Murska Sobota, 24. november 2005, leto LVII, št. 47, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,30 evra) Vreme Sprva bo pretečo oblačno z ar-č^nh sneženem, nate p oblačno to deževni Jože P. Damijan: Ce se boste propadli str. 12 NAROČNIK snegom Na Vestnikov! javni tribuni v Moravskih Toplicah o ekonomskih in socialnih reformah Državna revizijska komisija Je razvei-avila izbiro Izva-alca na odseku ’ince-Lendava Pince Ljutome m večjo veljavo lobnik, Božič 1,1 Žagar v Prlekiji Str. 11 - Nadaljevanje glavne obravnave v aferi z Murlnlmi oblekami Razjasnjevali okoliščine aretacije in preiskave Slavic pravi, da so mu vse pod-takniii - Naslednjič tudi o Morcu Str. 3 - Sprememba obtožnice na sojenju za umor Velimirja Todoroviča Alenu očitajo le skrunitev trupla Str. 5 - Namesto Naše vasi nastaja zavod z veliko kraticami Zaman čakali na sejo Str. 6 - Pogovor s predsednikom ZSSS Dušanom Semoličem »Vlada naj nas jemlje kot partnerja, ne pa kot nasprotnika!« AKTUALNO 24. november 2005 - VESTNIK Janez Podobnik, Janez Božič in Ivan Žagar v Prlekiji Ljutomeru večjo veljavo Prihodnje leto protihrupna ograja, za obvoznico priprava načrtov Vroča številka: 041855 015 Včeraj se je pred pritožbenim senatom višjega sodišča nadaljevalo sojenje 50-letni Milici Makoter. Senat pod predsedstvom Branka Reisman a odloča o pravnomočnosti sodbe, ki jo je prvostopenjsko sodišče izreklo 13. decembra lani. Spoznali so jo za krivo napeljevanja k umory moža Janka in bombnega napada na policijsko postajo Ljutomer ter raketnega napada na hišo svaka Jožeta, takratnega komandirja postaje. Zaslišana sta bila Jože Hojs in Katarina SJemcnšck. Odgovarjala sta na vprašanja, v kakšnem stiku sta bila avgusta 1999 s telefonsko številko 041 855 015. Za slednjo je Bojan Žalik pričal, da ga je z nje poklical ženski glas, ki mu je povedal, kje najde denar za izvršitev umora. Jože Hojs je izjavil, da se te številke ne spomni. Če se je pogovarjal z Milico, ga je le-ta vedno poklicala s svoje številke. Se je pa v tistem času po telefonu veliko pogovarjal z njenim možem Jankom Makoterjem. Na vprašanje, ali je še danes v intimnem odnosu z Milico, ni želel odgovoriti. Katarina Slemenšek se tudi ni spomnila, kdo jo je klical s te številke. Tudi ona se je veliko pogovarjala z Jankom, saj so poslovno sodelovali, ker je imela čistilni servis. Če jo je poklicala Milica, jo je s svoje Številke. Policisti pa so ji med preiskavo povedali, da številka 041 855 015 pripada družini Makoter. Sojenje se bo nadaljevalo 19. januarja prihodnje leto, do takrat pa bo grafološki in forenzični inštitut iz Wicsbadna izdelal mnenje o lističih z navodili uporabe mobitela, ki naj bi jih Makoterjeva pisala storilcem umora in napadov. To je eden ključnih dokazov v procesu. A. B. foto: Sašo Bizjak Trije ministri stranke SLS Janez Podobnik, Janez Božič in Ivan Žagar so obiskali Pr lekljo in s tem popravili vladno napako, ki ob marčevskem obisku Pomurja, razen kmetijske ministrice, ni stopila na desno stran Mure. Obiski po Sloveniji pa so tudi stalnica dela ministrov SLS, je na tiskovni konferenci povedal njen predsednik Janez Podobnik, saj je bil tokratni obisk v Ljutomeru že sedmi po vrsti. Janez Podobnik se je v Ljutomeru pogovarjal z upravnimi delavci z območja Prlekije, ki izvajajo predpise v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor ter sc srečal z gospodarstveniki, Ivan Žagar se je z župani občin na desni strani & Tomi Nemec, načelnik ljutomerske upravne enote in usklajevalec obiska ministrov v Ljutomeru, seje zavzel za dejansko decentralizacijo. Ta se lahko začne z decentralizacijo državnih služb in porazdelitvijo upravljanja javnih sistemov. Na primer, če je v Puconcih regijski zbirni center odpadkov, potem je v Ljutomeru lahko sedež upravljal ca pomurskega vodovoda. Mure pogovarjal o lokalni samoupravi, regionalnem povezovanju in novem Zakonu o skladnem regionalnem razvoju, Janez Božič pa se je s sodelavci sestal z ljutomerskim županom Jožetom Špindlerjem, ki mu je predstavil prometne zagate Ljutomera. Ministri so svoj obisk končali s srečanjem s člani občinskih odborov regijskega odbora SLS Prlekija. In kaj so ministri obljubili? Janez Podobnik je napovedal letno srečevanje s strokovnimi delavci, ki so izvajalci zakonov, da bi tako dobili povratno informacijo o tem, kakšne zakone imamo, dal pa jim je tudi navodilo, da ko se pri neki odločitvi znajdejo v dilemi, ne bodo ravnali napak, če se odločijo v dobro stranke. Ivana Žagarja so župani Prlekije pozvali, da jim pomaga pri povezovanju in pravni umestitvi subre gije Prlekija, država pa prispeva k porazdelitvi regionalnih institucij, s čemer bi presegli antagonizem med Ljutomerom in Mursko Soboto. Minister je ponudil možnost partnerskega povezovanja občin ob projektih, zakon o lokalni samoupravi pa daje možnost ustanavljanja zveze občin. Občine sc pri pripravi razvojnih projektov torej lahko povezujejo preko meja statističnih regij. OpnL idej?, boljši avtomobil. ~ LEGENDARNA OPLOVA PONUDBA j • prihranki do 600.000 SIT* Do konca leta vas v Oplovih prodajnih salonih čaka g • plus registracija za prvo leto* legendarna ponudba, ki je hkrati tako mikavna, da 1 • plus obvezno in koško se ji ne boste mogli upreti. Tega ne smete prezreti! 5 zavarovanje za prvo leto’ £ * Per urit:, - o o ro pagodte. lenjene do 31 Kil 200$ zo cmerene količino varil pri finančnem lilio^u' preko lurrunit Leasingo v sodelovanji) n Zavarovalnico Maribor, in sicer sama pri Trgovci ti, ki sodelujejo v akciji, o ponudba .H ucuj£ odbitno franšizo. k« je odvisna od modela. Narečji prihranek v&ljia za Astra Coimo karavan 2.0 torba (147 kWj S paketom Cosma in k avmsko barvo, EDMnOdan 26.W200S n 9.4-8 4; pH ■ ‘ p^egu ;n račnaif. £4 mese: e.' HOM w spremeni, ce se spremenijo elementi izračuna. Možnost menjave Stara jo nova, pa sistemu. EurataX Zd dodatne informacija se obrnile no pooblaščene trgovce 2 volili Opel mi tl C^-umbia Pictures industries^ Me Vse pravice pridržane. 2005- Zorro Pr&cfuclions, Tnc. Vse pravice pridržane- Zorro je registrirana blagovna znamko podjfllja Zorra Productions, Inc Prometni Minister Janez Božič je v Ljutomeru obljubil, da bodo prihodnje leto zgradili protihrupno ograjo ob železniški progi, ob tem pa dejal: »Stem smo vsaj za silo poravnali tisto, kar je bilo v preteklosti večkrat obljubljeno.« Obljuba nad obljube, Če pa kaj več, bo znano prihodnje leto. Prometni ministerJan®^*, je napovedal, da so za Hf j pomurskega avtocestnegab za katerega so že sprejeti’", cijski načrti, zagotovljen6 poti za zagotovitev potret”' denarja. Ljutomerski žfluf. ministra seznanil s proble?^ teka železniške proge cf mesta in potrebo po P61 obvoznici. Janez Božič jeA. bil, da bodo zaradi hrupni menjenosti mesta ob ne agencije za železniški i,! zagotovili denar za pro’/Sc j ograjo in protihrupne vrednosti blizu 250 milip”^, larjev. Zgradili bi jo i leto. Glede obvoznice da je treba načrtovati v ■ * f reševanja celotne infrastf’ . ne ureditve, zato bodo službe Še letos priprav**6 dlog za pobudo za izde*^ žavnega lokacijskega ministrstvu za okolje in da bi se lahko začeli postork umeščanje trase v lezniška obvoznica pa je v tih države šele leta 2016- j Majd« < Soboško sodišče (končno) dobilo predsed^ Sturmov Palatinu N n v * Po dobrih sedmih mesecih je murskosoboško sodišče dobilo novega predsednika. Funkcijo bo opravljal okrožni sodnik Branko Palatin. Šestletni mandat mu je potrdil pravosodni minister dr. Lovro Šturm, m. Potem ko se je marca upokojila Marija Močan Roškar, je sodišče za- J|T: časno vodil okrožni sodnik svetnik Dezider Novak. Poleg njeg® j razpis za predsednika prijavili okrožni svetnik Jože Casar, okrw ca svetnica Kristina Šooš Trajbarič in Palatin. Novak je odstop1*' dature, sodni svet, ki odloča o primernosti kandidatov, pa je' '" > najprimernejšega predlagal Palatina. Sklenili so, da je kakovost' ven sodnik. Pri prvem odločanju je minister Šturm počaka # men jeno novelo zakona o sodiščih. V drugo se je nato strinja’ gom sodnega sveta. Pred potrditvijo se je sešel s Palatinom- JF 41-letni Branko Palatin je bil imenovati na funkcijo sodnika ” Zadnjih pet je vodil kazenski oddelek soboškega sodišča. Mo- ^ (||) služboval še na okrajnih sodiščih v G. Radgoni in Lendavi. Ko’ j( je razsojal domnevnim napadalcem na Mira Petka, je znan v slP J An*9 z V 'j' ' H B mr IZHAJA 06 CCT*™**- Uredništvo: Irnia Benko (direktorica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana RituperRodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše (novinarji), Nataša u ” Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n.c.53817 10,538 17 40 (oovinaiji Vestnika)-( ; J \ j M "1 Mi 538 17 10, st. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov inžotografij ne vračamo. Naročnina za trt nveseteje 3.000,00811 (16,30 evra), letna naročnina je 15.600,005(1 (65 evra), letna naročnina ra naročnike v tujkrl je 37.500,00 SIT(157 evra), IW ■ H » 13 klovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.500,00 SIT (48 evra). Izvod v kolportaži je 310,00 SIT (1,30 evra). Celoletna naročnina ra Internetne Izdaje je 12.400,00 SIT oz. 52 evra. Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen K' 4 9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vred nosi je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št. 89 io Zakona o tzvi? ^n* Izdaja: Podjetje za informiranje d. d., M. Sobota Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.200 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnike p-Inf. si, Venera: veneta @p-inf .si, Naročniška služba: oglasi, vestni k@p-ifr.si, WWW stran: http-/- VESTNIK - 24. november 2005 AKTUALNO 3 Sprememba obtožnice na sojenju za umor Velimirja Todoroviča Alenu očitajo le skrunitev trupla Bizabeta je bila v času pretepa z možem manj prištevna ,čeprav so nekateri priča-’W, da se bo končalo so-Alenu in Elizabeti Toda "T1 za umor očeta in moža I ^Umirja 10. oktobra lani v ®raži hiše v Finžgarjevi uli ?M, Soboti, se to ni zgodi-■ • Tožilec Bojan Mišja je i Weč pred sklepno besedo ^Ificiral obtožnico. 9' Wn1 obtožnica je oba brc-umora. Pokojnika naj bi s kovinsko vodno tehtnico šestkrat udarila po glavi in nato odpeljala na železniške tire v Bra-tonce, kjer ga je obglavil vlak. Vendar so trije izvedenci na prejšnji obravnavi sredi septembra pričali, da je bil Velimir mrtev že pred prevozom na progo. Tudi zagovor obtoženih je skladen in bremeni Elizabeto. Spremenjena obtožnica tako sedaj njej očita umor in skrunitev trupla, Alenu pa le skrunitev trupla. Za slednje dejanje je predpisana dveletna zaporna kazen. Sicer pa je bil v torek pred sodnim senatom, ki ga vodi sodnik Dezider Novak, najprej zaslišan strokovnjak psihiatrične stroke Slavko Ziherl. Povedal je, da je Elizabeta oseba z zelo slabim samospoštovanjem in da je njeno trenutno duševno stanje depresivno. V življenju si je iz- '*’ener$taedti$che.si informacije * ali pokličite svetovalca: življenjska zavarovanja zavarovalnice Wiener Stadtische. zat D.o.o. „ WIENER^ Glavna ulica 73, 9220 ri TRTir rU C Tel- 02 577 34 40. 02 577 34 41 blADTISCHt zavarovalnica Komentar Izvedenec psihiatrične stroke je pričal, daje Elizabeta moža Velimirja udarjala z vodno tehtnico po glavi v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Ko pa se je zavedla, kaj je storila, in začela razmišljati, kako naprej in kaj s truplom, pa ni bila več v tem stanju. brala takega partnerja, ki se mu je lahko podrejala. Za družino pa bi naredila vse. »Med pogovorom z menoj so ji nenehno tekle solze. Večkrat je glasno zajokala. Težko se umiri To je posledica zadnjih dejanj,« je sklenil Ziherl. Prebrali so tudi njeno zdravniško dokumentacijo. Razvidno je, da je zaradi različnih poškodb nekajkrat potrebovala zdravniško pomoč. Denimo enkrat si je poškodovala gleženj, ko je nerodno stopila. Sodnik Novak je Elizabeto poprosil za komentar. Mož me je večkrat udaril. Zato te poškodbe in zato sem šla k zdravniku. Tam sem povedala le, kar mi je on naročil, je odgovorila. Po koncu dokaznega postopka in pred sklepno besedo je tožilec Mišja spremenil obtožnico. Ker sta obtožena, ki se branita s prostosti, izrazila željo po zagovoru in ker obramba -odvetnika Franc Weindorfer in Danilo Hari - potrebuje čas za pripravo, je sodnik Novak sojenje preložil na 13. december. Andrej Bedek, foto: J. Z. Vržena kost Na predstavitvi gospodarskih reform predsednika odbora in zdaj že v vladi potrjenega ministra dr. Jožeta P. Damijana je ta po- murske gospodarstvenike ponovno izzval z izjavo, da bo Mura leta 2012 zaprla svoja vrata. Ni pomembno, ali mu je kaj podobnega zares povedal direktor Mure ali ne. Nobena novost ni, da poskuša dr. Jože P. Damijan tudi kot domačin s svojimi radikalnimi stališči na račun Mure in o Muh spodbuditi vsaj nekoliko kreativnejše razmišljanje o drugačni razvojni perspektivi pokrajine. Kljub radikalnosti in provokativnosti mu ni mogoče očitati, tla se ne zaveda socialnega pomena tega sistema za okolje, toda po drugi strani je tudi res, da na njem ni več mogoče graditi razvoja. V takšnem položaju, kot Mura je, si okolje lahko le želi, da pusti Mura, glede nato, da se stanje, vsaj kar se poslovanja tiče, ne popravlja, za sabo čim manj socialnih pretresov. Po neuradnih informacijah naj bi ta spet zaključila poslovno leto z rdečimi številkami. Nestabilnost Mure mora bili skrb lokalne politike, toda tajim ne bi smela biti osnovni problem, vzporedno s tem bi že bil čas. da najdejo nove razvojne izzive in jih poskušajo podpreti. Ta čas je turizem resda paradni konj, kije samo eden od razvojnih vzvodov, ki pa se zaokroža in pokrajina kaj bistveno več v smislu intenziviranja panoge ne prenese. Vzdrži pa teza, da se ob sistemu Term odpirajo možnosti za razvoj dejavnosti, ki bodo dopolnjevale ponudbo sistema, te pa niso nujno samo turistične Nihče si Še ni zastavil vprašanja, kako vzpostaviti podjetniško strukturo na področju storitvenih dejavnosti Nobeno odkritje ni, daje ravno na tem področju največ odprtih možnosti. S storitvami se v domačem okolju zaenkrat glede na zaostanek po BDP na prebivalca ne da ravno obogateti. V razvitih okoljih, predvsem v Ljubljani z okolico in na Primorskem, kjer je čutiti pomanjkanje ponudnikov kakovostnih storitev, so ponudniki iz tega okolja lahko izredno konkurenčni Po izkušnjah nekaterih, ki so se v tem poslu že poskusili, so zaslužki ob pokrivanju vseh stroškov dela z dodatki še zmeraj solidni. Ob pritisku državo po svežem razvojnem denarju, kar ni nič narobe, ne bi smeli zanemariti dogajanja na trgu dela znotraj EU. V sosednji Avstriji se že razmišlja o podaljšanju roka za prepoved vstopa delavcev iz nove Evrojfe. Podaljšanje zaprtja meja ne pomeni, da se s tem zapira migracijski tok, ki ga niti ne pričakujejo, ampak gre prej za zapiranje vrat podjetnikom ob meji, ki bi verjetno pobrali veliko dela na področju storitev zaradi konkurenčnosti, po kakovosti pa tudi ne zaostajajo. Odprtje meje bi pomenilo odprtje še enega trga, čeprav tudi to ne bi bilo lahko, saj so Avstrijci specialisti za sprejemanje »mehkih ovir« za nastop na tem trgu. Po drugi strani pa jih prav nič ne moti, da so začeli s pošiljanjem ponudb našim krvodajalcem, ki jim ponujajo po dvajset evrov za en odvzem krvi oziroma po tisoč evrov letnega zaslužka. J. V. Kredit takoj z dobo odplačila do 2 let cenejši do konca leta. V predprazničnih dneh smo za svoje komitente pripravili še posebej ugoden kredit po nižji obrestni meri in brez stroškov odobritve za najrazličnejša novoletna presenečenja. Najcenejši v Novi KBM. Obiščite nas v naši poslovalnici v Murski Soboti, Kocljeva 11. www.nkbm.si «(,♦0801750) "Kredit takoj" "^.Nova KBM d d 4 LOKALNA SCENA 24. november 2005- VESTNIK z 'TEMPIRANO / Dušan Semolič; »Reforme bi prizadele seveda tiste, ki imajo podpovprečne plače, kakršne prejema 70 odstotkov zaposlenih. Bogati sloji so femu seveda naklonjeni. Zato reforma ni pravična, ker bo enotna davčna stopnja v bistvu znižala prispevke in davke bogatih, medtem ko bo revne močno prizadela. Glede na razvitost si Slovenija tega ne zasluži.« Irena Šavel, arheologinja; »Z novejšimi izkopavanji se počasi jasni slika - arheološko Prekmurje se vključuje v vse znane kulture okoli nas. Ena najbolj zanimivih najdb tako imenovane badenske kulture 3300 p. n .š., ki je doslej v Sloveniji še ni bilo zaslediti, je utež s svastiko; bila je simbol sreče in zdravja in kaže na povezavo te pokrajine z vzhodom. Za badensko kulturo so značilne tudi črne žgane posodice tankih sten, okrašene z vbodi. Sicer v Prekmurju ni zaslediti ostankov vučjedolske kulture, smo pa na trasi Vuga vas-Beltinci našli veliko ostankov kulture Somogyvar- Vinkove) med vasema Krog in Bakovci: strukture, ki so kazale na nadzemne stavbe, vodnjake, ognjišča, peči, zbiralnike za vodo, stojke (nosilne kole), zemljanke in več kot 4000 kosov keramike, lonce iz grobe gline, okrašene z vbodi in nazaj zapognjenim ustjem, omamentirane sklede, skodelici na nogi - in to bi bila pravzaprav povezava z zadnjo stopnjo vučjedolske kulture in zgodnjo bronasto dobo « V Lendavi izpostava Inštituta za narodnostna vprašanja Boljše raziskovanje medetničnih odnosov Otvoritve sta se udeležila tudi predsednika Slovenije in Madžarske Milan Hojnik, direktor Zdravilišča Radenci: »Do 19. 12. 2005 o poslovanju ne smemo govoriti; verjetno se bo odločalo tudi o koncentraciji določenih služb. Marketing bo ostal, potrebno pa ga bo okrepiti. Določene zadeve se bodo povezale; že sedaj je neka rdeča nit. Pravni status ostaja d. o. o, prej ali slej ne bomo več zdravilišče. Na trgu pa bomo res morali biti agresivnejši.« Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, ki letos praznuje 80 let delovanja, je v Lendavi odprl izpostavo, v kateri bo vodil raziskovalne dejavnosti Prekmurec dr. Attila Kovacs. Otvoritve izpostave inštituta v Lendavi sta se ob predstavnikih vlade, znanstvenih inštitucij, slovenske manjšine na Madžarskem, madžarske manjšine v Sloveniji in drugih udeležila tudi slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek in madžarski predsednik Laszlo Solyom. Izpostava v Lendavi je bila kot eden od ciljev slovenske raziskovalne in razvojne politike v Nacionalnem razvojnem programu zapisana že pred več kot desetimi leti. S tem uresničujejo enega od strateških ciljev Inštituta, da bi z raziskovalno dejavnostjo kar najbolje pokrili ne le aktualne tematike, ampak tudi celotno ozemlje Slovenije in etnično pluralna območja v sosednjih državah. Želijo, da bi se ta uveljavila kot ključni dejavnik v raziskovanju različnih elementov medetničnih odnosov ob slovenski severovzhodni meji, in to na obeh straneh, da ho okrepila dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi v tem prostoru ter da bo v svoje delo uspela pritegniti tudi pripadnike, organizacije in inštitucije različnih manjšinskih skupnosti, ki živijo na tem območju v Sloveniji in vseh sosednjih državah, torej v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. V Inštitutu za narodnostna vpra Sanja, ki je najstarejša raziskovalna inštitucija na področju manjšin in etičnih študij v Evropi, so poudarili, da ima največ zaslug za odprtje izpostave v Lendavi dr. Attila Kovacs, ki so ga v Ljubljani pred leti zaposlili s pridobitvijo podoktorskega raziskovalnega projekta. Ta svoje delo gradi na temeljih, ki so ga s svojim raziskovanjem že v prejšnjih desetletjih zgradili dr. Albina Nečak Lilk, dr. Renata Mejak in dr. Katalin Hirnbk Munda. Zato si želijo, da bi bila izpostava ključni dejavnik pri povezovanju in sodelovanju različnih inštitucij ter pobudnik in partner pri pripravi različnih raziskovalnih in drugih, zlasti razvojnih nacionalnih, bilaterar-nih, mednarodnih in evropskih projektov, vključno s projekti regionalnega razvoja. S pomočjo izpostave v Lendavi bodo še naprej razvijali informacijsko, dokumentacijsko in arhivsko dejavnost. Ob otvoritvi je Aleksander Varga podaril svojo zasebno zbirko omenjenemu inštitutu. Attila Kovacs je povedal, da je bila dejansko izpostava inštituta že v 60. letih prejšnjega stoletja v Murski So- Dr. Attila Kovacs: »Prekmurja je, kar se tiče etičnih študij m medetničnih odnosov, vo najbolj zanimivo obnW v Sloveniji.« i i I s o d P Gašper Tompa: »Trajnostni turizem, kakor poimenujem obliko nemaso-vnega turizma z ugodnimi ekološkimi učinki, ki je edini primeren za našo regijo, zahteva obravnavanje, ki mu morda v Pomurju zaenkrat nismo dorasli. Soočamo se s sla- t bo prepoznavnostjo, slabo infrastrukturo (splošno in turistično), slabo izkoriščenostjo turističnih atrakcij ter nenazadnje z nezadostno razvito in nekonkurenčno turistično ponudbo.« Jožef Novak: »Če bo projekt oskrbe z vodo korektno izdelan, se bo pokazalo, da sta danes, kakor tudi v perspektivi 30 do 50 let, edina Zanesljiva vodna vira oskrbe prebivalstva talna voda iz neposredne bližine reke Mure ter prečrpava- nje le te v več tlačnih conah na višje ležeče območje Goričkega, kot je tudi praksa na obmejnem območju v Avstriji. To pomeni, da bo treba vodo iz reke Mure zadrževati, gorvodno nekje v bližini Tišine spustiti iz Mure in spuščati v danes suha korita Mokoša, Do-bla idr. ter bogatiti danes posušene vodono-sne sloje gramoza na mestnih starih ali novih vodnih črpališčih. Ta proces bogatenja podtalnice in možnost, da bo v Mokošu spet tekla voda, bosta zagotovljena takrat, ko se bo podtalnica spet dvignila dovolj visoko in bo višja, kot je dno Mokoša. Danes teče po večini vodotokov voda samo ob topljenju snega oz. obilnem deževju.« Prostore izpostave Inštituta za narodnostna vprašanja so odprli v Glavni ulici 124 v Lendavi. Križevci pri Ljutomeru V znamenju podražitev Vrednost točke za stavbno nadomestilo pod slovenskim povprečjem Svetniki Občine Križevci so se na svoji zadnji seji seznanili z razvojnim programom svoje ob- rajo občine vsako leto valorizirati tudi vrednost točke za izračun le-tega. Do sedaj so v občini Križevci K K l li hoti v sklopu Pokrajinske in študijske knjižnice. »Prekmurje je kar se tiče etničnih študij in medetničnih odnosov gotovo najbolj zanimivo območje v Sloveniji. Na zelo malem prostoru sc srečujejo Štirje narodi, štiri kulture, jeziki, slovenski, madžarski, avstrijski in hrvaški, pa tudi številčna romska skupnost. Z izposta- vo Inštituta pa je tudi več moh**1 da se prijavljamo na evropskc ziskovalne projekte različnihst dov, kar bi bilo iz Ljubljane veliko težje. Tak projekt je, ki daj končuje in je nadaljevanj^ jega doktorata, je agrarna rtdoM kolonizacija med obema vojn^ Sedaj nadaljujem to temo z •*'* / vanjem internacije kolonistov«r J morske v Sarvar. Ob arhivski^ j pri tem veliko uporabljam tu^ ( ne vire, pričevanje ljudi. Sode^F tudi pri projektu moje kolegij1 _. štituta z naslovom Judje in . tizem Pokrivam območje * rje, kjer so bili Judje precej štev* in sodelujem v drugih projekti« džarskih in slovenskih znanstv Občina Gornja Radgona 12 milijonov za posledice neurja čine In Prlekije ter sprejeli kar nekaj sklepov o podražitvah odvoza komunalnih odpadkov. Potrdili so tudi vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter sprejeli sklep o povišanju povprečne gradbene cene stroškov komunalnega urejanja in vrednosti stavb nih zemljišč za prihodnje leto. Z začetkom prihodnjega leta bo v občini Križevci tako za 16,46 od stotka dražji odvoz komunalnih odpadkov. Za posode do vključno 120 litrov bo potrebno odšteti 1453 tolarjev na mesec, za 160-litrsko 1592 tolarjev mesečno, 1881 tolarjev pa bo stal mesečni odvoz odpadkov za 240-litrsko posodo. V stanovanjskih blokih, kjer je skupna posoda za zbiranje odpadkov, bo potrebno odšteti 2408 tolarjev za kubični meter. Seveda pa vse naštete cene ne vsebujejo takse za obremenjevanje okolja in davka na dodano vrednost. Na podlagi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča mo- dvigovali vrednost točke le za stopnjo inflacije, letos pa so se odločili drugače, saj je bila vrednost točke v njihovi občini bistveno pod slovenskim povprečjem. Čeprav je bilo med svetniki nekaj negodovanja, so predlog vseeno podprli, saj sta jih tako župan kot finančnica opozarjala, da že sedaj zberejo več kot petdeset odstotkov manj denarja iz te postavke, kot jim predpisuje država. Po njunem mnenju se lahko zgodi, da bodo s strani države dobili uredbo, da je potrebno pobirati tudi sredstva za nezazidana stavbna zemljišča. Cena točke se bo tako iz 0,94 tolarja, kolikor je bila v letu 2005, z novim letom povišala na 1,20 tolarja. Za pet odstotkov, toliko znaša tudi indeks rasti v gradbeništvu, pa bodo z novim letom v občini Križevci višji tudi povprečna gradbena cena, stroški komunalnega urejanja in vrednosti stavbnih zemljišč. V. P. Sredstva iz proračunske rezerve Poletna neurja, tako kot že vrsto let prej, tudi letos niso prizanesla občini Gornja Radgona. Večkratno močno deževje konec junija in avgusta je izjemno poškodovalo lokalne ceste in javne poti, največ škode pa je povzročilo v krajevnih skupnostih Črešnjev-ci, Spodnji Ivanje! in Negovi. Poškodovana so bila asfaltna in makadamska vozišča, poleg tega pa so nastale tudi številne deformacije vozišč zaradi premikanja cest. Taki •posedki« so za udeležence prometa zelo nevarni, na počenih mestih pa se je nadaljevalo že začeto plazenje zemlje. Tako so v občinski upravi Gornja Radgona izpostavili plazova v Radmošcih in tistega pri Negovskem jezeru, ki ju bo potrebno vsaj delno sanirati že pred zimo. Sanacijo poškodovanih cest bodo izvedli na osnovi zbranih ponudb za najugodnejšega izvajalca, ’in". bodo ceste z asfaltnim voz«®^^ so nekatere poškodbe na skih voziščih ze sanirale kraje*1'1 pnosti takoj po njihovem Poudarek bo na asfaltiranj p kin. To se je pokazalo kot p, ksa v Nasovi in HercegovŠi^pr sko leto, ko so asfaltirane «''j- jf prenesle tudi večje količine» ostale nepoškodovane. pp Največ bodo iz občinsk^ '^ računa, od koder bodo črp0 1 stva za sanacije, namenih Gornja Radgona-ČrešnjevCi ' vski Vrh-Stavcšinski Vrh, kar dva milijona tolarjev, ’ ' manj pa za cesto Ihova-N^^jr poletnih neurjih je po ocen-11 sije na cestah v vseh krajevn . nosti gornje radgonske občin* j ■ za dvanajst milijonov tula*.pr^ Vanja r" 1 k VESTNIK ~ 24. november 2005 LOKALNA SCENA Namesto Naše vasi nastaja zavod z veliko kraticami Zaman čakali na sejo Danes imenovanje v. d. direktoija oz. direktorice? , to je bila verjetno najkraj-51 v zgodovini občine Pu-tonci. v petek zvečer je bila '“Povedana izredna seja zadruge obravnave odloka ’^novitvi javnega Zavoda ’•"Ituro, šport, turizem in podeželja. Seja je bila ^tovllu zbranih svetnikov T^pčna, a kaj zato, če se na Iei niso pojavili župan Lu- Novak kot sklicatelj, ne ^upan Ernest Nemec, ki Navadi vodi seje, in ne di-občinske uprave Geza vas v stečaju Kljub večkratnim telefonskim svetnikov omenjenih ni-mogli dobiti, tako da je po kra-'11 postopku sejo končal svet-1 $vgen Sapač in dodal, da je to dejanje sklicatelja precej beda-^anje o kroničnih boleznih lit /'htskosoboška občina je pravila razpis za promoza občane, na ka- n,, je s svojim progra- Prijavil tudi Pomurski v* tol servis, zasebni za-y '1 opravljanje storitev »Tstvene nege in oskrbe y Jm“' ,. r ’Mopu tega bodo ob sodelo-■ , ^rokovne sodelavke Marije ’est ' toplomirane medicinske Organizirali dve predava” m'11 '*Lcr 0 dejavnikih tveganja kf^'one nenalezljive bolezni kronične rane. PredaL 'dejavnikih tveganja za irj bolezni bo jutri ob 18. Prostorih zavarovalnice v Murski Soboti, na stro-vPtašanja pa bo odgovarjat internist Štefan Horvat. M. H. — C1’ boli.. ■T.-OsiUh- . - k , k .oiotrphA razvedriti vsekakor pa izkoristiti čas ali vsaj trenutke brez bolečin . 'U.. u<. i buh mje včasih zelo hudo. . $ bojnikov s kronično bolečino M. Sobota, ki pripravlja l n to jo tudi osnovno *triindvajset članov zbralo v prostorih soboškega dr. med., spec. Imeli so se prijetno in t,,, kjer se jim je pridružil tudi predsednik orosiva m« " jih na naslednjem srečanju zbralo še več. - J- G- neodgovorno. Čeprav svetniki sami niso imeli pravice sklicati naslednje seje, smo izvedeli, da je bila le ta na sporedu že takoj naslednji dan, v soboto. Tam so tudi v drugi obravnavi potrdili odlok o omenjenem zavodu, niso pa potrdili imenovanja vršilca dolžnosti direktorja zavoda ZKŠTRP, kakor se bo krajše imenoval. Danes, v četrtek, bo na sporedu 5. izredna seja, kjer bodo verjetno le imenovali v. d. direktorja. Govorili pa bodo tudi o premestitvi delavk družbe Naša vas, d. o. o., ki je v stečaju, v javni zavod. Zavod za kulturo, šport, turizem in razvoj podeželja, ki bo nastal namesto omenjene družbe, ustanavlja občina Puconci za opravljanje razvojne, raziskovalne, izobraževalne, promocijske, pospeševalne in svetovalne dejavnosti na področju razvoja podeželja, turizma, kulture in športa. Božič in Satler o nezavarovanih železniških prehodih Popravljanje za ko nodaje ni razlog, da naprave še ne delujejo Zapornice naj bi delovale konec leta Vsi roki za ureditev železniških prehodov z zapornicami so potekli leta 2003, je na eni zadnjih sej občinskega sveta poudaril ljutomerski svetnik Maksimiljan Gošnjak, zaradi tega so po njegovem mnenju za vsako smrt, ki se je zgodila, odgovorne Slovenske železnice, svojci pa bi lahko terjali odškodnino. Zahtevo krajanov Kristance, šaUnec in Grlave po delovanju zapornic pa je na seji predstavil tudi svetnik Jože Grantaša. Sedež zavoda bo v Puconcih Sedež zavoda bo v Puconcih na številki 79. Marta Horvat je sicer predlagala, da naj bi bil sedež zavoda raje na Vaneči, predvsem zaradi lokacije turistične pisarne in vključenosti v območje krajinskega parka Goričko, a se svetniki z njenim predlogom niso strinjali. Sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda zagotovi ustanoviteljica z dodelitvijo ustreznih poslovnih prostorov in finančnih sredstev iz proračuna občine Fi-nančno-računovodska dela bo opravlja! zavod ali občinska uprava. Pogoji za direktorja Na prvi obravnavi je župan Ludvik Novak dejal, da je neuradno izračunal, da bi letni skupni stroški dela zavoda (Če bi začel z de- Prometni minister Janez Božič je o nezavarovanih železniških prehodih, ki so sicer že nekaj časa opremljeni z napravami, vendar te ne delujejo, ob svojem obisku v Ljutomeru dejal: »Mislim, da urejanje zakonodaje ne more zapletati predaje zavarovanih železniških prehodov v uporabo oziroma izdajo uporabnega dovoljenja. Se danes mi je bilo rečeno, da ti še ne delujejo, ampak so v fazi testiranja in poskusnega obratovanja. To bo znal pojasniti g. Satler, sam pa nisem bil na nobenem Veseli bodimo, da so zgrajeni lom 1.1.2006) znašali okrog 15 milijonov tolarjev - ob treh zaposlitvah (direktor in dva referenta) ter vključeni odpravnini in celotni opremi (računalnik, pohištvo ...). Od tega bi 80 odstotkov (12 milijonov) prispevala občina, preostalo (3 milijone) pa dejavnost sama. Svetniki se v glavnem z njegovim izračunom niso strinjali, saj so menili, da bi bila primernejša številka okrog 10 milijonov. Potrjeno pa je že, da bo direktor imenovan na podlagi javnega razpisa za pet let in bo po preteku mandata lahko ponovno imenovan Postopek javnega razpisa in pogoji se bodo natančneje določili s statutom zavoda. Direktor zavoda bo lahko sklepal pogodbe o najemanju posojil do dveh milijonov tolarjev s predhodnim soglasjem sveta zavoda (7 članov), nad dvema milijonoma pa s predhodnim soglasjem ustanoviteljice. T. K. Direktor Javne agencije RS za železniški promet Rajko Satler, ki je'ministra spremljal v Ljutomer, je na to dejal. -Posameznega nivojskega prehoda ni možno vključiti parcialno, projekt pa je bil končati pred enim mesecem. Sedaj potekajo testiranja in odprava tehničnih napak, ki jih je ugotovila komisija. Pričakujem, da bo ta faza končana do konca meseca, ko bomo lahko naprave poskusno vključili... Zavedamo se, da je vsako križanje proge in ceste nevarno, še nevarnejše pa bi bilo, če bi vključili naprave, ki ne bi bile stoodstotno preizkušene. Pričakujem, da bomo lahko naprave vključili do konca leta.« M. H. Občina Beltinci Cim prej do legalizacije romskih zaselkov Občina Beltinci se je lanskega oktobra prijavila na javni razpis za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih, ki je vključeval tudi nakup zemljišč za legalizacijo romskih naselij. Ker je bilo iz omenjenega naslova deležnih pomoči Javnega sklada za regionalni razvoj le nekaj občin v Sloveniji, je vlada julija 2004 sprejela izvedbeni program pomoči občinam pri urejanju najnujnejše infrastrukture v romskih naseljih v letu 2005. Na podlagi ponovne vloge so bila občini Beltinci odo- wwv.park-goricko.org ' KRAJINSK1PARK WiUO V okviru projekta - ŽIVETI Z NATURO 2000 NA GORIČKEM, ki sta ga gmotno podprla Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor in Evropska unija - Phare Program čezmejnega sodelovanja, Slovenija / Avstrija 2003, Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj, razpisujemo Javni anonimni natečaj za »Izdelek Iz narave - za naravo Poboji za mtefežence natečaja: - izdelki morajo biti pretežno iz naravnih snovi iz območja Goričkega • izdelki morajo biti izvirni In novi, lahko so nadgradnja tradic. obrti • izdelovalci morajo biti registrirani za opravljanje dejavnosti s sedežem na območju KP Goričko bridke bo ocenjevala 5 članska kombija. Kriteriji za ocenjevanja: • izgled in uporabnost izdelka • promocija varstva in ohranjanje narave • tehnika izdelave in možnost repliciranja izdelka * tržna vrednost - dostopna cena m možnost distribucije izdelka Rok za oddajo izdelkov: 28. februar 2006 na sedežu KP Goričko, Grad 191,9264 Grad Nagrade: Odkup najboljših izdelkov Informacije; Delavnica za prijavljene udeležence bo 2.12.2005 na gradu Grad o* 16.3» Podrobnejšo razpisno dokumentacijo lahko dvignete na sedežu KP Goričko do 02.12.2005 in na spletni strant www.park-goricko.org Javni zavod Krajinski park Goričko, Grad tgi, 9264 Grad PARK.6onicKol pnpravjeo ob ftiartni pomoči Evropske unije. Za vsebino tega do Ume rte je izključno odguwen JZ KP Goričko in zanj v nobenem primeru ne vetja, da odraža staigče Evropske umje" V Puconcih potrdili deset novih sodnikov porotnikov Puconski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta potrdili deset novih sodnikov porotnikov. Kandidati za ta mesta morajo izpolnjevati določene pogoje; morajo dopolniti vsaj 30 let, biti državljani Slovenije, zdravstveno in osebnostno primerni in ne smejo biti pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje. V imenu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je svetnik Evgen Sapač povedal, da je bilo iskanje kandidatov v občini zelo težavno, poleg tega pa je po njegovih besedah efektivna ura vsaj pri upokojencih slabo plačana. Kljub temu so našli deset kandidatov, ki so s podpisom izjave potrdili, da izpolnjujejo vse pogoje in da soglašajo s kandidaturo. To so: Štefan Temlin, upokojenec iz Puževec, Štefan Pozvek iz Zenkovec, zaposlen pri Pomurki, Karel Žekš iz Pečaro-vec, zaposlen pri Komunali, d. o. o., dr. veterinarske medicine Aleksander SočiČ iz Vaneče, Marjana Nadai, upokojenka iz Puconec, Andreja Živko Rožman, profesorica defektologinja iz Puconec, Majda Novak, učiteljica razrednega pouka iz Bodonec, Majda Vrečič, profesorica pedagogike in sociologije iz Pečarovec, Irena Puhan, upokojenka iz Predanovec, in Robert Ritlop iz Lemerja. Imenovanje novih sodnikov porotnikov je v skladu z pozivom Okrožnega sodišča v Murski Soboti drugim pomurskim občinam, da naj predlagajo vsaj 200 možnih kandidatov za prav toliko mest sodnikov porotnikov. T. K. brena sredstva v višini 5,77 milijona tolarjev v letu 2005 in 4,6 milijona tolarjev v letu 2006 z možnostjo povečanja tega zneska na 6 milijonov tolarjev, zato so takoj začeli s pospešenimi dejavnostmi za nakup zemljišč v Dokležovju in Beltincih. V Dokležovju je v lasti Romov le 1,15 ara zemljišč, vsa druga zemljišča, kjer so zgrajeni objekti, so v zasebni lasti. Nekoliko boljše je stanje v Beltincih, kjer je v lasti Romov in Centra za socialno delo Murska Sobota 26,64 ara zemljišč. Po idejni rešitvi ureditvene situacije v Beltincih je potreben še nakup dodatnih 20 arov zemljišč. Pri tem je bilo veliko problemov, saj posamezniki niso hoteli prodati svojega zemljišča po nobeni ceni, tisti, ki so se odločili za prodajo, pa so zahtevali nakup celotnega zemljišča. Kljub omenjenim težavam jim je doslej uspelo odkupiti večji del zemljišč v Dokležovju, glede nakupa zemljišč v Beltincih pa pogovori še niso končani. Ravno z odkupom potrebnih zemljišč v obeh romskih zaselkih bo možno legalizirati obstoječe objekte in pripraviti vso potrebno dokumentacijo za legalno gradnjo novih stanovanjskih objektov, zato je beltinski občinski svet prižgal zeleno luč za nakup potrebnih zemljišč za legalizacijo romskih zaselkov v Beltincih in Dokležovju. Milan Jerše 6 GOSPODARSTVO 24. november 2005 - VESTNIK Sava Turizem Bohorič zadovoljen s turizmom Janez Bohorič, predsednik Savine uprave, v okviru katere deluje družba Turizem (Blejski hoteli in Panonske terme), je ob podelitvi certi flkatov ISO 9001:2000 in OH-SAS 18001 v Moravski Topli- cah povedal, da je Poslovna skupina Sava lani investirala v turistično dejavnost 6 milijard tolarjev, letos pa kar 11 milijard. Dejavnost Turizem želi z zagotavljanjem vrhunskih hotelskih, gostinskih, golfskih in drugih turističnih storitev krepiti že doseženi položaj vodilnega turističnega ponudnika v Sloveniji, Posebnost term v severovzhodni Sloveniji je, da so nekaj posebnega tako po lepoti, ponudbi in tudi zaradi ljudi - posebej pa je omenil, da so vse potrebno za pridobitev certifikatov opravili v izjemno kratkem času dveh let. Bernarda B. Peček Razpis za podelitev štipendij Mestne občine Murska Sobota in štipendij za študij v tujini Pomurska izobraževalna fundacija PIF razpisuje v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, kije za štipendije zagotovila sredstva, namenske štipendije nadarjenim študentom. Predmet razpisa: 1. Sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem II. Namenske kadrovske štipendije III. Enkratne štipendije za študij v tujini Oblike štipendij: I. Sofinanciruje kadrovskih štipendij delodajalcem PIF bo v sodelovanju z MO Murska Sobota delodajalcem z območja MO M. Sobota, ki bodo razpisali kadrovske štipendije, le-te sofinancirala v višini 75 % štipendije. 11. Namenske kadrovske štipendije PIF bo v sodelovanju z MO Murska Sobota podelila namenske kadrovske štipendije nadarjenim študentom s stalnim bivališčem na območju MO M. Sobota na deficitarnih študijskih smereh. III. Enkratne štipendije za študij v tujini PIF bo v sodelovanju z MO Murska Sobota podelila enkratne štipendije kot sofinanciranje študija, študijske izmenjave študentov ali drugih oblik izobraževanja in znanstveno raziskovalne dejavnosti v tujini. Splošne določbe (velja za L, II. in 111.): Štipendije so razpisane za šolsko leto 2005/2006. Prioritetna lista prejemnikov in višina štipendij se določita v skladu z ustreznim Pravilnikom, ki je priloga tega razpisa. Skupna vsota razpisanih sredstev je do 3.305.500,00 SIT. Prednost imajo prosilci štipendij pod zaporedno številko I. Pogeg: a) zi delodajalce ■ soštipenditorje (sofinanciranje kadrovskih štipendij); - imeti sedež na območju MO Murska Sobota, - s štipendistom skleniti pogodbo, v kateri se medsebojno obvežeta za redno delovno razmerje po končanem študiju, ki ne bo krajše od dvakratne dobe štipendiranja, - biti vsaj bronasti sponzor PIF; b) za študeute: - imajo stalno bivališče na območju MO Murska Sobota, - so vpisani v dodiplomski ali podiplomski program, - ob vpisu v prvi letnik dodiplomskega študija niso starejši od 23 let, - imajo povprečno oceno vsaj 7 (3,5 v srednji šoli za Študente 1. letnika), - so pripravljeni kot sodelavci sodelovati pri projektih, ki jih razpisujeta soštipenditor PIF ah MOMS. - ne prejemajo kakšne druge štipendije ah niso zaposleni (ne velja za III.). Štipendist se s prejemanjem štipendije obveže; - da bo vsaj 1 mesec opravljal letno počitniško prakso (štipendisti pod I. pn soštipenditorju, ne velja za III.), - da bo po koncu študija sklenil redno delovno razmerje s soštipendi-topem ali drugim delodajalcem na območju MO Murska Sobota, ki ne bo krajše od dvakratne dobe štipendiranja (ne velja za III,), - da PIF poda polletno in letno poročilo o poteku študija (enkratno poročilo za III.). Prijavitelji lahko oddajo prijave osebno ali pošljejo priporočeno po pošti v zaprti ovojnici s pripisom; »Prijava ŠTIPENDIJE MO MS 2005« na naslov: Pomurska izobraževalna fundacija, Lendavska 5 a, 9000 Murska Sobota. Rok za oddajo pnjave je 5. 12. 2005. Vloga se šteje za popolno, če je pravočasno oddana (šteje se datum poštnega žiga na priporočeno poslani pošiljki) m če vseouje vse zahtevane priloge. Razpisna dokumentacija in pravilniki so objavljeni na spletni strani fundacije: www.pif.si. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite po elektronski pošti pif@pifsi ali po tel. št.: 02 536 14 61 (Dunja Velner). Anton ŠTIHEC. Doc. dr. Mitja SLAVINEC, župan MO Murska Sobota predsednik Uprave PIF Pogovor s predsednikom ZSSS Dušanom Semoličem »Vlada naj nas jemlje kot partnerja, ne pa kot nasprotnika!« Pred sobotnimi največjimi delavskimi demonstracijami v zgodovini Slovenije, s katerimi delavci nasprotujejo vladnemu predlogu socialnih in gospodarskih reform, smo se po* govarjali s predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušanom Semoličem »Letošnji shod bo zagotovo najmnožičnejši doslej, saj bodo napovedane spremembe prizadele vse strukture prebivalstva - od študentov, upokojencev, delavcev do brezposelnih. Na srečanjih s sindikalisti v podjetjih, izvršilnimi delavci odborov in nekdaj zaposlenimi v propadlih gospodarskih družbah po vseh slovenskih regijah sem obrazložil poenotena sindikalna stališča proti predlaganemu paketu vladnih reform.« Zakaj ste se sploh odločili za organiziranje tako množičnih delavskih demonstracij? Dušan Semolič: »Tako odločitev smo sprejeli zato, ker so nekateri vladni predlogi glede reformnih ukrepov izjemno nevarni, če bi bili sprejeti, za delavce oziroma socialno državo. To je zlasti enotna davčna stopnja, ki bi z uvedbo enotnega davka na dodano vrednost z 8,5 na 20 odstotkov za skoraj 12 odstotkov podražila prehrano ter komunalne in zdravstvene storitve Prav to pa bi najbolj prizadelo tiste, ki imajo delavske plače. Ne strinjamo se tudi z zniževanjem bolniških nadomestil z 80 na 60 odstotkov, s spremembami zakona o delovnih razmerjih, ki bi omogočale lažje odpuščanje delavcev, predvsem kolektivno odpuščanje, z odpravo dodatkov za delovno dobo ter zniževanjem nadomestil, regresov in odpravnin. Gre pa tudi za poseg na pokojninskem področju, kjer naj bi se zaostrili pogoji za upokojevanje delavk, češ da se izenačijo z moškimi. Da se ne bi napačno razumeli, Slovenija seveda potrebuje spremembe, pri čemer se moramo vsi truditi za večjo konkurenčnost, ki je pogoj za ohranitev standarda, toda pot, ki jo ponuja vlada, ni prava. Zato vladi sporočamo, naj se odpove tej poti. Vsi skupaj moramo izbrati pravo pot in zanjo prevzeti odgovornost, tako sindikati kot delodajalci in politiki. To je pot socialnega dialoga in skupnega iskanja rešitev. S tem protestom želimo vlado opozoriti, naj sindikatov ne podcenjuje, zato naj nas jemlje kot partnerje, ne pa kot nasprotnike.« Kolikšen del delavstva bi prizadele te reforme? Dušan Semolič: »Zlasti bi prt zadele seveda tiste, ki imajo podpovprečne plače, ki jih prejema 70 odstotkov zaposlenih Bogati sloji so temu seveda naklonjeni. Zato reforma ni pravična, ker bo enotna davčna stopnja v bistvu znižala prispevke in davke bogatih, medtem ko bo revne močno prizadela. Glede na razvitost si Slovenija tega ne zasluži.« Kako si predstavljate socialni partnerski dialog? Dušan Semolič: »V večini evropskih držav vendarle velja, da .ježke probleme, s katerimi se srečujemo tudi pri nas, rešujejo z dialogom, Ne more biti samo stvar politike, da najde odgovore na vsa vprašanja To bi bila napaka politike, če tako želi. Vedno je bilo tako, da je imela politika svoje argumente, sindikalno gibanje pa je predstavljalo protiutež. V konfliktu vrednot se je vendarle treba opredeliti, ali želimo družbo oziroma državo, ki bo poudarjala zgolj kapital, ali pa bo v svojih prizadevanjih upoštevala tudj. socialno komponento. Mi smo vselej za dialog. V tem trenutku mi je žal, da ima vlada napačne svetovalce. Zato naj posluša Še koga drugega « Dejstvo pa je, da politika ne gleda vedno s simpatijami na sindikate! Dušan Semolič: »V odnosu politika - sindikalizem res ne gre za nikakršna romantična razmerja. Politiki sindikalistov ne ljubijo. Dobri politiki bi morali na sindikate gledati s simpatijami. Za vsako politiko so neprimerno koristnejši kritični, močni sindikati. Veliko nevarnejši so za politiko tisti sindikati, ki lijo in se z vsem strinjajo morajo ugotoviti politik1 ‘ Kaj konkretnega p” jete od sobotnega ‘ Ljubljani? Dušan Semoliči» bo to eden od največjih’' । delavcev v Sloveniji. To bo f" J sporočilo politikom, da 1 gj darle prisluhnejo sindikat«1'? vzamejo kot resne in partnerje ter nekoliko 'P* nijo odnos do nas. Pa tu^1 tisto, kar delavce najbolj11 vzamejo iz paketa refM10 ‘ Kako pa boste rra^r" vlada ne bi sprejela '' zahtev? Dušan Semolič: mo držali križem rok in p izkoristili vsa sredstva, M voljo. Med številnim*, p strni so tudi referendum1 ,. hovo pomočjo bomo kon, ki bo neprijazen *n Jb .j, bo posegel v pravice skušali izničiti.« ^j- Milan Jerše, f°tl' Visoki obisk v Tonda^J Minister brez resorja dr. IvanŽag3*^^ petek obiskal uspešno podjetje venijo v Borečih. V spremstvu prle^-in predstavnikov občin sije ogle«*" '' -p'-njo, direktor Jože Štrakl poje goste "J peti razvojem in rezultati podjetja v«* ' ^aiji'/0 letih, po katerih ostajajo križevski dilni proizvajalec opečne kritine v S VESTNIK^november 2005 GOSPODARSTVO Mini daljinsko ogrevanje v Beltincih Cerkev + občina Po končanih delih in spremembi načina ogrevanja bodo v Beltincih dobili vzorčno mini daljinsko ogrevanje, ki lahko po zgraditvi doma starejših preraste tudi v kaj večjega Marsikdo pozablja, da leži surovina za kurjavo neizko-bsiena v gozdu ali na poljih, beltinska župnik Alojz Benčič se je po denacionaliza-gozda in zaradi previso-zneska za dotedanje og-^anje odločil, da bo spre-®rnil način ogrevanja. Po na-^etu strokovnjakov se je od-**11 za ogrevanje na lesne sekance. Z novim sistemom daljinskega Sevanja z ekološkim načinom Urjenja z lesnimi sekanci bodo prevali župnišče, župnijski dom, in občinsko stavbo. Zaradi *sn>h sekancev, ki jih je treba v zalogi nekoliko večjo kocino v bližini kurilnice, je bilo zgraditi večji zalogovnik Wralnik) za količino, ki je po-za 14 sekanci se po- obema zgradba sta zgrajena prostorza kurilnico in zalogovnik za lesne sekance. Ku-lahko tudi z žagovino, v rezervi pa je peč na plin. _____________ avtomatsko transportirajo do vanje na lesno biomaso,« je pove-J?1 Pnej, ko w kurili z oljem, so dva velika rezervoarja (po 4 tisoč litrov vsak) in dokler je bilo kurilno olje sorazmerno poceni, se ni nihče preveč ubadal s stroški, ki pa so bili veliki tudi zaradi neprimerne izolacije župnijskega doma. »Kar nekaj časa sem iskal najprimernejšo rešitev; odločili smo se, da tukaj vmes med obema objektoma naredimo kurilnico. Dve leti smo imeli kombinirano ogrevanje, lahko smo kurili s plinom ali drvmi, ročno smo kurili na drva. Ker smo v denacionalizaciji dobili vrnjenega nekaj gozda, smo imeli svoja drva. Toda izkazalo se je, da je tudi to neekonomično, poraba je bila velika, pravega učinka pa ni bilo. Potem pa smo se o tem pogovarjali na Gospodarskem svetu župnije, v katerem je tudi Stanislav Sraka iz Sinergije, da bi poiskali inženirja Jožeta Brdnika in uredili ogre- dal župnik Benkovič. Projekt so prijavili na razpis Beltinski župnik Alojz Benkovič: »Nova peč je sicer draga, vendar odlična. Prepričan sem, da se nam bodo stroški že v dveh letih povrnili.« Ministrstva za okolje in prostor in dobili odobrenih 37 odstotkov sredstev od skupnega zneska 21 milijonov tolarjev za spremembo načina ogrevanja. Tudi z občino Beltinci so že podpisali pismo o nameri, tako da bodo naredili tudi toplovod do občinske stavbe, tako da se bodo z lesno biomaso v sistemu daljinskega ogrevanja ogrevali župnišče, župnijski dom, občinska stavba, v naslednji fazi (v prihodnjih dveh letih) pa bo toplovod narejen tudi do cerkve, kajti sedanji izpih toplega zraka ni sprejemljiv za spomeniško varstvo. Takrat bodo nove ogrevalne naprave namestili pod klopmi. Zmogljivost nove peči je 160 kilovatov; sekance jim pripravljata dva zasebnika, ki ju po potrebi pokličejo. V gozdu predhodno pripravijo drva in vse potrebno, kar pač želijo uporabiti za kurjavo, nato pokličejo zasebnika s strojem, ki jim iz tega pripravljenega materiala naredi sekance. Samo v cerkvenem gozdu ne bo dovolj surovin, zato bodo morali poiskati tudi druge vire. Strojna dela so opravili delavci Montinga iz Turnišča, gradbena pa Zidarstvo Zadravec iz Beltince. Bernarda B. Peček Operacijske mize za porodnišnico Ministrstvo za zdravje je javnosti sporočilo, da bo naročilo za dobavo osemnajst operacijskih miz za slovenske bolnišnice, tri so za ginekološko-porodni oddelek murskosoboške bolnišnice, dobilo podjetje Sanolabor. Gre za posel, vreden 595 milijonov tolarjev (z davkom). Čeprav je odločitev že sprožila pritožbo neizbranega ponudnika, ki napoveduje tudi zahtevek za revizijo postopka, je Štefan VuČak, član komisije iz murskosoboške bolnišnice, optimist. Glede na natančno delo komisije ni velikih možnosti, da bi pritožnik uspel, zato bo ministrstvo pogodbo o nakupu z dobaviteljem najverjetneje podpisalo še letos. banolaborjeva ponudba sicer ni bila najcenejša, vendar je bila cenovno najugodnejša glede na strokovno tehnično plat in skladna z razpisno dokumentacijo, česar pa ni izpolnjeval Mollier, ki se je pritožil. Izbira dobavitelja je potekala gladko tudi zato, ker je minister Andrej Bručan v celoti upošteval predlog Štefana Vučaka, da bi razliko v ceni kupljenih miz - v proračunu je namreč za nakup operacijskih miz za petino manj denarja od ponujene cene - plačale bolnišnice same. Prispevek bolnišnic bo različen, saj je tudi vsaka bolnišnica obravnavana kot posamezni sklop v javnem naročilu. M. H. Pince pod snegom Državna revizijska komisija je razveljavila izbiro izvajalca na odseku Pince-Lendava. Kot je znano, je prišlo po velikih zapletih pri razpisu, ko je velenjski Vegrad grozil s pritožbo in zahtevo po razveljavitvi razpisa, do dogovora in pritožbe na razpis ni bilo. Po zavlačevanju z objavo izbranega ponudnika je Dars le-tega končno obelodanil, in sicer je izbral konzorcij domačih podjetij z nosilcem SCT-jem. Na izbor se je pritožil Alpne Mayreder, ki je na razpisu sodeloval skupaj z mariborskim Cestnim podjetjem. Odločitve revizijske komisije za zdaj ne komentira nihče. Dars ima tako tri možnosti, da odločitev komisije zavrne in potrdi izbranega izvajalca. Druga možnost je, da odda dela Alpinbauu, in tretja, najbolj verjetna, da ponovi razpis. To pa pomeni, da se postopki končajo nekje aprila. Vprašanje pa je, kaj to pomeni za gradnjo, predvsem s finančnega vidika. Ta odsek ima finančno pokritje iz drugega mednarodnega kredita, ki ga je najel Dars, in poleg tega odseka vključuje še dovozni krak do luke Koper. Hkrati se je zgodilo nekaj velikih poli-tično-kapitalskih premikov, ki lahko denar za Pince odpeljejo na čisto drug konec Slovenije. J. Votek [-----------------------: POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTV A SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. ptMunsao aniiino u cekoomno nuuiw prostovoljne prispevke nakazujte na račun: 02496-0092393969 • Radencih pred spremembami Radin superior in Radin standard obnovi imajo v Radencih dva hotela z ime'nom Radin - Ali prinašata Izvir in Terapija zgolj izgubo? t|e Radenci imajo v si-t a ?1" kanonskih term naj-^‘išo - več kot 120-letno t^avUiško tradicijo. Prav 1' turistična organiza-1 najhitreje in največ prl-certifikati. V zdra-^io 7* rehabilita- lif. Cinikov po srčnem ln-(fi možganski kapi ter j, ^ boleznih srca in ožil-, .,r r’vzaprav se z drugimi Hlščj alt termami težko L>, prav zaradi svoje j hkt. so specialisti za sr-®Žilje in imajo do po-vPeMan sistem kako- Hrk tih niC1* kakovosti v Raden-h, Rajnar nam je pojasni-prejeli v Termah Ra-ISO 9001 za sistem vode- nja kakovosti že 1997. leta torej med prvimi turističnimi podjetji v Sloveniji; prav tako so med prvimi dobili ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem leta 2000, imajo tudi mednarodno priznanje MAISON DE QUALI-TE, letos pa Še certifikat OHSAS 18001 za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, kar je v bistvu nadgradnja celotnega sistema varovanja na delovnem mestu. Podelitev certifikatov bi sicer morala biti v Radencih, saj so glede prejetih certifikatov v veliki prednosti; ker pa so povsem zasedeni in ni na voljo nobene prazne dvorane ali konferenčne sobe, je bila slovesna podelitev v Ajdi v Moravskih Toplicah Ponovno sodelujejo tudi na natečaju Republike Slovenije za Milan Hojnik, kije postal direktor zdravilišča Radenci pred skoraj petimi leti (prej je bil vodja marketinga Radenske), je povedal: »Do 19.12.2005 o poslovanju ne smemo govoriti, verjetno se bo odločalo tudi o koncentraciji določenih služb. Marketing bo ostal, bo ga pa treba okrepiti. Določene zadeve se bodo povezale, že sedaj je neka rdeča nit. Pravni status ostaja d. o. o, prej ali slej ne bomo več zdravilišče. Na trgu pa bomo res morali biti agresivnejši.« poslovno odlično, za kar bodo kmalu prejeli priznanje. Lani so obnovili fizioterapevtski del Center zdravja in sprostitve Tri srca, letos pa so obnovili recepcijo in hotel Miral, ki se je tudi preimenoval Sedaj je v Radencih na voljo 641 postelj v hotelih Radin superior, Radin standard, Izvir in Terapija. Uprava družbe Terme Radenci, ki v promocijske namene Še naprej uporablja tri srca, naj bi se kmalu preselila v Ljubljanski dom, v katerem je bila do julija letos uprava Radenske (ta se je preselila v novo stavbo v Beračevi) Toda vse to za uspešnost na turističnem trgu ni dovolj. Čeprav je zasedenost velika, finančni rezultati niso tako zadovoljivi kot v drugih termah v okviru Panonskih term Bernarda B. Peček 8 KULTURA 24. november 2005 - VESTNIK Irena Šavel: Čas med bakreno in zgodnjo bronasto dobo v Pomurju Kdaj pa arheološki muzej? Naša pokrajina je arheološko izredno stara in zanimiva. To je znano že nekaj časa, saj arheologinja Irena Šavel raziskuje Pomurje že 30 let in v tem času se je pojavilo veliko najdb, posebno ob zaščitnih izkopavanjih na trasi avtoceste Bel-tinci-Vučja vas, kar je najlepše izpričala njena razstava Neskončen dih. V predavanju pa je zajela veliko širši čas m prostor. Izvedeli smo na primer, da je naše najstarejše najdišče Bukovni-ca (najdbe segajo v čas mlajše kamene dobe), novejše najdišče na trasi avtoceste Pince-Lendava pa kaže na odkritja sledov bakrene dobe iz obdobja pred približno 4000 leti - lasinska kultura. Keramične najdbe so številne, vendar zdrobljene od oranja, saj so ležale precej plitko. V Prekmurju pa so našli tudi najstarejše slovensko bakrenodobno žarno grobišče s sto sedemdesetimi grobovi iz leta 3500 p. n. š. - je največje v Sloveniji. Z novejšimi izkopavanji, je povedala Irena Šavel, se počasi jasni slika - arheološko Prekmurje se vključuje v vse znane kulture okoli nas. Ena najbolj zanimiv najdb tako imenovane badenske kulture 3300 p. n. š., ki je doslej v Sloveniji še ni bilo zaslediti, je utež s svastiko (na fotografiji), bila je simbol sreče in zdravja in kaže na povezavo te pokrajine z vzhodom. Za badensko kulturo so značilne tudi črne žgane posodice tankih sten, okrašene z vbodi. Si- Godbeniki so peli »Lepo, lepo, lepo je bilo...»je bilo najpogosteje slišati publiko po odhodu iz skoraj polne kinodvorane v Murski Soboti, kjer je imela svoj tradicionalni Martinov koncert Prekmurska godba Bakovci. Bakovska godba pod vodstvom dirigenta prof. Željka Ritlopa jc zares navdušila, saj se je predstavila z veselim, optimističnim in silovitim programom. Redni del programa so začeli s skladbo When Kings Go Forth avtorja Jamesa Swearingena; to je pesem, ki je znana Dirigent Zeljko Ritlop odhaja z odra po uspešnem nastopu Prekmurske godbe Bakovci. tudi v filmski izvedbi. Sledila je prijetno osvežilna Greek Folk Song Suite Franca Cesarinija, sestavljena iz treh stavkov, O Charalambis, Stu Psiloriti in Vasilikos tha jino, ki so malce zmedli nekatere v občinstvu tako da so zaploskali kar med stavki, kar jc malce in le za hipec dekoncentriralo pripravo dirigenta Ritlopa. Tretja in četrta pesem po vrsti sta bili vsem znani Imagine Johna Lennona in The Pink Panther Henryja Mancinija, nato pa so prišli na vrsto gostje. Skupaj z Vinogradniškim kvintetom Turnišče, ki ga vodi Jože Kocet, tudi tamkajšnji župan, je godba zaigrala skladbo Na zdravje Vinka Štrucla, medtem ko je kvintet sam zapel še tri skladbe. Godba je nadaljevala s skladbi Yellow Mountains Jacoba de Haana in Let’s Do The Jive Giin-terja Norisa. Nato je bil spet čaš za gosta. a GStinSla uSžiz bakrene duhu (3300 pr. n. št.) z vrezano svastiko cer v Prekmurju ni zaslediti ostankov vučjedolske kulture, so pa na trasi Vu-čja vas-Beltinci našli veliko ostankov kulture Somogvvar - Vinkovci med vasema Krog in Bakovci: strukture, ki so kazale na nadzemne stavbe, vodnjake, ognjišča, peči, zbiralnike za vodo, stojke (nosilne kole), zemljanke in več kot 4000 kosov keramike, lonce iz grobe gline, okrašene z vbodi in nazaj zapognjenim ustjem, ornamentirane sklede, skodelici na nogi. In to bi bila pravzaprav povezava z zadnjo stopnjo vučjedolske kulture iir zgodnjo bronasto dobo. Posebno zanimivost predstavlja odkritje dveh koles, pogosti so tudi modeli vozička, kalupi. Na isti čas (2300 p. n. š.) kaže tudi kultura mako na Madžarskem. V Sloveniji pa tudi še niso našli kulture zvonastih čaš, ki se je širila po velikem evropskem prostoru vzporedno s kulturo Somogvvar -Vinkovci in jo prištevajo v zgodnjo bronasto dobo. Tokrat za gostjo, in sicer pevko Nado Ivanič, ki je ob spremljavi godbe najprej zapela skladbo Ni mi žal, še posebej pa navdušila s sproščeno in zanosno izvedbo Privškove Mini maxi. Že takrat se je vedelo, da zadnja skladba po programu, The Hungarian Spirit Rolanda Kernena, ne bo tudi v resnici zadnja. Občinstvo je zahtevalo godbo nazaj na oder, kjer so Člani zaigrali še kratki dodatni program s slovenskimi skladbami, med katerimi so tudi zapeli, zaploskali in držali ritem med publiko. Koncert Prekmurske godbe Bakovci je pokazal, v kakšne višave se lahko povzpne pihalni orkester in da godba ni vselej samo »godba«, ampak je lahko Še marsikaj več, ob tem pa je imela še srečno roko pri izbiri gostov. Čeprav je Željko Ritlop uvedel precej novosti v program, pa smo prepričani, da še ni izčrpal vseh svojih idej. Če to drži, bomo lahko izvedeli že na kakšnem od naslednjih koncertov Prekmurske godbe Bakovci. Tokratni se je začel z minuto molka v spomin na pred kratkim preminulega nekdanjega vodjo godbe Steva Marušiča, med samim koncertom pa je podžupan Mestne občine Murska Sobota Dane Katalinič predal svojemu namenu nova glasbila za godbo, in sicer timpane, pikolo flavto in ksilofon T. K. Zgodnja bronasta doba pa je zastopana tudi pri nas - na najdiščih Nova ta-, bla, Kotare baza, Pod kotom jug. Materialne ostaline kažejo na licensko kulturo, ki se veže na kulturo Kisa Postag na Madžarskem. Zanjo so značilni vrči iz fine gline, pa tudi večji lonci iz grobe keramike. Evropske kulture so si bile tedaj zelo podobne, imajo pa različna imena. Iz leta 1600 p. n. š. je v Prekmurju naselbina Oloris iz srednje bronaste dobe, izredna naselbina pa se odkriva v Pincah, kjer izkopava arheolog Branko Kerman. Adventna razstava v PIŠKu Do minule sobote do poldneva je bila v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti na ogled adventna razstava Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev ter Sekcije domače in umetnostne obrti pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota. Otvori tev razstave je bila minuto sredo, zbrane goste pa so pozdravili župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, podpredsednik soboške območne obrtne zbornice Ernest Bransberger, Jožica Celec v imenu sekcije domače in umetnostne obrti ter Andrej Hriberšek v imenu sekcije cvetličarjev in vrtnarjev. V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Murska Sobota. Adventna razstava omenjenih sekcij je že tradicionalna, v soboto pa so lahko obiskovalci izdelke tudi kupili. Tokrat so svoja dela razstavljali Ljubomir Zečevič, Brigita Smodiš, Bernarda Žižek, Julija Zemljič, Jožef Zelko, Gregor Celec, Karmen Ferenčak, Jožica Celec, Milorad Jurič, Zorica Gospod, Jože Pavfinjek, Bernarda Mataj, Andreja Križman, Andrej Hriberšek in Jelisava Domjan. - T. K. Pesem za pokušino Nevesta Kot da bi premišljevala, je bela megla po Muri hodila. Povej, bela megla, kam si tančico skrila in zakaj si mlado nevesto v Muro pahnila? Vijolice v kamnu (Antonija Baksa Smel) Irena Savel pa je uvodoma segla še dalje, ko nas je popeljala v davne čase in oddaljene pokrajine, dokazujoč, daje bil svet s svojimi kulturnimi in civilizacijskimi vplivi vedno povezan. Našo malo pokrajino je pred tisočletji obkrožalo tudi veliko oddaljenih kultur in vplivalo nanjo: Mezopotamija, egejski bazen, Anato-lija z velikimi najdišči bakrene rude, kultura Kuganov ob Črnem morju, kultura stepskih ljudstev, ki so se stalno preseljevala, in še mnogokaj. Ob tem bogastvu in času, ki tako vznemirja človeško domišljijo in so mu kos edino strokovnjaki, je bilo povsem primerno, da je direktorica Metka Fujs kulturno javnost opozorila na težave: nimajo depojev, nimajo dodatnih prostorov in lahko bi dodali, da si arheološko tako zanimiva pokrajina prav gotovo zasluži primeren muzej - s stalno razstavo arheoloških zbirk. To smo tako rekoč dolžni. Predavanja pa, je povedala direktorica, se bodo nadaljevala v prihodnjem letu - predvsem zaradi zanimanja in velikega števila obiskovalcev. B. B. L. V glasbi je nekaj skrivnostno silnega Novembra praznujejo pevci in pevke Cerkvenega mešanega pevskega zbora Franceta Cigana ČrenŠovci deseto leto delovanja. Jubilej so proslavili to soboto s slavnostnim koncertom. Zbor nosi ime po črenšovskem rojaku, glasbeniku, duhovniku in vzgojitelju dr. Francetu Ciganu, ki je zapisal: »V glasbi je nekaj skrivnostno silnega. Ni čuda, saj prihaja iz najglobljih korcnin človekove notranjosti.« Slavnostni koncert so pripravili v župnijski cerkvi Povišanja sv. Križa v Črenšovcih, spremljala jih je komorna godalna zasedba iz Maribora, kot solistka pa je pela Barbara Lesjak. Na sobotnem slavnostnem koncertu so zapeti vrsto skladb domačih in tujih avtorjev iz svojega repertoarja, kot so Božična noč, Ave venim, Vesna, Že pada mrak v dolino, To moje živo je telo in druge. Pokrovitelj koncerta sta bila Občina ČrenŠovci in njen župan Anton Tornar. Ob tej slo- k Sozvočenja v Ljutomeru V domu kulture v Ljutomeru bosta v soboto, 26. novembra, dva izmed dvanajstih koncertov, ki potekajo po Sloveniji v okviru regijskih koncertov zborov s tematskimi sporedi pod skupnim naslovom Sozvočenja. S koncerti, ki potekajo od 18. novembra do 10. decembra v Dobrovem v Goriških Brdih, Krškem, Ljubljani, Škofji Loki, Ljutomeru, Laškem in v Pivki, so pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti skušali doseči, da zborovodje in pevci temeljito premislijo, s kakšna zborovsko literaturo se bodo predstavili občinstvu, ki je iz leta v leto boli zahtevno in poznavalsko. Strokovna komisija, ki je zbore iz brala za regi jske koncerte, bo na njih tudi prisotna. Izbrali bodo šest nal boljših zborov, ki bodo sodelovali na sklepnem koncertu v počastitev J’ mednarodnega dneva zborovskega petja, ki bo 10. decembra ob 19 30' veliki dvorani Slovenske filharmo nije v Ljubljani. V Ljutomeru sc bodo na pfvc® koncertu ob 17. uri predstavili: KUD Štefana Romiha iz Grešnje^ (zborovodkinja Franja Kmetec), Nove kreditne banke Maribor rovodkinja Irena Jošt), MePZ ŠteftDJ Kovača Murska Sobota (zborov«1 kinja Alenka Brulc - Šiplič ) in Vok* na skupina Kor Markovci (zbor«’'9 t D c t «1 s Si dja Bojan Zelenjak). Drugi koncert bo ob 19.30' APZ Ptuj (zborovodja Robert l't^ KD MPZ Slava Klavora Maribor rovodja Danijel Marinič), ŽeAPZ'' gaš Murska Sobota (zborovodl® Mileva Kralj - Buzeti), MePZ Zgornja Polskava (zborovodkinji! “ teja Lešnik) in Komorni zbor Offfl’' h m ft LVJU Ilin./ Ill IY17111VI Ul £IAM ~rji-< Ljutomera (zborovodkinja Ron’il. Rek - Gnezda). Enotna vstopnic1 v ja za oba koncerta. D« Mira Rebernik vodja Ol JSKD LjuW11' ti n Ih Sl vesnosti so podelili priznanja ’ zbora, pa tudi »mamam zbora«, ki P°s bijo, da med vajami niso lačni. V zboru, ki deluje v okviru Zavoda družine ČrenŠovci, poje 24 pevcev in iz Črenšovec, Trnja, Žižkov, Gornje W '' f nje Bistrice ter Odranec. Vodijo Sa 7.. gentka Edita Žalik, organistka lenko in tajnik Bojan Ternar. Zbor P ni pomemben steber kulturnega u 1J kraja, s sodelovanjem na zborovsk' _ vijah pevskih zborov v preteklih letl so dokazali, da gre za enega najbolj* L, rkvenih pevskih zborov in zborov $P* Pomurju. Odkar je bil zbor ustanm poje pri jutranjih nedeljskih mašah. “ lujejo pa tudi pri večini slovesnosti ... mači župniji in na prireditvah v d‘ občini Nastopali so tudi v tujini, m«* gim pred Jeti v Celovcu in lani ob letnici beograjske nadškofije v Mr Po naših znanih poteh Salamenci-Pečarovci Od sončne ravnice do pobeljenih vrhov tokratna pot nas vodi ’občino Puconci. Do Šala ^cc lahko pridemo ravno *<>zi občinsko središče, iz tanenec pa nas lepa asfal . na cesta ob gozdu pripel* do Pečarovec. kamenei so razloženo nasel-firučastim jedrom in ležijo Mnih obronkih Goričkega, 1 ečarovskem potoku in ob Puconci-Bodonci, od kate' odcepi cesta proti Pečaro-711 Na terasi prevladujejo nji-položnih prisojnih po-sadovnjaki in travniki, na bregu tudi večji vinogra-1 višjih osojnih legah pa ra-[o mešani gozdovi. V petih za-’*'h živi okrog 350 prebival. od katerih jih veliko dela v koncih in Murski Soboti. Sala, so znani po dejstvu, da so prej bo pred evangeličansko cerkvijo in v njej adventni sejem. Predstavljena bo pravljična dežela s pravljičnimi liki, ki ga pripravlja Vrtec Moravske Toplice. TIC Moravske Toplice bo pripravil turistično tržnico z izdelki, povezanimi z adventnim in zimskim časom turističnih društev in ljudskih obrtnikov, v evangeličanski cerkvi pa bo razstava adventnih venčkov in aranžmajev. Ob 15. uri bo v evangeličanski cerkvi igrica za otroke Mestna in poljska miška, ki ga pripravljata Vrtec Filovci in Bogojina, ob 19- uri pa bo adventni koncert, kjer bo nastopil komorni pevski zbor Zvony iz Selenče v Srbiji In Črni Gori. Negova - V soboto, 26. novembra, ob 12. uri pripravlja Turistično društvo Negova - Sp. Ivanjci v gasilskem domu likovno delavnico na temo advent in prazniki pred nami. Izdelovali bodo adventne venčke, okraske in podobno. V nedeljo, 27. novembra, dopoldne pa bo pred cerkvijo v Negovi razstava izdelkov in možen nakup adventnih venčkov. Lepo urejeno prometno križišče v Salamencih z obnovljenim vaško-gasilskim domom v ozadju Gasilski muzej v Pečarovcih vci znani po kmečkem turizmu in po vrhu Sebeščanu (542 m), kjer je lepa razgledna točka in kjer stojita župnijska cerkev sv. Boštjana ter radijski oddajnik. S Sebeščana vidi se ravnica, ge non valovi pšenica, to je odlomek iz kitice, ki je postala nekakšna neuradna himna občine Puconci in ki izraža videz po- razveseljujejo turista, kot npr. lesena klop za počitek, mlaj in kakšna žival, ki je vesela miru in neokrnjene narave. T. K. Shodom proti zasvojenosti junjt' zasvojenosti* so naslovili pohod, ki so ga v soboto Popravili č 11 Postaja Lendava, Planinsko društvo Lendava in lendavski občinski Sve in vzgojo v cestnem prometu. Nekaj nad petdeset pohodni v F Pred lendavskim kulturnim domom, potem pa so se pre o s.. r %. jedra Lendave odpravili po Lendavskih in Dolgovaskih gone g-’ .,1 ' dvonšču dvojezične osnovne šole I v Lendavi. Pobudniki pohod o 4- 1 J ^icijske postaje Lendava, vodil pa ga je Dean Kelenc s te P061^- ; 'la.^/zavestio, da število odvisnikov vse bolj narašča m da so .poližem in kajenje zdravju zelo škodljivi. Zato organizatorji s ■ ■ . 'ami na zdrav način življenja in dokazati, da se tudi brez alkoi pleten dan. Pohoda, ki so ga letos organizirali pMC, so se udeležili r* Lendava Anton Balažek in gostje iz Madžarske. Dolžina p , n*'”’1 kilometrov, organizatorji pa so v skladu z vzgojnim '»•' 11 bili - ' Pohodnike, da na pohodu ne pijejo alkoholnih pijač in ne f f ■ -। " 'Pohodom na voljo drugi (topli) napitki.-J-Ga- Tristo let Leopoldovega sejma Tudi letos je potekal tako v avstrijskem Bad Radkersburgu kakor tudi v slovenski Gornji Radgoni v torek, na dan sv. Leopolda, tradicionalni Leopoldov sejem. Gre za eno najstarejših sejemskih prireditev v Pomurju, ki poteka že okrog 300 let, torej nekje od leta 1700. Nekoč, ko sta bili obe mesti še ena Radgona, je bil Leopoldov sejem le na enem kraju, sedaj pa so ga pripravili slovenski organizatorji, Občina Gornja Radgona in Turistično društvo Gornja Radgona, na tržnici in v njeni okolici v Gornji Radgoni. V Bad Radkersburgu je bilo središče dogajanja na mestnem trgu, stojnice pa so bile tudi po mestnih ulicah v okolici. Ponudba na obeh straneh je bila podobna in tipično sejemska, kjer je množica obiskovalcev lahko kupila izdelke ljudske obrti za kmetijstvo in gospodinjstvo ter tudi ročno izdelane okrasne predmete. Zelo raznolika pa je bila tudi ponudba oblačil, obutve, peciva, otroških igrač in podobnega. Ob pestrem sejemskem razpoloženju so se obiskovalci tudi lahko okrepčali pri stojnicah z jedmi in pijačo. - J, Ga. DOBRNA 4* Vila Higtea. brezplačno za otroka do 7 tet 23.11.-30.12/2D/POL 12.980 Sončkov klub v UMAGU 4* Sol Umag. awwip. 50% popusta do 12 tet W11,.3O.1222IVPOL od 13,38° in odpotuj! opatua 4* Admiral, notrarj bazen, brezplačno za otroka do 6 tet 23.11.-28.12/2D/POL 13.980 SIMONOV ZALIV 4* Haliaetutn, bazen z morsko vodo, brezplačno za otroka do 12 let 23.11.-30.1222O/POL 15.980 Silvestrovanj« v Umagu 3* Sipor nobeni bazen, sHveaterska večerja, dodatni dan 6.000 30.1Z-1.1J2D/POL 39.900 Slfvastrcrvanje v RIMU 3* hotel, avtobusni prevoz, slovensko vodenj« 29.12.Z4O/POl-mZ 45.900 Silvestrovala v Dalmaciji 4* Stelb (BiH), silvesterska večerja, bus prevoz in 3 izleti 29.12.-1. U4D/P0L 49.900 FRANCI JA - Les 2 Alpe« 2* app. Les Residences, 5 dni smučarska karta, bus 14.900 SIT 81.-14.1 J6D/N od 55.900 Priznanja Turistične zveze Slovenije V dvorani kulturnega doma v Rogaški Slatini je bila zaključna prireditev ter podelitev nagrad Turistične zveze Slovenije v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna. Tudi kraji iz pokrajine ob Muri so prejeli priznanja. Izrazito turistični kraj so postale Moravske Toplice, Banovcem je pripadlo med turističnimi kraji drugo mesto (za Ptujem), medtem ko je naziv najbolj urejena policijska postaja v Sloveniji prejela postaja policijskega oddelka v Gornjih Petrovcih. Priznanja, ki so jih podeljevali predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, podpredsednika Alojz Šoster in Štefan Dravec, predsednik Pomurske turistične zveze, so prejeli tudi predstavniki izletniških krajev, drugih krajev, hribovskih krajev, gasilski domovi, bencinski servisi, slovenske vojašnice, železniške postaje In naj... kmetije. Ob tej priložnosti sta zupan Občine Radenci Jožef Toplak ter direktorica javnega Zavoda TiŠ Radenci Cvetka Kšela (na fotografiji) iz rok dr. Marjana Rožiča ponovno prejela že v madžarskem mestu mestu Gym razglašeno in Dodeljeno bronasto priznanje evropske akcije -mednarodnega projekta Entente Rorale Europe 2005 v natečaju manjših evropskih krajev. - Dani Mauko Turistična politika v prihodnjem letu Na podlagi ocen letošnjih turističnih dogajanja se v Turistični zvezi Slovenije zavzemajo, da bi bila v naslednjem letu dejavnost turističnih društvenih organizacij na področju razvoja turizma v Sloveniji spodbujana podobno, kot to velja za javni in zasebni sektor, sicer bo onemogočeno njeno samostojno in partnersko sodelovanje pri oblikovanju in uresničevanju turistične ponudbe in razvoja. Turistična politika bi morala obravnavati vsebino dela turističnih društvenih organizacij celovito, tako da se izognejo omejevanju njene vloge le na področje turistične kulture Med ukrepi v turistični politiki, za katere se zavzemajo in se bodo zavzemali tudi v naslednjem letu, je, da bi z ukrepi turistične politike spodbujali razvoj sobodajalstva, upoštevajoč povpraševanje in usmeritve Strategije slovenskega turizma ob dejstvu, da je prenočitvenih zmogljivosti premalo. Znano je tudi, da zaostajamo v razvoju mladinskega turizma, interes pri mladih za turizem pa narašča, zato naj turistična politika z ekonomskimi ukrepi usmerja in spodbuja njegov razvoj upoštevajoč Strategijo mladinskega turizma. Konkretna podpora turistične politike vlade RS bo potrebna tudi pri razvijanju gorskih turističnih centrov, s financiranjem preko posebnega razpisa pa bo potrebno tudi bolj spodbujati dejavnost tistih turističnih društvenih organizacij, ki vplivajo na uspešen turistični razvoj z urejanjem okolja, ozaveščanjem prebivalstva, vzpodbujanjem mladih na področju turizma, prireditvami, spominki in podobno. EGIPT . Sharm El Sheikh 4’ Coral beach M.R. polet letala iz Ljubljane 2. 912/7O/POL 99.900 DUBAJ 4* hotel odlično slovensko vodebe, polet letab iz Zagreba. 29.12 J6D/NZ 169.900 J. Ga. SONČEK TUI potovalni center Morska Sobota, Slovenska 52 ♦ 02 521 4192 Tel. predaj*: OS01949 __ _ • www.rerrdwA.cem World *4 TUI 10 KMETIJSTVO 24. november 2005 — VESTNIK Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov v kmetijskih trgovinah Tovarna močnih krmil Lipovci, trgovina Zmovit Tovarniško ime Pakiranje M PC v sit bebevital 30/1 213.75 lip ovita 1 30/1 127.68 pu-predstarter 30/1 106,00 pu-predstarter 10/1 112,00 pu-starter 10/1 80,00 Pu-staiter 30/1 74,00 superpu 30/1 127,99 zrnovital - super- koncentrat 30/1 172,00 s-doj 30/1 59,00 super pit 30/1 90,00 bekl 30/1 53,00 bek2 30/1 49.00 s super 10/1 95,00 s super 30/1 89,00 tl-štarter, briketi 10/1 80,70 tl-štarter. briketi 30/1 75,24 tl-štarter. moka 10/1 79,30 tl-štarter, moka 30/1 73,30 govl 30/1 50,00 govsuper 42 30/1 57,80 gov-u-super 32 30/1 53,30 MK 18-krmilo za krave molznice 30/1 56,00 MK 32 30/1 71.32 bro-štarter 10/1 74,60 bro-štarter 30/1 69,00 bro-finišer 10/1 74,00 Bro-finišer 30/1 69,00 Bra-uper 10/1 110,00 Bro-super 30/1 100,00 ns-k (za nesnice) 10/1 65,68 ns-k (za nesnice) 30/1 60,00 nsk super 10/1 90,00 nsksuper 30/1 83,00 krmilo za kunce 10/1 64,00 sončnične tropine 30/1 45,50 sojine tropine 50/1 71,46 vita protein 50 plus 25/1 260.00 krmilna moka 35/1 20,50 pšenični otrobi 25/1 20,50 koruza 30/1 28,00 ječmen 30/1 31,60 oves 30/1 30,50 pesni rezanci 50/1 36,30 živinska sol 50/1 28,00 kalcij 50/1 23,50 vitaredin 2/1 255,00 pravi min p lem sk 3 25/1 162,50 monokalcijev fosfat 25/1 116,00 kravimin 2 bio Zn 25/1 230,20 kravimin 2 bio Zn 5/1 241,50 kravimin 3 bio Zn 5/1 229,10 kravimin 3 bioZn 25/1 216,70 kravimin 4 bio Zn 25/1 222,30 kravimin 4 bioZn 5/1 234,70 kravimin 6 bioZn 5/1 156,90 kravimin 6 bio Zn 25/1 147,80 kravimin 7 bio Zn 25/1 143,30 300,20 pravimin puj 5/1 pravi mi n puj 25/1 266,30 pravimin pit 5/1 264,10 pravimin pit 25/1 213,30 pravimin 2 5/1 203.10 biofos 2/1 391,60 metionin 5/1 1060,80 lizin 5/1 979,20 1523,40 kalcium top 0,61 cavalor lizalni kamen za konje 2/1 732,20 solni kamen za konje 1/1 1.404,00 biomos, 250 g 1.060,00 acid pack, 250 g 1,142,00 biopect kos 4882,5 danpect kos 4746,9 mlečni nadomestki za teleta kalvolac brown 25/1 275,00 fsilac 25/1 270,00 isilac 10/1 287,00 mlečni nadomestki za pujske porkolac estra 10/1 435,30 premulac 25/1 159,00 dodatki mi p rosil 11/1 1090,20 ketoprevent 1/1 1281,80 sončnice, črne 30/1 240,00 sončnice, pisane 25/1 260,00 Zakon o dohodnini daje kmetijam možnost obdavčitve dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih dohodkov Možnost priglasitve le še do konca novembra Potrebno je vodenje knjigovodstva, zavezanec, ki ga želi voditi za celotno kmetijsko dejavnost, pa mora to priglasiti davčnemu organu do konca novembra za naslednje koledarsko leto Zakon o dohodnini, ki je bil v Uradnem listu objavljen 20. maja 2004, kmetijam prvič da je možnost obdavčitve dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na osnovi dejanskih dohodkov in ne le pavšalno na osnovi katastrskega dohodka. Ta možnost je opredeljena v 35. členu zakona. Davčna osnova od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi z opravljanjem dejavnosti. Kmetje, ki bi želeli ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih dohodkov, se motajo priglasiti s posebnim obrazcem, ki je bil objavljen v Pravilniku o obrazcu za priglasitev ugotavljanja dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ter o načinu in rokih predložitve obrazca davCnemu organu v Uradnem listu 22. novembra 2004. Ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih dohodkov pomeni vodenje knjigovodstva, ki je lahko enostavno ali dvostavno. 284. člen Zakona o davčnem postopku vsebuje določilo, da začne zavezanec ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih dohodkov s prvim dnem naslednjega koledarskega leta po lem vročitve odločbe davčnega organa V istem členu tudi piše, da davčni organ izda odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove v 30 dneh od dneva prejema popolne priglasitve, kar z drugimi besedami pomeni, da mora zavezanec, ki želi za celotno kmetijsko dejavnost voditi knjigovodstvo, le-to priglasiti davčnemu organu do konca novembra za naslednje koledarsko leto. Koncept Optimum: ustavljena prisilna poravnava Sledi stečaj Murskosoboško okrožno sodišče je konec prejšnjega tedna izdalo sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave za lendavsko podjetje Koncept Optimum. Miran Druscovich je namreč sporočil, da odstopa od prisilne poravnave, ki jo je sam predlagal, s tem pa preprečil začetek stečaja, ki so ga junija predlagali zaposleni. Ustavitev postopka prisilne poravnave pomeni, da bo sodni senat sedaj obravnaval predlog stečaja, ki so ga dali delavci. Stečaj pa bi lahko podal tudi Druscovich, kar mu je predlagal tudi prisilni upravitelj Milorad Vidovič, vendar je to zavrnil, češ da bo firmo rešil Bolj verjetno pa je, da se je tako izognil plačilu stroškov uvedbe stečajnega postopka. V petem odstavku 35. člena Zakona o dohodnini piše, da zavezanec lahko ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov pod pogojem, da postane eden od zavezancev od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru gospodinjstva zavezanec kot nosilec za celotno osnovno kmetijsko in osnovno Zelena luč za prvi visokošolski strokovni program v Pomurju Jeseni študentje tudi v Rakičanu . gozdarsko dejavnost gospodinjstva ter pod pogojem, da takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasi pri davčnemu organu. V tem primeru mora davčno osnovo od dohodka iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov najmanj pet davčnih let. Šesti odstavek 35. člena Zakona o dohodnini pa poleg tega določa, da je treba v primeru, ko se kmetija ukvarja tudi z dopolnilno dejavnostjo, z vidika ugotavljanja davčne osnove obe dejavnosti obravnavati kot enotno dejavnost. Če je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji drug član gospodinjstva, kot je nosilec kmetije, mora biti za davčne namene nosilec kmetije nosilec vseh dejavnosti, torej tudi dopolnilne dejavnosti. 149 člen Zakona o dohodnini do- Druscovich je torej s tem, da je umaknil predlog prisilne poravnave, zavestno pristal na uvedbo stečajnega postopka, kar glede na njegovo odločnost, da Lendave tako zlahka ne bo zapustil, preseneča. Ali pa daje misliti, da si je morda napletel novo gnezdo, v katero se bo ugnezdil. V Lendavi je namreč že mogoče slišati, da naj bi njemu do konca zveste delavke že nagovarjal za ponovno sodelovanje. Ob morebitnem stečaju podjetja, ki je bil glede na nerealen sanacijski načrt in za lase privlečeno finančno reorganizacijo v prisilni poravnavi pričakovan, upniki, ki so prijavili 370 milijonov terjatev, dobrega poplačila ne morejo pričakovati. Razen strojne opreme, ki je ostala v proizvodnih prostorih lendavskega razvojnega sklada loča, da se do ureditve statusa kmetije z vidika pravnoorganizacijske oblike vendar najdlje do vključno leta 2007, dejansko ugotovljeni dohodki kmetije vštevajo v davčno osnovo zavezanca v lem, na katerega se nanašajo, in se obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine na člana gospodinjstva. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine na člana gospodinjstva se dohodki, zmanjšani za obvezne prispevke za socialno varnost za člane gospo dinjstva, razdelijo na toliko enakih delov, kolikor je članov gospodinjstva, vključno z nosilcem dejavnosti, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodarstva. Kmetija, ki se odloči za ugotavljanje davčne osnove na podlagi knjigovodskih podatkov, je seveda oproščena plačevanja davka od katastrskega dohodka. To oprostitev davčni organ prizna po uradni dolžnosti in torej ni treba oddajati vloge za oprostitev. Po podatkih Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije v letu 2005 nobena kmetija ni izkoristila možnosti obdavčitve po dejanskem dohodku, kar je glede na dejstvo, da so bile napovedane in pričakovane spremembe zakona, glede na nepriljubljeno dodatno administri- in ki jo že nekaj časa varujejo varnostniki, ki jih je najel sklad, ni drugega premoženja. Bo pa stečaj »odrešil« 52 delavk, ki so formalno še vedno zaposlene, čeprav so brez dela že od avgusta. Z uvedbo stečaja za Koncept Optimum te lahko pričakujejo poplačilo z jamstvenega sklada. Lendavski razvojni javni sklad je torej z najetimi varnostniki zavaroval svoje premoženje, in sicer proizvodno halo, s tem pa morda tudi strojno opremo, ki pa je sedaj, ko je Vidovič nad podjetjem izgubil moč skrbnika in dokler ne bo uveden stečajni postopek, formalno spet v rokah ali odločanju Druse o v ich a. Oprema je namreč zelo pomembna ne le za upnike in poplačilo njihovih terjatev, ampak tudi za javni sklad. Za halo z opremo bi lažje našli drugega partnerja, O morebitnih partnerjih se bo nadzorni svet, v katerem sedijo župani občin ustanoviteljic sklada, pogovarjal prihodnji teden. M. H. ranje, ki ga knjigovodstvo prinaša, in glede na kratek rok od objave pravilnika do izteka roka za prijavo razumljivo. Tudi v lem 2006 ni pričakovati, da bi se za tak način ugotavljanja davčne osnove odločilo veliko kmetij, prav gotovo pa je kar nekaj kmetij, za katere bi bila obdavčitev po dejanskem dohodku ugodnejša kot obdavčitev po katastrskem dohodku. Natančno je treba pretehtati eno in drugo možnost z vsemi prednostmi in slabo- Ko smo nazadnje pisali o visokošolskem p rcttirrii*1^^ nedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki naj bi šJ |fJ borska fakulteta za kmetijstvo dislocirano izvajala v je do končne potrditve manjkala le še pozitivna odloči«* h j kovnega sveta RS za visoko šolstvo. Ta je o programi*11 minuli petek in ga odobril. Ko vemo, je ideja za omenjeni študij zaživela pred dvem* ’ ri predvsem na pobudo dr. Stanka Kapuna s soboškega KmetijskcdgS skega zavoda ter na pobudo poslanca dr. Mitje Slavinca in rakičanske srednje kmetijske šole Štefana Smodiša. Študij naj b ‘ j-j noma izvajal na kmetijski šoli v Rakičanu, saj ima ta dovolj prc^; ' ... ■ so tudi dobro opremljeni. Del aktivnosti bo potekal Še v Rakičan in na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, kj** uporabljali laboratorijc J Kot pravi dr, Kapun, ki je tudi eden od sestavljalcev progr^4e zadnjo odločitvijo sveta za visoko šolstvo za uresničitev dolg * ({f želja in teženj po tovrstnih visokošolskih programih v I ’ur"11 dodaja, da se ne smemo zadovoljiti s tem, ampak nadaljevati ■ fakultete. Sedaj je torej že veliko realnejše dejstvo, da bo ’^Tjjujej0 dnjo jesen tudi stekel, kot se je napovedovalo. V prvem letu l^ od 50 do 70 šmdentov. Ti se bodo po končanem študiju lahko poslih doma na kmetijah, kjčr jim bo izobrazba koristila dopolnilni dejavnosti. Ta profil pa bo zaposljiv tudi v živilski 4 in storitveni dejavnosti, kot sta zavarovalništvo ali bančništvo. • f tudi v občinskih in državnih upravah. Študentje bodo po dipl0™ _ ju lahko tudi nadaljevali na podiplomskem magistrskem : n doktorskem študiju agrarne ekonomike, ki bo prav tako v Ra , .- Prva stopnica je tako po mnenju Kapuna preskočena,« drugi stopnici, to je zagotavljanje finančnih sredstev. Pri ključno vlogo odigrale regija in občine, o čemer so pomur!*^. prvič resneje razmišljali na koordinaciji že letos julija, ko s°54 da bodo podpisali pismo o nameri, v katerem izražajo pudp 1 vi jan ju pogojev za izvedbo vseh visokošolskih programov * " j^1 prvem letu njihovega izvajanja. Nazadnje je bilo govora o 6011 tolarjev iz neposrednih regionalno razvojnih spodbud za 1 J programe. Poleg že omenjenega naj bi sredstva dobila še V1 program informatike, ki se že izvaja na Srednji poklicni in «*"' v Murski Soboti, ter visokošolski program menedžment stot se v okviru mariborske ekonomske fakultete izvajal v Rade na (< gre trenutno skozi vse potrebne procedure na mariborski Decembra pa naj bi o njem odločal še svet za visoko šolstvo c 4 _________________________________________ AVSTRIJA - ODKUPOVALEC KLAVNE Ž’* £ ODKUPUJE SPITANE KRAVE ZA Plačilo takoj, takojšen prevzem, zagotovljena klavna P1 Informacije po telefonu: 02 757 11 91 > i Franz A. Kogler W trgovanje z živino, odkup debelih težkih krav in bl*a^lvp' razreda, odkup po zagotovljeni najvišji dnevni cen’ Aichberg 120, 8552 Eibiswald 2^ tel./faks: 0043 34 66/43 503, GSM: 0043/664/*&J>/ strni ter se na tej osnovi na vsaki posamezni kmetiji odločiti za ugodnejšo rešitev. Splošnega pravila glede tega namreč ni. Ponovno pa je treba poudariti, da je v tem prispevku beseda ko možnosti vstopa celome kmetije z vsemi dejavnostmi v sistem obda včttve po dejanskem dohodku, Dr je prostovoljno in ne obvezno Kmetijske, gozdarske in dopoldne dejavnosti na kmetiji, ki so po 57. členu Zakona o dohodnini zete iz obdavčitve po katastrskem dohodku (živinoreja na pretežno kupljeni krmi, trsničarstvo, drew sničarstvo, intenzivno vrtnarstvo, proizvodnja vina in oljčnega »D za prodajo ...), je treba po zakonu obvezno registrirati in zanje ugota vijači dejanski dohodek na pouW knjigovodskih podatkov. Te dep1 nosti je mogoče priglasiti kad*®' li med letom in za različne dejr» nosti so lahko različni nosilci z-davčne namene. Tako v prime-prostovoljnega vstopa celo1 '• kmetije kot v primeru obvezne gistracije dejavnosti kmetij« ' spremeni pravnega statusa. Zh' zanec ostane kmet - fizična in ohrani vse pravice iz zdrav-a' nega, pokojninskega in inva**' ga zavarovanja kmetov, spret1'1 se le višina davčne osnove iz'' ‘ tijske, gozdarske in dopolni11 dejavnosti na kmetiji. L. Kovač, foto: N. John0*1 VESTNIK-24. november 2005 KRONIKA n Nadaljevanje glavne obravnave v aferi z Murinimi oblekami Razjasnjevali okoliščine aretacije in preiskave Anton Slavic pravi, da so mu vse skupaj podtaknili - Naslednjič tudi o Milanu Morcu Zgodilo se je... Med 15. in 22. novembrom se je zgodilo na pomurskih cestah 39 prometnih nesreč, v katerih se je 11 oseb lažje telesno poškodovalo, pri drugih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 24-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 12-krat na javnih krajih in 12-krat v zasebnih prostorih. Kaznivih dejanj je bilo 19, osem tatvin, štiri ponarejanja, tri poškodovanja tuje stvari, dva vloma, goljufija in povzročitev lahke telesne poškodbe. Na mejnih prehodih so zavrnili 49 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Nikar nakita Na tretjem nadaljevanju so-^ja proti Antonu Slaviču so Pr*d sodni senat stopili kri ®inalistični preiskovalci in Mče, ki so sodelovali pri nje-8°vi aretaciji in hišni preis-wi. Slavičevo prijetje 13. ®*rca 2003 je pojasnil krimi °®Hst Silvo Lazar. ‘ko smo na posnetkih Murine ^•deonadzora opazili, kako gre ’^do z baterijo v roki v prosto Pted skladiščem, ko so bife v tovarni že ugasnjene, sva s Puristom počakala na stopnicah "^d prostorom. Osumljenca sva Prestregla in odredila pridržanje. Relacija se je zgodila ob 22.06 H« je bil natančen Lazar Na ’Prasanje tožilca Bojana Mišje, .j je Slavic takrat nosil v rokah, ' lazar odgovoril, da je imel dve in baterijo. Ogledna sku-P||,a je nato opravila ogled,« je še M Naslednji je bil zaslišan kri ^nalist Darko Žabkar. Povedal da ni bilo druge hišne preiska-Da je bila, pa je na prejšnji Uravnavi izjavil njegov sodela-11 Srečko Vrbnjak Anton Slavic , Prepričan, da so mu obleke po ^?*aknili med drugo preiskavo n Še en kriminalist sta po preiskavi, ko so našli tri su-^c- naredila razgovor s Sla. .-^Ženo. Želela sva ugotoviti, Vj obleke, za katere nam je ^dal Slavic. Nekaj časa se je . Sijala, nato pa priznala, da °bleke skrila v poljsko stra-■ Dala mi je kol, na katerega Pribil žeblje, in iz notranjosti potegnil obleke.« Sesta-. 'a s,» zapisnik o zasegu prediv Druge preiskave ni bilo ' frebno delati. Sama je izročila Dorici 3 in Predanovci v Puconcih - . , . „ ouoonrihie med starejšimi mladinci zmagala ekipa Bodonci 3. Drugo ^Ukem gasilskem kvizu za Pomurj- • • - - mlajši mladinci je prvo mesto zasedla ekipa iz Pre- /j®wdll Predanova, trato je bila enota .a u otnj( t L >1. ir it tl! *1 'l K POLOVICA V HYPU! Vsakdo, ki se zglasi v poslovalnici HYPO ALPE-ADRIA BANK d.d., v Murski Soboti do konca leta 2005, bo deležen posebnih ugodnosti! Stroške ključnih storitev smo prepolovili! 1/2 STROŠKOV kredita podarimo! 1/2 PRISTOPNINE HYPOnet podarimo! 1/2 LETA VAM vodimo TRR brezplačno! svoj razvoj. . 30 Sobota, 26- novem be G k br »a tv “d b t« it-k tt 4 in ti ti K k in k l>i 1 it 4 4 4 4 MERCATORJE^ NAJ MAJČKA Atraktivna promocijska nagradna akcija se * ’ Poiščite kuponček Mercator Centru Murska Sobota •n se potegujte za simpatične in praktične * nagrade v katerih bos*6 uživali v družbi Mercatorjeve Naj Map '' bi.s rečneže r poletom z balonov... športnega Kluba Trig* balonarske sekcij , ? Pridite držat' pesti 2a Ji £ SVQI kuponček, da b$ I sreča res serifa v vas^ 2 naročje. Za dobro vz S bo poskibel glasben* to fjost in brhke plesalke. »m - 24. november 2005 (IZ)BRANO 13 To velja tudi za drugo razvoj-lo prioriteto, ki govori o tem, učinkovito in kakovostno uporabiti znanje v gospodarske IB®ene. To naj bi dosegli z re-»fmo visokega šolstva, saj sionske univerze danes ne dosegi” potrebne kakovosti študija i oe prispet ajo dovolj k obliko-na znanju temelječe dmž-e m konkurenčnega gospodar-' > To kažejo tako primerjave, 'temeljijo na predvsem aka-C|nskih merilih, kot tudi tiste, lse osredotočaj o na neposred-1 Prispevek h gospodarskemu ’’predku. Tako se v eni najbolj ^ih razvrstitev, ki temelji na ^’lih znanstvene odličnosti ■^de, visokocitirani članki - Institute of Higher Educa-n> Shanghai) nobena sloven-’univerza ne uvrsti niti med l*vih5OO. ^tetormo želijo visoko šol-° Čim bolj približati gospo-^lstvu, to pa bo moralo p red v 10 samo poskrbeti, da ga pri-v regijo. konkurenčnost in gosposko rast lahko veliko vpliva ’Wnje evropskih sredstev in o na Vestnikovi javni tribu-pregovoril Andrej Horvat. (srno bili v predpristopnem °bju pri črpanju evropskih dstev še kar uspešni, to ne obdobje 2004-2006. Vz-Q to je predvsem slaba ad-“istrativna usposobljenost, " ’trkov za povračilo do Bru-na osnovi katerih bi dobili ■Ostva v integralni proračun, malo, le 7 do 8 odstotkov . kar bi moralo biti. Po ’Tatovem mnenju smo zaspa-01 lovorikah iz predpristopne-. Udobja, zadeve smo podce-/1 ’u zato nismo pripravljeni 1 Spanje večjih sredstev. Za /tobje od 2007 do 2013 so Videna Še večja sredstva, milijard evrov, zato bo Vkr temeljitejši in resnejši T Administrativna uspo-,enost za črpanje javnih in 'Pskih sredstev je odvisna v^^ične volje. Po Horvato- ^Pričanju bo treba sis-, CfPanja poenostaviti in se 1^ J kontrolorjev, mitničar-!>»; 1 n'so nujno potrebni Vse I kf, tu V ponedeljek zjutraj smo obiskali tovarno Deta v Prosenjakovcih. Pri vhodu nas je počakal stric Janko. Peljal nas je skozi tovarno. Pokazal nam je stroje in izdelke, kijih naredijo iz odpadnega blaga. Videli smo, kako staro blago razrežejo, »počešejo« in naredijo nov izdelek. Vsakemu je za spomin dal nekaj izdelkov. Potem smo se mu zahvalili in odšli v šolo. Učenci 3./9 DOS Prosenjakovci Jesen je zelo lepa, vsa rumena- ■ pada z dreves. Pričnejo se trgatve. D' moramo kuriti, da nam ni mrzlo. Jasmina Voroš, Jeseni se v gozdu življenje spredi Živali uberejo vsaka svojo pot. Tud poljih se vse spremeni. Kmetje P°s vljajo svoje pridelke, tudi sadje se ob* Zala Peterka Obisk tovarne Jesen je moj najljubši letni čas. z ’ rastejo kostanji in gobe. Tudi listje se1 ' va. Kmalu bo zima. Medved se pripravi zimsko spanje, veverica si nabira bra^ Dominik Jo^ • ’ Učenci OŠ Bel«" Misli o jeseni Ko padajo z drevja listi, pride jesen, ko pride jesen, je vse drugače. Na poli ljudje in opravljajo dela. Damjana Krampa Rokam ni nikoli dolgčas; ali se rokujejo, tipajo ali pa božajo. Včasih so lene in jih prav nič ne razklene. Ko je vroče, so kar gole, če pa zmrzuje, ždijo v rokavicah. Veliko govorijo z gibi in domišljijo, kar naprej po zvezkih drsijo. Ko pa so zaljubljene, rade objemajo in še -kakšno drugo roko za prste držijo. Za roke je značilno, da kar naprej plešejo, čeprav to ni vedno najbolj pametno. Drugače so roke vedno z gospodarji, ki so za njih pravi carji. V Beogradu O obisku skupine učencev OŠ Franceta Prešerna Črenšovci smo že pf" ročali. In to so dekleta pred nastopal v centru Sava v Beogradu. Od le*e proti desni so Špela, Staša, Maja, An dreja, Klementina, Marija in BianW- Janja Srakah Jesen je hladna. Gozdne živali se Pr|P vljajo na zimsko spanje. Ptice selivk, zbirajo, da bodo odletele na jug. Ve*e' nabira plodove. Jesen traja tri mesec6 Niki HUK ■ Pišite, rišite, sodelujte: joze.graj@p-inf«si 'i, Delo z živalmi Prvi dan šole v naravi v domu Lipa (Črmošnjice) je bi) zelo zanimiv. Z učiteljico Ireno smo spoznavali živali, ki živijo v tem domu. Spoznali smo želvi Frančka in Frančiko. To sta želvi rdečevratki, ki živita v vodi. Vsi smo ju prijemali in božali. Zanimiv je tudi morski prašiček Poldi, ki je zelo prijazen. Imajo Še kunca Belka, skakacb in paličnjake. Takšno delo z živalmi je zanimivo in poučno, navaja pa nas na pomen nežnosti in miru v okolju. Primož Bencak, 4. a, OŠ Bakovci Če bi imela krila Zelo bi bila srečna, če bi imela krila. Poletela bi tja do v Kamloops. Tam živi moja teta Milena. Ker pa je do tja $ daleč, krila najbrž ne bi vzdržala, zato bi šla rajši v lom. Z veseljem bi poletela tudi v Maroko. Tam bi se na*^ sati, kakor plešejo prave trebušne plesalke. Kupila tančico za spomin. Šla bi tudi še v druge kraje: Španijo. Italijo ... V veliko lepih krajev bi šla, če bi le imela krila: Sandra Duran, 5. a, 0$ * Di s VESTNIK -24. november 2005 ŠPORT Atletika Deset kategoriziranih atletov °°na 2004/2005 je bila naj-,!Ptšnqša v zgodovini Atlet-kluba Pomurje - PDU ’’(da se je 13. novembra v na prvenstvu Slovenije lcscnskem krosu), saj je bila ®llfnovana s številnimi režimi dosežki. Eden od teh , Mi število kategoriziranih Stoikov in športnic Slove- Status kategoriziranih ^»ikov in športnic preko in nacionalnih panož-določa Olimpijski ko-Slovenije - Združenje trtnih zvez. ^jtvljen je nov seznam kate-■ tiranih športnikov in špor-' Slovenije, na katerem je 1 akordno število 10 članov ^AK Pomurje -PDU. . S|a si četrto leto zapored Qfila (najboljša in najuspe-člana) državna reprezen-1 >n državna prvaka med mladinci David Hor-,,'11111 ■ Huif m -1 rerp rezultat ^lutni slovenski članski 1^ fenci) in Tina Jureš (na 01 četrtič zapored prvaki- 200 m drugič zapored *^nja). Tretje leto zapored u^tus priboril mladinski reprezentant Denis ^er (podprvak na 400 m • 1,1 državni prvak 4 x 300 >4 ’n državni prvak 4 x 300 Jeio zapored pa Ma-■ Horvat (4 x 100 m v iz- močni konkurenci starej-TOdincev finalistka teka na J® ~ 5. mesto). Prvič so si '• kategoriziranih športni-športnic z odličnimi na-. ^’^orili državni prvaki v teku 4 x 300 m, v ladinski kategoriji Da-q0, "feROrinčič (podprvak v ‘ mo$ srci 1 n Jan , Podprvakinjevštafet-'u 4 x 100 m Tina Gut ,n fiiana Smej, ter pio-Žavni reprezentant in 'l^111 Prvak Matej Fujs 2000 m, podprvak na mlajši mladinski kate-, Milan Jerše Tiskovna konferenca slovenske namiznoteniške reprezentance S treningom v Puconcih do večje popularizacije na šolah Minuli teden je bila na pripravah v Puconcih slovenska namiznoteniška reprezentanca, ki jo je vodil selektor Jože Urh, v njej pa so bili domači igralci Mitja Horvat (Kerna Puconci), Bojan Ropo- že prej opravili v Velenju in Radljah, v dogovoru s klubskimi delavci NTK Kerna smo prišli do tega, da bi tukaj organizirali tridnevne priprave, zbrali najboljše igralce namiznega tenisa iz te re- (z leve) Jože (Irti, Biljana Todorovič, ša (Sobota) in Saš Lasan (LM-KO Lendava) ter igralka Biljana Todorovič. Ves čas so trenirali v telovadnici OS Puconci, kjer so imeti eksibicijski nastop, na podoben način pa so namizni tenis promovirali tudi v OS Grad. Na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili tudi župan Ludvik Novak, predsednik Športne zveze Puconci Jože Fartek tej' Robert Smodiš in Mirko Unger, predstavnika NTK Kerna, so podrobneje predstavili program dela celoletnih priprav in tekmovanj ter poglavitne cilje in načrte v novi sezoni. Mlade navdušiti za Igranje namiznega tenisa »Že nekaj časa sem se spraševal, kaj narediti za večjo popularizacijo namiznega tenisa pri nas. Zato se je porodila ideja, da bi občasno lahko organizirali priprave v določenih krajih. To smo Mitja Horvatih Bojan Ropoša. Foto: M. J. gije in Ljubljane ter pripravili skupni trening, predvsem z namenom, da se vključijo tudi mladi in perspektivni igralci. Obenem smo imeli propagandni nastop v dveh šolah, kjer ima lokalni klub svoje trenerje in od koder Črpajo bodoče igralce. Najpomembnejša naloga reprezentance je igrati čimbolj uspešno na mednarodnem prizorišču, hkrati pa dajemo vse večjo pozornost njeni predstavitvi na lokalni ravni. Naša naloga je, da mladim prikažemo vrhunski del namiznega tenisa in jih pritegnemo za ukvarjanje s tem lepim športom,« je uvodoma poudaril Jože Urh. Po njegovem je pozitivno, da s fanti igrajo namizni tenis tudi dekleta, ki so prav tako uspešna in enakovredna na treningih. »Zato smo se odločili, da šolarjem prikažemo tak način našega dela. Tudi ha prihodnjih predstavitvah bodo nastopale mešane zasedbe.« Ob uspehih vedno nove obveznosti Biljana Todorovič je letošnja dobitnica bronaste medalje z evropskega ekipnega prvenstva v Nemčiji. »Poleg solidnega žreba smo res vse tri igralke odigrale svoje tekme v najboljši formi. Kljub temu da je v četrtfinalu bila naša nasprotnica reprezentanca Avstrije, okrepljena s kar dvema Kitajkama, pred dvobojem nismo obupale in niso že vnaprej izobesile belo zastavo. Borile smo se po svojih najboljših močeh in dokazale, da se lahko enakovredno kosamo z najboljšimi svetovnimi igralkami namiznega tenisa Pa čeprav nihče ni verjel, da bomo osvojile medaljo. Ker so bile favoritke Avstrijke, smo zaigrale bolj sproščeno. Ta bronasta medalja je zame vredna zlata. Upoštevajoč' razmere, v katerih treniramo me in kakšne pogoje imajo vrhunske reprezentance v Evropi, je treba dati kapo dol pred našimi dekleti. Očitno imajo pri nas namizni tenis za rekreativni šport, premalo pa se zavedajo, da je med najhitrejšimi in najtežjimi športi.* Mitja Horvat; »I ipam, da bom zadržal stalno mesto v slovenski reprezentanci. Take akcije se mi zdijo zelo pozitivne, saj je namizni tenis premalo prisoten na televiziji. Zato so imeli mlajši priložnost v živo videti to igro ob našem obisku na šolah. Vsekakor pa bo vrhunec naših tekmovanj aprila prihodnje leto, ko bo svetovno ekipno prvenstvo v Nemčiji. Še prej pa bo januarja v Velenju velik turnir, po konkurenci nastopajočih eden največjih. Zato bomo skušali pred domačim občinstvom pustiti Čim boljši vtis.« Sezona bo vsekakor zelo naporna, zato bo tudi od nedavnih priprav reprezentantov v Pomurju v marsičem odvisna forma igralcev. Njihov cilj je, da se na svetovnem prvenstvu uvrstijo med 26. in 30. mestom, s čimer bi ponovili rezultat s prejšnjega prvenstva. Milan Jerše Mednarodni šport Sodelovanje z Madžari Nedavno je delegacija Športne zveze Lendave, ki jo je vodil predsednik Ivan Koncut, v njem pa sta bila tudi predsednik mednarodne komisije Franc Horvat M. in član te komisije Štefan Utroša, obiskala sedež ŠZ županije Zala v Zalaegerszegu. Namen obiska je bil dogovor o športnem sodelovanju na višji kakovostni ravni športnikov obeh držav. V Lendavi je namreč sedaj na voljo nova športna telovadnica, kjer so dani pogoji za tovrstno sodelovanje. Delegaciji sta se dogovorili, da naj bi tako v Lendavo kot v Zalaegerszeg skušali privabiti reprezentance v košarki, odbojki, rokometu, badmintonu in judu. F. H. M. Atletika Gregorinčič in Fujs državna prvaka v krosu Na zaključku atletske tekmovalne sezone 2005, ki je bila v Velenju (prvenstvo Slovenije v krosu - jesenski del), so člani in Članice Atletskega kluba Pomurje - PDU z novimi odličnimi nastopi potrdili, da je bila letošnja atletska sezona po rezultatih in tekmovalnih dosežkih najuspešnejša v zgodovini soboškega atletskega kluba. Na jesenskem delu prvenstva Slovenije v krosu, ki je bilo v organizaciji soboškega atletskega kluba v mesecu marcu 2005 v Murski Soboti, sta z odločnima nastopoma in po silovitem zaključnem finišu naslova državnega prvaka Slovenije v krosu osvojila v mlajši mladinski kategoriji Davor Gregorinčič in v pionirski kategoriji Matej Fujs V konkurenci starejših mladincev je bil David Horvat četrti, med člani Endre Gon-ter osmi, prav tako osmo mesto je osvojila v absolutni pionirski kategoriji mlajša pionirka Urška Martinec Deveto mesto je med mlajšimi mladinci osvojil Primož Sreš, pionirki Alenka Horvat in Katja Gomboc pa 17. in 19- mesto. Posamični nastopi so šteli tudi za ekipno prvenstvo v krosu. V moški konkurenci so soboški tekmovalci osvojili Četrto, v ženski konkurenci pa sesto mesto. Milan Jerše Golf Benko in Bransberger na svetovnem finalu Audi quatro pokal v golfu poteka od leta 1991 dalje. Ta serija turnirjev je največja in najbolj priljubljena med amaterskimi igralci golfa. Na letošn jem svetovnem finalu na najprestižnejšem igrišču na svetu (Four Seasons Resortu v Troon Northu vArizoni) sta Slovenijo zastopala slovenska podprvaka Borut Benko in Ernest Bransberger, člana Golf kluba Moravske Toplice. Na finalni turnir sta se uvrstila po Šestih kvalifikacijskih turnirjih v Sloveniji, kjer je skupno nastopilo 360 igralcev. Ker pravila določajo, da se lahko amaterski igralci le enkrat udeležijo takšnega turnirja, letošnja zmagovalca (Župec in Cerar) nista imela pravice nastopa na finalnem turnirju, zato sta Slovenijo zastopala drugouvrščena tekmovalca. Po svetu je bilo letos približno 700 turnirjev, kjer je nastopilo okrog 80.000 amaterskih igralcev. Na svetovnem finalu Audi quatro pokala v Arizoni sta na dvodnevnem tekmovanju Benko in Bransberger zasedla 12 mesto, po prvem dnevu pa sta bila 9. T. G. Vorošu nov podvig ni uspel sodne so bile težave s kolesom ^®hnski m o noči ki 1st Jože Voroš se je moral novo situacijo. Doslej je vse svoje podvige 'J opravil, prvič v svoji karieri pa je moral Poraz ob zadnjem podvigu Extremizem, s želel doseči nov svetovni rekord v enod-^j nesreči je tudi nekaj dobrega. Vem, da ljudem s podiranjem rekordov že -. Igočasen, zdaj pa vidijo, da vse vedno ne ■i“ gladko, kot so si verjetno predstavljali,* je konferenci v bistroju Marič vSebebor-Voroš, sedaj že nekoliko boljše volje. Za Podviga, ki ga je poskušal doseči v Gornjih pa m kriv sam, čeprav je bil še delno napora zaradi vožnje na Grossglockner. dosego rekorda v 24 urah prevo-k rogov, že v 102 pa mu je razneslo kar-v "felno*. Čeprav je znova poskusil z vožnjo, krogu ponovno snelo s kolesa tabular-^'*-0 in vsega je bilo konec, saj je izgubil že ‘o? krogov (36 km), ki jih v nadaljnji St,6 '' uspel nadomestiti. Razočaranje pred ve-'1115111 gledalcev je bilo veliko, saj se je na ^j..1^'PhivImI pol leta, podporo pa mu je zau-' % J vpokroviteljev. »Zakaj nisem imel pri X^.^nnociklov?« me pogosto sprašujejo. »Ne /rit, imeti, saj je bil moj markiran s števi-'ftii,'1 in ga ne bi smel zamenjati, vsaj kolesa Shiji l' pojasnil Voroš. Ob pomoči lastne-Učnega humorja in svoje ekipe Gulliver pa že napoveduje nov poskus: »Maja ali ^(if J’hurn 'H11 P°novno P°sk^al JDll ki ga ima zaenkrat še vedno Š vicar ji ^Wr.« Potem ko Jožetu Vorošu ni uspelo postaviti novega rekorda, ga je zajelo veliko razočaranje, oblile pa so ga tudi solze. Voroš pa priznava, da ga je bilo po neuspehu strah tudi nečesa drugega: »Tokrat me veseli, da nisem doživel takih napadov kot prej, ko sem podiral rekorde. Veliko ljudi mi je stalo ob strani. To je bil projekt s kar visokimi finančnimi merili in bal sem se da se bodo sponzorji obrnili proti meni, ampak do sedaj se to ni zgodilo. Vsi ti, ki so že do zdaj bili poleg, pa bodo lahko brez kakršnegakoli finančnega vložka ponovno sodelovali pri novem poskusu « Pa še ena dobra stvar je nastala iz neuspelega podviga namreč zelo kakovostni 12-minutni dokumentarni film, ki ga je posnel in zmontiral Marko Wolf in ki ga bodo verjetno poslali še na več televizijskih postaj. Voroš bo zaradi ponovitve podviga tako imel zelo naporno sezon° 2006, saj namerava voziti tudi v več evropskih državah, poleti pa se se enkrat povzpeti na prelaz Vršič. T. K., foto: T. K. Taekwondo Nina Divjak državna prvakinja V soboto je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo WTF verzije taekwondoja v tehniki - poomsah. Na prvenstvu je sodeloval tudi murskosoboški WTF Taekwondo klub ORION s tremi člani, ki so se odlično odrezali. Prvo mesto je zasedla Nina Divjak med pionirkami do 13 let, B-skupina (do rdečega pasu), drugi je bil Mitja Germa-dnik med Člani do 26 let, A-sku-pina (višje od rdečega pasu), tretji pa Boštjan Balažič v B-skupini mladincev do 18 let. M. J. Mitja Germadnik, Nina Divjak in Boštjan Balažič Rokoborba Šestkrat na najvišji stopnički V Lenartu je bil turnir v rokoborbi grško-rimskega sloga za dečke in kadete. Sodelovalo je 45 tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov. Iz Murske Sobote je sodelovalo 7 tekmovalcev. Med njimi so zmagali Sandi Klar (do 38 kg) in Mitja Sečko (do 41 kg) med dečki ter Dominik Vogrinec (do 63 kg) in David Ivanič (do 76 kg) pri kadetih. Drugi je bil Jure Koudila, četrti Miha Halec, šesti pa Leo Fartek. Prva sta bila tudi Aleš Ivanuša (do 32 kg) in Aljoša Lipovec (do 45 kg), oba iz RD Herkul Križevci pri Ljutomeru. Klubski kolega Domen Vrbančič je bil tretji, Simon Kocbek in Primož Slana sta bila četrta, Matjaž Majcen, Timi Jvajnšič in Danilo Jesenik pa peti. M. J. 18 SPORT 24. november 2005 - OK Odbojka Beltinci ne popuščajo V 7. krogu 3. DOL vzhod za moške so odbojkarji Beltince dosegli pomembno zmago v gosteh. Premagali so namreč drugo moštvo Šoštanja Topolšice s 3:1 (18,20,-21, 21). Na lestvici vodi LIP Poljčane s 13 točkami, Beltinci (12) pa so s tekmo manj na drugem mestu Ljutomer (8) je peti. V naslednjem krogu bodo Beltinci gostili Mislinjo, Ljutomerčani pa Fužinar Metal II. Tudi v 3 DOL vzhod za ženske so odigrali tekme 7. kroga. Ponovno so bile uspešne novinke, igralke DŠR Murska Sobota, ki so na domačem parketu s 3 : 0 (8, 12,8) zanesljivo premagale Mežico. Ekipa Sonimexa Radenci pa je s 3 : 0 (22, 24, 21) na gostovanju ugnala Krovstvo-Borovnik. Črna je s 3 :0 (16, 20, 9) odpravila ŽOK Puconci. Vodi Kajuh Šoštanj (21), 5. DŠR Murska Sobota (12), 7. ŽOK Puconci (9), 9- Sonimex Radenci (7). V soboto ob 19 uri bo v športni dvorani v Radencih pomurski derbi med Sonimexom in DŠR Murska Sobota, Pucončanke pa bodo gostile Dravograd. M. J. Odbojka Odbojka Po veliki borbi derbi Mariborčanom Pokalni Košarka Pokal Radencem V telovadnici OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici je potekal Martinov košarkarski turnir, na katerem so sodelovala štiri pomurska moštva. Izidi: Radenci - PŠK Ljutomer 50 : 47 (Gomboc 16; Domajnko 20), Videm - Isyp Šalovci 27 :60 (Mlinarič 8; Žakufa 21), Videm - Radenci 29: 56 (Petrovič 11; Niderl 15), PŠK Ljutomer - Isyp Šalovci 56: 43 (Domajnko 23; Ficko 12), Radenci - Isyp Šalovci 66: 50 (Niderl 22; Lukač 18), Videm - PŠK Ljutomer 0 : 2 (na željo domačinov tekma ni bila odigrana). Končni vrstni red: 1. Radenci 6, 2. PŠK Ljutomer 5,3- Isyp Šalovci 4 in 4. Videm 2 (-1). Prva tri moštva so prejela pokale, zmagovalec v metanju trojk (nastopilo je 14 igralcev) pa je Tomaž Černjavič (PŠK Ljutomer). Tekmovanje je vzorno organiziralo ŠD Videm. M. J. Šah Mihalčišinu turnir v Diani V nedeljo je bil v hotelu Diana v Murski Soboti 16. mednarodni turnir v pospešenem šahu, ki ga je organiziralo ŠD Radenska ■ Pom-grad. Nastopili so 104 šahisti in šahistke iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Po 9 kolih švicarskega sistema je posta! zmagovalec 51 letni slovenski velemojster Adrian Mihalčišin, ki je zbral 7,5 točke. Toliko jih je imel tudi drugouvrščeni hrvaški mednarodni mojster Ante Šarič. Mednarodni mojstri Branko' Rogulj (Hrvaška), Marko Tratar (Slovenija), Csaba Csiszae (Madžarska) in Darko Devčič (Hrvaška) so dosegli po 7 točk. Po 6,5 točke pa so zbrati Gergo Takacs (Madžarska), Ante Jurkovič (Hrvaška), domači FIDE mojster Štefan Cigan in Madžar Laszlo Pergel, 18. Boris Kovač in 19. Tomislav Gru-škovnjak sta zbrala po 6 točk. Najboljša šahistka in nižjekategornica je bila domačinka Maja Hočevar na 31 mestu s 5,5 točke, najboljši mladinec jc 28. Tadej Sakelšek (MB), 5,5, najboljši senior pa 20. Karel Cojhter (Polskava), 5,5- Milan Jer še, foto: N. J. Šah Premoč Sobočanov Drugo moštvo ŠD Radenska - Pomgrad je premočno zmagalo v tekmovanju 2. slovenske članske lige vzhod V konkurenci 10 moštev so zbrali 38 točk in drugouvrščeno Velenje pustili za sabo kar za 7 točk. Sledijo: Zagorje (30,5), Polskava (29), Bistrica (28,5), Paloma (27,5), Fram (25), Rudar in Muta po 23,5, Ruse (12,5). Tako so se Sobočani uvrstili v 1. državno šahovsko ligo, kar je vsekakor velik uspeh. V zadnjih dveh kolih, ki so jih odigrali v Velenju, so Sobočani premagali Muto s 6: 0 (zmagali so Coklin, Gomboc, D. in B Hari, M Kovač in Gabor) in Palomo Sladki Vrh s 4:2 (zmagi Coklina in B. Harija ter remiji Gomboca, D. Harija, M Kovača in Gaborja). Hkrati je Mitja Kovač s 6,5 točke iz 9 partij izpolnil normo za naslov mojstrskega kandidata. Znova Boris Kovač Na novembrskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska - Pomgrad je nastopilo 10 šahistov. Zmagal je Boris Kovač, ki jc zbral 8 točk. Sledijo: Jože Gruškovnjak (7), Bogdan in Danilo Hari (po 6), Štefan Režonja (5) itd. M. J. Derbi srečanje 10. kroga v 1. državni odbojkarski ligi za moške jc bilo v soboto zvečer v Murski Soboti. Pomerila sta se vodilni Prevent Gradnje IGM iz Maribora m domače Pomurje Galex Mir Po visoki prednosti 8 : 3 in 21 : 16 v prvem nizu jc kazalo na zanesljivo zmago Sobočanov. Toda ob nekaterih spornih sodniških odločitvah so gostje uspeli izenačiti na 23 ; 23 in nato po dvakratni uspešni blokadi mladega Drakslerja izkoristili zaključni žogi. Drugi niz je bil povsem v znamenju domačinov, ki so ga predvsem po zaslugi Grege Horvata in Radeta Dačoviča dobili s 25 :15 Po izenačenem začetku v 3. nizu so se Mariborčani odlepili, čemur so botrovale tudi nekatere odločitve sodnice ob mreži Nataše Kamnik iz Kotelj, ki je domačemu kapetanu Novitoviču zaradi negodovanja celo [»kazala rumeni karton. Niz se je končal s 25 : 16 v korist gostov. Po veliki borbi so Sobočani dobili 4. niz s 25 : 22. Tako je končna odločitev padla v petem, odločilnem nizu. Ves čas so bili v rahli prednosti Mariborčani, ki so niz dobili s 15 : 13 in s tem dosegli zmago v tem pomembnem srečanju. Pomurje Galex Mir: Dačovic 17, G. Horvat 21, Flisar 2, Panker, Marič 14, Kovačec 1, Čeh 8, Novi-tovič 2, B. Grut, A. Grut 15. P. Horvat (libero). Pri gostih je največ točk dosegel Prlek v dresu Mari borčanov Tomaž Horvat (26), sledita pa Kristan (20) in Milev (17). Z derbija vodilnih ekip v Murski Soboti. Foto; N. J. ' . o K • Grega Horvat: »Trener gostov Dragutin Baltic nas je s pogostimi menjavami nekoliko zmedel, zato smo naredili preveč napak v končnicah nizov. V odločilnem nizu pa so Mariborčani ves čas vodili za dve ali tri točke, pri čemer so gostje storili manj napak kot mi in zasluženo zmagali. V četrtek (danes, op. p.) zvečer pa igramo povratno četrtfinalno tekmo slovenskega pokala s Pr-vačino, kjer pričakujemo zanesljivo zmago s 3 : 0 in uvrstitev na finalni turnir « Prvo tekmo so s 3 : 1 dobili Primorci. Izidi 10. kroga: Pomurje Galex Mir - Prevent Gradnje IGM 2:3, Salonit Anhovo - Fužinar Metal Ravne 3 ; 0, Krka - Marchiol Pr vačina 3 : 0, Calcit Kamnik -Olimpija 3:0- Prevent Salonit Pomurje Prvačina Kamnik Krka Fužinar Olimpija 1 2 3 6 5 5 8 8 25 20 20 13 12 12 6 6 Milan Jerše Košarka Druga zmaga soboških gimnazijcev V 2. krogu ŠKL so dijaki Gimnazije Murska Sobota v gosteh s 66: 65 premagali Srednjo gradbeno šolo Maribor. To je druga zaporedna zmaga soboških gimnazijcev, pri katerih je z 22 koši izstopal Nejc Juteršnik, najboljši igralec tekme. Drugi strelci: Marko Kukel (13), Rok Vogrinčič in Robert Go-vedic po 8, Smiljan Kuhar, 5, Zdenko Bilič in Bine Barbarič po 4, Janez Kolman 2. Slabše pa se godi kadetom Radenske Creativa Sobote v 1. SKL vzhod (letnik 1989 in mlajši). Od petih tekem so namreč zmagali le enkrat, in sicer proti Ptuju s 93 : 74 (Barbarič in Kukel po 23). Izgubili pa so z ekipami Alpos Kemoplast (85 : 87), Rogaška 98 (77 : 89), Mario Primorac (72 : 91) in Pivovarna Laško (52 : 101). Na šolskem športnem tekmovanju ŠZ Ljutomer v košarki je med starejšimi učenci zmagala OŠ Ivan Cankar Ljutomer, ki je v finalu z 49 : 12 premagata Stročjo vas, v tekmi za 3. mesto pa je OŠ Križevci s 17: 3 ugnala VIZ Veržej. Peta je OŠ Cezanjevci. Milan Jerše Namizni tenis Lendavčani in Pucončani zmagujejo V 6. krogu 1. SNTL za člane so Lendavčani in Pucončani spet slavili, Sobočani pa so doživeli pričakovan poraz. Lendavčani (brez prvega igralca Šurbka) so v letošnji sezoni prvič izgubili tri partije. Tokrat pa je odlično zaigral Lasan s tremi zmagami, ko ni izgubil niti seta, dve je prispeval Plohl in eno Ignjatovič. Lendavčani se tako zanesljivo nahajajo,, na prvem mestu in v naslednjem krogu gostujejo pri Sobočanih Pucončani gostom iz Križ niso prepustih niti ene partije, ker sta njihovega najboljšega igralca Jazbeca premagala tako Stojanovič kot Unger, Horvat pa je izgubil le set proti Jazbiču Zanesljivo držijo četrto mesto in v naslednjem krogu gostujejo v Velenju. Sobočani na gostovanju v Mariboru niso imeli nobenih možnosti, ker so tudi igrali slabo. Ko so domači povedli s 4 : 0, so zamenjali Škafarja z rezervnim igralcem Črepnjakom, ki ga je premagal Ropoša in to je bila tudi edina zmaga za Sobočane. LM-KO Lendava - Tempo 6 : 3 (Ignjatovič - Nišavič 3 : 1, Lasan - Bojanič 3 :0, Ploh! - SlatinŠek 0 : 3, Lasan - Nišavič 3 : 0, Ignjatovič - SlatinŠek 1 : 3, Plohl - Bojanič 3 : 2, Ignjatovič/Plohl - Slatinšek/Nišavič 1 : 3, Lasan -SlatinŠek 3'0, Plohl - Nišavič 3 : 0); Kerna Puconci - Križe 6 : 0 (Unger - Mrak 3 :0, Horvat - Jaz-bič 3 : 1, Stojanovič - Jazbec 3 : 2, Horvat - Mrak 3 :0, Unger - Jazbec 3 : 1, Stojanovič - Jazbič 3 : 0); Maribor Finea - Sobota 6 ; I (Škafar - Kocuvan 3:1, Komac -Koščak 3:0, Zafoštnik - Ropoša 3 : 2, Komac - Kocuvan 3 : 0, Čre-pnjak - Ropoša 0 : 3, Zafoštnik -Koščak 3:1). Brez boljših uvrstitev Na 13. mednarodnem spomladanskem memorialu Tove Stipan-čiča v Zagrebu je nastopilo 350 igralcev in igralk iz 7 držav, med njimi tudi igralci Sobote in Kerne. V močni konkurenci sta najboljšo uvrstitev pri mladincih dosegla Tim Fridrih in Tomaž Roudi (med osmerico), Dominik Škraban pa med 16. Pri kadetih je to uspelo Janu Žibratu in Gregi Neratu ter pri mlajših kadetinjah Uli Vukan Sobota in Kema na DP Na kvalifikacijskem turnirju za ekipno DP kadetov v Ljubljani so Sobočani (Jan Žibrat, Grega Nerat, Tadej Kokol) premagali Kajuh, Ptuj, Vesno in Krko, vse s 4:0, in osvojili prvo mesto. Pucončani (Tomaž Pelcar, Gorazd Horvat, Patrik Sukič, Jernej Barbarič) so v Preserju premagali Merkur, Loga tec in Jesenice s 4:1 ter Preser je s 4:0 in osvojili prvo mesto. M. U. Namizni tenis Uspešni Kemini veterani Rezultati 1. kroga rekreativne lige ŠZ Puconci: Kerna veterani - Bakovci 10: 0, Animus Markišavci -- Jelenov hran 4:6, Zenkovci - Rekreativci 6 : 4, Breza - Sebeborci 4 : 6, Diana prosta. M. J. Badminton zaostanek V 1. četrtfinalni tekmi ■■ venskega pokala je PoflW Galex Mir na gostovanjupr ekipi Marchiol Prvačina izg^' lo z 1 : 3 (21,-16,-20,-22) N vratna tekma v Murski SoW' bo drevi. Drugi izidi: Salon Anhovo - Autocommer« 3 1 0, Logatec - Krka 2: J, vent Gradnje IGM - Kamnik 3:0 Košarka Tesen poraz V 7. krogu 1. B slovenske W so košarkarji Radenske C«' Sobote na gostovanju v * Gorici doživeli tesen jwrazZ, ; 75 (52 : 66, 41 : 45, 22 ■' Strelci: Dominko 19, ^^4, Karlo 15, Želj 12, Maje in” ' vak po 4, A. Novak 2. ( Vrstni red; Nova Got1”1 , Triglav in Hopsi Rudar Trbovlje in žigrad po 12, GD Kr*-'11,1^ Union Olimpija ml. P” denska Creativ Sobota Safcol, Gradišče Cerk”1®!]) Kolpa Črnomelj po 9, Celjski KK (-1) in I'Mr*1* । 8. Tenis Povedla 13 M in Casin° MB V TC Radenci so s” nulo soboto zvrstile t” pomursko-Štajerski niški ligi. t ■ V 1. ligi je favorizi”3”® ;■ 13 M z minimalnim 1 premagala Relax "■' }f Tkalčec 9 : 6). Form«”^ po izenačenem dvoboj priznati premoč Čašica , .■ bora (P. StarčiČ - K0'1 , r V modri skupini 2. j ■ trol ugnal Krovstvo : 1 (Kramar-Pozdem”" ■ derbiju vodilnih ekip P' । / boljši AMMMB, ki je magal LO-KO (Lazič 1). Falke Rebel je brez f bil tekmo proti Radenci, Zavarovalni”11 vit1' pa je izgubila prod mi (Stariha - T. Žm*' ki prav tako ne skri''^^* za prvo mesto v P1”1 vanju. V rdeči skupinist* dve srečanji Inžiner>s^y^ s 3 0 pre mag'1' j;,:'' (Mikič - Benkovič 7 jftl' pa z 2 :1 Maraton d” Žnuderl - Babič 3 • nadaljuje v soboto- Sekereš četrti ( 1^?’ Na 2. pozivnem turnirju skupine B v Lendavi je med 1 1 ... ci zmagal Dušan Skerbiš (TOM Mirna), Lendavčan Boj0° . je bil četrti. Peto do osmo mesto sta si delila Rok Činč R* 1 žele. VESTNIK - 24. november 2005 ŠPORT 19 Mali nogomet Polom Pomorcev Izidi 6. kroga v 2. slovenski ■W vzhod; Žwcx Loka - Marinci ^ca 16: o (4 :0), Slovenske Wee - Martinišče Codex 12: ’K-4), Bioterme Mala Nedelja 'Cerkvenjak G. Anton 3:7(2: •^’Hrastnik - Napoli Intelsat ^nica 1:6 (0:3), Miklavž -^dikt 12:13(5:5). Vrstni red: Živex Loka, Perin Miklavž po 15, Marinci ^čica in SL gorice po 9, Ce-^njak in Benedikt po 7, BioMala Nedelja in Hrastnik L Martinišče 3. kri 7. kroga: Benedikt - Bionic Mala Nedelja, Ce-^tjak G. Anton - Sl. gorice, -zrinci Veščica - Miklavž, 'Zrtinišče Codex - Hrastnik, krnica - Živex Loka. N. Š. Nogomet Drava - Nafta 3:2 Mestni stadion na Ptuju, 700 gledalcev, sodnik Drago Kos (Prevalje), strelci: 1 : 0 Chietti (27), 2 :0 Trenevski (45,11 m), 2 : 1 Ristič (54), 3 :1 Chietti (63), 3 : 2 Zore (S3). Rdeči karton: Zemljič (91). Drava: Dabanovič, Lunder, Miljatovič, Zajc, Gorinšek, Emeršič, Čeh (Drevenšek), Kelenc, Chietti, Štromajer (Kronaveter), Trenevski (Tisnikar). Nafta: Luk, Dominko, Sklepič, Bukovec, Zemljič, Celcar (Suljič), Srša, Zore, Ristič, Vogrinčič, Gerenčer (MatjaŠec). Lendavčani so slabo začeli srečanje v sosedskem derbiju prvenstva z Dravo na Ptuju, saj je Celcar že v 4. minuti igral z roko znotraj kazenskega prostora. Sreča, da je bil izvajalec najstrožje kazni Čeh nenatančen in je njegov strel končal mimo desne vratnice Lukovih vrat. V prvem delu so bili gostitelji boljši in so dosegli dva zadetka za mirno vodstvo. Prvi zadetek je padel po napaki Celcarja in Luka. Oba sta bila neodločna, kar je izkoristil Italijan Chietti in žogo čez Luka poslal v prazno mrežo. Drugi zadetek so igralci Drave dosegli po prestrogo dosojeni enajstmetrovki, ki jo je uspešno izvedel Trenevski V drugem delu je po zamenjavi Celcarja moštvo Nafte zaigralo bolje in je po lepem zadetku Rističa s kakih 30 metrov izid znižalo. Toda gostitelji so po grobi napaki vratarja Luka, ki je strel Kronaveterja odbil le do Chiet-tija, povišali rezultat. Najlepši gol pa je v 83. minuti dosegel Zore. Predložek Dominka z desne strani je z glavo s kakih 8 metrov žogo pospremil v Dabanovičevo mrežo. Pri tem se je vratar Ptujčanov poškodoval in je moral zapustiti igrišče. Med vratnice je sto- V 18. krogu 1. SNLso igrali: Drava -Nafta 3:2 (2 :0), Bela krajina - Anet Koper 1: 3 (1: 0), Domžale - Maribor PL2:1(1 : 1), CMC Publikum -Primorje 2 :0 (0:0), Hit Gorica - Ru-darO:O. Domžale 1710 6 1 42:12 36 Gorica 17 9 5 3 31:15 32 NatU 17 9 1 7 25 :20 28 Primorje 17 8 2 7 29:23 26 Maribor 17 7 5 5 24:19 26 Drava 17 7 3 7 19:23 24 Publikum 17 7 2 8 20:25 23 Koper 17 5 3 9 21:29 18 B. krajina 17 4 6 7 17:29 18 Rudar 17 1 313 9:42 6 Pari 19. kroga: Drava - Rudar, Domžale - Nafta, Koper - Primorje, Gorica - Bela krajina, Publikum - Maribor. Tekme preloženega 17, kroga, med njimi Nafta - Gorica, bodo 30. novembra. pil igralec Zajc. Sledila je razburljiva končnica. V 90. minuti je eden od igralcev Drave v svojem kazenskem prostoru igral z roko, vendar je piščalka sodnika Kosa ostala nema. Na splošno je bilo ■ sojenje čudno. Po prigovarjanju je bil že po končani tekmi izključen igralec Nafte Zemljič. Franc Horvat M. Nogomet Mura 05 - CMC Publikum 1:0 Tretjeligaško moštvo Mure 05 je v Fazaneriji na prijateljski tekmi nepričakovano premagalo prvoligaša iz Celja. Edini zadetek je že v 9. minuti dosegel Rok Buzeti, ki je s projektilom s približno 22 metrov dosegel pravi evrogol. Muraši bi lahko izid še povišali, a so bili v zaključku akcij premalo zbrani. Kot zanimivost omenjamo, daje Denis Žilavec po vrnitvi iz Belorusije kot gost domače ekipe po daljšem času zopet zaigral v črno-belem dresu. Pred 100 gledalci je sodil Andrej Tratnjek (MS). M. J. Mladinski nogomet Končan jesenski del 15. krog 1. SML: Železničar MB - Mura 05 3:0 (1:0). Vodi Triglav (34), 14. Mura 05 (5). 15. krog 1. SKL"Železničar MB - Mura 053 : 0 (1:0), Vodi Maribor (41), 14. Mura 05 (4). 15. krog U-14 vzhod: Nafta - Miklavž 7:0 (3:0), Arcont Radgona - Železničar MB 2 : 1(1:0), Mura 05 - Drava Ptuj 0:1 (0 : 0). Vodi M. šampion (43), 7. Mura 05 (19), 12. Arcont (13), 13. Nafta (12). M. J. Nogomet -III in OŠ Bogojina naprej 11 medobčinskem prvenst-°čenk osnovnih šol v nogo. SO zmagale nogometašice JU M Sobota pred OŠ Bo-i'na, OŠ Beltinci in OŠ Ba- Na regijsko prvenstvo 7«uvrstili OŠ lil M. Sobota ”05 Bogojina. M. S. ^do-Pet zmag /3 Lendavčane ’ ' Zagrebu je poteka! medna-i at|’ turnir za mlajše starostne Sodelovalo je 320 l. l in tekmovalk iz 29 u" BiH, Hrvaške in Slove-^stavnikiJK Lendava so ^dlično odrezali in osvojili Prvih mest. To je uspelo L u u TU bočili (46 kg), • f €,°ma Andreju Pohajdi (55 tr *n Janu Kočili (66 kg) ter ;^incetna Tadeju Časarju (90 i 111 Blažu Mlinariču (nad 90 K bi* Denis Adanič, j B ^^9 Nemec, peti pa Fi-PVu$na F. B. ^minton -c^dnjači OŠ ^evci j zveza in Agencija za id). Ljutomer sta pripravila u. '°športno tekmovanje za if '" 2005/2006 Pri mlajših q /'h (letnik 1993) je zma-Iq,^'^in Stajnko, ki je v fina: 19 premagal Mateja 1^ (oba OŠ Križevci). V tek-Z 2]a ntesto je David Novak $ ugnal Andreja Severja 116, ?S Križevci). Pri mlajših 'h (letnik 1993) pa je 1^ ”’iuspe§nejša Sabina Go-finalu s 15:13 od-V ''aneso Srša (obe OŠ \ dvoboju zašli,r' K Sanja Nemec (OŠ k. ' :' ?s 15 ; 13 premagala (>, ®elcl (oš Stročja vas), h^^^jših učenkah (letnik it bil a s*avi'a Laura Žigert, ki 1$ ’v odločilnem spopadu s ■L, . i Uspešnejša od Anice bj , je bila Martina Sa-% J’’13®' s 15; 7 proti Anji (vse 0$ Križevci). S te V r*haja tudi zmagovalec ^l ^j^imi učenci (letnik Miki, ki je z 21 : 12 sošolca Sebastjana i1,1 ie bil Bojan Conta-1^« nŽevci), četrti pa Šiško ^iavas) Milan Jerše Zenski nogomet Pomurke zanesljivo V10. krogu 1. SNL za ženske so aktualne prvakinje, igralke Krke iz Novega mesta, na igrišču v Slovenj Gradcu komajda zmagale z 2 : 1 (1 : 1) in obdržale vodstvo na lestvici. Igralke Pomurja Davidovega hrama pa so doma kar s 7: 1 (2:1) odpravile ekipo ljubljan- i Tudi Slovanovka Anica Korpič (z žogo) ni bila kos Pomurkam. Foto: N. J. Hokej Triglav drugi na Hrvaškem Na dvodnevnem mednarodnem turnirju v dvoranskem hokeju v Zelini na Hrvaškem so izjemen uspeh dosegli hokejisti Triglava iz Predanovec, ki so med 10 ekipami iz Poljske, Hrvaške in Slovenije zasedli drugo mesto. Rezultati: Triglav - Concordia 2:1 (Se- Karate Bogata bera mladih V Šenčurju pri Kranju je potekala zadnja tekma za slovenski pokal, na kateri je nastopilo 255 tekmovalcev iz 30 klubov. Zmagali so Sobočani Silvija Rajnar, Nina Kovač, Blaž Lebar, Sara Pavel in Suzana Zekovič ter i kipnu najmlajši in malčice. Drugi so bili Daša Flisar, Lara Žabkar, st. dečki in st. deklice, tretji pa Sebastijan Koltaji, Jan Bernjak, Karolina. o Čič, Barbara Senčar, Grega Benko Tina Novak, Jasmina Hajdinjak, Zoran Lepoša, Kaja Casar, Daša Flisar, ml deklice m malčki. Prvi so bili tudi Luka Prelog skega Slovana, za katero igra tudi Anica Korpič. V prvem polčasu so se Ljubljančanke še upirale Pomurkam, v drugem delu tekme pa niso mogle več ujeti koraka s fizično močnejšimi domačinkami. Zanje sta po trikrat zadeli Niklova in Kovačičeva, enkrat pa ver, Sukič), Triglav - Mladost 1; 0 (Bukvič), Triglav - Zelina 8: 2 (T. Škrilec, D. Škrilec in Černel po 2, Sever, Sukič), polfinale: Triglav -Jedinstvo 1:5 (Grah), Triglav -Zeliffa A 2:2 (Škrilec, D. Sever), finale: Triglav - Jedinstvo 2 : 3 (škrilec, T. Sukič). Posebna žirija (Ljutomer), Dejan Halec (G. Radgona), Aleš Mir in Filip Španba-uer, druga pa Jan Jurkovič in Stanko Klemenčič (vsi Radenci). V skupnem točkovanju je Luka Prelog osvojil prvo mesto med ml. kadeti, Nina Kovač (MS) pa je bila druga med malčicami Člani Karate kluba Radenci so se udeležili tudi mednarodnega pokalnega tekmovanja v Štrigovi, kjer je nastopilo 193 tekmovalcev iz 19 klubov. Tretji so bili Marko Tkaučič, Simon Klemenčič in Rok Pelci V Hajdini pri Ptuju pa je bilo 1. kolo osnovnošolske lige v katah Zverova. Senožeti - Vode pa so š 3 : L (0:0) premagali Kamen Jerič. Pari 11 (zadnjega jesenskega) kroga: Pomurje Davidov hram -Senožeti - Vode, Slovenj Gradec -Slovan, Kamen Jerič - Krka. Krka 10 8 2 0 35:4 26 Pomurje 10 8 1 1 48:8 25 Slovan 10 4 1 5 17:29 13 Senožeti 10 3 0 7 10:29 9 Jerič 10 2 2 6 8:25 8 S.Gradec 10 1 2 7 9:32 5 M. J, je za najboljšega vratarja izbrala Gorana Kokaša (Triglav). V Zelini so nastopile tudi hokejistke Triglava in zasedle tretje mesto. Rezultati: Triglav - Zrinjevac B 2 :1 (Klemenčič, Gomboc), Triglav - Zrinjevac A1:8 (Gomboc) in Triglav -Zelina 0.1. T. G. Dvoranski nogomet Primera dvakrat druga Mladi upi U-10 NŠ Primera so se udeležili tradicionalnega mednarodnega turnirja v Kormendu in dosegli izjemen uspeh, saj so klonili šele v finalu. NK Nafta je bil peti. Sodelovalo je 8 moštev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, razporejenih v dve skupini Izidi: ZTF - Primera 1: 2, Nafta - Somogy 0:0, Kormend - Nafta 2:1, Primera - Medžimurje 1 : 0, Sarvar - Nafta 3 1, Monošter -Primera 1 3. Finale: Primera - Sarvar 0:3, tekma za 5. mesto: Nafta - Medžimurje 2:1. Odlično so se odrezali tudi igralci U-12 Primere iz Lendave, ki so izgubili šele v finalu z močno ekipo prvoligaša Medžimurje z 0:2 Lendavska Nafta je bila peta. Izidi predtekmovanja: Somogy - Primera 1 : 4, Primera - Kek Sunik ULC 2.1, ZTE - Nafta 3:0, Nafta -Monošter 2 :0, Primera - VEP 2:0, Sarvar - Nafta 0: 0, Medžimurje - Nafta 1:0, Gnas - Primera 0:1. Mlade nogometaše Primere sta vodila trenerja Boris Radoš in Jože Vori. F. H. M. Šah Lendavčani peti Končano je tudi prvenstvo v 3. slovenski ligi vzhod Končni zmagovalec so Brežice pred Slovenskimi Konjicami (oboji po 36 točk, odločile so meč točke) in Ptujem, 34,5. ŠD Lendava je peto (30), ŠD Gornja Radgona (26) pa 14. Izidi Pomurcev, 7. kolo: Lendava - Slov. Konjice 2,5 : 3,5 (zmagala sta Žalig in Lonec, remiziral pa Radovan), Ponikva - G. Radgona 2 : 4 (zmagali so Mastinšek, Koračin, Zver in Manic); 8. kolo: Lendava - Griže 3: 3 (zmage Huzjana, Lonca in Žaliga), G. Radgona - Urban 2,5:3,5 (zmagal Koračin, remizirali Štelcer, Zver in Manic); 9- kolo: Lendava - Impol 3:3 (remizirali so Lonec, Žalig, Huzjan, Varga, Radovan in V. Baša), Radlje ob Dravi - G. Radgona 2 : 4 (zmage Punti-gama, Zvera in Maniča, remizirala Mastinšek in Koračin). Uspešnejši soboški upokojenci Na tradicionalnem srečanju upokojencev Monoštra in Murske Sobote, ki je bilo na Madžarskem, so bili uspešnejši Sobočani. V dvokrožnem dvoboju na 4 deskah so zmagali s 5:3- Po dvakrat sta zmagala Štefan Režonja in Božidar Bolčič, enkrat pa Jože Glavač. M. J. in športnih borbah. Nastopilo je 115 tekmovalcev. Izkazali so se predstavniki Karate kluba Rdfix iz Murske Sobote. V borbah so zmagali Barbara Senčar, Grega Benko, Blaž Lebar, Jasmina Hajdinjak, Daša Flisar in Jan Bernjak, v katah pa Gašper Marič, Sara Rogan in Blaž Lebar. Drugi so bili Gašper Marič, Jure Peroš, Nina Kovač, Miha Gjergjek, Sara Recek in Sara Pavel (vsi v borbah) ter An Šiplič, Kaja Casar in Aleš Ku-ronja (vsi v katah), tretji pa Karolina Sočič, Lara Žabkar, Tina Novak, Blaž Brenčič (borbe), Barbara Senčar, Žiga Novak in Silvija Rajnar (kate). Milan Jerše Kegljanje Visok poraz Radenske V 8. krogu 1. A slovenske lige za moške je Radenska z 1:7 (3199: 3278) izgubila v Litiji. Edino zmago je dosegel Kovačič (593) Vodi mariborski Konstruktor s 13 točkami pred Konjicami (10), Radenska (6) pa je deveta. V naslednjem krogu se bo doma pomerila z Ljubljano Slovanom. Tudi kegljačice Radenske so v 8. krogu J. B slovenske lige klonile, in sicer 2 :6 (2969:3129) proti Ljubelju v gosteh, čeprav je Divjakova (552) dosegla najboljši rezultat v gosteh, zmagala pa je še Štibe-rčeva (516). Znatno bolje pa so se odrezali člani druge moške ekipe Radenske, ki so v 8. krogu 3- slovenske lige vzhod z 8: 0 (3389: 3175) doma premagali Krško. Zmagali so: Pohovnikar(581) z najboljšim rezultatom kroga, Šalamun (557), Gjergyek (566), Pirc (572), Lesjak (544) in Marinič (569). Vodi Žalec Petrol (12) pred Radensko II (10), ki bo v naslednjem krogu gostovala pri Impolu. Tudi člani KK Nafta Lendava so iztržili le polovičen izkupiček Izkazale so članice, ki so v 6. kolu 2. slovenske lige vzhod gostile vodilno ekipo Impol iz Slovenske Bistrice in jo premagale kar s 7:1 (3111. 2937). Za Nafto so zmagale: Varga (513), Stanič (511), Utroša (521), Gomzi (532) in Sapač (543) Lendavčanke imajo 4 zmage in 2 poraza Drugo moštvo mariborskega Konstruktorja pa je bilo premočno za člane, ki so izgubili z 2:6 (3214:3272). Zmagala sta Šimon (557) in Magyar (552). Milan Jerše, Franc Bobovec 20 24. november 2005 - VESTNIK motorna vozila KARAMBOEIRANO VOZILO kupim, prodam pa rezervne dele za avte. Tel.: 040 256 963. m23453 SEAT CORDOBO, 1,4 GLX, letnik 1994, december, prevoženih 134.000 km, kovinsko sive barve, prodamo. Tet.: 031543 365. m23938 BMW 318 i, letnik 1993, črn, s klimo, A8S, ugodno prodam. Tel.: 041 736 500. m23999 živali SVIMJO ZA ZAKOL, domače reje, 110 kg težko, prodam. Tel.: 572 15 37. m23896 NEBNICE, RJAVE, cepljene, mesec pred nestnostjo, 600 sit, prodam. Dostava na dom. Tel:. 792 35 71. m23968 TELETA za nadaljnjo rejo prodam. Tel.: 041 820 889. m23972 posesti V MURSKI SOBOTI ODDAMO V NAJEM komfortno enoinpolsobno stanovanje Z VSEMI PRIKLJUČKI. Tel:. 040 356 046,01 437 55 25 ali 031283 656. m23911 HIŠO s sadovnjakom, 53 arov, v Gaberju, prodam. Tel.: 554 90 30 ali 031 215 544. m23959 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ali V okolici vzamem v najem. Tel.: 040 426 978. m23998 V MURSKI SOBOTI -TUROPOUE prodam starejšo hišo na 10-arskl parceli s sadovnjakom. Tel.: 02 523 10 00. m23965 ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI VZAMEM V NAJEM: Tel:. 041 870 265. m23976 GRADBENO PARCELO V VERŽEJU, 13 a, z gradbenim malerlalom, nalepi lokaciji, prodam. Tel,: 041 423 093. m239O5 kmetijska mehanizacija KUPIJOTRAKTOR, IMT, URSUS, ZETOR, TORPEDO. Najboljše plačilo. Tel:. 041 579 539. 0123929 TRAKTOR, prekucne prikolico, dvoo-sno in ostaio kmetijsko mehanizacijo prodajo. Tel: 031 888 040. m23973 OD LASTNIKA KUPIJO NAKLADALNIK GNOJA HU 4, pajka SIP in trosilnik hlevskega gnoja. Tel:: 041 967 637. m23980 PREDSETVENIK, 2,20 m, sejalnico za pšenico, starejši letnik, sejalnico za umetno gnojilo, 12-coini plug Olt, visoki klirens, živinsko prikolico, dolžine 3 m, prodam. Tel.: 031882 960. m239 77 REPOREZNICO z elektromotorjem prodam. Tel.: 548 10 73. m23979 DVOREDNI OBIRALEC KORUZE ZMAJ in tribrazdni obračalni plug prodajo. Tel:.031258 543,m23982 TRAKTOR LAMBORGINI103 KS in avto Mercedes 190 D prodam. TeL: 031 301824. m23983 VILE ZA OKROGLE BALE IN DESKO ZA SNEG prodam. Tel: 041 596 234. m23985______________ PODRAHUAČ (Gruber)širine 1,70 m s 7 zobmi z valjem in sejalnico (za 60 do 80 KM) prodajo. Tel.: 041 543 684. m23989 SAME EXPLORER 80, letnik 1989 in ZETOR 72 45, letnik 1993, oba 4 x 4, prodam. Tei.: 041 520 188. m23991 VSO KMETIJSKO MEHANIZACIJO prodamo. Ceno določa kupec. Tel.: 558 82 79,m23995 CISTERNO ZA GNOJEVKO, trosilec hlevskega gnoja, preostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Plačilo takoj. Tel.: 040 676 557. KUPIMO VSE VRSTE TRAKTORJEV, dobro plačilo. Tel.: 041282 110.m23996 kmetijski pridelki KROMPIR ZA OZIMNICO in za krmo prodajo. TeL: 031248 613. m23970 razno KLETKE ZA PERUTNINO, brezplačna dostava na dom. Anton Rajgelj, s. p., Kropa 2a, tel:. 041642 184. m23858 KOTEL za žganjekuho, 100-lrtrski, nov, prodam. TeL: 522 11 63. m23957 ELEKTROMOTOR, 5 KW, in kmečki voz z gumijastimi kolesi, prodam. Tel.: 031 571010. m23966 PLASTENJAK 8 X 30 m v kompletu, 4 m pa po delih, prodam. Tel.: 576 15 34. m23971 HLODOVINO ALI RASTOČA DREVESA HRASTA, ČEŠNJE IN AKACIJE ter vsega sadnega drevja kupim. Tel.: 546 14 38, 041 539 202. m23974 KLETKE! Akcijska cena 15.000 SIT. Naročila sprejemajo po tel.: 582 14 Ol.m23975 GARAŽO v pritličju Tripleksa v ulici Staneta Rozmana v M. Soboti oddam. Tel: 031407 766.0123992 Mnogo prezgodaj nas je v 33. letu zapustil naš dragi Samo Bačvič iz Murske Sobote Od njega smo se poslovili v sredo, 9. novembra, ob 10. uri na soboškem pokopališču v ožjem družinskem krogu. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN 19. novembra je minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Spomini so edini cvet, ki ne ovene... Ludvik Merklin iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem, ki se ga z. lepo mislijo spominjate. Žarni zid in mrliška vežica v Murski Soboti delo Es/ njegovi Po 152 letih vendarle dostojen poslovilni objekt Mednarodno podjetje RM v avstrijski Radgoni (blizu slovenske meje) išče za stalno zaposlitev: CNC STRUGARJE IN CNC REZKALCE, delavce na stiskalnici za globoki vlek, varilce MIG, MAG in Wig. Poleg splošnih pogojev in delovnih izkušenj je potrebno pod 1. in 2. točko samostojno programiranje Sie- Temeljni kamen položen pod okroglim poslovilnim prostorom, ki bo namenjen poslovilnim obredom mens 840 D, Haas, Emcoturn, pod 3. izkušnje in samostojno nastavljanje orodij, pod 4. certifikat o varilstvu oz. potrdilo o delovnih izkušnjah. Informacije na sedežu podjetja Ra- Skozi vse življenje svoje boriti si se znala a v tihem jesenskem jutru utrujena in nemočna od bolezni si za vedno nam zaspala. ZAHVALA Listlno, ki so jo vgradili v temeljni kamen nove mrliške vežice na soboškem pokopališču, so podpisali Iztok Zrinski kot projektant (REMO -Zrinski in drugi), Jožef Gom-boc kot glavni izvajalec (Gom boe gradbeni inženiring), Ti bor Čarni kot izvajalec nadzora (GRADING Čarni in drugi), Jože Šabjan v imenu up-ravljalca (Komunala) in župan Anton Štihec v imenu investitorja, to je mestne občine Murska Sobota. V petek, 18. novembra, sta na soboškem pokopališču potekali kar dve slovesnosti. Najprej so Blagoslovitev žarnega zidu sta opravila katoliški in evangeličanski duhovnik, Martin Horvat in Igor Vukan dkers burger Metallwarenfabrik, Stadt-grabenstrasse 11, A 8490 Bad Ra-dkersburg, tel:. 0043 347 622 740 ali office@radkersburger.at m23955 V 47. letu nas je po kratki in težki bolezni zapustila draga žena, mama, hčerka, sestra, snaha in sorodnica srečanja Si v dolgih zimskih večerih želite lepe besede in stisk tople dlani? Pridite v »Zdravilni dotik« in želja se vam bo izpolnila. Posredovalnica v »Zdravilnem dotiku« Majda Šiftar, s. p., Gede-rovska 14 Černelavci, tel.: 521 14 28, 041285 615. m23994 storitve st j o blagoslovili tudi novi žarni zid, ki je bil zgrajen v leto- KREDITI NA POLOŽNICE! Tel: 02 320 48 30 ali GSM 041 539 663. Share, d. o. o., Tržaška cesta 65, Maribor. m23643 Milena Spur roj. Makovec iz Satahovec 52 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelj’ in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na Or zadnji poti, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v druge dobrodelne namen6- Iskrena hvala g. maestru za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala tudi zdravstvenemu osebju pljučnega in urološkega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč in nego, patronažni službi in pogrebništvu Banfi, Žalujoči vsi tvoji najdražji šnjem letu in je stal okrog 30 milijonov tolarjev. Podoben zid bo v nadaljevanju zgrajen tudi na južni meji pokopališča. Bernarda B. Peček ODPRAVA BOLEČIN NA HRBTENICI, V ROKAH IN NOGAH v »Zdravilnem dotiku«, Majda Šiftar, s. p., Gederovska 14 Černelavci, tel.: 521 1428.m23993 J Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske P«1^' ____kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz gran’w marmoija - TeL: 02 542 10 24, faks: 02 642 20 24, GSM: 0318^ KES - kamnoseštvo Erjavec, Matjan Erjavec,s- C” Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci položili temeljni kamen za gradnjo nove mrliške vežice, ki bo po večletnih pripravah vendarle zgrajena in bo s šestimi mrliški- mi vežicami in poslovilnim prostorom omogočala dostojno slovo od umrlih Sobočanov. V nadaljevanju so z manjšo slovesno- KOMPLETNE POGREBNE STORrrJ? , UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELEN* Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni pre^1 do 40 km. plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a TeL: 02 55 69 046, GSM: 041 712 5S6 Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric in sorodnik Ludvik Šavel Rožno naselje 18 iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, za svete maše, vence in denarne prispevke. Hvala g. duhovniku za pogrehni obred, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino. Žalujoči: žena Anica, hčerka Zlatka z družino in sin Vlado s sinom Allanom ter sestra Etelka z družino KOMUNALA D. E. POGREBNIŠTVO Javno podjeljB, d. o, o,. talefM: 02 521 3? 00 Kopališka ul, 2, Murske Sobota KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: I UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME 5 BREZPLAČNI PREVOZI 00 30 km PROOAJAVENCEVIN DRUGEGA CVETJA utijiilvuMWEmW .jm OBJAVA OSMRTNIC V W*1 UREJANJE ZELENIC rf PLAČILO NA VEČ OBROKOV 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443 02 53 VESTNIK-24. november 2005 V SPOMIN 26. novembra mineva leto žalostnih dni, ko je prenehalo biti plemenito srce Štefana Adaniča iz Turnišča Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo iskrena hvala. Tvoji najdražji Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA V 84. letu nas je nepričakovano za vedno zapustil dragi oče, tast, stari oče in prastari oče Ludvik Šebok iz Domanjševec 124 Ob izgubi, ki je pustila globoko rano v srcih in praznino v našem domu, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, botrini, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za mrliško vežico, nam pa izrekli sožalje in besede tolažbe. Hvala osebju internega oddelka v Rakičanu ter Zdravstveni postaji Gornji Petrovci. Zahvala velja g. duhovniku Beznecu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli neizmerno radi Tisto noč se utrnila je zvezda z neba. Tiho, kot ti, ki takrat si odšla. Nje sij in žarki so ugasnili, a tebe, mama, večno bomo ljubili. (Š. Titan) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice Ivanke Zemljič s Tišine 1 se zahvaljujemo vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala velja za ganljiv pogrebni obred gospodu župniku, govorniku gospodu Bratkoviču, ^cenj za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Ti mo in pogrebništvu Banfi. ^Valjujemo se delavcem tovarne Mura težka 1-216. brigada in kolektivu OŠ Tišina. t . °d srca smo hvaležni dobrim sosedom Heleni Cinč, tlstini Širovnik, Branku Zelku ter vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše ali druge namene. enkrat hvala za vse lepe spomine in misli o pokojnici, ki so sc vam porodile, ko ste se poklonili naši mami. Žalujoči: hčerka Milica z družino, Vlado z družino, vnuki: Dalivoj, Simon, Sandra, Leon in Tomaž tet pravnuki Alen, Tara in Nika Slovo je težko, vedno rekla si Zato odšla si brez slovesa, zaprla svoje zlate si oči, ne da zbogom rekla bi. (Š. Titan) Kako boli in duša trpi, ko vidiš, kako iz dneva v dan od bolezni usihajo življenjske moči. To veš le ti, dragi oče, to vemo mi, ki smo bili ob tebi tvoje zadnje trpeče dni. ZAHVALA V 74. letu je utrujen od bolečin za vedno zaspal dragi oče, tast, brat, dedi, bratranec in stric Oto Horvat upokojeni avtobusni šofer iz Nemčavec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje ter darovali sveče in v dobrodelne namene. Lepa hvala osebju dializnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za pomoč v Času bolezni. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi, posebej vnuki Branko, Nataliija in Aleš, ki ga bodo zelo pogrešali! Koga r imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... V SPOMIN 28. novembra bodo minila tri leta žalosti od takrat, ko nas je tragično v 23. letu zapustil dragi sin in brat Matevž Hajdinjak - Tuli iz Černelavec Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavijo ob grobu, prinašajo cvetje in prižigajo sveče Žalujoči: mama, ata in sestra Sandra Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni. V SPOMIN 23. novembra je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča Marija Časar iz Markovec 42 Vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, obiskujete njen grob, prižigate sveče in poklanjate rože - iskrena hvala! Tvoji najdražji Skozi vse življenje svoje boriti si se znala, a v meglenem jesenskem popoldnevu, utrujena in nemočna od bolezni za vedno si zaspala ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica Marija Meolic iz Satahovec 13 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za src maše in v dobrodelne namene. Iskrena hvala dr. Mitji Lanjščaku, gospe Mariji Kohek in osebju infekcijskega oddelka bolnišnice v Rakičanu Zahvaljujemo se g. patru Andreju za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za lepe besede slovesa. Iskrena hvala vsem! Žalujoči; mož Ivan, hčerka Ivanka z možem Dragom, hčerka Vida z možem Tonetom, vnuki Alenka, Damjan, Andreja z Bojanom in Lidija z možem Miranom ter pravnuka Jure in Gaia V SPOMIN Franc Bohar iz Martjanec 18 b Minevata dve leti žalosti, odkar te ni, a spomin nate z nami živi. Iskrena hvala za vsako lepo misel, za položen cvet in prižgano svečko na njegovem preranem grobu. Fsf njegovi Tiho, tiho je ... Se pesem ptičje onemela, daleč tani nekje, nekoč se bodo srca naša spet objela. ZAHVALA Ob slovesu našega dragega Alojza Raja Iz Turnišča se zahvaljujemo vsem, ki ste z lepo mislijo, besedo ali dejanjem posvetili njegov spomin, nam pa v času slovesa stali ob strani. Hvala vam. Vsi njegovi ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila draga žena, mama, sestra, babica in tašča Ana Maučec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste darovali cvetje, sveče ali darovali v dobrodelne namene Zahvala tudi govorniku za poslovilne besede, pevkam za odpete žalostinke, g. župniku Benkoviču za cerkveni obred in pogrebništvu Jurič za opravljen slovesen pogreb. Žalujoči: Martin, Jožica, Klavdija, Janez, Vinko in Maja ter drugo sorodstvo Skozi vse življenje svoje truditi in skrbeti'si se znala, a v tihem jesenskem jutru še prezgodaj in nemočna za vedno si zaspala. ZAHVALA V 50. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, hčerka, sestra, teta in sestrična Anica Bergles roj. Celec zVaneče 26 Z žalostjo in bolečino v naših srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in v druge dobrodelne namene. Hvala sodelavcem obrata CMT Mura, hvala g. duhovniku, pevcem žalostink in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi tvoji OGLASI 24.jiovember 2005 - VESTNIK Tudi io liste s prihodki pod 78.000 SIT! Možnost odplodlo obstoječih kreditov. | MAJ ■. VL * hp I Bne ČRENŠOVCI - DRUŽINA, lel.:573 74 88 PODGRAD - DRUŽINA, tel.: 564 82 IS BETTING- CHINA SNOP, tel.: 542 2802 V & S Fashion, Krog, Murska 123 ČRENŠOVCI - DRUŽINA, lel.: 573 74 88 PODGRAD - DRUŽINA, tel.: 564 82 15 BELTINCI -CHINASHOP,lei;5422802 ¥ & 5 Fashion, Krog, Murska 123 UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000.00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031797 715, 031589448 G EO-VRTI NA, D. O. O., 0bm»uta4C,W) Morske Sobota, fek/Taks: 02 530 06 70, GSM: 04 J 741 809 | NE BO PIHALO - 600 SIT/m Slavko Rugelj, s.p., Gsdenrvrh 11, Černelavci NA OSNOVI OSEBNEGA DOHODKA, POKOJNINE IN VAŠEGA VOZILA | Bonafin, d o o.. Slovenska 27,1000 Ljubljana | MEDIAFIN KOM, d. o. o.. Dunajska 21, Ljubljana UGODNE KREDITE (OD pokojnina, 09) POSREDUJEMO! Informadie: 041 274 749 ŽALNI PAKETI 5 SVEČ 1200 SIT FLANELASTE SRAJCE 1290 SIT OKNA-VRATA TeL: 588 90 O tel.: 532 19 20 I : DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV o PE MURSKA SOBOTA, STANETA ROZMANA 16, TEL.: 02 52130 00 CD |----------------------- KA*? Kile J< bvnpladAiA, om4(flŽA ga Ung«M< A:g ■" *4 l « 2290 Kraški zašinek pakirano, 1 kg Kakovost izdelkov trgovm^ znamke stalno preverjam1' priznanih slovenskih ustaf°v^| za preverjanje kakovosti^, Lahki, tekoči sadni jogurt v plastenki, 0.1 % m. m., gozdni sadeži, jabolko-hruška, jagoda ali breskev-marelica, 330 g 149,- =5 PAR VEDE ŽE V A-N J E ^AŠ T R D L OG I J A •9090; 54 07 priznane vedbževaike’ Zimsko dizelsko I gorivo. I Energija med nami. Pri Petrolu že od 15. novembra. * uporabnost goriva je skladna s standardom SIST EN 590 - razred F Ustavite se na Petrolu in svojemu vozilu privoščite izboljšani zimski dizel, ki je pripravljen za posebej nizke zimske temperature*. Več o uporabi goriv v zimskem času najdete na spletni strani www.petrol.si Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih vod, piezometrirnih in ponikovalnih vrtin, geomehanika, čiščenje vodnjakov HIPOTEKARNI KREDITI IZ TUJINE PO ZELO UGODNI OBRESTNI MERI Stanislav Svenšek, s. p„ Križevci 87,9206 Križevci Tel.: 041704 998 DREVESNICA MALUS Pestra Izbira novih, uveljavljenih In starih sadnih sadik Sadilni material visoke notranje In zunanje kakovosti SVETOVANJE KEESEXiDi OD PONEDELJKA DO SOBOTE Od 8.00 do 17.00 I Malus'9 °- Mi Vaoiei I KURILNO OLJE, PREMOG UGODNECENEW HOŽNOSTI PLAČILA! KINW0 • Miič kw«t HA, 5. Kinu (1, IlU ST It iW Ko je hudo, me pokliči! __ telefon V trgovinah 5 (J) in m egamarketih VESTNIK - 24. november 2005 NAPOVEDNIK Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz ^K, 25. november- 00,00 SNOP - 05.00 Dobro V Simona, Marjan - 07.40 Mariborsko pismo, Asja ^již- 08.15Petekje... -09.00Poročila - 09.10TV HehL - 09.45 Kultura in šport ob koncu tedna -Poročila - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -"J5 Zamurjenci - 12,00 Poročila BBC - 12.05 Obve--13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13-20 Odstavljamo v am - Od petka do petka - 14.00 Po-Wilj - 14 05 obvestila - 14.30 Romskih 60 minut -'>-30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -■ 00 Osrednja poročila - 17.40 Mali oglasi - 17.30 irski val nagrajuje - 18.30 Radijski knjižni sejem wenka Emri) -1915 Mladi val - glasba za mlade, razmišljanja (Maja, Staša)- 20.00 Ugasni televi-11 večno zeleni Bojan Peček - 24.00 SNOP ^®0TA, 26. november - 05 00 Dobro jutro - 09 15 ’•glasi - Biba buba baja -10.00 Poročila - 10.05 “Ustila - 10.30 Potepanje - 11.00 Poročila - 11.15 0,("pajte se z nami - 12.00 Poročila BBC - 12.05 “Vesrila - 12,30 Nagrada tedenskega sponzorja - Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poroči-' 14.05 Obvestila - Domžale: Nafta, javljanja z nogo-*0-14 15 Oddaja tedna: Branko Palatin, novi pred-■ okrožnega sodišča v Murski Soboti - 15.00 Li-drobci - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Na-; sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.30 Mur-nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila -'5 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 1 tara ra, pam pam: Bogdan vabi na javno oddajo v ^ilno Lovenjak v Polani! - 24.00 SNOP 27. november - 05.00 Vedro v nedeljsko ' 07.30 Panonski odmevi, oddaja o porabskih Tihcih (Silva Eory) - 08.00 Misel in čas, duhovna ■ pomurskih duhovnikov - 08.30 Zamurjenci -v Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem u ' 10.30 Nedeljska kuhinja: Adriatic, zdravstveno .kovanje, 537 17 10,11 - 12.30 Poročila - 12.35 । ■stila - 13.OO Minute za kmetovalec (Silva Eory) -’0 Čestitke, šport- Na narodni farmi - 19 00 Po- 20.00 Večerita oddaja, 24.00 SNOP ^EDELJEK, 28, november - 05.00 Vedro v do- Jutro, Irma, Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja, ™)ana Sukič - 09-15 Internetna anketa - 10.00 Po-“ 10.05 Obvestila - 10.15 Vaš sosed, znanstve- F ■ 10.05 Obvestila - 10.15 Vaš sosed, znanstt _ f' ■ 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto - 12.00 444V Mio Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz |. " 0 A NARODNOZABAVNE GLASBE NAŠEGA SRCA - prepih j ■1 z menoj - Rudi Šantl .. ‘ Martin se prismeje - Ans. M. Kočevarja 5 । ^erna zvezda - Jožica Mavsar 1 ‘’‘stilna je moj dom - Boštjan Konečnik Jetika pred vrati - Spev renjci in Štajerci - Gorenjski kvintet OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »e douči - Drago Jošar 3. • 1-- Ansambel Štrk ( ' 1 Šumi - Kolektiv A Propos ! k , kipark - Rudi Ringbauer hžica gorička - Franc Gorza ' S hibezui imej - Halgato Band t ' Moira & Boardwalk Častno c M Nagrado (kaseto) glasbene založbe Man-Larina iz Ljubljane prejme Blaž Kučuk, । Gozdna ul. 23, Veržej. ' ij,','1' al' kupone pošljite do ponedeljka, 28. no-'uu 2065, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta j, 13,9600 Murska Sobota, za glasbene lestvice. I Son št. 47 - glasujem za skladbo te54 | ^SRCA: obmorske I 'AvNE GLASBE: »dimek •Oslov: Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa -13.00 Poročila - 13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MVDUR- 19.00 Poročila - 19 15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je indak fajn bi-lou, Milan Zrinski - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 29. november - 05.00 Vedro v dobro jutro, Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -08.00 Poročila - Besede, besede - 09.00 Poročila -09-15 Med dvema ognjema 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Specialiteta tedna - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 - Kratki stik -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13-00 Poročila T 13 15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14,15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavnt glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kolosa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 30- november - 05.00 Vedro v dobro jutro ( Gabika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo -09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Tema ■ 10 30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15-30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20 00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 1. december- 05.00 Dobro jutro, Natasa in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadežda Čačinovič -09.15 Kuharski nasvet- 10.00 Poročila - 11 00 Poročila ~ 11,15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13-00 Poročila -1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio (Nika, Eva) - 19.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza.se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 24. novembra: ob 18.00 ameriški znanstvenofantastični akcijski film Nevidni bojevnik (losh Lucas, Jessica Biel. Jamie Foxx, r.: Rob Cohen), ob 20.00 ameriška akcijska pustolovščina Legenda o Zoru (Antonio Banderas, Catherine Zeta - Jones, Rufus Sewell, r.: Martin Campbell). Petek, 25. novembra: ob 18 00 francoska komedija Brice iz Nice (Jean Dujardin, Clovis Cornillac, Elodie Bouchez, r.: James Huth), ob 20.00 Legenda o Zoru, ob 22.15 Nevidni bojevnik. Sobota, 26. novembra: ob 18.00 ameriška družinska akcijska pustolovščina Morski deček in deklica iz lave (David Arquette, Cayden Boyd, r.: Robert Rodriguez), ob 20 00 Legenda o Zoru. Nedelja, 27. novembra: ob 17.00 Morski deček in deklica iz lave ob 19-00 Legenda o Zoru. Ljutomer Petek, 25. novembra: ob 19-30 ameriška grozljivka Temačna voda (Jennifer Connelly, John C. Reilly, Tim Roth, r: Walter Salles). Nedelja, 27. novembra: ob 17.30 in 19 30 ameriška komedija 40-letni devičnik (Steve Carell, Catherine Keener, r : Judd Apatow). Gornja Radgona Filme bodo predvajali le občasno! (zkFl^mpRi Znndm khro b- , ■ Napoved prireditev DOGODEK LJUTOMER, RADOMERŠČAK V četrtek, 24. novembra, ob 10,30 se bodo zaceli na Miklošičevi domačiji Miklošičevi dnevi 2005, ki bodo trajati do petka, 25. novembra. MURSKA SOBOTA V petek, 25. novembra, ob 20. uri bo v kavarni hotela Diana 10. tradicionalna modna revija z naslovom Kupujmo blago slovenskih proizvajalcev, ki jo pripravlja Sekcija tekstilcev pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota. DOBROVNIK V nedeljo, 27. novembra, ob 18. uri bo v kulturnem domu V. Kardošev večer. V ponedeljek, 28. novembra, ob 10. uri bo zaključna konferenca ob koncu Meseca kulture. GLEDALIŠČE KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V soboto, 26. novembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu gledališka predstava Em in drugi v izvedbi Kul turnega društva Komenda - Društva umetnih kulturnikov kaj ti mar. MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 28 novembra, ob 19. uri bo v grajski dvora ni gledališka predstava En španski komad avtorice Y Reza in režiserja Janusza Kice v izvedbi Drame SNG iz Ljubljane. Pa-ra-ra-ra, pampam! v živo Na Murskem valu se lahko že tretje leto enkrat na mesec, v sobotnem večeru, srečajo veseljaki, ki si po telefonskih zvezah izmenjujejo sale, prisluhnejo radijskim cvetkam in poklepetajo S katerim od znanih domačih veseljakov. Nekatere od do sedanjih 34 oddaj so bile tematske - tako so se poslušalci lahko v eni od letošnjih oddaj pozabavali na račun čudnih, vesoljskih zvokov, ki sojih lahko slišali iz svojih radijskih sprejemnikov, vsemu pa je bil na koncu kriv nihče drug kakor Freddy Miller. F marčevski oddaji so izbirali sanjsko žensko, prejšnji mesec pa je več kot 70 sodelujočim uspelo v štirih ■ urah neprekinjenega pripovedovanja šal povedati 41} Šal. Pred oddajo so lahko poslušalci oddali tudi svoje napovedi o številu šal, ki bodo šle v eter v štirih urah Napovedi so se gibale od 160 do 640 šal, na veliko presenečenje tako poslušalcev kot ustvarjalcev oddaje je število vseh šal povsem točno napovedal poslušalec Edek Ovsenjak s Šafarskega, najbolj »pridna« pripovedovalka šal pa je bila v štirih urah poslušalka Ema Vehar iz Murske Sobote. Tako sta si prislužila nagradi, ki sta ju prispevali podjetji Avtobusni promet in Pomurska založba. Med več kot 400 šalami bodo poslušalci to soboto izbrali še najboljšo, ki bo svojemu pripovedovalcu prav tako prinesla lepo knjižno nagrado. V minulih treh letih so mi poslušalci večkrat povedali. da bi bilo lepo, če bi se lahko kje srečali tudi »v živo«, ne samo prek radijskih valov in telefonskih zvez. Tako sem seveda z obema rokama zgrabil ponudbo naših radijskih »prednjih«, da bi ob koncu letošnjega leta oddajo Pa-ra-ra-ra, pam-pam!preselili iz radijskega studia v veliko dvorano gostilne Lovenjak v Polani. Vicmojstrice in vicmojstri, vabimo vas, da se nam v soboto, 26. novembra, od 20. do 24. ure pridružite s svojim šalami in dobro voljo. Z nami bodo člani ansambla Halgato bend, skrivnostni gost in nekaj manj skrivnostnih, ime skritega gosta bodo poslušalci, obiskovalci prireditve morali najprej uganiti. Pri Lovenjaku bodo z nami tudi trije možje z enakimi imeni ter Berta in Hedvika, prišla pa bo tudi sanjska ženska. Vstopnine ni in Je ne bo! Pridite in še poveselite v dobri družbi! Bogdan Lemut Delimo vstopnice za kino Vincent Cassel je igral še v filmih Doberman, Sovraštvo, Dan obračuna. Nepovratno, Punca za rojstni dan, Apartma, Elizabeth, Ivana Orleanska idr. Našo nagrado dobi Stanko Gregorec, Kobilje 24 a, 9227 Kobilje Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Kaj je po rodu režiser Walter Salles? Kupon št 47 - Odgovore pošljite do torka, 29. novembra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si Napoved prireditev KONCERT DOBROVNIK V četrtek, 24. novembra, ob 18. uri bo v kulturnem domu večer ljudske glasbe z naslovom Glasba ne pozna meja. MURSKA SOBOTA - V petek, 25 novembra, ob 21, uri bo v MIKK-u 2. koncertni del Malega velikega odra, kjer bodo nastopile skupine Page One (rock & metal, Prekmurje), Stekli psi (hip hop, Murska Sobota), Kweefpossum (garažni rock, Murska Sobota) in Y (post math core, Gornja Radgona 1. - V soboto, 26. novembra, ob 21. uri bo v MIKK-u koncert skupine Alzheimer Trio (total impro jazz free rock, Ljubljana). LENDAVA - V petek, 25. novembra, ob 19. uri bo v cerkvi sv. Katarine koncert Klape Kristofor z otoka Raba (Hrvaška). - V soboto, 26. novembra, ob 14. in ob 19. uri bo v koncertni dvorani prireditev Leto se izteka, kjer bo nastopil 100-članski ciganski orkester. LJUTOMER V soboto, 26. novembra, ob 17 uri in ob 19.30 bo v kulturnem domu koncert pevskih zborov pod skupnim naslovom Sozvocenja - Regijski koncerti zborov, BELTINCI - V soboto, 26. novembra, ob 19, uri bo v župnijski cerkvi sv Ladislava koncert Klape Kristofor z otoka Raba (Hrvaška). - V nedeljo, 27. novembra, ob 19. uri bo v župnijski cerkvi sv. Ladislava koncert sakralne glasbe, kjer bodo nastopih Ani Rode (sopran), Luka Debevc Mayer (bas) in Ivan Vomberger (orgle). LITERATURA VELIKA POLANA V petek, 25- novembra, ob 19 uri bo v dvorani doma krajanov literarno-gfasbeni večer, kjer bosta svoji novi knjigi predstavila Karolina Kolmanič in Rudi Ringbauer, na cimbale pa bo igral Andi Sobočan. Večer bo povezoval Dušan Šarotar Literarni dogodek bo obogaten z likovno razstavo Delavsko prosvetnega društva Svoboda iz Majšj>erka. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 24, novembra, ob 16, uri bo v Galeriji likovna delavnica za učence osnovnih in srednjih šol na temo trenutne razstave 10 let slikarske kolonije Primoža Trubarja Moravske Toplice. - V četrtek, 24, novembra, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici potopisno predavanje Arabija (Turčija, Sirija, Jordanija in Egipt). BELTINCI V petek, 25. novembra, ob 18. uri bo v grajski dvorani tematski večer Droge in odvisnost ki ga pripravlja Mia-(din&ka sekcija KUD Lipovci v sodelovanju z društvom Pro Slovenga, _________> NEGOVA V soboto, 26, novembra, ob 12. uri se bodo začele v gasilskem domu likovne delavnice na temo Advent in prazniki, ki jih pripravlja Turistično društvo Ivanjci. V nedeljo, 27. novembra, bosta v času maše razstava izdelkov in prodaja adventnih venčkov. FILM MARIBOR V soboto, 26. novembra, ob 17. uri se bo začel v Union ski dvorani 6. mednarodni film in video festival, ki ga pripravlja Film in video klub Maribor. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji je do 7. decembra na ogled razstava 10 let slikarske kolonije Primoža Trubarja Moravske Toplice, ki jo pripravljata Galerija Murska Sobota in Slovensko protestantsko društvo Primoža Trubarja - V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled razstava likovne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota - V Galeriji PAC je na ogled razstava del 2. Mednarodne likovne kolonije Vino - Art Dobrovnik 2005. - V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava ob 80-letnici Mure, d. d. BELTINCI V prostorih grajske galerije je na ogled razstava umetniških del likovne kolonije Izak Lipovci 2005. VADARCI V gasilskem domu je na ogled razstava slikarskih, fotografskih in drugih del občanov občine Puconci. MORAVSKE TOPLICE V hotelu Vivat je na ogled razstava Prekmurska vas (Fokovci) skozi čas. TEŠANOVCI Na ogled je razstava ojosipu Benku GORNJA RADGONA V galeriji kulturnega doma je do 1. decembra na ogled razstava del, ki so nastala na 2. mini likovni koloniji Pomurja. Razstava nosi naslov Barve jeseni. LENDAVA - V prostorih gradu je do 31 • decembra na ogled razstava skulptur, ki so bile odlite v bron v lastni livarni na lendavskem gradu. Skulpture so nastale na 33 mednarodni likovni koloniji Lendava 2005. - V sinagogi je do 23 decembra na ogled razstava Umetnost tridesetih let iz zbirk Moderne galerije Ljubljana. TURNIŠČE - V cerkvi Marije pod logom je do 26. decembra na ogled razstava Mi zidamo Bogi na čast’ marec 1914-de-cember 1915, ki jo je pripravil Gorazd Bence, oblikovala pa Gordana Bence. - V Jeričevem domu je do decembra na ogled dokumentarna razstavajožef Sakovič - graditelj in buditelj (1874- 1930), ki jo je pripravil Franc Kuzmič. LJUTOMER V Muzeju je na ogled Grossmannova spominska soba. 24 ZADNJA STRAN 24. november 2005 - VESTNIK VESTNIKOV KOLEDAR 24. november, četrtek JANEZ 25. november, petek KATARINA 26. november, sobota KONRAD 27. november, nedelja VIGIL 28. november, ponedeljek JAKOB 29. november, torek RADIVOJ 30. november, sreda ANDREJ 26. novembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 18 minut, zašlo pa ob 16. uh in 21 minut. Dan bo tako dolg 9 ur in 3 minute. 1. decembra ob 16. uri in 2 minuti bo na nebu nastopil mlaj. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 23. novembra 2005 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8502 239,5689 240,2876 Hrvaška HRK 191 1 32,2762 32,3733 32,4704 Madž HUF 348 1 0,9397 0,9425 0,9453 Švica CHF 756 1 154,3758 154,8403 155,3048 V. Brit. GBP 826 1 349,5027 350,5544 351,6061 ZDA USD 840 1 204,1629 204,7772 205,3915 WN3K*VICI Avtobus .V« avtobusu dekle na dolgo in široko razlaga svoji prijateljici, kako se je prejšnji večer dobila s fantom, kje sta bila, kako sta zvečer šla v njegovo sobo, kako jo je božal, poljubljal, ji grizljal ušesne mešičke, ko se zasliši s sosednje klopi: »Pa daj, povej že enkrat, ali te je nategnil ali ne, jaz bi moral izstopiti že dve postaji nazaj!« Slika V Ljubljani policisti ustavijo Črnca. Ta ima v dokumentih zalepljeno sliko Leonarda Di Capria. Policist poklice komandirja: »Šef kaj je bilo že s tistim Titanikom? Je potonil ali zgorel?« Zaupanje Čistilka v banki se pritožuje direktorju: »Vame nimate nobenega zaupanja!« Direktor: »To ni res, vidite, da, ko grem domov, na mizi vedno puščam ključe od trezorja.« Čistilka: »Ja, ampak nobeden ni pravi!« Zobozdravnik Zobozdravnik pravi pacientu: »Zdaj pa, prosim, tulite, kolikor lahko!« »Ampak prišel sem samo na čiščenje zobnega kamna!« »Vem, ampak Čakalnica je polna, jaz pa bi rad šel na tekmo!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica aifr. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Pisana družba 0b Oljarni Marije Ketiž v Benediktu v Slovenskih goricah je ta čas na ogled zanimiva razstava jesenskih darov in še drugih stvari. Na ogled je seveda brezplačno, tako kot Ketiževi v zadnjem času poleg tradicionalne predelave olja in prodaje le-tega obiskovalcem predstavijo tudi uporabo olja v kulinarične in zdravstvene namene. Še posebno zanimiva je predstavitev oljne terapije po dr. Karachu. - F. KI. Zaigrajmo in zapojmo v prepolni dvorani Ko si glasbeniki, ki sodelujejo na zabavno glasbeni prireditvi Zaigrajmo in zapojmo po domače, ogledajo množico v športni dvorani, si gotovo zaželijo, da bi jih bilo toliko na vsakem njihovem koncertu. Športna dvorana pri osnovni šoli III v Murski Soboti je bila namreč spet prepolna obiskovalcev, željnih popularne glasbe in zabave. In Zaigrajmo in zapojmo po domače jc postala blago- vna znamka zabavno-glasbene prireditve, ki obiskovalcev nikoli ne razočara. Organizatorji so pripravili dve prireditvi, ob 16.30 in 20 uri. Voditelj Geza Farkaš je tudi tokrat po preizkušenem receptu gostil vrsto glasbenih skupin, pevcev in pevk, poskrbljeno pa je bilo tudi za humor, saj sta ob značilnem Gezovem humorju obiskovalce nasmejala še popularna televizijska zvezda Ana Liza in Marjan Šarec, ki se jc tudi tokrat dokazal kot odličen imitator predsednika države. V več kot treh urah programa pa se je zvrstila množica znanih glasbenikov, kot so Dražen Zečič, Ato-mik harmonik, Brendi, Werner, Saša La nd ero, H alga to, Langa in drugi. Na prireditvi, ki jo je v živo prenašal Murski val, so tudi podelili vrsto lepih nagrad - v materialni obliki in tudi potovanja v oddaljene evropske države. J. Ga,, foto: N. J. Na kratko Gornja Radgona V OŠ Gornja Radgona bodo v četrtek (24. novembra) ob 18.00 začeli izvajati projekt Živimo zdravo. Nosilec je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, namenjen pa je za vse kategorije ljudi, ki si prizadevajo za boljše zdravje. O tem bodo spregovorili Številni strokovnjaki. Udeleženci projekta bodo prejeli tudi knjižico kuharskih receptov za zdrave jedi in druge zdravstveno vzgojne materiale. F. KI Beltinci Leta 2006 naj hi uredili kole sarski stezi Beltinci-Lipa, ki je v državnem načrtu, in Lipovci-Dokležovje, saj se predvideva preusmeritev prometa proti Dokležovju zaradi izgradnje avtoceste in gradnje vodovarstvenega nasipa. Prihodnje leto naj bi pripravili tudi projekte za kolesarski stezi Ižakovci-Beltinci in Melinci-Beltinci, leta 2007 pa za kolesarsko stezo Melinci-Dokležovje in Lipo vci-Gančani. Tako bi v petih letih v beltinski občini zgradili vse kolesarske steze, s čimer bi bile vse krajevne skupnosti med seboj povezane. Dobrotnici Eva in Marija Med ljudi odprtih rok, ki jih že več kot desetletje izpostavlja revija Naša žena, sta se uvrstili tudi dve dobrotnici iz Pomurja: Eva Abraham iz Murske Sobote, upokojena višja medicinska sestra (na fotografiji levo), in Marija Sreš, misijonarka v Indiji, doma iz Beltinec. Eva seje razdajala že kot medicinska sestra na Kliničnem centru, nič drugače pa ni bilo v Moravskih Toplicah, kjer je bila prva hotelska gospodinja. Čeprav je sama invalidsko upokojena in s kopico problemov s svojim zdravjem, neutrudno pomaga vsem tistim, pri katerih začuti, da brez njene pomoči ne bi zmogli. Svetuje jim, išče rešitve, in če ne gre drugače, jih sama odpelje k zdravniku ali v bolnišnico. Predvsem pa za vse najde čas in toplo besedo. Na njeno pobudo se počasi nabira tudi denar za nadarjeno violinistko Katjušo Lepoša. Misijonarka Marija je na zahodu Indije zaorala ledino misijonarskega dela. Ko je leta 1976 prišla v zanjo popolnoma novo okolje, seje pet let trudila, da sije pridobila zaupanje domačinov - moških in žensk. Ustanovila je nevladno organiza-.. cijo Zvezo naprednih žena in med največje dosežke zveze zagotovo sodita uspešna projekta Preskrba z vodo, za kar je pridobila tudi donatorje iz Slovenije, in Domače vezenje. V vseh teh letih je Marija opazila, da se s povečevanjem dohodka pri ženskah povečujeta tudi samozavest in dostojanstvo. -1. B. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica: številka: Poštna številka: pošta: Davčna številka: Datum: Naročnino želim plačevati (obkroži): a) po položnici - letno b) po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, M se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK > c) po položnici - trimesečno Deset poslovalnic Hofer Slovenija Decembra letos bo podjetje Hofer Slovenija (del mednarodne družbe ALDI SOD) odprl kar deset poslovalnic za prodajo živil v Sloveniji, dve med njimi tudi v Pomurju - Murski Soboti in Ljutomeru. V naslednjih letih bodo mrežo poslovalnic dodatno širili, v okolici Ljubljane pa zgradili distribucijski center. V naslednjih Je till naj bi Hofer Slovenija investiral v Sloveniji v višini 300 milijonov evrov; samo letos je znesek naložb 100 milijonov evrov, kar predstavlja četrtino vseh skupnili neposrednih tujih naložb v Sloveniji. Dolgoročno bo v podjetju Hofer Slovenija zaposlenih okrog 3000 ljudi, že danes pa so delovno pogodbo sklenili s 400 slovenskimi državljani. Podjetje v Sloveniji vodi Helmut Schodl, ki je že trideset let zaposlen v skupini Hofer B. B. P. Aktivnosti, ki so usmr'ieneh razglasitvi škofije, n sledijo! bliskovito naglico. T tcihid1 posebna pevsko uglašen« ekipa pod maestrovim vodstvom začela z ntenznmmi pevskimi vajami. Vadijo vem/eve operne arije. Zaceli sozNabuZJT- ♦ * * Bratje poštenjaki s svetacab! rdečo kravato so doseg trasa Pince-iendava -paW1-Svoji podjetniški toai, kije nastopila imd n atrijsko »mare-lo«, so le uspeh zagotoviti pesni. O lem. kdo ho podlih1 pogodbe o dodatnih delh. d! se bo cena približala osni izbranih ponudnikov, sc zaenkrd razmišlja in tudi ne gmoti. * * * Velecenjena kmetijska preprosteje KZ Gor" seje povezala zv^--1!^ nim podjetjem v Murski - |-i t, ^jesiv.iliv adMnf m Kdo so pm enkrat So ne nesijivo pa naj bi odstopil eden od PoS ' : ga i-zeieU-ui n ^ii^ počitke na poti v 'fr Ljubljane. Toda danes zaradi višje sile datin prišel domov. * * * V gradu pri Gradu .,"4^ da po ustoličenju ^^1^ puprin^lo^ Tako naJbt''^^oV^ ličen tudi grofkotkne^ valeč. Ali bo razglase-ževina, se še ne ve. KESHA (It Čeprav se nam ni zdelo, da bo tako hitro, se že pripravljamo na zadnji Pen -ko preberete tega, ga boste v tem letu deležni le še 29. decembra! L _____________________________________________________________________________ november 2005 Direktor v oblakih Trenutno je »in« lendavski in ne soboški nogomet. Tudi zato, ker so nogometaši Nafte več kot uspešno nadomestili propadlo Muro kot edini predstavnik Regije v najvišjem kakovostnem razredu slovenskega žogobrca. »Naftaši« so še vedno na zavidljivem tretjem mestu, česar še sami niso pričakovali Verjetno tudi ne njihov tehnični direktor IGOR MAGDIČ. Ta podobno kot vsi Lendavčani komaj čaka, da gradbinci končajo z deli in bo Nafta lahko končnb zares zaigrala doma, v Lendavi Če ne prej, pa spomladi... Frbo Triperesna / deteljica za ^luknjanj e mrež a?jx k “ * SC' 4. - Kelko ste pa te golof dali? In če je že govor o lendavskem nabijanju žoge -pentutarju so se pred objektiv postavili trije, ki so bili nekoč strah in trepet za nasprotnikove vratarje. Na levi je najstarejši slovenski registrirani igralec (aktiven je še pri 65 letih) JOŽE PAL, v sredini ZVONKO NAD, na desni pa JANEZ E ANUTAI. Le kako bi bilo nasprotnike strah, če bi bili v isti generaciji in bi igrali skupaj... frbo ŽOGOBRC III Lulanje kot kolektivna sprostitev Nogomet postaja pravcata znanost in trenerji si vsak dan izmišljajo nove trike, kako biti korak pred nasprotnikom. Za izviren prijem so se tako odločili pri nogometnem klubu ŽITKOVCI (II. MNL Lendava). Ugotovili so namreč, da se fantom pred vsako tekmo dodobra napnejo mehurji. Tako so i meli vsaj trije do štirje težave, saj so morali kar med tekmo z igrišča, da bi opravili malo potrebo. To je seveda motilo njihovo koncentracijo pa še sodnika so morali prelisičiti, da je opravičil njihov izostanek. Zato se poslej pred vsako tekmo skupaj polulajo. Pentute poročajo, da so odtlej na igrišču kot eden - osredotočeni na žogo, brez nepotrebnega razmišljanja o fizioloških potrebah. Skupno lulanje se že pozna pri izidih, ki so bili nrei povprečni, zdaj pa so vrhunski. frbo p^n frbo Moral je poklekniti Hitro, hitro že kolena bolijo ant' vino. In zgodilo se je, kar je le malokdo pričako^1 Milan je ubogljivo pokleknil! Po nepreverjenih P°c \ tega ni storil že od otroških let, ko je moral klečati-1 bil priden. Čeprav je martinovo že minilo, so v Društvu upokojencev Črenšovci poskrbeli, da so lahko prišli njihovi člani in članice na svoj račun. Povabili so jih v znano črenšovsko gostišče Jaklin, kjer se je odvijal zanimiv program. Seveda ni šlo tudi brez krsta mošta v spoštujme druge ...« Sicer pa še vedno prebira časopise in v skladu s svojim poslanstvom sta pravšnja za prebiranje tako Vestnik kot Nepujsag! Tou je jo, Rozika! Januarja bo ROZALIJA BOGDAN dopolnila 104. leta - rodila se je v danes slovenski občini KOBILJE in se poročila v DOBROV NIK, kjer so večinoma Ma- džari A to jo še najmanj moti - politika je ne zanima, še vedno pa rada zapoje, in to v obeh jezikih. Tudi v »vojni za praznike« ima preprosto sporočilo: »Praznujme svoje, 104 leta modrosti november 2005 Altruizem Zoran in Robi etno šefa pol, je grozno afere bomo v Pentutah še poročali - če ne, bomo Ovsa Borut namesto Zorana, Jožko namesto Boruta? politično korist. tekal Slovenske vojske. Obujanje spominov, kot ga je ovekovečil pentutarski fotograf, je gotovo prijetna reč. Posebej, ker želijo nekateri s pomočjo izkrivljenega zgodovinskega spomina skovati kratkoročno E, ja, zdravdže pa pejneze! Kadrovskotutarski vrtiljak ^k pred sklepom pentutarske redakcije smo zvedeli, da soboška policija zanima za enega najuspešnejših Sadnikov, ki je pred kratkim uspešno spravil pod streho r en koncert Zaigrajmo in zapojmo po domače, GEZO r /RKAŠA (plašč po pazduho) policiste na čelu z ALEKSANDROM JEVŠKOM (leva bradi) menda zanima Gezova politična preteklost 1 bolj sedanjost. Če ni neoporečen in je morebiti na ^Dhtvi strani, če torej ni naš, se mu lahko zgodi lustracija "’olje »jankovičacija«. V tem primeru se bo moral prostovoljno in sporazumno Kaj vse se bo v vesoljni Sloveniji še zgodilo? Mislimo seveda na številni kadrovske rošade, ki smo jim priča v zadnjih tednih in mesecih. Najodmevnejša, zamenjava Mercatorjevega big bossa ZORANA JANKOVIČA (ga ni na sliki), naj bi bila povezana tudi z našo pokrajino. Viri namreč trdijo, da ga bo morda nasledil nihče drug kot sedanji general soboške MURE, BORUT MEH (brez očal). Pentute tuto tut razvijajo naprej: vse skupaj je namreč možno ob predpostavki, da namesto Meha pride vodit šivilje doslej prvi mož SLO gosj>odarske zbornice JOŽKO ČUK (s sivimi brki), ki menda na sedanjem mestu ni vsem pogodu Tekal Rajši njemi kiijpin, ka me na radiji nede špotol^g^ ---------pen— Stric Vinci za Vaneka Pomurje je dežela z bogatim ljudskim izročilom Ohranjeno je po zaslugi številnih amaterskih skupin, ki delujejo z železno voljo in ljubeznijo do domače zemlje m besede. Na ta način prenašajo etnološke dragocenosti na naslednje, mlajše rodove. Tokrat objavljamo fotografijo dveh gospodov, brez katerih ne bi bilo sicer uspešnih folkloristov iz TEŠANOVEC - ZORAN (levo) in ROBI sedita trdno na dveh stolih, a ne vsak na dvian; pač pa vsak na svojem. Torej se jima ne more primeriti nič nepredvidljivega! Ovsa Značilno je, da se ZA-^VRJENCI (na Murskem yalu so njihove satirične domislice vsak petek ozi-r°ma nedeljo) družijo tako službeno kot zasebno. Nedavno Pentute na sejmu ^r niso izsledile najbolj Markantne osebnosti, VA ^A iz MAHI IBAKOVEC, 5rno pa zato »šklojcnilio Jugovega strica VINCIJA, ® navihanega Vaneka ni Pozabil in mu je kupil nekaj ^ndkih dobrot. Žabar u , Še pomnite #| l,n ,e dala veliko pomembnih moz, * •■>r Pomagali pri osamosvajanju Slo- gOSpOdlC? -Med njimi sta danes prvi mož & ^^ooskih policistov v Lendavi, veteran ',h b‘ TRČEK (modra uniforma), in '^SLav LIPIČ, načelnik generalštaba Osamosvojeni ali samosvoji? Ja, če ti odideš! 28 vm november 2005 Zaigrajmo in zapojmo po domače, sedemnajstič v športni dvorani soboške tretje osnovne šole, s predstavitvijo izvajalcev z vrha slovenske in delno tudi hrvaške zabavne scene, zato tudi - kot vsa prejšnja leta - odličen odziv publike. Gostitelju Gezi Farkašu, voditelju četrtkove večerne oddaje Geza se zeza na Murskem valu, se je izšlo vse po načrtih, razen več prepotene garderobe, kot je predvidel, in razen nekaj deset jeznih obiskovalcev, za katere v dvorani žal ni bilo več prostora. Po odmevnosti letošnjega koncerta sodeč osemnajsti zagotovo bo, za jubilejnega dvajsetega pa bo morda v Soboti že tudi nova, velika in sodobna prireditvena dvorana in nihče več ne bo ostal pred vrati... Prvič je na koncert prišel sam predsednik države. Ljudem je zaprlo sapo, ko je odprl usta. Bilo je, kot da pred njimi res stoji in govori sam Janez Drnovšek. Bil pa je Marjan Šarec, odličen imitator iz ekipe Saša Hribarja. Ana-Lizo. Slovenci jo poznani1 malih ekranov, takole v živo pa jo je večina obiskovalcev vid®*41 prvič. Gledališka igralka Riljan Tič je kot Ana-Lixa tudi v živo navdušila in požela borefl aplavz. Stari štosi, ki jih VJ| poznamo, v njeni izjemni li** terpretaciji zvenijo svež« |fl zabavneje. Upala si je štej"* jezik - brez dlake - in uspel*1. Irma B. Stane Vidmar vse svoje pesmi odpoje s čustvenim nabojem. In še eno strast ima. Je ribič, ki se lahko pohvali, da je trnek namakal na Saša Lendero, nežna, ljubka in romantična kot vedno. Zame dan, zate noč... lahko tudi luna za oba. Priljubljena tudi na Hrvaškem. Dražen Zečič je imel v dvorani strastne oboževalke. Kar završalo je, ko je stopil na oder. Njegova bliskovita kariera ima korenine prav v naši pokrajini. Halgato je letos zmagal na Veseli jeseni in publiki se niso hoteli zameriti, zato so zapeli prav zmagovalno pesem. V teh dneh bodo publiko razveselili z novim cedejem. Werner in Brigita Suler - novi oubt na siavcnuu ----------------- sceni. Werner pa že snuje koncert, s katerim se bo februarja po enoletnem premoru znova podal po Sloveniji... Karma, skupina, ki je nastala v Kopru, največ pa prepeva v hrvaščini. V Murski Soboti so povzročili »zemljotres«, sicer pa se z njimi *rada trese tudi češka, slovaška in poljska publika. Atomik Harmonik: Šp . Špeli (katera je katera, uspeli ugotoviti) pa vodj*1 sambla Jani in frajtonar, I*' je to postalo ime, zato pravzaprav morali napi**1 veliko začetnico. Brez Lange nikakor ne gre. Tokrat so se okrepili s klarinetistom Boštjanom, novejšega datuma pa je tudi harmonikar - še en Boštjan. Svejt pa ide k vragi -večkrat jo zaigrajo, bolje jim gre. Ptujskih 5 v najnovejši izvedbi - med drugim z novo pevko s harmoniko v rokah. 15. decembra imajo v Gorišnici jubilejni koncert ob 20. obletnici uspešnega delovanja. Brendi s Špelama iz Atomic Harmonik. To je bilo za odrom, na odru pa solo in skupaj z ansamblom Vand-rovci. Je v polni kondiciji, le trebušček mu je malo izstopil... - Davor i imel na P |,f Murska p to nesre£' na sreča ' , končala j z nekaj * .i kane P|v ■ jt ne. netku je v družbi tehnične ekipe Murskega vala * Feri in Drago, ki je v sodelovanju s tonskim mol-Martinom odlično izvedla režijo in prenos priredit^j' Ker nam je za fotografije vseh nastopajočih S prostora, naj jih vsaj omenimo in se jim v imenu po- J v dvorani in doma pri radijskih sprejemnikih za lepe trenutke: Šou bend klobuk, Matko Jela*1*' Karizma, ansambel Mikola in H olikan um. 0(11(29 p e n november 2005 ^sen nam je nasula na stojnice ter položila na mize in krožnike bogate plodove svoje naravne ponudbe. Ameriške samopostrežne trgovine imajo - prav tako kot v Evropi -Poseben prostor, kjer ponujajo in prodajajo domače in uvoženo sadje, zelenjavo. Sadje, zelenjava in kamela > Dušan Radič S prijateljem sva zašla med stojnice, kajti zanimivo si je dedovati piramide zloženih jabolk in vsakovrstnega ^gega sadja. Jabolka so tukaj polirana, svetijo se kot °£ledala. Toda ko ugrizneš vanje, je tako, kot bi naredil tožirek vode: izjemno vodene so. In prijatelj, ki je bil z “*10, me je opozoril, da je ena tretjina svežega jabolka stavljena iz - vode. Razumljivo; zato tudi plavajo na ^rsini vode. Limon je več vrst. Zapisi o prvih limonah 80 že iz časa 2400 let pred Kristusom, vendar so bile topolnoma neužitne. Zaradi limon so britanske mornarje, ® so potovali pred sto in več leti v kolonije, klicali »limey«. 4Miko so jih jedli, da bi preprečili skorbut, ki ga dobijo Riharji zaradi pomanjkanja vitamina C. Malokdo ve, limona vsebuje več sladkorja kot jagoda. Breskev v ^riki je več vrst, delijo pa se v glavnem na dlakave m ^hte ter na bele in rdeče. Posebna vrsta breskev rase Kitajskem. Ima ^Polnoma ploš ■u:i' obliko, videti ' ■ Je kot ploščica hokej. Banane, Pas smo jih uvo-šele po Titovih ^šivanjih v neuvr-|fUe afriške in "ge države, praženo veljajo za ^jbolj priljubljen Mež. Prodajajo •^kilograme m ^*0 jih naberejo sedemdeset *Jrton. Čeprav je ^stlina banana 'teti kot steblo, je flbistvu - trava l^ateri primerki zrasejo do y' ■’ Sest metrov. r°Pskih krajih ^se več vrst, , 1 ■ulj znana je ru-banana. Oblive so, hitro Jiejo, in če jih $^0 ohraniti za časa, jih lahko ^znemo. V Ph jemo nekateri jih nUjejo naravni 1 food«, toda so tudi v ki 'Cah (banana ih sadnih Kremo po bananam lo jagode. Pr /'J'n kultivirali ;L - Uporabljali Jih v medi-so niz-■ ^orično sadje fk/^ninom C in , h^hsidanti Najbolje jih je hraniti pri temperaturi pod. ^'Ptnl Če je temperatura prenizka, izgubijo barvo in Njihov rok trajanja je pet dm. V Belgiji imajo ce o ’’ posvečen jagodam. , T Ikit' kitajski sadež in ima kitajsko ime yang tao. a K/ ^landiji, kjer danes na veliko gojijo ta sadež, so ga po majhni ptici. Kivi ima več vitamina L o 1, ranča, s kalijem pa je bogatejši celo od anan. : kivija so prinesli v Evropo šele o ■ 1 istega stoletja, gojijo pa ga predvsem v j g ip1 ■1 k Precej uspešno pa raste tudi v dolini Nere e. Branim Šdmen Mango je eksotični sadež in uspeva samo v krajih s toplo klimo. Zanj trdijo, da je »kralj sadežev«. Tri četrtine svetovne proizvodnje zrase v Aziji, Indija pa je glavni izvoznik. Stara zgodba pravi, da je Buda osebno zasadil prvi mangov gaj, da bi se v njegovi senci lahko spočil. Od takrat so njegovi cvetovi in plodovi del neke budistične ceremonije. Mangovo steblo doseže višino trideset metrov in sodi v isto družino rastlin kot strupeni bršljan. Če je mango »kralj sadežev«, potem je ananas sadje rajskega okusa. Največ ga vzgajajo v Mehiki, na Filipinih, Portoriku m Havajih. Je odličen, osvežujoč dodatek k vsakemu obroku, posebno v poletnih dneh. Zreli ananas je trd in ima oster vonj. Prijatelj, ki mi je razlagal o vrednosti in kakovosti sadja, je skušal odtrgati ananasov list: veš, če je mehak in se z lahkoto odtrga, pomeni, da je sadež zrel. Ko sem ga kupil in čakal, da postanejo listi mehki, je minilo več kot deset dni. Potem sem ga s posebnim orodjem izdolbel, navrtal, da so nastali znani kolobarji, ter si jih privoščil. Najpreprosteje pa je, če kupite konzervo z ananasom. Največjo količino pomaranč in grenivk na svetu pridela Brazilija. V njih je največ vlaken, koristnih, zdravih za prebavo. Na trgu je več vrst pomaranč pa tudi grenivk. Dobri so sokovi, posebno v vročili kalifornijskih dneh. Tu je namreč tudi ob koncu novembra do 29 stopinj, medtem ko ponoči pade temperature na deset stopinj -prava puščavska, savanska klima. Ko sem prvič prišel v Kalifornijo - bilo je pred osemnajstimi leti - sem si kupil sok papaje in ga pil v velikih količinah. In čim več sem ga pil, bolj mi je bilo slabo. Sem ga pač pozabil razredčiti. Kasneje sem izvedel, da je papajino steblo lahko moškega ali ženskega, roda pa tudi dvo-■ipolno A samo ženska in dvospolna stebla dajejo sadeže. In moj prijatelj je dodal - ko sva prišla do češenj da na povprečnem češnjevem steblu dozori okrog sedem tisoč češenj. Da je na ameriškem trgu več deset vrst krompirja, da je najmanj voden tisti, ki je z Utaha, da bo krompir prvi sadež, ki naj bi ga vzgajali ali zasadili v vesolju. Potem me je prijatelj opozoril, da Američani za svoj državni praznik Thanksgiving obvezno večerjajo navadnega ali nadevanega purana. Vprašal sem ga, kaj je največja poslastica na svetu. Odgovoril mi je: pečena kamela. Kamelo se napolni s polnjeno ovco, ta je napolnjena s piščanci, ti so napolnjeni z ribami, ribe pa z jajci. Potem to ogromno pečenko obložijo z vsemi sadeži, ki smo jih našteli Njam njam. In če vas bo pot zanesla na Škotsko, ne pozabiti okusiti njihove specialitete haggis. Pripravljajo jo iz ovčjega srca, jetrc, pljuč in črev, kar vse skuhajo v živalskem želodcu. K temu dodajo sol, poper, češnje m zobno moko V nekaterih boljših hollywoodskih restavracijah pa se jedo polži. Pravijo, da Francozi pojedo letno okrog 500 milijonov polžev. Mnogi so nabrani tudi v Sloveniji. Pa dober tek pred prazniki, ki nas čakajo! Sala je kratka zgodba, povedana ali napisana z namenom, da pri poslušalcu oziroma bralcu izzove smeh. O tem, zakaj sploh se šalam smejemo, so bile narejene prave znanstvene študije. V naših možganih im amo o vsem, kar vemo, narejene neke vzorce. Prav na tem temelji večina- šal. Ko šalo poslušamo in se ta konča s porušitvijo pričakovanega vedenjskega vzorca, se v možganih naredi nova povezava. Rezultat je smeh. S tem sl seveda lahko razložimo tudi dejstvo, da nam je šala smešna samo prvič, ko jo slišimo. V možganih je vzorec že prisoten in posledično se že slišani šali ne bomo smejali. Zakaj si ljudje pripovedujejo šale? Ne išče se Smeh kot reakcija na šalo je zelo zdrav, sprostijo se trebušne mišice, možgani pa začnejo izločati v krvni obtok hormon endorfin, ki pri človeku povzroča občutke ugodja. Po raziskavah je smeh najboljše zdravilo proti infarktu, če se vsak dan vsaj enkrat od srca nasmejemo. Več se smejete, boljše se boste počutili. Kdaj in kako so nastale prve šale, je zelo težko ugotoviti. Dejstvo pa je, da so šale povsod po svetu bolj alt manj enake. Menda je vseh šal na svetu samo dvesto. Vse drugo so le razne izpeljanke. Iz lastnih izkušenj vem, da pri nas najbolj »palijo* šale, povedane v različnih jezikih naših nekdanjih- bratskih republik. Največjo veljavo imata Majo in Haso. Z vedno prisotnim stereotipom o »glupih Bosancih*. Seveda imajo tudi Bosanci šale o »škrtem Janezu in nenasitni Slovenki Mojci*. Da o pregovorni lenobi Črnogorcev ne bom izgubljal besed- Za šale na splošno velja, da so zelo težko ali pa sploh neprevedljive. Tudi najboljša šala o Bosancih, povedana na primer v angleščini, pri poslušalcu ne naleti na noben odziv. Normalno, saj ne pozna kulture naroda. Ločimo tudi tipičen britanski humor, nemški nehumor, ameriški humor na »prvo žogo«, Nizozemci se najbolj smejejo vulgarnim šalam itd. In zakaj si ljudje pripovedujejo šale? Gospod Evgen Jurič pravi: »S šalo človek najlažje pove resnico, ki je cesto žalostna, obrnjena na smešno plat pa veliko bolj sprejemljiva in prebavljiva.* Ljudje si sale pripovedujejo najraje v prijetni družbi, kozarčku in še čem. Tisti, ki šalo pove, v trenutku postane središče dogajanja. Vsi utihnejo in ga poslušajo. To je gotovo eden od namenov pripovedovanja šal. Ste že bili v družbi, kjer je nekdo povedal sicer slabo šalo, pa ste se vendarle smejali? Da se mu ne bi slučajno zamerili. Ali, še huje, se niste smejali, ker njegove šale niste razumeli. Ste ob prikupni mladenki nenadoma začutili potrebo, da poveste šalo o neverjetni velikosti moškega orodja. S tem ste v njenih očeh postali vulgarnež. Šale s poudarjeno seksualno noto se pripovedujejo v moških družbah. Ženske imajo raje šale, v kalen doseže svoj namen igra besed. Leta 2002 je bilo celo svetovno prvenstvo, kjer so na koncu razglasili naj šalo vseh časov. Prispelo je več kot 40.000 šal. »And the winner is«: Dva lovca s puškami hodita po gozdu. Nenadoma eden pade na tla kot pokošen. Prijatelj ga potipa. Ne zazna dihanja, oči so na široko odprte. Močno živčen vzame iz žepa mobilni telefon in pokliče reševalno službo. Operater ga skuša pomiriti: »Pomirite se. Lahko pomagam. Najprej preverite, ali je vaš prijatelj res mrtev!« Tišina. Čez nekaj trenutkov se zasliši strel. »Pa zdaj?« Spet smo pri stereotipu, tokrat o neumnih lovcih. Avtor zmagovalne šale, psihiater iz angleškega Manchestra, je komisiji razložil: »Veseli me, če se ljudje tej šali nasmejejo, saj jim pove, da je poleg njih še vedno kdo, ki je neumnejši od njih.* Smejte se šalam, ki jih slišite, in dobre povejte naprej, kajti na svetu bo resnično lepo šele takrat, ko bodo ljudem tekle solze po licih samo, če se bodo do solz nasmejali. november 2005 p^n Honeste vivere 1 Nekako je postal del pokrajine in ljudje ga srečujejo. V teh dneh ga bomo morda srečali kot Miklavža na soboškem Miklavževem sejmu, pred dnevi smo ga lahko videli ob krščenju mošta ah slišali po radiu, morda pa je sodeloval še na kakšni prireditvi. V zadnjem Času je v društvu vinogradnikov manj aktiven, a njegovih zaslug, da v Ivanovcih stoji vinogradniški dom, ne more nihče zanikati. Tokrat sva se v pogovoru vrnila v preteklost, morda pa se bo kdaj našla priložnost, da bo tekla beseda o aktualnih zadevah. Lahko bi rekli, da si je Jani Žilavec izbral dokaj zahtevno in naporno življenjsko vodilo. Očitno mu veliko pomeni, saj je izrecno omenil, naj ga na koncu teksta zapišemo. Da tega ne bi pozabiti, smo njegov moto, pravzaprav začetek mota, postavili na začetek besedila, pravzaprav v naslov. Kaj pomenijo te latinske besede, pa bomo vseeno zvedeli na koncu pogovora Poglejva za začetek malo, bolj na kratko in jedrnato, v tvojo zgodovino in osebno izkaznico. Babica po materini strani je bila iz Renko-vec, torej »Markojca«, babica po očetovi stra-ni pa iz Sebeborec, torej Goričanka. Oba dedka m oba starša pa so bili iz Noršinec, torej Ravenci. Tako sem kombinacija vseh prekmurskih območij, torej čistokrvni Prekmurec. Rodil sem se v Noršincih pri Murski Soboti, od leta 1970, ko sem se poročil, pa živim v M. Soboti. Tako se imam za Noršmčana in Mursko Sobočana. VNoršincih si rasel in rasel in naenkrat postal ministrant. To so bili lepi časi. Ministriral sem pokojnemu gospodu župniku Andreju Berdenu, katerega sem zelo cenil. Večkrat mi je naročil, da naj mu izrezujem hostije Ker smo M obrezke lahko pojedli, sem iz ene plošče spravil čedalje manj hostij. Takrat pa je župnik rekel, da si jih bo kar sam rezal, ker smo mi preveč zapravljivi z materialom Potem so te prvič posadili v avto. To je bilo v prvem razredu osnovne šole, leta 1951, ko sva okrog novega leta z očetom šla v porodnišnico v Murski Soboti po sestrico Manško. Mamo je v bolnico odpeljal s konji sosed, Erjavcev svak, domov pa smo se peljali s taksijem. Mislim, da nas je peljal taksist Paučič. Bili ste prva povojna gimnazijska generacija, ki je imela maturantski ples. To je bilo leta 1963. Igral vam je ansambel Moj mir j a Sepeta, pela sta pa Barbara Jarc in Nino Robič. Nasploh so dijaška leta lepa in največ spominov na mladost je iz tistih časov. Da, to so bili lepi časi. Zgodbe - ena lepša od druge. Dobro se spominjam izleta na grad Štatemberg. Mislim, da je bilo v tretjem razredu nižje gimnazije. Malice smo seveda nesli s seboj. Na vlaku je zavladala lakota in vsi (bil sem v kupeju, kjer so bili sami Sobočani) so si iz nahrbtnikov jemali sendviče Meni je pa bilo nerodno, ker sem imel s sabo domačo hrano in je nisem upal vzeti v roke. Čez nekaj časa so sopotniki segali že po drugem sendviču, jaz pa spet nič. Takrat pa me je vprašala sošolka Muca, ali nisem lačen. Odgovoril sem, da ne. Ni mogla verjeti, da ne bi bil lačen. »Če nimaš nič s sabo, ti dam jaz svoj sendvič,« mi je rekla. Jaz pa: »Saj imam tudi jaz nekaj za jesti« »Kaj?« je bila radovedna. Rekel sem, da domač kruh s šunko. »Joj, kako bi jaz to jedla, kar sline se mi cedijo.« Predlagal sem, da zamenjava, in ona je z veseljem sprejela. Pa sva bila oba zadovoljna. Ona, ker je jedla domač kruh s šunko, jaz pa ponosen, ker sem končno imel sendvič z žemljo in s posebno salamo. Študent naj bo! Spomini na rojstne Noršmce so lepi, eni najlepših. Tam sem spoznal in vzljubil trdo delo. Misbm, da sem se naučil biti skromen, in rad sem komuniciral z ljudmi. Kmečko delo mi je zraslo k srcu, zato sem v gimnaziji razmišljal celo o študiju agronomije. Za pravo sem se odločil potem, ko sem opustil misel na igralsko akademijo, za katero sem navdušil tudi sošolca, sedanjega igralca Evgena Carja, in to tik pred maturo. Ker smo z vaščani veliko debatirali, mi je neki možakar na dilemo, da oklevam med agronomijo in pravom, dejal: »Idi ti študirat pravo. Ti boš dober pravnik, ka se rad štukaš.« Študent v Ljubljani. Verjetno ti tam ni bil dolgčas? Kje pa! Ves čas sem bil aktiven v Klubu prekmurskih študentov, en mandat sem bil tudi njegov predsednik. To so bili časi, ko smo upali, da se lahko borimo za svoj boljši položaj m da obdržimo stik s Prekmurjem, z družbenopolitičnimi in delovnimi organizacijami, saj smo načrtovali, da se bomo po študiju vrnili domov Večina se nas je vrnila, neka] jih je ostalo v Ljubljani, nekaj pa se jih je zaposlilo v drugih krajih. Je pa bilo delo v Klubu tudi druženje Po organiziranosti smo Prekmurci v tistih časih kar izstopali. Prireditev Bujta repa pozna skoraj vsak Slovenec, študent pa zanesljivo vsak. Pripravljali smo jo s posebno zavzetostjo in bila je dobro obiskana. Ob tej priložnosti smo tri ali štiri leta pripravljali tudi opere v prekmurščini, za katera sem pisal libreta na znane melodije Najbolj odmevna je bila opera »Odana sneja« (prodana nevesta), za katero si upam trditi, da bi jo, če bi se danes, po štiridesetih letih, protagonisti uspeli zbrati, odpeli brez večje napake. Brucovanja pa so bila, za spremembo od Bujte repe, ki je bila zmeraj v Ljubljani, v Prekmurju. Ob tej priložnosti smo zmeraj pripravili neke vrste kabaret in izdali satirično-humoristični list Bruc, glasilo brucev in starih bajt. V času predsednikovanja Klubu sem bil odgovorni, sicer pa ves čas študija glavni urednik tega glasila. S prispevki pa nas je sodelovalo precej Študentov Pa sva že pri službi. Moja prva zaposlitev je bila v nekdanji Službi družbenega knjigovodstva v Ljubljani, vendar sem se hitro vrnil v Soboto. Najodločilnejši razlog vrnitve iz Ljubljane je bilo stanovanje, ki mi ga je zagotovil novi delodajalec, to je bila Obema Murska Sobota. Nato sem delal v K1K Pomurki, v Mesni industriji, od leta 1977 delam na Ministrstvu za okolje in prostor, izpostava Murska Sobota. Ampak vem, da si še nedolgo od tega študiral. Moje delovno mesto je zahtevalo visokošolsko izobrazbo, zato sem moral zdaj, precej pozno, študirati ob delu. Seveda je bilo tudi to zanimivo. Že na prvem predavanju v Mariboru. Ker sem bil med izrednimi študenti eden starejših, če ne najstarejši, sem po stari navadi prišel na predavanje v obleki in s kravato. Ko sem šel po hodniku, so vsi stekli v predavalnico, misleč, da gre profesor Ko sem se usedel nekje v sredini predaval nice, so vsi z začudenjem zrli vame Šele ko je prišel »pravi« profesor, so videli, da so se krepko ušteli. No, moral sem se precej potruditi, da sem neka.] let pred »penzijo« postal univerzitetni diplomiram pravnik. Družina: soproga Erika ter sinova Gorazd in Jaka. Najprej se je rodil Gorazd Tiste dm, ko se je naredil, sem šel v gostilno Klemenčič, in ker sem videl, da sta pri točilni mizi samo dva možakarja, trije pa so sedeli za mizo, sem ponosno zavpil: »Dobil sem sina, daj, kar pije oštarijah Vsi z gostincem vred smo pili špricerje, a ko sem plačeval, se mi je račun vseeno zdel prevelik, zato sem vprašal, ka.] hr Mali Janek Z mamico vse mi je zaračunal. Gostinec Pišta paf^ »Sedem špricerjev za nas tu, ena naša stranka pa sedi v kuhinji in pije I , radensko.« Da bi »popravil vtis«, sem ponovil. Gorazd je poklicni igralec: Pravijo,1 kar dober. Mora imeti nekaj tvoje^ Gorazd pri vsakem intervjuju pravi, ■J dobil prvi stik z gledališčem, ko je z i"1 ■ prišel na. vajo, utrdil pa ga je, ko sva igrala v eni od dveh predstav Spomini®1' ‘ se, ko smo v Puconcih gostovali s Mačja igra in je kot petletni deček z sedel v prvi vrsti. Tam sem igral upokoj®1* opernega pevca, ki osvaja neko gospo P• Farič) Ko sem na odru šel od nje, je t*0®] zavpil iz dvorane: »Očka, ‘kranšč®' pozabo pri teti!« Vsa dvorana se je zasmejala. Ena gospa je celo pripon^11,11;, bo ta mali mogoče kdaj tudi igralec se vsa družina ukvarja s kulturo. MlaJ' Jaka občasno igra kot amater, Erika Pa v pevskem zboru medicinskih sester Al1 Nekoč si povedal, da si bil vedno1 si delal, ne glede na politični sistem' si se vseeno ukvarjal s politiko. _ 1 i S tem sem mislil na dobrotnike, Kis upodabljal ves čas ob različnih Prir pa naj so bili to »farar«, škof, Božiček, Dedek mraz in morda še kd°' Ker imam otroke zelo rad, se zadnjimi tremi rad poistovetim. dobri, prisrčni, hvaležni, zato je z n "1' delati Pokvari jih, pa ne vseh, seie m j In praviš, bliža se čas, ko boš neh^ a i iv* Delovno pot bom dokončal takrat , bodo pojenjale moči. Delo na Ministi-fb^ bom, če nu bog da zdravje, končal pr1®1 leto. Od dneva izida tega Pena do zadnjega dopusta je še natanko darskrh dni Po dvomesečnem dol-bom spočit šel v pokoj, ko se bo začel0 •' obdobje mojega življenja. Želim zdravja. Vidiš, pa bi res skoraj oba pozabi že gre tista latinska reč? Tako je zapisano v Rimskem Honeste vivere, alterum non laedef0, cuiquie tribuere, kar pomeni: pošten0 nikogar ne žaliti, vsakomur dati svoj* -1 Joseph M* —I VESTNIK 31 P^lt —--------november 2005 Anton, Vlado, Drago, Alojz in Janez Ferenc Morebiti bi vam lahko v naslednjih odstavkih predstavili odlomke iz knjige Verženske zgodbe, M je delo Janeza Ferenca iz Veržeja. O njej pravi, da z njo ni bilo veliko dela, saj so Veržejci sami oblikovali zgodbe, on pa jih je samo zapisal. Namesto tega bomo predstavili njegovo in zgodbo njegovih štirih bratov Alojza, Vlada, Draga in Antona. V uvodu naj samo še omenimo, da boste lahko brali tako o časih, ko so v Prlekiji ustanavljali kmetijsko-delavske zadruge, kot o tem, da je Janez že od nekdaj rad nastopal na odrih, da so si doma Posojali črnilnik in pero, da so imeli na domačiji prvi faktor v vasi in daje danesnajlepše v vinogradu. Fotografija iz bližnje preteklosti. Na njej so Alojz, Vlado, Drago in Anton Ferenc z očetom Antonom. Peresnik in črnilo sta bratova §&sedpv kruh je bil vedno boljši Janez je naj mlajši v družini Ferenčevih m sam pravi, da še vedno ne ve, zakaj je leta 1944, ko je revščina tolkla veliko veržej skih vrat, pnvekal na svet šele osem let po Alojzovem rojstvu, ki je po starosti tretji v vrsti bratov Ferenc. Najstarejši Anton, ki je živel v Ljubljani, mu je sicer obljubil,- - mu bo izdal odgovor na to vprašanje, vendar ga je leta ^03 prehitela smrt. Čeprav so ljudje živeli v težkih Cmerah, sta bila otroštvo in mladost lepa. Minevala sta v ^su, ko so v Prlekiji ustanavljali kmetijsko-delavske z^druge. Vlado je bil takrat predsednik tamkajšnje zadruge. Ugajala se je socializacija vasi. Na dvorišču in v hlevu ^renčevih je imela zadruga nekaj glav živine. Vsako jutro Pred šolo in vsako popoldne po pouku je delavka zadruge vzela Janeza na pašo. Tam je pazil na krave, hkrati pa delal r^mačo nalogo ali so s sosedovimi otroki ubijali čas z ^^čmmi igrami. Igrač, kakršnih poznamo danes, ni bilo, ^ittilajši so se igrali s palčkami iz lesa. Njihove lesene so ponazarjale tedanje zadružne hleve in živino. Več je pomenilo tudi več živali. Z njihovo izmenjavo ter z ^dajanjem drugih palčk so skrbeli za razplod v svojih ^dežnih hlevih. S sosedovimi otroki si niso izmenjavali lesenih palčk, temveč tudi druge stvari. »K Frasovim hodili po koruzni kruh, ker drugega niso imeli. Mi smo l'kna pekli samo rženega. Po principu, da je sosedovo vedno ^iše, je bil za nas Frasov kruh slajši od domačega, za Pjihove otroke pa obratno,« se spominja Janez ^fcose dela kompost _______________ . ^renčevi otroci so obiskovali osnovno šolo v Veržeju, so bih najprej le prvi štirje razredi. Nekega dne je obiskal tedanji inšpektor Vladimir Močan. Učiteljica I’' povabila v razred, da bi videl, kako pridni in delavni Učenci. Med drugim je Janezu zastavila vprašanje. »No, 7^1, pa ti povej, kaj delajo zadružni!« Janez, ki je bil ^rat v drugem razredu, je kot iz topa izstrelil- »Delajo $^Post. Najprej pripeljejo travo, nato na plast trave ^ložijo plast gnoja, nato na plast gnoja nasipajo plast , ^1^ in to ponavljajo plast za plastjo.« Inšpektor je dovoljen z Janezovim znanjem, Janez pa ponosen, a h Mel o zadružnem delu več kot drugi sošolci. Doma pri Ptičevih so redili tudi zajce. »Več kot dvesto ]ih je b o plenih,« smo slišali. Zadružniški časi so jim namreč pn Pustili le eno kravo in za vseh sedem članov družine ^tala samo ena njiva. Na leto so zaklali svinjo, oče pa ahko vsako jesen, ker je bil lovec, k hiši prinese p*- s^ov, Pet zajcev in neomejeno število divjih rac, so ^'zhh zimah zbirale pri reki Muri. »Oba starsa sta , delala v zadrugi, vse dokler je niso likvidir > N Janez. Takrat je bilo treba plačati še za likvidacijo medtem ko je bila doma še vedno revščina. h najmlajši v družini. * M Bratje so se postavili pred objektiv na domačiji v Veržeju. Kupite mu peresnik Drago, ki je hodil na učiteljišče, in Janez, ki je obiskoval tretji razred osnovne šole, sta si delila peresnik in črnilo, po katera je moral Janez domov pred vsako šolsko nalogo. Nekega dne je učiteljici prekipelo jn je staršem napisala pismo: > Če želite imeti v hiši učitelja, mu kupite črnilo in peresnik.« Janez ji je namreč razložil, daje pisalo njegovo iri"da je on tisti, ki ga posoja bratu, in ne obratno. Ko je oče prebral pismo, je bil zelo jezen, učiteljici pa odpisal-»Peresnik in črnilo sta bratova « Ko je učiteljica prebrala pismo, je nastal ogenj v strehi Vsa jezna, ker je Janez lagal, ga je strogo oštela, nato pa je bil iz istega razloga doma še tepen. Doma pa ponavadi ni obležal samo peresnik, temveč tudi kakšna domača naloga. Janezu ni kazalo dobrega pri predmetu, ki se mu pravi nemški jezik, pravzaprav mu je skorajda grozil popravni izpit iz nemškega jezika. Ko je nemška naloga spet ostala v zvezku, ki je obležal v domači hiši, se je Janez učiteljici nemščine opravičil v nemškem jeziku. Učiteljica je od sreče zajokala m dejala: »Ne morem verjeti, moj naj slabši učenec je začel govoriti nemško.« Pn tem ni opazila, da ima Janez stavek za opravičilo napisan na roki Za nagrado je dobil Janez petico, to pa je pripomoglo, da se je začel bolje učiti in se je na koncu izognil slabim ocenam pri nemščini. V Šolo čez polja____________________________________ Po štirih letih guljenja veržejskih šolskih klopi je bilo treba nadaljevati šolanje v Križevcih pri Ljutomeru. Otroci so pot do šole ubrali kar čez polja in bdi velikokrat blatni, ker so kmetje malo pred tem zorali njive. A to jih ni preveč motilo. Veliko bol] jezni so bili kmetje, saj so jim otroci čez njihova polja shodili pravo stezo, zato so se pritožili pri križevskem ravnatelju. Slednji je strogo prepovedal pot v šolo preko kmetijskih zemljišč, toda ubogalo ga je bolj malo učencev, tudi Janeza ni bilo med njimi. Ko je prišel konec šolskega leta in je bilo treba vpisati ocene, so vsi učenci iz Veržeja, tudi tisti, ki so upoštevali ravnateljev ukaz, dobili iz vedenja samo prav dobro oceno. To jih je zelo razjezilo m prihodnje šolsko leto so se namesto v Križevce vpisali v šolo v Veržeju, ki je bila namenjena le otrokom, ki so stanovali v tamkajšnjem vzgojnem zavodu. Odločitev je povzročila velik nemir. V Veržej so pridrveli tedanji poslanci in staršem grozili, naj se znova vpišejo v križevsko šolo. Pa grožnje niso pomagale, saj so jim starši odvrnili, da bodo o njih pisali tedanjemu predsedniku države Josipu Brozu - Titu. Veržejsko šolo so na koncu morali priznati kot uradno tudi zaotroke.kiniso živeli v vzgojnem zavodu Konji so ostali v hlevih Ker je bila med Janezom in brati velik razlika v letih, je Janez ostal na kmetiji sam s starši. Ko so bili bratje doma, so priskočili na pomoč pri delu tudi oni. Alojz, ki je že živel v svojem gospodinjstvu, na primer, je imel prvi v vasi traktor. Drugi kmetje, ki so obdelovali zemljo s konji, so hitro uvideli, kako pomembna je pridobitev. Nemalokrat so ga prosili za pomoč na polju, tako da so konji lahko ostali v hlevu, Alojz pa jim je s traktorjem obdeloval zemljo in tako k hiši prinesel kakšen dodaten zaslužek. Najstarejši Anton je medtem bival v Ljubljani, tudi Drago in Vlado sta bila na svojem. Čeprav niso bUi veliko skupaj, so se dobro razumeli. Vse praznike so preživeli skupaj, veselo je bilo tudi, ko je na obisk prišel Anton iz Ljubljane. Že leta 1951 se je vpisal na študij zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral in se najprej zaposlil kot arhivar v arhivu Muzeja narodne osvoboditve. Leta 1965 je na filozofski fakulteti v Ljubljani zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945 Od leta 1971 je bil ravnatelj Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, ki se je leta 1989 preimenoval v Inštitut za novejšo zgodovino. Prvič je stopil na oder leta 1961 Janez je obiskoval strokovno šolo za radiomehanike v Mariboru, praktično delo pa je opravljal pri zasebniku v Veržeju, vse dokler se ni zaposlil v Elradu v Gornji Radgoni. Tam je bil 18 let, nato pa je postal tajnik veržejske krajevne skupnosti. Kultura in umetnost je bila že od nekdaj v krvi Ferenčevih otrok. Že zato, ker je bila mama tudi sestra skladatelja Slavka Osterca. Janez je že od nekdaj delal v različnih društvih, od leta 1961, ko je prvič stopil na oder na veselem večeru, ga ni nikoli več zapustil. Preizkusil se je v igralstvu, režiji, pisal je scenarije in bil celo scenski mojster, skrbel za luč in ozvočenje. Potem ko so mu otroci kupili za rojstni dan violino, pred tem pa niso vedeli, da nanjo sploh ne zna igrati, je ustanovil še svoj glasbeni ansambel. Čeprav je upokojen, ne počiva. Rad dela tudi v vinogradu. Slednje imajo v bližini tudi njegovi bratje, in ko se srečajo v zidanici, to srečanje traja tudi še potem, ko se dan prevesi v noc in ko se bratje spomnijo že vseh dogodkov iz otroštva in mladosti ter naredijo načrte za prihodnje dni, mesece in leta. Dejan Fujs november 2005 P®" . 32 »K Ladislav Kondor - naj več ji = Bea Baboš Logar Na soboškem pokopališču - drugi vhod, prvi grob na levi, že malo propadel - je zadnje bivališče enega »monumentov* stare Sobote, karikaturista Ladislava Kondorja. Verjetno ga le redko kdo obišče, a ob vseh svetih je bil na njem vendarle venček in tudi svečka je gorela. Ladislav Kondor sodi v čase, ko smo se v mestu Murska Sobota še vsi poznali in se je vedelo, v katero družino kdo spada - bilo jih je malo in nas, potomce, so spoznavali in ločevali po »formi« - to je osnovnih značilnostih te ali one družine. In kot otroci smo bili deležni tudi posebnega poduka o življenju in njega pustolovski plati ob periodično ponavljajočih se obiskih našega mestnega boema Ladislava Kondorja - ki je pristal v mozaika, ki ga bo treba dopolnjevati, si vzeti čas. Za začetek pa gotovo nekaj, kar bo po dolgih letih spet spomnilo nanj! Njegovo najpopolnejšo sliko kaže Janko Liska, ki ga je pred drugo vojno predstavil v Mladem Prekmurcu, zato smo ta prispevek ponatisnili v celoti. Spominja se ga Rudi Čačinovič - ki je bil po vojni nekaj časa predsednik soboške občme in mu je izposloval pokojnino, poiskali smo tudi literarno upodobitev iz knjige Jožeta Rituperja Slike prašnega mesta, na pomoč pa je prišel tudi varuh Kondorjeve zbirke karikatur - kustos soboškega muzeja in umetnostni zgodovinar Janez Balažič, ki prav tako hrani tisti znameniti album fotografij -včasih, ko je bil gospod Kondor dobre volje, ga je razkazoval v »boljših sobah« našega mesta In bilo je kaj videti. Na svojih karikaturah pa je ovekovečil tudi vrsto tedaj znanih Sobočanov - na svoj način je oplemenitil naše malo mesto, vnesel vanj duha boemstva in svetovljanstva - in doživel tudi usodo, ki umetniku in boemu pravzaprav pripada - osamljeno življenje in osamljen grob. Čistokrvni karikaturist > Ne spomnim se več, kdaj je po svojih »svet-skih« romanjih prišel karikaturist Kondor spet i domov v predvojno Soboto Sobota je bila precej i zaspano malomeščansko okolje in Kondor je i bil s svojimi karakternimi nalepkami izkušenj iz različnih dežel in njihovih navad v soboškem okolju pravi tujek V Soboto se je vrnil, ker je bil tu doma. Nj egov oče je bil nekoč ugledni šolski ravnatelj v Kupšincih, sestra ugledna soboška gostilničarka. Čeprav je bil iz madžarskega jezikovnega okolja, njegov oče je bil Madžar, ga je takratna Sobota sprejela precej rezervirano. Nosil je nekako nalepko izgubljenega srna, saj je bil to značilno za njegovo malomeščansko okolje, ker ni uresničil primernega družbenega položaja, kot je to njegova družina vsekakor pričakovala. Sestra ga je sicer sprejemala, mu tudi večkrat pomagala, vendar z grenkobo v srcu. Sčasoma pa je postal Kondor nekakšna nihajoča oseba med svojim prirojenim malomeščanskim okoljem m mladimi študenti ter intelektualci, ki so videli v njem precej uspešnega karikaturista, obenem pa tudi človeka z naprednimi in celo levičarskimi nazori, ki jih je ohranil vse od nekdanje madžarske socialistične revolucije. Poseben stik si je ustvaril z delom madžarske ženske družbe, za katero je imel vse do smrti polne žepe bonbončkov. Te je sicer ob srečanju delil vsaki ženski, s katero se je začel pogovarjati. Posebnega zaslužka s svojimi karikaturami v takratni Soboti ni imel Zato se je poleti preselil v Opatijo, kjer je slikal po hotelih in restavracijah pa tudi po ulicah Za mnoge hotelirje in restavratorje je bil nadležen gost. Tako mi je v svoji pomanjkljivi hrvaščini na razglednici napisal kratko in jasno: »Jedan velik katastrofi« Za njega ]e bila izredno slaba žetev. Kondor je v svojem albumu iz sveta prinesel nekaj prav uspešnih karikatur uglednih osebnosti. Dokaz, da je imel tudi v svetu » primerne uspehe. TUdi doma je naredil nekaj -i prav uspešnih Počasi pa je na njegovo 2 ustvarjanje začel vplivati odnos do osebe, 2 katero je karikiral. Posebno do žensk je bil »kavalirski« in jih je olepševal. Sam imam neka) njegovih karikatur. Prve so ostre, glede na najino prijateljstvo in še posebej kasnejše funkcije pa me je začel tudi olepševati. Proti koncu njegovega življenja je začela bolezen vplivati tudi na vrednost njegovih risb. Začele so se mu tresti roke m ostrih črt m vec zmogel. Karikatur, kot jih je ustvarjal v svojih najboljših letih, ni več dosegel. Če se danes spomnim na njegovo zbirko karikatur m na nekatere, ki jih je risal v moji navzočnosti, lahko rečem, da je bil Kondor vsekakor čistokrvni karikaturist, ki je bil tudi s karikaturami zvest svojemu gledanju na družbo, v kateri je bil. Ni bil le čistokrvni karikaturist, temveč tudi kritik družbe, v kat00 je živel. Rudi Čačino^ M .■ Joža Faflik, 3. XI. 1954 Svinčnik no papirju, 40 x 29,5 cm (iz Kondori0^ zapuščine v Pokrajinskem muzeju Murska Sobo1" foto Janez Balažič) domačem kraju potem, ko je obredel svet pred drugo svetovno vojno, potem pa. životaril v domačem kraju in se preživljal z risanjem karikatur. Ker ni imel stalnih dohodkov, je bil to njegov edini vir preživljanja - kavarne, gostilne, šole, razstave, zime v Soboti, poletja v Opatiji. Zdaj se zdi, da je tega že tako da ifI kavarniški gostje, če jih že tako hitro rišes-rajši karikirati, za smeh in za dobro vdP V pogovoru naju je zmotil slabo r0j moški Prinesel je iz kavarne mal° , narisano karikaturo, češ da oni tam žP1 ne bo plačeval, tako grd da m, s takinu sp-1' naj si itd. in vrgel list pod mizo. Začela dreti in le s težavo sva ju z gospodično** »Glejte,« se je jezil, »glejte -«»Jezi se na ker mu obraz v njem ne ugaja,« namesto njega. »Jeste. Magarac!« je P'" Nepričakovano hudo ga je razkačilo. , je ljubilo več razgovarjati, samo neprem* gledal, kakor da bi požiral jezo, da se Je ' bosti tudi s takimi bedaki. • »V Zagrebu je bilo hudo, kajne7" " napadli so ga, »neki fašisti« Menda so s zdele nekatere karikature žaljive. Pob|L‘"'p je v albumu izrezek Hrvatskega dn®’ »Preberite!« Trije neznanci, ker ni 1111 Oi l n p s t d k * M k D d d d k H ii i d t h Pen november 2005 soboški svetovljan Nsodo šibic, po načrtu, eden ga je sunil z toksarjem v brado, drugi je že hotel trgati ^bkature, rešitev o pravem času, policija. Ponekod imajo smisel za karikaturo, za Junior in ironijo, za satiro, drugod so surovi, ^poso ga sprejeli v Monte Carlu, v Zakopanih. Poljskem sploh radi gledajo karikature,« pravil V Londonu se niso dosti zmenili. dan je rajši odšel. V Nemčijo s karika-Hitlerja in njegovih ni mogoče, Prusi bi spravili še v koncentracijsko taborišče, v ^elek »Die entartete Kunst«. Italijani pa se razburjali, še kar radi so gledali med 'arikiranci tudi duceja Mnogo prirodnega za karikaturo, za umetnost so pokazali ““Igari. »Ti so sploh dobri ljudje,« je pristavil. 1 vseh štirih stenah precejšnje sobe skoraj " profilov, polprofilov, lic umetnikov in gnanih: politikov, državnikov, vojakov, ^liževnikov, umetnikov, športnikov, igralcev, ^aradz, kraljev, žensk, meščanov in prole-^v kaj raznih ras, smehljajev, krink, nosov “loči - vsi lepo pomešani in večinoma kariki-nekateri izdelani skrbno, premišljeno, hitreje, nekateri le bežno. večino sem risal po naravi,« mi je pritrdil, ®^aj pa je fantazij in nekaj po slikah « ^Pozarjal me je na lastnoročne podpise talcev. »Prijetna ženska,« se je spomnil ob teniški igralki Suzani Lenglen, ki se mu Opisala kar trikrat. Šaljapin mu je na eno P^d karikatur napisal: »A mon cher ami . °ndor.« Triickega je poiskal v TUrčiji. Pravkar ^ribaril Ko ]e Kondor zgotovil karikaturo, ki Una za svoje najboljše delo, je Trocki opomnil ’ 'as moi. c' est un burgeois. In nato ^šal tajnika, če je ta buržuj res Trocki »Qul farade Trocki, c 'est vous meme«. - Dobro -'Živel v letoviščih, najbolj gentlemanski pa je *1 maharadža iz Patiale, ki je naročil kar 36 ^katur svojega dostojanstva, menda za svoj za vseh 36 odalisk Toda vsi niso tako ’ l••« 1*0. Še sredi minulega stoletja so bile ljubljanske Dravlje dolga vas. In zatem se je tu razmahnila gradnja zasebnih družinskih hiš, stanovanjskih blokov. Na območju tukajšnje pošte je danes okoli osem tisoč gospodinjstev z več kot 30 tisoč družinskimi člani. Med njimi je veliko Pomorcev. Eden tukajšnjih poštarjev je Prekmurec Marko Šlebič. Še posebno veliko dela bo imel pred decembrskimi prazniki. Več kot sto molčečih delodajalcev .102332 Končal srednjo računalniško Šolo Draveljskemu poštarju Marku Šlebiču je danes 30 let. Vesten je v službi, doma pa skrben mož in oče. Je rojak s Hotize, a je bil rojen v soboški porodnišnici. Družina je sprva kmetovala. Marko je obiskoval osnovno šolo Miška Kranjca v Veliki Polani in potem končal srednjo računalniško šolo v Mariboru. V začetku šolanja mu je umrl oče Ima še brata Aleša, ki je tudi študiral v Mariboru. Po očetovi smrti so še nekaj časa kmetovali, a je bil dohodek premajhen za solidno preživetje, zato se je mama Manica zaposlila. Marko se je pred devetimi leti poročil v Žižke. Bilo mu je 20 let. Po končani srednji šoli je ves čas iskal zaposlitev. Pripravništvo je delal v komerciali soboškega cestnega podjetja. V tistem času je pričakoval naraščaj. Otrok se je srečno rodil, a on je bil brez zaposlitve. Iz lendavskega zavoda za zaposlovanje so ga napotili v Mursko Soboto, kjer so ga poučevali o možnostih za prekvalifikacijo. Dali so mu napotke, kako naj napiše prošnjo za sprejem v službo, kako naj se predstavi delodajalcu... Na različne naslove je razposlal več kot sto prošenj za zaposlitev. A ni dobil niti enega odgovora. Bil je zaskrbljen, nemočen, jezen. Ni videl uspešne življenjske perspektive Uvidel je, da v domači pokrajini zanj ne bo dela, in je pomislil na selitev drugam. Hiter in spodbuden odgovor pošte iz Ljubljane________________________ Marko Šlebič je danes samozavesten, odločen, zadovoljen. Prihodnost mu je zagotovila pošta Slovenije. Po tistem, ko v domači pokrajini na prošnje za delo ni dobil nobenega odgovora, je poslal prošnji v Ljubljano. Eno je namerni neki službi za tehnično varovanje, drugo pošti. Na nedavnem srečanju v Dravljah mi je navdušeno ponazoril prvi stik s prihodnjim delodajalcem: »V sredo točno ob dvanajstih sem oddal na soboški pošti pismo s prošnjo. Namenil sem ga ljubljanskemu poštnemu podjetju. V petek zjutraj pa sem že dobil domov odgovor, poln upanja. Povabili so me v Ljubljano na razgovor Vse potrebno za sprejem v službo v Ljubljani je bilo urejeno v treh tednih... Trinajsti december leta 1999 je bil moj prvi delovni dan...» Kot pismonoša je začel delati pred šestimi leti na pošti v Dravljah. Še vedno je poštar na isti pošti. A začetek m bil povsem enostaven. Sprva je moral dvakrat premisliti, kaj bo povedal, da ne bo zvenelo preveč narečno oziroma da ga bodo sodelavci razumeli. A jim je bila prekmurščina všeč. Večkrat ]im je moral kaj povedati po domače. Znašel se je sredi koncentriranega mestnega trušča. Tii skozi se valijo množice avtomobilov proti Gorenjski, Avstriji in obratno. Pol leta je živel v Ljubljani sam. Žena Monika (rojena Tibaut) in sinek Blaž sta ostala v Žižkih. Ob pomoči znancev je dobil takoj sobico v Linhartovi ulici blizu Žal V nedeljo se je znašel v Ljubljani in v ponedeljek se je ze začel uvajati v poštarske veščine Prvi teden mu je bil za mentorja izkušen poštar. Naredil je tudi ustrezni tečaj z izpitom. V začetku je imel precej več dela. Raznašati je moral namreč tudi številne reklame, ki so za nekatere nepotrebna navlaka. Poštni nabiralniki slednjih so zdaj označeni z nalepko, iz katere je razvidno, da reklamnih sporočil ne želijo prejemati. Zahtevnost njegovega dela je odvisna od terena. Enkrat obiskuje stanovanjske bloke, stolpnice, za tem družinske hiše In njegov rajon je Draveljska ulica. In kje so Dravlje? To je severozahodni del Ljubljane. Ob starem jedru nekdanje dolge vasi je Poštar Marko Šlebič kaže v Ljubljani proti območju, kjer vsak dan obišče na stotine ljudi, gospodinjstev. Foto: Franček Štefanec bil pozidan v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z individualnimi hišami del proti Celovški cesti, proti zahodu pa Draveljska gmajna s stanovanjskimi bloki, stolpnicami. TU živi v osem tisoč gospodinjstvih več kot 30 tisoč prebivalcev. Domačinov je malo. Med priseljenci je veliko Prekmurcev in Štajercev. Z njimi ima Marko še posebno pristne stike. Nekaterim prinaša tedensko tudi Vestnik. Napadli in oropali sodelavca Marko raznaša pošto peš. To zahteva tukajšnja gosta poseljenost. Tu m tam obišče sosednji teren s kolesom. Dnevno prehodi po nekaj kilometrov. Med 16 zaposlenimi na draveljski pošti je edini Prekmurec. Zaposlem so Še Štajerci in drugi. Delo poštarjev je postalo nevarno Njemu se doslej ni zgodilo nič, lani pa so napadli in oropali njegovega sodelavca, a je izkupiček tovrstnih napadalcev danes zanemarljiv. Danes nosijo poštarji pokojnine domov le redkim. A prav te so napadalčev cilj. Poštarji imajo ustrezne varnostne tečaje, strokovna predavanja. Na internem izobraževanju se sproti prilagajajo zahtevam časa. Žena kuha učencem poljanske osnovne šole_____________________ Pol leta po Markovem prihodu v Ljubljano sta se priselila še žena Monika in sinek Blaž. Sprva so živeli v garsonjeri v Dravljah. Družina se je povečala še za sinka Davida. Od julija letos imajo v najemu pritličje družinske hiše v Črnučah. Življenje jim je zdaj veliko prijetnejše, domače, a za najemnino odštejejo mesečno 80 tisoč tolarjev. Markova žena Monika je končala gostinsko šolo v Radencih. Zdaj je zaposlena kot kuharica v osnovni šoli Poljane v osrčju Ljubljane. Prej pa je kuhala v gostilni Žabjek v Žižkih, katere lastnik je njen stric Družina vestno gospodari. Daje tolar na tolar in misli na prihodnost. A se z mislimi vedno znova vračajo v Prekmurje, kamor se odpeljejo na obisk skoraj vsak mesec. Markova mama Manica živi zadnji dve leti na Viru pri Domžalah. To je blizu Črnuč. Njegov brat Aleš pa se namerava zaposliti v Avstriji. Na stotine čestitk_______________________ Marko bo imel največ dela od 10. do 25. decembra z raznašanjem božično-novoletmh čestitk. Sledijo še čestitke zamudnikov, pozabljivcev in pošiljke iz tujine. A je pisemskih čestitk zadnja leta manj. Kriva je velika razširjenost klasičnih in predvsem mobilnih telefonov ih vedno bolj je razpredena elektronska pošta. A se bo za Marka število pisemskih enot vendarle zelo povečalo spet pred velikonočnimi prazniki v začetku prihodnjega leta. Za raznašanje pošte uporablja Marko poseben poštarski voziček. Klasična poštarska torba mu na tukajšnjem terenu ne pride v poštev. Vanjo gre namreč premalo pošte. Draveljski poštarji bodo pred novim letom nekoliko nazdravili, a naš rojak Marko meni, da bo predpraznično srečanje kratko, saj se običajno vsem mudi k svojim družinam, sorodnikom, prijateljem. Poštar Marko Šlebič je ob koncu pogovora dodal »Zapišite še, da lepo pozdravljam vse domače in prijatelje v Prekmurju in jim želim vesel božič in srečno novo leto 2006!« .„ FrančekŠtefanec november 2005 Pen 40 Dr. Ivan Janez Štuhec To je on Zgodba z naslovnice teolog IVAN JANEZ ŠTUHEC se je rodil 17. novembra 1953 v Celju, a je otroška leta preživel v Prlekiji - osnovno šolo je obiskoval prt Mali Nedelji, leta 1973 pa je maturiral na ljutomerski gimnaziji. Najprej se je vpisal na ljubljansko pravno fakulteto, naslednjo jesen pa se je prepisal na teološko. Diplomiral je leta 1981, junija istega leta je bil v Mariboru, kjer biva še danes, posvečen v duhovnika. Eno leto je bil kaplan v Slovenski Bistrici, nato se je vpisal na papeško univerzo Gregoriano v Rimu, kjer je junija 1988 uspešno obranil doktorsko disertacijo. V akademskem letu 1988/89 je kot asistent začel predavati na ljubljanski teološki fakulteti na katedri za moralno teologijo. Od 1992/93 v Mariboru predava predmet osnovne moralne teologije, v Ljubljani in Mariboru pa predmet družbeni nauk Cerkve. Od leta 1999 do 2004 je bil prodekan enote teološke fakultete v Mariboru. Njegovo področje raziskovanja je usmerjeno v družbeno etična vprašanja in v tej zvezi raziskovanje družbenih tokov v dvajsetem stoletju. Udeležil se je številnih simpozijev in okroglih miz in velja za enega najboljših teoretikov sodobne slovenske katoliške cerkve. Dejaven je tudi na drugih področjih, saj je od leta 1988 do 1997 vodil študentsko pastoralo v Mariboru in v tem okviru soustanovil mladinski center Sinaj ter Akademsko 4 O slednji meni tako »V Prekmurju živi jekleni rod, ki ljubi svojo zemljo in svoj dom. Na zasanjani in nekoliko otožni prekmurski ravnici lahko preživiš, ker te obdajajo dobri ljudje in ker na rodovitni zemlji raste kruh.« Angelca Gorjan se je rodila 23. februarja 1943 v haloški vasici Čermožiše pod Donačko goro. Odraščala je v kmečki družini Korezovih, ki so jo sestavljale tri generacije. Angelca je bila tako kot drugi otroci najprej pastirica in obenem je opravljala težka kmečka dela v hribovitih Halozah. O svojih starših pravi, da so bili skrbni in delavni. Bila sta skromna, ljubeča m stroga. Imela sta odprto srce za vse, ki so potrebovali pomoč. Moja sogovornica se nič ne sramuj e priznati, da pri hiši ni bilo vedno vsega v izobilju. Otroci so v šolo hodili slabo oblečem in bosi od velike noči do prve jesenske siane. V šolo v Stoperce je morala pešačiti pet kilometrov. Prašne poti do cerkve, trgovine in pošte so bile prav tako oddaljene približno pet kilometrov. Angelca pravi, da ima najlepše spomine na babico, ki je vnuke razvajala in jim rezala najboljši kruh. Pri Korezovih se je vedno dosti bralo, s ponosom pove Angelca. Starši so svojo ljubezen do knjig prenašali na otroke. Zbirke Prešernove in Mohorjeve družbe so Angelca s svojimi štirimi vnuki Nikom, Alanom, Antejo in Lukom S haloških gričev na prekmursko ravnico začele bogatiti življenje njej in njenemu revnemu haloškemu svetu, kjer so živeli in še živijo dobri ljudje. V knjige se je poglabljala bolj in bolj, zato ni čudno, da so jo na vasi ljudje imeli za čudakinjo, kot se spominja rosnih dni. Po osnovni šoli je Angelco pot vodila v svet Odšla je na Gorenjsko, kjer je želela pridobiti več znanja, po katerem je vedno hrepenela. Najprej je bila ekonomka v obratih družbene prehrane. Toda hotela je postati vzor drugim in svoje izkušnje ter znanje posredovati vsem, ki si tega želijo. Njena velika želja je bila, postati učiteljica. Tako jo je pot vodila na višjo gospodinjsko šolo v Groblje pri Domžalah, nato pa je v Ljubljani študirala še kemijo in biologijo in prvo delovno mesto učiteljice je bilo na osnovni šoli Preddvor, kjer je poučevala gospodinjstvo, kemijo in še biologijo. Tam je spoznala svojega življenjskega sopotnika Draga, učitelja likovnega pouka. Takratna šolska uprava pa z mladimi učitelji ni ravnala tako kot danes, kajti premeščali so jih na delovna mesta, ki si jih niso sami izbrali. Velikokrat so učitelji prvič slišali za kraj, kjer se jim je obetalo novo delovno mesto in kjer so si ustvarili dom. Taka sta bila Angelca in Drago. Široka prekmurska ravnica in nebo nad njo je postala njun dom. Začetek na prekmurski ravnici... so za to krive vile, ki so prišle iz poplavljene Mure? Ko danes upokojena »tovarišica« začne pripovedovati o prihodu v Prekmurje, ji spomini potujejo daleč nazaj v tisto mokro poletje leta 1966. Takrat je Mura razlila svoje vode preko vseh svojih nizkih nasipov in ogrozila vse vasi, ki ležijo ob njenem toku. »E Spomin na šolske dni. Fotografija je nastala 15. junija 1971. ,tov' S ■■ % S 'r< >1 Tisto poletje sta zakonca Gorjan pripotovala v Prekmurje. Vozila sta se od Kranja do Murske Sobote. Pozno popoldne sta čakala na stari avtobusni postaji v Murski Soboti na prevoz v Turnišče Dva mlada učitelja, ki sta se maloperej poročila, sta nosila s seboj vse svoje premoženje v kartonastem kovčku in v paketu, ovitem v rjav papir. Na avtobusni postaji sta tujca pritegovala poglede mimoidočih. Pa tudi onadva sta z zanimanjem opazovala ljudi, ki so hodili mimo. Takrat so se ljudje še pozdravljali tudi v mestih. Na avtobusno postajo je končno prisopihal čuden avtobus in za njiju se je pričelo potovanje po blatni ravnici. Tam pri Dokležovju je avtobus zavozil v globoke Murine vode in sopihal skozi Melince do vseh treh Bistric. Vsepovsod se je razlivala globoka kalna voda. Dobrovoljen okrogel šofer srednjih let je srečno na pamet prevozil vse poplavljene ceste skozi vasi ob Muri in zavil proti Črenšovcem in naprej % pr katoliško združenje AMOS. 1990. je bil soustanovitelj galerije Ars sacra, podobno pa velja za Vzgojno-^ braževalnt zavod Antona Martina Slomška, kjer je post^ tudi direktor. V okviru zavoda deluje tudi mariborska škofijska gimnazija. Med drugim je bil tudi pogajalske skupine za urejanje odnosov med državo cerkvijo. Sodeloval je na mnogih javnih tribunah omizjih, kjer ga je slovenska javnost spoznala 110 pronicljivega sogovornika in odličnega poznavali slovenskih družbenih razmer. V času osamosvajanja je organiziral predavanja1 družbeno tematiko, v škofijski avli v Mariboru pa skupil s tamkajšnjo občino javni shod za mir ob prvi žrt^ jugoslovanske vojske. Je član številnih mednarodni strokovnih združenj in domačih komisij. Napisal je Družbene presoje (2002) in Cerkev - sveta in preklel (2005), tik pred izidom pri Mladinski knjigi pa je njegov0 delo z naslovom Smer - osvobojena dežela. Čeprav je tako na pedagoškem kot znanstveno raziskovalnem področju praktično ves čas zaseden, s0 r vrača v domače kraje. Tako ob nedeljah mašuje tudi prleških krajih. Ni jih malo, ki bi Ivana Štuheca- radi kot prvega 'škofa domače pokrajine, če bo. kot načrtovano, ustanovljena škofija Murska Sobota. Si 11 Pr Hi or iv fr ki k ob Prf Iti: Mi Ml bi -I % Angelca Gorjan 1 S Hir “Hi do Turnišča, kjer sta pri Klem®11 gostilni izstopila. Tovarišica Gelca _______________ mlP Začela se je idila vaškega učiteljeva" , prilagajanja na novo okolje. V začetk ' p se srečevala z narečnimi pregradah’ ni teklo vedno vse gladko Obstajale so ° pri jeziku. Zaveda se, da je p naglaševala priimke učencev ='1 zamerili, ker, kot pravi, se jim j® j^j opravičila. Enostavno ni razume1'p-pomenijo besede fnško, furki, p kaj so to retaši, kaj so to telige, tragie-c , in še mnogo drugih izrazov. Skupaj zL ’ ,n so se nasmejali do solz, ko so odstra®^ _ ovire pri sporazumevanju. Z nasmeh pošali: »Že dugo gučin po prekm1, i? indre po Sloveniji pa govorijo, zat° ■ vsigdar vsigdi na razmijo' ff; prepričana, da sta z možem v P'1 hi ostala prav zaradi ljudi ter si tu svojo družino in dom. Ostala sta nedolžnih in radovednih otroških ’ S 'tl p^n november 2005 Kot sem zasledil, je zbral najstarejše ^matične podatke o prekmurski Odiranj učno-vzgojni pisatelj Jožef Košič ’Prvem narodopisnem orisu prekmurskih Vencev. Potem v 2 polovici 19, stoletja ni več opisoval prekmurske ^tirane Šele ob koncu stoletja je barski etnograf Valentin Bellošič v prekmurskih Slovencev v delu o H^ogrski monarhiji na kratko omenil ^hrano Prekmurcev. Etnografski pojavi so izrazito družbeni, s® v njih izražata razvoj in povezanost ’drugimi pojavi v družbenem življenju. ih družin prav kakor ‘,e-u in posteljnina. Večinoma je v Oteklosti gospodarska moč posestva V!>podarsko moč kmečk ^očitneje izpričuje prehrana, okusnejšo in raznovrstno hrano, čeprav bi ji bilo to včasih mogoče. Za jedilnik bogatejših družin so bili zlasti značilni močnate jedi in obilno uživanje mesa (seveda bistveno manj kot danes), beljenje in redno trikratno kuhanje na dan. Ženske v takšnih družinah so imele več možnosti za gospodinjsko izobrazbo, kar je pospeševalo razvoj prehrane. Količina in kakovost prehrane sta imeli v ljudski sodbi o gospodar«ko-socialne m stanju hiše vedno odločilno mesto. V zvezi z uživanjem hrane so bili tudi posebni družbeni odnosi med gospodarji in služinčadjo, delavci, sorodniki in gosti. Poseben pomen je imelo prehranjevanje kot sestavni del ljudskih praznikov - bodisi družinskih ali kakšnih drugih. Ob takih priložnostih so imela Kuharski tečaj v Pecarovcih 30. avgusta 1940. Fotografijo je posnel soboški fotograf Jerolim Purac. Kuharji in kuharice ^la tudi psihološke osnove za zadevnost ženskih članic družine pri Javljanju hrane, kar je največkrat ^čalo o njeni kakovosti. Ženska v Podarsko šibki hiši dostikrat ni imela , 'Pije ne želje, da bi skušala z majhnimi Položljivimi sredstvi pripraviti čim spanjem zrle vanju in kar vsrkavale in hvaležno sprejemale znanje, sta zaradi prezgodaj zgaranih in otroških dlani, ki jim je moral pokazati pot v svet, med ljudmi, pot življenje. Tudi Angelca mnogo živi med svojimi vnuki, ne pa njen k> se je leta 2003 poslovil od , -m Angelca pravi, da je z njim v vedno povezana. r " 'dva otroka Leo in Tea sta vzgojila C* ki sta si ustvarila svoje domove, sta ponosna starša, ki svojemu kažeta pot v prihodnost. je Angelca Gorjan na turniški ^^etki do upokojitve poučevala biolo-Kemijo, kljub temu ni človek, ki bi > svojem področju. Poklicu se je k 1 svojem področju. roKiicu se je danostjo posvetila, vendar je bila j^"' aktivna tudi na drugih področjih ^ačem kraju. Od krajevne skupnosti i Ulture in vse do pisanja knjig. Svojo navezanost na Tlirnišče in na opisala v svoji knjigi Prekmurska Nekaj let pred to izdajo pa je tyena knjiga Haloške podobe, v sentimentalno spominja svojega Golob je o Angelci zapisala. L^Unost njenih pripovedi o ljudeh m j^^h je v posebnem žarčenju. Njeno k opisuje iz njih dobroto, vdanost, henje, žalovanje po izgubljenem, 10 ki trpko usodo njihove narojenosti 'st°r in čas. V njenih pripovedih ’ različni družbeni dogodki in tako Samične usode prepletajo s social-v pisan vzorec čustvenih in ki tokov za panoramsko sliko 1 ursk e ravnice. Angelca ni neprizadeta opazovalka življenja; diha v ritmu vsega živega, tesno povezana s krajem, z okolico, z ljudmi. Bojan Zadravec posamezna jedila že obreden pomen in je v njih veljalo in še velja tudi danes, a ne povsod, da so določena jedila značilna za posamezne običaje oziroma praznike. Prekmurski človek si je privoščil kaj boljšega pri težkem fizičnem delu m tudi ni poznal skromnosti na gostijah ter drugih slovesnih priložnostih, V znamenju gospodarsko-socialnega razvoja se je pripravljala hrana, ki je bila v dosegljivi preteklosti izraz boja s skromno zemljo. Jedila, ki so bila že zakoreninjena v kulturi Prekmurca, so ostala kot dediščina njegovega izročila iz težkih časov Še dandanes je ohranil prekmurski jedilnik, kljub močnemu pomeščanjenju in svetovnim vplivom, svoj prvotni kmečki značaj. Malomeščanski in srednje meščanski razred je zanesel s svojimi neposrednimi in posrednimi stiki zlasti v vasi novosti tako v prehrani, ki je postajala' vedno bolj raznovrstna, kot kuhinji z njeno ureditvijo, pohištvom in orodjem ter tudi jedilnim priborom. Da bi ugotovil, kakšen je bil vpliv meščanske kuhinje na podeželsko, sem v Ja novembra je odlete Še eden velki direktor. Nega več najboukšoga sosida. Čiglij bi naj Mercator letos mafno, telko kak še nikdar. So mogli gospod Jankovič oditi. Zakoj li? Sam gospod ministrski predsednik so pravit, ka je Zorana te davno nazaj, na njegof masažni ledmi stouček posado osebno Anton Rop. Fajn. No zaj njemi je pa teisti stuček na šteroga ga je Tanek gor dal, Janči kraj “spodmekno. Pa nej samo njemi. Skoro sakši vekši direktor šteri za vazen bilice se izda z rdecof farbof farba, pod touf nouvof vladof pakejra kufre. Narod se pa naj sekejra če se šče. Srmak nede nej Korelič, z Luke Koper, pa nej Mokrovič s Term Čatež, pa nej Lotrič $ Petrola. Ka od Jankoviča sploj nemo gučo. Dvajsti štiri plače njemi dedek mraz na transakcijski račun prnese. Skoro sto milijonov bruto. Pa od toga tuj skor 50vb dobij. Milijonof, dragi moji. Naš ati je vd računo, ka če bi mel 120 durdof plače, bi on za Zoranovo odpravnino odo f slujžbo 34 lejt pa 7 mejscof.. Ce de se pa pokazalo, ka nemre z mejseca v mejsec živeti, njemi pa prej dajo še ovo kartico, ka de te lejko pike koristo. Malo se njemi zato kuca Zorani, da sta še s kameradon Milanon po Srbiji lokacije za Mercatorove Megamarkete Murski Soboti obiskal 92-letno gospo Karolino Zelko, rojeno Kumin, ki je bila pred drugo svetovno vojno hišna in gostilniška pomočnica v restavraciji in mesnici Kemeny v Murski Soboti ter v kavarni in restavraciji Fafhk. Pritrdila mi je, da so res pripravljali jedi, ki takrat še niso bile značilne za Prekmurje. Kot mi je povedala, je bila velika pozornost namenjena higieni pri pripravi hrane. O načinu kuhanja in razvoju le-tega sem se pozanimal pn mag. Branislavi Belovič, dr med., ki me je presenetila s podatkom, da so imeli leta 1930 v Črenšovcih organiziran kuharski tečaj, na katerem je bilo zbranih približno 40 udeleženk Posebnost na tečaju je bilo »pohanje« mesa oziroma cvrtje po dunajsko. Omenila mi je tudi dve kuharski knjigi, ki sta bili razširjeni po kuhinjah med Muro in Rabo. Prva je bila v gotici iz leta 1909 Deutsche Kuche Katarine Prato, ki je bila kuharica na dvoru. Recepti njenih jedi vsebujejo veliko maščob. Druga je bila iz leta 1910 Spretna kuharica - Nova velika kuharska knjiga, ki je manj razkošna kot prejšnja. iskala. Ali nika je nej večno. Pa tou bi se tej naši sedanji, ka nas vodijo v svetlo bo dočnost, tuj pomali lejko začali zavedati. Prvo leto njtivoga vladanja mo si zapomnili samo po ton, ka so nan nalepke za avtoje ukinoli, pa ka so spozamenjali se ka so lejko. Zaj višta nas pa čaka preporod gospodarstva. Pod vodstvom naj stranke, naj davčna reforma, pa de prej pejnez kak blata za rzavoj Slovenije pa za raziskovalne naloge. Gvtišno, do raziskovalci najprle raziskovali šteroga prejgnjega od prejšnje garniture so pozabili zamenjati. Mesija davčnoga preporoda je pa gospod J.P. Damijan. On tak računa, ka de tou njegovo delo do ubilo potrditev cilou z nouvin ministrstvom Kak de se li zvalo? Ministrstvo za P. p je po ton sredinskon P-ji ka ga gospod Damjan majo med imenon pa priimkon. Za kakši p se ide si pa zmislite sami. Po nešterni izračunaj, de delavec šteri zajzaslujži bogi lOOgezero tolarof. po toj reformi doubo še par gezero menje. Direktor pa s vojoj milijonsko f plačof pa par deset gezero več. Pa ka ste mislili? Ka ste mislili ka živemo f kakšen Robin 1 Hoodi, ka do bogatin kraj gemali pa srmakan talili. Malo morgen? Toga nega f kapitalizmi. Vači nan pa že veseli december coj ide. Miklavžek že darila mota, pa tuj drujgiva dva kecativa že brodita ka naj prneseta vendar vsebujejo recepti približno enako količino maščob, več pa zelenjavnih sestavin (grah, fižol, leča, ohrovt ..,). Kuharske knjige iz tistega obdobja vsebujejo recepte za peciva s čokolado in sladoledom, ki so ga pripravljali že v tistem obdobju, vendar le v večjih mestih Na policah prekmurskih kuhinj so bile tudi knjige iz 30. let prejšnjega stoletja od dr. Oekterja. Pomembno je omeniti tudi Feli-cito Kalinšek, katere knjige so izšle v več kot dvajsetih izdajah. Prej omenjeni kuharski tečaj v Črenšovcih m bil edini, ampak je bil med prvimi. Od petdesetih let prejšnjega stoletja je bil organiziran v vsaki vasi. Tam so starejše in mlajše gospodinje in tudi fantje spoznavali nove tehnike kuhanja. Med znanimi kuharskimi učiteljicami na območju Murske Sobote je bila Marta Kikec. Predvsem zdomstvo, izseljenstvo in vojaške selitve so veliko vplivali na prekmursko kuhinjo, ki je bila zlasti pod vplivom avstro-ogrske kuhinje. O tem nam pričajo kuharske knjige, ki se v teh krajih iz tistega obdobja najdejo še danes. V drugi polovici 20. stoletja je imela velik vpliv jugoslovanska kuhinja Danes pa je poplava najrazličnejših ponudb za pripravo hrane. Kako ne, saj tudi Prekmurci pišejo debele kuharske knjige’ jo- Bojan Zadravec maloj pa malo vekšoj deci. Lejko njima pijšete, ka naj nan malo več pameti f tou našo deželico na sankaj prvličeta. Za dedka mraza san tak nej gvušen ka letos f Slovenijo prijde, ka so siga tak ali tak f staron pokvarjenem komunističnem sistemi zmislili. Se ena zelo pomembna stvar se je zgodila fpreminočen mejseci. Naši dragi policisti do doubilo duhovno slujžbo. Tak če van decembra vozniško kraj zemejo, ter bar znali komi se žaliti. Nika je več nej krijva policija. Zaj do se se pritožbe pijsale na najvišjo instanco, štera je nad nami. Mogoče njin tuj loparčke zamenjajo. Ka do zaj namesto rdeči palic, pa loparofvnočistavlaliz rdečimi krijžami. Če bole premislin, tou nikak nede šlo. Križ že križ, samo ka bi rdeče barve bil? Po nouvon so sumljivi tuj si tisti, ka se v rdeči avtojaj vozijo. Nikdar se ne vej. Še od gospoda predsednika ka ne poz-abin. Gospod Drnovšek se zadnje čase redno za Kosovo gor gemlejo. Zakoj li? Ge si brodin, ka so njemi znankar obečali sladoled do konca živlenja -Šenki. Zunanji Rupel je pa nej glij rad, ka se je nej on trgo za Kosovo. Pa bi najrajši Drnovški 25 nekan nastrejlo. P.S. Vači pa vrli bojte, pa si bar malo na tou zmislita ka je januar najdukši mesec f cejlon leti. november 2005 p^n 42 OK Varnost računalnika Svet digitalnih tehnologi) Medgener acij sko sporazumevanj e na internetu Kako ste ozaveščeni glede varnosti vašega računalnika9 Večina uporabnikov premalo. Četudi ste kupili računalnik z instaliranim protivirusnim programom, ta avtomatsko še ne predstavlja zaščite. Nekaj morate vedeti in postoriti tudi sami Najpogosteje je nori računalnik najbolj izpostavljen mrežnim napaaom. Preden ga povežete z internetom, dobro preverite zaščito s protivirusnim programom in požarnim zidom. Še najboljši je strojni požarni zid. Programski požarni zid ponuja tudi operacijski sistem (Windows XP + SP 2) ali programe, kot sta ZoneAlarm in Norton Personal Firewall. Pomembno je imeti tudi aktualne popravke uporabljanih programov in operacijskega sistema ali nastaviti avtomatsko posodabljanje. Pomembna nadloga je tudi spyware in adware, ki ju lahko odstranimo s programi antispyware. Še najbolje je imeti celoten programski paket za zaščito, ki vsebuje vse naštete komponente. Zaščita se začne že z uporabniškim imenom. Dobro je, da uporabljate gesla in da ne delate ves čas v administratorskem načinu, ampak z omejenimi pravicami, saj lahko v nasprotnem primeru kak nevaren program naredi marsikaj. Gesla naj bodo dovolj dolga in takšna, da se jih ne da kar uganiti Pri morebitnih težavah lahko pomaga tudi funkcija System Restore (Win XP, Me), ki povrne stanje sistema pred okužbo. Ima pa tudi slabo stran v primeru, da je bilo okuženo že prejšnje stanje. Včasih je dobro zagnati računalnik v varnem načinu (Safe Mode), kjer se zaženejo le najnujnejši programi S tem zaobidete nevarne programe in jih lahko odstranite. Veliko programov.se namreč zasidra v zagon sistema. Uporabite enega od programov za nadzor zagona, kot je recimo že sistemski MSConfig. Nevarni programi večkrat uporabljajo dvojne končnice datotek. Windows! privzeto ne prikazujejo vseh končnic, zato bo lahko datoteka slika.jpg.exe videti kot slika.jpg in je ne bomo prepoznali kot potencialno nevarne. Pri vedno večji uporabi brezžičnih komunikacij je pomembna zaščita povezave. Standard WPA predstavlja zaščito takšne povezave? s pomočjo imen m gesel in je podprt v večini brezžične računalniške opreme. Še močnejši je nov standard WPA2. Pazljivost je potrebna tudi pri uporabi javnih brezžičnih dostopnih točk. Ranljivo je dovoljevati izmenjavo datotek iz vašega računalnika (file sharing). To je bolje takrat izklopiti in imeti nameščen požarni zid. Pri elektronski pošti je velikokrat nevarno, če okuženo sporočilo ali priponko odpremo. Vklopljen avtomatski predogled sporočila je koristno izklopiti. Če imate instaliran Sendee Pack 2, odpravi nekaj teh težav Outlook sam. Pogost način napada je sporočilo, da neki vaš mail ni bil dostavljen Podobno je s sporočili, da se lahko odjavite s seznama prejemanja določenih reklam ali sporočil. Vi to sporočilo odprete ali odgovorite in težava je tu. Bolje je zadevo kar zbrisati. Varnejša so sporočila, ki jih je poslal nekdo s certifikatom. Ta zagotavlja, daje sporočilo res od navedenega pošiljatelja. Nevarnost pri uporabi zelo razširjenih programov m operacijskih sistemov je tudi, da napadalci vanje vložijo največ truda za izkoriščanje napak. Zato je dobro presedlati na drug brskalnik, program za branje pošte ali, malo ekstremno, kar cel operacijski sistem. Pri uporabi interneta bodite zelo skeptični. Na razna odpirajoča okna se ne odzivajte ali vnašajte svoje podatke in jih raje sproti zapirajte, razen če točno veste, za koga gre. Pri uporabi javno dostopnih računalnikov bodite pozorni, da v ozadju ali celo kot priklopljena strojna oprema ne teče program, ki si zapisuje, kaj tipkate. Tako pride tudi do vaših vtipkanih gesel. Raje ne vpisujte pomembnih gesel in ne zapuščajte računalnika med delom. Na koncu tudi malo počistite za seboj začasne datoteke, zgodovino brskanja in piškotke. Kot vidimo, je potrebno kar precej znanja m izkušenj zares varno delo z računalnikom. Zato občasno spremljajte članke o varnosti in bodite pozorni pri uporabi interneta. Dr. Matej Gomboši Spoštovani pomurski župani in vsi drugi govorci na srečanjih s starejšimi občani po pomurskih občinah! Le redkokdaj v preteklosti, odkar nas z dogodki v regiji seznanjajo tudi naše lokalne TV-postaje, sem tako z zanimanjem gledala prenose organiziranih srečanj s starejšimi občani Zakaj, je seveda logično vprašanje, ki sledi. Zato, ker sem letos opazila »napredek« pri govorih, ki so bili namenjeni zbranim ljudem. Napredek v tem smislu, da ni bilo govora samo o njihovi materialni oskrbi in domovih za stare, ki da imajo tako in tako premajhne kapacitete, in da bi država vendarle morala razumeti, da jih je treba povečevati ali graditi nove Kakor da bi cela številčno zelo močna populacija starih ljudi nad 65 let komajda čakala, da končno lahko pristane v katerem od teh domov Tokrat so se vaše besede dotaknile, sicer zelo rahlo, previdno, a vendarle, tudi tretje človeške razsežnosti in potreb v zvezi z njo. Nakazale so tudi druge možnosti organizirane skrbi za stare. Hvala Vam v njihovem in v svojem imenu. Da pa ne bi vse skupaj ostalo pn teh rahlih, tipajočih začetkih, mi dovolite, da Vam pomagam premagati »tisti nerodni občutek«, ki ga niste mogli skriti pri svojih in ki ga imajo prav vsi, preden se odločijo, da se bodo naučili stare ljudi razumeti. Prepričana sem, da je povzetek razmišljanja dr. Ramovša, ki na Inštitutu A Trstenjaka s sodelavci razvija programe za nove krajevne mreže medgeneracijskih programov in ki si ga bom izposodila v nada Ijevanju, primeren za to razumevanje. Celotno človeštvo, zlasti pa evropska kultura, smo pred nalogo, da po obdobju uspešnega dviga materialne kakovosti življenja razvijemo tudi kakovost medčloveškega -še posebej medgeneracijskega sožitja. Brez tega so ogrožene tudi pridobitve materialne kakovosti življenja. Rešitev se kaže predvsem v zavestnem spoznavanju vseh treh generacij v novih programih, ki temeljijo na socialnem učenju osebne komunikacije in človeške rasti. Medčloveška komunikacija v današnjih življenjskih razmerah ne more potekati po spontanih tradicionalnih komunikacijskih vzorcih, tako kot današnji promet ne more potekati z vozovi na živinsko vprego. Ta komunikacija tudi ni nič lažja, kot je v današnjih življenjskih raz merah vožnja v javnem cestnem prometu. Ampak da se je naučiti. Od tradicionalne se ne razlikuje nič več in nič manj, kot se hiter in gost sodoben avtomobilski promet razlikuje od vožnje z vprežno živi- no. Spoštovani župan1' ’ boste naslednjič zopet®6 pred sabo projekte za v vodno, prometno, kanfl ■ cijsko in drugo konM1 omrežje, se spomnite 0 srečanja s starimi ■ In če boste v prihod vsaj pol toliko časa, ® ' namenjate komunal11^ omrežju v svojih posvetili socialni 101 medčloveških odn«^’^ životari v slabih raz^ ^ razvalin tradicionalni., ture in ki v današnj^ Ijenjskih okoliščina!1111 e uporabna, bo Vaše si6, s starimi ljudmi J * samozavestnejše & ■) I »tistega nerodnega ’ I ka«, ki ga sicer ni® I boste mogli odpravit1 pozabite, da so d* alne komunalne res pogoj, da se ? j;1 valstvo ne zastrupi1 p terialni nesnagi »U metni zmedi, mreže pa so pogoj, ° družbeno življenje 1,1 « strupi v socialni p^' Pa veliko uspeha j navijanju mrež vse '■ ‘ spoštovanjem i $ <1 n P n i 4 ft ft Id ■ st fa P Tatjana Motivirajte druge Na številnih področjih je treba ljudi pripraviti do tega, da dosegajo določene rezultate, ali jih motivirati za določena ravnanja oz. dejanja. Tako npr. starši motivirajo svoje otroke, učitelji učence, prijatelji svoje prijatelje, žena moža in obratno, nadrejeni svoje sodelavce itd. Pogosto je motivacija razumljena takole: nekdo nekaj stori, za to nekaj dobi. Pri takšnem razumevanju je v ospredju nagrada. Značilni primeri za to so denarne nagrade, višja plača, bonitete ali napredovanje na delovnem mestu. Takšno razumevanje motivacije je tudi v zasebnem življenju, saj otroci pogosto dobivajo nagrade za dobre ocene; najstnik pospravi svojo sobo, zato da bi lahko s prijatelji šel na zabavo; partner se žene za kariero, da bi imela družina yišji življenjski standard itn. Vidimo, da so različne oblike motivacije potrebne, saj drugi niso pripravljeni prostovoljno prispevati za določen cilj. Če nekoga motivirate na takšen način, z njim manipulirate, to pa pomeni, da ga želite voditi v svojo smer. To v bistvu pomeni, da v ospredju ni nagrajevanje drugega, ampak vaš lastni interes. Zato nas ne sme presenetiti, da ta oblika motivacije učinkuje kratek čas, saj ko nagrade ni, se nezaželeno vedenje hitro pojavi. Če želimo ljudi resnično motivirati, morajo imeti cilj, za katerega se je vredno potruditi. Zato jih moramo takrat, ko motiviramo druge, znati spodbuditi. To pomeni, da jim moramo predstaviti privlačen cilj, ki jih bo spodbudil, da bodo sami dobili veselje in ga skušali doseči z lastnimi močmi. Čustveno inteligentni ljudje so sposobni voditi, usmerjati in spodbujati ljudi. Christian Weisbach in Ursula Dach v knjigi Kako razvijemo čustveno inteligenco naštevata motive, ki spodbudijo veliko ljudi. Kdor rad sam določi svojo nalogo in jo pripelje do konca, bo motiviran, če mu boste omogočili popolno samostojnost. Tako bo lahko svojo nalogo razvijal na svojo lastno odgovornost. Nekoga drugega lahko to povsem prestraši. Če nerad dela sam in ima težave s prevzemanjem odgovornosti za posamezne odločitve, bo motiviran, če mu boste ponudili priložnost za sodelovanje v skupinskem projektu. Druge ljudi pa motivirajo npr. zaupanje v njihove sposobnosti, priznanje m potrditev, veselje pri delu, ustvarjalnost, svoboda pri odločanju m vrsta drugih ciljev. Mag. Simona Šarotar Žižek b te N »e h Zabavno 1 GERB Sanje zbujajo v nas željo Poustvarjanju. Mnogokrat 56 zasačimo, da se v mislih Poigravamo z neresničnimi Larini ali dogodki. Izložbe 111 vsa mogoča ponudba so kot nalašč, da začnemo •izmišljati o božiču, novem ktu, zabavah, oblekah, da ipd. Zabavno postane tudi vabilo, ki naj se ne bi sprevrglo v obsesijo, kaj leteči. Mala črna oblekica________ Izraz je večen, kot je enostavna oblika obleke. Ta ^jluia uniforma postane °sebna izpoved, če si dopustimo, da se bomo v ob-počutili fantastično. akrat nam ne bo težko saditi dodatkom. Oblače-5)e postane zabava, mi pa slikarsko platno, črna oblekica je torej "Uiverzalen izum, kot je ■■1 kostim. Kadar ne zna-11 ■ opredeliti dogodita popolnoma natančno, je pomembno, da se o tem po-ž®nimamo. Sila nerodno se anko počutimo na vratih korane, kjer vsi drugi lah-tQ plešejo na isto glasbo, le mi se v pričujočo zgodbo ne moremo vključiti. Vendar Nub vsej možni komuni-fMi še vedno velikokrat bojimo pred omaro in tuh pmo, kaj je premalo in kaj " taki situaciji nam na " lahko priskoči črna Ljudje, ki se zdravijo brez predhodnega pregleda pri zdravniku, običajno poiščejo nasvet pri farmacevtu v lekarni, Ta lahko ^edno več takih ljudi, ki so bili še e ameriški predsednik L W. Bush s soprogo ° Priredil večerjo (Bush ,' zdravico ni hotel popiti Potem pa se že čenče ... Najprej C/ fone v Washingtonu: je bila nekoliko za- Qa in se je z nosom ° zaletela v steklena Severina na odrskih deskah V New Orleansu. Princ je že doma v Angliji vztrajal, da obišče razdejani New Orleans, in Camilla je to vedela. Zato nikomur ni jasno, zakaj je obula neprimerne čevlje. vrata in tako zmedla princa in ljudi iz protokola. Naslednji dan je par obiskal New Orleans, ki ga je pred tem razdejal orkan Katrina Čeprav je Camilla vzela na pot goro kovčkov s pazljivo izbrano garderobo, se je v blatne ulice New Orleansa podala z neprimernimi čevlji z visokimi petami No, ko so prišli v San Francisco, je bilo spet vse v redu, in ko sta si zvečer ogledala muzikal Beach Blanket Babylon, sta se z igralci še fotografirala. ■m V Ameriški režiser, igralec, dobitnik štirih oskarjev Woody Allen bo I. decembra slavil 70. rojstni dan. Opomogel si je od številnih škandalov, ki so burili njegovo življenje, in zdaj daje vtis, da uživa s 35 let mlajšo soprogo Soon-Yi. Tudi ona je pravzaprav vzrok enega od škandalov iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ta se je začel, ko je leta 1992 Woddyjeva soproga Mia Farrow v njunem stanovanju našla fotografije gole posvojenke Soon-Yi Previn, ki je bila takrat stara 22 let, in Woodyja v vseh mogočih seksualnih pozah. Mia je takrat škandal razširila še na obtožbo, da je seksualno napadal tudi njeno hčerko Dylan. Pri škandalu je bil verjetno še najbolj prizadet sin, ki ga od takrat noče več videti in si je celo spremenil ime, ki mu ga je dal oče. Odvzeli so mu tudi pravico do skrbništva mlajše hčerke. Pozneje je Allen sicer uspel dokazati nedolžnost (razen s Soon-Yi), vendar si starega ugleda ni mogel več povrniti Woody se je leta 1997 s Soon-Yi v Benetkah poročil. To je bil njegov tretji zakon. Posvojila sta dva otroka. Zdaj je priznal, da v tem zakonu dolgo ni užival, čeprav je pričakoval ravno to. Njegova korejska soproga se je iz umirjenega in ponižnega dekleta spremenila v agresivno, dominantno soprogo, ki ga je nagovarjala, da je počel stvari, katerim se je vse življenje izogibal. Ko se je preselila v njegovo stanovanje, ga je preuredila po svojem okusu, nagovorila ga je, da je spremenil frizuro in se začel oblačiti, kot je bilo njej všeč. Alien je bil tih, vase zaprt človek. Niti na slovesnost ob podelitev oskarjev ni hotel iti. Oblačil se je staromodno in skromno. Potem pa je moral nositi Armanijeve obleke in voditi svojo novo soprogo na koncerte in v gledališče. Zdaj pravi, da se je vsega tega navadil in da je srečen, da je takrat njegova soproga Mia našla tiste presnete fotografije. »Če bi mi kdo takrat, ko sem bil mlad, rekel, da se bom poročil s 35 let mlajšo Korejko, ki ne bo iz show businessa, bi rekel, da je nor,« pravi režiser, katerega kariera se v zadnjem času ponovno vzpenja, Dodaja pa še: »Nima pojma tisti, ki trdi, da postane človek z leti modrejši. Tudi danes bi naredil enake napake, kot sem jih v mladosti!« Petem ko se je Severina Vučkovič (33) dokaj uspešno predstavila v muzikalu Karolina Riječka, se bo zdaj poskusila še v gledališču, V zagrebškem Kerempuhu bo odigrala monodramo Čakajoč na svojega človeka, ki naj bi jo posvetila svoji materi. Zgodba govori o natakarici za točilnim pultom, ki jo je zapustil človek, v katerega je bila neizmerno zaljubljena. On jo je zapustil in izginil brez sledu, ona pa ga je vseeno zvesto čakala. Zgodba se bo menda končala z nenavadnim preobratom. Tudi Severinina mati je bila natakarica in si je pokojnino zaslužila v majhnem splitskem lokalu Zdravljak. Očitno pa s to vlogo Severinine gledališke ambicije Še niso pri koncu. Prihodnje leto jo že čaka vloga baronice Castelli v Krleževi drami Gospoda Glembajevi, iz Beograda pa je menda prišla ponudba za sodelovanje v filmu, ki ga bo režiral tamkajšnji režiser Jagoš Markovič. Pc” - november 2005 48 Jožica Bogdan iz Stare Nove vasi pralci Pena se predstavljajo Med tistimi, ki imajo še posebej radi živali, je prav gotovo tudi 37-letna Jožica Bogdan, ki je odraščala na Gibini, prebivala nekaj časa na Šafarskem, zdaj pa že dvanajsto leto živi skupaj z zunajzakonskim partnerjem Vladom Bernjakom v Stari Novi vasi. Da ne pozabim omeniti, Vlado je, kot je posebej poudarila med pogovorom, sinonim za dobroto in njeno srečo. Koklji daje poljubčke t Jožica in psički Družina - Vlado je zaposlen kot varnostnik v Ljutomeru, 14-letna Barbara se trenutno najbolj navdušuje za orientalski ples, 11-letni Aleš pa za elektroniko in računalništvo. Raje na pašo kot k zvezkom in knjigam »Moje otroštvo? Preživljala sem ga na Gibini. Starša sta bila na delu v Nemčiji in domov sta prihajala bolj poredko. No, ko sem bila že malo večja, sem lahko tudi jaz šla med počitnicami v Nemčijo. Vedno sem dobila lepa darila in videla marsikaj zanimivega, toda starše sem pogrešala tudi doma. Na srečo sem bila v dobrih rokah babice Frančiške Kovačič. Pri hiši smo Stevek in Jožko To se je dogajalo pred tremi leti na Šafarskem, kjer je Jožica dobila v dar Pr° pomislite: mesar je bil pek Rožman iz Stare Nove vasi. Tudi to delo mu gre n dobro od rok. imeli tudi več domačih živali, ki sem jih zelo občudovala in se z nitmi veliko igrala, tudi s kurami in petelinom; ki sem jih lahko božala. Z veseljem sem gnala na pašo kravo, šolske knjige in zvezki pa mi niso preveč dišali. No, osnovno šolo sem kljub vsemu uspešno končala, nato pa sem se želela čim prej osamosvojiti. Ko mi je bilo šestnajst let, mi je uspelo dobiti službo v tovarni Mure v Ljutomeru, že s sedemnajstimi leti pa sem se poročila Vse je šlo po njenih željah in načrtih, dokler niso nastopile zakonske težave. Po petih letih se je z možem razšla, na srečo pa je čez čas spoznala prijatelja Vlada iz Stare Nove vasi, se preselila k njemu in sedaj sta skupaj že dvanajst let. Kot del srečne družine sta tudi hčerka Barbara in sm Aleš. Že kmalu je zelo dobro obvladala šivalni stroj v tovarni Mura. Šivanje jo tudi precej veseli. Žal pa ji je čez čas začela nagajati hrbtenica. Ker jo je včasih preveč bolela, je izrazila željo, da bi bila raje čistilka. To so potem tudi uredili. No, vmes je vseeno rade volje priskočila na pomoč pri šivanju svojim sodelavkam, če je bila sila. Medtem je bila, že na operaciji hrbtenice, razporejena pa je spet na delovno mesto šivalke. A brez bolniških dopustov žal ne gre Živali ji krajšajo čas, dajejo moč in veselje Tako se je lahko te dni veliko posvečala tudi psički Ajki, še zlasti njenim šestim mladičem (pasme samojed), ki so (bili) zelo živahni in igrivi. Na srečo so tudi Vlado m otroka ljubitelji živali, tako lahko delim srečnem trenutke tudi z njimi. Psički so medtem že našli druge lastnike in upam, da jih bodo imeli povsod radi. Mi pa imamo še naprej radi njihovo mamo Ajko in naši hišni ljubljenci so tudi muce, ptiči ceberci, papagaj Koki, ki mi z veseljem daje poljubčke, ribice v akvariju in želva v terariju. Ajka lahko tudi spi na koncu moje postelje, to je pri petah. Enkrat, ko sem odšla v službo, pa se je ulegla tudi na moje mesto. Vlado, ki ni slišal, kdaj sem vstala in odšla, je mislil, da sem zaspala, zato »me« je budil, dokler ni presenečen ugotovil, kdo leži poleg njega.« Lep avto zanjo ni pomemben Jožico pa veseli tudi slikanje, za kar se je navdušila že v osnovni šoli, ko je učiteljica Pred dvema letoma je bil pri hiši tudi morski ga je Jožica prav tako imela zelo rada. Pravi, da bi I ( želela, da nariše prizor z dedkom Mrazom. »To mi je očitno zelo dobro uspelo, saj je bila risba razstavljena in mogoče tudi kje objavljena. Moji najljubši motivi pa so živali in po- Papagaj Koki ji z veseli’*'1 daje poljubčke. krajina. Kot večino žensk veseli tudi delo z rožami-seveda ne morem tudi T' ■ kozmetike. Skoraj nikoli ■■ grem z doma, če se ' uredim. Pravzaprav je metika postala moja dodata dejavnost. Sem namreč topnica firme Oriflame '■ Švedske, ki ima v svoji P° nudbi kozmetiko za kože od glave do pet za ott0^ in odrasle.« Zaupala mi je še, d** rada potovala v Avstraf kjer bi obiskala bratr^ v veliko veselje, če bi lahko imeli doma še konje in11v Tanmca, da bi rada se in lepše uredila hišo % lico, lep avto pa zanj0 pomemben. Končno se nasmiha sreča tudi bratoma 54-letnemu Štefanu (na desni} in 51-letnemu Jožku Horvatu s Hotize, ki sta ostala sama, potem ko jima je pred petimi leti umrla mama. Pred dvema letoma pa so jima ognjeni zublji uničili ostrešje in lesene strope, tako da so se začele stene rušiti. Oba sta brez službe in živita od socialne podpore. Vsak zase sta si uredila svojo »luknjo« za prenočevanje. Sosedje, ki so to videli, pa tudi socialna služba in še nekateri drugi so spodbudili domačina in podžupana Občine Lendava Stanka Gjerkeša, da je stopil v akcijo. S pomočjo Zidarstva Padar bodo do zime vsakemu uredili sobo z elektriko in JOC vodo. Tega se seveda zelo veselita.