PoBtnlns plačana v gotorfoL
Leto XII., štev. 239
Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon it 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: AJeksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 5t Z — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 7S1R0 Wien §t 105 241
Ljubljana, petek 11. septembra I93I
Cena 2 Din
Naročnina zna&a mesečno 25 — Din, u inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulic« 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 kt 3126. Maribor: Aleksandrova cest* 13 Te-
Uoo št 2440 (ponoči 2582) Crije- Kocenova al 8 Telef št 190.
Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Angleški naknadni proračun pred parlamentom I LORD CECIL ZA SPORAZUM
Ogromen primanjkljaj - Povišanje dodatnih davkov -Nova bremena v prihodnjem proračunskem le^i
London, 10. septembra, s. Pred polno-številno zbrano spodnjo zbornico je imel državni zakladni tajnik Snowden popoldne svoj z veliko nestrpnostjo pričakovani govor o naknadnem proračunu. Snowden je izjavil, da je njegova današnja naloga naj-■*Wj neprijetna, kar jih je kdaj imeL Le jnrpričanje, da so zahtevana bremena potrebna zaradi preprečenja še večjih žrtev, mu olajšuje ta posel Snowden je dejal, da je potrebno sipraviti finance Velike Britanije v položaj varnosti in stabilnosti. Vlada ie sklenila, da morajo prenehati vloge v blagajne za brezposelne. Nekaj časa, je dejal Snowden, smo živeli preko naših sredstev in v precejšnji meri od našega kapitala. Primanjkljaj proračuna v tem letu se ceni na 74,700.000 funtov šterlingov. Zmanjšanje dohodkov iz davkov se računa na 25
milijonov, dohodkov iz carin ter iz državnih posestev in monopolov na 4 milijone funtov šterlingov. Primanjkljaj proračuna v prihodnjem letu se ceni na 170 milijonov funtov šterlingov. Potrebni dodatni davki se morajo v tem letu zvišati za 39 milijonov, v prihodnjem letu pa za 80 milijonov funtov šterlingov. Večji del te vsote se bo dosegel z neposrednimi davki. Dohodnina se bo od 4 šilingov 6 pene zvišala na 5 šilingov za funt šterling.
London, 10. septembra, č. Dopoldne je doživel angleški parlament posebno senzacijo. Znani borec za svobodno trgovino, liberalni poslanec Walter Runciman, je vložil predlog, v katerem zahteva prepoved uvoza luksuznega blaga, da se omili gospodarska kriza
MED FRANCIJO IN NEMČIJO
Pomemben govor voditeljev angleške delegacije - Potreba osigura-nja trajnega miru in sklicanja splošne razorožitvene konference
Poincare obsoja nemško finančno politiko
Pomanjkanje iskrene nemške volje za finančno sanacijo — Svarilo reparacijskega komisarja Parker Gilberta
Pariz, 10. septembra d. Bivši ministrski predsednik Poincarč. ki se nahaja že nekaj tednov na svoiem oosestvu. ie objavil v »Excelsiorju« članek z naslovom »Med dvema nalivoma«. V članku ugotavlja, da zasleduieio francoski deželani z veliko pozornostjo resne svetovne probleme. Nato se bavi z vorašaniem nemške krize, revolucije v Španiji in s težavami andeške vlade. Po mnenju sivolaseea nredsednika francoski državljan ne more razumeti, zakaj se Nemčija prav nič ne potrudi, da bi si 00-maeala iz težkega položaja, v katerega le zašla. Kliub vsem finančnim težavam nemška vlada še ni izvedla kake resneiše re-dtikciie državnega ororačuna. nego državne izdatke še stalne novišuie. V času. ko povišujeio vse države davke se bavijo nemški politiki celo z mislijo, da bi znižali davčne obremenitve. Treba bi bilo. da bi letos pokazali Nemci vsaj slično odločnost, kakor io ie ookazal francoski narod leta 1926. ko je moral donrinesti tako silne žrtve za stabilizacijo svoje valute in sanacijo državnih financ.
Poni car <5 je trdno uverien. da bi bilo pri bilanciranju nemškega proračuna potreba temeljite finančne reforme. Dalje navaia tudi iziavo. ki mu io ie dal reparaciiski komisar Parker Gilbert pred izpraznitvijo Porenia. Takrat je dejal ta svetovni fi-
nančni strokovnjak med družim tudi sledeče:
»Mene se prav nič ne tiče vprašanje varnosti, kar pa se tiče vprašania plačevanja reparacij in izvršitve Youngovega načrta. menim, da bi bilo bolje, če počakate z izpraznitvijo levega renskega brega, dokler ne bodo Nemci izvedli resnično finančne reforme!« K temu pristavlja Poincare. da ie vedno zastopal to stališče ter opozarjal vse svoie nolitične oriiatelje na Dotrebo finančne reforme v Nemčiii.
Nemško rovarjenje na Poljskem
Varšava, 10. septembra. AA. List »Kodzeny« objavlja senzacijonalen članek, v katerem obtožuje nemške uradne kroge, da so organizirali ukrajinsko teroristično akcijo. List objavlja faksimile dveh pisem, za kateri trdi da sta bili pisani od berlinskih uradnikov ministrstva za zunanje zadeve. Iz pisem je razvidna zveza med nemškim ministrstvom za zunanje zadeve to ministrstvom za vojsko pri organiziranju ukrajinske teroristične organizacije na Poljskem. List poziva nemško socialno-demokratsko stranko, naj v državnem zboru zahteva izvolitev posebnega odbora, ki naj preišče to obtožbo. Poljsko vlado pa list poziva, naj ukrene vse potrebno, da onemogoči tako delovanje.
Pogajanja za sestavo nove španske vlade
Vlado bo sestavil Lerroux — Zaključek generalne razprave o novi
ustavi
ženeva, 10. septembra, ft. s. Na današnji seji skupščine Društva narodov je prvi govoril španski zunanji minister Lerrous, ki je izjavil, da bo zahtevala Španija, čim bo stabilizirala svojo valuto, po čemer stremi predvsem sedanja vlada, zase sedež v upravnem odboru baselske banke za mednarodna plačila.
Nato je stopil na govorilnico predsednik angleške delegacije
lord Robert Cecll, čigar izvajanja so izzvala pravo senzacijo. V sedanjem trenutku gre za glavna načela Društva narodov sploh. Potrebno je stori« vse, da bo imela svetovna javnost gotovost trajnega miru. Opozarjal je nato na perečo svetovno gospodarsko krizo, ki tare svet v zadnjih dveh letih, in na akutno finančno krizo, ki vlada že tri mesece z nevarnostjo neposredne katastrofe, ter izjavil, da gre predvsem sedaj za to, da se pridobi mednarodni kapital, da izpolni vrzeli v plačilni bilanci. Ako se to ne posreči, potem bo prišlo v Evropi in onstran Oceana do novih težkoč, treba bo zopet ustaviti plačila in proglasiti moratorij.
Lord Robert Cecil je nato opozarjal na Nemčijo, ki stoji v središču sedanje krize. S poudarkom je navajal stavek iz poročila bazelskih strokovnjakov, ki zahteva vzpostavitev prostega prometa denarja ln blaga ter naglašal, da mora mednarodni položaj temeljiti na zaupanju. Plačila Nemčije je treba urediti na ta način, da ne bodo ogražala njene finančne stabilnostL Zatem je na podlagi pozitivnih podatkov iz poročila finančnih strokovnjakov navajal posameznosti o stanju krize po vsem svetu ter ukrepe, ki se morajo čimprej izvesti. Izrazil je prepričanje, da zasluži v tem oziru predlog francoske vlade o mednarodni ureditvi gospodarstva največjo pozornost. Nadalje je poudarjal, da je treba svetu povrniti zaupanje, da bo kapital zopet igral koristno vlogo, šele potem bo mogoče kratkoročne kredite pretvoriti ▼ dolgoročne. Države, ki Iščejo posojila, morajo nuditi svetu jamstvo, da zahtevani denar ne bodo vporabljale za nobene druge svrhe kakor za pozitivne, za produktivne investicije.
Treba je vedeti, da politični položaj nI tako neugoden. Nikjer v tem trenutku ni najmanjše nevarnosti vojne. Vendar pa obstoja po vsem svetu splošna nesigurnost ter medsebojno nerazumevanje in nezaupanje. Največ pa povzročajo to nezaupanje razni nepremišljeni govori in demonstracije sedaj v tej, sedaj v drugi državi. To vznemirjenje 'morejo odstraniti samo pozitivni ukrepi vlad in držav. Glavna izmed vseh teh ukrepov Je akcija za sploš-
no razorožitev. V tem smislu Je treba poudariti, kako močno se bo ojačila vloga mirovnega posrednika, ki ga predstavlja Društvo narodov v mednarodni politiki in kako se bosta s tem še bolj ustalila mir ln zaupanje med narodi.
Oboroževanje se je po vsem svetu-v zadnjem času ojačilo. To se najbolje vidi na velikih zračnih manevrih, ki so se v zadnjih tednih vršili v Italiji, Angliji, Franciji In drugod. Letalsko orožje Je izredno opas-no in ofenzivno orožje. Nevarnost je tem večja, ker nimamo nobene uspešne obram be proti zračnim napadom. To so zlasti jasno pokazali manevri nad Londonom. Spričo takega položaja se morajo bančniki prepričati, da ne bo njihov denar uporabljen za namene uničevanja dobrin.
Nadalje je lord Cecil poudarjal veliko važnost rešitve francosko-nemških spornih vprašanj. Pravo zbližanje teh dveh držav ln narodov ne sme ostati samo v besedah, temveč se mora pokazati tudi v dejanjih, s čimer se bo odpravilo 75 odstotkov ne-sigurnosti in nemira, ki vladata sedaj na svetu. Narodi sveta gledajo v skrbeh z velikim vznemirjenjem na sedanje odnoša-je med Francijo in Nemčijo, dokler živita v neslogi. Vsaka nemška vlada mora smatrati kot glavno nalogo, da spravi težnje svojih nacionalistov v sklad s potrebami države in z onimi pogoji, ki zahtevajo sodelovanje francoskega in nemškega naroda. Pri tem sporazumu, ki ni samo sporazum dveh narodov, pa morajo sodelovati tudi ostali narodi.
Nekateri sicer zatrjujejo, da Angfija ne želi nemško - francoskega zbližan ja, ker ima, ako obstoji spor med tema dvema kontinentalnima silama, tem večji vpliv v svetu narodov. To je grda in škandalozna razžalitev Anglije. Sedanja in bodoče vlade bodo storile vse mogoče, da se doseže pravo in vidno prijateljstvo med obema državama. Locarnski duh obstoji, saj v kolikor se tiče Anglije, Še vedno.
Govornik je končno pozdravil prijazne besede, ki so bile do sedaj y Društvu narodov posvečene predstojefi razorožitreni konferenci- Nobena vlada, najmanje pa moja, je poudarjal govornik, ne bo pristala na kak predlog za odgoditev te konference. Lord Cecil je nato obširno govoril o govoru Grandija, ki pomeni pomoč miru potom razorožitve. Predlog Grandija je lep začetek za razo roži tveno konferenco, ki bo, kakor upa, ▼ tretjem odboru skupščine Društva narodov dobil konkretne oblike. Angleški zastopnik mu bo dal svojo navdušeno podporo ▼ resnem upanju, da se bo dosegel praktičen rezultat Razorožitve®« konferenca, je nadaljeval lord Cecil, mora imeti
uspeh ter vsaj doseči bistveno snjft&nj« roževanja.
Ko je lord Cecil končal svoj govor, so g« pozdravili vsi prisotni z burnim ploskanjem. Vsem je hilo jasno, da gre za velik političen govor in da je angleški zastopnik hote in namenoma postavil v središče vseh vprašanj vprašanje odnošajev med Francijo in Nemčijo. Ko je odhajal z govornice, je vstal dr. Curtius ter lordu Cecilu spontano ponudil roko in mu čestital
Nato je vstal švicarski delegat Motta,
ki je poudarjal, da morata Društvo narodov in baselska banka storiti vse za omili en je gospodarske krize, ki tare Evropo ter ostali svet Akutna gospodarska in politična vprašanja se morajo definitivno rešiti z največjo energijo. Vsekako mora priti do učinkovitega znižanja oboroževanja, ker se more samo na ta način vrniti narodom neomejena sigurnost Eden najglobokej&h vzrokov medsebojnega nezaupanja med narodi je baš oboroževanje, ki ne dopušča narodom, da bi se počutili varne. To je balo tudi vzrok, da je došlo do gospodarskih polomov v zadnjih tednih.
Nato je bila debata o delu Društva narodov prekinjena ter je predsednik Titole-scu preči tal nemško poročilo o manjšinah, ki je bilo izročeno VL odbora Društva narodov.
Stanje italijanske oborožitve
Ženeva, 10. septembra, s. Italijanska via« da je predložila tajništvu Društva narodov podatke o stanja rtalajaoske oboro. žitve. Kakor se govori, vsebuje spomenica italijanske vlade naimigavanje na predlog odmora v oboroževanju za časa raaoroŽšt-vene konference, ki ga je te (kri stavil Grandi na zborovanju Društva narodov. Itailija ima po podatkih te spomenice pod orožjem 280.000 mož m 1501 letalo. Spomenica navaja izdatke za vojaške svrhe s 6 milijardama. Spomenica bo objavljena šele v prihodnjih dneh. Italijanska spomenica narvaja tudi podatke o organBzarantjn in stdežu milice.
Za sodelovanje Zedinjenih držav
Ženeva, 10. septembra, C. Potrjuje m vest, da je Društvo narodov službeno po» zvalo Zedinjene države, naj pošljejo t Ženevo svojega opazovalca. Ameriška opazovalec b« bil neke vrste ameriški poslanik v Društvu narodov. Na ta način bi se Ze» din j enim državam ne bilo treba hsviti • paktom Društva narodov, vendar pa bi stopile z njim ▼ najtesnejšo zvezo.
Madrid, 10. septembra, d. Včeraj je bila v odseku za izdelavo ustave, ki je pričel ?edaj že s specialno debato, zaključena generalna razprava o novi španski ustavi Vlada poskuša čimbolj skrajšati razpravo, tako da bo zaključena do srede prihodnjega meseca. Opažati je, da 90 poslednje dni pričeli živahno posegati v debato tudi katalonski poslanci, ki so se sedaj vzdržali vsakega sodelovanja. Pričakovati pa je pri tej priliki še resnih spopadov med naziranji federalistov in eentralistov.
V središču političnih interesov stoji vpra-Sanje sestave nove vlade. Po parlamentarnih hodnikih krožijo najrazličnejše kombi-
nacije, ker je notranji minister Matrra odklonil vstop v kabinet Lerrouxa. Na ta na-čin bi bilo skoro nemogoče sestaviti vlado levičarskega centruma. Največ izgledov ima še sestava koalicijske vlade med radikalnimi socialisti in socialisti, ki so o tem že pogajajo.
Uradni list objavlja dekret, po katerem se bodo vršile volitve za ostalih 23 poslanskih sedežev 4. oktobra.
Veliko pozornost je vzbudila v Španski javnosti tudi vest, da je izjavil minister za pravosodje, da bo črtal iz novega državljanskega zakonika člen, ki prepoveduje duhovnikom poroko.
živahna posvetovanja nemških strank
Francosko-italijanska pomorska pogajanja
London, 10. septembra, 5, »Daily Tele-graph« je zelo skeptičen glede na uspeh novega francoskega predloga Italiji o pomorski razorožitvi. Francija predlaga, naj bi obe državi nadaljevala do L 1936 svoje gradnje v višini povprečne tonaže novih gradenj v poslednjih devetih letih. V tem času je namreč Francija zgradila večjo to-nažo Ladij kakor Italija. Zato je tudi malo verjetno, da bi Francija pristala na tak predlog disparitete.
Seljaški izgredi v Italiji
Rim, 10. sept. g. Kakor javljajo iz Cam-po Bassa v Južni Italiji, je prišlo v občini Montenero do težkih izgredov tamošnjega kmetskega ljudstva. Ena oseba je bila ubita, več pa je ranjenih. Po odstopu načelnika občine so kmetje priredili demonstracije ter so skušali s silo vdreti v občinsko bišo. Ker so demonstranti obmetavali pred občinsko hišo stoječe karabinijerje s kame-nji. so moral" ti rabiti orožje En demonstrant je bil takoj ubit, več pa je deloma težko, deloma lahko ranjenih. Stanje težko ranjenih je brezupno.
Vafkov novratek v Bncfirmiešto
Budimpešta, 10. sept. g. Zunanji minister Valko se je nepričakovano vrnil iz ženeve v Budimpešto ter je zopet prevzel vodstvo zunanjega ministrstva. Kakor znano, je Valko odpotoval v ženevo, da zastopa ministrskega predsednika Karolyja v evropski komisiji. Ta komisija je sedaj končala svoje delo.
Kandidati za NoHovo mirovno
nagrado
Oslo, 10. sept. AA. Norveški listi poročajo, da so kandidati za letošnjo Noblovo nagrado ameriški predsednik Hoover, angleški ministrski predsednik Macdonald in voditelj indijskih nacionalistov Gandhi.
Veliki manevri v severni Franciji
London, 10. sept č. Za letošnje vojaške vaje v severni Franciji obstoja veliko zanimanje, ker se bodo vršile na zgodovinskih tleh bitk v veliki svetovni vojni Manevri so se pričeli danes in bodo trajali do 17. t m. Glavna naloga je prehod preko Aisne, ki ga imajo napadalci forsirati, bra-nitelji pa preprečiti. Na dragi strani se imajo vezati vojne sile ob reki. Manevrov se udeležujejo štiri pehotne divizije, dve konjeniški diviziji, letala za bombardiranje, tanki, težka artiljerija, mnogoštevilni mali
ter močni oddel5d pijonirjev in ostalih tehničnih čet. Glavno vodstvo makrov je poverjeno generalu Claudelu, članu vrhovnega vojnega sveta Francije, fotek manevrov bo na terenu samem za. sledoval tudi vojni minister Maginot.
Socialisti nadaljujejo s podporo Briiningove vlade
jevcev v državni zbor
Berlin, 10. septembra, d. Skoro vse stranke se zelo živahno pripravljajo za oktober-sko zasedanje nemškega državnega zbora. Tako je imelo vodstvo aocialno-demokrat-ske stranke sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da bo stranka zaenkrat Se podpirala Brfiningovo vlado pod pogojem, da bo izpolnila gotove zahteve. Med drugim $0 dobili voditelji socialnih demokratov zagotovilo, da bo izdelala vlada svoj delovni zimski program v sporazumu z željami socialistične stranke.
Povratek hrtler-
Bolj v tajnosti p« dTŽe sklepe poslanskega kluba nemške ljudske stranke, ki Je zasedal v Potsdamu. Na seji, ki je trajala dva dni, je Imel voditelj Dingeldey referat o političnem položaju, finančni krizi in potrebi znižanja prevoznih tarif. Gotovo pa je, da so na tem zboru voditeljev nemške ljudske stranke zelo ostro kritizirali dr. Cur-tiusovo zunanjo politiko ter skoro soglasno sklenili, da se stranka zavaruje pred posledicami te politike.
Na seji poslanskega kluba nemškega podeželskega ljudstva so obravnavali predvsem vprašanja, tičoča se poljedelstva. __ Posamezni poslanci so zelo ostro kritizirali izvajanje zadnjih agrarno-političnih odredb vlade ter zahtevali od vodstva stranke, naj poskrbi za to, da bodo v bodoče bolje zaščiteni interesi podeželskega ljudstva.
Po informacijah iz vladnih krogov bo parlament zasedal samo nekaj dni ter bo nato
odgoden do januarja prihodnjega leta, ko mu bo predložen državni proračun za leto 1982. V krogih opozicije pa napovedujejo, da bo ta z vso energijo nastopila proti morebitni odgoditvi državnega zbora.
Hannover, 10. septembra, d. Na velikem zborovanju narodno - socialistične stranke je napovedal bivši turinški minister dr. Frick, da se bodo udeležili za 13. oktobra sklicanega zasedanja nemškega državnega zbora tudi narodno - socialistični poslanci. Hitlerjevci pa nimajo namena pričeti v parlamentu 8 pozitivnim delom, temveč bodo izvajali proti vladi najodločnejšo obstrukci-jo. Obenem je tudi izjavil, da je vložilo vodstvo narodno - socialistične stranke protest proti napovedanemu obisku francoskih državnikov v Berlinu.
Francoski obisk v Berfiira
Pariz, 10. septembra. AA. Havas poroča iz ženeve, da bo nemška vlada v dveh do treh dneh poslala uradno vabilo predsedniku francoske vlade Lavalu in francoskemu ministm za zunanje zadeve Briandu, da obiščeta Berlin 26., 27. in 28. t. m. Nemški državni pod tajnik Btilow je odpotoval iz ženeve v Berlin. Poprej je razpravljal z nemškim ministrom za zunanje zadeve dr. Curtiusom o vseh zadevah, ki se tičejo obiska francoskih državnikov v Berlinu. Poedinosti obiska bodo urejene neposredno.
Edison umira
London, 10. sept č. Kakor poročajo te I\ ewvorka je dr. Hoover. zdravnik Thoma-sa Edisona, izjavil, da bolnikove moči naglo pešajo in da je vsak čas pričakovati katastrofe.
Pogrešana letalca
New York, 10. septembra, h. Že tri dtai manjka vsaka sled za ameriškima letalcema Moylejem in Allanom, krf sta iz Tokiia startaila k prekopacifiškem poletu v Wa-shmgtton Letalca sta imela s seboj le za 45 ur goriva in sta torei že od včeraj popoldne brez njega. Ker nimata brezžične postaje, tudi ne moreta javiti, ako sta mo. goce pristala na enem od samotnih otokov. Le malo upanja je, da sta se reš*la's čob nam katerega sta vzela s seboj. Vse ladje na Pacnfiku so bile opozorjene, da iščejo pogrešana letalca. Odposlanih je bilo tudi več letal. Pole* preko Pacifika brez pristanka se je do sedaj še vselej izjalovil. Skoraj izključeno je, da bosta letalca rešena.
Izvoz lesa v Francijo
Beograd, 10. septembra. AA. Kakor znano, je francoska vlada z nedavnim dekretom sklenila kontmgen tirati uvoz navadne-ga in obdelanega lesa v Francijo. Ta ukrep je začasen. Globalni kontingent za uvoz navadnega tn obdelanega lesa je določen na podlagi uvoza lesa v toku zadnjih 5 let od 1. 1925. do L 1929. Kontingent se računa od začetka januarja 1931. KaT se tiče navadnega lesa. nam ostane doslej za uvoz v Francijo 900.000 ton. ki se lahko izkoristi do konca 1. 1931. Kar se tiče obdelanega lesa. je kontingent že izčrpan.
Franooska vlada se sklicuje na dejstvo, da ie ta sklen začasen in sr>reiet zaradi zaščite vitalnih interesov države Uvoz navadnega lesa v Franciio je 1. 1930. narastel za preko 50 odst. Posledica tega ie bila kriza gozdne lesne industrije, nadec cen ter nevarnost, da postane 700.000 delavcev, zaposlenih v letni industriji, brezposelnih. Francoska vlada bo rznremenila to stanje in uvedla normalen režim, čim to dopustijo razmere, vendar pa je zagotovila Jugo-
slaviji pri uvozu lesa poseben kontingent ki ga bodo izračunali na podlagi povprečnega uvoza petih let, to je od 1. 1925. do leta 1929.
Drzen roparski napad
Beograd, 10. sept. p. Iz Kruševca poročajo, da je bilo v bližnjem kraju Lovci izvršeno krvavo razbojništvo. Roparji so napadli hišo Velislava Vučkoviča, ki je zinan kot bogat človek. Vučkovič jih je še pravočasno opazil ter je pričel klicati sosede na pomoč, zaradi česar so razbojniki pobegnili. Tri ure kasneje so se roparji ponoči vrnili. Razbili so vrata, zvezali Vučkoviča. ga pretepli do krvi ter pobrali ves denar, ki so ga našli v hiši. Razen tega so pobrali še tudi mnogo drugega blaga. Sre-ski poglavar, obveščen o roparskem napadu, j« takoj uvedel obširno preiskavo, v kateri so kmalu došli do pozitivnega uspeha. Aretirani so tudi trije seljaki, ki so osumljeni, da so izvršili roparski napad.
Pravniški kongres
Beograd, 10. septembra, p. V dnah 4* 5. in 6. oktobra se bo vršU v Skoplju četrti kongres pravnikov. Prvi del kongresa bo čisto strokovnega značaja ter se bodo na njem bora vn a vali referati o raznih aktualnih pravnih vprašanjih, o katerih bodo po> ročali znani pravni strokovnjaki Drugi del bo služil za medsebojno spoznavanje, kakor tudi za spoznanje naših južnih krajev. V strokovnem delu kongresa bodo m-ferirali o Dušanovem zakoniku dr. Dolenc, dr. Drago Jankovič m dr. Solovjev, o monopolu tobaka bosta poročala Milan Stoja-dinovič in dr. Perušič, o eksistenčnem minimumu pa dr. Dragoljub Arandjeiovič. dr. Žulja in dr. Boh m. Razen teh bo še ne-kaj drugih zanimivih referatov. Po kongresu bodo prirejeni razni izleti ▼ okolico Skoplja. Ministrstvo za promet je odobrilo •vsem udeležnikom kongresa četrtinsko vožnjo na železnicah. Državni in samoupravni uradniki imajo plačati po 60 Din kot kongresno članarino, 40 Din pa za udruženja pravnikov, dočim plačajo družinski člaint po 50 Din. Vsem udeležencem, ki so državni ali samoupravni uradniki, je dovvv Ijen tudi 10 dnevni dopust
Podban dr. Pirkmajer ▼ Beograda
Beograd, 10. septembra p. V Beograd je prispel podban dravske banovine dr. Otmar Pirkmajer, ki ostane tu po službenih opravkih dva dni.
Imenovanja v prosvetnem ministrstva
Beograd, 10. sept. AA. Z ukazom NJ. VeL kralja sta bila na predlog prosvetnega ministra postavljena v prosvetnem ministrstvu za inšpektorja 3. skupine: Lujo Girometa, odvetnik iz Zagreba, ln Ilija Prelevič, predsednik okrožnega sodišča r ostavki.
Iz finančne stužbe
Beograd, 10. septembra. AA. S sklepom ministra za finance je soglasju s predsednikom ministrskega sveta premeščen ▼ odsek za carine pri dravski finančni direkciji uradniški pripravnik Omer Hasan-Agič, doslej uradniški pripravnik pri finančni direkciji v Beogradu.
Iz gledališke službe
Beograd, 10. sept. AA. z ukazom NL Vel. kralja sta bila na predlog prosvetnega ministra pomaknjena pri Narodnem gledališču v LJubljani: v 6. skupino ea. Angela Rakar, doslej v 7. skupini t 7. skupino Josip Plut doslej ▼ 8. skupini.
Ukinjenje izvozne carine na volno
Beograd, 10. septembra p. Na današnji seji gospodarsko-finančnega odbora ministrov je bilo sklenjeno, da se ukine izvozna carina za volna
Sestava volilnih Imenikov
Mevi votn&tt Jutra
(D ne del} o, dne 13. t. m.
prične izhajati
Mi
JHfubcxcns/ci in Kriminalni rcman tat p o d peresa
0
€)• tfiansteina
V ospredju dejanja stoji igra za srečo in ljubezen mladega bitja. Oblak črne sumnje se je uničevalno zgrnil nad Gudulo. Dokazi, ki pričajo zoper njo, so neizpodbitni...
In vendar! Dobrosrčna bralka, naklonjeni bralec ne moreta verjeti. V strahu in tesnobi majeta z glavo. Nehote se vprašujeta:
»Ali je Gudula kriva? Ali je mogoče, da se bodo njene sladke, nedolžne sanje strle pod težko pestjo Pravice? ...«
Že prvo poglavje tega romana Vas bo uklenilo v spone nestrpne, vsak dan večje napetosti!
•Ve xamud!te s&acet/cat
($3 nedeljo, dne iJ«
tft*
Druga polovica na Bledu
Kostič je remiziral s Spielmannom, Pire z Nlemeo* vičem — Astaloš in Vidmar sta prekinila
• Kakor vsaka ustava, ima tudi nova jugoslovenska ustava po dobrem delu svojih določb značaj osnovnega, okvirnega zakona. Mnoge ustavne določbe jšame' po sebi še niso izvršne in je zato treba še posebnih zakonov, da se te določbe resnično izvedejo, t Med take izvršilne zakone spadajo tudi volilni zakoni. Naša nova ustava določa, da se polovica članov senata, vsi člani poslanske zbornice in vsi člani banovinskih svetov volijo od naroda. O načinu volitev vsebuje ustava samo slavne smernice. Voliti smejo z izjemami, ki jih ustava i?rečno navaja, vsi državljani, ki so dovršili 21. leto starosti. Po ustavi je dana tudi možnost ženske volilne pravice, ako se z zakonom tako določi. Volilna pravica je splošna, enaka Ln direktna; voliti smeio torej vsi državljani ne glede na družabni položaj, na stan in na premoženje; glas vsakega volilca zaleže enako in je s •tem izključena takozvana preferenčna ali pluralna volilna pravica; volilci volijo direktno narodnega poslanca in ne morda le volilne može kot posrednike.
To so glavne določbe ustave, nanašajoče se na volitve. Ustava pa ne predpisuje, koiiko senatorjev, narodnih poslancev in banovinskih svetnikov se voli, in tudi ne, kako se volitve vrše, tajno ali javno, pismeno ali uštmeno, s kroglicami ali na kak drug način. V ustavi ni določeno, na kak način se pridobi mandat v senatu, poslanski zbornici ali v banovinskem svetu. Znano je, da fc v tem pogledu nešteto možnosti, od volitev po okrajih z relativno ali absolutno večino, pa do najrazličnejših form proporčnega sistema.
Vsa ta odprta vprašanja bodo morali rešiti posebni zakoni. Ni še znano, ali se bo to zgodilo enotno za vse tri fcorporacije, za senat, poslansko zbornico. ali za vsako korporacijo posebej ui drugače. Dobili pa smo že enega osnovnih volilnih zakonov, zakon o volilnih imenikih, ki je bil v torek objavljen v »Službenih Novinah« in je stopil takoj v veljavo. Zakon je našim čitaieljem že znan, ker smo ga v celem besedilu orinesli tudi v »Jutru«, vendar pa so njegove določbe tako važne, da se nam zdi potrebno, ponovno opozoriti na nje.
Zakon o volilnih imenikih podrobno določa, kdo ima volilno pravico. Seveda se pri tem drži ustave, ker zakon ne more odrekati volilne pravice nike mur, komur jo priznava ustava. Za en' krat omejuje zakon volilno pravico samo na moške državljane. Pred 6. januarjem so imeli volilno pravico v Jugoslaviji tudi pripadniki drugih slovanskih narodov, čeprav niso bili naši državljani, samo da so izpolnili druge pogoje. Zdaj je volilna pravica omejena samo na jugoslovenske državljane. Aktivni oficirji in aktivni vojaki ne morejo voliti. Začasno tudi nimajo volilne pravice moški, ki so bili obsojeni na rebijo ali nadenoletni zapor ali na iz-
Celovško pismo
Celovec. 8. septembra.
letošnjo poletje je prineslo celovškemu prebivalstvu v sicer zelo enakomernem življenju precej sprememb. 2e volilni boj v mesecih april in maj je pokazal, da z občinskimi volitvami ne bo še miru. In res! Rdečečrna koalicija je zasedla županski stolec, presenetila s tem prebivalstvo in razburila zlasti hitlerijance, ki so z vso gotovostjo računali na župansko mesto. Po udarcu, ki so ga dobili hitlerijanci pri zadnjih občinskih volitvah, se je boj na cestah nekoliko pomiril in rjavosrajčniki se pokažejo v uniformah samo še ponoči, ko hočejo ustrahovati komuniste. Svoje delovanje so preložili na deželo, kjer upajo na boljše uspehe kakor v mestu.
Celovški občinski odbor je stal po svojem konstituiranju pred važnimi nalogami. Treba je bilo spraviti mestni proračun v ravnovesje, črtati razne izdatke in zvišati razne doklade. Najhujši udarec ža prebivalstvo je bil sklep občinskega odbora, da se črta subvencija za gledališče v znesku' 70.000 S letno. Gledališče je dobil v najem bivši gledališki ravnatelj Schwarz, ki je v zvezi z neko dunajsko filmsko tvrdko; ta financira celovški zvočni filmski kino in plačuje najemnino 3400 S tedensko. S tem je gledališko vprašanje likvidirano za nekaj let, kljub hudemu nasprotovanju hitle-rijancev in vsenemcev.
Gospodarska kriza je zadala tudi tujskemu prometu ob Vrbskem jezeru hud udarec. Propagando so delali samo v Nemčiji, a ta je zaprla ravno v začetku glavne sezone svoje meje. Tudi obisk iz Madžarske je letos precej popustil. Mogoče bo ta udarec iztreznil voditelje tujskega prometa ter jim dal pobudo za preorientacijo tujske propagande.
Mesec avgust je stal v znamenju ogra-žanja javnega miru po komunistih. Poulični boj med komunisti in policisti dne 1. avgusti je zahteval, kakor znano, tudi smrtno žrtev. Preiskava je pokazala, da so bili pri tem na delu tuji elemetni, ki žrtvujejo v svoje temne svrhe tudi zelo veliko denarja. Deželna vlada je sicer razpustila komunistično stranko na Koroškem in policija je zaprla strankino pisarno ter zaplenila mnogo propagandnega materijala, toda delo sovjetskih emisarjev s tem ni ponehalo. Samo da se sedaj vrši skrivaj.
Pri vseh teh zelo žalostnih razmerah pa zavzema celovški tisk neko čudno stališče do svojih Citateljev. V času, ko ljudstvo zanimajo vprašanja gospodarskega in političnega značaja in predvsem vprašanje, kako priti iz te hude krize, ki jo čuti koroška dežela v posebni veliki meri, ker je navezana v prvi vrsti na lesno trgovino in lesno inudstrijo, prinašajo koroški listi članke in notice o Jugoslaviji, iz katerih se takoj spozna tendenca, katero zasledujejo. Ob priliki atentata na jugoslovenske vlake so se koroški listi — brez ozira na svoje politično stališče — postavili na stališče dunajske »Reichspošte«, ki je ob tej priliki pokazala napram Jugoslaviji svoj
gubo častnih državljanskih pravic, kakor tudi ne moški, ki so v konkurzu ali pod varuštvom, in končno oni, ki so izgubili volilno pravico z obsodbo zaradi volilnih prestopkov.
Vsi drugi moški, ki so stari 21 let. imaio volilno pravico in morajo priti v volilne imenike. Ti so stalni, kakor so bili stalni tudi poprej, in se morajo vsako leto popraviti in izpopolniti. Skrb za volilne imenike nalaga zakon županstvom, ker drugače tudi ni mogoče, vsaj po deželi ne. Županstva so te posle upravljala že od nekdaj in so se pri tem dobro obnesla.
To pot pa bo naloga precej težka, ker bo treba imenike sestaviti večinoma na novo, še bolj pa zato, ker je kov, pri čemer bo zlasti dobrodošlo tu-jen razmeroma kratko. V desetih dneh po uveljavljenju zakona, torej do 18. t. m. morajo biti prvi imeniki že sestavljeni. Županstva bodo vzela za podlago imenike, ki so služili za osnovo zadnjim skupščinskim volitvam dne 11. septembra 1927. To jim nalaga izrecno tudi novi zakon sam. Seveda pa se županstva lahko poslužijo poleg teh starih imenikov tudi drugih primernih pripomočkov ,pri čemur bo zlasti dobrodošlo tudi gradivo, nabrano pri ljudskem štetju v aprilu.
V volilne imenike morajo županstva po službeni dolžnosti, torej ne da bi čakala na prijavo ali zahtevo, vpisati vse moške, ki imajo volilno pravico in ki vsaj šest mesecev prebivajo v'področ-ju dotične občine. Samo za državne in javne samoupravne nameščence razen pogodbenih nameščencev in dnevničar-jev ni odločilno bivališče, temveč kraj, kjer je njihov uradni sedež. Nameščenci banske uprave v Ljubljani, ki pa stanujejo kje v okolici, pridejo torej v volilni imenik v Ljubljani in ne v občini. v kateri stanujejo.
Za onega, ki bi zagrešil pri sestavi volilnega imenika kakršnokoli zlorabo, določa zakon stroge kazni. Tako se kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev, kdor vpiše v volilni imenik osebo, ki nima volilne pravice, ali izbriše osebo, ki ima volilno pravico. Kazen se lahko postri na tri leta in v primeru, da bi število neupravičeno vpisanih ali brisanih preseglo 10 za eno volišče, celo na pet let zapora. Milejše so kazni, določene za nepravilnost pri kasnejših, vsakoletnih popravkih volilnih imenikov, vendar pa bodo tudi te dovolj učinkovite, da bodo preprečile vsako zlorabo.
Županstva morajo sestaviti volilne imenike v 2 Izvodih, in steer v velikih občinah, ki imajo po več volišč, za vsako volišče posebej. Ker volišča še niso določena, bo to razdelitev treba opraviti pač naknadno. Oba Izvoda imenika morajo županstva dne 19. t. m. poslati pristojnim okrajnim sodiščem v pregled in odobritev.
pravi obraz, med tem ko so ostali avstrijski listi zahtevali natančno preiskavo zadeve ter energično postopijije proti krivcem. In skoro ni dneva, da ne bi prinesel kak celovški list kako tendencijozno vest o Jugoslaviji, samo da odvrne pozornost či-tateljev od žalostnih razmer, ki vladajo v domačem gnezdu.
Da prinašajo take vesti >Frele Stimmen«, ki ne vedo, ali bi delale stafažo umiraj 5i vsenemški stranki ali bi se že udali narodnim socialistom, je po njihovem sovraštvu do vsega, kar ni nemško, razumliivo. Da pa krščanskosocialni »K£rntner Tagblatt« trobi v isti rog in polaga v svoja t«nden-ciozna poročila in Članke še večjo sovraštvo do sosedne države, je pa nekoliko nerazumljivo, posebno v sedanjem časn, ko morajo člani iste stranke priznavati, da pri njih ni vse svetlo, kar se sveti in da imajo veliko dela s čiščenjem svojega lastnega hleva.	— v5C.
Smola bolgarskega atentatorja
Beograd, 10. sept p. »Politika« poroča o zelo zanimivem dogodku. Občinski odbornik Stoja,n Filrpovič iz kraja Ploče v bosilj-g rajskem srezu je opazil pred nekaj dnevi na svojem posestvu neznano sumljivo osebo. Ko je zahteval od njega legitimacijo, je neznanec potegnil revolver in pričel streljati, nakar je pobegnil. K sreči je ostal Filipovič nepoškodovan. Pohitel je za neznancem s s en enimi vilami in ga udaril tako močno, da ga je na mestu ubil. Preiskava je ugotovila, da je bil ubto" poslan od makedonskih atentatorjev iz Bolgarije. Pri njem so namreč našli dva revolverja, enega sistema Parabelhtm, drugega sistema Nagan, nadalje tri bolgarske bombe tipa »Odrin«, precei bolgarskega denarja m drugih stvari. Le razsodnosti m pogumu Filipovica se je zahvaliti, da bolgaski emf-sar_ ni imel nrilike izvršit kakega večjega zločina v naši državi.
Čsl. poslanik v Osijeku
Osijek, 10. sept. n. Danes Je dospel semkaj iz Beograda češkoslovaški poslanik dr. Flieder, ki je posetil nekega svojega rojaka.
Ureditev banovinskih hi sreskih sadovnjakov
Beograd, 10. septembra. AA. V razpisa ministrstva za kmetijstvo banskim upravam se opozarja, da banske uprave na osnovi zakona o banskl upravi ln zakona o pospeševanju kmetijstva predpišejo čimprej pravilnik o ureditvi in delovanju banovinskih in sreskih sadovnjakov.
Lep uspeh fugoslovenskega pilota
Beograd, 10. septembra p. Jugosloven-ski pilot Pavle Glodič, ki je v službi mednarodne letalske družbe Citna, je dosegel zelo odličen rezultat v brzinskem poletu. Progo Bukarešta—Beograd je v rednem potniškem prometu preletel v dveh urah.
Prva zaupnica Macdonaldovi vladi
Zasedanje angleške zbornice pod novo vlado in ob novi razdelitvi sil v zbornici, ki je biilo otvorjeno v torek, ni postalo predmet napete pozornosti le angleške jav« noeti, marveč je prvi seji z zanimanjem sledil tudi ostali 6vet. Vršila se je v znamenju srečanja dveh voditeljev, Maodonal-da in Heidersona, ki sta še nedavno bila skoro neločljiva politična druga, ki pa ju je različnost pogledov na položaj razdvojila in spraviia v dva nasprotna tabora.
Predsednik vlade Macdonald bi imel v vsakem drugem parlamentu kot general brez vojske popolnoma nemogoč položaj. V Angliji pa se slične zadeve obravnavajo brez posebnih predsodkov in tako stoji Macdonald 6 par prijatelji Ishko na čdu koalicijske vlade, proti kateri stoji laburistična stranka skoro strnjeno v opoziciji. Maodomald 6toji v borbi skoro brez svoje vojske; načeluje svojim dosedanjim ca« sprotnikora liberalcem in konservativcem, s katerimi ga veže edino spoznam je o res« losti položaja in s katerim ima enake poglede na način začasne rešitve gospodarske krize. Kljub temu pa je podoBa, da birvši vodja laburistične vlade ni kar nič izgubil na svoji popularnosti. Leik, ki ga je označil za edino učinkovitega ob svojem razporu s političnimi tovariši, se zdi tudi večini angleške javnosti edino spasonosen. Formula, da je treba skupno gospodarstvo ohraniti iai očuvati pred polomom z žrt« vami vseli slojev, je tako logična v svoji preprostosti, da je pristopna tudi politično in gospodarsko popolnoma neukim ljudem. Ravno ta okolišiiiia pa daje zahtevam laburistične opozicije in za njo stoječim strokovnim zvezam obeležje tesuosrčie trdovratni os ti in razmerje laburističnih poslancev, ki 60 deljeni na neznatno vladno skupino in ogromen opozicijski blok, je morda v danem trenutku v masah voliicev ravno obratno.
Ta zavest daje predsednik« koalicijske vlade močno hrbtenico v očeh javnosti, njegova pozicija v zbornici pa je seveda zelo neprijetna, dasi ima premijer zagotov« ijeno zanesljivo večino, ki ga čuva pred vsakim presenečenjem.
Uvod v torkovo sejo a^gieSke zbornice je dal proglas londonskega župana, ki je javil, da sta kralj in prestolonaslednik prva v praksi usvojila načrt vlade za zmanjšanje izdatkov ter 6ta pristala, da se zmanjša apanaža kralju za 50.000, prestolonasledniku pa za 10.000 funtov. Župan je pristavil, da ne dvomi, da l?o velikodušni vzgled našel obilo posnemalcev. Z najvišjega mesta je tedaj dobila Macdonaldo« va teza o žrtvah vseh slojev svoje potrdilo in kdor ve, koliko zaležejo na Angleškem kraljevske besede, mu bo jasno, da sta kralj in prestolonaslednik s to gosto močno podprla ugled predsednika in veljavo njegove vlade.
V svojem nastopnem govora je Macdo* nald najprej pojasnil razkol med lab-uristi z ugotovitvijo, da v politiki često nastopijo trenutki, ko je treba osebne hrabrosti za odločitev, ki je težka in nepopularna. Tak trenutek je nastopil, ko je prišel v nevarnost angleški funt. Vihar se je približevali in vlada je morala delati ne glede na mehanično sestavo političnih strank, ako je hotela preprečiti splošno katastrofo. Pred« sednik je zavračal trditev, da bi bili ne« varnost zakrivili bankirji, ki da so se zarotah proti delavski vladi. H koncu je Macdonald naglasil potrebo sodelovanja s Francijo tu Ameriko, tako giede^ureditve reparacij, kakor glede drugih važnih problemov. Zato je dolžnost viade, da ostane na svojem mestu, dokler ne bo kriza minila in dokler 6e svet ne bo prepričal, da je funt neporušljiva valuta.
Vodja nove opozicije, bivši zunarrji minister Henderson, ki je odgovarjal na besede Macdonaldove, je najiprej dejal, da mu nikoli v vseh 28 letih parlamentarnega delo« vanja ni bilo tako težko govoriti v zbor« niči, nego to pot. Ob nedavni izpremeanbi vlade je laburistična stranka izgubila tri svoje močne zastopnike in njihova izguba se težko občuti v stranki. Po obligatni trditvi, da nova vlada nima zaupanja v narodu in da za opozicijo stoji vsa laburistič« na 6tranka, je izjavil, da odločno zavrača načrt vlade za gospodarsko sanacijo.
Prvo srečanje sedanjih nasprotnikov je poteklo tedaj razmeroma nedolžno, dasi so tudi na Angleškem pričakovali bolj dramatičnih dogodkov. Splošno mnenje je, da bo v tem pogledu vse popravil Snov d en, čigar oetrota in neprijenljivost sta znani tudi na evropski edini. Njegov govor pričakujejo v četrtkovi seji. Za sedaj pa je zbornica že izrekla zaupnico vladi in težiko, da bi se položaj v nadaljnjem bist« veno izpremenil.
Jubilej zagrebškega Avtoktuba
Beograd, 10. septembra, p. Zagrebška sekcija avtomobilskega kluba bo proslavila 18., 19. in 20. t. m. 25-letnlco svojega obstoja. Dne 19. in 20. t. m. bo avtomobilska tekma, za katero je podarila prvo nagrado Nj. Vel. kraljica Marija.
Praga šteje 848.081 prebivalcev
Praga, 10. septembra, h. Stavbno gibanje v Pragi kaže v zadnjih desetletjih ogromen porast. Po danes objavljeni statistiki je v Pragi 31.151 stanovanjskih hiš in 848.081 prebivalcev.
Poslanica poglavarja anglikanske cerkve
London, 10. septembra. Poglavar anglikanske cerkve nadškof Canterburijski je izdal poslanico vernikom, ,ki jih poziva, naj v kritičnem času za Veliko Britanijo prosijo Boga, da da novi nacionalni vladi potrebno razboritost in moč za njeno delo, ki se prične jutri. Preveč bi bila vsaka beseda, pravi poslanica, za opis težavnega položaja, v katerem se nahaja država. To poslanico so včeraj pastorji izpred oltarjev prečitali občinstvu ter pozvali narod, naj ves tekoči teden moli v cerkvah za usodo Velike Britanije.
Policijski stražniki v oklepih
Newyork, 10. septembra. Policija v Newyorku je dobila posebne telovnike v zaščito pred krogljami. Telovniki so težki 3.5 kg ter so sestavljeni lz jeklenih plošč. Guverner države Newyork Roosewelt, v katerem vidijo nekateri bodočega predsednika Zedinjenih držav, je s posebno okrožnico pozval vse ameriške zvezne države, naj se aktivno združijo v borbi proti zlo-činstvu, da zaščitijo življenje in imetje državljanov v večji meri, kakor doslej.
Bled. 10. septembra vd. Z današnjim XIV kolom se je pričela druga polovica mednarodnega šahovskega turnirja. Danes so se odigrale naslednje partije: Maroczy - dr. Tartakower. Spielmann - Kostič. dr. Aljehin - Stoltz, Flohr - Colle, Pire - Niemco-vič. Kashdan - dr. Astaloš. Bogoljubov -dr. Vidmar.
Maroczy in dr. Tartakower sta igrala kratko in korektno partijo. Dr. Tartakower si je izbral Caro-Kannovo obrambo. Partija je že do 15 potezah končala remis.
Spielmann in Kostič sta imela zelo komplicirano partijo, v kateri ie Spielmann dobil precejšnjo premoč. Kostič pa ie izvrstno igral na napad tff z niint v 40 potezah dosegel remi s.
Dr. Aljehin je proti Stoltza otvoril z damskim gambitom. Igral je komplicirano pozicijsko partijo in Stoltz je bil proti njemu brez vsake moči. Dr. Aljehin ie že dopoldne zmaeal v 37 potezah.
Flohr In Colle sta igrala indijsko partijo. Colle je že v otvoritvi dosegel nekoliko boljšo pozicijo. Kasueie pa ie popustil pa je tudi Flohr m2nj pazljivo igral Ln je Colle v 40. potezah zmagal.
Ob koncu letoviške sezone
Kranjska gora, 9. septembra.
Hladno vreme zadnjih dni je privedlo v gorske kraje jesen in je zaključila poletno sezono. Gostje so se že razkropili širom sveta in ostalo je samo še nekaj malo tujcev, da se naužijejo gorske lepote v naj-tišjem jesenskem miru. Obetajo se sedaj sicer najlepši dnevi, a od vsega tega nima letovišče prav nič, ker je obsojeno prav skozi vso jesen v breziplodno mrtvilo, kar pa nikakor ne bi bilo treba, če...
Že večkrat se je v javnosti obravnavalo vprašanje takozvanih posezon v onem obsegu in v oni obliki, ki sta običajna ▼ zdraviliščih m prvovrstnih letoviščih. Toda pri nas noče nihče proučiti tega nad vse važnega problema, ker prebivalstvo nima pravega razumevanja, a tujsko-prometni interesenti še niso toliko organizirani, da bi to smotreno in uspešno uvedli. Stvar je povsem enostavna in bi jo lahko izvedli brez težkoče, ako bi jo vzelo v roke naše tujsko-prometno društvo, jo do potankosti proučilo in pričelo s potrebno propagando. Seveda, za letos je že prepozno, a vendar bi z delom ne smeli odlašati, kei s posezono je v zvezi tudi pomladna pred-sezona. ki bi prinašala našemu letovišču prav iste koristi kakor posezona. Skrajni čas je. da vsa naša letovišča pokrenejo vse potrebno, da se novsod oficijelno uvedejo posezone in predsezone. ker čas med poletno in zimsko sezono na eni strani ter čas med zimsko in poletno sezono na drugi strani nepotrebno predstavljata mrtev kapital.
Na jesenskem ljubljanskem velesejmu se je Kranjska gora pokazala svetu sicer dostojno, vendar skromno. Razstava jo je predočila samo v pokrajinskem vidiku kot turistovsko točko, ki je popolnoma prikladna. da se razvije v najurejenejse letovišče. V tujsko-prometnem pogledu je način take razstave popolnoma prikladen in naravnost učinkovit. A v n a rodnopisnem oziru pa smo pogrešali originalnih posebnosti, ki jih je vprav Kranjska gora polna. Tu prihajajo v poštev zlasti zanimivosti iz slovenskega planinskega življenja, ki je posebno izrazito in se jjopolnoma razlikuje od živlienja. ki ga živi drugi, zlasti nemški planinski svet. Pa tudi v zgodovinskem pogledu bi bili morali pokazati Kranjsko goro v posebni luči, saj ima lepo zgodov;-no za sabo. Prav tako bi jo bili morali karakte^irati kot središče našega planin skega sveta, ki je vedno igralo in še igra vlogo glavne postojanke turistovskega gibanja.
»ŽIVLJENJE I?! SVET«
Pire In Nlemcovlč sta isrrala indijsko partijo. Pire se ie zelo dobro držal. Niemco-vič je žrtvoval kmeta, da bi dobil močan napad na nasprotnikovega kralja, toda tudi Pire je odločilnem trenutku žrtvoval kmeta in oartiia ie 36. potezah končala remis.
Kashdan ie proti dr. Astaloša igral dam-ski gambit. Dr. Astaloš ie zelo pazljivo igral in dosegel končnioo dam ki skaka-čev. Zvečer ie bila partija v enaki poziciji d rek in i en a.
Bogoljubov je proti dr. Vidmarju igral
novo varijanto in dosegel zelo komplicirano pozicijo. Dr. Vidmar je žrtvoval kvaliteto za kmeta, dobil pa ie slabšo pozicijo. Zvečer ie bila partiia prekinjena. Dr. Vidmar še vedno ni izven nevarnosti, vendar se zdi. da bo oartiia koačala remis.
Stanje po XTV. koln ie: Dr. Aliehin 12 Ia po!. Kashdan 7 In no! (2). Spielmanu 7 !n pol. dr. Vidmar 7 (l). Flohr. Niemcovlč 7, Bogoljubov 6 in pol (2). Colle 6 in pol. Kostič. Maroczy 6. Stoltz 5 in pol. dr. Astaloš 5 (2), dr. Tartakower 5 (1). Pire S.
Jutri ie prost dan rn se tudi prekinjene partije ne bodo igrale.
Razpokana peč zažgala hišo
Kostrevnica, 10. septembra.
Včeraj popoldne se je vnela v Koetrer-
nici pri Šmartnemi Kokolekova hiša, ki je postala prav na neobičajen način žrtev požara.
Kctcolčkovi ao zanetili ogenj ▼ peiSi za krušno peko. Peč pa je bila od starosti že močno razpokana. Domači, ki so bili zaposleni v kuhinji, niso opazili, da uhajajo zublji skozi razpoke v 6obo. Plameni 60 vneli klop ob peči, ki je nato užgala še ostalo pohištvo. Hipoma je bila v plamenu vsa 6oba, zaman je bilo kasneje tudi prizadevanje, da rešijo del hiše. Ogenj je uničil poslopje do tal, ostal je le del obžga* nega obzidja.
Kokolčikovi, ki »o ubožna kmetiške rod« bina, so bili do lani zavarovani za 10.000 dinarjev; ker pa je gospodar sodil, da je zavarovalnina prevelika, jo je v splošnem pomanjkanju denarja znižal za polovico.
5	težfco prizadeto družino, ki ji je zla usoda vzela domači krov tik pred zimo. sočustvuje vsa okolica, z1a6ti še, ker imsio Kokolčkovj 4 nedorasle otroke.
Mednarodni teniški turnir v Varšavi
Varšava. 10. septembra. AA. Včeraj se je začel mednarodni teniški turnir, ki se ga udeležujejo razen Poljakov tudi Avstrijci, Francozi, Madžari, Jugosloveni in Če-hoslovaki. Prvi dan je dal te-le rezultate:
Poljak Stola rov je zmagal nad Jugoslo-venom Selatinskim 2 : 6, 6 : 0. 6 : 2. 6 : 3, Poljak Poplavski nad Jugoslo-venom Milen-kovičem 6 : 4, 6 : 4. 6 : 3, Poljak Straub nad Jugoslovenom Radovanovicem 4 : 6, 4 : 6, 6 : 4, 6 : 3, 8 : 6, Jugosloven Konjo-vič pa je premagal Čehoslovaka Navratila
6	: 0, 2 : 6, 6 : 4, 6 : 0.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za dane«:
Zboljšanie. začasno visoka oblačnost, toplejše. — Situacija včerajšnjega dne: Visok pritisk se vzdržuie v centralni in iužni Ev-roni. nižii pritisk se vzdržuie slabo samo nad iužnimi morji. Barometerski pritisk ie ostal na severu brez izpremembe ali oa ie nekoliko narastel. Včerai ie narastel v Primoriu za 0.5 do 2 mm. Temperature so neznatno padle ali na so narastle za 1 do 2 stopnji.
Dunajska vremenska napoved za petek:
Meniaioče se oblačno brez posebnih padavin. temperatura malo iznremeniena.

Naši kraji in ljudje
Kako izginja stara LJubljana
Šetnja po starih, novih in prenovljenih ulicah
Ljubljana, 9. oktobra. Počasi, vondar z neko nenavadno odločnostjo rasto ceste, se širijo irn dobivajo od dne do dne lepšo podobo.
Stari rotovž je kar preko noči postal ponos mesta. Aleksandrova cesta je zazidana. Tam, kjer so še pred desetimi leti stale razne barake in prazni prostori, podobni zapuščenim pašnikom, tam se danes dviga palača poleg palače, tam je združen že skoro ves slovenski kapital. In na nebotičniku bo kmalu zanihal mlaj, pa bo morda prav tako visok kakor naš širom sveta znani grad.
Pred frančiškansko cerkvijo nas čaka tromostovje. Bog vedi, kakšna bo slika, ko bo blagoslovljen železobeton ... Težko je reči. Ali ne bo razkošnost mostne ploskve, •vtis razbitosti? ... Da, marsikoga Ljubljančana skrbi, da bi ga bodoča slika Marijinega trga ne bodla prehudo v oči. Zakaj Ljubljanica, ki sl jo hoteli predvojni meščani modernizirati na ta način, da so jo postavili na tračnice nudi le preveč žalostno sliko. Delo na, ki se zdaj vrši njeni strugi, tudi ne obeta kdove kaj dobrega. Res pa je, da ta skrb ni več tako velika, kakor je bila še lansko leto. Izpodrinila jo je druga večja, ki pa tudi že pojema, da hi prebivalci slovenske prestolnice ne pomrli nekega tedna drug za dolgim za kugo. —
No, počasi bo vse dobro. Odborov je veliko, za vsako stvar je nekaj neprenehoma se posvetu iočih glav.
Pa če bomo kdaj Cankarju odkrili spomenik. ho nemara tudi hotelov že dovolj da ne bo spet tako velika zadrega zaradi spania, kakor je bila ob zadnjih svečano:; tih.
Vendar vse to n! nič proti pTahu, ki ovi ra kdaj pa kdaj človeka pred dramo. Kdor je videl na zadnji razstavi slovenskih mest tiste slike, ki kažejo strahotno razdejanje Ljubljane po potresu, in se v podobe ni mogel povsem uživeti, ta naj se potrudi v Gradišče.
Lukmanove hiše je simo še polovica. — Danes, 10. septembra 1931. leta jo je samo Se polovica. In snodnja polovica, vsa pritlikava štrli med hišami kakor pogorišče.
V prvem nadstropju zevajo široke rane, razrite odprtine oken. Okrog in okrog prvega nadstropja je narejen lesen, opažen hodnik, na severni in vzhodni strani le za prah in za opeko, če bi slučajno hotela podreti kakega mimo idočega, na južni pa štorkliajo po njem delavci in samokolnice, v katerih odvažajo opeko in trdo malto, ki se drobi in ima zelo neprijeten duh.
Tako se pred resnim dramskim poslopjem vrši že nekaj časa resnična drama: spet umira del starega mesta.
Če gre človek od nunske cerkve proti Gradišču, ga oddaleč pozdravljajo iznad podrtije zelene jagnedi. Pogled nanje je nenavadno lep in daje slutiti že bodočo široko cesto, ki se bo v ravni črti strnila z Dunajsko in nudila učinkovito velikomest-no sliko.
Uprav strahoten pa je pogled na prostor pred dramo in na Erjavčevo cesto Prah. ropot samokolnic ubiti prazni zvok opeke, ki jo delavci neprenehoma stresajo
Na splošno zahtevo občinstva Se danes
Gostovanje najslavnejšega svetovnega klovna umetnika
Klasični muzikalni monstre spored slovitega umetnika, ki je vedno nastopal Ie na odrih največjih velemestnih varijetejev Smeh!	Izvrstna zabava!
Nepreklicno zadnjikrat!
Jutri velika premiera čarobne Oskar Strausove operete »Valčkov čar«
Kot dopolnilo najnovejši Para-monntov zvočni tednik
Predstave danes ob 4., pol 8. in 9% zvečer
ELITNI KINO MATICA.
Telefon 2124.
I
I
iz samokolnic in zlagajo na kup; prhanje konj, škripanje do vrha naloženih voz, vzkliki delavcev in kovinasti trušč vagonč-kov, v katerih odvažajo delavci tja do prve tretjine Erjavčeve ceste nerabljen materija}, lomljenje desk, vse to spravlja tamkajšnje prebivalce v nemajhen obup. Kakor za nameček pa zvoni, šumi in drdra od ranega jutra do poznega večera še novi tramvaj.
O, da, Ljubljana izgublja svoj slavni mir. Kmalu ne bo več tistih, po vsem svetu znanih miroljubnih slovenskih meščanov. Od starih pa pravi marsikdo, da se mu je »za ubit«.
Kaj zato! Živimo v času odločne volje — in sedanji gospodarji mesta že prav malo vprašujejo, kaj je komu všeč in če ima hudo bolne živce.
Treba se bo utrditi.
Nade so velike.
Ljubljanske tesni kljub vsemu izginjajo.
Sčasoma bo povsod več zraka in svetlobe.
•
V Zvezdi pa nekaj le ne more biti v redu. Stari kostanji čudno pobešajo svoje
črne, košate veje. Zdi se, da so od dne do dne bolj žalostni.
Snoči je spet padla na pot suha veja. Stara ženica se je prestrašila. Za en trenutek je obstala in preplašeno gledala gori, ali morda ne bo še kaj padlo — nanjo.
Nič več ni hotelo pasti.
Opomogla si je malo od strahu. Potem pa se je zagledala v odpadlo vejo. Nekaj je v brado zagodrnjala. Zatem se je skoro jezno sklonila, pobrala vejo, jo na mestu zlomila v polenčke ter jih spravila v svojo culo.
Zastonj bo grelo! si je nemara mislila in
počasi šla dalje.
Kostanji pa so žalostno zacepetali. Za ljudi, ki hodijo ali posedajo pod njimi, se pač ne menijo dosti. Ali med seboj se neprenehoma nekaj pomenkujejo.
Morda slutijo svoj konec.
Smrt stare »Zvezda«
Pa bržkone bo morala napraviti samomor.
Nekaj trme je še v mestu m nekaj la-gotnosti, ljudi še veliko, ki se radi senčijo sredi mesta v prahu in trušču.
Da. da »Zvezda« bo umrla sama od sebe. *
Taiko gresta narava in človekovo hotenje svojo pot. Časih si pomagata drug drugemu, časih se prepirata:
Ali ima starost vselej prav?
Zahvala

Smrtna nesreča marljivega delavca
Pri betoniranju temeljev nove gornjeradgonske carinarnice je plast zemlje zasula tri delavce, katerih eden je ostal na mestu mrtev
Gornja Radgona, 10. septembra.
Gradbena dela pri novem carinarničnem dos lop ju na Spodjnem Gri.su so od početka hitro napredovala. Tvrdka inž. Šlajmer in Jelene je naiela precej delavcev, ki so pri nas zelo po ceni da bi delo čim boli pospešila. Pri kopan i u in betoniranju temeM-nih rovov ie delo hitro napredovalo, le ori kopanju vdolbine za kletne prostore je delo otežkočeno; v elobočinj 3 metrov je stoDiia voda. ki jo morajo izčrpavati z ročno brizgalno gornjeradeonskega zasilnega društva. Zemlja je na tem stavbnem prostoru nasuta jn prodnata iz česar se da sklepati da ie v davnih časih reka Mura. dokler ni bila regulirana, imela tod svoio strusro. Fundametne rove so ob izkopanih stenah začeli zasipavati in betonirati. Delo zaradi stalnega in močnega pritiska vode ni le otežkočeno. nego tudi zelo nevarno.
Včerai v sredo proti poldnevu so v rovu notranje strani za steno okrog 2 in ne' metra globoko betonirali fundament delavci Matii a Muhič, Ivan Šoštarič 'n Martin Škrobar Naenkrat se ie od nezadostno zavarovane stene zrušila debela plast težke prodnate zemlje in pokopala pod seboi Matijo Muhiča. ostala dva delavca pa samo delno podsula. Ivan Šoštarič in Martin Škrobar sta dobila lažje telesne ooškodbe. M"«-?* Muhič pa ie ostal na mestu mrtev, ker ga ie plast zemlje vrela na obraz jn trebuh tako. da je ori padcu zadel nesreč-
na
nik na trda tla in se zaradi zasutja nato zadušil. Ker je bila pri odko-oavaniu potrebna največja opreznost, da bi ponesrečenca kdo s krampom ali motiiko ne ranil, se ie reševalno delo zavleklo in trajalo celih 20 m:nut.
O nesreči je bil obveščen tukajšnji zdravnik g. d.r. Breznik, ki je prispel na lice mesta. Kmalu za njim je prišel tudi z. dr. Peče iz Apač. ki se ie slučaino nahajaj v Gorni Radgoni. Njun dveurni trud. da obudita nesrečnega Muhiča k življenju z injekcijami in drugimi sredstvu je ostal brezuspešen. Oct^ia dva ranjena delavca je reševalna postaja easilskeea društva iz avstrijske Radgone prepeljala v tamošnjo bolnico.
Vsi trije delavci so bili revni viničarii: Ivan Šoštarič iz Murščaka pri Radencih, Martin Škrob ar z Ivanjševskega vrha pri Negova, Matija Muhič pa iz Zbigovcev pri Gornji Radgoni. Zadnji je bil šele 27 let star in zelo marljiv delavec: bil je poročen že 3 leta, vendar otrok ni imel. Njegov gospodar ga je še pred kratkim opozarjal. da naj ne hodi na delo. ker ima tudi doma v goricah dovolj dela in zaslužka. Kot marljiv delavec na si ie delo tako razdelil, da je doma v goricah delal po končanem delu pri stavbi. Hotel si je kot reven viničar prislužiti nekaj gotovine za zimo ko ni nikakera zaslužka.
Dnevi Kraljevega tadna so minfli ▼ najlepšem redu in razpoloženju. V teh dneh proslave desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra L je zopet ves aaš narod brez razlike stanu javno izrazil svojo vdanost kraljevemu domu, tisoči in tisoči so dokazali, da gojijo globoko ljubezen in spoštovanje do vladarske hiše, izražali so pa tudi svojo neomajno Ljubezen do države in do svojega naroda. Pri V6eh prire« ditvah tega velikega tedna je vladal po« vsod vzoren red in disciplina in le temu je zahvaliti, da 60 siavnosti potekle brez vsake nezgode.
Bodi tem potom izrečena iskrena zahvala vsem! Vsem — brez razlike! Zlasti pa iskrena zahvala someščanom, ki so z veliko požrtvovalnostjo sodelovali pri teb slavnostih bodisi s tem, da so okrasili domove in izložbe, bodisi da so z veliko ljubeznijo sprejemali tujce ter jim sli v vsakem pogledu na roko. Iskrena hvala javni straži, ki je požrtvovalno izpolnjevala svojo težko nalogo, os ob it o zahvala železni« carskemu in tramvajskemu osobju, ki je imelo v teh dneh najnapomejso 6lužfco, a jo je vršilo z občudovanja vredno požrt« vovalnostjo, iskrena hvala gasilcem in vsem rediteljem, ki so vzorno vzdrževali red in s tem pripomogli k popolnemu uspe« hu slavno6ti. Iskrena hvala tudi Sokolstvu in vsem ostalim društvom, ki so v tako ogromnem številu sodelovala pri manifestacijah ter izkazala čast Velikemu Kralju Osvoboditelju.
Iskrena hvala V6em, ki so na katerikoli način sodelovali pri teh slavno6tih zlasti narodnemu gledališču, pevskim zborom in godbam.
Prav posebno zahvalo izjrdkam tudi Od-btoru za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, ki je izvršil vsa ogromna dela za postavitev kras« nega spomenika, ki naj še poznim rodovom
friča o veliki hvaležnosti našega naroda LraljusOsvaboditelju. Hvala pa tudi vam vsem, kn ste prihiteli na slavnosti Kraljevega tedna iz vseh krajev naše domovine! Uverjen sem, da se niste vračali razočarani: vsi gledamo oja-čeni v svojih dušah po teh dnevih 6 poi* nim zaupanjem v bodočnost. Ljubljana, dne 9. septembra 1931, Župan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc L r.
Pride!	Čarobna
Oskar Straussova
popularna opereta
(OD
ar
Maurice Chevalier
Pride v
ELITNI KINO MATICA
I
Žrtve nesreč na Dolenjskem
Novo mesto, 10. septembra. Na praznik smo imeli pri nas velik avtomobilski promet in motorna vozila so držala v vse smeri. Pri ozkem prehodu na Ljubljanski cesti, kjer stoji okrajno sodišče in na nasprotni strani gostilna na Vratih, se je pripetila huda nezgoda. Po cesti od Bršljina je privoztil okrog 14. modem avtomobil, ki ga je šofiral zastopnik avto* mobilske tvrdke D. K. W. g. Anton Berg« man, v avtomobilu pa je sedel neki p- li-cijslki komisaT. Od nasprotne strani pa je prnihrzel neki avtotaiksi iz Brežic, ki je imel vozu več potnikov. Oba voza 6ta se naenkrat znašla na ozkem prehodu in trčila tako silo, da se je avtomobil g. Berg-mana prevrnil. K sreči ni bilo razen zdrobljenih šip nobenih žrtev in kakih obeut-nejših poškodb.
Vdova Ana Žura iz Družinske vasi isna precej hudega psa, ki je popadel 13 letno Marijo HočevaTjevo iz Vinjega vrha šte» vilka 36 ter ji prizadejal na levi nogi ob* čutno rano, zaradi katere je morala v žensko bolnico. Ker je pes popadel tudi nekega dečka, ki pa je ostal v domači oskrbi, je zadeva prijavljena sreskemu načelstvu, ci je odredilo preiskavo, da se dožene, če >es ni morda stekel.
V Gotni vasi pri hiši gostilničarja g. Vlatka, kjer se cesta pTecej znižuje, je na Vlali Šmaren okrog 19. ure pridrvel z ve« 'iko brzino neki kolesar btrez luči in se z vso silo zaletel v gdč. Unterlugauerievo. uradnico sreskega načelsfcva. Gospodična je odletela na blatno cesto ob kup gramoza.
kjer je obležala vsa pobita. Prisotni so ji nudili pomoč, nato pa je bila prepeljana v žensko bolnico. Kolesar ji je raztrgal tudi plašč. Vrše se poizvedbe.
V Brusnicah je alezel na domaičo hruško sin posestnika Deželana. Pri prestopanju z veje na vejo je Janez zgubil ravnotežje in strmoglavil v globino ter si zlomil desno nogo. Nadalje je prišel v novomeško bolnico 52 letni Franc Zagone iz Ločne, ki si je zlomil pri padcu z lestve desno mko.
Velika tatvina na Urški gori
Slovenjgradec, 10. septembra.
Urško goro posebno ob žegnanjih rado obišče mnogo romarjev, ki do zadnjega kotička napolnijo vse koče. Spodnjo kočo ima v najemu posestnik Franc Kotnik iz Razbora. Ob priliki zadnjega žegnanja je bil naval posebno velik, tako da je bila povsod velika gneča. Kotnik se je pravkar preoblekel za mašo in je obesil svojo delovno obleko v čumnato, ki je poleg kuhinje. Po nesreči pa je v delavni obleki pozabil denarnico, v kateri se je nahajalo preko 6000 Din.
Ko se je Kotnik vrnil iz cerkve, Je takoj pogrešil denarnico in jo šel iskat v delovno obleko. Na svoje največje začudenje je pa opazil, da ni v njej več denarnice in ne denarja. Odsotnost gospodarjevo je izrabil neznan tat, ki se je med tem splazil v čumnato in ukradel denar. Za drznim tatom ni nikake sledi.
VABIMO VAS; oblecite se pri nas?
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Nudimo olajšana plačila.
A. Presber
Ljubljana, Sv. Petra c, 14
Lep primer složne delavnosti
Sevnica, 10. septembra.
Meseca marca letos se je združilo 15 po« sestniikov na Logu pri Sevnici in si osnovalo lastno električno zadrugo za vas Log z namenom, da si zgrade eleikitri&io centralo. Za predsednika zadruge je bdi :z* voljen g. Rozman, za tajnika pa g. Š os ter. Člani imajo do6edaj v zadrugi 70 deležev.
Vsa dela razen napeljave in montaž« strojev so jvršili domačini sami s prostovoljnim kulufkom. En mesec je delalo povprečno 30 ljudi dnevno. Elektrarna je zgrajena na pogon z vodno turbino na mlinu g. Novšaka. Nabavni stroški za stroje in drugo so znašali okrog 50.000 dinarjev. Napeljanih je že 65 žarnic. Tako bo kmalu imela vsa vas prijetno luč in električno silo za razna dela.
Na praznik 8. t. m. popoldne »o priredili zadrugarji na Logu veselico v svrho kritja nabavnih stroškov. Sodelovali sta sevniška in krška godba.
Elektrarna bo pričela redno obratovati, ko bo izvršena zadevna kolavdacija. V času splošne gospodarske krize je ta složna podjetnost vaščanov res vsega priznanja vredna.
KULTUBNI PREGLED
Slikar o razstavi naših umetnic
Naš sotrudnik, znani slikar Hinko Smrekar, nam je poslal o razstavi kluba likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu naslednji članek:
Videl in slišal sem, da je spravila ta razstava nekatere strokovnjake ocenjevalce v rahlo zadrego, posebno oženjene, ki so navajeni zakonske discipline. Kot samec imam manj strahu, morda baš zato tudi več spontanega dopadenja ob teh delih, ki splošnemu občinstvu vrlo ugajajo.
Zelo razveseljiva je pestra različnost v gledanju in prednašanju. Nič revolucijonar-stva, pristnega ali pozi ranega, — hvala Bogu? — Saj nam je dovolj že revolucionarnih koket v hlačah. V splošnem tudi niso prejako o pa zli i vi tuji vplivi; vidimo mnogo rutine in kulture.
O posameznicah prilagam le nekaj nujno potrebnih besed.
L. Auer - Schmidt se z enim samim tihožitjem ne predstavlja dovolj izrazito.
Z. Bandnr je v stiliziranib slikah dokaj boljša neso v »Kolu«, ki je bilo zanjo vidno pretežka naloga
V. Bojničieeve slabo izbran slovenski motiv presega svoj format Kje so ostala njena remek-dela?
Zoe Borelli, izborna, točna risarica, vele-
mojstri ea v karikaturah (je to ona?), ne ugaja vsem, kadar svojo grafiško tehniko prenaša v olje. Nervoznejše temperamente draži hladna sistematičnost njenih črt m ploskev.
Line Crneie-Virant »Morje« nima potrebne razgibanosti, morska pena je preoblač-na. Na »Vrbaiku« moti pretrda figura v ospredju.
Cate Gattin-Dujšin portreti so po večini podani z veliko tehnično kulturo, le portret »Plavolaske« z ozadjem ni organsko zvezan, je kar nalepljen.
Krepka Rene Gorjup-Dnfonr je s svojim soprogom vred še preveč odvisna od svoje laške šole. Ima pa mnogo živahnejši kolo rit nego on. Ženski akti pomirijo, tudi tiste prebujene Eve, ki so nad svojimi nogami vse nesrečne.
Minijaturistka D. Hanser je zgodovinske vzore vestno preučila in je sicer v vsem tip top, vendar nima izrazito jake osebne note, kar je baš v minijaturah redek pojav.
I. Kobilca je za njene znane prima-kvali-tete preskromno zastopana. (Tudi venček je neznaten).
_ Mare Kokalj-Terajeve »Desetnica« je na žalost na sredi pretrgana, v spodnjem delu trda paralelnost treh sester bije zgornjo živahno kompozicijo. Tonetova nezlomljiva ribniška dobra volja živo odseva s portreta. Napake jasno izpričujejo popolno neodvisnost od pomoči soprogove roke.
Zdenke Ostovič - Pettidr - Sriča akvareli bolj zgrabijo nego njena olja, sicer ne slaba, izvzemši nekatere v harvi preži ve partije.
E. Piščance je pokazala zanimive aranžmaje prijetnih barvic v wkicah, tudi sicer je pokazana črta njenega razvoja zadovolju-joče navzgor napeta, le v* portretu otroka se je v nervoznosti sama sebe krenila. Kdo ve, da tudi jekleni živci močno zvenče in brne pri slikanju nemirnih otrok, ji tega pregreška ne zameri
Mire Pregljeve čisto samosvoj kolorit in tehniški postopek edini razveseljuje, vse ostale komponente dobre slike manj. Posebno geometrija njenih kompozicij je sicer zelo jasna, a nekam posilno priprosta.
E. Rechnitz je sicer v barvnih elementih samih na sebi jaka in prijetna, le da se ti ne vjemajo vselej docela s strogo ortano stilizacijo slik.
Če Nasti Roje damo tudi vse koncesije za >nemoden»i« način slikanja, je vendar n. pr. prejasna zelenina >Plitvičkih jezer« dosti v neskladju z ostalim delom slike in je na Tivatu o. pr. sprednji del obrežja pre-enolično pobarvan. Občinstvu pa se je sicer izmed vseh razstavljalk najbolj prikupila.
Terezije Sandor novejša olja kažejo dokaj večjo samostojnost nego starejša dela in bi n. pr. »Romanje« kar ukradeL
Sestri Avgusta in Henrika Šantel hodita brez postranskih pogledov • mirno svojo vedro, dobro tlakovano pot. Starejša Henrika se še posebno odlikuje z od vseh priznano solidnostjo tehnike in študija. Avgusta pa
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki, ter pri krčnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
je posebno v akvarelih sigurna in sveža.
K konca Anica Zupanee • Sodnik, od raznih sodnikov razglašeni Alfa in Ornega našega ženskega slikarstva. Njen krepki, jedrnati način gledanja in slikanja je z vso njeno pojavo na tem svetu — in šuma v popolni harmoniji. Njen čopič se suče in udriha kot širok vitežki meč in zadene svoje mesto na prvi mah, dasi ne brezizjemno vselej. Precejkrat kar močno zdrkne. Pa ima človek toliko veselja nad tem bodrim mečevanjem, da teh izpodrsljajev niti ne šteje in jih hote prezira. Udarci na ozadjih pa mnogokrat sečejo v prazno in niso nič drugega nego hoteno zanimive finte.
Kar sem prebodel s konico svojega brezobzirnega jezika, to je povedano, pa bo — upam — hitro zaceljeno. Vse ostalo pa je sama vrlina in dika. (Pa ne rečem le zato, da se prikupim!). Vam, gre odločilna zadnja beseda, o vrli meceni Ne bodite plahi, izrecite pogumno besedo, pa naj si bo zgolj iz dolžne galantnosti!	H. Smrekar.
>Literaturnaja iizn Jugoslavii« je naslov članku, ki ga je prispeval za praško »Centralno Evropo«, ruski mesečnik, ki ga izdaja »Orbis«, ruski publicist E. Zaharov. Članek pričuje o dvojnem: 1. o pišcevi dobri volji, da seznani rusko javnost z našimi književnimi pojavi in 2. da pozna dokaj dobro beograjske, slabo zagrebške in nič ljubljanske književne razmere. To pa je za pisanje o celotnem literarnem življenju v Jugoslaviji nekoliko premalo.
Knjiga o jngoslovenskih književnih problemih in aferah. V založbi beograjske re-
Samomor izgubljenca
Gornja Radgona, 10. septembra. Včeraj je bil pokopan na pokopališča Sv. Petra pri Gornji Radgoni 23-letni posestnikov sin Jožef Ploj iz Lastomercev ori Gornji Radogni. Mladenič je v noči od nedelje na ponedeljek izvršil samomor na domu svodih staršev; privezal si je vrv na hruškovo drevo, ki je stalo na dvorišču, in se obesil, tako da je ob visel skoro tik nad zemljo. Fant je bil izgubljenec, ki ie prizadeval staršem vedno hude skrbi. Komaj pred mesecem se j g samomorilec vrnil iz 10-mesečnega zapora, katerega ie odsedel v mariborski kaznilnica zaradi roparskega napada. Bil je takrat obsojen tudi za 3-Ietno izgubo častnih pravic.
V nedeljo popoldne pred samomorom ie fant popiva! okrog in si v noči izposodil vrv pri nekih svojih sorodnikih, da se ie na to obesil. Ker tudi poprej ni prihaial redno domov m se je potepal okrog oo cele noči. ga domači seveda niso pogrešali. Našel ga ie ziutraj. ko je vstal. niego»v oče Anton Ploj obešenega in že mrtvega. Oče ie prijavil sinov samomor orožništvn in potrt izjavil, da ie sedaj rešen htidih nr. ki nrn jih je prizadeval njegov izgubljeni sin.
Belokrajinska kronika
Črnomelj, 10. avgusta. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Črnomlju je priredila v nedeljo izlet na Mirno goro. To pot se je udeležilo izleta zlasti kmečko prebivalstvo sosednih občin. Zjutraj smo imel: slabo vreme, a popoldne se je nebo zjasnilo in posaini-kom se je nudil prekrasen razgled.
Slavnostnega odkritja spomenika Nj. V. kralja Petra se je udeležilo iz Črn>m-iia okrog 300 oseb, od teh 30 v narodnih nošah z vozom in domačo godbo. Vsa ča*t požrtvovalnim Črnomeljcem. Plesalo se j« tudi črnomeljsko kolo. Pri tej priliki bodi omenjeno, da se naj bi vsako leto vsaj enkrat plesalo na javnem prostoru domače kolo v narodnih nošah, kakor je bilo to prej v navadi, da se ne bi ta lepi stari narodni običaj popolnoma opustil.
Vest, da pripadamo zopet k dravski banovini, sta sprejela Črnomelj in okolica * radostjo in ponekod so zvečer goreli celo kresovi.
Savska banovina je bila prej votirala prispevek za zgradbo mostu čez Kolpo pri Gribljah. Upamo, da se bo tudi dravska banovina zavzela za zgradbo tega prepo-trebnega mostu, ki nas bo vezal s Hrvati.
V	Črnomlju smo imeli v nedeljo športni dan. Zjutraj se je vršila kolesarska dirka, popoldne pa tekma v teku in-nogometna tekma med SK Črnomljem in SK Diskom iz Kočevja, ki se je končala z zmago SK Črnomlja (4:2). Zvečer je bila v Laknerje-vem hotelu dobro obiskana športna veselica, pri kateri je sodelovala mestna godba.
V	Gradacu se je vršila v nedeljo sokol-ska tombola, ki je dobro uspela.
Na Otovcu je umrl popestnik Jakob Zupančič, ki je bil več let v Ameriki poštni uradnik. Pogrešali ga bodo naši Američani, ki jim je leta in leta stal na strani z dobrimi nasveti. — Vinica pa žaluje za svojim dobrim prijateljem nadučiteljem g. Franjem Lovšinom, ki ji je bil 41 let učitelj, bodritelj in vnet naroden voditelj.
vije »Život i Rad« je pravkar izšla zanimiva knjiga urednika g. Milana L. Rajiča »Naše vreme i naši ljudi«. Vsebuje njegove članke, ki so izšli v lanskem in letošnjem letniku te revije in ki obravnavajo razne aktualne zadeve, ki so se pojavile v jugo-slovenskem književnem življenju. Tako g. Rajič v »Slučaju gospodina Umberta Urba-nia« umestno glosira Urbanijevo nekritično vnemo za Mičuna Pavičeviča. V »Naličju na-šeg javnog i književnog života« polemično obravnava vrsto pojavov v beograjskem literarnem svetu, ki imajo nekateri eelo značaj pikanterije (n. pr. če pisatelji sami pišejo »študije« in eseje o — sebi in pod.).
V tretjem članku »Naši književni listovi« premotriva in ocenjuje vse večje jugoslovanske kulturne in književne revije, med njimi tudi »Ljubljanski Zvon«, ki ga stavi zelo visoko in pri katerem poudarja njegove tesne stike s srbohrvaško književnostjo. Slede članki »Nekoliko beležaka iz prošle godine«, »Beogradska „Politika" i njen književni urednik« in »Naše vreme i naši ljudi«, ki vsebujejo vrsto glos in komentarjev, polemik in opazk k raznim novim pojavom v literaturi. G. Rajiča predvsem zanima jugoslovenski nacionalni moment v književnem življenju. Njegovo stališče je polemično; koliko drže njegovi podatki in sodbe, bodo pokazali polemični odzivi, v kolikor že niso. Mi se v načelno stran njegovih izvajanj ne spuščamo, vidimo pa v knjigi g. Rajiča živo in aktualno delo, ki ima dokumentaren značaj. 160 strani obsegajoča, lično natisnjena knjiga stane Din 10.—.
/
Domače vesti
*	Službeni Ost kraljevske tonske uprave dravske banovine od 10. t m. objavila ustavo kraljevine Jugoslavije in zakon o izpremembah m dopolnitvah v zakonu o nazivu m razdelitvi kraljevine na uaia^na območja.
*	Povratek ndeležencev V. »Jntrove«
ekskurzije iz Pariza. Včerai ziutrai so se vrnili z gorenjskim brzovlakom iz Pariza v Ljubljano udeleženca pete >Jutrove« ekskurzije. Vsi udeleženci so odnesli od desetdnevnega potovanja najboljše vtise. Vsi so posebno poudarjali zadovoljnost 7. aranžmajem potovanja in pariškega programa. 7 udobnim hotelskim stanovanjem in fino rrehrano. Dobri sloves, ki so ga imela vsa cosedanja »Jutrova« potovanja v Pariz, ie sedanje peto potovanje še posebno potrdilo. — V nedeijski številki smo objavili program in Dogoie za eventualno šesto »Jutrovo« potovanje v Pariz na koloniial-na razstavo v dneh 5. do 15. oktobra. Vsem interesentom, ki so se že neobvezno prijavili, smo donosi ali ta program in prijavnico no oošti. Vabimo vse, ki bi se resno zanimali še za zadnje potovanje v Pariz. naj nam nemudoma sDoročijo svoje želje, nakar iim bomo poslali program in pogoje tega potovanja, ki se bo vršila sko se pravočasno prijavi zadostno število udeležencev. Prijave naj se naslovijo na tajništvo uredništva »Jutra«, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila.__
V soboto zvečer
*	Kongres Jugosloveuskih pravnikov v Skoplju. Kakor že javljeno. se bo vršil kongres v dneh 4.. 5. in 6. oktobra. Dovo-liena ie tudi četrtinska vožnja, zadevni razglas bo v naikrajšem času objavljen. Rok za prijavo ie podaljšan do vključno 15. t m. Poznejše prijave kakor tudi prijave brez nakazila članarine se ne upoštevajo. Članarina znaša 100 Din. za uradnike 60 Din. za rodbinske člane prvih 80 Din. drugih 50 Din. Legitimacije se bodo razposlale 20. t. m. vsem onim udeležencem, ki so vplačali tudi članarino. Pozivamo zato vse. ki tega še niso storili, da članarino takoj nakažejo. Zato pozivamo do-tične. ki so se prijavili za kongres, a niso obenem tudi člani društva »Pravnika«, da nakažejo obenem tudi članarino za društvo »Pravnik« v znesku 60 Din. — Stalni odbor.
*	Umetnostna galerija našega Primorla
bo otvorjena 1. decembra povodom proslave narodnega uedinjenja v Splitu no ini-cijativi bana primorske banovine dr. Tar-tagliie. V te? galeriji bodo zastopani vsi dalmatinski umetniki od Bukovca in Me-doviea na do najmlajših.
*	Državoznanstvo. Ta knjiga dr. Frana ■Ogrina. ki obravnava splošne pojme državne ureditve in našo državno organizacijo z zakoni in predpisi, je po velikem delu še vedno aktualna. Lani ji je bilo izdano »Dopolnilo*, ki ie na -koro že pošlo, dočim je od prvotne knjisre preostalo še nar sto izvodov. Knjiga z Dopolnilom služi vsakomur in se more tudi uspešno uporabljati kot pomodhia knjiga na raznih šolah. Potrebno bo oa poznati še novo ustavo in nove volilne zakone. Cena prvotni Ikniigi (broš. 156 strani) ie znižana na 15 F>in. z Dopolnilom na 20 Din. Dobi se v kniteamah in pri oiscn v Kamniku.
*	Z univerze kralja Aleksandra v Ljubljani. Zimski semester na naši univerzi traia od 25. septembra 1931 do 15. februarja 1932. Inskripcija bo od 25. septembra do 4. oktobra. Inskripcijski rok v zimskem semestru ne bo podaljšan. Naknadna inskripcija se bo dovoljevala le na motivirane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili. Akademične oblasti študiisko leto 1931/32 so: rektor prof. dr. Alfred šerko, prorektor prof. dr. Metod Dolenc, univ. sekretar dr. Matej Šmalc. V univerzitetnem evetu so: rektor kot predsednik, prorektor kot podpredsednik in vsi redni profesorji kot člani. Univerzitetni senat tvorijo rektor kot predsednik, prorektor, vsi dekani in prodekani pa kot člani. Rektor in vsi dekani tvorijo univerzitetno upravo. Dekan filozofske fakultete je prof. dr. Franc Veber, prodekan prof. dr. Jakob Kelemina, dekan juridične fakultete prof. dr. Rado Kušej, prodekan prof. dr. Janko
Box Match
v soboto in nedeljo 12. in 13. t. m. ob 20. uri v dvorani hotela Union.
Nastopi med drugimi bivši svetovni mojster, znani	11509
črnec
•Iim Liggett
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Llubtfan'
Številke za označbo kraja pomenilo: 1. čas ooazovania. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: orve številke Domeniva nai-višio. druge nainižio.
10. septembra. Ljubljana 7. 764.6. 6.4, 92. tiho megla. —, —; Maribor 7, 765.2. 8.8. 96. NW4, U.
Zatrreb 7. 763.2. 9.8. 88. tiho. 0. —. —; Beograd 7. 762.5 12.6. 78. SE2. 9, —. Sarajevo 7. 762.3. 10.7, 96. tiho, 10, —. —; Skopi je 7, 761.0. 14.6. 92, NEl, 10, —, —; Kumbor 7. 757.9. 19.9. 94„ tiho 4. dež. 7.7; Split 7. 759.7, 17.8. 66. ENE6, 0, —, —: Rab 7, 761.2. 15.0. 64. tiho. 0, —, —.
Temperatura: Ljubljana 18.8 6.1; Maribor 14.8. 7.0: Zagreb 19.4. 8.6: Beograd 19.8, 10.0: Sarajevo 14.2. 10.0; Skorolie 22.1. 7.3; Kumbor 25.3. 14.5; Split 24.9. 14.0; Rab 23.7. 13.6.
Polec, dekan medicinske fakultete prof. dr. Evgen Kansky, prodekan prof. dr. Ja-nez Plečnik, dekan tehniške fakultete prof. dr. Alojzij Kral, prodekan prof. dr. Karel Hinterlechner, dekan teološke fakultete prof. dr. Lambert Ehrlich, prodekan prof. dr. Matija Slavič. Člani univerzitetnega sodišča so: prof. dr. Rado Kušej, prof. dr. Ivan Prijatelj, prof. dr. Lambert Ehrlich in univ. sekretar dr. Matej
Šmalc. Frekvenca v poletnem semestru 1931 Vseh slušateljev je bilo 1552, med njimi 1531 rednih in 21 izrednih slušateljev ter 191 rednih in 4 izredne slušateljice. Na filozofski fakulteti je bilo 393 slušateljev (med temi 8 izrednih slušateljev ter 141 rednih in 3 izredne slušateljice), na juri-dični 400 (med temi 30 rednih slušateljic), na medicinski 8 (med njimi 14 rednih slušateljic), na tehniški 534 med njimi 5 izrednih slušateljev, 13 rednih slušateljic in 1 izredna), na teološki pa 138.
*	Nove telefonske centrale. Pri poštah Bcunie pri Cerknici, ^-^serie in Kopriv-niku pri Kočevju so bile otvoriene telefonske centrale, ki opravljajo tudi brzojavno
slržbo.	.	. , _
*	Mladini ob 100 letnici rojstva Frana Levstika. Pod tem naslovom bo izšla te dni knjiga z 8 Levstikovimi pesmimi, ki jih je uglasbil naš zmani skladatelj profesor Emil Adamič. Knjiga vsebuje tudi nekaj uvodnih besedi o Levstiku, tekst pa krasi več slik. Adamičeve skladbe, ki za« vzamajo 20 strani, se lahko izvajajo a ca-peRa ali pa s spremljevamjem klavirja ali harmonija. Delo je izdal UčiteJjski pevski zbor v Ljubljani (Frančiškanska ulica), ki sprejema naročila. Knjiga stane le 10 Din; nizka cena bo omogočila, da pride Levstikova pesmarica v vsako slovensko hišo.
*	V znamenju krize kmetijstva. V Bosni io Hercegovini so glavni sejmi v prvi polovici septembra. Sejem, ki ie bil te dni v Banialuki. pa ie bil nekaj izrednega zaradi nizkih cen vseh pridelkov in posebno še živine. Žita se ie prodalo zelo malo. najnižje cene. kar iim pomnijo, oa so bile za živino. Najboljši voli so bili prodani po 3 do 4 Din za kg. kravo s teletom oa se ie lahko dobilo za 400 Din. Vse kupčije so se izvršile takoj ob oričetku sejma, ker ie pozneje maloštevilne kunce pregnala huda ploha.
*	Podiranje nedovršene cerkve. V vasi Podujev v Južni Srbiji so začeli že lani graditi novo cerkev. Pred nekaj dnevi so začeli s streho, naenkrat oa ie začelo pokati zidovi e na večih mestih in bila ie nevarnost. da se bo nedovršena zgradba sama od sebe porušila. Delavci ki so delali na strehi, so v strahu za svoie življenje takoj ooustili delo in se razbežali na vse strani. Prišla ie uradna komisija, ki 'e ugotovila, da so temelji cerkvene zgradbe popolnoma ponesrečeni. Namesto iz armiranega betona so bili napravljeni iz navadnega. z apnom oblite«a kamenia. Ker so zidovi pokali bolj in bolj. so sedaj nedo-vršeno cerkev porušili.
*	Izletniški vlak v Maribor s polovično vozno ceno, ki vozi v nedeljo, 13. t m. povodom nogometne prvenstvene tekme Ilirija : Maribor, odhaja iz Ljubljane ob 7 zjutraj in prispe v Maribor ob 10.30, Uu ko da 6i bodo udeleženci mogli ogledati tudi kopališče na Mariborskem otoku. Po» vratek iz Maribora bo ob 21., prihod ▼ Ljubljano ob 0.30. Vlak bo imel postanek v Litiji, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Zid. mostu, Laškem, Celiju in Pragerskem. Na odhodni postaji bo treba kupiti celo vozio karto do Maribora, ka bo veljala bu» di za povratek. Udeležba 6e prijavi pri blagajni kajvame »Evropa* brez plačila voznine.
*	Gostovanje mariborskega narodnega
gledališča ki ie bilo zaradi Kraljevega tedna odpovedano, bo definitivno 12. t m. ob 20. v Brežicah. 13. t m. ob 15. v Raihen-burgu, istega dne ob 20. oa v Krškem. Povsod se bo uprizorila učinkovita Frankova povojna drama »Kari in Ana«. Za to zanimivo prireditev priporočamo nakup vstopnic že v predorodaji.
*	Prvak Evrone dr. Barany, ki le tri svoiem nastopu na Sušaku pokazal svojo umetnost, ko ie preplaval 100 metrov v eni minuti, ie bil seveda središče zanimanja te plavaške tekme med sušaško Viktorijo in prvakov Egera. P- tekmi se '"e dr. Barany rad odzval pozivu, da se okren-ča z ovomaltino. ki se ie brezplačno delila -liavačem. Zelo ie bil vesel teea okreočila i.n ni mogel čakati, da se mu postreže, ka-sam si ie natočil nekoliko č.ašic. Dr. Bara-ny je izjavil, da se že več let stalno hrani z ovomaltino hi da je popolnoma prepričan o nlenem izvrstnem delovanju na svojo konstitucijo. Torej spet eden od evropskih prvakov, ki so tmde1i. koliko koristi imajo športniki od te naravne, koncentrirane hrame, ki da telesi več energij, kakor vsaka druga jed.
*	Kongresa zastopnikov mest in trgov v LJubljani se je udeležil tudi ormoški žu-pam g. Ivan Veselič katereea ime smo po pomoti izpustili v našem poročilu. G. Veselič ie stavil tudi ptsdloge glede pripravljalnega odbora za ustanovitev Zveze mest in trgov.
*	Novi grobovL V Floriianski ufficd v Ljubljani je umrl g. Frain Dequal, krojaški mojster. Bil je splošno znam po svoii pridnosti in simpatičnem značaju. Posebno vneto ie deloval v pevskem društvu »Slavec«. Pogreb bo danes ob pol 15. — V Te®nu pri Mariboru je umrla zasebnica gdč. Angela Jerebova, stara komaj 25 let. Pogreb bo danes ob pol 16. — G. Jerneja K i 1 a r 3 a. računskega nadsvetnika v p. ie včerai popoldne spremilo na zadnji noti skozi Ljubljano številno občinstvo, zastopniki občine ljubljanske. CMD in narodnih društev, ki iim ie pokojnik bil zvest član in podpornik. Nadalje ie bilo v sprevoda tudi lepo število častnikov. — Pokojnim biag spomin, žalujočim naše iskreno soža-lie.
*	Mesto Sušak za domače delavstvo.
Mestna uprava Sušaka ie sklicala anketo zastopnikov občine, delodajalcev in delavcev. da bi zajezila ved.no večjo brezposelnost. Prvi sklep ankete ie. da se bodo vsa dela pri občimi oddajala domačim delavcem. in šele notem. če bi bili domači vsi zaposleni, tudi delavcem iz dTUgih krajev.
*	Aretacija nevarne sleparke. Sarajevska policija ie prišla na sled nevarni, a zelo mladi zločinki 19-letni Amgieliii Mar-
janovičevi. ki ie izvršila nebroj sleparij in izsiljevanj, ker se je izdajala za članico taine policije. Zalotili so io 00 naključju, ker ie prišel na sarajevsko policijo .neki gostilničar, ki ie prosi! za podal išanie policijske ure ter se pri tem skliceval, da se je zaradi te zadeve že dogovoril s članico taine policije Marjamovičevo. kateri je tudi plačal takso.
•	Dve nesreči. Iz Krškega nam pišejo: Konja sta se solašila hlapcu Ivanu Medved cu. ki je vozil s Trške gore sode. Padel ie z voza tako nesrečno, da si je na kamenitem terenu hudo poškodoval levo roko v komolcu. Druga težja nezeoda se 'e primerila kolesariu T. K., ki mu je pri precej nagli vožnii kolo snodrsnilo m za vrelo na zemljo. Pri padcu si ie zlomil nogo pod kolenom. Oba se zdravita v krški bolnici.
*	Smrt najstarejšega gasilca. V Vukova-rn ie umrl te d.nj v starosti 102 let nekdanji obrtnik Joso Oršič. ki je bil požrtvovalen član easilskeea društva. Na zadnfi poti ga ie spremljajo obrtništvo in člani gasilskih društev iz mesta in širše okolice v velikem številu.
•	Najboljši pomočnik v vsald doW, posebno pa v današnii. Je nžitek prave ne-potvori ene zrnate kave. Talka kava daje moč in voljo ter le sploh koristna za zdravje. Kava z mlekom ni samo sredstvo vživamia. temveč tudi hranilna. Kavo posebno dobre kvalitete dobite pri znani soe-tijalni tvrdki Julio Meinl. tvrdka za uvoz kave. ustanovljena leta 1862.
•	Najdba starega ognjišča, te Kočevja nam pišejo: Pri vasici Zdihovem nedaleč od Koloe so pri konamtn odkrili staro ognjišče s posodami. Iz katerega Časa 'e to ocmiišče, se še ne ve.
*	Obleke in klobuke kemično čfsfl, barva, ollsira In lika tovarna Jos. Relch.
ob devetih zadnjič ■■——■———
Iz Ljubljane
u— Razpis gledališkega abonmaja Narodnega gledališča v LJubljani. Abonma
za sezono 1931/32 ie razpisan pod Istimi pogoji, kakor v pretekli sezoni Plačuie se v osmih zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri oodmisu abonmaja, ki se sprejema od četrtka 10. t m. dalje. Lanskim abonentom so rezervirani njihovi lanski sedeži do torka 15. t m Novi abomento se sprejemajo do ponedeljka na sedeže, ki lansko sezono niso bili abonirani. od torka 15. t m. dalie pa sploh na sedeže, ki so *ia razpolago. Abonenti se sprejemajo do petka 18. t m. v veži dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. Razpisanih ie pet abonmajev: A. B, C. D in E. Vsak abonent dobi v tekn sezone 20 dramskih in 18 opernih odnosno operetnih predstav. Občinstvo naj v lastnem Interesa svoje nriglase čim orei izvrši.
n— Otnladinski klub »Južnosiovenska iskra« poziva omladino. da se udeleži za-dušnice v nedeljo ob 10.30 v novi cerkvi v Šiški
u— Dela na Ljubljanici. Regulacijska dela v Ljubljani od šentjakobskega mostu navzigor dokaj hitro napredujejo. Sedaj delajo tudi že proti zaitvoamicam, kjer je oporni betonski zid gotov na desnem in levem bregiu. Na Galusovem nabrežju je v delu zadnji odsek betonskega opornega zidu. Ko bo to delo končano, bodo napravili in zravnali brežine, kakor so jih že na Grudnovem in Krakovskem nasipu med vojno. Dela pri novih mostovih na Marijinem trgu so že skoro končana in delajo sedaj opaž za betonski zid, ki bo vezal levi most z bregom ob Prešernovem spomeniku. Delo pri šantpeterskem mostu za en» krat počiva.
u— Pri plinskih napeljavah na Trža§ki cesti so izkopali jarek od Tržaške ceste tudi v Marmontovo ulico. Nekaj čeri je že položenih in je zasut tudi jarek. Tudi v Vrstovškovo ulico bodo naipeljali plinsko omrežje. Delavci so pridno na delu in se plinska napeljava todi v predmestjih če« dalje bolj uveljavlja.
u— Obnovitve. Na Poljanskem nasipa so pričeli preplesikavati enonadstropno ha-šo št. 22, ki je last peka Franceta Dolinar-ja. Hiša bo že ▼ nekaj dmeh dobila vse bolj mifcarvno zunanje lice. V splošnem se tudi Poljanski nasip zelo lepša m bo tam kmailu prav lepa promenada, zlasti, ko bo regulirana Ljubljanica, saj bo tam vel od vode prijeten hlad.
u— Tudi Gradaščica ae popravlja. Z deli pri trnovskem mostu eo za nekaj čas« pr©» stali, zdaj pa, ko so tudi tann pričeli sspet hitreje ustvarjati, dela za mo6t hitro napredujejo. Tudi z regulacijo Gradaš*iee hite. Od novega mostu pa do Tenenta je oporni betonski zid gotov na obeh bregovih. Ob novi strugi, ki so je izkopali višje gori proti Koleziji, planirajo 6vet im na-pravljajo varnostne priprave, da todi ob hudih nalivih voda ne bo mogla uhajaiti na travnik.
u— Dobava drv. Ker ponudbe prvega razpisa niso bile oovoline. razpisuje mestno načelstvo ponovno dobavo 500 m* bukovih drv. Ponudbe ?e predložiti mestnemu
ekonomatti 15. t. m. .	,
n_ gmartmska cesta je zaradi tlakova«
nja od Jedkove ulice do mitnice pri pod*
vozu od danes dalje do preklica zaprta.
ti— Pevsko društvo »Slavec« obvešča vse Hanstvo. da bo v petek ob pol 15. pogreb bivšega odbornika in pevskega zastavonoše »Slavca«, g. Fran Dequal. — Pogreb bo iz Hrenove ulice 4. Vsi točno ob 14 pred hišo žalosti._
■nnAUAvr Dospel je znanstve-HIROMAN I ^ m najboljši in
GRAFOLOG
ld točno prečita vsakemu Iz dlani preteklost, sedanjost in prt-hodnjost. — Sprejema vsak dan od 9. do 12 in od 2. do 7. v hiši Mestni trg št. 5, n nadstr. — V Ljublja ni ostane samo malo časa.	11503
Iz Maribora
a— Sodna dražba mesne industrije Weile
v Krčevini bo. kot sečuie 28. t m. Širijo se govorice, da ie resen reflektant za obsežne in moderno urejene tovarniške objekte sam Tomaž Bat'a. Seveda beležimo to vest z veliko rezervo.
a— Zlato poroko obhajata danes ob !0 v mariborski stenici Jože Zaveršnik. davčni uradnik v pokoju, star 80 let in njegova zvesta družica, ga. Antonija, rojena Piki. G. Zaveršnik ie služil kot davčni uradnik v Kozjem. Brežicah. Ptuju in Ma-rib>m polnih 40 let. Jubilanta sta imela 10 otrefc. od katerih iih 6 še živi. Jubilan1 toma vse najboljše in nadalinii življenjski roti.
a— Ne sestavi volilnih imenikov dela
sedal s polno paro 20 delavnih moči iz ranih magistratnih uradov. Kakor se ie rK-kazalo. se bo število volilcev v Mariboru zvišalo na 9000. torej za celih 1000 več.
kakor zadnrč.
a— Pobuda za ustanovitev Mariborske
filharmonije. V prostorih mariborske Glas« bene Matice se je vršil v sredo zvečer in« formativni sestanek, na katerem se je razpravljalo o potrebi ustanovitve filharmoničnega društva v Mariboru. Sestanku je predsedoval gimnazijski ravnatelj g. dr. Tominšek, ki bo stopil v stik s predstavniki me6tne občine, da izpoeluje njnhovo pomoč pri ustanavljanju društva Izvoljen je b&l tudi tričlanski odbor (gg. Gašparič, Hercog in Pahor), ki se bo lotil stvarnega dela, čim bodo premagane začetne težave.
a— Zasedanje e* angeljskega senlorata bo ▼ Maribora v nedeljo 13. t m. v evan-geliski cerkvi. Obenem bo slovesno uveden v svoio novo službo novoizvoljeni inšpektor c*angeliske občine ▼ Mariboru g dr. Karel Kieser.
ar- Zaključek krojagkfli tečajev. V sredo sta bala v poslopju mariborske dekliške meščanske šole v Miklošičevi tflici zakllučema krojaški in damskl prikroieval-ni tečaj. Tečaja je obiskovalo 51 udeležencev. Id so bili s predavanji zelo zadovoljni- Predavanja so bila vse čas dobro obiskana. N&rveč zasltmr -za uspela tečaja gre zadružnemu načelniku g. Košariu-strok, učitelju g. Knafliu in obrtno-zadruž-iri<;ne>!ctor?u Založniku. Podobna tečaja bosta tudi prihodnje leto. Za absolvente sedanjega tečaia je predviden po-sebem nadaljevalni tečai.
a— Promenadna pot na desnem bregu Drarve lepo napreduje. Število delavstva so pomnožili, tako da je sedai že nad 200 m brega izkrcanega in znaten del že tudii be-tooiran. Aiko se bo vreme držalo, bodo morda ie leto« prišli blizu železniškega mostu.
a— Koncert »Drave« bo v nedeMo 13. t m. dopoldne ob lepem vremenu v mednem parku.
a— Prodaja vstopnic. Zaradi velikega navala. ki ga ie pričakovati, priporočamo nakup vstoomic v oredprodaii pri tvrdkah Zlata Brisnik. Gosposka ulica. Franio Bu-reš. Vetrinisfca ulica in Franio Majer. Glavni trg. Glavna tekma le poooMne od 16. do 18. ure. ,
a— Sorememba posesti. Fotograf Vladi-mil Vlašič ie prodal svoio vilo ▼ Koro-ščevi ulici 43 zasebnici Mariii Valentinci? za 250.000 Din.
a— Kdo je neznani ponesrečenec? Policija ima še vedno posla z raizčisčeujem vprašanja, kdo je zagonetni neznanec, ki je postal smrtna žrtev karaimbola z moto-ciklom trgovca Pozsneta iz Oplotonice pri Bohovi. Kakor srno včeraj javili, eo našli pri njem knjigo, iaposojemo iz Ljudske knjifeiice v Narodnem domu, ter izkaznico na ime Jože Kojc. Sedaj se je ugotovilo, da Jože Kojc stanuje ▼ Pototrežju, ter da mu je bila ta knjiga dne 1. avgusta ukradena z izkaznico vred na sokolskem telovadišču na Pobrežju. Ugotovili so dalje, da se je zadnje čase klatil po mariborski okolici neki berač, ki se je izdajal za »Kar« la iz Kranjskega« in je pravil, da je njegov oče iz Ljubljane. Pri obdukciji ponesre« čenča so ugotovili, da je star krog 45 do 50 let da je grbast, ter da je imel zlomljena 4 rebra in razbito lobanjo. Na podlagi opisa domneva policija, da bi z>nal to biti neki Franc Poljanec, rojen L 1890 v Škofji Loki. po poklicu baje čevljar, ki 60 ga nedavno imeli tudi na policiji in so ga slikali. Preiskala se nadaljuje.
a_ Kinomatografske predstave. Grajski
kino od daias dalje »Rango«, 100 odst govoreči in zvočni velefilm, drama živali in ljudi iz prašume Sumatre. Union kino zvoč« ni filtri »Olimpia«.
Vse
šolske
knjige
v najnovejših predpisanih izdajah kupite najbolje in najceneje v
KNJIGARNI TISKOVNE
ZADRUGE,
*
Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Svinčnike, zvezke
in sploh vse, kar potrebuješ za šolo, kupiš najbolje in najceneje ▼
knjigarni Tiskovne zadruge,
MARIBOR, Aleksandrova cesta 13
Zvočni kisao Ideal
Danes nepreklicno zadnjikrat nb 4., pol 6., pol 8. In 9. zvečer
uoezeo
Smeh!	Premiera! Krohot!
Izvrstna zasedba
Lucie Englisch — Walter Rilla — Fritz Schultz — Paul Morgan Szoke Szakall
Jutri premiera Carlo Aldlni »Skrivnost 5 ključev«
Iz Celja
e— Maša zadušnica za bazoviške žrtve se i e vršila včeraj zjutraj ob 7. v žup-ni cerkvi ob veliki udeležbi narodnega občinstva.
e— Sokolska žnpa Celje priredi od 27« septembra do 11. oktobra t 1. v telovadnici mestne osnovne šole 14 dnevni pred-njaški tečaj, namenjen predvsem učiteljicam osnovnih Sol. V tečai bodo soreiete tudi priglašenke drugih poklicev, od katerih ie pričakovati, da se bodo 00 presta-nem tečaju v sokolskem društvu s pridom udeistvovale. Zrna bo nudila vsem udeleženkam brezplačno prenočišče hi prispevala k prehrani dnevno Din 20.—. Rok za priglasitev je oodaljšan do 15. septembra t 1 .
e— Celjsko pevsko društvo bo tmelo drevi ob 20. v svoith društvena prostorih v Narodnem domu obvezen sestanek vsega pevskega zbora. Razgovor se bo vršil o načrtu dela za prihodnjo sezono. Na sestanek so vljudno vablieni vsi nevd in oev-
CENJENE DAME1 MODNI ATELJE M. Sare se nahaja ob Tivolija, vila »Trnovska«, Rutarjpva ulica 4/a.	UIS5
nastopijo akrobati
ke. ki v zadniih sezonah niso sodekrraii
iz kakršnesra koH vzroka v društvenem zboru, zsrlasilo naj pa se tudi vsi novi dobri pevci in Devke. bi ne sodelujejo r nobenem dragem celjskem pevskem zbora. a imajo voljo in reseHe do resnega koncertnega petja.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. krasno filmsko zvočno opereto »Plavi slavček« z Elzo Elsterievo v glavni vloei
e— čudne mar/tre. FreJeH smo: V restavracijskem lokam nekega tukaišnlegE hotela se ie oripetil na rrraznik 8. t m. dopoldne okrog ool 11. škandalozen dogodek, ki podjetju gotovo ne dela časti In bi bilo želeti, da bi se v interesu pospeševanja taiskesra prometa nikdar ne ponovil Plačilni natakar le namreč brez vsakega tehtneea povoda pričel pred gosti pretepati in suvati natakarico, ki ni mogla na niegovo ooveHe takoj obrisati mokre mize. ker ie imela v rokah steklenino. ki io ie po uporabi posnravila z mize. Plačilni ie natakarico tako divie suval da so se prevrnili kozarci na točilni mizi Končno pa mu to še ni zadostovalo, te—®č io io z bunkami in sunki tiral skozi vrata kakor živinče. Gostie so proti taki sirovosti in brezsrčnosti ogorčeno protestirali ki zapustili JokaL
Iz Trbovelf
t— Kultih tn nage delavstvo. Po kuluku je močno prizadeto naše delastvo, ki zdaj preživlja najtežje čase, od kar obstoji rudnik. Kako bi se zadostilo predpisom glede vzdrževanja neeraričnih cest ne da bi bilo naše delavstvo po kuluku prehudo prizadeto, o tem se je razpravljalo na -sestanku, ki so se ga udeležili poleg zastopnikov občine še zastopniki delavstva m pa g. dr. Rož ia Laškega kot zastopnik sreskogs. cestnega odbora. Odobren je bil načrt g. Pavlina, po katerem bi se zadostilo zakonitim predpisom, obenem pa razbremenilo delavstvo Predlog g. Pavlina je bil predložen »bčimskemu svetu, ki ga je tudi osvojil ▼ celoti. Vsak delavec, ki je prejel plačilni nalog, naj gre ž njim v občinski urad. ki bo postopal v smislu tega sklepa.
t— Komisifonelna cenitev škode. 21. te
22. t m. bo komisijonelna cenitev škode, nrizadete po toči 12. avgusta t. 1. v kata-»tralnih občinah Knezdol in Sv Marko.
t— Nesreča. Delavcu Hančiču. doma i* Bevškega in zanoslenemu pri podjetju I>u-kič in dr. je v sredo popoldne padla težka tračnica na nogo in mu jo v členku popolnoma zdrobila. Z reševalnim vozom ie bil orepeljan v rudniško bolnico.
Iz Konjic
nj— Kmečki praznik bo v nedeljo IS. t. m. Na sporedu bodo razna predavanja, ki se bodo vršila v tukajšnjem Sokolskem domu.
nj— Umrljivost. V javni bolnici bo umrli: Razbornikova Antonija, 25-letna služkinja iz čkal pri Velenju; Knežarjeva Helena, 75-letna žena žag-arja iz št. Uja; Hrastnik Alojzij, 2-letni sin hlapca iz Starenberga, Slemenikova Antonija, 65-letna dninarica iz šmartna; Peitler Jurij, 2-letni sin posestnika od Sv. Primoža.
nj— Poročila sta se g. Mirko Strne, odvetniški uradnik, in gdč. Mela Lipovniko-va. Bilo srečno!
nj— Poroka. Poročila sta se ▼ Petrovčah
g. Wlrt Josip, zastopnik tvrdke »Zlatorog« in gdč. Helena Zottlova iz Konjic. Poro-čencema mnogo sreče!
Izvršujemo vsa fotoamaterska dela
v 12 nrah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor	2
DVOR
JUBUAN !£<£§<» >
Charlie Cfaaplin
Predstave ob 4., pol 8. ln 9. nri
Cene 4 in 6 Din
Iz Ptuja
Rojstni dan prestolonaslednika Pes
tra se je twda v Ptuju na lep način proslavil. Ob 8. bila v proštijski oerkvi maša, ki so se j9 udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblast ©v ter mnogobrojno občin-
stvo. Nato se je vrWa parada in defilacija ptujoke gamizije na Fiorijanskeaii trgu. Zvečer se je razvila po mestu baklada z mestno godbo na čelu, vojaštvom, gasilci, Sokoli in veterani. Sprevod je spremljala tudi številna mladina, ki je prepevala pa-trijotične pesmi ter vzklikala kralju in kraljerviau. Hiše v mestu so bile v zasta« vah in nekatere prav lepo okrašene.
j— Mestno avtapodjetje je oddalo bencinsko postajo na Florijanskem trgu, ki je bila nekaterim prav na poti, v najem tvrdki Stanc^ard. Najemnina 6e je določila na 10.000 Din letno, tako da je amortizacija stroškov v nekaj letih zagotovljena. Poleg tega je tvrdka Standard zagotovila Hlastnemu avtapodjetju dobavo bencina po izredni ceni ter se je na ta način po« srečilo povsem zavarovati interese ob«
Iz Kamnika
ka— Tnjski promet je letos izkazal nad
vse ugoden napredek. Tujcev je bilo 507, kar je od leta 1929 trojen porast Vsi so iz Kamnika odnesli najlepše spomine in gotovo se bodo zopet radi vrnili.
ka— Poštno poslopje. Poročali smo že, da bo novo poštno poslopje na Grabnu, kjer gradi za pošto lično stavbioo dr. Megler. Ž delom so zelo napredovali in je upanje, da se bo pošta prav kmalu vselila v nove, praktično urejene prostore, ki bi jih že davno morala imeti.
Razstava Zveze za tujski premet
Lep pregled naših tufsko-prometnih postojank
Ljubljana, 9. septembra.
Najzanimivejši del tujsko - prometne razstave na velesejmu nedvomno razstava n.aše vodilne tujsko - prometne organizacije, Zveze za tujski promet v Sloveniji. Na obsežnem, 60 m2 obsegajočem prostoru, je pregledno in lično razporejenega mnogo zanimivega materijala, ki daje jasno sliko o tujskem prometu v Sloveniji Splošno pozornost vzbuja velikanski in originalen zemljevid zdravilišč in letovišč. Na tej karta so označena z devetero raznobarvnimi lučkami naša dolinska in gorska letovišča, naše toplice in zdravilni vrelci, sedeži tujsko -prometnih in olepševalnih društev, včlanjenih v Zvezi, prirodne znamenitosti, zimsko-sportne postojanke, kraji z modernimi rečnimi kopališči in obmejni železniški prebodi Ako pritisnemo na posamezne električne gumbe, se nam zapovrstjo osvetle v raznih barvah omenjeni kraji, kar omogoča temeljit pregled našega tujskega prometa in dokazuje, kako močen razmah je zavzel tujski promet v naši ožji domovini. Nebroj živo rdečih lučk označuje sedeže tujsko - prometnih in olepševalnih društev ter dokazuje, kako močno je zanimanje za tujski promet v naših krajih.
V sredini razstavnega prostora, tik pred karto, leži velikanski relief cele dravske banovine, ki je izdelan s čudovito preciznostjo. Na njem ne manjka noben gorski greben, nobena reka in jezero, nobeno važnejše letovišče in zdravilišče. Zemljevid in relief sta vzbudila vsesplošno pozornost,
Važna zadeva
Brežice, 8. septembra.
V Sevnici se Je (kakor je >Jutro« poročajo) vršilo 3. t m. selekcijsko premiranje živine iz gospodarskega okoliša Sevnica, t. j. iz vsega sevniškega in delov laškega in krškega okraja. Celotna prireditev na skrbno okrašenem prostoru s slavoloki, tribuno, obdarilnimi tablicami, celodnevno godbo, okrasjem z državnimi trobojnicami itd., je pričala, da je bil ta dan velik in važen praznik naših živinorejcev. Dokazala pa je tudi, koliko ljubezni in požrtvovanja je vlil v to prireditev pripravljalni odbor s svojim izredno agilnim županom g. Krulejem na čelu. Na premiranje je bilo prignanih 278 glav živine. Obdarovanih je bilo 122 bikov, krav in telic.
Prireditev sama je bila (tudi če izvzamemo vpis obdarovane živine v rodovnik in nadaljnje vodstvo rodovnika) za našo živinorejo zelo koristna, potrebna in poučna Pokazala nam je naslednjo sliko: 1.) V našem kraju je živinoreja v splošnem zelo nazadovala. Prvovrstnega blaga sploh ni. Zato je imela tudi ocenjevalna komisija zelo mučno delo, da je v pičlih urah iz precej enake kakovosti in tolikšne množine zbrala najboljše. 2.) V našem okolišu, kjer je bilo pred vojno središče prvovrstne in čistokrvne muricodolske pasme, je danes to pleme na najboljšem potu, da popolnoma izgine. Malo je še čistih eksemplarjev te dobre. v teh krajih tradicijonalne in utrjene pasme. Vse je že neka mešanica vsemogočih pasem. 3.) Danes prevladuje vpliv mon-tafonske .pasme, ki se najde že mnogo čiste, le več pa mešane z muricodolsko in drugo. Ugotoviti pa je zanimivo dejstvo, da je vsa ona montafonska živina, ki je bila šele pred kratkim uvožena ali pa izvira neposredno od take živine, zelo lepa in daleč nadkri-Ijuje udomačeno (tu seveda že zelo propadlo) muricodolsko pleme; ona montafonska živina, ki je že delj časa tu, naj si je tudi pri živinorejcih, ki slovijo kot najboljši in najskrbnejši gojilci čistokrvnih pasem (na pr. samostan trapistov v Rajhen-bureu) pa je mnogo bolj propadla, kakor murioodolska. Videti je dalje, da mešanje teh dveh pasem, ni ravno najbolj posrečen akt Vsem onim mladim gospodom, ki so se v tujini v montafonskih okoliših navzeli navdušenja za to pleme, je potrebna največja previdnost, preden hočejo kratkim potom preplaviti naše kraje s to pasmo, sicer lahko naši živinoreja več škodujejo in lahko povzročijo več bede revnim živinorejcem, kakor jo je že povzročilo dosedanje zanemarjanje živinoreje. Delati poizkuse more le oni, ki se mu ni treba boriti za obstanek in ki ni odvisen od objekta, na katerem dela poizkuse. Nihče ne odreka vrlin monta-fonski pasmi, nihče pa ne more trditi in dokazati, ali se bo to pleme tudi v naših krajih izkazalo tako vsestransko, dobro in žilavo, kakor se je muricodolsko. Naš kmet rabi kravo za voz, nadalje teleta, meso in mleko. Poleg tega ne more on krmiti svoje živine z močnimi krmili, dostikrat je mora celo preživljati s samo koruznico in tudi s slamo iz strehe! Naše staro pleme je vse to najbolj preneslo in bi ne bilo tako propadlo. da niso nastala razna mešanja z vsemogočimi pasmami. Ali bo montafonec vse to prenesel, poleg vseh drugih naših prilik seveda? Kdor nudi garancije in prevzema odgovornost za vse posledice, naj reče da in vsak ga bo rad ubogal! Dokler pa to ni mogoče, naj se prej ugotovi z izkušnjami ali je pasma primerna za naše kraje, potem šele naj se uvajajo novitete.
pred njima se je trk) neprestano mnogobrojno občinstvo. Desno in levo od zemljevida visita dva velika kartona, ki z živimi črkami in zanimivimi slikami podajata koristna navodila našim tujsko - prometnim interesentom. Levi plakat skuša prikazati vse ono, kar išče in želi tujec, desni plakat pa analizira propagandna in reklamna sredstva. Poleg velikega reliela opazimo ličen relief Bohinjskega jezera. Oba notranja kota prijetno maskirati dve diorami Vintgarja, slap, »Šum« in galerije. (Vint-garsko sotesko vzdržuje Zveza z ogromnimi stroški že 10 let). Dva velika barvana plakata ponazorujeta porast tujskega prometa v Sloveniji od reogranizacije Zveze v letu 1923 naprej. Na teh plakatih so označene tudi znatne vsote, ki jih je v teku zadnjih 8 let izdala Zveza za tujsko -prometno propagando. Pod steklom, na kakih 15 m dolgih policah ob stenah, so razloženi številni prospekti, brošure, knjige, letaki in druge tiskovine, ki jih je izdala Zveza v teku 26 let svojega obstoja. Ves ta materijal prav jasno pokazuje ogromno delo, ki ga je v teku četrt stoletja smotreno vršila naša centralna tujsko - prometna organizacija. Vrzeli med posameznimi razstavnimi predmeti izpoljnjujejo divne slike naših krajev.
Vsa razstava Zveze je lepo zaokrožena ln daje na prvi pogled vtis vzorne organizacije in vztrajnega dela. Kakor smo beležili, ostaneta tujsko - prometna razstava in razstava mest odprti od 14. do 16. t m. za obisk šoL
TVO
živinoreje
Ze vnaprej pa se moramo zavarovati pred trditvijo: »Na tem in tem zavodu ta pasma izborno uspeva!« Razmere v takih zavodih in pri našem kmetu-živinorejcu so tako razločne, kakor med Švico in med nami! Saj v topli izbi tudi kanarčki uspevajo!
4.) Skrajni čas je za energično intervencijo in pomoč vseh merodajnih oblastev, da se zajezi nadaljnji propad naše živinoreje, ki se jo mora vsaj počasi dvigniti na predvojni nivo.
Prireditev je pokazala tudi žalostno dejstvo, da so živinorejci večinoma izgubili svoj ponos, ki je temeljil na zavesti, da je zanj glavno priznanje, ne pa dobiček! Pokazala je kakšna sme in kakšna ne sme biti razstava živine. Razstave, kjer je šlo za tem, da se povzroči čim večja udeležba, kjer so nagrajali in dajali potnino vse vprek, so živinoreji več škodile kakor koristile. Vseeno kakšno živinče je imel, če je bil v stiski za par kovačev, ga je navezal in gnal na razstavo, da dobi vsaj potnino! To je popolnoma demoraliziralo mnoge živinorejce. Niso tekmovali s kakovostjo njih živali, temveč za denar! Le tako je bilo mogoče, da so tudi v Sevnico prignali nekateri neverjetno slabe živali in so se zavzemali za potnine. No, tu so se urezali. Le tako je mogoče, da se ugleden mož iz Rajhenburga toliko poniža, da skuša za boren dobitek prevariti komisijo in svojo še-kasto telico — prebarva z enotno barvo. Po razkrinkanju pa se še — smeje.
Zelo resno je stanje naše živinoreje in zato je treba r.-?sno na delo za njeno zboljšanje in za vzgojo resnega stremljenja po najboljši kakovosti živine. Tako upamo, da bo prihodnja razstava pokazala najboljši uspeh takega prizadevanja.
Prirediteljem, ki so s svojo težko nalogo pokazali neizmerno ljubezen do živinoreje in do obubožanih živinorejcev, pa je ves živinorejski okoliš dolžan iskreno zahvalo in hvaležnost
Dslovanfe zavoda za pospeševanje obrti
Te dni se je pod predsedstvom g. Iv. Ogrina vršila seja Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOT, na kateri je predsednik g. Iv. Ogrin podal poročilo o delovanju. V okrilju zavoda bodo čimprej pričeli prirejati filmska predavanja, kar je za izobrazbo obrtništva neprecenljivega pomena. Doslej se to ni zgodilo, ker je taksa za filme zelo visoka. Zbornica za TOI je prosila, da se taki filmi oproste takse, kar ji je bilo na merodajnih mestih tudi obljubljeno.
V letošnjem letu je zavod izdal za obrtno pospeševanje 335.403 Din; tu 90 vštete tudi podpore raznim obrtniškim organizacijam za obrtno pospeševanje. Stroški za tečaje ln za tečajni inventar so vedno večji, ker potreba po prireditvi tečajev dalje narašča. V vseh krajih, kjerkoli je zavod priredil tečaje, prosijo za prireditev novih dopolnilnih tečajev. Po debati, ki so se ie udeležili člani uprave gg. Jos. Rebek, Kralj, Če-šarek, Golčar, Ložar in Oset, }e bilo sklenjeno, da se prirede tečaji za učenje tujih jezikov, tečaji za stavbno dekoriranje, kal-kulacijski in knjigovodski tečaji ter tečaji za racionalizacijo delavnic. V zvezi s tem je izrednega pomena osnovanje posvetovalnice. ki bo v okrilju zavoda dajala obrtnikom navodila, kako je treba urediti delavnice, kakšne stroje, naročiti, kratko vse, kar
je potrebno današnjemu obrtniku. Vršili se bodo nadalje dopolnilni avtogenski tečaji, specijalni tečaji za varenje na deželi, tečaji za popravila poljedelskih strojev in avtobusov in tečaji za vodstvo obrtniških nabavljalnih, kreditnih in produkcijskih zadrug. Zavod je s tem pestrim programom tečajev pokazal, da hoče povzdigniti predvsem tudi izobrazbo podeželskega obrtnika. Tako je zavod že priredil v Brežicah tečaj za damsko in moško krojenje, kar je za tamkajšnje obrtništvo zelo važno, ker se mu s tem omogoča čim večje uveljavljenje na bližnjem zagrebškem trgu. Zavod je letos dal tudi podpore za strokovno izobrazbo v inozemstvu, in sicer za kovinarsko, lesno, keramično, oblačilno in grafično stroko.
Isti dan se je vršila tudi seja obrtnega odseka Zbornice za TOI, na kateri je predsednik g. Ogrin podal poročilo o težkem položaju obrtništva; glede pa realnega odkupa davka na poslovni promet je bil soglasno sprejet predlog, da se ne more obrtnik v današnjih težkih časih vezati ia B leta naprej, ampak da 6e mu mora dati možnost odpovedi po enem letu.
Na predlog g. Rebeka je obrtni odsek soglasno sprejel resolucijo, v kateri odločno obsoja in zavrača borbo proti skupnim zbornicam, v kateri si nekateri lastijo pravico, rla govorijo v imenu vsega slovenskega obrtništva. Obrtni odsek zbornice je obrtniški forum za vso dravsko banovino in ta se je izjavil ponovno za skupne zbornice, ki so najbolj v korist obrtništva. Objektivnemu in resnemu obrtniku to zlasti dokazuje delo zbornice in njenega zavoda za pospeševanje obrti.
Novi žitni režim ln mlini
Razširjeni monopol za pšenico je globoko posegel zlasti v poslovanje naših mlinov, ki se morajo sedaj točno opredeliti v trgovske mline in v mline na ujem (na merico). — Prvi morajo vso pšenico kupovati od Priv. izvozne družbe (po visoki ceni), drugi pa smejo mleti Ie enotno kmečko moko, in to le za merico in ne za denar. V precejšnji negotovosti so sedaj naši mešani mlini, ki so doslej mleli za trgovino in hkrati proti plačilu trgovcem in kmetom. Sedanja točna opredelitev ogroža eksistenčne pogoje takih mlinov, ki jih je pri nas mnogo. Težava bo nastala tudi pri izvedbi predpisa, da mlini, ki meljejo za merico, ne smejo uporabljati naprav za mletje tipizirane pšenič-ne moke (te naprave se morajo odstraniti ali pa zapečatiti S tem je mlinom, ki meljejo za merico, posredno onemogočeno, da n. pr. meljejo več vrst rži, ajde ali koruze, čeprav veljajo omejitve glede mletja tipizirane moke le za pšenično moko. Vprašanje je tudi, ali bo enotna kmečka moka odgovarjala zahtevam naših kmetovalcev, ki rabijo večinoma različne vrste moke. Negotovost obstoja nadalje glede dopustnosti menjave. Pri nas je namreč udomačeno, da kmetovalec pripelje v mlin svoje žito in ga zamenja za moko po svoji izberi. Prav tako ustvarja negotovost trgovskim mlinom možnost, da se prodajne cene Priv. izvozne družbe znižajo in bi mlini v tem primeru utrpeli pri zalogi precejšnje izgube. Končno povzroča skrbi tudi dolžnost doplačila na zaloge moke in žita v mlinih. Ta doplačila se morajo izvršiti v 10 dneh in bodo dosegla precejšnje vsote (v posameznih primerih do 500.000 Din). Vprašanje je, če bodo mlini v tem kratkem času lahko plačali take zneske, ko se povsod (tudi pri Narodni banki) reducirajo krediti. Kakor ču-jemo je Zbornica za TOI že opozorila me-rodajne kroge, da je glede na kritičen položaj v kreditnem (poslovanju treba dovoliti glede plačila razlik izdatne olajšave.
Izgledi za izvoz iz dravske banovine
Iz referata Zbornice za TOI za letošnji izvozniški kongres posnemamo se naslednje podrobnosti:
industrija bučnega olja je prizadeta vsled uvedbe kontrolnih taks, ki so 6« jim pridružile v zadnjem mesecu uvozne cari« ne na bučno seonanje. Kakšen vpliv bo imela urvedbta te uvozne carine na naš izvoz bučnega olja, se danes še ne more točno oceniti. Na glavnem tržišču za izvoz buonega olja, v Avstriji, so ostale razmere nespremenjene in se zaradi tega računa, da bo ostal izivoz na višini prejšnjega leta, t. j. 60 vagonov v vrednosti približno 8 milijonov dinarjev. Poleg tega izvaža oli« na industrija še okrog 200 vagonov bučnih pogač in bučnih otrobov po ceni 1.25 odnosno 0.45 dinarjev za kg. Industrija lanenega olja, ki je prejšnja leta dajale znaten kontingent močnih krmil za izvoz, lete« v zunanji trgovini ne pride v poštev 'ker je zaradi uvedbe kontrolnih ta!'<C6 usta« vila obrartovanje in ga v danih prilikah ne more več obnoviti
Eksport kranjskih klobas, Id se Je W1 v zadnjem času posebno v Avstriji zedo uspešno rairvil, je zaradi občutnega povišanja urvozne carine močno prizaideit in 6e 'bo predvidoma znatno skrčil. Dosedanja letna vrednost izvoza je znašala okrog 1 milijon dinarjev.
Izvoz masla, ki bi bil pri našem razvitem mlekarstvu in planšarstvu naraven, sploh ne prihaja v poštev. Ovira ga uvodna carina v Avstriji in Nemčiji in previsoka cena na domačem tržišču. Izvoz mleka, skute in smetane, ki je bil nekdaj iz mariborske okolice' zelo zoa/ten, je v zadnjih letih popolnoma prenehal. Tudi gle« de sira ne razpolagamo z zadostnimi količinami zrelega in enakovretnega blaga, da bi 6e mogli v izvozu uveljaviti.
Izvoz jajc na 6eveir je v tekočem letu skoro popolnoma popustil, dočim izvaža na primer Bolgarska še danes 80 odst. svo» je celokupne produkcije v Nemčijo. Glavno tržišče za naš izvoz jajc je v letošnjem letu in za bodočo sezono Italija. V splošnem izvoz iz naših krajev pada ter bo do* 6egel komaj polovico lanskoletne koPčme. Izvoz nazadnje zaradi slabe kakovosti blaga in pomanjkanja kontrole kakovosti. Tu* di je cena v letošnjem letu za izvoz zsio nazadovala, 6aj je paidila pri izvozu na 720 do 800 dinarjev na zatboj. Stroški in obre« menitev jajčnih pošilja t ev v Nemčijo, pa dec konsuma in nejasnost glede cen <>te žujejo posle s to glavno .uvozno državo, ki je bila v normalnih prilikah naš najvažnejši od jen alec
Od sirovih kož se goveje in telečje po pretežni večini predelajo v domačih usnjar-nah, izvažajo pa s« svinjske kože v sirovem stanju v neznatnih količinah ter ko že od divjačine. Izvozne količine kožuho-vine so letos zaradi blage žitne znaitno manjše kakor druga leta in so tudi cene občutno nazadovale. Usnjarska industrija je omejila proiz-
vodnjo in 68 tmfi v dkaportu tadcjsftvnje
samo v še majnmh količinah. Poljoka, ti bi priSa kot iscvozno tržišče za nas v poštev, je zaradi t visoke uvozne carine odpadla. Tako se računa, da bo tt odnosi
eksporta dosegla le kakih 5 milijonov di* narjev. Izivoz strojeuih svinjskih kož je tako rekoč minimalen, ker so cene padle za preko 60 odst napram cenam v letu
1927.
Po upognjenem pohištvu ni skoro nobenega povpraševanja in kamor se izvaža, se pojavljajo vedno težkoče zaradi plačil Inozemski interesenti pritiskajo na cene, dasi 6e že pri sedanjih cenah ni dalo skoro nič zaslužiti.
Izvoz strojilnih ekstra^tov računa z na« zadovanjem od 40 odst zaradi občutne konkurence prekomorskih stroji! Industrija umetnih gnojil je imela zelo težavno poslovno leto. Izvoz se je bil popolnoma ustavil ter so 6e izdelki dušikovih gnojil dali plasirati Ie pod produkcijskimi cenami.
Industrija emajtfrane posode je v ekspertnih kupčijah močno prizadeta od splošne depresije, ki ee tudi po končani žetvi in nikjer bistveno zboljšala. Zato je računati tudi z nazadovanjem izvoznih poslov in predvidoma ekspertni promet ne blo presegal 6 milijonov dinarjev, dočim je še lansko leto dosegel preko 10 milijonov. Cene, ki se dajo doseči v eks» portu, so mnogokrat tako nizke, da ne krijejo niti lastnih produkcijskih stroškov. Podjetja vzdržujejo izvoz v malem obsegu samo zaradi tega, da ostanejo v poslovni zvezi 6 svojimi odjemalci in da nudijo delavcem vsaj nekolko zaslužka.
Industrija aluminijevih polfaibrikatov ?z» važa aluminijev oksid in aluminijev hidrat ter predvideva za bodočo izvozno sezono izvoz od 5000 ton v vrednosti 14 mi« lijanov dinarjev.
Industrija kleja računa na izivoz v vrednosti 7.8 milijona dinarjev kleja in priibliž« no 3000 ton kostne moke v vrednosti 2.4 milijona dinarjev. Železarska industrija pričakuje, da bo mogla izvoz svojih 6pe« cijalnih izd sikov vzdržati na sedanji višini, ki predstavlja po količini 1500 ton v vrednosti 7 milijonov dinarjev. Glade izvoza elektrod in anod je položaj zelo nejasen ter se pri optimistični presoji poslovnega razivoja računa z izvozom približno 2000 ton v vrednosti 7 milijonov Din.
Cinkarska industrija bo izvozila kakih 3000 ton cinka in izdelkov Lz cinka v vrednosti okrog 12 milijonov dinarjev. Cene so katastrofalno nizke in je obratovanje podjetij zaradi abnormalno nizkih cen proizvodov zelo reducirano.
Izvoz premoga bo ostal predvidoma na lanskoletni višini 1000 vagonov, od kate« re gre nad ena tretjina v Avstrijo. V Italiji konkurira našemu premogu angleški in porrurski, ker uživa Italija kot velik kon« sumenrt izredno nizke cene. Naš izvoz je otežkočen zaradi naipredujoče elektrifikacije v Avstriji in v Italiji, kakor tudi zaradi sistematične propagande za uporabo domačega premoga na Madžarskem. Cene za izvožen premog variirajo po kvaliteti med 100 do 180 dinarjev.
Izvoz svinca bo menda dosege4 5 do 6000 ton. Cena pri izvozu je padla na 330 dinarjev in bo torej znašala vrednost oz« voza okrog 20 milijonov dinarjev.
= Gibanje članov OUZD. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pravkar izdal statistiko o gibanju članstva v avgustu. Povprečno Število zavarovanih delavcev in delavk je znašalo v tem mesecu 98.759 nasproti 97.645, 98.381, 96.628 in 90.775 v zadnjih 4 mesecih. Število članstva se je torej nekoliko povečalo in tudi nasproti lanskemu avgustu je stanje ugodnejše, kajti povprečno število članstva zaostaja v letošnjem avgustu v primeri z lanskim avgustom le za 3510, dočim je znašala ta razlika v juliju 4630, v juniju 4833, v maju 5116 in v aprilu 6079. To razmeroma ugodno stanje pa pripisujejo predvsem trenutno živahni gradbeni delavnosti (regulacija Ljubljanice, gradba tramvajskih prog itd.). Zdravstvene razmere so letos ugodnejše. Odstotek bolnikov znaša 3.15% (lani 3.58). Povprečna dnevna zavarovana mezda znaša 26.68 Din (lani 26.93).
= Ustanovitev delniške družbe. Kr. ban-ska uprava je odobrila ustanovitev delniške družbe Poslovni zavod d. d. v Ljubljani z osnovno delniško glavnico 100.000 Din. Namen družbe je trgovinsko podjetje s kon-cesijonarsko agenturskimi uvoznimi in izvoznimi posli in posredovanje poslov vsen vrst
= Poravnavno postopanje, uvedeno o imovini Ivana Knecbtla, krznarskega mojstra v Celju, je bilo ustavljeno, ker noben upnik ni glasoval za poravnavo. Ker so vse premičnine pravomočno zarubljene in terjatve večinoma neizterljive, tako da ni britja za stroške postopanja, poziva okrožno sodišče v Celju upnike, da položijo v 8 dneh za otvoritev konkurza stroškovni predujem od 3000 Din.
= Doba re. Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema ponudbe za dobavo bakrene žice, izolatorjev in drugega elek-trotehninega materiala. Predmetni oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.
— Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t m. ponudbe za dobavo steklarskega kite, do 15. t m. za dobavo kalcinirane sode in do 17. t m. za dobavo peresnega jekla: gradbeni oddelek pa do 18. t m. ponudbe za dobavo spojnih vijakov in azbestnega škrilja. Direkcija državnega rudnika Senj-ski rudnik sprejema do 22. t m. ponudbe za dobavo žebliev za tračnice. Direkcija državne železarne v Varešu sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo olja za osi in ci-linderskega olja. Pri komandi 32. artiljerij-skega polka v Mariboru se bo vršila 23. t m. licitacija za dobavo živiL Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.	_
Borze
Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda obdržala včerajšnje tečaje; za aranžma in kaso se je trgovala po 329. Od ostalih državnih papirjev je bilo zaključeno investicijsko posojilo po 74, 7°/« Blairovo posojilo pa po 62 in64. Med bančnimi delnicami je prišlo do prometa v Union banki po 150, v Jugobanki po 67. v Ljublj. kreditni po 120, v Srpski po 190. v Zemaljski po 115 in v Narodni po 5150. Med industrijskimi vrednotami pa so bili zabeleženi zaključki v Šečerani po 200. v Tvornici va gonov po 35, v Vevčah po 120 in v Trboveljski po 213.	j Devire.
Ljubljana. Amsterdam 2288.92 - 2290.76, Bruselj 787.80 - 790.16 Ci«rib '104.15 - I 1107.45, Dunaj 795.75 — 798.15, London '
Milijoni
in milijoni ljudi uporabljajo
že več kot 30 let
po spodaj navedenem navodilu za uporabo
levje francosko žganje
IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJTV ČUDOVIT UČINEK
Pri revmi, protinu, ishia-
su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznostl in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavt Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer.
Levje francosko žganje
je pristno Ie v tu naslikani in plombirani ORIGIN ALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno
Levje francosko žganje
in zavrnite odločno vsak nadomestek!
Levje francosko žganje
dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljSi trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—.
Varujte se pred po tvorbami!
Centralni biro:
LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA,
Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52.
275.21 — 276.03. Newyork SfiRT.87—5668.87, Pariz 222.04—222.70. Praga 167.66—168.16,
Trcf 29fi.l8 — 297.08.
Zagreb. Amsterdam 2283.92—2290.76, Dunaj 795.75—798.15. Bruselj 787.80—790.16, London 275.21—276.03, Milan 296.18—297.08, Newyork kabel 5662.87—5679.87, Newyork ček 5657.87—5668.87, Pariz 222.04—222.70, Praga 167.66-168.16, Curih 1104.15 do 1107.45.
Cnrih. Beograd 9.05, Pariz 20.11, London 24,9275, Newyork 512.85, Bruselj 71.35, Milan 26.83, Madrid 46.40. Amsterdam 206.85, Berlin 120.85, Dunaj 72.08, Sofija 3.71, Praga 15.19, Varšava 57.40, Bukarešta 3.0550. Efekti.
Ljubljana. &»f% Blair 76 bL, 7°/» Blair 64 bL, Celjska pos. 150 den, Ljublj. kreditna 120 den., Praštediona 950 den., Kreditni zavod 195 den., Vevče 120 dem, Ruše 125 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 328—330, za dec. 336—338, investicijsko 71—72, agrarne 48 bL, 6% begluške 49—50, 8% Blair 72—73, 7% Blair 62—63, kasa 62—64, 7°/o Drž. hip. banka 64—65; bančne vrednote: Praštediona 957.50 do 965, Union 150—155, Jugo 67—68, Ljubljanska kreditna 120—125, Srpska 190 do 190.50, Zemaljska 114—116, Narodna 5000 do 5200; industrijske vrednote: Nar. šum-ska 25 den., Gutmann 110 bL, Slaveks 25 do 30, Slavonija 200 den., Drava 192.50 do 213.50, Šečerana 200—205, Brod vaeon 30 do 40, Vevče 120—122, Isis 40 bL, Dubro-vačka 300 bL, Jadranska 460—480, Trbovlje 212—213.
Beograd. Vojna škoda 928.50 zaklj., za nov. 338 zaklj,, za dec. 341, 338.50, 339, 340 zaklj, investicijsko 70 den., agrarne 40 den., 6°/o begluške 50, 50.25 zaklj, 7*/t Blair 66 zaklj, 7°/o Drž. hip. banka 67 zaklj.,
Blagovna tržišča
HMELJ
"4- Žalee, 9. septembra. Poročilo Hmeljarskega društva. — Pri zelo živahnem povpraševanju, učvrščenem razpoloženju in rastočih cenah (do 12 Din za 1 kg) je razprodanih čez 60°/o letošnjega pridelka. V javni Oznamovalnici za hmelj se je letos sig-niralo že nad 700 težkih bal letošnjega hmelja.
4- Žalec, 10. septembra. SpriSo natrpano-sti hmeljarne so kupljeno blago začeli odpošiljati v inozemstvo. Zato se je danes vršila kupčija le v omejenem obsegu. Kupljenih je bilo nekaj manjših partij do 10.50 Din za kg. Položaj je precej miren. LES
Ljubljanska borza (10. t m.). Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključen je bil 1 vagon jelševih in smrekovih desk. Povpraševanje je za 20 ms naravne bukovi-ne (obrobljene) 38 mm deb, od 2 m navzgor, I, II.) za 1 vagon bukovih naravnih plohov (neobrobljenih, od 2 m navzgor, 28 in 58 mm, L, II.) in za 80 kom. jelovih tramov (9fs'\ 13 m dolžine).
ŽITO
r+ Ljubljanska borza (10. t m.). Tendenca za koruzo neenakomerna. Zaključkov ni bilo. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh po 142.50—145, pri navadni voznini pa po 147.50—150.
+ Novosadsba blagovna borsa (10. t m.). Tendenca čvrsta. Promet 32 vagonov. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 112.50—116. Kornza: baška 91—93; baška okolica Som-bor 92—94; južnobanatska 84—85; sremska okolica Indjija 92.50—95; okolica Šid 95 dc 97JO. Otrobi: baški, pšenifini 87.50—92.50.
+ Budimpeštanska terminska boru (10. t m.). Tendenca prijazna, promet srednji Pšenica: za dec. 10.00—10.02, za marc 11.18 do 11.20; rf: za marc 11.36—11.38; korusa: za maj 11.92—11.95.
Preklic,
Vse svoje cenjene naročnike obveščamo tem potom, da ni nihče drugi upravičen kast rati naših računov, nego samo družabnika naše firme g. Filip Pristov starejši in g. Franc Bricelj in da plačila v druge roke na bomo priznali za veljavna.
Specijalni artistični atelje za črkoslikaiv stvo PKISTOU & BRICELJ
Iz življenja in sveta
724 km na uro pri trenlngn za Schneiderjev pokal
Blicker-Supermarinp med poletom. Rekordni letalec por. Stainsforth
Pri treningu za letošnjo tekmo je dosegel angleški letalski poročnik Stainsforth brzino, ki prekaša vse dosedanje rekorde. Dosegel je hitrost 724 km na uro, dočim je vnašal rekord, ki ga je dosegel Orlebar, — »samot 593 km na uro
Moderni promet uničuje živce
»Mrtvorojeni izumi« — Aparat, ki meri ropot — Kmalu ne bo treba
več pisati pisem!
Nemška radio razstava v Berlinu vsebuje med drugim zanimiv kotiček »mrtvorojenih izumov«. Sedanja gospodarska kriza je preprečila njih izkoriščanje, dasi imajo velik pomen. Tu so na primer razstavljeni duhoviti aparati, ki preprečijo motnje, t. zv. »fadings, pri sprejemanju. Prav tako čakajo na boljše čase dragocene naprave za pobijanje mestnega ropota, ki je dobil v naših letih pomen javne nadloge.
Angleži, v družabnem življenju najob-zirnejši evropski narod, so vstvarili modro načelo: — Never inter — rumpt! — (Nikoli ne moti!) Ropot je najneznosnejša motnja, ker ne prekine samo, temveč tudi uniči delovanje človeške misli.« Tako je svoječasno tožil Schoppenhauer (Parali-pomena XXX), in sicer zaradi tega, ker se je vozil dvakrat dnevno mimo filozofove hiše prodajalec mleka, ki je včasi glasno pokal z bičem. Kaj bi rekel Schoppenhauer, če bi moral poslušati dnevno naraščajoče drdranje sodobnega brezobzirnega motornega prometa! Zato je predvajal prof. Sommer Hissen na higijenski razstavi v Draždanih »javno počivališče«, kjer se lahko odpočijejo izmučeni živci mestnih prebivalcev v popolni tišini.
»Herzev zavod za raziskovanje stres-Ijajev« je določil zdaj mednarodno priznano edinico ropota. Imenuje se »fon« in odgovarja dražljaju, ki ga občuti človeško
Smrti je ušel
Kave Don
najhitrejši vozač z motorinm čolnom na svetu, je pri tekmi v zveznem kanalu med Huronom in Criseeom pri Detroitu (USA) skoraj čudežno ušel smrti. Njegov rekordni čoln aMiss Anglija H« se je med divjo vožnjo obrnil, Kaye Don in njegov spremljevalec pa sta ostala nepoškodovana
uho, če je izpostavljeno 1000 »herzev« močnemu stresljaju v daljavi enega cm. Zanimive primerjalne skrižalke, sad dolgoletnega nabiranja gradiva, ugotavljajo, da povzroči normalen razgovor dveh Nemcev 30 fonov močne tresljaje. Razgovor prebivalcev južna Evrope povzroči le za 45 fonov hrupa, prebivalci vzhodne Evrope so še glasnejši (55 fonov). Pasji lajež šteje 60 fonov itd. Idealno točni računski stroji v trenutku izmerijo jakost poljubnega zvoka. 70 fonski ropot že onemogoči radioprenašanje, dočim prav lahko prenaša posameznik iste 70 fonov, če posluša zbor, pianista itd. neposredno. Motnje v višini nad 70 fonov takoj avtomatično sprožijo policijsko beležnico glasov in povzročijo ovadbo, ker pomenijo že prestopek zoper javno tišino.
Kakor rečeno je preprečilo sedanje pomanjkanje denarja izkoriščanje teh pomembnih izumov, a seveda se bodo prej ali slej uveljavili v javnosti. Saj se mora javno življenje razvijati v znamenju obzirnosti do bližnjega, ker bo sicer postalo pekel. Zato so prepovedani že zdaj v Parizu in Londonu hreščeči, rezki avtomobilski in tovarniški signali ter izgubijo pravico vožnje brezobzirni šoferji, ki drvijo z odprtim izpuhom.
Veliko bodočnost ima nedvomno tudi nova kombinacija telefona in gramofona, ki odpravi sedanje pisanje pisem. Nareko-valec se poslužuje navadnega telefonskega slušala in takoj prejema svoje poročilo v obliki navadne dopisnice. Vrže jo v poštni nabiralnik. Oni, ki mu je poročilo namenjeno, ga posluša s pomočjo navadnega gramofona. Stroški so tako nizki, da bodo pozdravili že zdaj novi izum vsi srednje premožni sloji. Posledice te iznajdbe so nepregledne: poleg črnila in papirja bo prihranila človeštvu tudi veliko časa in duševnega dela.
Šofer m napadalca
Neki avtoizvošček v berlinski okolici je proti večeru opazil mladeniča z dvignjeno roko. Ustavil se je v domnevi, da bo do» bdi portnika, a v tistem trenutku je ofooin tU, da mu je vržena zanka okoli vrartiu. Dozdevni potnik in njegov tovariš sta šoferju z dvignjenima revolverjema odvtzelLa celodnevni zaslužek in zahtevala, da ju odipelje v Berlin. Šofer je moral ubogati, ker sta mu napadalca grozila, da ga bosta sicer ustrelila, vendar ni izgubil živcev. Skrivoma je ugasnil avtomobilske luči, ker je upal, da ga bo potem ustavil stražnik. Tako ce je tudi zgodilo. Dva stražnika sta kmalu ustavila avtomoIbSL Šofer je hitro pojasnil svoj položaj in stražnika sta uklonila napadalca.
Zanimiv prizor s tekme motornih čolnov
Nova odkritja o aferi knezoškofa Kordača
Praski list »Boheimia« priobčil je razgovor s praškim knezoškofom Kordačem, ki je moral pred kratkim odstopiti.
Kordač je obiskovalcu potrdil, da se je organiziral proti njemu fcompkrt in da je on sam izvršil le svojo dolžnost. Ta čas sestavlja poročilo za Rim, ki ga bo poslal kardinalu državnemu tajniku Pacali i ju. O svojem sporu s papeškim nuncijem je iz« javil, da ni bila njegova dolžnost, skrbeti nunciju za vilo v kopališkem kraju. Olo« moški stolni kapitelj je v to svrho iz lastne pobude daroval 10.000 kron. Na to je nuncij izjavil, da je to zanj razžaljen je in za stolni kapiitelj sramota, če ne daruje vsaj pol milijona kron. Olomuški kapitelj je tedaj poslal še 100.000 kron, a ne nunciju, temveč naravnost sv. očetu.
Ob koncu je dr. Kordač izjavil, da ni nikoli govoril o kakšni resigmaciji na svoje mesto in je čudno, da ga ni po tej kazni zadela kap.
Ameriški fizik MiUikan obišče Evropo
Prof. Robert Andreivs MUlikaa,
vodja instituta za tehnologijo v Pasadeni, je odpotoval v Evropo ter bo obiskal tudi Einsteina. Millikan je prejel za svoja dognanja o bistvu elektronov in kratkih valov Nobelovo nagrado za fiziko (1923)
Orožniki iščejo predsednika Masaryka
Nad dogodkom, ki se je primeril te dni predsedniku Masaryku v njegovem poletnem bivališču Bystrički na Slovaškem, se ljudje mnogo smejejo.
Predsednik je bil kakor vsak dan na svojem jahalnem izletu. V primerni oddaljenosti sta mu sledila dva orožnika na konju, da ga čuvata. Hipoma je dal predsednik svojemu konju čutiti ostroge in je oddrvel. Orožnika sta ga izgubila spred oči in sta bila seveda v nemajhnih skrbeh. Povprašala sta razne ljudi, da-li so videli sivolasega gospoda na konju. Med drugimi sta vprašala tudi nekega kmeta. Nihče jima ni vedel nič povedati.
čez nekaj časa pa je omenjeni kmet srečal predsednika, ki ga ni poznal in mu Je zaklical: »Halo! Halo! Ne jahajte po tej poti dalje. Orožniki vas že iščejo!«
Ali pride Gandhi v tej noši v London ?
Kakor znano odklanja vodja indskega osvobodilnega pokreta dosledno vsako evropsko obleko in nosi samo obleko, ki so jo 3tkale indske roke. V Londonu so menda zelo ra-doznali, v kakšni obleki bo prišel Gandhi na bližnjo konferenco
Blika je sneta neposredno pred ciljem na tekmi v Newport Beachu (Kalifornija K Na levi znani vozač Fred Gilbert, za njim Charles Holk,
Zanimiva operacija
Znan berlinski zdravnik je izvedel te dni zanimivo operacijo. K njemu je prišla mlada daima, ki bi se morala poročiti z nekim brgovoem. Ta pa je zaMe»val devico za ženo, kar mlada dama ni bila več, kakor je odkrito priznala zdravniku. Zdravnik ji je nato pomagal z majhno operacijo, da se je stvar vsaj na zunaj uredila.
Toda v zdravniških krogih 6e je vnela potem živahna diskusija. Ena stran trdi, da je tako povrnjeno devištvo goljufija, ki raibi po zakonu moža lahko kot razlog za ločitev in zdravnik je v tem prim.?ru sokrivec goljufije. Drugi trdijo, da se 6 takšno operacijo odstrani le neki »manjvrednostni kompleks« zaročenke, da tedaj ni govora o kakšnem oškodovanju moža. Zdravniku pa tudi ni treba vedeti v vsa« kem primera, čemu naj rabi operacijo in če ne ve, ne more biti tudi sokrivec. Debata o tem vprašanju še ni zaključena.
Pravkar je izšla nova številka
ilustrovane tedenske revije
ŽIVLJENJE IN SVET
z naslednjo vsebino:
TAJNOST KOZMIČNEGA ŽARKO V JA (a sliko). — ZDRAVILNO OBSEVANJE NOTRANJOSTI TELESA (slika). — BOLNIKOVA POVEST (Cvetko Golar — z ilustracijami E. Justina). — GROB ALEKSANDRA VELIKEGA. — PO VOLGI NAVZGOR (Od Stalingrada do Saratova). — MASARVIiOV SIN O SVOJEM OČETU (s sliko). — ORANGUTAN (s sliko). — SPOMINU KRALJA OSVOBODITELJA (slike). — PEČATNI PRSTAN (H. Picard — ilustriral E. Justin). — MOŽ, KI JE PREMAGAL MATERIJO (s sliko). — RAZVOJ LETALSTVA V SLIKI EV BESEDI. — ANTONIJA, VELIKA UMETNICA V LJUBEZNI. — CAMPBELL, VOJAK IN JUNAK (s sliko). — UDOBNI KOTIČKI V STANOVANJU. — DEGENERIRANI IDEAL MODERNE LEPOTE. — KARIKATURE. TEDENSKI JEDILNI LIST. — LJUBEZENSKA MAGIJA NA VZHODU. — KJE JE NAJVEČ LOČITEV ZAKONOV? — HUMOR V SLIKAH.	---
»ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5.
Nova iznajdba: nepotoplfiv rešilni čoln
Te dni preizkušajo na Meni v Frankfurtu rešilni čoln, ki se baje ne potopi niti na Se tako razburkanem morju. Čoln je konstruiral nemški tehnik Albert Sigg
Jbogom, bratje, letim v nebo!"
Razburljiv dogodek v poljskem mestecu ob sovjetski meji
Poljske oblasti v Pinsku imajo veliko skrbi s pristaši neke verske ločine, ki se jako hitro širi med pravoslavnim prebivalstvom ob sovjetski meji. Prvi utemeljitelj teh naukov je bil pravoslavni dijakon Gregor Malevani v mestecu Ljahoriču blizu Pinska. Po dolgoletnem službovanju se je leta 1928. spri s svojim župnikom, zgradil lastno kapelico s ponosnim naslovom »Salomonovo svetišče« in ustanovil lastno cerkev. Našel je dosti pristašev, ki jim je zatrjeval, da »ga je razsvetil ognjeni duh«. Nedavno pa je naznanil, da je napočil dan njegovega vnebohoda: zrastla mu bodo krila in bo kot angel zletel v nebo.
Velikanski sprevod je med petjem psal-mov odkorakal iz Ljahoviča v gozd. Policija, ki je bila vajena sličnih obhodov, se ni pobrigala za prireditev. A v gozdu se
je povzpel Malevani na najvišji bor, odtod vernikom sporočil zadnje nauke in nato s stegnjenimi rokami zaklical: »Zbogom, bratje, letim v nebo!« Skočil je v zrak, a peroti mu niso zrastle: padel je na tla in je bil takoj mrtev.
Ta zaključek prav nič ni razočaral njegovih pristašev. Svečano so pokopali apo-stolovc telo ln zatrjujejo, da je šel njegov duh v nebesa! Zdaj se bojijo oblasti, da se ne bi kmalu zopet ponovil ta tragičen prizor. Malevanijev naslednik »novi apo-stal«, napol pismen kmet Dimitrij Timo-fejčuk iz Klecka, hoče tudi leteti v nebo. Postavil je na grobu »svetnika« nov »Salomonov tempelj«, kjer moli v pričakovanju, da mu bo angel kmalu razodel uro vnebohoda.
Posledice prerokovanj Terezije Neumannove
Regensbureka policija je odredila, da ne sme začasno nihče obiskati koonersreuth* ske svetnice Terezije Noumaomove, ker je povzročila s svojimi zadnjimi prerokovanji strašno paniko med ljudstvom. Dejala je, da je imela privid, ki naznanja strašno svetovno kartastaofo. Ta mesec se bodo zgodile velikanske poplave po vsem svetu in kužne bolezni bodo kosile ljudi kar na debelo. Pol človeštva bo poginilo v kazen za svoje grehe.
Vesti o poplavah na Kitajskem pa fcudj zadnja nedolžna deževja so na prazoonrerao ljudstvo okoli Konnersreutha in po vsem Bavarskem učinkovale v zvezi s tem pre« rokovanjem seveda naravnost porazno. Kmetje se pripravljajo na sodni dan, kakor običajno ob takšnih prilikah: prodajajo 6v<xja posestva pod ceno, se opijajo io uganjajo vsakovrstne neumnosti — seveda, saj zdaj je že itak vseeno. To je pripravilo policijo do tega, da je nastopria proti Neumorniovi.
Ciganska pravica
Na cesti med Waghamom in Pkdiehs. dorfom pri Braunau na Gornjem Avstrijskem so našli cigansko dvojico Jurija in Regdho Segerjevo težko obstreljema. Jurij je umrl še preden je prispela zdravniška pomoč, žensko so pa odpeljali v bol« nišnioo.
Tam je povedala, da je bila s svojim možem Segerjem, svojo hčerjo Ano Lagri-novo in njenim sinom na potovanju. Spo« toma se je z možem nekaj sprla, hči 6e je zavzela zanjo in je Jurija ustrelila, ko je začel ta njeno mater pretepati. Streli pa so po nesreči zadeli tudi mater. Lagrinova je nato s svojim sinom zbežala in je do» slej še niso našli.
Oblasti, ki so zadevo preiskovale, so začele takoj sumniti, da na tej izpovedi ne bo vse resnično. Jurij Seger namreč ni bil Reginin mož, temveč nje ljubimec, nje mož 6edi ta čas v ječi in to je ženska izkoristila, da je začela razmerje z 12 let mlajšim Segerjem. Ciganska postava pa je napram zakonolomtcam 6ilno stroga in zahteva zanje smrtno kazen, dočim smejo ciganski možje imeti žensk kolikor hočejo Zdi 6e, da je ciganko nje lastni rod obsodil na smrt in pozval njeno lastno hčer, naj izvrši kazen, ker sinov ni imela. Morilki je potem ta rod sam pomagal, da je ubežala in jo ©kriva še dalje. Avstrijske oblasti so aretirale že deset ciganov n Regininega rodu, ki so osumljeni, da imajo pri stvari svoje prste vmes.
Kar se tiče umorjenega Segerja, so ga bili cigani tudi obsodili, ker so ga smatrali za denuncianta in Lagrinova se je hotela obenem maščevati nad njim v imenu svojega očeta.
Jeanuette Mac Donald
znana filmska igralka, gostuje z vellktm uspehom v Londonu. Slika jo kaže v družbi njene matere in njenega impresarija
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos
Vsak dan ena
Ko je dekla uporabila anteno za obešanje perila in je radio igral zvečer foxrott.
»JUTRO« it 208
7 =
Petek, tL IX. 1931
Cuy de Maupassant s
Simonov očka
jati, ko je videl napore, s katerimi se mu je živalica skušala izmuzniti. Zje-žila se je, nato se naglo sprožila "in stegnila nenadno kraka, da sta sličila Pod nogami mu je skočila zelena iabica. Skušal jo je uloviti. Zbežala mu je. Sledil ji je in jo trikrat zaporedoma zgrešil. Končno jo je zgrabil za konca zadnjih krakov in se začel sme-v	togosti dvema drogoma; očesci
sta ji bili popolnoma okrogli in obkrožal ju je zlatikast kolobar; s sprednjima krakoma pa je krilila po zraku kakor z rokami. Prizorček ga je spominjal igračke, ki so jo sestavljale ozke deščice, križem druga na drugo pribite, kjer je bilo mogoče s podobnim premikanjem voditi vaje pritrjenih vojač-kov.
Tedaj se je spomnil doma, matere; egrabila ga je silna žalost in znova se je začel jokati. Drget mu je pretresal telesce; pokleknil je in molil večerno molitev kakor pred spanjem. Ni je mo-
gel dokončati, kajti zopet je začel tako krčevito in tako burno ihteti, da ga je docela pobilo in zmedlo. Ni več mislil, ničesar ni več videl okoli sebe, le jokal je.
Nenadoma se je naslonila težka roka
na njegovo ramo in debel glas ga je vprašal: »Čemu si tako želo žalosten, srček ?<
Simon se je obrnil. Velik delavec, ki je imel brado in črne, popolnoma kodraste lase, ga je gledal prijazno. Oči je imel objokane in grabilo ga je za grlo, ko je odgovoril:
>Bili so me — ker — ni — ni — mam oče — ta — nimam očeta.«
»Kaj?« je rekel mož in se smejal — >saj ima vsak svojega.«
Deček je težavno povzel sredi krčev svoje žalosti:
»Jaz — jaz — ga nimam.«
Tedaj se je delavec zresnil; spoznal je bil Blanchottiniga sina in četudi je
'i'—rrrji ._o. i .1 ,.i ijs^eaisgD i_
bil šele malo časa v tem kraju, je vendar nejasno vedel fantkovo zgodovino.
>Pojdiva!< — je rekel — »potolaži se, otrok moj, in odrini z menoj k mami. Dobil boš — očeta.«
Podala sta se na pot: veliki je držal malega za roko in mož se je znova smejal, kajti rad je videl Blanchotto, ki je bila, kakor so pravili, ena izmed najlepših deklet vse okolice; mogoče si je govoril na dnu svojih misli, da mladost, ki je zgrešila, more kaj hitro š e zgrešiti.
Dospela sta do zelo čedne hišice.
»Tukaj je< — je rekel fantek ter za-klical: »Mama!«
Zena se je prikazala in delavec se je hipoma, nehal smejati, spoznal je namreč takoj, da ni, da bi se šalil z velikim, bledim dekletom, ki je obstala med podboji, kakor da bi hotela braniti moškemu prag hiše, kjer jo je bil premotil že drugi. Oplašen je držal čepico v roki in jecljal:
»Izročam vam, gospodična, vašega malega, ki je bil zablodil ob reki.<
Simon pa se je obesil materi za vrat in je jokaje govoril:
»Ne, mama, hotel sem se utopiti, ker
j so me sošolci bili — tepli so me — ker nimam očeta!«
Žgoča rdečica je pokrila lici mlade ženske in vznemirjena do dna svojega bitja, je silno objela otroka; po obrazu pa so ji hitro polzele solze. Mož je bil ganjen in se ni premaknil; ni vedel, kako bi odrinil.
Tedaj pa je Simon nenadoma stekel k njemu in ga vprašal: »Ali hočete biti oče?< Nastopila je globoka tišina. Blan-chotta je bila nema, trpinčil jo je sram, opirala se je ob zid in na srce si je pritiskala roki. Ko deček ni dobil nika-kega odgovora, je povzel:
»Če nočete, se bom vrnil k reki in se vrgel v vodo.<
Delavec je smatral vse to za Salo in smeje se, je odgovoril: »Seveda, rad hočem.« »Kako se pa ifhenuješ?« — ga je nato vprašal deček — »da bom mogel odgovoriti onim, kadar bodo hoteli vedeti tvoje ime.c »Filip,« je odgovoril mož.
Simon je trenutek molčal, da bi si
ime dobro vtisnil v spomin, nato je stegnil ves potolažen roki rekoč:
»No dobro! Filip, ti si moj oče.«
Delavec ga je vzdignil, ga nalglo poljubil na lici, nato pa odhitel z velikimi koraki.
Ko je deček drugega dne stopil ▼ šolo, so ga sprejeli s hudobnim smejanjem; in ko je pri izhodu dečko hotel začeti znova, mu je Simon zabrusil v obraz, kakor da bi mu zalučal kamen: »Imenuje se Filip, moj očka.«
Zasmehljivo rjovenje je privrelo od vseh strani.	v
»Kateri Filip ?... Kateri ?... Kdo je ta Filip?... Odkod si ga pa vzel, Filipa?«
Simon ni odgovoril ničesar; nezlomljiv v svoji veri se je kljubovalno oziral po njih in rajši bi bil dopustil, da bi ga trpinčili do smrti, kakor da bi bežal pred njimi. Učitelj ga je rešil in vrnil se je k materi.
(Dalje jutri).
Pričetek prvenstvenega tekmovanja
V Ljubljani ASK Primorje : SK železničar (Maribor)
Prihodnjo nedeljo se otvori v vsem območju LNP jesenska prvenstvena sezona s tekmovanjem podsaveznih ligaških klubov. V Mariboru nastopi Ilirija, v Celju Svoboda, a v Ljubljani mariborski SK Železničar.
Ljubljani se torej zopet nudi prilika, da prisostvuje zanimivi borbi. Da so tekme z mariborskimi klubi izredno važne, je dovolj jasno. Prva dva kluba podsavezne lige bosta namreč prešla v I. drž. ligo. Zato je izid teh tekem za ljubljanske klube izredno važen. Ali bosta mariborska kluba nadkrilila ljubljanske? V tem slučaju bi se prihodnje leto odigrale državne ligine tekme v Mariboru, a Ljubljana bi se obrisala pod nos. Toda upanje obstoja, da bodo ljubljanski klubi, predvsem Ilirija in Primorje, dostojno reprezentirala Ljubljano. Če pa hočeta to doseči, morajo moštvi vliti v borbo voljo, pogtim in vse sile ter ne smejo tekem s svojimi protivniki podcenjevati.
Službene objave LNP
(S seje s. o. dne 9. septembra.)
Prisotni gg.: Stanko, Šetlna, Zupane, Accetto, Novak, Berdajs, Pivk, Grošelj in Czernv.
Nedeljski prvenstveni program: V pod« savezni ligi se odigrajo: v Ljubljani ASK Primorje : SK Železničar — Maribor, v Mariboru ISSK Maribor : SK Ilirija — Ljubljana, v Celju Atletik SK : SK Svoboda — Ljubljana.
Začetek tekem ob 16., v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta. Odobri se cdig.ranje predtekem, ki jih prijavi prvo« imenovani klub. Opozarjamo vse klube na določila za odigranje prvenstvenih tekem, glasom katerih mora prv©imenovani klub poskrbeti reklamo ter prijavo tekme na lasfcr.e stroške ter naročiti potrebne stražnike. Vstopnice za tekme podsavezne lige dostavi LNP Prvo imenovan i klub mora postaviti šest rediteljev.
Kot podsavezni delegati se določijo: za Maribor g. dr. Kosti, za Ljubljano gospod Vospsrnik in za Celje g. inž. Debelak.
V	trboveljskem okrožju se odigrajo: v Trbovljah SK Trbovlje : SK Dobrna, v Zagorju SK Zagorje : SK Amater, v Hrastnik uSK Hrastnik : SK Retje. Zače* tek tekem ob 16. uri.
V	Mariboru se odigra še tefana SK Svoboda : SK Železničar rez. V Ljubljani se odigra še tekma ASK Primorje. rez. : SK Grafika.
Važna opozorila klubom: Vse klube opozarjamo na doloSbe § 13 obč. pravilnika JNS, po katerem mora jo prijavljati vse javne tekme osem dni preje in le v izjemnih 6lis«ajih najmanj 24 ur preje. Proti klubom, ki se tega pred« pisa ne bodo držali, bo podsavez rigorožno postopal. Naknadna odobrenja se ne bodo več izdanala. V slučaju prijave le 24 ur preje je vedno plačati pristojbino za brzojavno odobrenje.
Gostovanja igralcem za drug klub »e ne bodo odobravala ter naj klubi v bodoče ne vlagajo tozadevnih prošenj. Izjemo tvorijo le izredno važne internacionalne tekme ter je v tem 6lueaju vložiti proš« njo potom M. O. na LNP in priložit: izja> vo matičnega kluba. Proti klubom, ki bi v javnih tekmah nastopali z neverificirani-mi igralci ali gosti, se bo brezpogojno postopalo po § 1 obč. pravilnika Verifikacije igralcev. Za SK Zagorje se čitajo s pravom t as ko; šnjega nastopa: Kanka Bruno, Jedioč-rik Stanko, Biikšek Franjo, Hauptman Ivan, Brvar Emil, Hauptman Martin, Mit-terhammer G:zelher, Grošičar Leopold, Jordan Drago, Sulin Matko, Košmerl Vinko.
SK Domžale se potrjuje, da se je prija* vil za sprejem v članstvo JNS ter da je predložil 14 igračev v verifikacijo. Čitali se bodo, čim bo SK Domžale sprejet za začasnega člana.
SK Disk pozivamo, da javi eventuelne zadržke proti verifikaciji naslednjih igra!« cev, ki so se prijavili za drug klub: Jane-žič Vinko, Zupane Franc. Janežič Franc, Kovač Stanko, Štiftar Janko in Bitenc Fra-r.jo.
S pravom nastopa d.ne 12. novembra 1931 se verificira: za SK Dobrna Kerin Vilko, za TSK Slovan Lipovšek Poldi, za SK Svobodo — Maribor Haberl Franjo, s pravom nastopa dne 12. novembra v mednarodnih. 12. decembra v prijateljskih, 12. marca 1932 v prvenstvenih tekmah 6e verificira za SK JadTan NVohlfart Franjo.
Na znanje 6e vzame izjava igralca Bonc-Ija Franca z dne 7. novembra 1931, s k a* tero prekliouje prijavo za SK Ilirijo ter ostaja v svojem matičnem klubu SK Svo. bodi — Ljubljana.
Kazenskemu odboru se predajo zaradi nesportnega ponašanja pri prijateljskih tekmah naslednji igralci: Borišek Ivan. Dolanc, oba SK Amater — Trbovlje
Naknadno se vžame na znanje prijava prijateljskih tekem na turnirju ZSK Hermesa v Ljubljani in na športnem dnevu
SK Olimpa v Celju ter se odobri za nedeljo dne 13. novembra prijateljska tekma SK Jadran : SK Disk v Domžalah.
Nadaljnji termini ljubljanskega prvega razireda 6o:
13. septembra. Priimorje H. : Grafika, 25. oktobra: Ilirija II. : Herme6, Svoboda II. : Jadran , Primorje II. : Slovan, 1. no« vembra: Primorje II. : Hermes, Jadran : Hiri/ja II., Svoboda II. : Slovan. 8. novembra: Svoboda II. : Hermes, 15. novembra Hermes : Grafika.	Tajnik II.
Propagandni teniški turnir v Kamniku
Poleg velikega razmaha plavalnega športa je nastalo v Kamniku tudi zanima nje za tenis. V torek 8. t. m. so povabili Kamničani teniško moštvo Ilirije k propagandnemu igranju. Ilirija se je povabilu odzvala s petimi igralci druge garniture, ker so bili najboljši igralci žal zadržani. Za SK Kamnik so nastopili 3 gospodje in 2 dami. Kamnik razpolaga zaenkrat samo z enim prostorom, ki ga iz prijaznosti stavlja na razpolago smodnišnica v Kamniku in se isti nahaja v sredini njenih le pih nasadov. Teniški prostor sicer ne odgovarja popolnoma vsem pravilom zaradi premajhne dolžine te" zaradi tal, ki so iz betona, vendar je za začetek treningov prav uporaben.
Razveseljivo je, da imajo nekateri igralci vse pogoje za nadaljnji napredek, od katerih posebno omenjamo gospodično čižmek in gospoda Gerzinčiča.
Nad vse ljubezniv je bil sprejem SK Kamnika, čigar aranžma je bil v rokah g. Stuzzija, ki ima velike zasluge za prvo prirgditev, kakor tudi za razvoj njihove sekcije. Veliko ljubeznivost je s posetom te tekme pokazal upravnik smodnišnlce g. polkovnik KrstiČ, ki je šel prirediteljem kakor tudi igralcem vsestransko na' roko. Igram je prisostvovalo tudi precej občinstva, ki je z zanimanjem sledilo posameznim potekom.
Gotovo se je ravno s tem turnirjem vzbudilo veselje do belega športa prebivalstvu Kamnika, ki ni več zvezan s tako velikimi izdatki in smo prepričani, da bo SK Kamnik kaj kmalu priče! z gradnjo novih teniških igrišč, kar bo tudi v interesu tujskega prometa in v ponos zavednim in delavnim športnikom.
Iz kazenskega odbora LNP. Seja kazenskega odbora LNP se vrši v soboto dne 12. t m. ob 18.30 v Delavski zbornici. Naprošamo gg. odbornike Novak, Gadof, dr. Kuhelj, dr. Dougan, Bucik, Gerzettč, da se seje točno udeleže.
Sekcija ZNS (službeno). Plenarni sestanek bo danes v petek ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa. Udeležba za ljub« ljanske sav. sodnike dolžnost v smislu pravil.
Iz odbora za delegiranje sodnikov pri LNP. Za prvenstvene tekme v nedeljo se delegirajo naslednji sodniki: v Ljubljani igrišče Primorja: ASK Primorje II .-•: SK Grafika g. Skalar, ASK Primorje : SK Že* lezničar delegira odlbor pri JNS, rez. g. Dolinar. V Mariboru: ISSK Maribor : SK Ilirija delegira odbor pri JNS, rez. g. Cim-perman. V Celju: Atletik SK : SK Svoboda g. Ochs. V Trbovljah: SK Trbovlje : SK Dobrna g. Zupan iz Ljubljane. V Zagorju: SK Zagorje : SK Amater g. Janežič iz Celja. V Hrastniku: SK Hrastnik : SK Retje g. Marin. Začetek vseh teh tekem ('zvzemši ASK Primorje II : Grafitka) je ob 16., v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta. Zaradi tega opozarjamo gg. sod« nike na eventuelne objave v »Jutru«, ako bi kluba začetek tekme preložila.
JLAS. (Zbor lahkoatletskih sodnikov.) V soboto priredi SK Ilirija propagandni enourni tek. V to svrho naprošam gg. Vidi ca, Stepišmika, Sancina S. Keberja, Lu* ina in Windischa, da so na športnem prostoru SK Ilirije najkasneje ob 17.30. Predsednik.
Posebni Izletniški vlak v Maribor. — Vodstvo SK Ilirije apelira na vse interesente, ki nameravajo potovati s posebnim izletniškim vlakom v nedeljo k prvenstveni tekmi Maribor : Ilirija, da se sigurno prijavijo do drevi osebno ali pa telefoniono v kavarno Evropo. Ako vodstvo kluba do večera ne bo vedelo s kakim številom potnikov lahko računa, bo primorano vlak odpovedati. število prijav je do sedaj zadovoljiva
Nogomet v Domžalah. SK Domžale je v torek po izredno napeti igri nremagal nogometno sekcijo sokolskega društva v I Kranju z rezultatom 3:2. Rezerva še ni na ' višini in je izgubila nroti rezervi Krainja z 0:6, vendar na kaže od zadnjega nastopa viden nanredek. Publike za domžalske razmere mnogo.
Enourni tek SK Ilirije. Jutri ob 18. bo na torišču Ilirije enourni tek združen s klubskim tekmovanjem v troskoku. metu kopia in krogle. Za enouml tek so se pri-'avrli trie tekači, Ilirijana Štoorn in Senca^ ter Bručan Jostn. član SK Kamnika. Z zanimanjem se -Pričakuje nastom Sporna, ki je pri treningu na tem teku že ponovno '/bol"šal ju«o-rekord. Med tekom še bo vršilo tekmovanje v zgoraj omenjenih točkah in oa startu bomo videli znane ilirijan-
ske atlete Pavšiča, Jegliča, Dečmana, Zu pančiča, Siepižnika, Oroszva in zagrebškega atleta haškovca Jakuipida, ki bo nastopil v troskoku in metu kopja- Vstopnina malenkostna
ASK Primorje (nogometna sekcija) Danes od 16. naprej trening za vse nogometaše.
ASK Primorje (centralni odbor). Danes ob 20.30 seja centralnega odbora v hotelu Miklic. Zaradi važnosti prosim točne in tjolnoštevilne udeležbe.
Sestanek prvorazrednih klubov bo v ponedeljek 14. t m. ob 20. pri Stepiču v ši-ški. Sestanka naj se udeleže gg. Zastopniki SK Jadrana. Dnevni red jako važen, zato se prosi polnoštevilne udeležbe.
ZSK Hermes. Drevi ob 20.30 ssja upravnega odbora v prostorih gostilne Zvezda v Šiški. Za vse odbornike udeležba strogo obvezna.
SK Grafika opozarja, člane nog. sekcije, da je jutri (v soboto) ob 19.30 važen članski sestanek v društvenem lokalu. V nedeljo se igra prva prvenstvena tekma z ASK Primorjem. Podrobnosti na sestanku. Vsi člani- tudi taki, ki ne igrajo prvenstvenih
tekem, so vabljeni in naj vsak prinese jpremo seboj. V nedeljo obvezno fotografiranje za legitimacije pred tekmo. Kdor se sestanka ne udeleži, se bo črtal iz seznama verific. igralcev. Torej vsi in točno!
SK Natakar. Danes ob 20. bo sestanek v palači Delavske zbornice, katerega naj se udeležijo naslednji igralci: Narobe Mirko, Pokoren Ciril, Ozebek Josip, Podgor-nik Stane, Sternad Franc, Novak Vinko, šušteršič Franc, Dolinar Ivan, Wolfart Franc, Belič Lini, Končar Bertl, Kooal Ernest, Kukec Stane, Jerančič Rudolf, šare Peter, Jelnikar Maks, Slapar Niko, Herman Kari, Kastelic Ivan, Zajec Rudclf, Gostinčar Marjan, Hitti Marjan. Rodošek Radomir, Petkovšek Rudi, Bernot Ivan, Zupane Franc, Mirtič Edvard, Baher Ivan, Miloševič Pavel, Otič Franc, Zajec Ivan, Thaler Joško, Mihelak Vincenc, 2ic Franjo, Zupan Milan, Klančar Vinko. Novak Stanko, Novak Radošlav, Podobnik En-gelbert, Kahne Franc, Vrhovec Ivan, Re-potočnik Avgust, Humar Franc. Opozarjajo se vsi, da prinesejo seboj staro legitimacijo, odnosno novo sliko. Kdor se sestanka De bo udeležil, ne da bi se prej opravičil, bo brezpogojno črtan.
SOKOLSTVO
Kdo bo prvak v »Odbojki«? Težak odgovor! Kolikor je iz prijav razvidno, se bo borilo za ta ponosni naslov 14 vrst. Med priglašenci je pričakovati nekoliko ostrih nasprotnikov in borba bo do skrajnosti napeta. Vnaprej povedati, kateri se bodo borili do konca,..je nezanesljivo,, če se pa,sponanimo lanske prve tekme v Beogradu, pri - kateri je nastopilo samo - 6 moštev, smemo pričakovati izredna moštva iz Subotice, Beograda in od doma. K tem pridejo še nekatera mesta, ki lani niso tekmovala. Lani si je priboril prvenstvo Jugoslavije Maribor, leto3 bo tekmovanje mnogo ostrejše, ker nastopajo stari in mnogi novi hudi konkurenti. Zato s tem večjim pričakovanjem vprašujemo: Kdo bo prvak"?
Prvo srečanj« čeških in jagoslovenskfh Sokolov v odbojki. Dne 13. IX. se prvič vrši tekma v odbojki med zastopnikoma češkoslovaškega in jugoslovenskega So-kolstva. S tem je položen temelj samostojnim slovanskim tekmam v igrah. Dosedanja tekmovanja so se vršila le v orodni telovadbi, lahki atletiki in sorodnih panogah. Češko Sokolstvo predstavlja v igrah visoko kvaliteto in je posebno odbojka skoroda narodna igra. Pričakovati je. zanimive borbe. Obe vrsti se srečata popoldne med 16. in 18. uro. Katera ju-goslovenska župa bo Igrala s Cehi, bo odločilo dopoldansko tekmovanje in končna tekma popoldne.
Prvenstvo jugoslovenskega Sokolstva v odbojki. Tekme, katerih se udeleži 14 ju-goslovenskih sokolskih žup s člani in 8 z moškim naraščajem, bodo trajale dne 13. septembra od 6. ure zarana do 6. ure zvečer. Od 6. do 10. ure je prvo izločilno tekmovanje vseh moštev; od 10. do 12. ure je drugo izločilno tekmovanje zmagovalcev iz prve tekme; popoldne od 16. do 18. ure je končna glavna tekma za prvaka Jugoslavije. V tem času se vrši tudi tekma med najboljšo jugoslovensko vrsto in med vrsto češkoslovaškega Sokolstva. Vse priprave in tekme vodi brat Franjo Mačus. Vse tekme se vrše na letnem telovadišču Sokola Maribor - matica, le v slučaju močnega naliva bodo popoldanske tekme v realčni telovadnici, Krekova ulica.
Sokol Ljubljana-šiška bo imel od 14. t. m. dalje zopet redno telovadbo vseh oddelkov v šolski telovadnici VI. deške osnovne šole. V ponedeljek in četrtek od 7.—8. moški naraščaj in od .8.—9. člani; v torek in petek od 6.—7. ženska deca, od 7.—8. ženski naraščaj in od 8.—9. članice; v sredo in soboto od 6.—7. moška deca.
Savezne tekme v odbojki se bodo vršile za člane in moški naraščaj 13. t. m. v Mariboru, za članice in ženski naraščaj pa 20. t. m. v Zagrebu. Za tekmovalce je dovolilo ministrstvo prometa z odlokom 21856 četrtinsko vožnjo. Znižana vožnja velja za skupine šestih članov ali nara-ščajnikov enega kraja za m. razred pot-
niških in brzih vlakov ln sicer za Maribor od 10. do 16. septembra, za Zagreb od 17. do 23. septembra.
Sokolska župa Ljubljana. V nedeljo 13. t. m. se vrše župne lahkoatletske tekme kot zaključni letošnji tekmovalni program. Seja sodniške^ zbora 1>Q . V soboto, dne 12. t. m. ob 20. v sobi Ljubljanskega Sokola (Narodnisdom). 2upno načelništvo bratsko poziva vse brate in sestre, ki so sodili župno orodno telovadbo, da prevzamejo tudi pri tej tekmi sodniški posel ter se zanesljivo udeleže seje sodniškega zbora.
Sokol v Frauiu se nahaja v najlepšem razmahu. Prireditev 15. in 16. avgusta je pokazala, da vladata v društvu zdrav duh in stremljenje po napredku, številne točke so se izvajale v. splošno zadovoljstvo številnega občinstva. Svečan dan je bil 6. L m., ko je imel naš Sokol prvi javni nastop. Ob sodelovanju bratskih društev iz Razvanja, Spod. Poljskave, Rač, Slivnice in Hoč so se vse točke sporeda precizno izvedle. Lepa zahvala vsem, ki so pripomogli do uspeha obeh prireditev. Iskrena hvala tudi občinstvu, ki rado podpira Sokola.
Nabavka ljudske hrane za vojno akademijo
Uprava vojne akademije v Beogradu od-držat če na dan 24 .septembra 1931. god. u 11. časova prvu javnu ustmenu licitaciju za izporuku namjernica za pitomačku akademij u u sledečim količanama: Mast svinjska 17.000 kg, zejtin 600, brašno No. 0 12.000, brašno No. 2 8.000, so mleve-na 4.500, šečer kristal 15.000, šečer u prahu 4.500, kava pržena 300, kakao 150, čaj 150, zelena paprika 300, luk črni 10.000, luk bel 600, pasulj bel 25.000, pirinač 6.000, so-čivo 3.000, krumpir 26.000, kupus 40.000, boranja konzerva 3.000, paradajs konzerva 2.300, makarone 1.500, griz 3.000, fida 600, rezanci i flekice 600, marmelada vočna 1.500, pekmez od šliva 600, cigura 60, cimet 30, suvo groždje 750, biber 60, patlidjan zeleni 3.200, jabuka 5.000 kilograma. Paprika babura 39.000 komada i sirče alkoholno 5.200 litara.
Uslovi se mogu vidjeti vsakog dana u Upravi.
Kaucija se polaže po ČL 88 Zakona o drža vnom računovodstvu na kaM upravnoj najdalje do 10. časova odredjenog dana za
licitaciju.
Licitanti su dužni doneti sva dokumenta o pravu učešča na licitaciju
B. Br. 9320 iz Uprave vojne akademije od
2. septembra 1931. god. u Beogradu. 11482
Prodamo
®ec;o mttczfftc
tnaiculaturnega
paptrja
d?ee se fzve v up+avi ffutra
malinovec
.tvrdke »Malina« d. z o.z. I jubljana VII
Medvedova c. št. 4.
Radio
Izvledek iz programov
Petek, 11. septembra
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved Jasa, plošče^ borza. — 18.90: Salonski kvintet — 19.30: Vegetarijanska prehrana. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20.15: Večer arij. — 21: Salonski kvintet — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.85: Plošče. — 12.4S: Radio-orkester. _ 17: Večerni koncert — 20.30: Lahka glasba. — 21.30: Pevski koncert — 22: Godba na saksofon. — 22.30: Poročila.
—	22.50: Radio-orkester. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 17.10: Plošče. — 20.30: Dueti aa citre. — 21: Orkestralen in klavirski koncert — BRNO 17.45: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Prage. — 22.15: Lahka glas-
Iba. — VARŠAVA 18: Koncert orkestra 'mandolin. — 20.15: Orkestralen koncert — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 16: Koncert orkestra. — 20: Lahka glasba simfoničnega orkestra. — 21.45: Jazz. — BERLIN 18.50: Koncert orkestra mandolin. — 20.30: Operni večer. — 22.30: Godba za ples. — K6NIGSBERG 16.30: Koncert orkestra. — 19.15: Groteskne slu-hoigre. — 20.35: Koncert opernega orkestra. — MttHLACKER 17: Popoldanski koncert — 19.45: Lahka glasba. — 20.30: Kramljanje o glasbi. — 21: Glasbeno literaren program. — 22.35: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka glasba. — 19: Koncert orkestra. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22: Ciganska godba. — RIM 17.30V -Vokalen in instrumentalen koncert.
Sobota, 12. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.«: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa in plošče. — 18.30: Salonski kvintet — 19.30: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20: Prenos opere >Rigoletto« iz Beograda.
—	23: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.35: Plošče. — 12.45: Radio-
orkester. — 17: Popoldanski koncertu — 20: Verdijeva opera >Rigoletto«. — 22.30: Poročila. — 22.50: Sprehod po Beograda.
—	ZAGREB 12.45: Plošče. — 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 19.06: Koncert lahke glasbe. — 19.55: Zabaven večer.
—	21: Koncert n Brna. — 22.20: Mešan program iz Mor. Ostra ve. — BRNO 17 j Plošče. — 19: Prenos iz Prage. — 21: Vojaška godba. — 22.20: Mešan program iz Mor. Ostrave; _ VARŠAVA 18: Koncert mladih talentov. — 20.15: Orkestralen koncert — 22.30: Koncert Chopinove glasbe. — 23: Godba za ples. DUNAJ 17.20: Pevski koncert — 18.45: Poljuden koncert orkestra.
20.25: Citanje. — 21: Dramski večer. — 22.15: Godba za ples. — BERLIN 18.50: Violinski koncert — 20: Koncert ciganske godbe. — 21.10: Kabaretni program. — 22.30: Godba za ples. — KČNIGSBERG 16.50: Koncert lahke glasbe. — 20: F*renos iz Berlina. — 22.30: Godba za ples. — MCHLACKER 17: Popoldanski koncert — 20: Mešan program. — 22.35: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert vojaške godbe. — 20: Mešan program. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 21: Italijanski operni večer. .
Samostojnega
električaf ja
popolnega strokovnjaka v postrežbi motorjev in njihovega ovijanja sprejme parna pivara a. d. v Skoplju.
Navedite reference in višino zahtevane plače! Stanovanje in razsvetljava na razpolago.	11471
Dekliški dom dr. Fest
št. Peter pri Gradca (Graz) štajerska.
Jesenski tečaj od 1. oktobra do 31. decembra: Moderni jeziki (nemščina, francoščina, angleščina), tečaj za šivanje in kuhanje. — Klimatično ugodna lega. — Prospekt. —
Zmerne cene. Dr. Aleksander Fest, nnlveralteUiI docent, St. Peter bei Graz.	11478
L.MIKUŠ
Mestni trg ls
, Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — —
LOKAL
v novi hiši, s stanovanjem, primeren za ZORNI ATELJE, ODDAM. — Cenjene ponudbe pod »Prometna točka« na oglasni oddelek »Jutra«.	11512
Cette ma/im c£lcsaotnt
žtnilM, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Ufro S.— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za Ufro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, fe plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic* v Ljubljani UMI. — Telefon Številka 2492. 3492
ecfgeoot* 2 Din v mnantleah
iVa slove malih oglasov
dobite takoj po izida tista o podružnicah ,Jutra* 9 •Mariboru, v	o »Vocem memtvs,
« ISrbotrlfah in na Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.


imziTirzffi
Dekle
io« fehko služb« m deteti. Slika užaljena. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.	39568-1
Sedlar, vajenca
»prejme Frane Požar — Dravljo 66, poč ta St. Vid.
39575-1
Čuvaja
•prejmem v stalno službo. Prednost Ima upokojen sa-n»eo ali invalid s pokojnino. Poizve se v Pod-rciljščakovi nliei štev. 4, Ljubljana VU. 39606-1
plačilnl natakar
Testen hi perfekten v kavarniškem in restavracijskem delu, dobi staliw »ameščenje. Gg. reflektan-tl naj pošljejo oferte na ravnateljstvo »Velike kavarne« v Maribora.
39685-1
Fino hišno šiviljo
ki dobro izdeluje plašče in drago, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39715-1
Pletilja
ia. navadni in osemključni •troj, dobi mesto. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39706-1
Šiviljo
srednjih let, pošteno, ki ima svojo obrt, zmožno v lepi izdelavi oblek, plaščev in' damskega perila, iščem za konfekcijsko trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Gorenjsko 725«.	39724-1
Mlajšega brivskega pomočnika
dobro izurjenega v moški •troki, s 15. septembrom sprejme frizerski salon »Loiaa« v Ptnju. 39544-1
Dekle
wroo m zdravo, zmožno kuhanja ter vseh gospodinjskih del, sprejmem takoj v mesto na deželi. Mesečna plača 400 Din, pri jasno potepanje in dobra hrana. Ponndbe na oglas. oddelek »Jatra« wd »Pridno dekle« 39704-1
Učenko
pridno in zanesljivo — ter
2 pomočnici
»e pod 22 let stari, samostojni in natančni delavki sprejme atelje Mina Škabar Novi trg 2/fl. Začetnice in d»že!anke izključen«.
89738-1
Veziljo cvetja
veščo vezenja svežega cvetja, zanesljivo, sprejme T. Svoboda, Zagreb, Biča >sr„ 37. Nastoo takoj ali pozneje.	* 39713-1
Mlinarja
za fanetski mlin sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jatra«.	39702-1
Učenko
M »trojno pletenje ia eoo
navijalko
•pTejmem na Opekarski es-sti št. 32.	39751-1
Trgovski pomočnik
galanterist verziran tudi v pisarniških poslih, dobi takoj dobro stalno službo. Ponndbe na oglas, oddelek »Jatra« pod šiiro »Zvest in priden«.	39772-1
Kroj. pomočnika
dobro izurjenega v fini konfekciji in po meri, za dame ia gospode, sprejme takoj Anton Skofic, Ljab-Ija.na, Celovška cesta 43.
89782-1
Postrežnico
sprejmem. Predstaviti se je med 10. in 12. uro. Naslov v oglasnem oddelka Jatra.
39801-1
Dobro prodajalko
za novo trgovino damskih klobukov sprejmem s 1. oktobrom, proti mesečni plači 1300 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod snačko »Prodajalka«.
39810-1
Trg. vajenca
t meščanskošolsko izobraz-bo, iz dobre in poštene hiše sprejmem v trgovino mušanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« •pod šifro »Vajenec«.
39847-1
Kuharico
srednje starosti — ki bi opravljala tudi hišna dela, pošteno in pridno sprejmem takoj. Ponndbe po možnosti s sliko in navedbo mesečne plače na naslov: Mila Lapuh, trgovčeva so-rvnga, Dobova pri Brežicah?	39799-1
Šoferja
k tovornemu avtomobilu sprejmem takoj. Pismene ponndbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Vesten Šofer«.	39827-1
Čevljar, pomočnik
mlajši dobi mesto na Aleksandrovi cesti, drugo dvorišče pri kinu »Ideal«.
39815-1
šofer-mehamk
z mnogoletno prakso, želi službo v mestu ali na deželi. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 39619-2
Pisarniška moč
z večletno prakso v trgovini, vešča slov., srbohrv., nemške in italijanske korespondence, želi primerno namestitev, event. tadi na deželi. Ponndbe na oglas, oddelek »Jatra« pod šifro »Korespondentka«. 39699-2
Železokrivec
išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39714-2
Kuharica
prvovrstna in samostojna, z večletno prakso, želi preceniti službo k boljši rodbini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39737-2
Kmečko dekle
pridno, staro 21 let, želi službo v Ljubljani pri 2—3 osebah, aH v pomoč kuharici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39720-2
Perfektna sobarica
z letnimi spričevali in znanjem nemščine, išče službo samo v fini hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39730-2
Knjigo vodinja
z dolgoletno prakso, perfektna v slov., nemškem ia »rbohrv. jeziku, želi primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Verzirana«. 39727-2
Mesto sluge
za takoj ali pozneje išče 26 let star moški, ki da tudi primerno nagrado. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39753-3
Brivski pomočnik
mlad, verziran bubi strižec išče službo za takoj. Ponudbe na naslov: Košir Rudi, Slov. Bistrica.
39759-2
Kuharica
perfefetna, z letnimi spričevali, snažna in poštena, išče službo samo v fini hiši — najTaje v Ljubljani Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra kuharica«.
Dekle
uglednih staršev, poSteno in zelo zanesljivo, j š S e lažjo, mirno službo. Naslov; Gospa Lah, Maribor, Krekova ulica štev. 26.
39832-2
Dekle
pridno in pošteno, M Ha za vsa dela k majhni družini ali kot sobarica. — Mraka, Ljubljana, Kotni-kova ulica 8.	39812-2
Natakarica
pridna in poštena, gre v boljšo gostilno za drugo. Marica L., Ljubljana, Kot-nikova ulica 8. 39813-2
Službo strojnika
ali kurjača iščem. Vešč sem tudi mehanike to ključavničarstva. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39836-2
petntfu
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom ta obisk privatni!) strank u Ljub Ijano in okolico ter vso iravsko banovino — Po sudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«.	84982-5

Puhasto perje
41« to, 6obaoo, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto bel« gosje kg po 130 Din ki čist; puh kg po 250 Dia raz pošilja po pošt. povzetju L. BR0Z0V1C, ZAGREB, niča 82.	22-6
Vinske sode
od 200—500 litrov, kakor tudi hramne sode od 15 hi do 50 hi, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
88445-6
Otroški voziček
na peresih, naprodaj v Klu-novi ulici 4 — Kodeljevo.
39740-6
Več karnis
iz trdega lesa in rabljene
damske čevlje
št. 38 poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39723-6
Absolventinja
8 dvorazredno trgovsko šolo išče zaposlitve kot praktlkantlnja v pisarni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39476-2
Gospa Orthaber
zopet sprejema s 16. septembrom otroke do šolske dobe, za pouk nemščine. Gosposvetska 12, dvorišče 39608-4
Nemško
koovereaoijo in pouk nudi gospa po 10 Din za uro. Poljanska cesta 13/n, levo 39653-4
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorija, Študentovaka ulica št. 9/L 291-4
Camernikova šoferska šola
LJubljana. Dunajska e. M (Jogo An to) telefon 2236. Prva oblast, koneesljooirana Prospekt 16 zastonj — pl ihe ponj!	251
Klavirski pouk
po edini ia pravilni uspešni metodi, kakor tudi nemško konverzacijo nudim — Pod Traačo 2/IT, desno.
39788-4
297-6
»RO-LEX« knjigovodstvo je najbol] enostavno pregledno in
zanesljivo »KARTOTEKA«
družba t omejeno zavezo
Ljubljana Šeienburgova ul. 6/1
Otroški voziček
lep, skoraj nov, in velika
kuhinjska kredenca
malo rabljena, naprodaj v Lavričevi ulici štev. 15 — Bežigrad.	39736-6
20 sodov š 300 1
takoj poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39762-6
Majhno posestvo
s preprosto hišo, v ceni do 20.000 Din kupim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Majhno«.
39561-20
Visokopritlično hišo
dvostanovanjsko, na Ko-deljevem prodam za Din 100.000. Naslov v oglas, oddelku »Jatra«. 39233-20
Pozor!
Naprodaj sta 2 dobro vpeljani gostilni, več stavbnih parcel in lepa vila z vrtom Poizve »e v Podmiljščako-vi ul. št. 4, Ljubljana VII 39607-20
Hišo na Vrhniki
novo, dvostanovanjsko, enonadstropno, z velikimi kletnimi prostori, ki so pripravni za vsako trgovino, skladišče, delavnico, ugodno prodam. Hiša še nima hi-ne štev. Vsi spodnji p.-jstori betoniranl, eno s; inovanje s kopalnico, vodovod in elektrika vpeljani. i'ri hiši mal zelenjadai ■ rt. Pripravna za letovišč.ir je, ker je na prahu pi jstem kraju, v bližini tele ičega potoka. Cena 128 tiso,} Din. Vse informacije daj« Lovro Rogelj, Vrhnika 39082-20
Več miz
poceni prodam. Na«!©t v oglasnem oddelku »Jutra«
39663-6
Pisalna miza
lepa, črna, ugodno naprodaj na Bregu št. 20/HI — levo.	39761-6
Biljard Seifert
kavarniške mize, kredenco s pultom ln »tole poceni >rodam. Informacije daje Jomisijonar štev. 28, pred Slonom.	39747-6
Fotoaparat
18 iX 18, z leseno kamero, ^ »ktiva, 8 duple kasete popolnoma dohro ohranjen poceni proda Baraatovdč. Mestni trg štev. 5/11.
89770-6
Gramofonske plošče
nore po 3) Din naprodaj na Dunajski cesti štev. 36 39776-6
Zaboje
večjo količino raznovrstnih po nizki ceni proda Vele-prodaja tobaka na Bregu št. 00.	39768-6
Avto-kovčeg
>ocerri proda Blorjančič v Nunski ulici S. 39790-6
Več sto zabojev
skoraj novih poceni prodam. — Poizve se: Sredina št. 14, pritličj«. 39806-6
Kaktase
aloje ia ag^ve prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jatra«.	39819-6
Salonska garnitura
starinska, naprodaj na Ižanski cesti 75, poleg 20.
39843-6
Otroško posteljo
železno, z vložkom, dobro ohTanjeno prodam. Poizve se v Frančiškanski ul. 2/n II. stopnjišče, vrata št. IX 39717-6

Odprt avto
znamke »Essex«, 6 cil., dobro ohranjen, skoraj nove gume, ugodno naprodaj pri »Auitoluz«, Igriška ulica lil 39391-10
O M Superba
šestsedežen, po zelo nizki ceni proda Zaloker, Vič-Glince, Tržaška cesta 8.
39632-10
Avto »Minerva«
Siber motor s 4 cilindri, šestsedežen, ki potroši 16 litrov bencina, kupljen za 280.000 Din ia ki je sedaj vreden 120.000 Din, prodam za samo 55.000 Din, vsled odhoda v inozemstvo. Izkoristite priliko in informirajte se pri Bernatovidu na Mestnem trgu štev. 3/II 39769-10
Avtomobil
poltovorni ali luksuzni, iz katerega s« lahko naredi poltovorni, za težo 800 kg kupim proti mesečnemu odplačevanju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Na račun 3000 Dim«.
39798-10
Tovorni avtomobil
dvotonski, imalo rabljen, v brezhibnem stanju ugodno naprodaj. American Motors LTD., Dunajska cesta št. 9 39818-10
m—
Parcelo
v najlepšem delu mesta a 125 Din za kvadratni meter naprodal. Solnčna lega, Poizve se v ogl. odd. Jutra«.
39494-20
Nova vila
s 4 stanovanji ia vsemi pritiklinami, elektriko, vodovodom , kanalizacijo, kopalnico in drugim, naprodaj 5 minut od eestne železnice. — Pojasnila daje županstvo Moste pri Ljubljani.	39556-20
Hišo
trisobnim stanovanjem,
kuhinjo, pritiklinami, elektriko, vrtom in prostornim dvoriščem oddam s 1. oktobrom v najem. — Istotam tudi naprodaj
pisalna miza
Pojasnila daje Horvat, Trnovo, Vogelna ulica 7.
39736-20
Visokopritlično hišo
na periferiji Ljubljane prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39732-20
Gostilno
s stanovanjem oddam v predmestju. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39781-19
Kateri
3tarejši gospod posodi na sigurno mesto (vknjižbo) 50.000 Din samostojni gospe. Cenjene ponudbe na ogla3. oddelek »Jutra« pod šifro »50.000 Din«. 39750-16
Družabnika
s potrebnim kapitalom išče veščak (tujec), specijalist v pletilni in tkalni stroki, ki tudi že poseduje lepo in popolno urejeno tovarno Tozadevne dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod Efro »Družabnik«.	39247-16
100.000 Din
■posojila išče rentabilno podjetje. Jamstvo štirikratno in prvo mesto. Dopise pod »Dobre obresti« na oglasni oddelek »Jutra«.
39802-16
Iščem posojilo
proti 7% obresti, na prvo mesto trgovske hiše v centru Ljubljane. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Posojilo«. 39796-16
Večje posestvo
t vinogradi ali sadovnjaki v dobri legi, s primernimi stavbnima in gospodarskimi poslopji bi kupil. Ponudbe pod »Lepo posetvoc na ogl. oddelek »Jutra«. 39708-30
Hišo z gostilno
enodružinsko, na prometnem kraju, z gospodarskim poslopjem, sobami za tujce in nekaj vrta, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39755-20
Hotel v Dubrovniku
oddam v najem. Samo posestniki osebne pravice se naj zglase na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zelo ugodno«. 39842-17
fUmvvanjg
iščejo
Nova hiša
z 2 dvosobnimi stanovanji ugodno naprodaj v Rožni dolini. Stanovanje takoj na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39771-20
Krasno parcelo
v izmeri 807 m1, ob cesti za Bežigradom takoj prodam po Din 105 ms. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39787-20
Manjšo hišo ali vilo
v mestu ali na bližnji periferiji kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ogodno«. 39778-20
Stavbni prostor
ca 15.000 m', na krasnem prostoru blizu tovarne v večjem mestu Gorenjske takoj prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika 156«.
39773-20
Enodružinska hiša
na najlepši cesti v Rožni dolini, 2 prostorni sobi, veranda, kuhinja, shramba, drvarnica, vrt, elektrika, vodovod in kanalizacija. Cena 95.000 Din. Cesta V št. BI.	39807-20
Gostilno
na križišču ceste 16 orali posestva in lepim poslopjem pod ugodnimi pogoji prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Lepa domačija«.	39829-20
Hiša
s 2 stanovanjema, vrtom In sadonosnikom naprodaj. — Treba samo 50.000 Din. — Spod je Radvanje pri šoli št. 1, pošta Maribor.
39830-30
Mlekarno
v lepem kraju na prav prometnem prostoru, tik železniške postaje v bližini Zagreba takoj oddam v najem ali pa tudi po primerni ceni prodam z vsem Inventarjem ln z vsemi pritiklinami. Cena tn vsi drugI pogoji se zvedo pri hranilnici ln poso-iilnlel v Doberl pri Brežicah.	39120-19
Poslovni lokal
m Dunajski eesti št. 29/1 se takoj oddajo. Poizve se istotam.	35905-19
Pisarne
Tri dvosobne pisarn« v palači Ljubljanske kreditne bank« na razpolago. Dvosobna pisarna se takoj odda v najem, ostale s 1. novembrom t. 1. Reflektanti dobe pojasnila pri upravi. Jntra.	38835-19
Natakaric}
solidni in kavcije zmožni oddam na račun vinotoč na Sv. Petra nasipu št. 43 39718-19
Točilnico
prevzamem ali grem za to-čilca, event. slugo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra« pod šifro »Točilec« 39721-19
Vdova
s petletnim otrokom, SHSe majhno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 89660-21/«
oddajo Stanovanje
kuhinj« in sobe, ▼ pritličju, s elektriko, oddam proti najemnini za 1 leto naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »4800«.	39682-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in teraso oddam v Pieteršmkovi ul. 1 — poleg Strojnih tovarn in livajai.	39733-21
Enosob. stanovanje
s kuhinjo oddam v Zeleni jami Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39735-21
Sobo s kuhinjo
in shrambo, ? pritličju takoj oddam. Naslov v ogL oddelku »Jutra«. 39779-21
Komfort. stanovanje
solnčno, 3 sob, kuhinj«, po-selske sobice in kopalnic« na plin, v I. nadstropju na Dunajski cesti oddam s 1. novembrom. — Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1600«.	39791-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami t oktobrom oddam na Dunajski cesti št. 99.	39789-21
Trisob. stanovanje
v sredini mesta ugodno oddam mirni straaki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39804-31
Stanovanje
•sob«, kuhinj« ln pritiklin oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 39805-21
Sobo
oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	89734-23
Dva gospoda
ugodno sprejmem v centru mesta na stanovanje in dobro hrano. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 39741-23
Sobo z 2 posteljama
lepo opremljeno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39716-23
Sostanovalca
sprejmem. Naslov v oglas, oddelke »Jutra«. 39713-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu v Flori-janški ulica štev. 31/1.
39725-23
Sobico
oddam za 200 Din mesečno ter istotam sprejmem tudi
sostanovalca
150 Dia. Židovska uUea št. 6/L	39764-23
Lepo sobo
i lili i posteljama poceni oddam pod Rožnikom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	89752-23
Opremljeno sobo
čisto, i električno razsvetljavo oddam solidni osebi takoj ali • 1. oktobrom. — Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra«.	39780-23
Krasno sobo
S posteljama, elektriko in posebnim vhodom, event.
uporabo klavirja ia zajtrkom oddam dvema gospodoma na Taboru št. o/I desno.	39785-23
Majhno sobico
prijazno in &sto, oddam ves dan odsotni solidni gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 89774-33
Dve sobi
t ■ separatnim vbodom
ia elektriko, v sredini mesta, z vso oskrbo oddam 2 gospodoma. Naslov oglasnem oddelku Jutra 89808-23
Lepo sobo
ttroeo separatnim vbodom oddam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	89809-23
Lepo sobo
oddam boljšem« gospodu na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasu oddelek »Jotn«.	89845-23
2 gospoda
sprejmem na stanovanje ki domačo brano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
Majhno sobo
souporabo kuhinje oddam mirni osebi. Naslov v oddelku »Jutra«.
39823-23
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo na Friškovcu št. 1/IL 39518-22
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje z zajtrkom aH v vso oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39602-22
Dva dijaka
v popolno oskrbo sprejme uradniška družina v sredini mesta. — Velika, lepa in solnčna soba. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra«.
39811-22
Dijakinjo aH dijaka
sprejmem v vso oskrbo v bližini liceja. Lastna sobica. Na razpolago kopalnica. Naslov v oglasnem oddelku »Jatra«. 39784-22
Dva dijaka
sprejmem po nizki ceni z vso oskrbo na stanovanje k mojemu sinu — srednješolcu. Krasna solnčna soba i električno razsvetljavo in strogo nadzorstvo. Jugovič, Bežigrad, Bara -gova 10.	89820-22

Grafolog ln hirosof
N. Sadluckl — odpotuje.
V Ljubljani ostane samo še do 15. septembra. Sprejema vsak dan od 9.—12. in od 2.—7. ure. Naslov: Ljubljana, hotel »SLON«, IL nadstropje, soba št. 64 89557-34
. »4 tu: K i
i i it M S ^mi
Pianino
Ženltve In poroke
posreduje najbolj restzvo tn diskrstno koncesijoni-taal Zavod m sklepanje '.akinov »Rezor« Zagreb, pošta 3. — Informacije to prospekte pošilja proti vpo-t v>stni znamki za 10 Din.	»13-34
Stanovanje
solnčoe sobe, kuhinj«, kopalnice in vrta oddam stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku JutTa.
39846-21
iščejo
Sobo za 1. oktober
s separiraaim vbodom, v bližini Marijinega trga išče gospodična. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stalnost«.	39719-23/a
2 opremljen! sobi
ali 1 opremljeno in 1 prazno, z vhodom « stopnjišča išče prof. J. Prezelj, trg. akademija.	39760-33/a
Prazno sobo
iščem. Ponudbe z navedbo cen« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Separirana«.
39775-23/a
Učiteljlščnica
išče sobo s 14. septembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« v Ljubljani.
39835-23/a
oddajo
2 prazni sobi
s parketom ia elektriko takoj oddam — Kodeljevo ob Ljubljanici štev. 81.
89646-23
Solnčno sobo
z balkonom, v vili ob "R-volijn oddam z vso oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39668-23
Sobo
lepo opremljeno, v sredini mesta oddam s 15. septembrom solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39722-33
Dijakn aH dijakinji
iz boljše hiše, oddam bal konsko sobo z vso oskrbo v vili ob Tivoliju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39656-22
Dve dijakinji
sprejmem z vso oskrbo v podstrešno sobico v vili ob Tivoliju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39657-22
Dva dijaka
dobrih stariSev, sprejmem v centru mesta, poleg klasične gimnazije na stanovanj« in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39742-32
Dijaka
sprejmem v zelo dobro oskrbo. Nadov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39748-22
2 mlajša dijaka
sprejmem v popolno oskrbo v bližini realke. Zdravo to zračno stanovanje, dobra domača hrana ln strogo nadzorstvo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39754-22
2 mlajša dijaka
sprejmem v zračno sobo ln na dobro brano na Miklo šičevl cesti 6/13. desno — leve stopnjic«. 39766-22
Dijaka (Injo)
sprejmem na stanovanj« z vso oskrbo, ali brez iste. Klavir to inštrukcija na razpolago. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 89786-22
Sobo
v bližini Sv. Jakoba t vso oskrbo oddam dvema dijakoma ali dijakinjama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	89821-22
2 dijakinji al! dijaka
sprejmem v separirano sobo z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 59814-22
Dijakinjo
vzamem po nizki cetfri v vso oskrbo v centru mesta NemSkA konverzacija. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39816-22
Gdč. Zora M.
V	nedelj« na »videnje ob 10. na dolenjskem kolodvoru.	89700-24
V	ogiasnem oddelku
»Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
W. 1931, Brez posredovalca, Bežigrad, Brenne-rei, Celje 33, Čimprej, Čipke, Dobro idoča trgovina, Dolgčas, Družinska sreča, Dober, Dobra zarada, Dobra spričevala, Dalmacija, Fotogramofon, Gremijalna učenka, Gorenjsko dekle, Galamieriet 23, Grad 1/27, Gorica 1931, Gospodinja 30—40, GymnaBium, Hriba-rič, Vida, Ivo 29, Izurjena šivilja, Lkarut leti, Jesenska sreča, Jesen, Inštruktor, Iaicijativna moč, Jako miiai, Kuharica 73, Karkoli 84, Kopališče, Kavcija 5000, Kaučič Ivan, Kamniška okolica. Ljubiteljica otrok, Ljubljanski grad 68 Letovišče, Lepo življenje, Lepa lega, Ljubezen zvesta Mesnica I, Marljiva to pridna, Mesečno 800, Modistka Moderna hiša, Mila sreča, Motor, Marljiva, Mirna stranka, Mirna ženska, Moment, Ne predaleč, Nemška konverzacija, Nemka, Nagrada 500, Nujno, Nujno ivaležma, Odgovor 300, Obstanek, Osebni voz, Obrt-nik-vdovec, Peč, Prijateljica, Prijateljstvo, Peti, Perfektna, Pouk, Poceni, Poštena 30, Prijatelj, Pomoč pri učenju, Pomlad, Postranski zaslužek, Petdeset-letnik 8478, Plačam takoj 222, Poštena ia zmožna. Plačilo v gotovini, Popolne obresti, Rubin, Rožna dolina, Stroga tajnost, Sreča, Strogo poštena, Sigurna eksistenca. Stroga služba, Samski, Stadion, So-trpinka, Samostojen gospod Sreča 20, Sreča v ljnbezni Simpatija, Skromne zahteve, Samostojna moč 100, Sol a. Šivilja, Šiška 7, Takoj, Trgovina 555, Triglav Takoj 37778, Tehn. uradnik Trgovec 34, Tiha, Tabor, Takoj 66, Uradnik, Upokojenec, Udobnost, Vera 20. maj, Valvazor 160, Vajena vsega dela. Voljna in pridna, Veselje do dela, Vipavska dolina, Vijstr, Vsestransko izobražena, Vse v hiši. Zvestoba. Zmerna cena, Zastoipnik, Zdrava, Zaupanje, Zračno. Zanesljiva oseba, 9959, Za 2, Zanesljiva, Želim s«rečo, 50.000. 191eten, 30.000, 43, 1000", 31. avgusta 1930, 370.000 Din, 666, 732, 77, 214, 3010
Trgovec
poroči takoj mlado gospodično, ki bi imela veselje do trgovine in nekaj premoženja. Dopise s sliko, katera se takoj vrne, na oglas, oddelek »Jutra« pod »Katera ima veselje do trgovine«.	39817-25
dobro ohranjen, z lepim glasom, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	38803-26
Saxofon
alt to ee, nov, prvovrsten, prodam za 2500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.	39731-26
Za žganjekuho
več vagonov sliv takoj proda Antoa Bar bič, Videm pri Krškem. 3S565-M
Divjih jabolk
za mošt
blage preizkušeno to zelo okusno, 10—50 vagonov nudi Ahmet Zukobašič, Gra-čani-ea, Vrbaska banovina.
39705-34
Namizno grozdje
lepo, sremako, po Din 4 kg (izven mesta 25 p. ceneje) od 10 kg naprej v vsaki množini nudi Celestina Glavnik, Ljubljana, trgovi-— sadja, Pogačarjev trg
na
št. 1.
39349-34
Plavih sliv
bosanskih — več vagonov proda Mlakar, Zagreb, Tkalčidova ulica štev. 66.
39758-34
Gobe
sveže to nhe kupujem stalno v vsaki množini. Zahtevajte pojasnila. Po najnižji ceni pa razpošiljam prvovrstna
namizna jabolka
Peter Se tisa. Radeče Zidani most.	231-33
Suhe gobe
kupuj« vedDO v vsaki množini ter plačuj« po najvišji dnevni ceni firma: J. Kn-šlan, Kranj (Slovenija).
37857-33
Jazbečarje
foksterijerje
čistokrvne, z rodovnikom, prvovrstnih lovskih staršev proda Lambret, Ljubljana, Gradišče 17.	39800-27
Kobila, Lipicanka
3 let stara, lepa in zdrava naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39792-27

Prošnja
Pošten najditelj se na pro. ša da vrne v torek (o« praznik) izgubljenih 9 komadov po 100 Din, proti dobri nagradi v oglasnem oddelku »Jatra«. 39729-2«
Ročni sekalni stroj
(Handhebeistanze) kupi Požar Franc. Dravlje št. 66. pošta Št. Vid. 39574-29
Pisalni stroj
sredajevelik, najbolje ohranjen poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39739-29
Pletilni stroj
za izdelovanje nogavic to drugih pletenia, malo rabljeni, po zelo nizki con; naprodaj. — Vprašanja pod šifro »Opuščena inoaeanska industrija« na oglasni oddelek »Jutra«. »>749-29

Poziv!
Kar J« Glavič S trnke, sta
nujoč v Mali vasi št. 50. pošta Ježica nad Ljubljaj*; navzlic našim ponovnih svarilom v časopisu se ve I-no naprej goljufal, pozivamo oškodovane, da p. javijo stvar okrajnemu sodišču v Novem mest i. — »Omnia« Ljubljana.
39777-31
Prostovoljno gasil, društvo Ljubljana-Barje
priredi v nedeljo, dne IS. teptembra ob 4. popoldne
vrtno veselico
pri načelniku Vrbincu. V slučaju dežja pa v Gasil nem domu. Za dobro jedačo rn pijačo preskrbljeno Odbor.	89783-16
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogačnik. Bohoričeva It. 1
RotmO Najoovsia riufinska paleta a ielezna selo praktična sloiljiva postelja ■ tapeciranim madracom —
EraBtična za vsaka bižur otele, za prutnjučt oto4 be in nočna služb«. Sla« M Dia' 39*.—. RazpoiM liam poilom ia železni« con po povzet)«.
Leaeas ahiflnska patra* na («lo praktična alof* Ijira postala « tapecira nrm madracom. — stan* Dia
PoRAa prfratea posfcl*
;lo2i)ivs praktična xm touriat«. vojak« in r» r črnilo« kolonij«. Stat!« Dia
Lie£<>stak| praktMaa I«
lezanj« |a (edenia. Suh
o* Dia
Po teta Masa čista tem hano parit k« po Di*
48.— Otlo belo gosj« kg po Dia IM— ta &sti puh kg po Dia. 25».—»
BROZOVTd. ZAGREB
Oica 82. m.
Beli zobje
olepSsJo rsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje i prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo Ea Din 8.— Velika tuba Din 13.— Dobiva se povsod.
Brez posebnega obvestila
Potrti neizmerne žalosti na man jamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna hčerka, gospodična
ANGELA JEREB
zasebnica
▼ Četrtek, dne 10. septembra 1931, ob 9. po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 25. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 12. septembra 1931, ob pol 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Magdalensko pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, 14. septembra 1931, ob 6. v župni cerkvi pri Sv. Magdaleni
Tezano pri Mariboru, dne 10. septembra 1931.
FRAN FRANGEŠ, oče — KATARINA FRANGEŠ, mati, ter vsi ostali sorodniki.
S		m	■H	m
				
Zahvala
Za rtmoge dokaze iskrenega sožalja ob smrti naše sestre, tete itd., gospodične
TONI PEČNIK
se tem potom vsem iskreno zahvaljujemo. Posebej smo dolžni zahvalo č. g. župniku Brvarju za duhovno tolažbo, g. dr. Vilimeku za požrtvovalno in nad vse skrbno nego ob času dolgotrajne bolezni, gg. pevcem za krasno nagrobno petje in vsem, ki so ji izkazali čast na njeni zadnji poti.
Bizeljsko, dne 6. septembra 1931.
11507	ŽALUJOČI OSTALL
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
+
Umrl PAT** je naš dragi dobri, nad vse skrbni soprog, oče, stari oče, tast in svak, gospod
FRAN DEQUAL
krojaški mojster
dne 10. t. m. po kratkem mučnem trpljenju.
Pogreb dragega nam pokojnika se bo vršil v petek, dne 11. septembra 1931 ob Vz 3. uri popoldne iz Florjanske ulice štev. 24 na pokopališče k Sv. Križu.	H514
V Ljubljani, dne 10. septembra 1931
JERICA, soproga — FRAN, žand. podpolkovnik, CIRIL, šolski upravitelj, MAJDA poroč. ING. NEJEPSOVA, otroci, in vsi ostali sorodniki.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja sa konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ysi x Ljubljani,