vzgoje Področja 38 Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 V decembrski številki revije Vzgoja (št. 80) smo vam predstavili prostovoljstvo v Centru za družine Mirenski Grad, ki deluje pod okriljem Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Tokrat vam predstavljamo drugo področje prostovoljskega dela društva, to je delo z brezdomnimi. Program poteka v Ljubljani in na Goriškem – na Mirenskem Gradu in v Novi Gorici. Prostovoljsko delo z brezdomnimi Ana Nuša Zavašnik, dipl. teologinja, spec. zakonske in družinske terapije, je strokovna delavka v Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Od leta 2005 je aktivna prostovoljka pri delu z brezdomnimi ter v mladinski pastorali (animatorka mladinske in birmanskih skupin, animatorka in sovoditeljica na oratorijih, voditeljica mladinskega pevskega zbora). Od leta 1994 prostovoljci društva poma- gamo brezdomnim na ljubljanskih ulicah. Takrat so lazaristi po povojnem razpustu zopet obudili Vincencijevo zvezo dobrote. Začeli so z deljenjem sendvičev in oblačil na Taboru, nadaljevali pa z deljenjem toplih obrokov na različnih mestih v Ljubljani, kjer so se zbirali brezdomni. Delo z brezdomnimi se je širilo, vse več je bilo novih prostovoljcev, Vincencijeva zveza dobrote (VZD) pa je postala Društvo prosto- voljcev VZD. Med dolgoletnim srečevanjem in delom z najbolj ubogimi smo člani dru- štva prihajali do spoznanja, da je vzrok za različne stiske in odvisnosti ter materialno pomanjkanje in revščino razpad najožjih odnosov, torej odnosov doma. Brezdo- mnim smo želeli ponuditi dom, kjer bi se počutili sprejete in bi lahko zaživeli. Priza- devali smo si za primerne prostore, v kate- rih bi lahko ustvarjali dom zanje in skupaj z njimi. Leta 2005 so nam sestre uršulinke ponudile prostore v Plečnikovem podhodu v Ljubljani, kjer smo leta 2006 odprli dnev- ni center za brezdomce, od koder so se širile vedno nove dejavnosti. Leta 2011 smo za- čeli z razdeljevanjem toplih večerij brezdo- mnim v Novi Gorici. Celostna pomoč brezdomnim Tudi danes se skušamo z različnimi de- javnostmi in programi korak za korakom približati brezdomnim, z njimi graditi iz- gubljen dom in iskati poti iz njihovih stisk. Najbolj ranjene srečujemo med terenskim delom. Obiskujemo jih na ulicah, v parkih in v njihovih bivališčih, t. i. bazah. Ponu- dimo jim možnost tuširanja, poskrbimo za njihovo zdravje in osnovno socialno varnost (prijava prebivališča, osebni doku- menti, zdravstveno zavarovanje ipd.) ter jih vabimo k aktivnostim dnevnega centra. Obiskujemo jih tudi v bolnišnicah, domo- vih za ostarele in zaporih. Med terenskim delom prav tako pomagamo tistim, ki ži- vijo v stanovanju, vendar sami ne zmorejo poskrbeti zanj. Skupaj počistimo in po- spravimo, pomagamo pri beljenju ipd. Po- skušamo priti naproti in vabimo k lepšemu življenju. T u se začenjajo prvi koraki na poti k večjemu dostojanstvu. Naslednji korak je dnevni center za brez- domce. To je naš skupni dom, stičišče vseh, ki so vključeni v naše programe. Nahaja se v Plečnikovem podhodu v Ljubljani. Dom se začenja, ko prostovoljci in zaposleni skupaj z brezdomnimi pozajtrkujemo, pospravlja- mo in čistimo dnevni center, pečemo kruh in sladice, kuhamo večerje in opravljamo druga dela. Skupno delo in obroki ustvar- jajo občutek doma in gradijo zaupanje ter povezanost med nami. K povezanosti ve- liko pripomore tudi ustvarjalnost, saj sko- znjo lahko izražamo sebe in krepimo svoje talente. Na ustvarjalnih delavnicah okra- šujemo dnevni center, se pripravljamo na praznike in pripravljamo kulturna srečanja. Tako skupaj ustvarjamo dom, v katerem lahko vsi rastemo, sklepamo nova prijatelj- stva in se imamo lepo. Delo v dnevnem centru je naravnano k dvigu kakovosti življenja in vračanju dosto- janstva. Brezdomni se lahko stuširajo, po- skrbijo za osebno higieno ter v pralnici od- dajo oblačila, ki jih prostovoljci in zaposleni operemo. Poskrbimo tudi za osnovno zdra- vstveno oskrbo in rešujemo socialno pro- blematiko. Pomagamo pri iskanju primerne nastanitve in v drugih stiskah. Poskušamo videti stisko vsakega in nanjo odgovoriti. Naslednji korak k ustvarjanju doma je sku- pno bivanje. To je mogoče v zavetišču za brezdomce VZD poleg dnevnega centra. Brezdomni imajo v tem programu mo- žnost prenočišča in celodnevne oskrbe. Tu se nadaljuje vzgoja za skrb zase, za osebno Kuharske delavnice. Foto: arhiv Društvo prostovoljcev VZD vzgoje Področja Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 39 higieno in urejenost skupnega prostora. V zavetišču je sedem postelj, zato se morajo uporabniki učiti tudi odgovornosti do dru- gega. Če se samo eden od uporabnikov ne tušira redno, to vpliva na ostalih šest, ki spi- jo z njim v istem prostoru. V zavetišče sprejmemo tiste, ki glede na svojo stisko in zdravstveno stanje najbolj potrebujejo nastanitev. Prav tako imajo prednost tisti, ki so vključeni v aktivnosti dnevnega centra in si želijo nadaljnje rasti. Brezdomni, ki aktivno sodelujejo v progra- mih dnevnega centra ali zavetišča in želijo izboljšati svoje življenje, se lahko vključijo v program Namestitvena podpora (Reset- tlement). Program poteka na Mirenskem Gradu, kar brezdomnim omogoča umik iz stare družbe. Tu skupaj bivajo in delajo na vrtu, njivi, v kuhinji, mizarski delavnici ter pomagajo pri prenavljanju objektov. S tem pridobivajo delovne navade, se učijo nove- ga načina življenja in se krepijo za samo- stojno življenje. Program poteka tudi v Ljubljani, kjer ima- jo brezdomni in družine v stiski možnost, da se učijo skupnega bivanja in ustvarjanja doma. Zaposleni in prostovoljci jim po- magamo pri vztrajnosti in odgovornosti do dela, skrbi za dom in pri reševanju raz- ličnih težav (zdravstvene težave, ponovna pridobitev vozniškega izpita, ureditev do- kumentov, zavarovanja, socialne pomoči, pokojnine, premagovanje odvisnosti …). Vzgajamo jih za nove odnose v skupnosti, ki bi ji lahko pripadali in kjer bi dobili moč za novo življenje. Izgubljen dom in dostojanstvo Pomagati brezdomnim pomeni v celoti od- govarjati na stisko, jih srečati v njihovem najglobljem bistvu. Brezdomni ni le človek brez strehe nad glavo, ampak človek brez doma. Brezdomstvo nastopi zaradi razpada družine; s tem je povezana izguba osnovne varnosti in pripadnosti. Ko dom razpade, izgine tudi motivacija za reševanje lastnih stisk in težav. Stanovanje in materialne do- brine same po sebi postanejo prazne in ne morejo nadomestiti topline, ki jo prinaša dom. Osebe v stiski odklanjajo vse, kar člo- veku daje temeljno vrednost. Marsikdo ne skrbi več za svoje zdravje, osebno higieno in osnovno socialno varnost. Ovire, ki mu to preprečujejo, so prevelike in jih sam ne zmore preseči. Oseba, ki v svojem otroštvu ni prejela prave ljubezni, ne verjame več v svoje temeljno dostojanstvo. Vse to sili člo- veka v pasivnost, posledično pa v vedno ve- čjo odvisnost, nasilje in zlorabe. Pomagati brezdomnemu pomeni pomagati mu verjeti, da je vreden več od tega, kar živi sedaj. Pomeni vztrajati z njim v malih ko- rakih in ga pripeljati do tega, da se potrudi ohranjati in razvijati svoje dostojanstvo. Ti koraki se nam večkrat zdijo nepomembni. Od nas zahtevajo vztrajnost, saj se mnogo- krat zdi, da ne prinašajo nikakršnih rezul- tatov. V resnici prinašajo zadovoljstvo in veselje nad rastjo vsakega od nas. Začnejo se s tem, da človeka najprej srečamo, sprej- memo in poskrbimo za njegovo osnovno dostojanstvo (hrana, obleka, tuš). S toplo besedo, spodbudami in vero vanj se posto- poma prebujajo želje po boljšem življenju, po domu. Skupno delo, skupni obedi, pogo- vori in skrb za drugega so koraki naprej, ki prebujajo veselje nad delom in lepimi med- človeškimi odnosi. Šola prostovoljstva v Ljubljani V delo z brezdomnimi so ves čas vključeni prostovoljci vseh starosti. V lanskem letu je bilo v programe za pomoč brezdomnim vključenih več kot 100 prostovoljcev (v celotno Društvo prostovoljcev VZD pa kar 240). Najbolj številčno so vključeni v dejav- nosti dnevnega centra ter v terensko delo. Pri tem nam je najbolj pomembno, da se prostovoljci z brezdomnimi družijo, pogo- varjajo in so z njimi pri skupnem delu, v ustvarjalnih delavnicah in drugih dejavno- stih. Ob konkretnem delu in skrbi za bližnjega se tudi prostovoljci in zaposleni srečujemo s svojimi težavami ter pomanjkanjem pri- stnih odnosov. Vsi smo ranjeni in se mo- Brezdomni ni le človek brez strehe nad glavo, ampak človek brez doma. Brezdomstvo nastopi zaradi razpada družine; s tem je povezana izguba osnovne varnosti in pripadnosti. Ko dom razpade, izgine tudi motivacija za reševanje lastnih stisk in težav. ramo učiti, kaj pomeni pravi dom, po ka- terem hrepenimo. Vsi se učimo, kaj nam v resnici daje vrednost in dostojanstvo, ki ju tudi mi pogosto iščemo na napačnem mestu in na napačen način. Tako kot brez- domni se tudi mi srečujemo s tem, da nam je delo kdaj krivica in aktivno razmišljanje v breme. Tudi mi potrebujemo vzgojo in spodbudo pri svojem delu in v odnosih, da lahko v tem vzgajamo brezdomne. S šolo prostovoljstva zato rešujemo odgo- vore na ta vprašanja tudi za nas. Dnevne refleksije, mesečne delavnice, duhovne vaje za prostovoljce, terapevtsko spremljanje in preprosti pogovori nam pomagajo, ko sku- šamo stati drug drugemu ob strani. Učimo se, kako živeti pripadnost in veselje v trudu za dom in dostojanstvo vsakega od nas. V sodelovanju z Društvom katoliških peda- gogov Slovenije in Vincencijevo zvezo dobrote smo junija 2018 oblikovali skupen program za kakovost in razvoj prostovoljstva, ki smo ga poimenovali Daj naprej. Ta vključuje šolo prostovoljstva v okviru Centra za brez- domce in v Centru za družine Mirenski Grad (Društvo prostovoljcev VZD), program Člo- vek za druge (Društvo katoliških pedagogov Slovenije) ter prostovoljstvo za brezdomne v okviru Vincencijeve zveze dobrote. Veseli smo vsakega novega prostovoljca, ki se nam pridruži. Zato vas vabimo, da tudi vi sodelujete pri naših dejavnostih. Več o na- šem delu in možnostih za vključitev v pro- stovoljsko delo si lahko preberete na spletni strani www.brezdomec.si. Terensko delo. Foto: arhiv Društvo prostovoljcev VZD