes. V svoji akademski razlagi je modroval tudi, kako je prišlo do sovražnega stanja med Ameriko in Japonsko in je o-menil slučajnosti, ki so po njegovem mnenju namreč provoci-rale japonski napad. To je pa povedal in pojasni^ tako slabo iri neumljivo, da je javnost to vzela kot določeno izjavo, da je Amerika izvala"japonski napad sama. Državni tajnik Cor-dell Hull je to izjavo takoj odločno zavrnil. Zavračajo jo zdaj tudi v kongresu in senatu. Minister Lyttelton pa se opravičuje, da ni tako mislil, ampak da je le razlagal slučajnosti, kar pomeni čisto nekaj drugega. Taki gospodje bi morali pač bolj paziti kaj klepečejo, " ker taki slučaji rušijo solidarnost med Zavezniki. 0 kron.. Inflacija je pri-atf neverjetno daTeč. Etta švedska krona, ki je bila prej vredna 13 dinarjev, stane zdaj 300 dinarjev. Ker strašno primanjkuje vode, se širijo bolezni. Skoraj nobena vodilna oseba ne ostane v Beogradu. "Vse je sama zmeda, pomanjkanje, trpljenje in nered," zaključuje imenovani švedski list. "Ljudem je ostalo skozi katero je na skrivnosten eno samo upanje, namreč da bo način med potjo vse izginilo, j kmalu konec vojne in da bodo kar je bilo za kako rabo. Blago i sami doživeli tisti dan." FRANCOSKI GERILCI UDARJAJO PO NEMCIH Geneva, Švica. — Petdeset tisoč dobro opremljenih geril-cev se je vzdignilo v bližini Alp v južnovzhodnem delu Francije, in ob koncu tedna se je cela Iserska provinca spremenila v bojno polje. no funt živo vago. Stare krave, za konserviranje imajo najnižje cene od 9 do lic funt. Pitani junci okrog leta stari pa okrog 17 do 17VS>c funt. Prašiče so prodajali od 10 do 14c funt. Chicago, 111. — Odkar smo v zvezi z Rusi v tej vojni je med Amerikanci veliko zanimanje za znanje ruskega jezika. V Chicagi na 79 W. Monroe St. so otvorili šolo za učenje ruščina. ki traja dvakrat na teden ponedeljkih in torkih od 15 do 6:30 zvečer in stane za mesece tečaj $25. NAZIJSKA TAJNA OROŽJA NE UČINKUJEJO London, Anglija. — Zadnje dni so Nemci začeli uporabljati proti zavezniškim letalom "novo orožje". Proti letalom, ki letajo nižje izstreljujejo neke štirivoglate škatlje, ki se v gotovi višini razlete in iz njih se razkrope po zraku kovinasti izrezki zviti kakor kaki oblan-ci. Namen tega je, da se ti že-lezni'oblanci zamešajo v propelerje letal, ki jih poškodujejo. Zadenejo pa le v prav malih slučajih, pravi poročilo, in nima to orožje posebnega učinka. -0 SENATOR O "KONČANJU" VOJNE Washington, D. C. — Načelnik mornariškega odseka v senatu senator Walsh je izjavil te dni, da vojna zna j en jati morda v prihodnjih treh mesecih. Dobro je, da se je senator zavaroval z besedo "morda". Ford. je pred nekaj meseci tudi prerokoval, pa se je izkazalo, da Ford je ptič v svoji industriji, prerok pa še ni. . . 1 Oficirji 27. francoske lovske alpinske divizije, ki so vodili napad, so podali jasno ^liko vojne, ki jo Maquis vodijo^pro-ti Nemcem. Pripovedovalec, k a t erega ime ne sme biti razkrito zaradi varnosti, je povedal, da so Maquis zadnji teden, ko so delovali okrog Lyonsa, uspeli odrezati Grenoble od ostalega sveta. To je prisililo Nemce, da so poslali ojačevalne oddelke iz bližine v Grenoble. Maquis so potem izrabili to za napad na Bellegarde, ki so ga 12. junija zavzeli v presenetljivem napadu na garnizijo. Kmalu nato je s strehe mestne hiše v Bellegarde visela francoska trobojnica, ne dolgo potem je bila izobešena rdeča zastava. Množica, proslavljajoč osvobojenje, je pela marseljezo in pa internacijona-lo. Podobne scene so se dogajale v Bayeux, kjer so množice izdajalce izvlekle iz njihovih domov in jih preteple. Maki j i so vsaj v štirih mestih udarili prezgodaj in povzročili masne vstaje, ki so bile zadušene od Nemcev, s težkimi posledicami. To se je zgodilo v Mar-seju, Tuluzu, Limonju in Lionu. Prva borba se je končala z nemškim uspehom, vendar pa je razkrila nemško razpoloženje, ter povzročila, da so nemške okupatorske sile postavile čete v kraje, kjer so pričakoval le prihodnjo invazijo. Wehrmacht nima dovolj sil na razpolago v Franciji, da bi stražile važne prevozne proge in obenem odbijale napade maki je v. Posledica tega bodo v prihodnjih dneh operacije ma-kijev na široki podlagi, ki bodo povzročale resne motnje v nemškem komunikacijskem sistemu. "Mi se zavedamo," je dejal obveščevalec, "da naša tajna armada ne bo odločila izhoda j vojne, vendar pa vemo, da bo naš napor pripomogel Zaveznikom v južni in srednji Franciji. Tako bo ura svobode prišla bolj zgodaj. Povejte vašemu časopisu, da makiji izpod-kopavajo nemško armado od zadaj, in da ne bodo nikdar popustili, in niti izdajalci ne vojni zločinci ne bodo ušli. Mi nestrpno čakamo, da nas bo De Gaulle vodil v bitko." Do sedaj so makiji zajeli več sto nemških vojakov, ki jih držijo kot talce nekje v hribih. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI JUN 2 41944 f Geslo: Za vero in narod — za pravico m resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. «HWVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ?VEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH« Stran 2 AM ERIK AN SKI SLOVENEC Petek, 23. junija 1944 = AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja mk torek ln pstsk Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cennak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovent Newspaper in America, Established 1891 ZVaročalnas Za odo leto---$4.00 Za pol leta___2.00 Za četrt leta - 1.25 Za Chicago. Kanado In Evropo: Za celo leto-14.50 Za pol leta- 2-25 Za četrt leta__1.50 Issued every Tuesday and Friday Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cennak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year-- For half a year For three months ..,.. 1-25 Chicago. Canada and Europe: For one year....................$4.50 For half a year-— For three months-— dar bo zavezniška vojaška oblast uvidela, da je to varno napraviti. Drugače bi po vseh takih deželah nastala anarhija. Ljudje so Vsled okupacije razjarjeni. Številne krivice, ki jih morajo prenašati, so jim uničile živce, in v takem nervoznem stanju bi po vseh deželah vrelo. Dolžili bi političnih in drugih zločinov drug drugega. Gotovo bi ne šlo brez strogih kaznovanj in neredi bi bili velikanski. Zavezniki so v prav resnih skrbeh, da ne bi takoj po vojni s sovražnikom nastale v takih deželah domače civilne vojne, katerim bi sledil splošen nered, ki bi povojne ureditve zelo zavlekel in zakasnil. Zdi se, da bodo Zavezniki primorani po takih deželah, 2.00 i ki jih zdaj osvobojuje izpod osiščnega jarma, nastopiti z nim v vednem spominu na številne moje prijatelje. Hvaležna vam Terezija Zd^gajr, . --0- 44.00 močno roko in enostavno ukazati: takole bo do tega in tega Časa in amen. Ako Vam ni po vojji — idite! To za mnoge "J! ne bo prijetno, potrebno pa. l.DU I Dopisniki so proienL da dopise pofijeio vedno malo preje, kakor sadnje prodno Je list zaključen. Za torkovo ilerilko morajo biti dopisi ▼ ured-nOtvu najkasneje do petka sjuiraj prejini teden. Za petkovo iterilko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa M no oxira. — Rokopisov urednišlTo ne vrača. __ __ ■ POZOR! Številke pole* vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1679.___ 0 NAČRTIH ZA POVOJNO DOBO Naši mladi v Chicagi, ki hodijo v High School, ali so jo pravkar dokončali ali pa hodi-L S v . i jo že na kak kolegij, imajo zdaj Wendell Willkie je zadnje čase objavil več zelo važnih priiiko, da se brezplačno pri-člankov glede povojne ureditve ameriškega gospodarstva. I pravijo za kako posebno obrt Članki so analitičnega značaja in zato zanimivi. V enem iz- } in si tako zasigurajo boljše denied zadnjih člankov piše: Kne samo za čas vojne temveč Amerikanci verujemo v prosta podvzetja in njihova jWashburne razširjevanja po privatni iniciativi. Ampak vse govori- Trade Schoo\ na 1225 Sedg-ce, ki jih čujemo v teh dneh o povratkih k prostim pod- wick street v Chicagi, ki spada vzet jem, so le sama izražanja čustev, nikakor pa ne reši- pod okrilje chicaških publičnih tev teh problemov. Mi ne smemo nazaj, mi moramo na- šol, naznanja, da bo to poletje prej. Pred nami je deirtobilizacija, milijonom in milijo- odprla posebne stroge 6 ted^n-nom bo treba preskrbeti dela in kruha. To so problemi,;^-*J-"J obrtne- ki nas čakajo. jbolj izkušeni učitelji. Stroškov Industrija, delavstvo ter vlade, deželne, okrajne m lo- j ni nobenih, celo učne knjige-so kalne, bodo morale ustvariti skupni aparat, ki bo deloval brezplačne. Pouk se bo pričel v teh problemih. Naša industrija izvaja prave čudeže v v ponedeljek 26. junija. Prigla-sedanji vojni proizvodnji; proizvajati jih bo morala tudi site in vpišite se nemudoma v po vojni v mirnem času. Sodelovati pa bo morala vladaj sobi *oi. Ure in predmete lah- da bo poskrbela za odjemalstvo na svetovnih trgih. fmaTot^zX- ni kapital bo sodeloval, ce bo videl zaščitno sodelovanje odl nasiednjetečaje: Office Ma-strani oblasti. V tem CPzirrrbo treba čimprejšnega znižanja jcbineSj Key Punch Machines, • davkov, ko bo minula vojna. Treba bo pa tudi strogo pa-i income Tax and Payroll Ac-ziti, da privatni kapital ne bo izkoriščal in iskal le sebi ko- i counting, General Office Train-ristnih monopolov. Treba bo iskrenega in poštenega so-jinsr. Duplicating Machines, Be-delovanja od obeh strani, tako od vlade kot privatnega ka- J and Advanced Book- pitala. za vse, za vse dobrih plač, za vse dovolj dobrega blaga in boljše življenje za vse. Razvidno je, da zgorajšna lekcija velja republikanski stranki, ki se prav te dni pripravlja za svojo narodno konvencijo. Republikanski veljaki res mnogo govorijo o "prostih podvzetjih", ne objavijo pa nobenega praktičnega načrta, kako bi svoje načrte izvajali. Willkie je v tem oziru bolj jasen in njegovi načrti niso preslabi. 2eleti je le, da bi jih vodilni republikanci vzeli na znanje in k srcu. Dewey, Bricker in drugi le dosti govorijo, povedo malo in mahajo le bolj po prazni slami. Willkie v tem oziru vsaj nekaj pove. Morda ga pa veljaki na Wall Streetu bas zato ne ljubijo in ga odklanjajo. ZA CHICAŠKO MLADINO Ipravljamo, da se, kakor hitro Chicago, 111. I bo zopet mir, med seboj spopademo. Grozna zmešnjava. TT , . 1 " - U -1 - _____keeping, Beginning Shorthand, V takem slučaju bo slo uspesno naprej m bo dela B€Jnning Typin^ SeCretarial Training, Comptometry, Billing and Filing. Martin Brauns, Jr., ravnatelj. -o- GLAS IZ KALIFORNIJE Pasadena, Calif. Cenjeni g. urednik: Priloženo Vara pošiljam naročnino za Am. Slovenec. Pred kratkim sem čital v Am. Slovencu, da se je Sgt. Martinu Hangichu v Indiji pripetila nezgoda in da mu je mravlja prišla v uho ter mu tam bobnala. Iz lastne izkušnje vem, da to ni prav nič prijazno. Vse to omenjam vsled tega, da rojak Konst. Podlesnik kakor tudi drugi lahko pišejo tja fantom, kako se temu odpomore. Ako V Londonu in Washingtonu so dali raznim predstavni- se žlica vode vlije v uho, bo kom zamejnih vlad razumeti, da imajo z vojsko samo za j mravlja, ali pa kak drugi mr- enkrat več ko dovolj opraviti in nimajo zdaj časa, da bi se! ^konec^nadlT^e tto bavili, kdo bo v kaki deželi po vojni vladal. Največ skrbi L0 na™primež dela še vedno Angležem in Amerikancem general De Gaui- jmušicaT pride v oko, kar malo le, predsednik Francoskega narodnega osvobodilnega odbo-, siine na robec, pa deni v oko, ra. Zelo ga skrbi, da ne bi kdo drugi prišel v sedlo pred da pride slina notri, in bolečine njim. V Afriki se je trudil toliko časa, da je izrinil iz od- bo konec. bora generala Girauda, ki je bil zlasti Rooseveltu ljubši od No' tuka-iv Californiji je naj- De Gaulla. V vse pokrajinske oblasti hoče vtakniti le svo-1 brze tako kot drugod v deželi. . , v ^ J . . . .. . , . Vsak je zaposlen. Dosti »je pre- je pristase, s čimer se pa ne Angleži ne Amerikanci ne stri- važanja, 0 katerem se ne govo- POLITIKAŠI POVZROČAJO ZAVEZNIKOM SKRBI Z najsrčnejšim rojaškim pozdravom vsem Slovencem v Ameriki Nace Arko. -o- OBA SINOVA PRIŠLA DOMOV Milwaukee, Wis. Ne morem popisati, kako veseli smo bili pri nas te dni, ker smo imeji doma oba naša sinova vojaka. Mlajši, Cpl. Edwin Bregant, je pri vojakih že 19 mesecev in nastanjen v Davis Mouthan Fieldu, Tuscon, Arizona, pri velikih bombnikih B-24. Poslali so ga v šolo k Chevrolet Corp. v'Detroit, Mich. Zadnji teden je graduiral, pa je imel še pet dni prostega časa in je domov prišel. Obvestili smo starejšega sina Tech. Sgt. Franka Bre-ganta, ki je aerial engineer in crew chief pri velikih bombnikih B-17. Pri vojakih se nahaja že dve leti in tri mesece in je nastanjen v Dyersburgu, Tennessee. Tudi on je dobil dovoljenje za tridnevno odsotnost in je domov prišel, da je lahko videl mlajšega brata, ki ga še ni videl kot vojaka. Samo en dan je bil doma. Kakšno veselje je bilo v naši družini, se ne da popisati, ali čas, ko sta bila naša sinova doma, je kar naenkrat minil in Frankie je moral nazaj, čez par dni nas je pa še Edwin zapustil. Sedaj sva pa spet sama in hčerka z nama, ki nama daje še veselje. Ko bi morala biti čisto sama, ne vem, kako bi prenesla; preveč težko nama je za sinova. Ali upamo, da ne bo več dolgo, ko bo te grozne vojne konec in se bodo naši fantje spet povrnili domov. Vsem čitateljem prisrčen pozdrav ! Mrs. Frank Bregant. -o- PRIJATELJEM SE ZDRAVJE, ZDRAVJftJv West PullmuL. IJ1. Naročnik tega lista lfwove-ga Sveta Mr. Mark Poje ie^bo-^ lel, pa nič ne morejo najIC kaj' je pravi vzrok bolezni. Podal se bo v bolnišnico* v Belling Memorial Hospital na 58. St. blizu Cottage Grove, da ga preiščejo. Miss Kozalija Pečnik je bila tudi prav močno bolana, zda; se pa malo bolje počuti. Naročena je tudi na oba lista. Srečal sem se tudi z Mr. Johnom Tome in mi je potožil, da ga zmeraj noge bolijo in da jih je imel v mavcu tri tedne, pa da ni dosti pomagalo. Tudi on je naročnik tega lista. Naročnika obeh listov Mr. in Mrs. Joseph Knaus sta tudi zmerom bolj rahlega zdravja že dolgo časa. Bog daj, da bi vsi kmalu popolnoma okrevali, pa tudi jaz ž njimi in Vi, g. urednik. Pozdrav vsem čitateljem tega lista. Martin Golobic. močmi in z božjo pomočjo vendar enkrat prišli do že davno potrebnega. _3olnikov je pri nas precej. Za katere vem, so: Že dolgo mtsecev je bolan Mr. Joe Bar-buch, ki baje trpi na raku. Poskuša razne zdravnike in bolnišnice, pa le brez uspeha. — Potem je bolan Mr. John Dolin- Pogrešan r Italiji „ ' _ Taylorville, 111. — Družina šekj kiJ je^ž e"neJoliko "bol j L — Jacka Brancela je bila obvešče- Nenadoma je pred nekaj me- na, da se pogreša njen sin Jac- seci zbolel Mr. Andrew Jarko- kie v Italiji od 15. maja. Upa- vec, 'katerega je pri delu v tovarni zadel mrtvoud; sedaj je nje je, da še živi. ZAHVALJUJE Euclid, O. Pisati moram, pa sem kot človek, ki se šele uči posamezne črke ; kar začeti ne morem. Mesec dni je, odkar so me v Mr. A. Grdinovi ambulanci pripeljali domov, pa še danes se ne čutim dovolj močna, da bi šla kam od doma. Še vedno sem pod zdravniško oskrbo. Dolžnost me veže, da se zahvalim vsem za vse, kar so mi O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 111. Po dolgem molčanju se pač moram zopet oglasiti, da bodo čitatelji Amer. Slovenca, tisti pač, ki so včasih brali moje dopise, vedeli, da je Novinar še med živimi. Odkar sem se zadnjič oglasil v našem listu, je že silno dolgo. Tako se zdi vsaj nekaterim. Od takrat se je v naši naselbini zgodilo *že marsikaj, več ali manj važnega, kar bi zanimalo marsikaterega čitatelja in čita-teljico našega najstarejšega slovenskega lista v Ameriki Toda, ne čas in ne prostor mi ne dovoljujeta, da bi se spušča v podrobnosti raznih dogodkov dasi bi se rad, ampak bom omenil le to, kar mi bo ravno prišlo v spomin med pisanjem. Zato prosim cenjene čitatelje, zlasti naše sorojake tu v naselbini, če bo ta ali oni našel kje v dopisu veliko okno, naj oprosti. Kmalu po Novem letu smo dobili v roke težko pričakova no farno spominsko knjigo "Parish Almanac", za katero sta se potrudila naša župna u pravitelja čč. gg. Rev. A. Uran kar in Rev. Richard Rogan. Posvečena je zlasti našim možem in fantom, ki služijo pod zvezdnato zastavo. To je v resnici spominska knjiga, katero lahko vsakdo vesel v roke vzame V njej ni nič manj kot 200 slik naših vojakov, skoro 80 je.pa le imen vojakov, ker ni bilo mo goče dobiti njihovih slik. V tej spominski knjigi je tudi ^etno poročilo cerkvenih, oziroma farnih dogodkov, dohodkov in stroškov. Porok je bilo v naši cerkvi lansko leto 14, krstov 49, — 25 dečkov in 24 deklic, — (smo precej dobro porazdelili). Gospod je pa poklical s tega sveta 17 oseb. — Pri'pregledovanju finančnega poročila je bil pa marsikdo zavzet, ko je opazil, da je bil lansko leto plačan zadnji dolg na cerkev, v znesku skoro $1,800.00. Poleg tega je pa naloženo v vojnih bondih $3,000.00 in zraven »še $500 od dr. Najsv. Imena, kateri denar je namenjen za naš farni dom ali "Community Center", ki bo namenjen pouku in, toliko bolji, da se po hiši malo sprehodi s pomočjo palice. Mrs. Eva Span, ki je naročnica naših listov, se tudi precej dolgo dobro ne počuti. — V tovarni pri delu se je pobil na nogi Mr. Ralph Bregar, da je moral več tednov pestovati nogo doma. Sedaj že zopet dela. — Vsem našim bolnikom želimo zopet ljubega zdravja in da bi čimprej zopet opravljali svoja dela. — Naj še to povem, da je moral tudi Novinar k zdravniku, kateri mu je povedal pri-trgati si pri njegovi najljubši pijači — kavi, pa tudi klobas ne sme jesti in ne prašičjih re-berc. Kaj mislite čitatelji, da je prijetno obstati le ob dveh ča-šicah kave na dan in se siliti mlekom, pa otepati samo kislo zelje brez kranjskih klobas in suhih reberc? Sedaj še na razne prireditve, na katerih se ponujajo pristne domače kranj ske klobase, ne morem, ker bi me prijeten duh gotovo zape-j al in bi prekoračil zdravniško zapoved. Pa recite, če to ni po-tora za preobilno zavžiti "ku etek" — za klobase to ne ve j a v toliki meri, ker sem le redko do pravih prišel. Toda naj vam povem še to. Na nesrečo sem ravno malo dni predno sem šel k zdravniku dobil prav po domače napravljene štiri precej obilne kranjske klobase Tri sem na srečo—?— pojedel predno sem šel k zdravniku, ena mi je pa ostala. V "pentri" visi in ne vem, kaj bi z njo. Po^ jesti se je ne upam, zato jo pa hodim vsaki dan, ko pridem z dela, gledat in — poduhat. Kako je lepa! Kar sama pravi: ugrizni me! toda, zdravnik je rekel ne smeš jesti! Poduhati jo pa menda ni prepovedal, če sem ga prav razumel, in menda mi ne bo škodovalo. Kaj pravite vi, ki to citate? Še veliko bi lahko napisal, toda bi se dopis preveč zavlekel, zato bom za danes omenil samo še to, da smo imeli v soboto 3. junija v naši cerkvi po dolgih letih zopet eno popolnoma slovensko poroko. Poročila sta se namreč Mr. Frank Hvala iz Avenue "M" in Miss Josephine Novak, hčerka Mr. in Mrs. Johna Novak iz 95. ceste. Obe družini sta pri nas dobro poznani in spoštovani. Ženin Frank Hvala je častno odpuščen od vojakov, potem ko so mu v bojih na otoku Atu zmrznile noge, kakor je že bilo v tem listu enkrat poročano. Poroka se je vršila s peto sv. mašo ob 10. uri, ob veliki udeležbi faranov, ki so molili za srečo novoporočencev. Ob tej priliki se je nahajal doma na dopustu tudi ženinov brat Vincent, ki služi Strica Sama že precej mesecev. Novoporočencema želimo vsi obilo sreče in zadovoljstva v novem stanu! Še nekaj Rojak umrl Chicago, III. — Pretekli teden je umrl rojak John Senica iz 2316 S. Seelye Ave., star 65 let, in je bil pokopan 19. junija s pogrebno mašo v cerkvi sv. Štefana. Rojen je bil v o-kolici Toplic na Dolenjskem, v Ameriko pa je prišel pred 39 leti. Zapušča soprogo Katarino, štiri hčere in pet sinov, izmed katerih so bili štirje po-dicani k vojakom; eden se na-tiaja na Pacifiku, drugi je v taliji, k pogrebu je prišel sin Alvin iz Calif orni je in sin Joseph iz bolnišnice, kjer se zdravi odpuščen iz vojaške službe, prej pa se je vdeležil bojev na Pacifiku. — Pokojnemu naj sveti večna luč, preostalim pa izrekamo svoje so-žal je. bi najbrž igral kako diktatorsko vlogo. Zato ga na vso teri so se tu in tam skrivali, pod se, da ne bom mogla nikoli po- tt ja jo. De Gaullea pač poznajo, da se bo s svojimi pristaši rj Fante še vedno pobirajo; skušal maščevati nad svojimi političnimi nasprotniki in da j starejše in oženjene ,in one, ka-|izkazali v moji bolezni. Bojim j zabavi mladih in starih članov naše fare. To zadnje je najve-selejša novica za vse tiste, ki želijo fari napredka in bodočnosti. Naš č. g. župnik Rev. A. Urankar, OFM. nam je že koncem lanskega leta oznanil, da živega. Med drugimi vidim, da moč pregovarjajo, naj počaka, da bo najprvo Francija eno pretvezo ali drugo. Pa jim osvobojena. De Gaulle pa je v tem oziru velik nestrpnež stric Sam vsee*0 Prišel do in zelo nepopustljiv. Isto je po drugih deželah. Dežele še osvobojene niso, razni politikaši pa neprestano trkajo na angleška in ame-rikanska vrata in si hočejo že v naprej dobiti naklonjenost obeh zavezniških vlad, ki naj bi jim pomagali v sedlo vlad, ko bodo njihove dežele osvobojene. vrniti vsem številnim znancem in prijateljem. Res, v bolezni človek ve, če ima prijatelje na je tudi mnogo naših fantov no-1 svetu. Bog naj stotero povrne tri. vsakemu posebej za vse, kar Kako bo po vojni tam v stari (ste storili zame. Lepo se zahva- z letošnjim Novim letom bomo domovini, pa sam Bog zna. Nejlim za karte, cvetlice in darila začeli "petletko", katere na-izgleda prav dobro, ko človek v bolnišnici in doma kakor tudi men je, da se v petih letih zbe-vidi, kako pišejo en dan za At- za obiske v bolnišnici in doma. ire dovolj denarja, da bomo po Zavezniki imaio zaTe slučai^ nrinravliene nekake VO- la?ltski čarter 111 n^gove točke, [Ce mi bo d$na prilika,: je moja vojni, začeli z gradnjo našega Z-avezniKi imajo za te slučaje> pnpravijene neKaKe \ 0. prihodnji dan je pa ^ drUga.fdolžnost; izkazati se vam hva- farnega 'doma.' Farani so to z jaške administratorje ah upravnike, ki so jih za politično £e in bi se radi iznebili celo mi_ ležna v enakih priiikah. še en-{zadovoljstvom vzeli na znanje, upravljanje zasedenih dežel posebej trenirali in pripravili. sij na Atlantski čarter. En dan Ti bodo upravljali civilno politično oblast takoj po osvobo- smo vsi skupaj, a naslednji dan Mlada solistka Joliet, 111. — Mary Ann Ko-stelz, sopranistinja in komaj 12'let stara hčerka Mr. in Mrs. John Kostelz iz 719 Nicholson St., je pred kratkim nastopila s zbirko solospevov na glasbeni šoli Joliet Conservatory of Music. Miss Kostelz, ki jo v solo petju poučuje Mr. George Brewster,,hodi v farno šolo sv. Jožefa in je v 7. razredu. Deklica je nečakinja vrhovnega zdravnika KSKJ Dr. Joseph E. Ursicha in Mrs. Louis Zelezni-kar, žene pomožnega gl. tajnika KSKJ. r , . . IJ^AM ... 4. fW Odlikovan Chicago, 11. — Med osmero chicaškimi fanti, ki so bili pred kratkim odlikovani za svoje junaštvo na bojnem polju, kakor sporoča Vojni oddelek! je tudi znani šentštefanski slovenski fant Sgt. Charles J. Horzen, katerega starši prebivajo na 1842 W. 23. St. Služi pri letalcih na Pacifiku. Dobil je odlikovanje "bronze oak leaf cluster." Mr. Joe Kvkman doma Chicago, 111. — Znani sloven-ski grocerist in mesar Mr. Joe Kukman se je te dni povrnil iz zdravilišča sv. Jožefa v Ved-ron, 111., kjer je par tednov iskal zdravja. Nagaja mu prav mučen l-evmatizem. Prišel je domov, zdrav pa še ni; te vrste nadloga se ne da kar hitro odgnati. Želimo mu seveda, da bi se čimprej spet pozdravil. Zlomila si nogo < i a: Chicago, 111. — Znana rojakinja Mrs. Mary Meznarich je nesrečno padla po stopnicah in si zlomila nogo. Nahaja se v Martha Washington bolnišnici na 2318 W. Irwing Pk. Blvd., soba št. 316, in bo vesela, če jo prijateljice pridejo obiskat. Njena hči Mrs. Anna Plantan iz naj omenim, namreč to, da je La Salle je že par dni pri njej za to slavnost prišel tudi neve- j Naši zvesti naročnici želimo, stin brat Louis Novak, ki se že | da bi se ji noga čim prej spet pozdravila in okrepila. Na dopustu Chicago, HI. — Te dni je prišel za teden dni iz Fort Ben-ning, Ga., domov Pvt. Edward Bogolin, mimogrede pa se je za par dni ustavil v Camp But-ner, N. Carolina, in obiskal, tam svojega brata Rev. Leo-narda E. Bogolin. t r 4 0— krat vam kličem: Bog naj vam kar se da sklepati iz doseda-stotero povrne, kar ste mi sto- njih cerkvenih dohodkov. Tako ditvi in bodo prepustili isto oblastem lastnega naroda, ka-|drug zoper drugega in se pri- rili dobrega! Vsa imena pa hra-ije upati, da bomo z združenimi nad eno leto nahaja v Denverju, Colo., kamor se je preselil- s svojo soprogo Helen, ki je hčerka poznanega rojaka Mr; M. Popovicha, ki se že nekaj let nahaja v Denverju, kjer vodi dobro uspevajočo gostilniško obrt. Z njim je bila tudi njegova hčerka Marta-Ann. Vsi smo bili veseli, zopet videti veselega in družabnega fanta, oziroma moža, ki se je pohvalil, da je v Denverju pop.olnoma zadovoljen in da se je že privadil. —- To naj bo za danes dovolj. V kratkem še kaj napišem. — Pozdravljeni. * • Novinar. u. Vi radi berete vesti is dragih naselbin; drugi radi bero novice iz vaše naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Slovencu"* _ _ _, *. H flHH^afcgrarj 'm fesi N Petek, 23. junija 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 ^ OB SPREMEMBAH V JUGO- NSKI VLADI V jugoslovanski zamejni vladi se je nekaj premaknilo. Ta sprememba ni prišla po inicijativi vladnih krogov samih, pač pa po nekem zunanjem pritisku. Odkod je ta pritisk prišel, si lahko napravi sodbo vsak. Po našem mnenju je zmagala Moskva, dasi to ni omenjeno nikjer. Vidno je, da so v Londonu in v Washingtonu pristali na željo Moskve vsaj delno in da je sprememba le nekak kompromis v tem slučaju. Vendar brez nekega močnega pritiska bi ne bilo niti te kompromisne spremembe, ki je prišla. Poglejmo nekoliko v preteklost. Ljudje, ki so sedeli v ^jugoslovanski vladi, so bUi ljudje tipa starih časov. Bodimo odkriti. Bili so starega cincarskega tipa, večinoma Velesrbi. Do napada na državo so bili nekaki ultra-Jugo-slovani. Vsakemu so razlagali evangelij ultra-jugoslo-vanstva. Tako, da se je človeku zdelo, ko je prišel pred nje, da ga v tem oziru smatrajo za ubogega šolarčka, ki ga želijo poučiti o abecedi pravega jugoslovanstva. To jugo-slovanstvo pa je bilo tako in so ga tako razlagali, da je monopol na njihovo ultra-jugoslovanstvo bil vedno v njihovih rokah, pa tudi monopol vladanja v državi. Pri koritu so hoteli biti vedno sami. Če jih je kdaj kdo na to opozoril, so ga proglašali, da ruši jugoslovansko edinstvo. Po napadu se je večina teh ultra-jugoslovanskih voditeljev umaknilo v tujino. Tu so nadaljevali s svojo politiko. Ustanovili so si svoj sedež v Londonu in iz svojega gnezda v zamejstvu dirigirali svojo politiko. Hrvatov in Slovencev so imeli v svojem krogu le toliko, kolikor so sami hoteli, tako da so bili sami vedno v večini. Uporabljali so jih, da so propagirali idejo jugoslovanstva, seveda takega, ki naj bi ohranilo v sedlu stari režim in tip starega pred-yojnega vladanja. Na dejstvo, da sedanja vojna pomeni za ves svet gotov prelom s prejšnim predvojnim redom, niso gledali, kakor bi morali. Upali so, da jih bo Anglija in Amerika ščitila in da bo ostalo vse lepo pri starem, kakor je bilo preje. V tem so se zmotili. Ako pogledamo še na to, kaj se je ob napadu in takoj po napadu zgodilo, da so se Hrvatje takoj ločili in jim je bil dan za vladarja Pavelič, in kako so prišle še druge zmešnjave, vidimo, da bi v vsakem slučaju Jugoslavijo zajela huda civilna vojna. Srbi bi se hoteli maščevati nad Hrvati in kri bi tekla v potokih. To so dobro videli v Londonu in .Washingtonu, zato so pristali na predlog, ki je gotovo prišel od nekod drugod, najbrže iz vzhoda. Ta predlog ima namen, Jugoslaviji dati novo koalicijsko vlado, v kateri naj bodo vsi narodi zastopani in katera bo pazila, da ne bo nobene prilike za kaka maščevanja po vojni. Če ne, bi bil Balkan bolj krvav, kakor pa kedaj preje. Tito, tak ali tak, naj bo še tako kosmat grešni komunist, je s svojim rogovi-ljenjem Zaveznikom koristil, ker je vstrajno nadlegoval Nemce, kar je bilo v korist Zaveznikov. Kake notranje žrtve so vsled tega nastajale, za to se Zavezniki niso menili; glavno zanje je, da je bilo s tem pomagano njim. Zato Titovega prizadevanja Zavezniki nikakor niso mogli prezreti. S tem pa je dobil Tito priložnost za svoje zahteve in v Londonu so jih začeli upoštevati. Churchill je pozval kralja Petra v London in mu najbrže odprto povedal, koliko je ura v Jugoslaviji Angleži so diplomatje, ki znajo vsakega prijemati lepo z rokavicami. Najprvo je moral pristati, da se bo dala po vojni ljudstvu prilika, da si samo izbere vlado, kakoršno bo hotelo. Mihajloviču je moral podpisati potni list iz vlade. Nato je morala iti tudi Pu-ričeva vlada. Najbolj grenki praški pa so bili, ko je moral povabiti Hrvate v sodelovanje. Subašiču, hrvatskemu banu, je celo poveril mandat za sestavo vlade, kar je pa ta nekako odklonil, a vendar, kakor je razvidno, igra Subašič glavno vlogo pri sestavljanju vlade. Njegova roka se v tem delu jasno vidi. N. pr. poslanika Fotiča ni mogel doslej premakniti nihče. Imel je kar vknjiženo pravico na svoj položaj. Niti vsa prejšnja vlada ga ni mogla premakniti, ker kralj ni v to dovolil Zdaj je nekdo kralja pregovoril drugače, da se je moral svoji velesrbski politiki odreči in povabil je Subašiča v vlado. To je velika zmaga za opozicijo dosedanje zamejne velesrbske vlade. Vse to je pa šele prva stopnja spremembe v jugoslovanski politiki. Sledile bodo še nadaljne stopnje, ker slediti bodo morale. V tej prvi stopnji sprememb je mogoče označiti vsa trenja med opozicijo in vlado kot prve posledice politične borbe med Prečani, to je onimi Jugoslovani, ki so prišli v območje Jugoslavije po razsulu Avstro-Ogerske in med velikim delom Velesrbov, ki so si ves čas domišljali, da so jim Prečani dani le kot nekake kolonije, katere naj bi ponižno sprejemale ukaze velesrbstva, do kaj drugega pa naj bi ne imele pravic. Ta politika je zdaj potisnjena v ozadje. Ali bo ostala izločena ali ne, je danes še težko ugotavljati, vendar sodeč po vseh okoliščinah, je kriza številnih preizkušenj tekom zadnjih treh let precej odprla oči tudi Srbom na jugu, da spregledavajo, da je bila dosedanja politika njihovih cincarskih voditeljev vse prej kakor vzorna, in da ni gradila trdne podlage za bodočnost Jugoslavije. Prečani pa so dobili s to spremembo kos nekega priznanja, vsaj okoliščine kažejo tako. Mučni trenutki bodo še morda prišli, posebno tedaj, ko bo prišlo do ureditve odnošajev med državo in veroizpovedmi. Pravoslavna cerkev je bila dosedaj nekaka izvo-ljenka uradne vlade, če tudi se je to prikrivalo. Druge cer- SLOVENSKI ŠOLARJI V WAUKEGANU ' Učenci farne sole slovenske cerkve Matere Božje ▼ Waukeganu, UL. so dobili pismeno pohvalno priznanje od Zakladniškega oddelka Zedinjenih držav, ker so kupili zadosti vojzdfc bondov in *a ceno štirih vojaških avtomobUov "jeeps". Is svojega domoljubnega čuta in navdušenosti so učenci kupili za $4,516.35 ▼ bondih in znamkah. Na sliki vidimo, kako nekateri izmed njih pregledujejo in občudujejo enega izn^d štirih vojnih avtomobilov. Id so bili kupljeni s omenjenim denarjem. K'šoli ?* prif.TljttL ^ SF® Uhko ^deli. F. B. Fonda. cm. &e več! Nekateri izmed učencev so tudi imeli priliko, da so se malo vozili na tem avtomobilu. Imenitno, kaj ne? ŽIVLJENJA IN ŠTETA ZAVEZNIKI OPOZORILI FRANCOZE Tisti dan, ko se je začela invazija, so bili med fransko ljudstvo razdeljeni posebni zavezniški letaki, ki so opozorili ljudi, naj uničijo občevalne zveze in naj se razpršijo po odprti deželi, ako bivajo v bližini posebno važnih občevalnih središč, o- SPOR V DEMOKRATSKIH VRSTAH V VIRGINIJI Washington, D. C. — Med virginskimi demokrati so nastale dve močni struji. Ena se .zavzema za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta, druga pa temu nasprotuje. Senator Glass, ki je bil pred štirimi leti za Farleya in ga je na narodni konvenciji on predlagal za predsedniškega kandidata, je zdaj ves za ponovno nominacijo predsednika Roosevelta. Senator Harry Byrd, pa je odločno proti četrtemu terminu in deluje na vso moč proti. Oba senatorja bosta te dni potovala po državi in imela govore v prilog svojih struj. ■ p 11 i NEMCI SE TRENIRAJO ZA VPAD London. — Nemci so po najnovejših poročili začeli vežbati vzhodno prusko prebivalstvo v gerilskem vojevanju za slučaj zavezniške okupacije Vzhodne Pruske. Poljski Časopis Dziennik Pol- ski, glasilo poljske begunske vlade, piše, da je bil major Koenig postavljen za vodjo posebne gerilske šole v Kistryn. Dijaki te šole se vežbajo v borbi mož proti možu in podtalnih taktikah. o ■ ■ RAZDOR MED NEMCI NA POLJSKEM Stockholm. — Nemški krajevni tisk poroča o nesoglasju na Poljskem ihed nemškimi begunci od Črnega morjajn onimi, ki so bili naseljeni na Poljskem po invaziji. 1 , Nesoglasje je bilo pripisano dejstvu, da so črnomorski begunci "nezadostno poučeni o nacijonal-socijalizmu in zvestobi do Hitlerja." Te dni so poročali, da šo vas Tusznow, ki je bila urejena za nemške begunce iz Besarabije, požgali partizani. -o- • IZ DANZIGA Stockholm. — Vsi nemški .mladeniči od 15 pa do vojaške starosti v okraju Danzig morajo začeti s vojaško izobrazbo nemudoma, so te dni od tukaj poročali. -o- LIBERTY BELL ZVONIL Na D-dan, 6. junija, je bilo slišati slavni Zvon Svobode po celem svetu. Nahaja se v Phi-ladelphiji. Pred 168 leti je o-znanil ameriškemu narodu prostost. Leta 1836, ko je zvo- kve so bile le bolj kakor adoptiranke. To vprašanje bo rešeno najbolje, da se vse cerkve ločijo od države in dobijo popolno svobodo, da same skrbe za svoj obstoj in bodočnost. Reševanje teh vprašanj ni tako lahko, ker imajo na sebi vse polno ranljivih točk. Toda v zmerni in stvarni politiki se nadje praktična rešitev tudi za ta aktualna vprašanja. nil ob smrti vrhovnega sodnika Marshalla, je počil in je počen še sedaj. Toda letos na D-dan je župan Bernard Samuels med posebno proslavo udaril nanj sedemkrat, ker je v besedi Liberty sedem črk. Glas je bil poslan širom sveta po kratko-valnem radiu. -o- KAKO HITRO DELAJO LADJE Ker delajo sedaj velikansko število ladij po istem vzorcu, je mogoče, da jih ameriške ladjedelnice sedaj izgotovijo v tako kratkem času, kakor nikdar prej ni bilo mogoče. Ko so začeli izdelovati Liberty ladje v januarju 1942, so vsak mesec naredili 20 ladij. V decembru 1943 je mesečna proizvodnja poskočila že na 118 ladij. Od kraja so potrebovali po 241.3 dni za vsako ladjo, kar so polagoma znižali na 39.2 dni za vsako ladjo. Pač neverjeten uspeh! -o- MORAL SE JE OBRITI James Struble, 58 let stari farmar iz Lawrenceville, 111., se je leta 1932 zaobljubil, da se ne bo obril, in si ne bo dal ostriči las, dokler bo Roosevelt predsednik. Sedaj ga je pa nekaj sunilo v obraz; poročilo ne omenja, ali njegova boljša polovica, ali konj ali kak stroj, samo pravi, da je dobil močan sunek (kick) v obraz. Morali po gra zapeljati v bolnišnico, kjer so mu najprej ostrigli lase in odrezali 12 let staro častitljivo brado, da so lahko prišli do rane. Mož je kar zadovoljen in pravi, da mu je veliko bolj hladno zdaj, ko ni več tako poraščen. TE2KI OBLAKI NAD NEMČIJO ^ Spisal Bert Wyler 'M Berne, Švica. — Poročila od privatnih nemških virov in pa nevtralnih dopisnikov v Berlinu opisujejo atmosfero v Nemčiji od začetka invazije kot zelo "napeto in morečo". Vsi sloji prebivalstva čutijo, da se bliža končni izid vojne, da pa ni sigurno, ali bo ta konec prijeten. Pravijo, da je situacija celo v višjih vojnih krogih in nacističnih krogih mrka. Zastonj človek išče eno samo veselo novico v nemških časopisih, ki razpravljajo eno najbolj kla-vernih slik "Mrak Bogov" in pa pišejo o "junaški obrambi nemških čet v Normandiji proti mnogoštevilnemu sovražniku". Hitlerjevi krogi se pritožujejo nad nesrečno invazijo, ki da se je ponesrečila, ker je vrhovno poveljstvo pričakovalo udarec za udarcem očividno v drugih odsekih in da bi generali temu primerno razpolagali s svojimi četami. Tudi v drugih ozirih nemška poročila trpka. Vrhovno poveljstvo je objavilo številke pomorskih zavezniških izgub od pričetka invazije. Trdijo, da so potopili dve križarki, tri ru-šilce, šest transportov in dvanajst majjmih ladjic. Tudi Če so te številke prave, so izgube nizke. Berliner Lokalanzeiger nudi razlago, da Nemci niso imeli vojne flote v tej vojni, ki bi se lahko kosala z britansko in amerikansko mornarico, kar je moralo kaj iztrezniti tiste Nemce, ki so verjeli Goebelso-vemu širokoustenju, da so Doe-nitzove podmornice uničile britansko nadmoč na morju. Lo- kalanzeiger dodaja, da so večje nemške mornariške enote bile ali uničene ali pa poškodovane, in da so pomorske sile, ki so še na razpolago, sposobne samo za nenadno akcijo, podmornice pa da so bile v globokih vodah. Po mnenju švicarskega N'eue Zuercher Zeitung se vojaški krogi v Berlinu povsem zavedajo popolne onemoglosti njihovih zračnih sil. Kaj to pomeni, piše berlinski dopisnik tega časopisa, se je pokazalo v prej-šnih bitkah. On citira berlinske vojne dopisnike, ki pravijo, da zavezniška letala, liki muham letajo nad cestami, ki jih uporabljajo ža transport rezerv na fronto. Tale del iz poročila Neue Zuercher Zeitung, ki je šel skozi nemško cenzuro, pa zasluži posebno pozornost: Maršal Von P.undstedt gleda v obraz vznemirljivemu dejstvu, da Zavezniki širijo zavzeta ozemlja. Preje ali sleje se mora to ustaviti, da se prepreči panika med nemškimi četami. Nemško vodstvo je na slabšem, ker more sovražnik skrivati svoje namere. Vojaški krogi mislijo, da je general Eisenhower poslal samo eno četrtino svojih sil, ki jih ima na razpolago za invazijo." Zaskrbljenost Jned nemškim vodstvom, je imela svoj vpliv med prebivalstvom, in splošno začenjajo misliti, da se lahko dogodki za vedno izvijejo iz rok v notranjih zadevah. V takih prilikah je pridobil časopis "Notranja Fronta" posebno važnost, ker predstavlja opozicijo v Nemčiji. 0 NEMŠKI STRATEGIJI Spisal E. Yapou 1 ' tr t tSv-; t S TAKIMI PREKLJAMI BODO KLATILI NEMŠKA LETALA Obdan s iaklji polnimi peska Je ta »liki 120-mm. top, Id o njem pravijo odgovorni krogi, da lahko pozen* krogle s tako silo, da se raspočijo visoko gori v stratosferi Topničarji v Camp Davis, N. se učijo, kako ravnali s tako pištolico. Cev je vitka, ali poglejte, kako močan je trupi London. — Budni opazovalci nemške strategije so povedali prekomorski agenciji, da je prav verjetno, da nemški defenzivni hačrti zahtevajo prepustitev dveh tretjin Francije zato, da bodo defenzivne linije manj prodirljive in komunikacije lažje. Tak velikanski umik bi prišel na vrsto zadnji v tri-faznem defenzivnem programu, po katerem Nemci najbrže delajo. Prvi del, ki je še v teku, ima namen vreči zavezniške upa-dalce nazaj proti morju. Če se to ne posreči, bodo Nemci začeli z drugim delom, to se pravi, da bodo z vso silo začeli braniti francoška atlantska pristanišča. Če so pristanišča izgubljena, bodo Nemci videli, da se morajo umakniti. Medtem, ko bodo krajšali frontno linijo, bodo Nemci poskušali potegniti zavezniško armado globoko v notranjščino, kjer bodo te brez mornariške pomoči izpostavljene preostali nemški zračni sili. Seveda je trajanje teh posameznih faz nepreračunljivo, a izvedenci pravijo, da je to prav gotovo načrt gen. field maršala Kari Von Rundstedta. Treba bi bilo spremeniti samo podrobnosti, ko bo Churchill namignil o novem izkrcanju. Nemci bodo nedvomno nasprotovali vpostavitvi fronte, ki bi jih zelo oslabila. Ko bodo enkrat zapadna pristanišča izgubljena se oni lahko umaknejo polagoma severnovzhodno in postavijo Črto v severni Franciji, tekočo od Dieppe do St. Quentin, potem pa južno-vzhodno do Vsges in Jura pogorja, končujoč se ob Švicarski meji. To bi pomenilo prepustitev dveh tretjin Francije, a z vojaškega stališča bo ta krajša črta lažje dosegljiva iz Nemčije, njihovo desno krilo ob kanalu bo pa zavarovano z najboljšimi u-trdbami, ki so jih Nemci zgradili v zapadni Evropi. Na ta način bi se lahko tudi izognili naravnim zaprekam pri pošilja-nuj novih pomoči iz rajha, kot na primer Loire in Seine, katerih mostovi bodo stalno trpeli zaradi zavezniških zračnih napadov. Utrjevanje te črte se celo sedaj vrši. Za to črto leže^lruge utrdbe ob rekah Meuse in Schelde gor skozi Belgijo, kakor tudi Maginotova linija in pa Siegfridova linija. . Takole mislijo Nemci voditi zadnji boj, ki bo, kakor oni upajo, izmučil Zaveznike tako, da bodo voljni za kompromis. Načrt pa seveda ne uključu-je obstoječe vzhodne in južne fronte, kakor tudi drugih načrtov, ki jih imajo morda Zavezniki v žepu. MALO DROBIŽA Kdor je navezan na svoje lastne vire, je na poti k sreči, kajti naše zmožnosti, se razvijejo ter pokažejo eneržijo, katere niso bile preje zmožne. Po nekih podatkih odpadeta na sto ranjencev v sedanji vojni samo dva, ki sta zadeta v glavo ali telo. Vsi drugi so ranjeni ali v roke ali v noge. « Nobena reč ni strašna z izjemo strahu samega. Ležanje namesto sedenja pri jedi je bilo v navadi pri vzhodnih narodih. Ta običaj so si prisvojili stari Grki in nato še Rimljani. Pozneje so začeli pod vplivom Germanov Grki in Rimljani zopet jesti sede. Sicer pa so Grki v najstarejših časih pri jedi sedeli. Ko je znani pisatelj Laza Lazarevič prebral Tolstojevo "Ano Karenino," ni hotel štiri leta ničesar napisati, ker je menil, da je vsako drugo literarno delo, razen omenjenega, brezpomembno. Naročila pošljite na: Stran 4 HVALA ZA PODPORO! P. Bernard Ambrožič SANSov glavni urad je dal zadnje čase v nekaterih listih objaviti neke izjave slovenskih partizanov, med katerimi se zlasti odlikujejo izjave Rev. Metoda Mikuža, Josipa Vidmarja in Edvarda Kocbeka. Izvršni tajnik Kuhelj pravi v u-vodu, da so te objave najboljši odgovor P. Ambrožiču. Se njam. To je pa popolnoma res ! Nisem mislil, da bo od te strani prišla taka izdatna podpora. To ni samo moje mnenje, ampak vidim iz pisem nekaterih katoličanov, ki sem jih te dni dobil, da je res tako. Ljudje, ki berejo, znajo sami misliti. Dobro leto dni je od tega, odkar so nas skušali prepričati, da je med slovenskimi partiža«. ni tudi večina slovenske duhovščine v starem kraju. Brali smo neko izjavo, ki je trdila, da jih je vsaj 80% za partizane. Mi smo dejali, da to ni res, pa so padli po nas. Zdaj so sami začeli dokazovati, da imajo poleg Metoda Mikuža komaj še katerega, ki bi se jim tako predal kot se je ta. Kuhelj pravi v uvodu, da je škof suspendiral Rev. Mikuža na zahtevo Lahov in "Bele garde". To pove Kuhelj, ne Mikuž-Mi si pa lahko mislimo, da ga je suspendiral iz takih razlogov, kot je ameriški škof suspendiral Rev. Orlemanskega. Prelomil je pač cerkvene postave, ki branijo duhovniku zapustiti svoje mesto brez škofovega dovoljenja. Rev. Orleman-ski se je vrnil, se škofu podvrgel in vse je spet dobro. Rev. Mikuž se je podvrgel v toliko, da je nehal opravljati svojo duhovniško službo, kakor spoznamo iz njegovih izjav, vrnil se pa ni. Škof torej ni mogel umakniti svoje suspenzije, kakor bi je ameriški ŠkSf iie bil, če bi se Rev. Orlemanski ne bil vrnil na svoje mesto. To je vsa skrivnost. Rev. Mikuž ne skuša zakriti, da je šel med komuniste. Da pa niso v OF sami komunisti, potrdi tudi sam, kakor smo trdili mi. Da so pa komisarji komunisti, smo tudi že večkrat povedali. To pove tudi Mikuž. Vse se vjema. Hvala za podporo! Novo nam je, kar pravi Mikuž, da je bistvena poteza komunizma spoštovanje do verskega prepričanja vsakega posameznika! Mi ne vemo, od kdaj je to res. Kolikor vemo, dozdaj še noben komunist ni kaj takega izjavil. Če se bo pokazalo, da je to res, bomo v tem oziru spremenili svojo sod bo o komunizmu. Zgolj na besede Rev. Mikuža pa, žal, ne moremo pozabiti na vse, kar smo dozdaj vedeli o komunizmu. Josip Vidmar je naslovil na slovensko duhovščino" posebno poslanico. V glavnem potrjuje isto, kar sem zapisal v začetku. Vidmar se zelo pritožuje, da slovenski duhovniki ne podpirajo partizanov. Za njim se enako pritožujejo partizanski somišljeniki tu med nami. Josip Vidmajr ugotavlja, da so doslej slovenski duhovniki uživali sloves prvih buditeljev naroda. To torej Vidmar priznava. Zadnjih dvesto let je to veljalo, morda še del j. Vemo, da so slovenski duhovniki ostali buditelji naroda v različnih, tudi najtežjih razmerah za narod. Našli so pravo pot za delo v blagor na roda brez navodil od kakih partizanov, kako morajo delati. Iz tega bi človek sklepal — tudi če bi nič ne vedel o položaju v Sloveniji v naših dneh — da se bodo ti tako preizkušeni bu ditelji naroda pač znašli na pravem mestu tudi v današnjih časih. Ali se vam ne zdi? Slovenska duhovščina je vodila in budila narod skozi stoletja, partizani so od včeraj. Josip Vidmar ugotavlja, da $e slovenska duhovščina na Primorskem drugačnega mne nja o Osvobodilni Fronti. Iz po-: ročil, ki smo jih že tudi objavili, pa sledi, da je na Primorskem tudi Osvobodilna Fronta nekaj drugega ko v ožji Sloveniji. Tako je spet vse pojasnjeno. Edvard Kocbek v svoji izjavi močno poudarja, da je kristjan. Jako lepo. Mi pa hočemo biti in ostati s slovenskim narodom doma ne samo kristjani, ampak tudi katoličani. Zato nas ne more vžgati Kocbekov poziv na slovensko duhovščino, ki se glasi: "Prelomi s svojimi stanovskimi predstojniki... !" Koliko je v tem pozivu kristjan-stva, ne bom razpravljal. Da katoličanstva ni, to je jasno. Ta Kocbekov poziv diši prav tako kot ugotovitev Mr. Zaitza, da Rev. Orlemanski ni tak mož, kot so mislili o njem. Podvrgel se je svojemu škofu in izgubil veljavo v očeh Mr. Zaitza. Slovenska duhovščina doma je pa izgubila veljavo pri Kocbeku, ko noče odpasti od svojega škofa. Mi vemo, da posamezni škof morda v težkih razmerah ne najde takoj prave smeri. Nimamo pa še nobenih dokazov, da se je to zgodilo z ljubljanskim škofom. Na drugi strani pa tudi vemo, da kak upor duhovščine napram njenim škofom nikoli nt vodi do boljšega kristjanstva, kaj šele do boljšega katoličanstva. Kocbekov po* ziv torej tudi ne more prav nič škodovati. Nasprotno, potrjuje naša svarila, da v vsem tem ni zgolj politika, ampak tudi verska vprašanja so j ako od blizu prizadeta. Hvala za podporo, gospod Kuhelj! Pa je še nekaj, za kar sem hvaležen, in z menoj vred brez dvoma tudi drugi naši katoličani, duhovniki in laiki* Rev. Mikuž, Josip Vidmar in Edvard Kocbek so zapisali med plevami tudi nekaj prav lepih zrn. Hvala Bogu, jako lepo pišejo o Kristusu in njegovem delu. To je naravnost veličastno. In vse te lepe reči so ponatisnjene v nekaterih naših časopisih tu v Ameriki, katerih bralci doslej niso bili vajeni brati lepih reči o Kristusu, vsaj ne v tistih svojih časopisih. Tu se človek nehote spomni na izrek sv. Pavla: "Samo da se Kristus ozna-nuje, pa naj bo primerno ali neprimerno." Hvala za podporo! Naj Bog sodi, če so ti gospodje res tako% vneti za Kristusa, ali ga uporabljajo le za svojo propagando. Jaz ne bom sodil. Zelo me pa veseli, da so naši — doslej po večini — brezverski časopisi naenkrat tako vneti za Kristusovo čast, da so vse tiste lepe reči o Njem ponatisnili. O, Kristusa naj pa partizani le še nadalje proslavljajo — samo PRAV in do vseh posledic PRAVILNO naj razlagajo Njegovo delo! Potem se bo dalo marsikaj premostiti in tudi — pozabiti . . . Sploh se je v marsičem ta naš razdor tako zaobrnil, da smo lahko prav zadovoljni. Morda bomo odslej sploh lahko molčali in od strani opazovali. Saj se druge sile bore za naše stališče. Kar prav tako! Mi se ne potegujemo za raz-pore in prekljanja radi pre-kljarij samih. Le Če se zavedamo potrebe, se spustimo v polemiko. Jaz sem že zdavnaj zapisal in objavil svojo misel, da mora v razporu v Jugoslaviji priti do kakega sporazuma, drugače joj našim ljudem! Zapisal sem na primer: Mihajlovičevci naj popuste od svojega velesrbstva, Titovci pa od svojega komunizma, pa)bodo knralwlahko skupaj . . . Ali ne vjdite znakov, da se to godi? Morda po lastnem spoznanju, morda na pritisk Churchilla in drugih sil. Vseenoj v tem je edini izhod. *He% on A-cor0 holder. Just gloating over Na contribution to tht war effort.* - Ce-je pa to poskušanje celo pod vplivom samega Kristusa, toliko stokrat bolje! To naa to-iko bolj veseli. Hvala, prav lepa hvala za podporo! iz slsTnašelbin (Nadaljevanje z 2. strani) pismo iz egipta o položaju primorcev Prepis poslal našemu uredništvu v priobčitev P. X. Urankar. Koncem februarja 1944. (Dalje) - Nastop Nemcev proti Osvobodilni Fronti Nemci so prišli v Gorico dne 12. septembra in jo zasedli. Posebnega odpora od strani osvo->odilne vojske ni bilo. Nemci so bili premočni. Prej omenjena posadka slovenskih in laških partizanov, ki je imela zasedeni obe železniški postaji, se je umaknila v okolico, Nemci so tisti dan vzeli le Gorico. Partizani so pa za vso deželo napovedali mobilizacijo vsega moškega prebivalstva od 18. do 45. leta. Zbrala se je precej močna Četa. 2e 20. septembra so pa Nemci udarili na podeželje. Začeli so svojo ofenzivo iz Gorice proti Postojni. Z ognjem iz svojih kanonov so porušili velike dele vasi: Kronberg, Podsabotin, Miren, Volčjodrago, Bilje, Vo-gersko, Ajšovico, Renče, St. Peter. Na ozemlju Caven-Dol-Otlica so zajeli glavno vojsko Osvobodilne Fronte in pobili kakih 1600 mož. Ujeli so jih menda 350 in pozneje postre-lili. Sledili so podobni nastopi drugod po deželi. Nižje ležeči kraji so tako prišli pod nemško peto, le v pogorjih so ostali vojaki Osvobodilne Fronte in partizani. Zdaj so Nemci razglasili mobilizacijo in uvrščali " naše ljudi v italijanske edinice za delovno službo pod fašisti. Druge slovenske obveznike so pošiljali v Italijo in Nemčijo na prisilno delo. V deželi sami so takoj začeli utrjevati važnejše kraje, zlasti Nanos in soško dolino. Nadaljevali so tudi s pohodi v gorate kraje proti Osvobodilni Fronti, ki je pa nikoli niso mogli spraviti s poti. Značilno je, da so Nemci po vseh krajih Julijske Krajine, ki niso porušeni, odprli slovenske šole. Po njih skušajo slovenski deci vsiljevati nacijskega duha. Tudi slovenskega tiska je sedaj TOeVraJnq n£ F^imorskem, ki je pa seveda prirljeif v is^aj^^ penem duhu. Uspelia s temi rečmi Nemci ne bodo doživeli. Slovenci so preveč narodno zavedni. Slovenskega tiska iz nemških rok ne marajo, pa tudi otrok ne pošiljajo v šolo, ako se le morejo izogniti. Sieer je pa poloviea vasi delno ali celotno porušenih in je količkaj reden šolski pouk že radi tega nemogoč. In poročil*" vztrajajo pri trditvah, da se deželica bolj in bolj prazni. Kot že omenjeno, odvajajo ljudi na prisilno delo na sever in jug. Mnogo jih beži proti jugu radi neznosnih razmer doma, nekaj jih še vedno pade v spoprijemih Nemci. Sodi se, da je v tistem delu Italije, ki je pod Badogli-jevo vlado, kakih 25,000 Slovencev, ne samih Primorcev. Največ teh je menda biviih vojnih ujetggkov. v Nekateri so ie sedaj v vojnih taboriščih, drugi se svobodno gibljejo, tretji so v vojaški službi. Badoglijeve oblasti jih silijo k vstopu v redno laško armado, ki je zdaj z Zavezniki, proti čemer se nali ljudje z vsemi silami upirajo. Zakaj? Badoglio je osnoval posebne "Jugoslovanske vojaške edinice" v okrilju svoje vojske, ki naj bi se pa v njej porazgubile in njihovo jugoslovanstvo naj bi ne Šlo preko njihovega imena. Morda bi se nekaj več dovolilo onim Jugoslovanom, ki so se od drugod nabrali v tem delu Italije* Primoreem kot laškim državljanom, tudi pod Badoglijem ni dovoljen kak izjemen značaj. Jasno je, da Ba-doglijevcem Primorska ni nič drugega ko del laške zemlje. Na drugi strani so se pa pod fašisti in Nemci v Trstu osnovale neke "£ompanije iz Julijske Krajine" (Compagnie Giu liane) takoj po premirju z izrecnim namenom, da Slovenci z Lahi skupaj branijo italijan-stvo Primorja. To je seveda la-ško-fašistični trik. Tako sta na delu ti dve sili, ena na jugu, druga na severu italijanske fronte, da ae Primorcem vzame motnost samostojnega nastopa pred svetom in se izbriše iz javnosti vprašanje ujedinjenja Primorske z ostalo Slovenijo in Jugoslavijo. "J (Dalje prihodnjič) -o- o kraljici instrumentov Pišs Ivan Rattč .. Chicago, nt. IV. Dane« se bomo pa, za spremembo, podali na popotovanje po Ameriki in bomo skušali dognati, kje imajo največje orgle ir^kakouvelike so tiste največje orgle. * 4VVŽi* mladega človeka v^Ch&a£J, takega ki hodi gledat razne športne predstave, kakor drsanje po ledu (ice follies), igro "hoc- key", napol cirkuške predstave iz zapada, imenovane rodeo, itd., katere so največje orgle na svetu, bo takoj odvrnil, da tiste v Chicago 8tadlumu, najbolj zanimive 'pa tiste v moVie gledališču Chicago. Enako bo povprečen mlad Newyorčan odgovoril, da so največje in najboljše orgle na svetu one, ki se nahajajo v Roxy Theater v New Yorku. Je že prav, da vsak berač svojo malho hvali, resnica pa je, da niti Chicago niti New York nimata največjih orgel. Vse križem Amerike je več kot sto veliko večjih orgel kakor bo v chicaškem Stadiju ali pa v newyorfkem Roxy gledališču, najbrž pa nobene druge niso tako glasne kakor tiste v chi-kaškem Stadiju. Prve in druge imajo le okrog 50 vrst piščali. Orgle v tukajšni sosednji nemški cerkvi, dva bloka od . Sv. Štefana, imajo pa okrog 45 vrst piščali! Največje orgle v Chicagi se nahajajo v First Congregational Church of Chicago na Washington Blvd. in Ashland Ave.; piščalk imajo nekaj nad 100 vrst. Po gledališčih, tudi največjih, imajo redkokedaj orgle, ki bi imele več kot 20 vrst piščali Toda kar imajo, tisto znajo oglašati, da občinstvo misli, da sliši res nekaj silno izrednega. Ponekod so lastniki gledališč oglašali, da so dali za svoje orgle $50,000; če so mislili, da ljudi lahko še bolj potegnejo, so pa povzdignili svoto na $100,000. Kolika je bila resnična cena, je težko reči, toliko je pa gotovo, da ni bila več kakor $20,000. Omenjeno Roxy gledališče je seveda izjema. Kje imajo pa največje orgle? Na to se ne da kar naravnost odgovoriti. Je precej tako, kakor bi vprašali, kdo je najmočneje človek na svetu. Nekoč sem slišal, da je bil najmočnejši neki kovač, ki je lahko tako trdo stopil na tla, da je vse okrog njega tri metre visoko poskočilo. Ampak kovač tega — nikdar ni storil I Največje orgle na svetu se nahajajo v Atlantic City, New Jersey, v Atlantic City Audito-riumu. V tem zbirališču je sedežev za 41,000 ljudi in se tam navadno vršijo velike konvencije. Piščalke za te orgle so postavljene v osmero velikih sobah. Razvrščene so v okrog 1,000 vrst ali spremenov, njih število pa znaša 32,913. Kaj tako ogromnega si pač ne morejo nikjer drugje zamisliti kakor v Ameriki. Toda, kaj pomaga vse to, ker teh orgel še nikoli niso uporabljali celih, ampak le razmeroma celo majhen del! Kovač je močan, pa ni nikoli pokazal, kako je močan! Samo enkrat so se odločili, da jih bodo razkazali cele na nekem koncertu, pa je zadnji trenutek pritekel mestni župan in načrt preprečli. Zakaj? Mehovi sc narejeni na 400 konjskih sil in požrejo toliko elektrike, da.niti tako veliko mesto kot je Atlantic City tolikega bremena ne zmore. Pa so še druge težave. Iz tega bi sledilo, da je bolj prav, če rečemo, da so največje orgle na svetu tiste, ki se nahajajo v prostorih veletrgovine John Wanamaker v Philadelphia Pa. Saj niso veliko manjše kakor one v Atlantic City; pri tako velikem inštrumentu par tisoč piščali več ali manj ne pomeni dosti. Wanamakerjeve orgle imajo 80,067 piščalk. Toda te orgle so v rabi neprestano in večkrat tudi cele, ne sa mo majhen del. Znamenite orgle imajo tudi po raznih velikih ameriških u-niverzah. Pq raznih velikih cerkvah mesta New York je tudi več prav imenitnih orgel, ene najbolj slavnih pa se nahajajo v mormonskem svetišču Mormon Tabernacle v Salt Lake <8*1 je prihodnjič) ——o-' Petek, 23. junija 1944 SSSSOOSSBS" ■ mam Trunk TEDENSKI KOLEDAR 25. Nedelja — 4. pobinko štna. 26. Ponedeljek — Janez in Pavel, muč. 27. Torek — Vladislav, kralj. 28. Sreda — Irenej, škof. 29. Četrtek — Peter in Pavel. 30. Petek — Sv. Pavla spomin. JULIJ, 1944 J 1. Sobota — Presv. Kri. Četrta nedelja po binkoštih "Učenik, vso noč smo delali, pa nič ne vjeli" (Luka 5, S). Prazno delo. Peter se je razumel na ribji lov, vso noč se je trudil s tovariši, uporabil vse znanje, ampak uspeha ni bilo. Tako je pri mnogih v delu za večnost. Odložijo delo na noč. O ti noči pravi Zveličar: "Delati moram dela tega, ki me je poslal, dokler je dan. Pride noč, ko nihče ne more delati" (Jan. 9, 4). Dokler živimo, si moremo nekaj zbrati za večnost, po sinrti je prepozno. Zdaj moremo zadostiti za grehe, po smrti se le pokoriti. Delaj zdaj, ne bodi len, ne zakoplji talentov. "Kdor pičlo seje, bo pičlo žel" (2 Kor. 9, 6). Delajo po noči, v grehih, brez stanja milosti. Dobro pri noči mpre pripraviti na spoko-renje, tudi časno ti lahko marsikaj prinese, ampak za nebesa ti ne hasne. Taka dela so "mrtva" dela. Dolgo biti v grehu prinaša nepreračunljivo škodo, čas je izgubljen za večnost. Ne odlašaj s pokoro. Ne delajo iz pokorščine do Boga. Sv. Gregorij pravi: "Po vsi pravici je pokorščina pred žrtvijo, ker po žrtvah se daruje le tuje meso, po pokorščini lasna volja". In sv. Tomaž meni: Zlito so vsa druga čednostna dela pred Bogom zaslužljiva le, ker so storjena po pokorščini do volje božje." Mučeništvo celo ni nič in dela usmiljenja ne pomagajo za večnost, ker ni poleg ljubezni in te ni, ker ni pokorščine. Zveličar je delal vse le iz ljubezni, iz pokorščine, kakor pravi apostol (Fil. 2, 8). Pokorščina izpreminja celo navadna dela v zaklade. To je mogoče po dobrem namenu. Kamen se izpremeni v zlato, pravcata alkemija. - Proč z grehom, ki nas vsega oropa in nam zve že roke. Vse le iz ljubezni do Boga, iz ponižne pokorščine. Peter je še enkrat šel na lov. "Na tvojo be-sedo7*, in lov rib je bil silno velik. Pobrigaj se, kako moraš iti na lov za večnost. SLOVENSKA RAMO URA V MILWAUKEE! Edin* a« osrednjem upadu, s izklicno slovenskim programom v obeh jezikih, sa oddaja vsaka nedeljo od t. do 10. ure dopoldne preko WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.) Oddafa Jo slovanski lisi "Jugoslovanski Obsor v Milwaukee. — Za uvrstitev godovnih in drugih čestitk, ali društvenih in trgovskih objav pišite najpozneje do petka zjutraj na: YUGOSLAV (SLOV-ENIAM) RADIO HOUR, 630 Wast National Avenue. Milwaukee. 4. Wis. Telefon Mitchell 4373. aU MitcheU W51. pbvi slovenski pogrebni zavod v chicagi LOUIS J. ZEFRAN 1941W. Cermak Rd, Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. raba. krsto In šenitovan) a.—Mrtvaška hrerplsfrno.—CEfTE ZMERNE. Investirajte svoj denar v vojne boode! Pomagajte svoji deželi do ztaagil ^ ] vasi sinovi pri vojakih bi radi razumeli, kaj jim vi pišete po slovensko. Pri tem jim je najboljši tolmač U razne besede in izraze 'ANGLEŠKO -SLOVENSKO BERILO" "ENGLISH-SLOVENE READER" Sestavil in spisal Dr. J. F. Kern katero stane To borilo je pripravno za učenje angleščine za starejše in za mlajše za učenje slovenščine. SLOVENEC West Cermak Rd., Chicago 8, Illinois Družba ITH* HOJ.Y FAMILY »OfetflJJ i: 'Utob Joliet, \ \ Naše geelo: "Vse n vero, docs in narod: vel sa meta. eden aa voa* GLAVNI ODBOR: 1 ► ®rrSLitooi6h- 257 Lkae Street, Joliet. Ittaofc ► L podfrefeedaik: Frenk Tuahak, 716 Raab St.. Joliet, IH. i 528 La^y^te St, Ottawa. IB. S Tajnik: Prank J. Wedk. 301 Lfrn« Str^t. Joliet, Ifi. Zapunilnr: John Nemaničk, 6$0 N. Hickory St, Joliet, HL 3! HBft*« Jmnh Kldpac, 903 Woodruf Ri, Joliet. IIL ^^ Keb^ 223 - 5?* Su Pittsburgh. Pa. ; Vrh. sdravmk; Jossph A. Zalar, SSI No. Offcaaa St, Jottet. JJL j ; NADZORNI ODBOR: J ! Andrew Qhfach, 174« W. 21m St, Chicago^ IB. Joeeph L. Dnahr, 1318 Adams Street, Nflfth Chkaga IIBaoi«. j; J«««* Jennan. 20 W. Jacksoa St, JoMet. IE j J POROTNI ODBOR: : r' • ~ J ; \ JaaephPariakovich. 39 WlneheH St, Sbarp Drvltvo aa D6D. m lahko ustahori t vsakem mest« Zdr. driav I } <; »apJ hot 8 člani (cami) aa odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- ■ S ttčan moškega ali Senakega spola v starosti od 16 do 68 lat. ▼ mladin- - «: oJMefck pa od rofctra do 16. leta. <;__„5?™?® » mM. 8900JU) sB um Izdajajo Se raaBSnl ! ;i kakor: Whole Life, Parme* Life in Twenty Year ; <; Vsak certifikat noai denarno vrelnost, fatten as ysako < \ leto vila. Pote« amrtnhia isplačoje DSD. tvojim članom (kam) M bofalftd < 31 EfiSUJ* 99019 M^a«. kakor M sa nana operacij hi potkDdntse. Mlečna plačila (tttt—lanu) ao urajcat po Americaa Bzpvfenc* i < | tabeli. DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). ! ;; Uradni jezik je sjerasti |a angleški. j I IteWm In rojakinjam U DSJX priporoča da pristopijo y njeno J ► treao! Za vsa ttoreWtaa pojavila hi navodil* ta obrnite pismen* al Bsf- J ; >Mno na gL Cajn&a: FRANK J. WKDIC, 861 Lima 9t, JoBet, BL NOLI ZA MIR 9« CENTOV Naročila sprejema 1M9 W. Cermak Road, Chicago, 8, Illinois ZDRAVNIK in KIRURG ^Stanuje in ordinira ah: Chicago, Illinois * ji. — Ob sredah in ob ^ £ Petek, 23. junija 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC fcRVI IZDELEK TE VRSTE Prvo sliko srednje velike pristalne Ud j ice LSM (landing ship medium), ki jo jo ameriška armada ravnokar dovolila priobčili. &pdja je najnovejša izmed 11 temeljnih vrst takega brodovja, ki lahko pride čisto do brega in je bila prva Ugotovljena take vrsta. Tukaj jo ravno spuičajo v vodo nekje v Pullman-Standard Car ladjedelnicah. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA DSD Bolniika podpora se je izplačala sledečim članom in članicam: Dr. fc. la« Maj 18M 25.76 7.00 14.00 11.00 11.50 John Videtich........................................................$ Stephen Stukel.............................. John Zaje, pol.......................................... Martin Staniaha '..:.:.................. Fanf' "Poti ngflttH1"5.. < John Udovich, pol................................................................10.00 Simon Voncina.................................................................................................20.00 Frances Trdin, pol.................................'* 17^50 Matthew Miholic ........................................................................12.00 Anton Marencic .............................................. ^ 43.00 Anna Marentic........................................25.00 Matthew Balkovec (Deceased) .........................................30.00 Matthew Rozina ..............................................................................................20.00 Ursula Ambrose ...................................................................15.00 Barbara Zelko ............................30!00 Evelyn Polancich......................35^00 Mary Legran .............................................35^00 Amelia Brozovich ..........................................................................20.00 Mary Dolmovich ...............................20.50 Skupaj....................................................$402.25 Izplačali z« operacije: Matthew Miholic, Cert. 6337 ............................. 75.00 Amelia Brozovich, Cert. 6070 ............................ 75.00 Skupaj ....................................................1150.00 > Izplačali za poemrtnine: Matthew Balkovec, Cert. 5834 ............................$500.00 Za DSD FRANK Ji WED1C, g\. tajnik. poslenih v vojni industriji ne more prevzeti za delegata, ker ne dobe dopusta, imamo pa tudi lepo število članov, ki niso zaposleni pri takem delu, zato vljudno apeliram na te člane, kateremu je kaj pri srcu naše društvo, kar bi moralo vsakte-remu biti,'naj pridejo na sejo in naj pokažejo, da žele kot zavedni dobri člani delati v korist našega društva in naše dične DSD. Bratje in sosestre, pomni te, da je konvencija zelo važna za slehernega člana in članico, ker na konvenciji se delajo sklepi za nadaljni napredek organizacije in za korist vsega člani stva. Zato, bratje, naj ne bo ta moj opomin in vabilo zaman. Prosim, da ga upoštevate, ker pisano je za vaš dobrobit. Naj še omenim, da bomo po seji imeli nekaj dobrega okrepčila in medsebojne zabave. V upanju, da se v velikem številu snidemo na seji prihodnjo nedeljo * Vas vse bratsko pozdravljam Anton J. Smrekar, tajnik. -o- TO IN ONO ALI ^M*HIM«M«MttMMM*HMMMMM*M j Dopisi lofcalniK društev DR. SV. TEREZIJE ŠT. 16 DSD Chicago, IIL Članice društva Sv. Terezije št. 16 DSD so vljudno vabljene, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila dne 26. junija ob 8:00 uri zvečer v navadnih prostorih. Ker bo ta seja zelo Važna, je tudi dolžnost vseh članic, da se seje udeležijo. Volilo se bo de-legatinjo za našo 12. redno konvencijo DSD, ki se bo vršila koncem meseca avgusta tukaj v Chicagu. Dolžnost vseh članic toraj je, da pridete na sejo, da bo naše društvo zastopano po delegatinji, kateri je kaj za napredek društva in DSD. Na tej seji bo sprejetih več novih članov v mladinski oddelek. Gledajmo in potrudimo se, da v tej predkonvenčni kampanji pridobimo vsaj vsaka ene- ga novega člana ali članico do prihodnje seje. Potrudimo se malo za napredek našega društva in DSD. K sklepu vas še nekrat pozivam na sejo in ostajam s sester-skim pozdravom % Mary Kovačič, tajnica. -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ST. 1 DSD Joliet, 111. Tem potom zopet vabim članstvo našega društva, da se pol* noštevilno udeleži prihodnje seje v nedeljo 25. junija, ker bo zelo važna seja. Poleg drugih zadev, ki bodo na dnevnem redu glede bližajoče se konvencije, bo tudi volitev delegatov. Pri zadnji seji je bilo mogoče izvoliti le štiri delegate, po številu našega članstva pa je društvo upravičeno do 11 delegatov, toraj jih moramo izvoliti še*sedem. Ker je čas pred. konvencijo že kratek, je potrebno, da se vsi člani resno zavzamejo za to važno zadevo, da se čim preje izvoli še omenjeno število delegatov. Mnogo članov za- ST. JOHN'S DSD Chicago, 111. Just a special reminder that there is going to be a very important meeting this coming Sunday at 9:00 A. M. instead of the usual time 2 P. M. Please do your part and show us that you do care and will come down to the meeting. We all surely know about the Convention that is going to be held in Chicago this year beginning on August 27. You know that there are many things to be discussed and that we are to select delegates for the Convention. I urge each and everyone of you to be sure and come to this important meeting. Don't forget the time is 9:00 A. M. June 25, 1944. Till Sunday I am your Steve Koear, Pres. -0- DR. SV. IVANA KRSTITELA ST. 13 DSD Chicago, 111. Cenjeni člani in članice: Pro-Sim Vas, da se udeležite naše mesečne seje, ki se bo vršila 26. junija ob 9. uri dopoldne. Prosim, ne pozabite dneva. Ta seja bo zelo važna za vsakega. Kakor Vam je že znano, bo imela DSD konvencijb v Chi-cagi zadnji teden v avgustu. Zato ste prošeni vsi, da se udeležite te seje, ker bo treba delegate zbrati. Zdaj je zadnji čas. Obenem Vas pa tudi vse prosim, skušajte pridobiti kaj novih članov in članic, ker bo to najlepši dar za društvo in DSD v konvenčnem letu, zraven tega pa dobite še lepo nagrado od DSD. Pri tej priliki naznanjam, da nas društvo Sv. Križ vabi na svpj piknik v Willow Springs na V Kejplovih prostorih. Vstopnina je prosta, zato ne pozabite priti vsi na ta piknik 25. junija. Na svidenje v nedeljo. ^ John Denaa, tajnik. IMA KDO ZEMLJEVID SLOVENIJE? Mogoče ima kateri izmed rojakov zemljevide ali knjige, ki so velike važnosti za Naš Vojni oddelek. Armadna postrežba s zemljevidi (Army Map Service) bi rada dobila v dar ali pa na posodo naslednje vrste materijala, ki je bil izdan v tujih deželah: načrt cest in ulic za razna mesta, trge in vasi, načrte pristanišč, zemljevide, ki kažejo gore, hribe, ravnine in vodovja, vsaj v razmer ju 1: 1,000,000 ali večje, "Set Maps", fotografije iz zraka, načrte cest, atlase, knjižice, ki služijo za vodnike po posameznih mestih ali krajih (sporočite samo naslov, ime izdajatelja in letnico), leksikone, poročila judskega štejd; letna poročila podobno. Nikar pa ne pošiljajte zemljevidov Združenih držav in zemljevidov, ki so bili izdani v Združenih državah ali v "Angliji, kakor na pr. publikacije od National Geographic Society itd. Vsa obvestila pošljite na sledeči naslov: War Department ARMY MAP SERVICE Chicago Library Branch Room 102. So. Clark Street Chicago, 5, Illinois. (Telefon Wabash 8897) -0- V APRILU SO HRANILI Ameriški vojaki v Angliji so v mesecu aprilu zapravili manj denarja kakor kdaj prej, namreč samo 26 odstotkov svoje plače. Tako poroča finančni ravnatelj ameriške armade. To je 7 odstotkov manj, kakor je bilo pred 9 meseci in je posledica posebne kampanje, naj vojaki hranijo svoj denar. Družinska izplačila, zavarovalnina, vojni bondi in bančne vloge so nekateri načini uporabe denarja, kjer največ zaleže. -o- DVE KNJIGI IMA Nekdo, ki je obiskal generala Eisenhowerja v njegovem uradu, pravi, da ima vrhovni poveljnik na svoji mizi samo dve knjigi: "Molitvenik za vojake in mornarje" in "Hitlerjevi generali." Ta generalova izbira kaže, da ne pozna nobenih ovinkov, ampak gre do svojega cilja naravnost po najkrajši ,in najboljši poti. Take lastnosti pri voditeljih vzbujajo zaupanje. Vidi se, da ima general Ike jasno glavo, ne zmešano, in mu je v mislih le to, kar je najbolj važno. Neki drugi silovit in uspešen general — Oliver Cromwell — je nekoč izjavil: "Zaupaj na Boga in glej, da bo tvoj smodnik suh." POTREBUJEMO DELAVCE za delati na truku in v kleparski delavnici. Dobra plača. Vprašajte pri Herman Graaa A Sons, 1223 W. 69th Street, Chicago, 111. ix IŠČE SE priletno žensko za gospodinjstvo pri vdovcu brez otrok. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Vdovec, c/o Am. Slovenec, 1849 W. Cermak Ro., Chicago, llinois. 2x PRODAM 4-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe. Nahaja se na 2547 So. Harding Ave. Cena je nO,500; 3-stanovanjsko zidano hišo, centralna kurjava. Nahaja se na 2600 So. Millard Ave. Cena je $9,950; 2-§tanovanjsko zidano hišo po 5-6 sob, zidan "garage" za dve kari. Nahaja se na 6604 So. )rexel Ave. Cena je $8,000. $1,000 prvo plačilo, drugo na obroke 1 3-stanovanjsko zidano hišo, centralna kurjava. Cena je $9,900. Imam še druge hiše in bunga-ove v Cicero in Berwyn. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite Gradiser, telefon IJerwyn 4979-R. ANTON JORDAN 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, IU. Tel. Rockwell 7196. mi pri WiocopeeT H.^-i V mu pokriva 15 akrov farma, pripoanava, da je imel dobro srečo s lanskim pridelkom — dobil ja po $1.10 za košarico. .Tr -J Katoliški močni, kolikor m kakor je močno nase katoliško časopisja. Vaše molitve f POKOJNE Vaše cvetlice SO POSLANE K POGREBOM DA TOLAŽIJO ONE, KI SO ZlVI. T- hf^ ^ ; ' i"1 J NAZNANILO IN ZAHVALA S južnim srcem javljam« žalostno vast, da nam j« nemila vaeia is AGNES VRTNIK Pre videna a sv. zakramenti sa umirajoče. )e v mtrn la dna S. junija. Bojana j« bUa v vasi PodHpa z Imenom Papež. župnija Ajdovec na Dolenjskem. Pogreb sa j« vršil is faUe saloati S32 C. Chapman St. dna t. junija, pod vodatvom pogrebnega savoda Champa It Mr bar v car kav av. Antona. Dolžnofct aas vaša, da sa tam potem prisrčno sabvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše. In vence polotili ob krsto po-kojnice. Slovenski Ženski Zvezi in vsem. ki so nas obiskali na večer prod pogrebom in molili sa duio pokojnice in nas tolažili. Hvala župniku Rev. Fr. Mibelčiču sa opravljene molitve sa umrlo. Hvala pogrebnemu zavodu za lepo urafan pogreb, kvala vsem. ki so dali svoje kare brezplačno v svrbo pogreba. Hvala društvu sv. Antona sa preskrbo pogrobeov. Bog vam povrni vrnem sa vašo dobrohotno naklonjenost. Žalujoči ostali: JOŽEF VRTNIK, soprogi JOŽE in LEONARD, sinova; CHRISTINA KDZMA, MARY 8ER8HEN. v Ely. PAVLINA BELINGER. Minneapolis, hčere; ANA BACHAR v Ely in MARIJA HORVAT v Houghton. Mich., sestri; FRANK PAPEŽ, bral v staram krajd. V Ely. Minn.. 17. junija 1M4. V blag spomin PRVE OBLETKXCE SMRTI mojega prelj ubij enega soproga in očeta devetih otrok GE0BGE STEPHAN ki nas je tako nepričakovano sa vedne zapustil dna 22. junija 1M3. Preselil se je is te doline sols v Večno domovino, kate-jo vsam pripravljena. Tam sa bomo spet sestali, ljubi >l}eni mož in oče. Ti si prestal svoje, nas pa ta čaka. Vedno že žalujemo sa Teboj in naae oči so ža vedno solzne in ob vsald priliki se Te spominjamo. Pred lotom je bil naž dom že veeeL a ko so Te odnesli, ni več veselja v njem. ker vsem ža srce krvavi sa Teboj. Počivaj mirno v ameriški semljLjnnaj Ti svati večna luč. Daleč si pokopan od Treh Far. kjir^fi počivajo starši, in tudi njim želimo, naj jim sveti večna luč. Žalujoči ostali: MRS. ANNA STEPHAN. soproga in otroci. San Francisco, California. 23. junija 1944. IM1 SOILAX ima vedno v salogi slovenska trgovina s barvami in žalaznino HARDWARE STORE ' 1804 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Kupite si ga še danes in poskusite z njim umivati vaše stene. -'■M Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 23. junija 1944 Preizkušena ljubezen , Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. "Andre je zelo dober fant," je vnovič potrdila Orana. "Če bi svobodno izbirala moža, bi se pač ne mogla odločiti za boljšega," je tiho pristavila. "Oprosti," je tedaj vzkliknil gospod Le Cadreron. "Kdo ti pa brani svobodno izbiro moža?" Orana je zardela do ušes. Videč, v kakšno zagato je zašla, je za jecljala: "Ti in mama... vidva ..." "Kako midva?" stalikrati in enako o-gorčena vzkliknila gospod in gospa Le Ca-dreronova. "Pač," je odgovorila Orana; zdaj je že spet Začutila trdna tla pod seboj. "Vidva me hočeta prisiliti, da vzamem Andrea!" "Kdo, vraga, te sili!" je razburjeno vzkliknil gospod Le Cadreron. "Rekel sem samo, da mi ne bi bilo neljubo, če bi bil moj zet..." "Torej, oče, čeprav me ne silita — ne! In ne!" "Tako?! Te bomo že ukrotili, ti trmoglavka!" je v sveti jezi vzkliknil gospod Le Cadreron in podkrepil svoje besede s krepkim udarcem po mizi. Tedaj je pa njegova hči tako nenadno prebledela, da je še nekaj krepkih rajši požrl in nekoliko bolj spravljivo dejal: "Poslušaj me, otrok moj! Nesmiselno je, prerekati se! Počakali bomo, da se boš zbudila iz teh bedastih sanj, ki si jim nasedla tam doli! Oh, to nesrečno potovanje, ki sem na tvoje prigovarjanje privolil vanj! Neštetokrat sem že obžaloval, da sem te pustil odpotovati v to zoprno deželo!" "Tudi meni je žal, da sem odpotovala," je krotko dejala Orana; !Toda, kar je storjeno, je storjeno. Nesmiselno bi bilo pogrevati stare spomine in obžalovati tisto, čemur se nismo mogli izogniti." "Prav imaš," je pritrdila gospa Le Ca-drerenova. "Pustimo preteklost, dragi moji. Pustimo tudi to nesrečno poroko, ki bi se zaradi nje malone sprli. Vse se bo uredilo ... Počakajmo ... Ali ne, oče?" "NiČ drugega nam ne kaže," je dejal gospod Le Cadreron, ne da bi mogel skriti razočaranje; videlo se je, da si je od prav-karšnjega razgovora obetal več uspeha. "Pojdi, Orana, pomiri se. Načeli bomo ta razgovor šele čez nekaj mesecev, dotlej bomo pa živeli v miru kakor doslej." Orani se je odvalil kamen s srca. Prvič to popoldne se je olajšano nasmehnila in vzkliknila z glasom, ki se je vanj pomešal vzdih sproščenja: "Ali sem mar sama kriva, če se tako nerada ločim od vaju?" v Nalašč je prezrla nejeverni izraz na materinem obličju in odhitela v svojo sobo. Bila je vesela, da se je že vendar izognila tako neprijetnemu zasliševanju ... Kar ji je bilo najbolj mučno, je bila trmoglava želja njenega očeta, poročiti jo in celo kolikor mogoče hitro. Vse teže in teže se je bilo upirati tej vztrajni želji. Ce bi ne bilo tistega usodnega dogodka v njenem življenju, bi se, kljub temu, da do Andrea ni čutila posebne ljubezni, poročila z njim — samo svojemu očetu na ljubo. Vedela je, da bi zadoščalo, če bi povedala, da je že poročena, pa ne bi nihče več silil vanjo. Toda odkritev te skrivnosti bi sprožila plaz novih nevšečnosti. Očetova naklonjenost je bila na strani nacionalistov in ta naklonjenost se je zadnji čas še povečala, v škodo Orane. Mlada žena zdaj že ni več imela poguma povedati, da se je, čeprav po sili, poročila z republikanskim letalcem ... Kako naj bi tudi svojim staršem dopo-vedala, da tega zakona ni mogoče več ločiti? Ne samo zaradi formalnosti na poročnem uradu, ne samo zaradi duhovnikovega blagoslova, vse bolj tudi zaradi tistega, kar se je zgodilo v tisti edini noči in kar je zdaj kakor strašen kamen ležalo na njeni mladi duši... "Ena sama noč . .." je pomislila in čeprav je bila ta noč že leto dni daleč, je spomin nanjo še zmerom vznemiril njeno srce in ji pognal vso kri v glavo. "Ce ne bi bilo teh nekaj nepozabnih ur, bi pač že našla pota in način, kako razveljaviti ta vsiljeni mi zakon." ■ Kako tudi naj bi govorila o Morenu s svojim očetom? 2e samo okoliščina, da je njen mož slaven letalec na nasprotni stra-* ni, bi bila za mlado ženo zelo neugodna. Nehote ji je prišel na misel pogovor tisti usodni večer po njeni rešitvi. "Čeprav si nočem vašega zaupanja pridobiti z besedami" je med drugim dejal njen mož, "vseeno rad vidim, da veste, s kom ste zvezali svoje življenje in svojo usodo. Res je: vojak sem, nisem pa anarhist. Čeprav se vojskujem, še nisem s tem prepričan, da se dado vsi spori na svetu poravnati s silo." Orana ni dvomila, da so bile te Morenove besede iskrene. Iz kakšnega vzroka tudi naj bi skrival resnico? Spomnila se je še enega stavka, ki je točno orisal Morenovo razmerje do državljanske vojne in obeh strank: "Vojna me je zalotila na tej strani. Če bi bil v službi na oni strani, bi bil morda danes sovražnik republikancev." Spominjajoč se tega razgovora, si je Orana včasih zaželela, da bi mogla ta razgovor ponoviti tudi svojemu očetu in da bi ta strogi, zagrizeni mož spoznal iskrenost teh besed, kakor jih je bila ona sama spoznala. Čeprav svojega moža ni ljubila, bi ji bilo vseeno neljubo, če bi kdo udrihal po njem. Vse, kar ji je povedal Moreno, je sveto verjela, ne vedoc, zakaj tako zaupa njegovim besedam. Oči mladega letalca so bile pa tako odkrite in poštene, da je moral verjeti njegovim besedam vsakdo, kdor je le enkrat pogledal vanje ... Očetovo prigovarjanje k poroki z mladim Dumoustierjem je spomnilo mlado ženo, da bi kazalo povprašati, ali njen mož onkraj Pirenejev sploh še živi ali ne. Ali naj bi bil njegov trmoglavi in vztrajni molk dokaz, da je že mrtev? Prav tako je lahko še živ, samo ranjen, ujet, pohabljen. Ob teh mislih se je Orana stresla in njeno žensko srce je zadrhtelo v usmiljenju ... Morda ga je pa zadela krogla protiletalskega topa in zbila njegovo letalo, da je kakor ranjena ptica strmoglavilo v morje in pokopalo pod seboj tudi njega? Misel na Morenovo smrt ji je bila strašna, Čeprav do tega moža ni Čutila drugega kakor dolžnost... Toda nič manj strašna ji ni bila misel, da bi se utegnil lepega dne vrniti in zahtevati od nje, naj gre z njim in živi z njim kakor prava zakonska žena ... Ob misli, da bi utegnil Moreno lepega dne priti v grad in terjati od njenih staršev, naj mu vrnejo ženo, se ji je kar z vrtelo v glavi. Če bi ne bilo očeta in matere, je ne bi bilo tako strah. Pogumno bi izpolnjevala dolžnost, ki si jo je naprtila. Ali ni čisto naravno, če mora s svojim telesom plačati dolg za svoje življenje? Bolj kakor misel na zakonske dolžnosti jo je pa težil strah pred očetovimi očitki, pred materinimi solzami in prošnjami. In kdo ve, ali ne bi njeni starši rajši videli, da je njihova edinka mrtva kakor žena možu, ki mu ne vedo ne rodu in ne poklica? Res, dobro bi bilo povprašati, kaj se je zgodilo z njenim možem. Kakor hitro bo izvedela, kaj je z njim, bo vedela tudi, kako mora ravnati, da bo izpolnila vse dolžnosti do njega, do svojih staršev in do sebe. f Kakor v podzavesti se ji je za en sam trenutek posvetilo upanje: "Morda je padel ..." Ali ima kdo pravico želeti smrt svojemu 'bližnjemu?! (Dalje prih.) - ?VE NAJVEČJI MORNARICI ......i SE SPOPADLE ZA NAD- VLADO (Nadaljevanje s 1. str.) V torek in sredo so Japonci objavljali na svoji radio postaji v Tokio, da bitka se še vedno na-• daljuje, ter da je japonsko brodovje zadalo Amerikancem težke zgube. Taka poročila so tolažba za japonsko javnost. Drugo poročilo pa je priznavalo, da so Japonci utrpeli težke morske zgube v parnikih in vojnih letalin. Na podlagi tega je razvidno, da poročilo o zaupanju, da bo ameriško brodovje storilo svojo dolžnost ni bilo objavljeno kar tja ven dan. Ame-rikanci imajo v Pacifiku močne mornariške edinice, katerim so se Japonci odmikali dosedaj vsepovsod, misleč, da jim bo moč po stari japonski navadi iste zahrbtno z iznenadenjem napadati in uničiti, kar se jim pa doslej nfle nikjer prav nič posrečilo. Japonska vest o njihovih lastnih izgubah bo vsekakor precej resnična še veliko bolj, kakor so to objavili. Japonske ladje so bile najbrže močno napadene od ameriškega letalstva v ponedeljek in torek, ki jim je moralo potopiti več ladij in uničiti večje število letal. Ampak Amerikanci nimajo navade, da bi se takoj prve minute v bojih bahali z zmagami. Podrobnejša poročila o vsem bodo sledila pozneje. Spopad se je moral dogoditi nekje v sredini med Marijan-skim in Filipinskim otočjem, nekako 700 do 800 milj zapad-no od otoka Saipan, kjer so naši izvidniki Že več dni opazovali krožiti po morju japonske edinice. Tu nekje so jih morali zalotiti tudi ameriški letalci. Gotovo je, da brez izgub tudi na naši strani ne bo, te je za pričakovat, toda iz japonskih poročil je pa razvidno, da Japoncem v tem v spopadu dobro ne gre in da bodo oni, ki bodo plačali glavni del računa v spopadu. "Aroer. Slovenec" je vez, ki druži ameriške Slovence od obale do obale. NAZNANILO IN ZAHV ALA Globoko potrtega srca naznanjamo vsem našim sorodni' kom. prijateljem in znancem žalostno vest. da je v najlepii dobi svojega življenja, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 7. aprila 1944 v Gospodu zaspal naš nadvse ljubljeni sin WILLIAM DOLMOVICH Pokojni je bil rojen 21. marca 1927 v Chicagi, IIL Njegov pogreb se je vršil iz hiše žalosti dne 11. aprila 1944 v cerkev sv. Štefana in od tam na Resurrection pokopališče, kjer smo ga izročili materi zemlji. Pokojni William je bil zelo mirnega in lepega vedenja, zato nam bo ostal vsem v najlepšem spominu. Najprvo se najlepše zahvalimo Rev. Edwardu Gabrenja ker so pokojnemu Williamu podelili sv. poslednje olje, par ur predno je izdihnil svojo blago dušo, ter sa opravljeno mašo in sa pogrebne molitve v cerkvi. Rev. Andreju, ker so mu podelili sv. obhajilo, in Rev. Louisu, ki so 9a spremili na pokopališče. Nadalje se najlepše zahvalimo častitim Šolskim sestram, ki so prišle molit k njegovi krsti. Najlepša hvala tudi Mrs. Mary Setina zi Rockdale, IIL, in Mr. in Mrs. Peter Banič is De-pue. Tli., ker so nas prišli tolažit v teh žalostnih urah. Najlepše se zahvaljujemo vsem darovalcem lepih cvetlic in vencev, in ti so: Mrs. Mary Kovač ič, Mr. iri Mrs. Louis Dol-movich, Jr., Mr. in Mrs. Anton Gradiiek, Mrs. Josephine Schultz. Mrs. Rose Woznick. Mrs. Josephine Vuksinich. Mrs. Mary Novak, Mr. in Mrs. Peter Banič, Mr. in Mrs. Ernest Bruckroan, Dr. $v. Terezije ŠL 16, Bowling Club Liberty BeU ABZ, in Rielly Co. Tudi se prav lepo zahvalimo vsem darovalcem sv. maš, katere se bodo brale za mir in pokoj dragega pokojnika, in ti so: Mrs. Julija Stepuchin, Mrs. Josephine Vuksinič, Mr. in Mrs. Edward Knych. Mr. in Mrs. Rudolph Schroil, Mr. in Mrs. Stephen Majcen, Mr. in Mrs. Donald Burch. Mr. in Mrs. Pete WysopaL Mr. in Mrs. Karl HainseL Mr. in Mrs. Knych, Mr. in Mrs. Frank Majcen. Mr. in Mrs. Joseph Sedlak, Jr„ Mr. in Mrs.. Robert Dekoste, Mr. in Mrs. John Kožar, Mr. in Mrs. Walter Sametko, Mr. in Mrs. Marko VuorL Mr. in Mrs. Joseph S la-jerk, Mrs. Mary Novak, Mrs. Jose Schultz, Mrs. Anna Stru-pek, Mr. Anton Squak, Miss Julia Gurzdz, Mr. Mike Basko, Mr. Frank Kovačic, Mrs. Mary Kovačič, Mr. Frank Zorko, Mrs. Mary Šetina, Mr. Louis Dolmovich, Jr., Dr. Sv. Terezije ŠL 16, družina Tomažič, družina Frank Koran, družina Frances Jeri-na, Mrs. Matilda Duller, Mr. in Mrs. Anton Tomažin, Mr. in Mrs. Louis Winter, Mr. in Mrz. Joseph Zorko, Mr. in Mrz. Louis Kovačič. Mr. in Mrs. Frank Augustine. Če zmo po pomoti koga izpustih, prosimo naj nam blagovoli oprostitL Prav lepa hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago in vsem, ki so se v tako obilnem številu udeležili sv. maše in pogreba, v tako deževnem vremenu. Še enkrat prav srčna hvala vsem, ki so nam bili v pomoč v njegovi bolezni in ko je ležal na mrtvaškem odru. ter ki so nas tolažili v dnevih naše velike žalostL Bog naj vam bo sa to plačnik. BfinVn srčna hvala tudi Mr. in Mrs. Louis Žafran sa tako lepo urejeni pogreb. Torej še enkrat prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej sa vsa, in Bog naj vam stoterao povrne. Prelj ubij eni in nikdar pozabljeni sin. kako težko nam je pri srcu, ker se je tako na hitro končala Tvoja pot življenja. Globoka žalost se je naselila v naših srcih, ko Tebe ni več med Bog Ti je že uro odločil in v najlepši dobi življenja Te je poklical k sebi, in moral si nas zapustiti, in nam je ostal samo Tvoj dragi spomin. V solzah zatopljeni od bridke žalosti nad Tvojo nenadno izgubo Ti želimo, da počivaš mirno, blaga duša, v prezgodnjem grobu v rodni zemlji in vživaš večno veselje v večnostL Žalujoči ostali: LOUIS DOLMOVICH, oče; MARY DOLMOVICH. mati; LOUIS DOLMOVICH, po poli bral. Chicago. IIL dne 23 junija 1944. Kardinal H. Pellegrinetti: SV. CIRIL IN METOD Pismo papeža Hadriana II., ki je ohranjeno v slovanskem Metodovem življenjepisu, o-menja, da se je isti knez Ra-stislav najprej obrnil na papeža (takrat je vladal papež Nikolaj I.) z isto prošnjo. Cesar je poklical Konstantina: "Vem, da si truden, o filozof, toda potrebno je, da greš tja. Te reči ne more nihče izvršiti razen tebe." Ta je odgovoril: "Čeprav sem bolan, rad grem, ako imajo knjige v svojem jeziku." Cesar pa: "Moj ded in moj oče in mnogi drugi so to iskali, a tega niso iznašli. Ce oa ti hočeš, ti Bog more to dati." Filozof pa je šel molit z drugimi tovariši. In Bog mu je razodel. In takoj je sestavil črke in začel pisati evangeljs-ke besede: "V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri "Bogu," in Bog je bila Beseda" itd. Cesar se je razveselil, hvalil Boga in pisal Rastislavu: "Bog, ki hoče, da bi vsak k spoznanju resnice prišel, vi-devši tvojo vero in gorečnost, ie blagovolil v našem času ra-£ odeti črke vašemu jeziku, da ie tudi vi preštejete velikim narodom, ki slave Boga v svojem ieziku. In tu smo ti poslali tistega, ki mu je Bog to razodel, moža častitljivega in pravo-/ernega, zelo izobraženega in filozofa . . . Prizadevaj si z njim vneto, da utrdiš to reč in /se spodbudi, da krenejo na pravo pot, da tudi ti, ko jih privedeš s svojim prizadevanjem k božjemu spoznanju, prejmeš svoje plačilo za vse te duše, ki bodo verovale v Kri->tusa našega Boga od sedaj in do konca, in svoj spomin zapustiš drugim rodovom; podobno velikemu cesarju Konstantinu." Tako stari slovanski življenjepis slovesno uvaja ustanovitev slovanske abecede, slovanske kulture in slovanske krščanske zgodovine. Črkopis, ki ga je Ciril uporabil za prevajanje svetih knjig, kar naravnost (pripisuje božjemu razodetju. To je ^pretirano, a dokazuje, kako so bili sodobniki presenečeni ob izrednem dogodku in kako so slutili velike posledice. Cirilov Črkopis. Ce hočemo razložiti, kaj je Cirila nagnilo, da je sestavil poseben črkopis za slovanske narode, ki jim je bil poklican za apostola, se moramo vmi-sliti v ideje onega časa. Takrat so mislili, da mora vsak jezik imeti poseben, sebi primeren črkopis; lasten črkopis je veljal kot dokaz narodne kulture in dostojanstva. V Carigradu so dobro vedeli, da so vsi veliki narodi za svoj književni jezik imeli vsak svoj posebni črkopis: Grki, Latinci, Kopti, Judje, Sirci, Armenci, Perzi itd. Poseben čropis je bil tako rekoč pečat vsakega književnega jezika in vsakega izobraženega naroda; kdor je ustvaril črkopis, je ustvaril književnost, prosveto. Danes, ko vidimo, kako latinski črkopis, čeprav tako preprost, s pomočjo različnih sestav in znakov prav dobro služi najrazličnejšim jezikom, romanskim, germanskim in tudi Slovanom in enako tudi nearijskim jezikom, n. pr. madžarskemu in finskemu; danes, ko smo videli, da je tak narod, kakor je turški, pred desetimi leti uvel latinski črkopis za svoj jezik, da bi bolj ustrezal glasoslovju, *?da bi se olajšalo učenje jezika za tujce, danes za nov književni jezik gotovo ne bi uvajali novega črkopisa. Poljakom in Cehom njihov latinski črkopis ni nič manj naroden, nič manj tradicionalen, nič manj domač, kakor cirilica Bolgarom ali Rusom. V dobi sv. Cirila pa ni bilo tako. Ciril je s svojim izumom slovanski jezik, ki so ga takrat vsi smatrali za barbarski in ki so ga Grki in Latinci večkrat kot takega označevali, hotel povzdigniti na stopinjo kulturnega in cerkvenega književnega jezika; pri tem ga ni vodila narodna, politična ali filozofska misel, marveč ideja, da bi s kulturnim književnim jezikom Slovane lažje približal Kristusu. To je bil neki izliv božjih binkošti, ki so tia rojstni dan svete Cerkve z ognjenimi plameni in z darom jezikov pomenljivo označevali vesolj nost, da je množica raznih narodov strmela in zavzeto govorila: "Slišali smo jih v na-jših jezikih oznanjevati veličja božja." In prav zato, da bi ' slovanskim narodom dal zavest, da so Kristusovo ljudstvo, enako drugim, je Ciril hotel svete knjige zanje ne le prevesti, ampak v njihovem jeziku tudi maševati, da bi bil začetek njihove književnosti posvečen s praznovanjem naj-vzvišenejše daritve. (Dalje prih.) DR. WM. M. TULLY DR; W. J. FOSS -:- ZOBOZDRAVNIKA -:-Cene znižane za nizke dohodke Od 10. A. M. dcf 8. P. M. 4740 S. Ashland Ave., Chicago Telefon: Yards 2148 POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program« ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — HASTEN VICTORY VOJNA JE DALA NAŠO TOVARNO V NAJHITREJŠO PRODUKCIJO Potrebujemo ročne delavce in prevažalce, poma-gače v prejemnem oddelku in odpo-šiljatelje. Pomočnike pri strojih in pri topljenju kovine ter tovarniške delavce. Izkušenost ni potrebna. Dnevno, nočno delo. Dobro delavno stanje. Dobra hrana po zmerni ceni Med 8 A. M. in 6 P. M. DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC. 2100 So. 52nd Avenue, Cicero, 111. Vzemite Douglas Park "L" ali West Town BUS ali poulično do tovarne. DR. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer. DR. H. N. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.) CHICAGO. ILL. Biti brez alovenskega lista v teh časih se pravi biti brez zveze a svojim narodom.