SLOV Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta t gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrcdništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. ^tev. 243. v Ljubljani, v soboto 24. oktobra 1891. Letnik; XIX. Duliovska člana v deželnem šolskem svetil. Po državnem zakonu z dne 25. maja I. 1868. (državni zakonik štev. 48) poklicati se morajo v deželne šolske svete tudi duhovuiki v deželi nahajajoči!) se veroizpovedanj. Način tega pozvanja je pridržan deželnim za-konodajstvom. Vsled teh vrši se imenovanje od cesarja po nasvetu ministra za uk in bogočastje. Kar pa se tiče tega nasvetovanja, določujejo, izvzemši deželne zakone štirih kronovin, vsi drugi izrecno, da mora minister za uk in bogočastje za-slišati dotične škofijske ordinarijate, oziroma se ž njimi dogovoriti. Pa tudi ondi, kjer ni tacega izrecnega določila, godi se v istini to zaslišanje. Deželni zakon za Kranjsko z dne 9. marca 1. 1879. (deželni zakonik štev. 13) ustanavlja v tem oziru v § 21.: „Imenujajo se (namreč udje deželnega šolskega sveta) ... od cesarja po nasvetu ministra za bogočastje in uk, kateri se ima pred nasvetom glede obeh katoliških duhovnikov obrniti do knezoškofijstva." Iz vsega tega brezdvomuo izhaja, da se pošiljajo duhovski člani za varstvo verskih koristi j svojih veroizpovedanj v deželni šolski svet. Naravnost to izraža deželni zakon za Goriško in Gradiščansko, ki veli, da se imajo v varstvo verskih koristij onih deželnih bivalcev, katerih veroizpovedanj u ne pripada noben član deželnega šolskega sveta, iz deželnega šolskega sveta izvoliti celo posebni svetovalci.. S tem pa je označeno tudi stalo duhovnikov, ki so člani deželnega šolskega sveta, nasproti njihovemu škofu! Ako se ima pred njihovim imenovanjem škof z&slišati, mora se smatrati škofovo priporočilo pred vsem kot čin zaupanja, katero stavi škof v dotične duhovnike. Ti si bodo morali torej — čeprav stvar le samo naravno presojujemo — prizadevati, da opravičijo v&nje stavljeno zaupanje svojega škofa ter da vsaj njegovi volji ne bodo nasproti ravnali. Pozvani v varstvo verskih koristij svoje cerkve, morajo dalje pomisliti, da je tisti, ki mora vsled svoje službe in dolžnosti vse verske koristi škofije, torej tudi one glede šole, prvi zapaziti in torej tudi voditi po božji naravnavi in po ustavi katoliške cerkve — škof. Tej pravici in tej dolžnosti se škof ne more odreči; tudi mu je nobena postava ne more uzeti; ta pravica in ta dolžnost je bistveno strnjena s škofovsko dolžnostjo ter ž njo nerazločljivo spojena. Katerikoli duhovnik hoče torej poleg škofa skrbeti za verske koristi cerkvene, mora po katoliških načelih to storiti le v odvisnosti od svojega škofa in pod njegovim vodstvom. Noben duhovnik ne sme brez poslanja in brez jurisdikcije od svojega škofa pridigovati in spovedovati; nihče tudi ne sme izvrševati zastopstva cerkvenih koristij, in bodi mu to zastopstvo izročeno od kogar koli, ne zmeneč se za svojega škofa; tega torej tudi ne smejo duhovski člani deželnega šolskega sveta: ali pa bi sicer popolno prezrli svoje duhovniško stališče nasproti Škotu. Duhovski člani deželnega šolskega sveta torej nikakor ne bodo še-le čakali, da jih škof pozove, marveč smatrali bodo za svojo dolžnost, da sami od sebe gredo k škofu ter si izprosijo njegov svet, po-izvedo njegovo mnenje, kako naj v posameznih slučajih v veljavo spravijo koristi svoje cerkve. Storili bodo to tudi tedaj, kadar se gre za nameščevanje ■čiteljev. Ali pa naj bode cerkvi vse jedno, li hodi učitelj v cerkev ali pa zasmehuje obiskovalce cerkvene ? li izpolnjuje svoje krščanske dolžnosti glede spovedi in obhajila, ali pa je zaničljivo opušča? je li po svojem mišljenju cerkvi prijazen, ali pa ji o vsaki priliki kaže svoje nasprotstvo? itd. Kjer je potem, kakor pri nas, več duhovnikov članov deželnega šolskega sveta, ondi šteli si bodo v svojo dolžnost, da se o skupnem postopanju glede raznih vprašanj prej med seboj posvetujejo, da cerkvene koristi kolikor moči vspešno zastopajo. Škofija je ie ena; cerkvene koristi v enakem slučaju torej ne morejo biti različne; zato jih pa tudi ni mogoče varovati in v veljavo spraviti z nasprotujočim si glasovanjem njihovih zastopnikov. Zato se bodo pa tudi cerkveni zastopniki, ako so jim res mar cerkvene koristi, že prej posvetovali ter skušali se med seboj zjediniti. Ako se pa ne moreta zjediniti, tedaj štela si bodeta toliko bolj v svoje dolžnost, slišati mnenje škofa o tej zadevi ter tako preprečiti, da ne bodeta glasovala drug proti drugemu. Duhovska člana bi si pač pri nikomnr ne pridobila ugleda, ko bi z nasprotnim si glasovanjem sama pokazala, da ne vesta, kaj ustreza cerkvenim koristim. Tako je po našem mnenju stalo duhovskih članov deželnega šolskega sveta nasproti njihovemu škofu in stalo škofovo njim nasproti; tako tudi njihovo medsebojno stalo. Tega stala ne določuie oseba škofova, ampak mesto in služba škofova, določuje ga božja uprava sv. katol. cerkve, iu kdor tega ne pojme, le kaže, da ne pozna bistva katoliške cerkve in njene uprave, čeprav hoče sicer veljati za najboljšega katolika. Toda, ali se z morebitnim vplivanjem škofovim ne krati osebna prostost duhovskih članov deželnega šolskega sveta ? Ako ni nikako kratenje svobode, če se liberalci med seboj in s svojimi voditelji dogovore ter se zavežejo za določen modus precedeudi; ako v klubih LISTEK. Pismo. XIV. Gospod vrednik! Urno se vrti časa kolo. Že zopet nam vlada pusta in dolgočasna jesen, nevarna zlasti onim, katerim srce razjeda moderno svetobolje. In res, statistika vzlasti jeseni našteva primeroma največ prekorednih smrtnih slučajev. Meni se zdi da jediuo strah pred dolgočasno jesenijo gnal je tudi eksgenerala Boulangerja v smrt in da je jesenska megla največ kriva nenadni smrti Parnellovi, ali kakor Vaš kolega „Narod" piše o Parnellu, da ga je vsa nezgoda proti koncu življenja zadela le zaradi „bagatelne stvari"; seveda: nravnost, svetost zakona, zvestoba, vse to je dandanes — bagatelna stvar. Pristaviti mi je, da to, žal, ni Vašega kolege originalna misel. Pobral jo je pri dunajski Židinji, ki angleške liberalce zaradi njih postopanja proti Parnellu zbodljivo imenuje: Sonderbare Leute, diese englischen Liberalen!! — Iz tega si pa tudi pojasnimo občutljivost Vašega kolege v tej zadevi, ki celo iz šale napravi senzacijonalno novico. Ker že govorim o nenavadnih smrtnih slučajih, omenim naj še vzroka smrti, kakor ga je dognala moderna nemška eksaktna vednost. Nazori krščanstva v tem oziru so ji seveda zastareli. Na shodu nemfkih naravoslovcev in zdravnikov v Halle so čudečemu se svetu povedali, zakaj moramo ljudje umreti: „Stoffwechselvorgiinge irgendwelcher Art", tako se glasi odgovor, „die in den Zellen, in den Organen allmiilige, deren lebensnothvvendige Lei-stungen abschwiichenden Aenderungen herbeifiihren, I sind die Ursache. — Aber das eigentliche \Vie und das letzte Warum ihres vernichteuden Eintretens, harren noch der Aufsliirung". — Tako temeljito to prevažno vprašanje reši nemška eksaktna veda ; poročevalec o tem vprašanju je bil profesor — Noth-nagel, res značilni „nothnagel" za uspehe nemške vede. Želeti bi bilo, da bi taki učenjaki ne pozabili besed iz „Fausta": Ihr durchstudirt die gross' und kleine Welt, Um es am Ende geh'n zu lassen, wie's Gott gefiillt. Nas Slovencev, hvala Bogu, ne motijo take suhoparne teoretične znanosti. Mi smo že od pamti-veka bolj praktični, zato prepustimo modrovanje drugim, sami pa, bogati, kakor smo, zidamo železnice na vse strani, dasi jih tudi gradimo bolj po domače. Kamniška železnica si je v kratkem času svojega življenja pridobila splošno zaupanje. Nagajivci sicer naštevajo o njej razne nedostatke, pripovedujejo cel6, kako se je nekdaj kamniškemu vlaku huda godila tam nekje okoli črnuškega mosta. Baje da je namreč kurjač vzel v Ljubljani premalo trsak seboj in tako vlak ni mogel speljati teže v klanec, in od tedaj pravijo, da vlak zaradi gotovosti gonita dva stroja. Zanimivo je tudi, kako se med ljudmi imeuu-jejo razne postaje na kamniški železnici. Da lib otmemo pozabljivosti, evo jih: Črnuče - Luckmanu, Trzin-Lichtenberg, Domžale - Wenzel, Jarše- Majdič, Homec ■ Souvan, Kamnik - Močnik ; cela proga pa: Lazzarini-Prašnikar. Ker smo že toliko hvalevrednega povedali o kamniški železuici, omenimo tudi dolenjske železnice, iu sicer tem ložje v pohvalnem smislu, ker 6edaj le še na papirju žvižga in drdra po vinorodni Dolenjski. Sedaj ji določajo črte, kjer bo vozila, iu postaje, kjer bo počivala. Na nekaterih krajih so se postaje izbirale posebno čudno. Nekoč je komisija hitela po sledu za vaškimi kozami, in res vrh hriba, popolno ločenega od človeških bivališč, izbrala pio-stor za postajo. Modro to: Ako lahka koza prnie na vrh brez težave, zakaj bi tudi tega ne poskusil Dolenjec s težkim vozom. Drugi pot pa so nižje doli okrog Levstikovega doma zvedence zvodile za seboj uavadue uomače žabice, seveda s svojim čarobnim petiem. Speljale so jih v svojo rezidencijo mlakuž, in malo je manjkalo, da jih niso privedle v — „pekel". Upajmo, da se v pravem času spokore ter se izognejo „peklu". že naprej določijo, zakaj bodo oddali svoj glas ter svojim družabnikom eventualno pod j^njjp jzklju-čeuja ualože dolžnost,' t$kp in (jftigaig {f|$?ovfiti: potem se toli|g panj more imenovati kjjjtgpje prostosti, ako gre služabnjk cerkve k v prvj vrsti odgovornemu zastopniku cerkvenih V škofi)}, ako gre k svojemu škofu, da čuje njegq?g misli i{j želje ter si je vsprejme v ravnilo svojega postopanja. Državni zbor. Z Dunaj a, 22. oktobra. Pomnožitev volilnega odseka. V pričetku današnje seje predlagal je rusinski poslanec Romanc z uk pomnožitev volilnega odseka od 24 na 36 člonov, da bode vsaki stranki mogoče zastopani biti v tem važnem odseku. Bareuther in mladočeška poslanca Herold in Kaizl so podpirali ta predlog, dr. Plener pa mu je ugovarjal ter se skliceval ua pogodbo, storjeno med velikimi klubi, katere noben klub ne more in ne sme samovoljno prelomiti. Po nasvetu dr. Tilšerja vršilo se je glasovanje po imenih ter je bil predlog Roman-czukov odklonjen z 88 glasovi proti 77. Glasovanje bilo je vse križem, samo nemški liberalci so vsi glasovali proti predlogu; iz poljskega in konservativnega nluba se jih je bilo mnogo odtegnilo glasovanju, nekateri konservativci pa so glasovali za Ro-inanczukov predlog. Romauczuku je bilo prav za prav za to, da pride sam v volilni odbor; konservativni klub je priznaval opravičenost te njegove zahteve iti je bil pripravljen, jo podpirati. V dotični kiubovi seji pa se je poročalo, da se eden poljskih poslancev v volilnem odseku umakne Romanczuku, da torej ni treba pomnoževati odseka, zlasti ker skušnja uči, da so veliki odseki jako neokretni in da je silno težko iu dostikrat celo nemogoče, toliko članov spraviti k sejam, kolikor jih je treba za sklepčnost. Konservativui klub se je držal svojega sklepa, ali poljski poslanci niso držali svoje obljube in nečejo nobenega mesta odstopiti Romanczuku, kar je tem čudneje, ker imajo z Rusini dogovor, da jim za vsak večji odsek prepuste en mandat, kakor ga konservativni klub prepušča zvezi staročeških mo-ravskih poslancev. To je bil uzrok, da so nekate/i člani konservativnega kluba glasovali za nasvetovano pornnož'tev volilnega odseka, nekateri se pa zdržali glasovauja, ker klubova pravila ne dovoljujejo članom glasovati proti klubovim sklepom, ampak jim le dopuščajo, da se smejo zdržati glasovanja. Tudi so sodili, da je Romanczukova zahteva notranja reč poljskega kluba, s katerim naj se poravna, kakor ve in zna, ker bi tudi po pomnožitvi odseka za 12 novih članov njemu iu njegovim ožjim tovarišem ne bi bilo mogoče priti v volilni odsek, če poljski klub temu ne pritrdi. Za reč samo pa je, kakor sem že omenjal, gotovo bolje, če ostane pri 24 članih, in to je bilo jedro današnega glasovanja. Zakaj se Po-ljaci glede volilnega odseka Rusinom nasproti snedli svojo besedo, ni prav umeti, ker en rusinski za-§topuik v volilnem odseku ne bode odločeval večine za »Jj jpjfj volilnemu redu v Galiciji. Politični položaj. Poljfki so spj^ v zadnjem času jako nezado-|fll|ui iti celo razburjeni, odkar so zvedeli, dn se jim iz voja^iji ozirov, kakor pravijo, ne dovoli posebno železi^o voČ|§|i|g v Lpvovu za gališke železnice. Mendft hftdP sprevideli, da jim zveza z levičarji, po kateri so tolikanj hrepeneli, ne donaša nobenega dobička, ampak jih le zavira v pospeševanju domačih zadev; v prejšnji parlamentarni zvezi so oni odločevali in marsikaj dosegli, kar so zahtevali v korist svoje dežele; tudi domače železnično vodstvo jim ne bi bilo odšlo, ko bi v zbornici odločevala nekdanja večina in bi njih rojak Dunajevski sedel na ministerskem stolu. Pri vsi vnanji prijaznosti so zedinjeni levičarji načelni nasprotniki avtonomističnih zahtev poljskih, kar je vladi povoljen uzrok, Poljakom odrekati njih posebne želje, vedoč, da se sme zanašati na podporo zedinjene levice. Sicer pa ravnokar čujem, da Poljaci vendar le nekaj dosežejo, dasi ne toliLo, kolikor so si domišljevali. Druga govorica, za katero pa ne prevzamem nobenega poroštva, ampak ga prepuščam levičarjem, ki jo razširjajo, hoče vedeti, da finančni minister dr. Steinbach odstopi in zameni ministersko službo s preds:dništvom najvišjega sodišča, ki ga hoče stari Schmerling zaradi starosti in bolehnosti j prostovoljno prepustiti. Levičarji bi kaj radi svojega i voditelja Plenerja spravili ua ministerski sedež, in ' so morda prav zaradi tega to govorico spravili med i svet. Ali če bi se tudi res umaknil dr. Steinbach, • ni verjetno, da bi grof Taaffe naslednika njegovega vzel iz poslaniške zbornice; poiskal ga bode po sedanji skušnji najbrže zopet v uradnih krogih. Budgetna razprava. (Drugi dau.) Dr. Vašatty govoril je včeraj dve uri o j raznoterih rečeh iu povedal marsikaj resničnega, pa tudi mnogo nepotrebnega. Ce je dolžil razne des-niške stranke, da so krive sedanjega političnega položaja, naj bi bil trkal na svoje prsi in spoznaval, da je ravno njegova stranka zadolžila sedanje nejasno politično stanje. Ona je kriva, da sc je razbila prejšnja večina in da tudi sedaj ni mogoče iz ostankov nekdanje desnice osnovati novo večino po-poslaniške zbornice. Danes je bil hrez ugovora potrjen proračun za najvišji dvor, pri državnem zboru, pri miuisterskem predsedništvu in pri dispozicijskem zakladu pa so bile obširne razprave, katere so porabili mladočeški poslanci, da so ponavljali svoje stare tožbe. Ko bi ostri govori zadostovali, moralo bi se še danes vse premeniti v naši državi. O razpravi sami poročam jutri nekoliko obširneje. Politični pregled. V 24- fl^ra. Notranji delftl«. Češka sprava. ^a dni so bjlj na JJunaju grof Thun, vrhovni mar^l knez Jtjfjj JjJjjkovic in dr. Ladislav Rieger. Mis||jj$|, da j^tp pekako v zvezi s češko-fiemško opravo, -fj politiki so se s !£gaffe-iem meq'da po^a^vali, kateri deli $qške bi dali izvesti v Y kako flrefll'eiflb& dunaj- skih puuktacij vlada sedaj še nece privoliti, posebno je baje proti temu, da bi se sklicala kaka nova konferenca, v kateri bi bili tudi Mladočehi. Ogerska. Sedanja zmerna opozicija, ki se sedaj imenuje narodna strauka, in pa skrajna levica bodeta baje se zavezali proti vladni stranki ob prihodnjih volitvah. Sedaj, ko se je grof Apponyi postavil na izključno madjarsko stališče, je to verojetno. Vnantj}® Afera v Panteonu. Da )e bila afera v Panteouu umetno prirejena, kaže to, da je dobro poučen napoljski časnik že dan pred izgredi v Rimu pisal, da se pripravljajo proticerkvene demonstracija. Tudi so v Rimu že prodajali hujskajoče liste, predno je kdo vedeti mogel, kaj se je prigo-dilo. Tudi se je hitro raztrosilo po mestu, da so oskruniti kraljev grob in kaznjive stvari se zapisa-vale v knjigo, kar je pa bilo zlagano. Sedaj, ko se je pokazalo, da na vsem ni bilo nič resnice, pa liberalni listi od prvega do zadnjega molče. Sicer so pa demonstracije v Rimu že presedale onim, ki so jih prouzročili. Strašno je bilo, ko je druhal klicala: „V ogenj s papežem!", „V ogenj z duhovniki!", »Pojdimo v Vatikan!", »Zažgimo ga!", „V Tibero s papežem!" Bati se je bilo. da se začne občno pobijanje in požiganje po mestu. Rusija in Avstrija. Organ kneza Meščer-skega naglaša, da so se razmere mej Rusijo in Avstrijo jako zboljšale. Ta list misli, da bi se Rusija in Avstrija bili takoj dobri prijateljici, ko bi se na Dunaju otresli berolinskega jerobstva. Nemško prijateljstvo je Avstriji mnogo nevarnejše, nego vse ruske politične namere. »Graždauin" želi, da bi to spoznali na Dunaju in se sprijaznili z Rusijo, to bi bilo v prid Avstriji, pa tudi Rusiji. Tako prijazna pisava lista, ki ga čitajo tudi na ruskem dvoru, bi nas bila jako razveselila, ko bi ruska politika ne bila tako čudna, da nikdo ne ve, če je možno res pridobiti njeno prijateljstvo. Koliko se že Francozi poganjajo za zvezo z Rusijo, pa še še vendar ne ve, če so že kaj dosegli. Avstrija zveze z Nemci ne more razdreti, če ne ve, da je mogoča zveza z Rusijo in za kako ceno. Bolgarija. Druge*, leto bode kmetijska in obrtna razstava v Plovdivu. Začela se bode ob obletnici zjedinjenja obeh Bolgarij duš 18. septembra in bode trajala do 12. novembra. 1893. leta bode pa podobna razstava v Ruščuku. Za prvo razstavo se že delajo priprave. Ry,sija iti Francija. Peterburški dopisnik »Pol. Corr." odločno oporeka temu, da bi se bila sklenila kaka zveza mej Rusi in Francozi, ko je bilo francosko brodovje v Kronstadtu. Car je tedaj bil na potovanjih, Giers na Finskem in je le malo trenotkov govoril s francoskim generalom. Ruski veleposlanik v Parizu je bil na odpustu v Oauleretu, torej merodajnih oseb ni bilo v Peterburgu in Pa- (Dalje v prilogi.) Postaje pa naj se po našem mnenju stavijo tam, kamor imajo ljudje daleč, kajti dobro je, da se ljudje vsaj na potu do kolodvora nekoliko sprehodijo, ker potem itak morajo sedeti v železničnih vozovih!! Večje važnosti, kakor dolenjska železnica, pa je — sklepati po pisavi »Narodovi" — za deželo našo novi nadučitelj za Radovljico. Vaš kolega namreč kar cele članke posvečuje tej prevažni zadevi. Škoda, da ni vsikdar tako goreč za slovensko šolstvo. Ko so nedavno ljubljanski, po večini slovenski učitelji izvolili v deželno konferencijo znanega »ultra-nemca" in ponemčevalca Linharta, tedaj bi bil človek mislil: »Narod" gotovo prinese članek: »Linhart in slovenski učitelji", v katerem bi bil po pravici ožigosal učitelje in učiteljice, ki so volili Linharta, kakor je po krivici v zadnji aferi knezoškofa ljubljanskega. Toda kaj smo doživeli? Ta radikalno-slovenski »Narod" je, poročujoč ob izvolitvi Linhartovi, pispl: »Upajmo, da v prospeh šolstva in korist učiteljstva!" In NB.: Tedaj je bil izvp-ljen »capo" nemškega prostomavtarskega »šulf^na" I Ako pa učitelja priporoča slovensko - narodnj krajni in slovensko • narodni okrajni špjski svet na prvem mestu, ako ga narodni šolqkj nadzornik prof. Leveč priporoča na prvem mestqf tedaj pa, je knezoškof ljubljanski' nemškutar, ako qačqi, da je prav, ustreči tem soglasnim, željam na- rodnih zastopov in narodnih uradni h o s e b. — Kaj bode pač rekel »Narod" o gospodu graščaku Jankotu Urbančiču, županu preddvorskem, ki v svoji uradni izjavi imenuje g. Okorna .vzglednegaučiteljana polju narodnega šolstva v besedi in dejanju?" Menda blag. g. Janko Urbančič vendar ni nemškutar; saj je vsikdar volil narodno v velikem posestvu, saj so ga nedavno n a-rodni velemožje prosili, naj kandiduje kot n a-roden kandidat za državni zbor? Vidi se, da se je »Narodovi" gospodi prav temeljito izjalovil tudi ta popolno iz trte izvit napad na ljubljanskega knezoškofa. »Beaucoup de bruit, peu d' effet." Groma veliko, dežja malo. O isterskih volit,v»h čifjej.o, se grozne novice, vrše se skoro tako, kakor občinske volitve v Ljubljani. Najbrž so isterslfi italijani poslali v Ljubljano k zadnjim občinskim volitvam kakega odposlanpa, ki se je pri naših radikalcih priučil vsem »kniffom", katere sedaj uporabljajo Lahoni nasproti Slovanom. Nil novi sub luna. Polniti treba: Napredno-radi-kalni elementi hočejo povsod z glavo skozi zi,d; pri vgaki priliki komprojnitujejo n»ro|J, ponižujejo ifjegov ugje<), kričeč velijo: Živio pajod! delajo pa z«>nj po receptu: Alles versoffen vor eeinem Knd', Macht ein rjchtig Testament! O. Sprehodi po praški razstavi. Napisal Tinetov Groga. X. Preostaja nam ogledati si še desno, vzhodno polovico spodnjega dela. Ni videti mnogo v primeri s tem, kar smo že obhodili, a v resnici je mnogo, in razločuje se od dosedanjega po mnogovrstnosti. Pa pojdimo od hiše do hiše, vsaj od daleč oglejmo večino zanimivega. Najličnejše poslopje v tem delu je paviljon češkemu sladkorstvu odmenjen. Tu so skupne zbirke in take posameznikov v sredini in v desnem krilu, v levem krilu pripomočki, stroji, kemikalije in kar se druzega v ta namen potrebuje, da iz repe sladkor nastane. Na gorenjih hodnikih pa je zgodovinski pregled, kako se je ta obrt do danes razvijal od časa, ko se je še večina potrebnega sladkorja v deželo uvažala do začetka sedmega desetletja; od tod namreč se ga je vedna več in več izvažalo, čeravno se ga je tudj doma leto za letom več použilo. Da bi se slovenske dežele tega obrtij lotile, o tem s& nam niti ne sanja, mislim pa, da bi bilo prav, ko. bi se nap sanjalo, sladka repa rada raste m, donese. Posamezna posj^uja je, če sp me prav poučili, ponesrečila; ali mora stva.r pri tepa ostati f Na Češkem r^di se že več desetletij od tega obpta povprek 40.000 delavcev, s Slovenske^ pa se jih na leto po par tisoč v Ameriko preseli! Priloga 24 3. štev. »Slovenca" dn6 24 . oktobra 1891. rizu. Baska vlada pa tudi ne mara za zvezo s Francijo, temveč hoče ohraniti svobodno roko. Nam se zdi, da dopisnik precej prav slika dotične politične razmere. Portugalsko. Portugalski kralj je pomilostil ob svojem rojsveuem dnevu in ob rojstvenem dnevu kraljičinem 218 osob, ki so bile obsojene zaradi ustaje v Oportu. Izvirni dopisi. Iz Prage, dnd 20. oktobra. (Slovo od izložbe.) Minola nedelja bil je dan, kakoršnih je le malo v povestnici narodov. Priznavam, da so bile svetovne izložbe v Parizu, Londonu in drugod zavržene še mnogobrojnejše gledš množice, da bi pa bile završene s tako navdušenostjo pri primerno manjšem narodu, tega ni videl še svet. Tudi Madjari se vedo oduševljati za svojo stvar, toda če primerjam nedeljsko navdušenje v naši izložbi povodom zaključenja, vse to navdušenje še senca ni proti češki. Da bi bili videli vse to, kar se je vršilo v nedeljo zvečer v izložbi I Kakor sntženi plazovi s čeških gorsi in višin v ogromno jezero, tako se je ljud valil v izložbo; v istini, češko srce imelo je povod, da se ponosno raduje svojih uspehov. Izložb«, v koji se je ves popoldan zibalo semtertja nad 80 000 ljudij, bila je zvečer kakor razburjeno morje. Med temi tisočerimi je šumelo, kakor bi se valili valovi oceana, navdušenje vskipelo je impozantno. Ob šestih je bilo gotovo nad 100.000 obiskovalcev, največje število od početka izložbe. Pod uradnim zaključenjun izložbe vršile so se na čast cesarjevemu namestniku grofu Thunu navdušene ovicije ter mu bile izročene dragocene in prelepe čestitke. Zaključne govore imeli so: župan dr. Šole, grof Z e d w i t z in predsednik trgovinske zbornice, Š e b o r. Ko je pa najvišji maršal knez Lob kovic zavrŠil svoj govor, poživljajoč prisotne, naj zakličejo najvišjemu pokrovitelju deželne jubilejske izložbe, cesarja in kralja Franu Josipu »Slava!", nastalo je po vsi izložbi tako ginljivo trenotje, kakoršnega še ni videla doslej. Doživel sem mnogo krasnih in vzvišenih tre-notij v češki izložbi, ali tako veličajnega, nepopisnega, kakor v tem hipcu, nikdar ne, ko zabučd ogromne orgije Petrove nad vhodom najprej cesarsko pesem, a takoj na to starodavni češki koral: »Sveti Vadav, vojvoda češke zemlje". Do sdlz bil je ginjen vsakdo, natihoma pevajoč sveto njega molitev: „Ty jsi vLidcem češke zorne, Rozpomefi se na Sto ploinu!" Ko potihne hrup in proslavljanje, zakliče najvišji maršal, rekoč: »Proglašam deželno jubi-lejsko izložbo češkega kraljestva zaključeno I" Ura je kazala baš 5 in 35 minut..... Tema poslopju ni strani je postavljen stolp sladkorja v taki obliki, kakor se navadno po štiri do deset kilogramov prodaje, stolp, ki znači množino sladkorja, katera se po Češkem vsak dan porabi, to je jeden milijon in še nekaj kilogramov, natanko število mi ni več v spominu. V zraven stoječem ki-josku pa za šest novcev lahko kupiš petmilijonski del tega stolpa, mali stolpič sladkorja iste oblike. Posebno zanimive stvari se vidijo v J. Fuchsa paviljona iz tovarne v Kamenicab, n. pr. izredno velik litografiški aparat, dalje stroj, ki zavitke za pisma reže in jih samostrojno gumira, razni stroji za rastriranje, zbirke rastriranih knjig, tiskovine in drugo. Sredi paviljona sezidan je iz valjerjev, ki so samega papirja povoji, dvanajst metrov visok stolp, okoli petsto stotov težak; da bi se ves ta papir razvil, bil bi to meter širok trak, ki bi segel od Ljubljane celo čez nemški Gradec. Kako trden papir se pa lahko napravi, vidi se tu na nekolikih polah, ki prosto visč, za-nje pa je obešenih obtežalcev na vsako po več stotov in ne utrgajo se. Platno ali suknjo bi tu več ne prenašalo, ali še toliko ne. Lasten paviljon imajo ta mlinarji, ki so razstavili raznovrstne stroje in mlinarska orodja, moke is vsakega zrnja, katero si človek le misliti more. PriSel sem sicer večkrat že v mlin, vendar sem se mokarstva v mladosti premalo priučil, da bi mogel vse, kar je tu izloženega, vredno oceniti; le to včm, da toliko vrst moke nisem še prej videl in tudi mi Nato se poslovi pri kraljevskem paviljonu členi izložbenega odbora z raznimi dostojanstveniki, pozdravljajo se in odzdravljajo, in počasi se jame prazniti prenapolnjena palača. Zunaj so pa zopet zaoiili navdušeni pozdravi kraljevemu namestniku. Vkupni poset izložbe od dne 16. maja do 13. oktobra zvečer znaša 2,434.887 oseb! Kako ogromno so bila prekošena vsa proračunjenja in nadeje. Prvi idejal naš bil je jeden milijon, in ko je bil ta dosežen, zabičili smo si v glavo, da moramo dospeti do druzega milijona, in ko smo tega učakali, vskipeli smo enmalo in se povspeli še na četrt milijona !u . . »Dovršil sem delo, trajnejše od kovine, vzviše-nejše od kraljevskih stolnih piramid, kojih ne strmoglavi ni v.har, ui val, in ne zdrobi ni gloječi zob časa," — tako more danes po izložbi vsklikati češki narod z rimskim pesnikom Horacijem. Izložba, koja je stala toliko bojev in truda in bila uteha in ponos Cehov, je zaključena. Duri izložbe so zatvorjene, zagrinjalo je palo nad veličaj-nim gledališčem, zimski mir je zavladal ondi, kjer je doslej klilo čilo in radostno življenje, iz kojega so zajemali Cehi toliko okrepljenja, vnetosti in toliko nadej. Kako pestri in veseli obraz odpira se našim duševnim očem 1 Iz vseh končin, iz najdaljnih krajev, kjer utripa češko srce, hiteli so k nam posamično in v tolpah češki rojaki. Pripluli so preko sinjega morja iz Amerike, prišli so iz Nemčije, z Dunaja, Pešte, da rosnim očesom pozdravijo delo, koje je dvignilo stopinjo češkega postavljenja med izobraženimi narodi. In kaj stoprav z Morave, Šlezije, Slovaške in vse Češke, kako so prihajali, koliko vlakov s tisočerimi našioci dohajalo je dan za dnevom v slovansko Prago I A ne samo to, iz daljnih končin: iz Poljske, Galicije, Srbske in Bolgarske, Hrvatske, Slavonije in Dalmacije pozdravljali smo gromadne posete. Da, i tujina prihajala je k nam; prišli so poslanci vseh narodov z Dunaja, nemški obrtniki z Dunaja, Ru-munci, Madjari, Francozi in drugi. S posetom vladarjevim v izložbi in v naši sredi dovršen je bil lesk velikega podjetja češkega kraljestva. Uspeh naše jubilejske izlošbe je poleg navadne frazeologije ne samo veličajen, temveč i nepresežen. Izložbe pri velikih narodih imajo več ali manj mer-kantilno svrho, recimo: narodno - gospodarsko, pri nas je bila tekom okoliščin premenjena verni-nentno narodno svrho. Češki narod lotil se je velikega dela, a bil je v njem srečen. Srečni duh, koji je zapustil češki narod na politiški poti, nagradil mu je vse na trn-jevi poti dela, na poti vede iu umetnosti. Tam nesreča za nesrečo, tu sreča, o koji se Čehom še sanjalo ni pri njih tožnih odnošajih, sreča, koja narod krepi k daljšemu boju. Da so se Čehi tu poznavali s svojimi slovan- je, kot bi na tako belo še ne bil naletel, kakoršna je tu; najfinejši pravijo običajno številka 0 (ničla). In peki, ne bodi nemaren, tudi niso zaostali za ouimi. Zadruga praških pekov si je sezidala enak paviljon s popolno naredbo pekovske hiše s stanovanjem vred; peči imajo vse najnovejše patentirane priprave, in v teh pečejo ves dan kruh ter ž njim preskrbi mnogobrojue gostilne po razstavi. Vidita se nedaleč odtod dve peči za kruh, kateri se brez posebnih priprav lahko prepeljeta, podobni sta dolgemu parnemu kotlu na kolesih ; ako se drugje rabijo, ni druzega treba, ko vpreči in prestaviti ju, kamor treba, da celo gredoč se lahko kruh v njih pripravlja. S početka do konca lahko to proceduro ogledujoč, iu tudi pokusiš lahko košček slastne buhtličke, katero si videl pripraviti. Eaako, kar o kruhu, tudi o mesu vidiš na tem koncu razstave. V posebnem paviljonu delajo stroji, katerih se mesar za okajenje raznih mesnin poslužuje; pripravljajo se pred občinstvom sloveče praške krače, salam', poseben stroj pa dela klobase. Nekako čudno je gledati, ko se sujejo iz stroja kloba-sice, ki so bile še ravnokar zdrobljeno me30. In res, kranjske klobase po pravici slovd, pa te so prav gotovo boljše, to mi je več Kranjcev potrdilo. — Sicer človek živi, dokler ima kruha, mesa in klobas, toda tukaj je pač potrebno, da si ogleda druge reči. Idimo torej dalje I (Dalje sledi.) skimi brati, velja mnogo; da jih je pa poznavala i tujina, vredno je milijone. Izložbene palače so osamljene, prostor, po kojem je šetalo skoro tri milijone obiskovalcev, ostane opuščen: ali ostal ne bode opuščen za vselej. Na njem so se porodile dobre misli, in te se bodo izvajale dalje drugje. A še druge ideje, načrti porodili so se v izložbi : osnovanje češkega izvoznega društva, koje ima svet seznaniti z vsemi strokami češke trgovine in industrije, vse to se bode skoro vresničilo. Založeni bodo dalje ti-le muzeji, in sicer: trgovinski, patentou, tehoologiški, poljedelski, vzorcev surovih izdelkov, ter gospodarsko-gozdarski muzej. Jako važna je tudi misel, o koji bom pa še poročal v posebnem dopisu, — prirediti leta 1893 ali 1894 narodopisno izložbo, od koje je pričakovati muogo koristnega, kajti Čehi v marsičem še segajo po tujem, ne zmeneč se za vse boljše domd, ali pa za to ne vedo. Kouečno bodo osnovali tudi češko tiskovno pisarno, da zamaše usta brezvestnim židovskim časnikarjem. Izložba je torej češki narod oplodila ia prerodila. »Narod sebi!" — To geslo more si napisati češki ljud tudi na pročelju kristalne industrijske palače, koja ostane Pragi v spomin na izložbo, — pravi »č. Polit." »Praga bode dobila nov spomenik, koji bode znova oznanjeval, da ie češki narod vselej izvrševal velike čine, ko je bil — složen. In to je velik blago-lov izložbe, da smo se naučili spoznavati, kaj dovršimo, kadar smo složni. In izvršivše tak čin vzlic nnrtni nenavisti so-vragov, nikdo nas ne bode več zadušil v srcu Evrope. Složni in jedini moramo biti, volji naši se ne bode zoperstavljal n hče. Tem potom bomo dospeli tudi do onega presvetlega cilja, čegar simbol se je najvišje vzpenjal nad izložbo, po dnevu blesteč v jarkih solnčnib žarkih in v čarobnem svitu v nepozabnih izložbinih večerih — kraljevska krona češka!" .... Dnevne novice. V Ljubljani, 24. oktobra. (»Slov. Naroda") v tolažbo in pouk smo v današnjem uvodnem Članku pojasnili stališče, katero po našem prepričanju zavzema škof nasproti dubov-skim članom deželnega šolskega sveta in to popolnem v smislu našega državnega in deželnega zakona. Iz tega naj posname, da so nam znana postavna določila in da si pri njem ne bodemo iskali navodil in pojasnil, kako daleč sega škofovska oblast v tem oziru. Kar pa se tiče očitanja, da je učitelj g. Okorn član prostomavtarskega »šulferajna", zagovarja naj je sam brez nas! konstatujemo le toliko, da nobeden član deželnega šolskega sveta o tem ni rekel besedice. (Osebna vest.) Preč. g. Martin Povše, je novoimenovani dekan ribniški, je imenovan od knezo-škofijstva za člana c. kr. okr. šolskega sveta kočdvs-kega. (Imenovanje.) c. in kr. gozdarska pristava Fr. Doner v Novem Mestu in Karol Schwalbe v Postojini sta imenovana gozdarskima komisarjema. (»Slovenski Narod" in volilna reforma.) V predzadnji številki se najstarši slovenski dnevnik izpodtika nad govorom g. poslanca Kluna v odseku za volilno reformo. Ni mu všeč, ker se je g. poslanec izrekel, da bi volila vsaka občina domd, ko bi se uvele direktne volitve na kmetih. »Narodu" bi menda ugajalo, da bi vsi volilci morali daleč hoditi k okrajnemu glavarstvu. Napredna gospdda menda računa na to, da so ljudje v obližju mest bolj liberalni, nego drugod, in zatorej je več upanja, da zmagajo naprednjaki, ko bi oddaljeni volilci ne hodili na volišča. Pač malo briga naše naprednjake, ko bi Slovenci na Koroškem, Štajerskem iu na Primorskem škodo trpeli. V teh deželah je v bližini mest in trgov nemški in italijanski vpliv jako razširjan in bi zatorej nemškutarji in lahoni marsikje zmagali s svojim kandidatom, kjer se jim sedaj tako lahko ne posreči, ker bi oddaljeni volilci ne prišli v takem številu na volišče. Zaradi tega pač noben slovenski rodoljub ne more glasovati za tako premembo volilnega reda, kakoršuo priporoča »Narod". — To gotovo ni liberalno, ko bi se nekaterim volilcem obtežilo ali celo omogočilo izvrševanje volilne pravice. Ker je sodelavec »Slov. Naroda" gotovo premislil, kar je zapisal, sklepamo iz tega, da mu je narodnost deveta briga in ga vodijo le ožje strankarske koristi. O tem bodemo prilično obširneje govorili. (Glas izmed občinstva.) Že večkrat smo posestniki ob Opekarski cesti ustno in pismeno prosili si. mestni magistrat, naj bi nam blagodušno dal napraviti nekaj več svetilnic, kajti od gradaškega mostu dalje proti vojaški plavalnici in odtod po dolgi Opekarski cesti do mitnice pri Malem Grabnu našteješ toliko svetilnic, kolikor imaš prstov na eni roki, in te so ena od druge tako oddaljene, da od prve le z daljnogledom zapaziš drugo. Saj moramo tudi mi primeroma toliko davka plačevati, kakor oni v sredini mesta. Teh petih leščerb pa ste samo dve na pravem mestu, iu veliko čudo je, če vidiš katero goreti še ob 9. uri. Ce pa hočeš k stranskim hišam, katerih je več, kakor ob veliki ulici; moraš na vsak način čez most; srečen pa si, če ne premeriš visočine z mostu v graben. Od trnovske cerkve proti vojašnici in dalje proti opekarni gg. Kneza in Zupančiča ne vidiš nobene svetilnice, pač pa se lahko prekucneš čez kupe lesa in opeke ali pa prideš s kakim tranom v neljubo dotiko. Blato gaziti do kolena pa smo že itak navajeni, kajti mestni delavci s kidačami so tukaj bele vrane. Prosimo torej si. magistrat, naj nam dovoli vsaj kakih deset svetilnic na primernih krajih, prižigalci pa naj bodo bolj previdni, da ne bodo zlivali olja. (Slovensko gledališče.) Jutri se bode predstavljala burka »Trije klobuki", francoski spisal Al. Hennequin, preložil Fr. Kočan. Gosp. Borštnik . poje vložko kupletov. (Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 11. do 17. t. m.: Novorojencev je bilo 14, umrlo je 16 oseb, in sicer 4 za jetiko, 12 za raznimi boleznimi. Med mrtvimi je bilo 6 tujcev, 8 v zavodih. Zbolelo je 13 oseb, in sicer: 6 za ošpicami, 2 za škrlatico, 4 za grižo, 1 za vratico. (Praška izložba) je torej zaključena in nje bilanca in računi so povsem presenetljivi. Izložba je završena brez deficita ali primanjkljeja, da, celo s precejšnjim prebitkom. Vstopnina iznaša od 16. maja do dnč 18. oktobra nekaj nad 760.000 gld., kojo je plačalo 2,434.887 oseb. (Zavarovanje za življenje.) Tudi visoke osebe se zavarujejo za življenje pri velikih zavarovalnicah. Kakor se nam namreč poroča, zavaroval se je nadvojvoda Josip pri društvu »G res ch a m" za visoko 8VOtO. (Dobitka praške razstave) IzPrage se nam poroča z dne 20. t. m.: Danes je „Žiznostenska banka" tukaj v gotovini prejela glavni dobitek praške razstave v znesku 50.000 gld., ki ga je zadela od dunajske menjalnične delniške družbe „Mercur" doposlana srečka serija 7859 št. 63. — Pri žrebanju srečk dne 15. t. m. je zadela drugi glavni dobitek srečka serija 811 št. 43, katero je pet revnih rokodelcev kupilo prve dni t-, meseca. Ta dobitek je elegantna spalna soba, obednica in kuhinjska oprava v vrednosti 5000 gld., ali 4500 gld. v gotovini. Vsakteri torej dobi 900 gld. (Františka Ondrička koncert v Celovcu.) Iz Celovca se nam p'še z dne 22. t. m. nastopno: Predvčerajšnjim je bil v takozvanem „wappensaal"-u deželne hiše ob mnogobrojni udeležitvi odličnejšega občinstva koncert slavnega virtuoza Fr. On d r i č k- a. Opisati divnost in milino igranja tega češkega rojaka, — bilo bi nositi vodo v Dravo, in slikati uspeh njegove godbe, nam je hkrati nemogoče I Saj je slava Ondfikova dandanes svetovnoznana, in zato nepotrebno, iskati navadnih in nenavadnih izrazov, da bi označili vse njegove vrline, njegovo spretnost, sploh njegovo genijalnostl — Bil je ta nedosežni umetelnik na gosli zdaj tretjikrat v Celovcu, (prej že 1. 1883. in 1887.) Da je vselej zaslužil burno, frenetično pohvalo, da je zlasti zadnjikrat naše občinstvo kar očaral, — pač ni treba posebej poudarjati! — Z Ondf.čkom nastopilu je kot pevkinja tudi njegova sogroga, ki je po svojem umetnem petju vrla in vredna družica svojemu možu. — Ondfiček je godel zadnjič neko skladbo Paganinijevo, Schu-manovo »Večerna pesem", Wienia\vskega „PoIjski ples", svojo »Romanco", itd. — Na poziv navdušenega in po lepej godbi, kakoršna se v Celovcu le redkokedaj sliši, kar očaranega občinstva dodal je g. Ondfiček še več komadov, u. pr. J. Nesvere »Deset eklog", Wieniavskega »Selanko", i. dj. — Kakor povsod, kazal se je ta slavni umetelnik i tu v Celovcu odločnega Čeha in Slovana, zaigravši tudi več slovanskih skladeb. Morda se naša »nemška" gospoda vsaj enkrat prepriča, da Slovani tudi gledd umetelnosti nikar še nismo zadnji med narodi! — Dokaz temu je sveto - slavni, geuijalni češki viituoz František Ondfiček! —rn— (Dobava za c. iu kr. morski arzenal v Pulji.) Da se zagotovi potrebščina olivnega olja, sivega pe-rilnega mila iu lojenih sveč, metlja, štorij, bakrenih palič in pleha, potem žice, žiebljev za okove iu čolne, netov, žiČuatih vrvi iz bakra itd. za c. in kr. morski arzenal v Pulji za leto 1892, vršila bode se d n d 9. novembra 1891, ob 4 uri popoludne ponudbena obravnava pri c. in kr. morskem arzenalnem poveljništvu. Ponudbe morajo biti zapečateue najkasneje do 3. ure popiludne gori imenovanega dne doiti c. kr. morskemu - arzenalnemu poveljništvu v Pulji. Pogoji, seznami dobavljajoči!] predmetov in ponudbeni obrazci pogledajo in dobijo se lahko tudi v p;sarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Deželna razstava v Gorici.) »Nova Soča" poroča: Določeno je bilo, da bodo morali razstav-ljalci svoje blago odnesti iz poslopja v desetih dneh po zaključku, sicer ostane lastuina izvrševalnega odbora, ki ga proda na korist razostavini zalogi. Došle pa so pritožbe, da razstavljalci že tretji ali četrti dan neso mogli dobiti svojega blaga, ker ga ni več bilo. Nekemu gospodu je odgovoril eden odbornikov: Porabili smo Vaše buteljko za srečkanje." Čudno, da se je srečkalo za tuje blago brez vednosti lastnikove. (Tatvina.) V Četrtek po noči so v kranjske stavbene družbo novo hišo št. 8 na Vrtači z dvorišča v pritlično stanovanje vlomili tatje in ueki služkinji odnesli več stvarij vrednosti 45 gld. (Okrajna bolniška blagajuica na Vrhniki) ima jutri ob 3. uri popoldne svoj občni zbor v občinski pisarni. Vspored: Poročilo predsednikovo; volitev predsedništva; volitev nadzorovalnega odbora; volitev razsodnega odbora; določilo plače blagajniku; posamični nasveti. Dunaj, 24. oktobra. (Zbornica poslancev.) Sekcijski načelnik Erb je opazil, da je vsled skupnega delovanja vlade in dežel, v katerih imajo zdravstveni zakon, se pomoglo, da je poslednja tri leta umrljivost pomanjšala se za 95.000 ljudij na leto. Posrečilo se bode gotovo plučno kugo premagati in se bode predložil dotični načrt zakona, ko bodo končana pogajanja z Nemčijo. Drugi zavod za opazovanje prašičev v Krakovem se še to leto izroči prometu. Dunaj, 24. oktobra. Nadvojvodinja Margareta, najstarša hči nadvojvode Karola Ludovika, nevarno zbolela. Noč primeroma mirna, a brez spanja. Vročina zjutraj večja. Oesar je zgodaj zjutraj vprašal po stanju. Daljo so povpraševali vsi tu bivajoči člani cesarske hiše, ministri itd. Dunajsko prebivalstvo čuti globoko sočustvo. Dunaj, 24. oktobra. Pri notranjem ministerstvu je pri točki „osrednje vodstvo" grof Taaffe izjavil, da se vlada peča razmerami češkega arhiva, ker je odposlala posebnega uradnika, da pospeši stvar. Akti pa se ne morejo prepeljati, ker jih večkrat potrebuje praško namestništvo. Praga, 23. oktobra. Iz Berolina se poroča, da je Godard s tovariši po deseturni plovbi prišel na zemljo ob baltiškem morju blizu Stetina. Bregenc, 28. oktobra. Sekcijski svetovalec v trgovskem ministerstvu, Ozelechovski, je danes pri preskušnji nekega stroja ponesrečil in bil takoj mrtev, Peterburg, 23. oktobra. Iz Ribinskega se poroča, da je zjutraj ob treh začelo goreti na nekem parniku in je mrtvih sedem oseb. Madrid, 23. oktobra. Ministerski svet se posvetuje o poročilih guvernerjev v Andaluziji in Aragoniji; letina je uničena, prebivalstvo v veliki bedi. Piccoli-jeva tinktura za želodec iš HSJT je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- ~ttiTi bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "fcOS aSar kakor tudi pospešuje telesno odpretje, — Ona "^ES SkST steklenici 10 kr. (300—217) T£25 Umrli »o: 20. oktobra. Ana Hartinan, trgovčeva žena, 57 let, Dunajska cesta 13, srčna hiba. — Alojzija Kosec, postreščkova hči, 4 mesece, Hradeckega Vas 13, kron. katar v črevih. 22. oktobra. Josip Pajsar, konservatist, 25 let, Kladezne ulice 8, jetika. V b olnišniei: 20. oktobra. Ivan Scwarz, sodar, 70 let, dysenterie. Vremensko »poročilo. Ca* opazovanja 23 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč. Stanje zri. kortiora t mm T33 0" 732 0 732-G toplomera po Celziju 138" 18-2 14 7 Veter brezv. si. jzap. Vreme oblačno jasno ob lačno j —r~ 2 * ■23? s s g 0'00 Srednja temperatura 15 4", za 5'4° nad normalom. Priznano n a j c e n e j a prodaja dobrih in trajnih šivalnih strojev. ! Največja izber najboljših tu- in inozemskih izdelkov, starih po 8 gld. in dražje, novih pa po 25 gld. in dražje. — Vestna in reelna postrežba jo moje načelo. — Ustanovljeno 1806, Jurij Herbst, mehanik. Dunaj, VI., Marchettigasse 18. mmmmmmmmg^mmm Jubilejske ustanove. Povodom praznovanja 401etnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. ustauovila je trgovska in obrtniška zbornica 8 ustanov po 25 goldinarjev za onemogle obrtnike vojvodine kranjske. Te ustanove se s tem za leto 1891. razpisujejo. Prošnje naj se podpisani zbornici do 20. novembra t. 1. dopošljejo, priloži naj se jim pa od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj bil obrtnik, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1891. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (1440) 3.1} □ ® co c3 s ~ c5 M 2 w e V >(A n S. <1 * • 04 ® * S -2 Pt 5 § Q * ■p "O® g g n,- ■s S i « • v-H <=o o o. Gostilnica ,pri Uirantu', sv. Jakoba trg. Usojam se p. n. stalnim gostom, prečastiti duhovščini in vsem čestitim obiskovalcem z dežele uljudno naznaniti, da sem po mojem ranjkem očetu gospodu Antonu Miculiniču prevzela ci N • IH rt ■H a M in da bodem isto po sedanjem načinu vodila. Skrbela bodem za dobro pijačo in okusna jedila, tudi so čedno opravljene sobe za prenočevanje po nizki ceni na razpolaganje. Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem (1442) 2-1 Helena Miculinir. Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom: Sestavil in uredil A. Kalan. urednik »Domoljuba«. Ponatis iz ,,Domoljuba1 Obseg : Zlati lasje. — Dedščbia. — V zametih pokopan. — Veronika. — Sama smola! — Trojni sveti večer. — lSožič na sv. Gothardu. — V valovih življenja. — Lovski tat. — Luč na oknu. — Po viharju svetlo solnce. — Požar. — Lepi pirhi. — Marušnik. — Ob- hajilo v ječi. Dobiva se v „KatoI. Bukvami'' in pri H. Ničmanu v Ljubljani. stavlja, na način, ki ne provzroči ni-kakib bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja (1308) 13 zobozdravnik (, pri Hradcckcga mostu I. nacisti- Trnkoczy-jeva hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s 1/i kg. velja 30 kr. — Ja^o ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni adresi pri Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarnarju v Ljubljani: na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6czy,V.okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6czy, III. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6czy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelin pl. Trnk6czy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih itd. (1391) Prekupci imajo obilen rabat. (2) Vsak slovenski gospodar, ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list „Kmetovaleo" s prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov c. kr, kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brezplačno, in iz katore more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (41) (60- 23) (60 - 59) katero iz kineške rabar-bare, kerhlikovcovega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja O. PICCOLI, lekar ,pri angelju' v Ljubljani, je mehko, toda ob enem uplivno , delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Žabojček z 12 stekl. velja gl. 1-36, z 55 steklen., 5 Kg teže, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Originalna 10—7 Selterjeva voda. M hk »jI » jf*»..lj Najboljša naravna mizna in zdravilna voda (Nassau) aSBOi^^-^Trz^pi preverjena pri zaslizenju, ka-KuBoSro^žijMMiSČ^SšiiSe šlju, hripavosti, mehurnih in želodčnih boleznih. (1202) Zahtevaj vselej »originalno" Selterjevo vodo s kapico, vigneto in zamaškovo zavezo „Original". Dobi so povsod. V Ljubljani ima glavno zalogo Miha Kastner. Preselitev trgovine, "Ž32 (52-11) trgovina z železjem, ro- "H^JŽ kodelskim, hišnim in ku- "^HT hinjskem orodjem je od dne 1. julija t. I. nadalje na Valvazorjevem trgu št. 5 (prej France 'Vrček) v poslopji okrajnega glavarstva. H Pranjo Tomec, $ n L# pozlatar, U v Ljubljani, Streliške uliee se najtopleje priporoča preč. duhovščini ii IŽi v mestu in na deželi v pozlačenje in pi štev. 14, m in sl. občinstvu ^ v mestu in na deželi v pozlačenje in prenavljanje altarjev, tabernakeljnov,krstnih M kamnov, lec, podob, soh, nagrob- ur M nih križev, najraznovrstnejših &J M okvirov, sv. razpel, svečnikov itd. W [#. Vse navedene stvari izgotavlja tudi nove trpežno, rjiil okusno in zanesljivo, ter jamči za dobro delo, in pri- r^ ^^ merama kaj nizko ceno. Jdj Oljnate slike, četudi so vsled starosti po- jdji r^i polnem zamazane, očisti, da so enake novim, ne da bi rjujl ^J s čiščenjem sliko poškodoval. (1415) B—3 ^^ Na Najvišje povelje Nj. c. in MJ* kr. apostolskega veličastva Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena X XT. državna lote r 1J a 38F" za vojaške cIol>t*o raYnateijstYO loterijskih dohodkov, (1395) 6—2 (2) oddelek državne loterije. je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot ..izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena Za bolne iu zdrave Podpisani naznanjam prečast. duhovščini in sl. p. n. občinstvu, da sem z današnjim dnem otvoril Ms novo kamnoseško delavnico v Postojini na Notranjskem, Izdelujem vsakovrstna v kamnoseško obrt vštevajoča se dela, kakor cerkvena kamnoseška dela, nagrobne spomenike, stavbinska dela itd. itd. i/. trpežnega domačega kraškega in tujega raznobarvenega marmorja, po vzorcih ali lastnem načrtu za primerno ceno. cenah in VmmUM VV&mm* WW»vlJ«u»J* W popravila izvršim povsem zanesljivo. po nizkih Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno, lično izvršitev, ter se najtopleje priporočam V Postojini, dne 17. oktobra 1801. 1433 (3—3) Odličnim spoštovanjem Anton Renčelj, kamnosek. Andr. Dniškovie, trgovec z zeleznino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10, priporoča svojo bogato zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spa-dajocega blaga. (36) Fine vodne žage in pile, za kojih dobroto se jamči, po najnižji ceni. Največja zaloga šivalnih strojev JAN. JAX, LJUBLJANA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-10) Zamenjuje stare stroje. Poprave vrše se točno trajno in ceno. Zjedliijenili držav zavarovalno društvo za življenje v 5TovemYorku, Ustanovljeno leta 1859. — Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. ,Equitable' je prvi in največji zavod za zavarovanja za življenje na svetu, zakaj to društvo imelo je največ zavarovanj 1. 1890 .............gld. 1.801,656.182 sklepalo je znova največ zavarovanj 1. 1890 .......... - 509,565.267 prejelo in največ premij 1. 1890 ................ 87,591.708 Vsi zakladi znašali so 31. decembra 1890 „ 298,109.361 Dobička je bilo koncem leta............... - 59,351.118 Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača ,,Stock-im-Eisen" na Dunaji, katera je vredna dva milijona gld. Uspehi dvajsetletnih doživljenjskih poosolmih rent društvu „Eqnitable" : PocUogr« izplačevanja 1801. lota : J. N. Potočnik, krojaški mojster, Kongresni trg v Ljubljani (v nunskem poslopji), se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje duhovniških zimskih sukenj in talarjev, dalje si. občinstvu v obila naročila za izdelovanje najraznovi st) i e jših oblek narejenih po najnovejšem kroju iz tinega ali bolj priprostega, toda vseskozi trpežnega blaga. Jamči za dobro blago, točno postrežbo in nizko ceno. (1340) 10- 10 A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I. s . . Vkupna Vrednost v Polica opro- btarost prelnija gotovini ščena premij gl. 454'— gl. 573-- gl. 1230 — „ 527-60 „ 693'- „ 1310 — „ H26'- „ 850'— „ 13i0 — .. 759-40 .. 1065 — ., 1620 - ! ., 943-60 ., 1387'— „ 1930-— I 30 35 40 45 50' B. Zavarovanje za slučaj smrti z 20let-nimi premijami. Tabela II. Vkupna Vrednost v Polica opro-premija gotovini ščen.i premij x\. 607-20 gl. 909-— gl. 1940 — .. 681-60 „ 1039 — ., 1970-— ., 776-60 .. 1204 — „ 2030--45 ., 900-60 „ 1424 - „ 2170 — 50 1087-60 .. 1746-— .. 2430-- StarOst 30 35 40 C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za doživetje. Tabela X. Starost ^ k"Pna Prednost v Polica opro-premija gotovini ščera premij 30 gl. 970-60 gl. 1706 — gl. 3650,— 35 . 995 80 „ 1746 — „ 3310"— 40 .,1035-60 „1813 — ., 3070 — 45 „ 1100-80 „ 1932 — „ 2950'— 50 „ 1209-- „2156-- „ 3000 - Kakor svedočijo zgoraj navedene številke, osigurava renta razven brezplačnega zavarovanja za slučaj "1li do 4S/S % ; po tabeli 11 /, 43/„ do o S/B °,'0 ; po tabeli X. smrti tekom 20 let po tabeli I povrnitev vseh premij z 2 z 63/4 do 7 % obrestij. — Police oproščene premij osiguravajo dvakrat toliko, a le do četrtega dela uplačanih premij — Prosta poosobna renta, nekaka polrenta z nekoliko višjimi premijami, daje zavarovancu po preteku jednega leta popolno svobodo glede na potovanja, prebivanje in na poklic, izvzemši vojaško službo-. po preteku dveh let je ni moči izpodbijati, po preteku treh let ne more več zapasti in jo je z ozirom na rento pri regulovanju moči urediti na šest načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v GRADCU m glavni zastopnik za Kranjsko : (26—8) ALFRED LEDEN 5 K v Ljubljani, Mestni trg št. 25. Zobni zdravnik iz Berolina miiy. med. D1*- R. JJLC © m I Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani ordinira od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. (1413) 10-4 (1) Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne. Tovarna cerkvene oprave. Premovaua 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdelovalnica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27. Z a s t o a u i k : Frane B r u c k n e r. Na dogjvorjena naVočila se izdelujejo vsi cerkveni parainenti, kakor: pluviali.dalmatike. velumi. štole. baldahini, bandera itd. itd., pa tudi (26-20) cela masna bleka v najpravilnejši obliki. Zobozdravnik Schweiger nastanil se je v hotelu „Pri Maliču" (Stadt Wien), II. nadstropje, št. 25—26. Ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne do 1 ure dopoldne. Na razpolago ima najnovejše in najboljše glede na umetno zobovje, bodisi posamezno ali vkupno.. Plombuje votle zobe z najtrpežnejšim in najboljšim plombovn m sredstroin — zlatom in platino — prednje zobe pa v emailirani plombi, ki je barvi zob popolnem enaka. (1423) 3 Za dobro izvršitev jamči v vsakem slučaju. Razpis službe. Pri južno - štajarski hranilnici v Celju oddaje se provizoriena in v slučaju tudi stalua služba ta.jn.x z letnim plačilom 600 do 900 gld. po pogodbi. Prošnjik za to službo mora izkazati, da je v računo- in knjigovodstvu dobro izurjen ter zmožen v slovenskem in nemškem jeziku uradovati in dopisovati. . . Terja se nadalje izkaz dozdanjega vzglednega življenja in popolno zdravje ter kavcija do visokosti letnega plačila. Prošnje naj se vložijo najdalje do konca t. m. pri ravnateljstvu južno - štajerske hranilnice. (me) 2-2 u 11 a j s k a Dne 24. oktobra. Papirna renta 5' Srebrna renta 5' Zlata renta 4%, lo% davka . . ,16% davka . . davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 161 gld...... London, 10 funtov stri........117 Napoleondor (20 fr. Cesarski cekini ..... Nemških mark 100.........57 91 gld. 50 kr. . 91 „ 25 ., . 109 „ 10 „ . 101 „ 90 „ . 1012 „ 50 „ . 279 „ 75 .. 117 „ 30 .. 9 . «8 - 0 „ 58 , Dn6 23. oktobra. Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska papirna renta 5%...... 4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . n «„ državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ ,, „ „ 4'vv Kreditne srečke. i0'> gld....... St. Gendis sre'-ke. 40 gld. ...... 61 103 gW. 85 kr. 100 95 n 134 n 75 >i 146 — »> 181 n 50 11 96 n 50 M 100 n 30 »1 184 n 75 „ 61 — „ a. __________ Ljubljanske srečke, 20 gld......20 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ Rudolfom srečke, 10 gld.......19 „ Salmove srečke, 40 gld........59 Windischgraezove srečke, 20 gld..........48 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 149 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2825 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 Papirni rubelj . . .............' » Laških lir 100 ................45 „ 50 kr. 80 „ 50 „ 10 „ 25 „ 22 '/,„ tmenjarnična delniška j i nji i -- družba na Dunaju, jXIXJ-JA.1V/ V^ JA j ^ Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Kužna nnročlla IzvrSe se niijtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gališke propinaoijske zadolžnioe. 4'/a% zastavna pisma peitanske ogerske komer- oljonalne banke. 4",% komunalne obveznioe ogerske hipotečne .banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. i®«,®®® goldinarjev se dobi z jedno promeso zemljiška-kreditnih srečk il l1/« '» kr' kolek-Žrebanje že 5. novembra!