-The best medium to reach the .best c u s t o m
e r s.
y Izhaja dvakrat na teden.
= Velja za celo = leto $3.00
I Published seray g weekly.
š Subscription 2 $3.00
yearly.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
ŠotiiiiiiiimcsiiMmminiimmimc* ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL, UNDER THF apt ott aaao^u ^ o I ---- ---------- ------ --x ur iWAKCrl 3rd 1879.
ŠTEV. 3.
2 "EDINOST"
j 1849 W. 22. St.
Telephone: Canal 98.
j Chicago, 111. J
I ZA RESNICO I 1 IN PRAVICO I
CHICAGO, ILL., TOFEK, 11. JANUARJA, 1921.
•:«nii:fiiiiiiiic]iiiiiuiiiiiDiiiiiimiiK^
LETO VII.
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6- TQ17. on file at the Post Office of Chicago. Til _ By the Order of the President A- S Burleson Postmaster Ge 1
MIROVNA POGAJANJA ZOPET PRETRGANA.
De Valera je prelomil molk. — Odločno zanika vest o nemško-irski zaroti. — Novi izgredi.
Dublin, 10. jan. — Eamon de Valera, irski republikanski vodja, je danes pretrgal svoj molk s tem, da je izdal formelno izjavo, kjer odločno zanikuje, da bi se bila osnovala nemško-irska zarota proti Veliki Britaniji in ostro prijema vlado, ki je v soboto objavila belo knjigo, v kateri se bere to poročilo.
London, io. jan.—Odločilni vladni krogi so danes izjavili, da bo De Valerova immuniteta pred zaporom trajala samo tako dolgo, dokler ne prekine svojega molka. — Kakor pravi zgornje poročilo iz Du-blina, je De Valera svai molk že prelomil.
London, 10. jan. — Posvetovanja' med Rev. Mihaelom O' Flanagan, prezidentom Sinn-Feinovcev, in Lloyd George-om glede miru na Irskem so pretrgana. Preden je O'-Flanagan odpotoval na Irsko se je dolgo pogovarjal z angleŠkim_ pre-mierjem, toda prišla nista do nobenega pravega razultata. CVFlana-gan je pozneje rekel, da k nadalj-nim pogajanjem sploh ne pride več.
London, 10. jan. — Dublinski časopisi poročajo, da m) angleške čete pri Dunboyne prišle v zasedo. Čete in napadalci se bojujejo na o-zemlju med Leixlip. Celbridge, Mav-nooth in Kilcock. V teh krajih so porušili vse mostove in prerezali vse žične zveze, tako d£ ni mogoče dobiti zanesljivih brzojavnih poročil.
HARDING IN OOOLIDGE -ŠELE SEDAJ RESNIČNO IZVOLJENA.
Washington, 10. jan. — Elektorji, ki so bili izvoljeni dne 2. nov., so se danes sešli v glavnih mestih različnih držav ter oddali svoje glasove za Hardinga kot prezidenla in Cor -lidge-a kot vice-prezidenta Združenih držav. S tem sta imenovana dva oficijelno izvoljena.
t ŠKOF DR. ANTON MAHNIC - UMRL. .
Iz stare domovine smo prejeli žalostno poročilo, da je dne 14. dec. preteklega leta v Zagrebu umrl škof Mahnič, prvi veliki voditelj katoliškega jsokreta v Sloveniji.
Zavedamo se, kaj nam je bil Mahnič, zato tem bolj obču-timi bridkost tlogodka, ki je spojen z njegovo smrtjo. Neizmerno bogata je vsebina njegovega življenja, idealno .lepa pota, ki jih je to življenje ubiralo. Slovenski in hrvatski narod je izgubil z Mahničem dragocen biser, ki ga ne bo mogoče nadomestiti.
• "Več luči!'* S tem klicem in s tem člankom je pričel Anton Mahnič svoje ieformatorično delo na Slovenskem. Klic je govoril, da na. Slovefiskem ni bilo dovolj luči. Vladala je megla brezidejnosti in breznacelnosti v politiki, v literaturi, v šoli, v društvih. Katoliški so hoteli biti vsi, a so služili tujim bogovom. Mahniču se je zahotelo luči. On, ki je Kristusa na sebi obličil, je hotel, da isti Kristus zavlada tudi zunaj njega.
Čudovito lepa je harmonija v Mahničevem življenju in značaju. On združuje v svoji osebi Hrvate in Slovence. Prvim je dal "Rimskega katolika" drugim ""Hrvatsko Stražo'*; prvim je klical.v življenje "Leonovo družbo", drugim prav tako; prve je spravil na katoliški shod v Ljubljano, drugim je kazal ista pota. Tako gledajo i prvi i drugi v njem duševnega očeta katoliškega pokreta; on je, ki je po svojem delu katoliške Hrvate in Slovence spojil; on je, ki se je iz ljubezni do njih eksponiral za Jugoslavijo tedaj, ko je bilo to usodno nevarno. Nedosegljivo se iz njegovega srca izžarja ljubezen do cerkve in naroda.
Njegovo življenje je prelepa apologija katoliške religije, in nam prekrasno dokumentira, kako lahko napravi katoliška ideja iz Človeka svet značaj, ako v njem dejansko živi. Mahnič se je žrtvoval katoliški ideji do konca, a le radi tega, ker je veroval v njeno absolutno resničnost, resničnost, ki vsebuje življenje po smrti ter plačilo oziroma kzzcx* v večnosti. Za to resničnost je poleg svojega znanja in časa vse žrtvoval; svoje telesne moči. ki jih je v njeni službi izčrpal popolnoma; svojo svobodo, ker je bil radi iste službe odvajan iz pregnanstva v pregnanstvo; in svoje imetje: kajti umrl je v tujem domu, kot siromak . . .
Biskup Anton Mahnič je umrl. Žrtvoval se je Kristusu. Zato bo tudi njegovo delo v narodu, Kristus namreč in njegova načela, živelo večno in rodilo nove boljše generacije. Že stopajo na dan, te generacije, z mladimi deviškimi srci in svetimi ideali! V njih hoče oče in učitelj živeti; in generacije hočejo delati in živeti — kakor je delal in živel on, ki mu kličejo in mu bodo vedno klicala:	^
O tac naš", "Svetac naš!"
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
I
NEOČIŠČENI PETROLEJ CENEJŠI.
Pittsburg, Pa., 10. jan. — Cena sirovega petroleja se je zopet znižala. Sodček stane zdaj samo $3-75» torej 25 centov manj kakor doslej.
NOVI GOVERNER.
Springfield, 10. jan. — Len Small iz Kankakee je nastopil danes vlado'v državi Illinois. On je 26. _go-verner te države.
Pri svojem nastopu je izjavil, da se bo zvesto držal načel župana Thonrpsona. To njegovo izjavo je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Ti principi varujejo prostost, pravice, življenje in dobrobit vsakega moža, vsake žene in vsakega otroka v naši državi. "V svoji službi kot go-verner se bom zvesto ravnal po teh principih pri vseh svojih uradnih in političnih ukrepih.* Gledal bom na to, da ne bo noben dolar, ki ga izda naše ljudstvo, izgubljen", tako zatrjuje novi governer.
Nadalje je izjavil, dd je on zato, naj se mesta popolnoma sama u-4>ravljajo, naj se odpravi državna komisija za javne koristne naprave, nadalje naj se takoj izdela sistem za ceste po deželi. Len Small je proti zvezi narodov in proti prisiljeni vojaški službi.
KARDINAL GIBBONS VSAK DAN BOLJŠI.
Zdravje kardinala Gibbonsa hitro napreduje. V nedeljo je že mogel vstati iz postelje in je več ur prebil v naslonjaču. ICaže zopet veliko zanimanje za svojo okolico in za vse, kar se zgodi važnega po svetu.
GRKI ZMAGUJEJO.
Atene, io. jan. — Grške čete so pri Brusi popolnoma porazile turške nacijonaliste. Kemal paša se s svojimi četami v velikem neredu u-mika, Grki pa korakajo neovirano proti Brusi.
ZNIŽANJE DELAVSKIH PLAČ.
Lawrence, Mass., 10. jan. — American Woolen Company je znižala plače svojim delavcem za 22lA%. — Severna pacifiška železnica je odslovila 1000 svc^iiLjiastavljencev.
AMERIKA IZSTOPILA IZ ZBOROVANJA POSLANCEV.
Washington, 10. jan. — Razširila se je novica, da se Amerika ne misli več udeleževati sej na zborovanju poslancev v Evropi.
Vladno osobje se sicer še ni natančno izjavilo o tem, toliko so pa le povedali, ,da Ameriška vlada pri prihodnji Lloyd George-evi seji ne bo zastopana, ker nima nič več za opraviti z mirovnimi pogajanji^
AVSTRIJA NA ROBU PREPADA
Berlin, 10.'jan. — Gospodarski položaj Nemške Avstrije je tako obupen, da sedanja krščansko-socijalna vlada premišljuje, ali ne bi izročila upravo zvezni vpostavitveni komisiji.
KATOLIŠKA MISEL V * -	FRANCIJI.
Pariz, 3. dec. 1920.
Katoličanstvo na Francoskem v dobi med vojno ni samo živelo dalje, ampak delalo naravnost čudeže. Duhovniku je država odtegnila plačo, cerkvam vzela premoženje, krščanski verouk izgnala iz ljudske šole. In posledica? Svoje duhovnike in škofe je plačevalo ljudstvo s svobodnimi doneski, cerkve vzdrževalo samo, plačevalo svoj.g katoliške učitelje in osnovalo 5 velikanskih katoliških univerz z vsemi fakultetami. Francoski katoliki so sami toliko in še več nabrali letno za misijone v Aziji in Afriki, kot vsi narodi cele Evrope skupaj. Tega je bit zmožen katolicizem v dobi, ko ga je vlada skušala zatirati. Mi še nismo občutili tako trde pesti, zato rfe vemo presojati nadnaravno moč vere, ki je držala pokonci francoski narod.
Danes ima Francija duhovništvo, ki mu je čast. To so biseri, ki v revni halji še bolj blišči jo Ima tudi katolike, katolike v dejanju. Kako se čudi naš človek, ako pride v Pariz ali v druga mesta, ko vidi ob nedeljah skoro vse pričujoče občinstvo v cerkvi pristopati k obhajilni mizi.
Kako pa zdaj, po vojni?
Francoska država zbornica je po dolgotrajni debati sklenila 30. novembra v ponočni seji vzpostavitev rednih diplomatičnih vezi z rmi-sko stolico in sicer je 391 poslancev glasovalo za in samo 179 proti. Tako bo Vatikan sprejel kmalu francoskega poslanika, papež pošlje svojega nuncija v Pariz in za katolicizem bo prišla nova "doba. Čudno je to, da je celo nekaj škofov in silno mnogo duhovnikov, ki si vzpostavitve diplomatičnih vez niso želeli, tako se jim je priljubilo sedanje stanje. Revni duhovniški stan je vabil le res poklicane mladeniče, sedaj pa se boje, da bi se morda to ne poslabšalo. Čudovita je takšna duhovščina, čudovit 'francoski abbe, ki je tako skromen, zadovoljen, zvest in svet.
Kje neki so vzroki, ki so spontano, sami od sebe pripravili tla za tako izpremembo?
Trpljenje katoličanov je podvojilo njih odpor in kakor vedno pomnožilo njih vrste ter poglobilo vero v dejanju. Tako so začeli stopati vedno številnejši poslanci v državni zbor, ki se prav nič niso sramovali svojega praktičnega katoli-
Prejeli smo knjige
DRUŽBE SV. MOHORJA
za leto
1921.
Kdor jih želi prejeti, naj se takoj zglasi, dokler jih je še kaj v zalogi.
CENA $2.20.
*
ir*^3

čanstva. Prihajali so globokoverni strokovnjaki na ministrska mesta. Znana je sledeča šaljiva beseda Cle-menceaua ministru Marsallu: "V nedeljah odslej ne bomo imeli nikdar ministrskega sveta, ker vi ste redno pri sv. maši". Danes šteje državni zbor do 150 praktičnih katoličanov.
Svetovna vojna je zelo spremenila javno mnenje. Francoski ab-be-ji so služili kakor drugi v strelskih jarkih celo dobo vojske. Nešteto mladih in priletnejših duhovnikov se vidijo po pariških ulicah v bornem talarju, na katerem je pripet *'cordon rouge", odlikovanje častne legije ali vojnega križca.— Veliko teh mašnikov je oškropilo s svojo krvjo razdejani sever svoje domovine. Vojaštvo je sedaj spoznalo od blizu, v delu in trpljenju, v požrtvovanju, da duhovnik ni tista pošast, kot ga je slikala proti-verska gonja. Izpolnjevali so svojo dolžnost kot vojaki in še kot dušni pastirji. Doma ostali starčki-duhov-niki so oskrbovali sredi neizrečenega napora po 5—7 župnij. Svetovna vojska je bila glorifikacija katoliškega francoskega duhovnika. Tudi tista tiha setev, položena s trudom v dušo francoskega ljudstva v dnevih preganjanja, je pognala in oživila versko življenje vojaštva! O tem pričajo neštete zastavice s podobo Srca Jezusovega, ki so jih nosili vojaki po strelskih jarkih, katere so danes nabite okrog oltarjev pariških cerkva. Častništvo, posebna višje, je zelo goreče. Naj omenim samo imena Focha, Petain-na, Ca -stelnau-ja, teh vzor-katoličanov in j junakov.
S tem, da so svobodomiselci hoteli katolicizem uničiti, ni prišel socialni mir. Postava je mrzla, ako ne najde odmeva v idealnem srcu. Ko je pričela komunistična agitacija, ko je revolucionarna boljševiška propaganda začela preplavljati tudi Francijo, tedaj sp stranke v strahu spoznale, da te možnosti v svojih programih niso naprej spoznale, da so njih programi ničevi in prazni proti elementarnemu socialnemu gibanju, ki je začelo svet pretresati. In ko so se iskale nove formule, ki se naj postavijo nasproti komunizmu, je framazonerija umolknila, je bourgeois uvidel, da nima nobenega kul-turno-socialnega programa, so verski nasprotniki uvideli, da med tem, ko so naskakovali črno internacio-nalo, se bliža rdeča. Novo formulo za rešitev družbe je dal samo katolicizem, oziroma krščanski principi. Ako se hoče Francija obvarovati pred socialno katastrofo, se morajo priznati svetovni principi katoličan stva.	^
NAJCENEJE IN NAJHITREJE
—	pošiljamo denar v Jugoslavijo.
—	po cenah istega dne,
—	ko nam denar prinesete.
Današnje cene so:
300 kron ............$ 2.35
400 " 500 " 600 " 700 " 800 " 900 "
IOOO "
5000 "
IOOOO " ............
Vsa pisma naslavljajte na:
EDINOST, 1849 W. aand St., Chicago,

. •. ' .......M JZ> t-:.-.... SSŽ	- Jfit „.	„•


IŽ SLOVENSKIH NASELBIN.
Sprigfield, 111. — Cenjeni g. ured-T\ilc: — Prosim, dovolite mi majhen prostorček v "Edinosti", saj že dolgo nisem nič poročal iz naše naselbine.
Najprej želim Vam kakor tudi vsem čitateljem "Edinosti" veselo novo leto! Naznanjam Vam, da imamo tukaj zelo prijetno zimo. Malo snega smo dobili že za božič, toliko, da so se ljudje po maši malo nakepali. Povedati Vam moram tudi, da smo imeli na božični dan krasno petje v cerkvi. Pela so slovenska in slovaška dekleta- Izmed Slovenk je najlepše pela Klara Žaubi in dve drugi, za katere pa ne vem, kako se imenujete. Tudi pri deveti maši je bilo prav lepo, ko je naša šolska mladina zapela v čast malemu Detetu Jezušcku. Kako krasno je bilo to poslušati!
Nadalje Vam sporočam, da smo imeli devet konvertitov, ki so pri prvi sv. maši prestopili v katoliško vero in prejeli prvo sv. obhajilo. Nepopisna radost jim je zavladala v srcih, ko sta jih dva nedolžna otro-čička s plamenečimi svečami spremljala pred angeljsko mizo, tja pred najvišjega kralja nebes in zemlje.— Ta prizor je izvabil marsikateremu starčku sivih las solze v oči. Kako bi ga mogel imeti človek tako ^ trda srce, da bi ga tak prizor ne ganil? Vse te spreobrnjence so pripeljali na pravo pot preljubi nam gospod Father Fr. Mazir, slovenski duhovnik pri cerkvi sv. Barbare. Ne-utrudljivi gospod so jih učili skoraj vsak večer- Bog naj jim povrne njihov trud!
Naša naselbina je darovala cerkvi sv. Barbare 6 puranov, ki smo jih nekaj izžrebali, nekaj pa na fici-tanti prodali. Silno smešno je bilo in vsi smo se dovolj nasmejali, ko so ti veliki purani z rudečimi glavami hodili okrog občinstva. Enega smo prodali za $22.00.
O naših slovenskih društvih ne bom poročal. Večina naših Slovencev je taka, da vse mogoče začnejo, pa kmalu umolknejo, in odnehajo. Kaj hočemo?
Pozdrav!
' Frac Supanc.
venci! Ako hočemo, pa jo imamo v teku tega leta. Nikar se ne bojmo za svoj denar! Že večkrat so nas naši nasprotniki strnili, da ne vemo, kaj bo z našim denarjem, toda do sedS^ nam naši duhovniki niti centa niso zapravili. — Pozdrav v novem letu !	J. W.
Ely, Minn. — Blagorodni g. urednik : — Naznanjam Vam, da je bil po dolgi politični vqlilni kampanji izvoljen v mestni odbor tudi naš rojak Štefan Koval. On je edini Slovenec, ki je prodrl pri volitvah. Lahko bi jih bilo več, ko bi bili naši Slovenci bolj zavedni na političnem polju. Ali z nami je križ, ker ne zaupamo drugemu, kakor samemu sebi. Seveda, po volitvah, ko je že prepozno, tedaj spoznamo svojo napako, t Navajeni smo tujega jarma še iz naše prejšnje domovine in ta slabost se nas tako drži, kakor podedovani greh. —
Želim Vam obilno blagoslova in sreče v novem letu!
Vdani Vam
J. J. Heshel.
* v .	Jan 8,, 1921
Y. M. C.
J. Koscak ............142
J. Zefran ...........'.140
J. Merlak ............148
430
*	St. George.
A- Gregorich ........171
A. Banich »..........174
F. Grill ..............130
475
156 136 185
477
156 168 146
470
156 148
159
463
195 146 186
527
KAJ ME JE TRDNJAVA NAUGILA.
Nashwauk, Minn. — Dragi g. u-rednik: — Tu Vam pošiljam nekoliko vrstic o našem majhnem mestecu Nashwauk. Tukaj nas je okoli 10 slovenskih družin, ki živimo v najlepši slogi. Delamo skoraj vsi v "železnih rudnikih, imamo precej dobro delo in tudi plača do sedaj ni bila preslaba. Slišimo pa,4M& se v okolici delo krči, plača znižuje in da število brezposelnih vedno raste. Zatorej ne nasvetujem nikomur, zdaj za delom sem hoditi, ker se dobro delo ravno sedaj težko dobi. Ako se bo kaj na boljše obrnilo, se bom takoj oglasil v "Edinosti". Ko bi se razmere res kaj izboljšale, bi želel, da bi se več Slovencev semkaj naselilo, ker čim več nas je, toliko bolj nam je mogoče napredovati v vseh ozirih-
Ne smem pozabiti tudi omeniti žalosti, ki nas je zadela zadnje dni. Dne 28. dec. je umrla naša dobra soseda Frančiška Podobnik f zadela jo je^kap. Pokojna je bila verna katoličanka. N. v m. p.! —
Math Mayerle.
Te dni je izdal sloveč pisatelj, bivši ruski diplomat v Ameriki, ki je bil dalje časa v Ameriki in je sedaj postal državljan Združenih držav, Andrew Kalpasnikoff, knjigo pod naslovom "A Prisoner of Trot§kyV\ v kateri popisuje svoje doživljaje v Rusipi. Bil je član ameriške misije rudečega križa v ruski armadi za časa ruske prekucije. Toda njegov 'tekmec polkovnik Raj-mond Robins, sam pp srcu- boljše-vik, tudi član ameriške misije rdečega križa, ga je zapletel v težave z boljševikLin Trotsky ga je dal aretirati. Trotsky je hotel pred vsem svetom Ameriko kompromitirat* fn je hotel najti "veliko ameriško zaroto" v Rusiji proti ruskemu narodu (!), da bi bil tako ljudstvo še bolj pridobil za se, češ "ves svet je proti Vam! še celo Amerika", in bi si tako še bolj urdil svoje stališče med ruskim narodom. Tako je dal aretirati tega Kalpašnikoffa in zapreti v trdnjavo Sv. Petra in Pavla v Petrogradu, kjer so najstrašnejše ječe na svetu. Ta mož je bil v ječi nekako šest mesecev. Ve4ikrat je bil v smrtni nevarnosti. Le srečnemu slučaju je pripisovati, da se je rešil slednjič te strašne ječe in je še živ prišel ven. Vse to je popisal v tej knjigi, katero najtopleje pripo-
vsem fazam njegovega trpljenja in upora ^v njegovih najviharnješih dnevih, pa tudi najbolj krvave dobe. Začel sem poznavati veliko stvari kot Rus iz ruskega stališča, katerih preje nisem Yiikdar poznal in razumeval tako. Moj raZ\im je bil razsvetljen in moje domoljubje pomnoženo. Da, priznati moram še več: Iz strašne ječe v trdnjavci Sv. Petra in Pavla sem prišel ponosen da sem Rus, član velike sicer toda slepe in zaslepljenje mrtve Rusije od včeraj, toda še večje in zavedne od jutri.
Jaz kot Rus po krvi in rodu sem videl svojo domovino vedno le skozi angleška, francoska, nemška, morda celo ameriška očala, toda nikdar ne skozi slovanska ali še manj pa ruska. Ko sem sedel dolge mesece za mrežami v ječi in razmišljal vse to, začel sem se zavedati tega dejstva. Vsakt^nji dogodki* v ječi so me potrjevali vsaki dan bolj in bolj v tem prepričanju nekako tako, kakor trpljenje za krščanstvo pomno-žuje vero vanj, v onem, ki zanj trpi. Po pomanjkanju in trpljenju je rastla moja ljubezen do moje do-J movine. Tako sem slednjič postal pravi Rtis. Te besede se najbrže koga, da sem spoznal, kaj je meni pravzaprav manjkalo, ko sem služil mu zde čudne in nerazumljive, vendar so resnične. Prišel sem do tega, da sem spoznal, kaj je meni pravzaprav manjkalo, ko seiti služil kot diplomat in kot politik. Tudi preje sem res iskal ruskih idealov, toda iskal sem jih zunaj ljudstva. Kot državniki smo mi Rusi iskali idealov, ki so bili sicer morda ruski, toda niso bili za Ruse, nismo imeli namena osrečite one, za katere smo jih iskali in delali. Bil sem kakor vsi ruski diplomati predaleč od ljudstva, ali ljudstvo predaleč od nas. "Moje oči so se mi odprle še le ko sem bil sam, zapuščen od vseh
rocamo vsem, ki so zmožni angleškega jezika in kateri bi radi izvede-1	Z li resnico o boljševikih. Preveč bi
Cleveland, Ohio. —.-Zdaj je pa na nas vrsta, da se lahko malo pobaha-mo. Župljani sv. Vida smo se bili zavzeli, da bomo letos plačali dolg na naši Šoli, ki ga je bilo še okoli 20 tisoč, pa smo ga res. O, kako smo veseli, da je ta dolg enkrat plačan. Naš Rev- B. Ponikvar so pa tudi zelo dober ekonom. Kako dobro je bilo to, da je bila šola najprej sezidana ! Koliko dobrega se je storilo s tem našim nedolžnim otrokom! Kam naj bi jih bili pošiljali, ko ne bi imeli svoje šole?
Da, preč. g. župnik, zlobno so Vam nasprotovali mnogi, posebno pa še taki, ki sami niso nič dali. Nekateri so Vas tudi napačno sodili. Prestati ste morali veliko hudega, Tcer ste se trudili za vsestranski napredek našega naroda. Prosimo, o-prostite nam vsem, saj veste, da smo 'zmotljivi! Niste ^izgubili poguma in Bog Vam je poslal pomočnika v osebi Rev. A. B. — Bog naj nam ohrani še dolgo let naše dobre duhovnike pri župniji sv- Vida! Hvala Bogu za vse dobrote, ki jih prejemamo v naši ljubi cerkvi!
Sedaj se bomo pa z novim pogumom lotili dela in hranili dolarje, da bomo vendar enkrat dobili zadosti veliko cerkev za vse. Potem bodo prišli tudi vsi tisti v našo cerkev k maši, ki pridejo sedaj samo dvakrat na leto, ker vidijo, kolika gneča je. Pričakujemo, da bodo vsi taki še posebno radi in veliko darovali, da dobimo v kolikor mogoče kratkem času krasno novo cerkev, ki bo za vse zadosti velika. Kar hitro na-nosimo skupaj potrebni denar, saj nas je že več kot 25.000. Naredimo si tako cerkev, da bo vsak, ki bo prišel v našo naselbino, vskliknilrf O, kako požrtvovalni so tukaj Slo-
Chicago, 111. — Dolgo časa se že ni oglasil nihče od našega Mladeni-škega kluba, zato naj ga jaz malo popišem.
Naš Mladeniški klub zadnje čase prav izvrstno napreduje pod vodstvom neumornega Jack Korencha-na, ki se na "vso moč trudi za napredek našega kluba.
Mesca novembra lanskega leta smo kupili nov "poof table". Pričakovali smo? da ga bomo čez dobrega pol leta že ni€>gli plačati, zato smo bili skrajno presenečeni, ko smo pri zadnji seji zvedeli, da je že plačan. V kratkem dobi mo tudi čitalnico, ki bo nudila članstvu vsakovrstnega berila.
Naznanjamo tudi, da nas je preteklo nedeljo zapustil za nekaj časa naš tajnik Jack Korenchan, ki se je podal po opravkih v Houston, Tex. Želimo mu veliko uspeha in skorajšnega povratka.
Obenem vabim vse ^avedne chi-caške mladeniče, naj se nam pridr žijo. Veliko je še takih, ki jih še ni pri nas. Torej vsi mladeniči v naš krog!	Član kluba.
bilo navesti celo zgodbo. Vendar konec je.pa tako značilen, da se nam zdi primerno, da ga objavimo v glavnih potezah, kajti iz zadnjega po-gla vja te knjige se jako jasno pokaže cela ruska revolucija in cela sedanja situacija in kako nekako se bo stvar konečno razvila.
To zadnje poglavje naslavlja "Kaj me je naučila trdnjava!" Tam pravi: Sedaj ko so minili dnevi strahu in trpljenja, začeli so temne-ti spomini na grozote, katerih bil
sem
katerem sem preje živel. Tedaj seifl se obrnil k svojemu bratu kmetu, delavcu, vojaku in sem mu pogledal prav globoko v njegovo dušo. Tedaj sem še le videl velikansko našo moralno in duševno bogastvo, tedaj sem spoznal dosedanje napake naših izobraženih krogov, ki so hoteli skrbeti za milijone, ne da bi se zmenili za njihove življenjske potrebe. njihoVo stremljenje in njihovo pojmovanje. Šlo nam je samo'za kake politične cilje, za mednarodne cilje, katere smo si postavljali, ne! da bi pri tem kaj mislili na ljudstvo.j za katerega je pa na vse zadnje edV no šlo.
v
resnici grozna. Spod-moje zdravje. Toda ne
Chicago, 111. — Zanimanje za našo kegljaško ligo raste neprestano. K vsaki tekipi pride veliko drugih društvenih članov, ki z največjo pozornostjo zasledujejo, kako napredujejo njihovi sodrugi.
Izid bitk zadnjega tedna je sledeči :
Jan. 4, 1921.
Danica.
Gradishar ............144 170 116
M. Koscak ..........144 134 178
A. Rovtar ...........157 113 I55
445	417	449 St. Stephens.
J. Beribak ...........123	142	127
L. Korenchan .......103
J. Korenchan ................148	164
J. Petrovič ..........160	157	164
386 447 455
r- -
priča in na trpljenje, katero sem videl in katero sem sam prestal"in zdi se mi, kakor bi bilo moje fetriiš-
tvo v strašni ječi z vsemi prestanimi Ruski kmet, ki se je dal tako hi-strahovi ssfmo težke sanje. Velik tro "poboljševi<š*t'i" in je potem model teh utisov bom gotovo prav r|l in klal in pozročil s svojimi ro-kmalu pozabil popolnoma. Toda del j kami strah in grozo med onimi, ka-tega pa ne bom mogel pozabiti nik- j tef"> g"^ niso preje razumeli in kadar, dokler bom živ. Tragedija, ka- terih on enako ui razumel in napo-tero sem preživel v tem svojem jet- | jil rusko zemljo s krvjo, je samo
slepo izvrševal krvave ukaze in povelja nekega Lenina ali Trotskya in ni tako slab, kakor bi se na prvi pogled zdelo. Bil je samo slepo orodje v rokah brezvestnežev, ki so ga znali pridobiti, da sem ji je kot tako udal. Znali so ga preslepiti, da je res vrjel, da brez kratih grozot ne bode dobil prave #svobode, oziroma si ne bode ohranil tega, karje slednjič dosegel po tolikih let sužnosti. Bil je popolnoma zapeljan. Toda vkljub. temu pa ni ruska revolucija rodila samo tipov, ki so vredni pre-ziranja in zaničevanja, temveč tudi osebnosti, ki zaslužijo vse naše občudovanje. Tako na pr^je čitatelj videl, k*akO so me vojaki hoteli umoriti, ker so jih naučili, da je edino pravilno, da to store, da bi bilo slabo za deželo, ako me puste pri življenju. Kako* hitro so pa spoznali, da nisem res tako nevaren, da ni to res, kar so jih učili njihovi voditelji, in so sami začeli misliti s svojimi možkani, smo bili pa kmalu največ-
nisvu, je kopala je
bom trdil, kakor trdijo mnogi, ki so ušli iz Rusije po enakih grenkih skušnjah, da bi tudi meni zastrupila celo mojo prihodnost. Ko tako pogosto premišljujem razne dogodke, moram priznati, da so nekateri'jako prijetni. Gotovo se bo čitatelj temu čudil. Vendar na to odgovarjam, da se popolnoma zavedam, da nisem trpel zastonj, temveč da so mi dali veliki nauk, kakoršnega bi mi nobena univerza, nobena diplomacija in nobena druga šola ne bi mogla dati: nauk, ko sem videl uničenje ruskega narodnega življenja in pa kako se je to življenje obnovilo s tako veliko revolucijo, ka-koršne še ni videl človeški rod. Tako velik je^bil ta nauk, da morem priznati, da sem prišel iz te šole trpljenja popolnoma drug človek, z veliko boljšim poznanjem samega sebe kot Rusa in mojih rojakov, njihovih napak, pogreškov, zmot, zločinov, želja, stremljenj, pa tudi njih j* prijatelji. Nikdar se ne morem čednosti. Zaduhli zrak trdnjave Sv. spominjati neke Darije, nekega Ti-Petra in Pavla sem prišel ponosen, tova, Radionova in mnogo drugih, kakor pa samo hud revmatizem. Pri- ne	ginjen.
pelial me je bližje ruskemu narodu, Jaz sem resno prepričan, da nik-narodu, pravyn, kot ljudstvu in dar ni bilo v Rusiji vojaka, tudi
morda člana rdeče garde, ako je bil član ruske pravoslavne vere, da bi £e ne dalo z njfrn lepo in pametno govoriti, ako ste skušali z njim govoriti pametno in resno. Da, bolj-ševiki so ga vjeli samorker so mu obljubili nekaj, kar je lahko prijel, namreč zemljo za obdelovanje, svobodo in mir. Verjel jim je in je mislil, da bo dobil vse to, kar so mu s tako zgovorno besedo obetali. Tudi mu niso rekli, da mu bodo zemljo dali jutri, temveč so mu jo rekli: vzemi takoj! kar je seveda storil in bil takoj najzadovoljnejši človek.— Toda s tem pa še ni bil v srcu bolj-ševik, in ostal to, kar je bil preje, pobožen in veren Rus. Da bi ga toraj pridobili tudi za svoje ideale, morali so mu pred očmi kazati lepe slike naukov, ki naj mu zagotove to zadovoljnost tudi v prihodnjosti. Ruski kmet je bil tedaj še tako malo izobražen in tako malo probujen, da moram resnici na ljubo povedati, da on sploh ni bil zmožen druzega, kakor slepo slediti onim, kateri so ga enkrat pridobili, da jim je sledil. Pri vsem tem pa še danes ni bolj-« |evik ali komunist v pomenu, kakor mi tukaj v Ameriki razumevamo ta dva pojma in je gotovo, da* nikdar ne bo. Obrnil se je k bolj-ševikom, ker je bil pred vsem sit vojske. Zavezniki so zahtevali od njega, naj nadaljuje vojsko in s tem naj nadalje trpi in se bori. Toda ničesar mu pa niso mogli dati, da bi mu pokazali, za kaj naj se bori? Tako on v svoji priprosti pameti ni našel ničesar, kar bi bilo vredno, da nosi še nadalje toliko breme in da se pobija. Zavezniki so mu pa samo ponavljali: Bojujte se, bojuj--te se! pa molčite, ostanite v tren-čah tako dolgo, da boste uničili Nemca! Kaj mu Nemeč mari! Dajte mu zemljo, pa pri miru ga pustite, da jo obdela.
Ko je zborovala konstituanta proste Rusije, je bilo tam med zastopniki ljudstva 85 odstotkov Judov iz (East Side) vzhodnega dela New \orka, ki so takoj po padcu cara drvili iz celega sveta v Rusijo, 15 odstotkov je bilo pa zastopnikov starega režkna, vsi pa so stali pod zastavo zvAtobe zaveznikom. Ti možje so zborovali, kako bodo via dali narod po "stari metodi in starem načinu bivše Rusije. Zato fi možje niso dajali narodu druzega kot bes^ie, same besede. Kaj čuda, da se jq, ljudstvo naveličalo teh lepih besed in obljub in se je obrnilo raje k boljševikom, ki so mu obetali nekaj dejanskega, ki so mu klicali: "V imenu naše skupnosti, našega komunizna, vzemite si* zemlje. kolikor je morete zagrabiti, pa pobijte buržoazce!" Rusko ljudstvo je prav za prav razumelo sa-m6 prvi del tega klica:: "Vzemite zemljo" in s tem postalo seveda boljševiško. Jaz sam sem videl v svoji jrojstni vasi kmete, ki so vzeli v roke košček papirja in so z veliko težavo "puštabirali"' besedo "bolj š e v i k", več o tej f'zveri" niso vedeli. Potem so se pa udarili ponosno na prsa, češ "jaz tudi spadam v to novo stranko, ker SMO dali ruskemu mužiku zemljo nazaj". Kako pošteno je rusko ljudstvo, sem spoznal tudi iz tega, kar sem splošno čul med kmeti, da ni nihče mislil, da bodo to zemljo dobili zastonj. Vsi so želeli samo tega, da bi kdo prišel, ki bi jim povedal, koliko stane ta zemlja, bi mu dal na papirju lastninsko pravico in pa ceno, pa bi bili veseli. Zato je bila glavna ambicija ruskega mužika, dobiti <4po pošteni poti" zemljo. In kdor bi bil to dal ruskemu mužiku, ta bi ga bil pa dobil. In ako se bo našel kak narodni voditelj, ki bo razumel to fazo ruskega narodnega življa, pa bo v nekoliko dnevih vodja cele Rusije.	v
(Koneq prihodnjič.)
Zadosti utemeljeno. — Oče: "Povej mi, Tonček, zakaj se nečeš v šoli nič učiti". -
Sinček: "Veš, papa, zato, ker sem slišal, da razumni otroci ne ži-viio dolgo".
_
M* ' -
— ______

ORNA SMRT.
Rev. Veselko Kovač.
(Konec.)
Učeča se mladina je vsepovsod e-naka. V svoji mladostni brezskrbno-sti se veseli smrti, kuge> prav vsega, če ji prinese par ur šolskih počitnic-Zato se nisem čudil, da so moji gojenci sprejeli naš sklep z glasnim o-dobravanjem, z velikim veseljem. To da čez tri dni — ob slovesu — ni bilo o tem veselju nobenega sledu več. Pretresovali so pač med terri vso resno zadevo tudi sami in izprevideli, da imajo te prisilne počitnice boj;e malo Veselega v sebi.
Velika večina učencev je imela po več dni hoda do svojega doma. Zato je bilo treba poskrbeti za potrebne vozove oziroma osle za ježo,. Proku-rator je izvršil to težavno nalogo iz-borno. — Prišel je dan ločitve. Pred odhodom smo se zbrali v dvorani, kjer sem imel na odhajajoče kratek nagovor. Pojasnil sem jim veliko nevarnost, ki jim preti v semenišču.
Prvemu slučaju "črne smrti ' je sledil kmalu drugi in tretji. Ali ker smo bili blizu mesta, se je skrbelo, da §o novi okuženci takoj prišli v barake. Tako se bolezen v naši vasi ni mogla razpasti. Vsled izredno velik£ nalezljivosti,
stu je to, da se je pojavila bolezen nosti. Ali naj spomin na pomoč, ki
ravno ob novem letu, ko celih štirinajst dni ne prime nihče za nobeno delo in imajo ljudje čaj za neštevilne medsebojne obiske. Ako bi mogel preprečiti to nepotrebno pohajkovanje, pa bi bilo kuge kmalu konec. —
s katero se je odlikovala pljučna ku- Povem odkritosrčno, če kaka višja
moč ne poseže vmes na poseben način, pa ne vem, kaj bo. .."
"Morebiti pa bo," pripomnim jaz, nekako tja v en dan.
"Upajmo! — Ali _ne vem, kako."
ga, je nastalo med ljudstvom splošno mnenje,.da veter raznaša to nevarno bolezen po deželi. Torej je vse zaman : ogibaj se kužnih in bodi oprezen kakor hočeš, bolezen dobiš, če ti je namenjena.
V tem obupnem položaju so pogani iskali pomoči pri svojih mali-kih. — Da bi naklonil ljudstvu najvišje božanstvo "tien-je" (nebo), je podkralj odredil dva' postna dneva" v tednu (prepovedal je namreč uživanje govedine in svinjine). Ker pa to ni, imelo vidnega uspeha, je morala izdati. — Vsako uimo pripisuje namreč Kitajec vplivu zlih duhov, ki pa izgube svojo moč ob nastopu novega leta in morajo^ odstopiti. Te zlomke je bilo torej treba prepričati, da je doba njih zločeste oblasti prav-
"Človek" sem dejal, "je dolžan stori- zaprav potekla. .. Zato je gosposka
ti. kar je v njegovi moči, da se izogne preteči nevarnosti, potem se pa lehko z mirnim srcem izroči božji previdnosti. Tudi doma vam preti nevarnost, ali izročim vas mogočnemu varstvu Matere božje. Trdno zaupajmo v njeno priprošnjo in ona nas ne bo zapustila. Ako se vrnete, ko mine nevarnost, nazaj vsi, poslali bomo na Sv. Lušarie" — o tem Marijinem svetišču sem jim prej mnogokaj povedal — '"v zahvalo za-obljubno tablo s podpisi nas vseh."
Vsi so tej slovesni obljubi z /esel-jem pritrdili. Poznalo se jim je, da so jim te kratke besede vlile obilo tolažbe v mlada srca.
Na to so pokleknili in jaz sem jim dal svoj blagoslov.
o o o
Čez dva dni me preseneti naš pro-kurator pri zajutreku s to-Ie novico:
"To noč smo imeli v vasi prvi slučaj "črne smrti".
"Kako se je pa vtihotapila k nam? ga vprašam iznenaden.
"Kako? Po neprevidnosti in malomarnosti. Hu. naš sosed, je bil pri svojem sorodniku, ki je umrl vsled kuge, na pogrebu, pa se je naleze!. P>og sam ve, kako je ravnal. Sinoči, ko se je vrnil, je nekaj tožil, da ga boli glava, ob treh zjutraj je bil pa že mrtev. Saj pravim, previdnosti ne poznajo ti Kitajci prav nobene. No, sedaj pa imamo to grdobo v vasi in Bog ve, kdaj se je znebimo. Treba bo največje previdnosti. Živeža, hvala Rogu, ne bo treba kupovati zunaj. Preskrbljeni smo za par mesecev. Boga zahvalimo, da je semenišče prazno ..."
odredila, da se ima začetek novega leta praznovati še enkrat z vso običajno slovesnostjo. T0 se je zgodilo i. marca. Ta dan so pokali topiči in grmele petarde, da je bilo veselje. Zli duhovi pa so sedaj vedeli, pri čem da so in kaj jim je storiti . . .
V teh hudih dneh splošne stiske in nevarnosti so tudi kristijani iskali pomoči in utehe v svojih svetiščih ; iskali so jo taru, kjer jo najde vsak, ako jo išče s trdnim zaupanjem in skesanim srcem. Če so imeli misijonarja v svoji sredi, so premolili cele dneve pred izpostavljenim presv. Re-šnjim Telesom in številno pristopali k mizi Gospodovi. Kjer pa duhovnika ni bilo, šo opravljali kristijani pod vodstvom svojih katehistov poleg vsakdanjih molitev skupno v cerkvi sv. Jožefu — za odpustitev hude šibe božje.
o o o
Tiste dni sem srečal v mestu svojega znanca, nadzornika zdravstvenih odredb.
"Kako kaj napreduje boj proti ku gi, gospod doktor?" ga ustavim na deželi je pa slabo. Krive so temu starokopitne razmere. Saj poznale Kitajce, kakšni so: dobro ljudstvo, toda za varstvene predpise nimajo prav nobenega smisla. Take reči srna [ trajo za nepotrebno nadlego. Ali to vam pravim : barak bi bilo treba v vsakem večjem kužnem središču, da se okuženci popolnoma ločijo od zdravih, pa na to še misliti ne smem: za take reči manjka vse povsod denarja. Zadovoljen moram biti, da se mi je posrečilo prepričanj oblast, da jih je postavila vsaj v glavnem me-
ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.!
Kadar želite poslati denar,v staro domovino se obrnite na
rojaka
MIHAEL PROG AR
1621 N. gth STREET	SHEBOYGAN, Wis.
Varno in zanesljivo pošilja -denar v stari kraj, vsaka pošiljatev
je jamčena.
Čez dober teden pa je 4 Višja moč" — kdo bi se bil nad j al! — res posegla vmes. Neko noč je zapal tako de bel sneg, da kaj takega niso pomnili niti stari ljudje. Medsebojnih obiskov je bilo sedaj naenkrat konec. Vsled slabega, takim vremenskim razmeram nikakor prikladnega obu-tala nad tri tedne nihče ni mogel izpod strehe. Kitajci namreč fie poznajo čevljev iz usnja, ampak delajo svoje obutalo iz lepenke in platna. Tako blago pa seveda niza sneg, je ^ manj pa za požlepico. Poleg tega so
sani v tej deželi neznano vozilo.
f
Tako je nenadni beli gost to zmagovito prodiranje "črite smrti" naenkrat ustavil. Kar je bilo okuženega, je seveda pomrlo; mnogokje so izumrle cele hiše. Ljudje so postali naposled vsled britkih izkušenj vendar previdnejši in opreznejši: okužene predmete so sežigali...
Aprila meseca so časopisi že poročali, da kuga po deželi pojema..
Kaj pa moji semeniščniki?
Dopisovali so mi marljivo.Bil sem dobro podučen o njih zdravju. Peterim izmed njih je pretila velika nevarnost, ker je v njih neposredni soseščini neusmiljeno kosila "črna smrt." — Ker je bilo treba Veliki teden pri škofovskih opravilih v stolni cerkvi večje azistencije, sem jih poklical dvanajst iz onih krajev, kjer se "črna smrt" sploh ni pokazala. Prve tedne po Veliki noči so prišli tudi oni na vrsto, kjer je kuga že po nehala. Zadnji so s*e vrnili tisti, ki jim je "črna smrt" takorekoč stala pred hišnim pragom.
Ko smo bili naposled zopet vsi skupaj, sem priredil v semeniščni cerkvi zahvalno pobožnost. Tudi to pot sem imel na zbrano svojo mladino kratek nagovor, v katerem sem se spominjal izredne milosti božjega varstva, ki smo ga bili deležni v minulih hudih dneh po priprošnji pre blažene Device Marije. ^Nad šest sto let" — sem končal — "že deli v svojem slavnem svetišču na Sv. Lu-šarjih neštevilne dobrote in milosti vsem. ki se zaupno zatekajo k Njej. V minolih dneh hude stiske je obrnila svoje milostljive oči tudi v nas. Tisočera ji čast in hvala za to! Ali na storjeno obljubo ne smemo pozabiti. Lušarski romar naj vidi in ve, da so nekoč celo daljni Kitajci iskali pomoči in zavetja v svetolu-šarskem svetišču in ga tudi našli."
000
Verolomni Lah je porušil starodavno svetolifsarsko Marijino svetiš-ze. Pri tej priliki je gotovo izginil tudi skromni znak kitajske hvalež-
so jo Kitajci iskali in prejeli na Sv. Lušarjih, izgine med Slovene popolnoma ?!
Da se to ne zgodi, sem napisal te skromne spomine.
ZNAČAJ.
Brez spoštovanja samega sebe ni velikih značajev.
Spoštovanje do samega sebe pa zahteva, da človek odkleše, kar vidi na sebi slabega in izpopolni, kar je velikega in božjega v njem.
Kdor se iz vsakega očitno norčuje in ironizira njegove napake, ne kaže plemenitosti ne olikanega značaja.
Kdor vedno vestno ne skrbi, da bi se spopolnoval, nazaduje in po-sirovi.
Največji sijaj olikanemu značaju daje dobrotljivost, milina in ljubezen in največji učenjak odbija s svojo učenostjo, če nima tega.
"Dobrotljivost in ljubezen je najlepši sad življenja", pravi Hilty.
Najmogočnejše sočutje s trpečimi klije iz src, kjer je trpljenje naj-globokejše oralo, ker le globoka srca morejo prav ljubiti. Površni, malenkostni, prevzetni in sami v se zaljubljeni so ljudje, ki niso nikoli trpeli. Ti odbijajo s svojimi besedami in dejanjem.
Torej bodimo:
—	ljubeznivi v mislih. — Ne mislimo slabo o drugih ; tako se lahko večkrat komu stori krivica.
—	ljubeznivi v besedah. — "Cifre in cimbale dajo prijetno pesem, a nadkriljuje jo sladkost prijazne besede". — "Sladka beseda množi prijatelje in tolaži sovražnike in pohlevni jezik dobrega človeka veliko koristnega napravi". (Sv. pismo).
—	ljubeznivi v molčanju. — Ne-
značajnež je, kdor ne molči o skrivnostih, ki mu jih je kdo zaupal. — Molčimo o napakah drugih, če jih nismo dolžni_razkrjti! Ljubezni polna beseda je čestokrat najboljše sredstvo, da koga spomnimo krivice, ki nam jo je storil.
—	ljubeznivi v poslušanju. — Po-
slušajmo z ljubeznijo in zanimanjem, ne pa z zdehanjem in najdol-gočasnejšim obrazom ! Ne govorimo vedno le mi! Očiščenega duha kažemo, če s svojim mnenjem ved-
no ne silimo v ospredje.
ljubeznivi v vsem našem vedenju. — Ljubeznivi bodimo do višjih, do sovrstnikov, a- tudi do nižjih, ker je to najlepše znamenje olikanega značaja.
Bodimo plemenitih misli, poglobimo dušo! Zato. pa je treba trdne volje.
Torej jo krepimo in premagujmo sami sebe! —	Ivo.
Pozna samega sebe. — Profesor
(na višji šoli): ''Mucek, če mislite, da boste s svojimi prismojenimi goljufijami kaj dosegli, si 'morate grugega poiskati, ki bo neumnejši, kot jaz; ;in takšnega boste težko našli". —
Kako še je Mike poboljšal.—Father X.: "Slišite, Mike, dajte no enkrat opustiti tisti svoj večni "orajt"! Pri vsaki besedi pravite "orajt". —
Mike: "Orajt, Father, bom že gledal, da se odvadim".
/

VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro obleko prenare-dimo po novi modi.
FRANK'S DRY CLEANINC CO. Telefon: Central in Rose dale 5604
Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. nasproti Lake Shore BanKe.
COLLIN WOOD — PODRUŽNICA I5SI3 WATERLOO RD.
VINKO ARBANAS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC
vsakovrstnih
♦
CVETLIC IN ROŽ.
Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, 111. Phone: Canal 4340.
SLAVNEMU OBČINSTVU
naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po'telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JANDOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave.,	Chicago. HL
Tel.: Canal 4108


Pozor!
Pozor
—Ako želite dobrih in trpSžnih o-blek, površnih sukenj, klobukov, s-raje, spodnjih oblačil itd., potem pridite k nam, kjer boste najboljše postreženi v vsakem oziru.
Naše geslo je:
"Enake, poštene in
zmerne cene vsem.
JELINEK & MAYER, lastnika Corner Blue Island Ave., and 18th Street.
Pozor!
— Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce. raznovrstne peči zarplin, olje in premog. Prodajam, tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam T)o celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik!,
A.M.KAPSA-	§
(General Hardwe store)
2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL.
FRANK SEDLAK'S SONS
Izvršujegio VSA ZIDARSKA DELA.
Ka4ar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet.
2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 230.
Telefon: Canal 6319.
MATH KREMESEC mesar
Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico.
Vsaki dan sveže meso, kakor
tudi
— prave kranjske klobase —
doma delane vedno na razpolago.
1912 W. 22nd St., Chicago,




"EDINOST"
EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI
Iz jaha dvakrat na teden.
NASLOV:
Slovenian Franciscan Press«
1849 W. 22nd St.	Telephone Canal 98.	Chicago, I1L
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL
Entered as second-class matter Oct. n, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Amerikanci o Jugoslaviji.
ali kakoršnokoli, s čutom sinovske ljubezni. Buigarija, dasi stara sovražnica Srbije, je tudi slovanska. Vendar pa so kakor Čehi tako Francozi, kakor tudi stotisoči ruskih beguncev, ki so pribežali v Bulgarijo, krepko pri delu, da bi ta dva naroda spoprijateljili in združili.
Slovenci in Hrvatje so jako prijazni misli, da bi se Buigarija združila z Jugoslavijo. Nasprotni so pa samo Srbi, ki so zato nasprotni kaki tederaciji in bi raje imeli centralistično vlado pod svojo lastno kontrolo. Vendar pa so celo ti Srbi sami, vsaj inteligentnejši del med njimi, toliko odkriti, da javno priznavajo, da je zveza Jugoslavije z Bulgarijo sicer za sedaj še prezgodna, vendar pa za prihodnost neizogibna. Vsi Jugoslovani seveda sanjajo o svoji veliki prihodnosti. Njih dežela more preživeti z lahkoto najmanj 50 milijonov ljydi, o tem so prepričani. Njeni viri blagostanja so bogati, njena ljudstva inteligentna in rapredna in obenem bojevita. Ako bi se enkrat Buigarija spojila z Jugo-• slavijo, raztezala bi se od morja do morja in bi tako popolnoma kontro-i lirala Balkanski polotok in tako bi postala svetovna sila prve vrste.
Edini vzrok, zakaj se še danes drže proč od Bulgarije in zakaj nočejo izvesti tega svojega velikega programa, je to, ker bi jim njihova zveza z Bulgarijo odtujila Grško. Ako bi namreč imela Jugoslavija vse zaledje Macedonije in Tracije, bi bilo to nevarno za grško kontrolo obrežja, posebno pa pristanišča Saioniki in Cavalla. P red no bi toraj Jugoslovani vzbudili nezaupanje Grške, bi radi rešili svoje jadransko vprašanje, kajti upali so vedno, da jih bo Gršška podpirala v njihovih jadranskih aspiracijah. Tudi glede Albanije gredo koristi Jugoslavije in Grške skupno.	^
Pe-Terček Zgaga je udaril na strune svoje lire in zapel svoj Schwanen-Gesang", svojo smrtno pesem, kakor labod predno umrje.
Le tolaži se, Peterček! Srečen si lahko, če sam verjameš kar kloba-saš. —
S ponosom in veseljem smo opazili, kako so se zadnje čase začeli razni veliki amerikanski dnevniki zopet zanimati za Jugoslavijo. Bili smo sicer res pri več Uredništvih in jih opozorili na važnost naše države Jadransko vprašanje ne bo, kakor se vidi, še tak« kmalu rešeno. Reza svetovni razvoj razmer. Vendar tudi opažamo, da se je ameriška j sk° vPrasaT1Je Je samo eno lzmed mnogih dokazov resnosti tega vpraša-
•	v •	•	a	11 1Q	K A Atl L- l*n f /i iro « a	rvK n «vi In / I i	a X »n _ __ M ^	—» _ ___ _1 _
javnost sama začela zanimati za nas, zlasti odkar se nam je zgodila toli-
V zadnjem času smo večkrat zapazili eno ali drugo reč v "Glasu Naroda" dobesedno pobrano iz ''Edinosti", ki je polna starin, kakor pravi Peterček.
Zakaj je vse tisti postalo novo, ko je prišlo v glas newyorskega poeta in iznajditelja, nam je popolnoma nerazumljivo.
Peterček, ali se že res tako na koncu, da si začel z "Galgenhumor-jem"?
ka krivica, da so nam Italijani vzeli slovensko morje. Naj priobčimo tu članek, ki ga je objavil Chicago Daily News te dni. Napisan je bil že ii. novembra in bil brzojavno poslan v Chicago. Vendar mu bogato plačana laška propaganda ni dovolila tedaj na svetlo. Poročevalec Mow-ler iz Pariza, ki je bil do najnovejših časov naš nasprotnik in velik prijatelj Italije, je zadnje čase začel popolnoma drugače poročati. Ta poročevalec piše:	*	-
"Ker je kralj Peter oslabel od starosti, je prevzel vlado Jugoslavije njegov sin Aleksander kot princ-regent. Kakor se vidi, ga je cela dežela sprejela kot takega . Konštituelna monarhija je skoraj gotovo, da bo ostala tudi za naprej v deželi. Sklicana je bila začasna skupština obstoječa iz srbskih poslancev, ki so bili izvoljeni še leta 1912, in iz delegatov, ki so jih poslali v skupštino krajevni narodni sveti raznih provincij 111 narodnih skupin. Dasi pa to ni bilo pravo narodno zastopništvo, vendar je ta skupština izvrševala zakonodajno oblast, in ves narod je sprejel njene postave. Ministerstvo je sestavljeno iz voditeljev vseh treh narodnih skupin, Srbov, Slovencev in Hrvatov.
V kolikor se more naprej videti, se zdi, da se bo iz vseh sedanjih plemenskih in političnih ~in strankarskih zamotanih razmer razvil kompromis med idejami federalizma in centralizacije. Vojaštvo, diplomatič-r.o zastopstvo, in konzularne službe, to bo ostalo gotovo strogo centralistično. Samo ena zakonodajna oblast bo, vendar pa bodo posamezne provincije ohranile strogo svojo autonomijo in svoja glavna mesta pod vodstvom lastnih governerjev. Duh cele državne ustave Jugoslavije bo gotovo demokratski in svobodoljuben, kakoršen je pač primeren kmečki oržavi. Vse vere, ne samo pravoslavna, ki šteje 50 odstotkov vsega prebivalstva, in katoliška, ki šteje 35 odstotkov, temveč tudi židovska, ki šteje 10 odstotkov in mohamedanska, ki šteje 5 odstotkov, bodo enakopravne in proste. — V Jugoslaviji nimajo židovskega vprašanja, ker so se židje prilagodili deželi in strogemu narodnemu patrijotizmu. Nasprotno pa gotovo obstoji v Jugoslaviji mohamedansko vprašanje. Kaj bo z bosanskimi mohamedani. ki jih je 612.000 ali z albanskimi in macedon-skimi? Jugoslavija je namreč postala največja mohamedanska država. Ima jhi nad en milijon šest sto tisoč v svojih mejah. Učenje cirilice in latinice bo uvedeno po vseh šolah.
Seveda, ko to pišem, so to samo moja optimistična ugibanja, kajti mogoče je, da bodo Jugoslovani zgubili glavo in se med seboj prepirali za malenkostne stvari in se tako oslabili in zavirali svoj napredek. Tega seveda danes nihče ne ve in ne more vedeti. Upajmo, da bodo spoznali svojo veliko nalogo.
Jugoslavija je izključno poljedeljska država. Najmanj 90 odstotkov izvoza obstoji v žitu, sadju in goveji živini. Vkljub vsem nazadnjaškim načinom obdelovanja polja in vkljub raznim neredom poljedeljske uprave je Jugoslavija samo letošnje leto izvozila nad 500.000 ton najboljše pšenice in 150 tisoč vagonov koruze.
Njena industrija je sedaj neznatna. Toda dežela ima krasne gozdove, v večjem obsegu, kakor je na pr. cela Belgija velika. Kar je pa še največje važnosti, ima bogate zaloge najrazličnejše rude. Velikanski bakreni rudniki, katere vodi sicer francoski kapital, so svetovno znani. Veliko bakra je še v Novem Bazaru, katerega še niti začeli niso kopati. V Bosni so velike zaloge železne rude, katere so šele deloma začeli ko-.pati
nja. Ko enkrat dva naroda, oba mlada, močna in napredna prideta glede svojih narodnih koristi v nasprotje in ju loči samo ozka voda, kakorj je to Jadran, moreta priti do kakega malega sporazuma za nekaj časa, toda do mira nikdar.
Do sedaj se je Jugoslavije kregala z Rumunijo radi razdelbe Bana-ta in Temešvara, kar so Srbi zahtevali ne toliko radi plemenskih vzrokov, kakor iz strategičnih, da so si utrdili svoje glavno mesto Beograd. Sedaj bodo pa skušali urediti razmere s svojim latinskim sosedom. Vendar je v tem prijateljstvu preveč negotovosti, da bi se moglo sedaj naprej povedati, kako dolgo bo trajalo.
Večkrat že se je stavilo vprašanje, ali bo prišlo do vojske med Italijo in Jugoslavijo. Italija bi si jo v sedanjih svojih homatijah komaj upala povzročiti. Kar se pa tiče Jugoslavije, je gotovo, da se zaveda, da bi mogla vzeti ne samo Reko, temveč tudi Benetke samo z enim udarcem, posebno sedaj, ko je italijanska vojska skoraj popolnoma demoralizirana. Vendar tega ne bo storila, vsaj kakor bi jaz mislil, dasi bi se ne ustrašila vojske, ako bi bila prisiljena. V velik ponos Jugoslaviji je namreč dejstvo, da je dobila tako močno podporo od zapadne Evrope in Amerike glede svojega reškega vprašanja. Gotovo Jugoslovani ne bi radi izgubili to svoje dobro ime, ki ga sedaj uživajo, vsaj ravno v tem času ne. Tako upajmo, da je boj za nadvlado Jadrana vsaj preložen za nekaj časa, če tudi ne za dolgo.
Ste že kaj slišali o neki imenitni novi iznajdbi? Pe-terček je pred celim svetom sijajno izpričal, da ni Pe-terček, ampak brihtna glava. Po-gruntal je novo mazilo za stroje — žajfnico. O, zakaj se *»u ni to malo preje posrečilo K Danes bi bil milijonar. Vojskujoča Eyfopa, zlasti osrednje države, so bile glede takega mazila v veliki zadregi; železniški vozovi so škripali kakor v peklu. Saj pravim, da morajo ta pametne misli vedno prepozno priti!
NEKAJ NASVETOV NAŠIM PEVCEM.
10. Vedno in povsod pazi na svoj O teh železnih rudnikih pravijo, da so največji na svetu. Tudi-glas, ki mu je največji sovražnik
Ce si hočeš ohraniti leh glas, iz-polnuj sledeča navodila:
1.	Varuj\ se, da ne boš vdihaval škodljivega zraka!
2.	Izogibaj se sob, ki so napolnjene s tobakovim dimom!
3.	Velikokrat prezrači sobo, kjer prebivaš in spiš!
4.	Ne jej mastnih in preveč za-beljenih jedi!
5.	Vzdržuj se spirituoznih in o-pojnih pijač!
6.	Po kosilu ne smeš nikoli veliko peti. Tudi če moraš po kosilu veliko govoriti, s tem več ali manj škodiš svojemu glasu.
7.	Ne poj nikoli neposredno po daljši hoji, telovadbi, plavanju, tekanju i. t. d., drugače pa je vse to za pevca še posebno koristno in priporočljivo.
8.	Pevec naj se ne uči pihal (klarinet, rog i. t. d.).
9- Vsako jutro si^ izperi grlo z mrzlo vodo!
DA SE PREPREČIJO IZGREDI.
ima dežela popolnoma dovolj premoga za vse svoje potrebe.
Izkoriščanje teh prirodnih zakladov, kakor tudi cel izvoz njenih poljedeljskih preostankov, pa zavisi največ'od urejenih prevoznih sredstev. Pravkar so železnice popolnoma v neredu, deloma radi materijel-*iih zaprek, ker ni denarja, deloma radi hribovitih krajev in deloma pa tudi radi nezmožnosti državne vlade. Vse južne pokrajine so odvisne od edine ozkotirne proge, ki gre v Saioniki, grško pristanišče. Severna polovica se sicer lahko poslužuje Donave, vendar tudi tukaj ni vse v redu, kakor bi moralo biti. Toda ako hoče priti do morja, se mora poslužiti Reke. Velika in nujna potreba je toraj, da se bosanska železnica, ki je jako okorna, spremeni v pravo železnico in se zveže z dvotirno moderno progo z Beogradom do mesta Splita v Dalmaciji. Druga prometna zveza, ki bi bila jako primerna, bi bila zveza med Beogradom in Kotarom. Samo ko si bo Jugoslavija sezidala te železnice, bo postala neodvisna od Grške na eni strani in od Italije ^na drugi.
Tako vse kaže, da ima Jugoslavija ne samo veliko ekonomsko moč temveč tudi vojaško silo, deloma ker ima meje jako dobro naravno utrje ne in deloma, ker je duh celega naroda že od narave bojevit in hraber. To pa vkljub temu, da so pravkar Jugoslovani nekoliko počasni z uredit vijo svoje notranje vlade in vkljub njenim sedanjim nekoliko zamotanim administracijskim homatijam.
-Glavna tendence zunanje politike Jugoslavije, vsaj od svoje pozitivne strani, je prebujenje strogo panslovanske ideje. Čehi in Jugoslovani, že dolgo pred vojsko edini v opoziciji proti Avstriji v dunajskem parlamentu in pri mirovni pogodbi, so danes ožje združeni, kakor kedaj preje. Oba naroda sta odločno nasprotna kaki morebitni federaciji, ki bi merila na to, da se zopet obnovi stara Habsburška vlada. Oba ne zaupata Avstriji in oba se bojita Madžarov. Oba gledata na Rusijo, sovietsko
prehlajenje!
Ivo.
"Če nas hočete obvarovati, da ne bodo ljudje v našem drug štoru razgrajali, bodite tako dobri in nam pošljite novo zalogo kolendarjev, če mogoče, po zrakoplovu. Odjemalci Vašega grenkega vina venomer povprašujejo po njih". Ta brzojavka, ki smo jo pred nekaj dnevi prejeli iz Gary, Ind.. zadostno priča, kako veliko je število tistih, ki poznajo i rinerjevo grenko vino kot najboljši pripomoček proti slabemu teku, zaprtju, glavobolu in drugim želodčnim nerednostirn. Njegova glavna sestavina cašcara sagrada je ta-' kole opisana' v knjigi Encyclopae-j dia Britannica: "To je eno izmed najbolj koristnih izmed vseh odvajalnih sredstev, ki ne čisti samo črev, temveč tudi okrepčuje notranjščino in preprečuje nadaljno', zaprtje'. Poizkusite tudi drugai Trinerjeva zdravila: Triner's Ange-j lica Bitter Tonic, Triner's Cough Sedative, Triner's Liniment i. t- d. \ aš družist oziroma zdravnik ima ravno novo zalogo. — Joseph Tri-ner Company, 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Še nekaj Peterček! — Da znaš iz komarja napraviti slona, to smo že davno vedeli. Zdaj si pa dokazal, da znaš tudi obratno: iz slona napraviti komarja. — Seveda bi ti srčno rad, da bi "Edinost pojemala, tako rad, da jo v svoji pesniški domišliji res vidiš na poti proti lastnemu grobu. Pa se motiš, Peterček. Edinost je vsako leto bolj krepko dekle in prezirljivo gleda na izmozganega starca, ki se mu v njegovem marazmu že pojmi mešajo. Seve, ker ni kakor Francka, da bi se obesila na tsarega izžitega dedca, če ima tudi dosti dolarjev, ampak stremi za idealnejšimi cilji, zato te nevoščljivost grize. Glej. da ne boš zbolel, kakor Ahabova žena!
Kak razloček je med Pe-Terč-kom in deklico s kratkim krilom?— I to pač ni težko uganiti! Deklici spodaj malo manjka, Pe-Terč-ku pa zgoraj.
Razdalja med Chicago in Jolietom ni niti petdeset milj, pa vendar je vzelo celih dvanajst dni-časa, predno je dospela božična številka "Glasila KSKJV v Chicago.
Če je vzelo za petdeset milj razdalje dvanajst dni časa, potem bo božična številka "Glasila KSKJ" dospela v New York še le črez dve-stoinštirideset dni.
Kedaj pa bo božična številka "Glasila KSKJ" dospela v staro domovino, no, tega pa gotovo sedanja generacija jugoslovanskega naroda ne bo doživela.

+
-1» +
+ + *
«1» *
+ * * + + * *
Mi pošiljamo denar na vse kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERICAN STATE BANK
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ELL.
F. ŠTEJINA, predsednik;
A. J. KRASA, tajnik.
* * * * * *
4»
+
4-
*
*

Gradenje vojnega brodovja Anglije, Japonske in Združenih Držav Ameriških najbrže ne bo prineslo posebnega blagoslova za humani-
teto.
Ce je res, da ljudstvo odločuje, in če je res, da ljudstvo odobruje vojno, potem "shut up" in ne kikajte čez davke.
Da čepi za " Proletarčevim" grmom 'slacker" — plašen zajec, nam je znano, zato bomo večkrat pod-regali v grmiček, kjer se skriva.
Naši "slovenski socijalisti" so junaki in poštenjaki! Poglejte, ljudje božji, ne ene besedice ni iz socialističnih vrst v odgovor na našo razpravo "Socijalizem in vera"! Qui tacet assentire videtur! — No, sicer jim pa v tem slučaju res nič drugega ne preostaja. —
-	"Au-revoir".


NAROČAJTE IN PRIPOROČAJ- i TE LIST "EDINOST"!
Novice iz Jugoslavije.
Dr. Korošec odstopil. Prometni minister dr. Korošec je podal ostavko. Kot vzrok navaja, ker poslovnik za konstituanto in izdelan v dull u zakona in ker ga je sestavil odbor, ki je že davno razpuščen. Dr. Korošec je proti vsem omejitvam konstituante. Dr. Korošec sestavlja opozicijo, ki bo zahtevala spremem-I o nekaterih točk poslovnika. V to skupino bi baje stopili radikalci, hrvatski zajedničarji in muslimani. Druga vest pa pravi, da se radikalci zbližujejo z demokrati. Vsekakor pomeni korak dr. Korošca važen preobrat v politiki Slov. ljudske stranke.
Razmejitvena komisija popravlja krivice. — Ker se je razmejitvena komisija prepričala, da je v prvem odseku državne meje med Košenja-kom in Sv. Urbanom postopala nepravilno (kritike v časopisju in protesti pri zadetega prebivalstva so tedaj imeli uspeh*, je sklenila upoštevati pravične želie prebivalstva in določila kot novo mejno črto razvodje med Dravo in Muro. S tem se bo meja od Kozjaka proti Muri izboljšala v našo korist. Temu nasproti ugotavlja mariborski "Tabor*, da o meji Sv. Duh—Mura še vedno ni padla odločitev. Konferenca poslanikov je razpravljala o tem vprašanju 9. t. m., vendar pa njeni sklepi še niso znani. Nemškoavstrij-ska in jugoslovanska delegacija ste se 11. t. m. posvetovali o glavnem teku reke Mure zaradi točne določitve mejne črte po reki. Sporazum se upa doseči v prihodnji seji.
Nezvesto ženo- ustrelil je 6. dec. kmet S. v Tečanovcih. Oddal je 4 strele na njo, eden jo je zadel v glavo in se je takoj mrtva zgrudila.— Mož je najprej pobegnil, dne 9. dec. pa se jc sam javil sodišču.
žarskem Prekmurju 20.000, v Reži-^ ji in Furlaniji 56.000, .na Goriškem 154.000; na Kranjskem 83.000, na Koroškem (pod Italijo) 2000, v Trstu 70.000, v Istri 260.000, v Zadru 7000, na Lastovu 1500, na Reki 25.-000, vsega okroglo 800.000.
Grozen zločin na vlaku. — Na
vlaku, ki je vozil v soboto ponoči med iSubotico in Bajo,. je izginil strojevodja. Policijska preiskava je dognala, da so strojevodjo vrgli vi ogenj kotla železniškega stroja. Tri-' je kurjači so bili takoj aretirani.— Vzrok groznega zločina je baj^ maščevanje.
Požar na Jezici pri Ljubljani. Dne
23. novembra zvečer ob pol 10. uri je na še nepojasnjen način izbruhnil ogenj v kozolcu g. Antona Vilfana. Kozolec, obsegajoč 12 oken, poln stelje, je bil v trenutku ves v ognju, katerega ni bilo mogoče omejiti, čeprav so bili gasilci takoj na mestu. Škoda je precejšnja.
da je Čerin ukradel obleko v vrednosti 5097 kron in ušel čez mejo ž njo.
Koliko Slovencev in Hrvatov je pod tujim jarmom? — Na Štajerskem in Koroškem 130^000, v ma-
Cel vlak orožja v Beljaku ustavljen. — Na drž. kolodvoru v Beljaku so pred kratkim ustavili transport devetnajstih vagonov, v katerih je bilo 50 popolnoma opremljenih topov, med njimi 6 baterij 15-centimeterskih havbic, 10- in 8-centimeterskih poljskih topv. Havbice in topovi so opremljeni z merili. Transport je bil s potvorjeni-mi transportnimi registri odpravljen z dunajskega južnega kolodvora v Amstetten-Salzburg ter je bil namenjen v Spilimbergo v gornji Italiji. Vrednost topov se ceni na 45 milijonov avstr. kron. Ravno, ko se je imel vlak odpeljati z beljaš-kega kolodvora, je prišel s Celovca telefonični ukaz, naj se transport u-stavi. Transport je bil zaplenjen in heljaška državna hramba je spravila topove v tamkajšnjo vojašnico. Spremljevalci ustavljenega vlaka so nosili italijanske uniforme. Ko so bili topovi zapenjeni, so spremljevalci brez sledu izginili iz uboge Avstrije.
Dr. Richterjev Močan družinski liniment
Pain-Expeller uporabljajo ie več kot petdeset let v skoraj vsaki deželi na svetu.
Z a revmatične bolečine, nevralgijo, ohromelost, izpahke, prenapetje mišic, za hitr(& o d p o m o č zgodnjim prehladom je ta stari zanesljivi družinski " prijatelj neprecenljive vrednosti.
Vsak lekarnar prodaja Pain-Expeller. Bodite gotovi, da vam ponudijo pristnega z varnostno znamko "Sidro." Zavrnite vse drugo kot nadomestek in po-naredbo.
F. AD. RICHTER it CO., 3rd Are. & 35th St., Brooklyn, How York
! ZAKAJ PLAČEVATI PREVEČ? I
* + + + +
t +
* * * * + * * * *
TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedaj potreboval, kakih notarskih del. Razni zakotni agentje odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plača več kot potrebno, meče proč denar!
RADI TEGA, naznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi sirom Amerike, da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi!
NIHČE Vam ne bo naredil prošnje (affidavit) za dobiti svoje domače iz stare domovine ceneje kot mi!	-
KADAR ŽELITE dobiti svoje domače ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj pišite nam in mi Vam bomo dali brezplačna navodila.
POMNITE, da je naše geslo: "Točno in pošteno postreči vsakomur, po najnižji ceni!"
Pisma naslavljajte vedno na:.
JERIC & ŽELEZNIKAR,
(Slovenska notarja.)
1849 W. 22nd ST.
CHICAGO, ILL.

+ * * * * * * * * * * *
Ubijalka. — Celjska-porota je obsodila 27 letno Terezijo Kitak, ženo- Jožefa Kitaka iz Čermožiš pri Zetalah, na 4 let% težke ječe, ker je 19. oktobra t. 1. tako dolgo s polenom tolkla svojega nekoliko vinjenega moža, ki jo je bil ozmerjal, v temni veži po glavi, da je umrl. Zakonska se nista razumela, sicer se pa med njima ni zgodilo ničesar posebnega, razun da je mož bil strog gospodar, žena pa se mu ni hotela pokoravati.
Dobrota je sirota. — Pretekli mesec je prišel Andrej Čerin iz Sp. Novakov v Davče št. 53, kjer je naprosil Nežo Gataj, katera je bi-\la samft doma, naj mu gre k sose-au—kujiit kruha, ker je lačen. Dobra ženica je res šla k sosedu po kruha, ko pa se je vrnila, je videla,
ODHOD _PARNIK0V.
NEW YORK—TRST
.18. jan. Pannonia 26. jan. Belvedere 29. jan. Argentina
1.	febr. Italia
9. febr. President Wilson
15.	febr. San Giusto
16.	marca Columbia
19.	marca .Argentina
26. marca President Wilson
2.	aprila Belvedere NEW YORK—HAVRE
18.	jan. La Touraine
20.	jan. La France 29. jan. La Savoie
5. feb. La Lorraine
15.	feb. Chicago
16.	feb. Leopoldina
17.	feb. La France 26. feb. La Savoie
8. marca Aochambeau 15. marcaLa Nouraine 17. marca La France
19.	marca Chicago 26. marca La Savoie
4. aprila La Lorraine 12. aprila Rochambeau NEW YORK—CHERBURG, Francija
20.	jan. Imperator 22. jan. Saxonia
3.	febr. Aquitania 8. febr. Albania
17. febr. Imperator 26. febr. Aquitania i. marca Saxonia 15. marca Albania 22. marca Aquitania 7. aprila Mauretania Za cene in druge podrobnosti se obrnite na:
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 70 Ninth Ave.	New York City A
SLOVENSKI MOLITVENIH.
V ZALOGI IMAMO SLEDEČE MOLIT VENIKE:
Dušna paša ......................$1.50
Slava Gospodu, z velikimi črkami.. 1.50
Lurška Mati Božja .............. 1.50
Priprava na start ................. 1.50
Nebeška hrana ................... 1 50
Vir življenja in svetosti .......... 1.50
Duhovni boj ...................... 1 50
Šmarnice, Škufca ................ 1,50
Sveta spoved ..................... 1.50
Premišljevanje o Presvtem Reš-
njem Telesu ................... 1 50
Sv. Jožef.......................... 1 5o
Evangel j ska zakladnica .......... 1.50
Krščanska mati .................. 1.50
Šmarnice, Volčič ................. i_50
Sv. Rožni Venec ................ 1.50
Marija Devica Majnikova Kraljica r.50
Kruh življenja .................... 2.00
Večna Molitev.................... 2.00
Molitevnik, Rev. K Zakrajšek
O F M ........................ j 00
Sv. Družina ....................... 2 00
Bodi moj naslednik .............. 1 50
Hvala Božja ..................... j'oo
Pri naročilih naslavljajte pisma na SLOV. FRANCISCAN PRESS. 1849 West 22»d Street, CHICAGO, ILL.
PREJELI SMO KNJIGE
DRUŽBE SY. MOHORJA
ZA L. 1921.
Naročnikom smo jifi te dni razpo slali.
Kdor jih želi prejeti, naj se takoj ogl asi, dokler jih je še kaj v zalogi.
Cena $2.20.
imiiiiiiiiiiiiiiM^...............

m
m
iiiiiiii!ii»iiiiiiiiiiiiiiiii:^:iiuiiiii
Good Shoes o Furnishing for Men.Vfomet\ i- Children
lowest PRICES
■iTy
iU.
TWO STORES 1757and 1759 Wlfl" St-.i^f
POZOR.
POZOR
Stoj in čitaj!
VSA NAŠA BOGATA ZALOGA JE NAPRODAJ ZA POLOVIČNO CENO!
m
SJ:
Posebno smo znižali cene moškim, ženskim in otroškim opravam, kakor tudi najfinejšim črevljem.
Ne zamudite lepe prilike!
Poslužite se te kupčijske prilike, ker je to izvanredna prilika za varčne ljudi!
llllllllllllllMIIIIIMillllllllH^
m
m
"EDINOST^	i
PAYLE ZGAGA
O per mej devjetkat! O tristu ta zeljenih ! Taku se-pa ne borna šli. Bajgali de ne! Vajo gaspud Mistr editar če vani misija, de bo šla tu taku naprej, se hedu mot j a. Jest jim bom zaštapu tu nihnu pisajne inu mir kazejne pa Vamerik pa je amen, pa če se vani glih na glava pastavja. Misija vani, če nejsa bli un dan rej s areštan kukr šje žjelu muj frend Janez Cukale al pa Fran-cel Štempihar, debo z mana glih taku? Bajgali tristu judu pa anga pu, de ne! Jest jih bom pa sfiksu in jm bom zaštapu nih tu pisajne. Škandal! tu jim pravim inu spot inu sramota de vani Idi pr gmah ne peste. Al ne vidja kake strašanske škandale inu pahujšaje dajo! Kaj? Al nej tu štrašnu? Kaj sa ga spet
cajtengah kakšn škandal je spet narjedu tist tuj prjatu Editar vad Edinast? Viš taku lepa farbca sm jemu/kot Trbovčeve sončnce. Pa vad samga grimajne nad tulkm škanadalem viš sem pa taku nesre-
— _j y
cen .
Pa pridm k Petru sujmu brat pa spet tak pahujšajne. Van je pa z blejde farbe rdeča dabiu. Pridm k atat Saskarju pa spet ves v moki, -de sm jih vprašali: "Ata, ata, kakšen pa sa? Kaj se boja vani na stara lejta začel šminkat in z moka patresat". Pa spet šlišm, de sa vsga samu vani urieh. Pa pridm k muj prjatlu Francki, pa spet vsa pa-pavdrana. Pa spet glišm ist uržah. Me je pa taka sveta jeza prjela in tak svet špot k sm jehn prjatu biu, de sm djav: Tu pa ne smaj več taku naprej je vse zastoj. Tu se mora zaštapat. Tek zdej boja vani še Italjane pahujšoval in pa taljanskh kloštrh predstojnke pebijal, pa take špilal?
Pa ke bi tu še vse biu' J>a vani ga še bol špilada. Biu sm pr rnuj-
mu prjatli Jožet. "Dobr dons Jo-| ka zgaga dejla?'r — Vejo, gaspud že", sm djav. "Kaj pa bombe de- Editar, tu me je pa taku razjezlu laja?" — Pa ga gledam, k,se taku| inu inak se me je sturlu, de morem kislu drži, kukr b ga kdo s kapri- jest zavul sujga prjatla tulk pre-vam pad nusm pašegetov. Nobene' stat. Sm pa djav, tu mortn pa za-antvert. "Tk Joža, muj prjatu",j štapat. Tu ga ne pamaga n^č! Inu sem še ankat djav. "Dobr dons!j tu zdej v imen mujga brata Petrč-Kaj pa se t je ^gudlu?" — "Kaj s ka, v imen z moka patresenga atata,
imen našminkane Francke, v
no, Matic le ne prestole inu pre-šteman. Veš, štemanost pa nezma-snost nej sta bla še nkol beštra'\— <4Kga šteman ! Kga m poveš! Hud sm hud!" "Za kega par si že spet ti hud?" "Na te! I kega sm ti pa narjedu ? Sej sm tuje plehaste ure še zmirej h valu, če prav s tud mja-ne un dan ofrnažu, k s- mi djav, de je zlata rinka, je bla pa s pazlačen-ga kejka". "Prov sm narjedu-. K be
te taku paznov, k te dons, Pavle. Aj tel ju, še bel bi te sfiksu". "Ze-kaj pa spet? pavejdi nu!" "Viš za tu, k imaš takga prjatla tam v Či-ka£". . *'Kterga?" "Inu, keterga? Le
nevajdnga se dajlaj ! Hinavec!" "Rajs ne vaj m", sm djav. — Vejš, tu je tist Editar, k tista Edinast piše, k nam ta črnem rdečkarjem in ta rdečem črnarjem ne da gmaha. Vejš, kaj je spet mjan na špilu? Tu si zmisli. Vse muje ure ein kjet-ne inu rinke se pastale pleh na-mejst zlata. Al ni tu strašansk?" "Ja, pa gdu je tu narjedu?" "I kdu, kdu? Le vpre*uj, hinavc! — Tuj prjatu je tega ržah! Viš ka-
me je zgudlu! Ti še vprašeš? Ti, k si nore". "Oho Joža", sm djav, "le pačas! Le z andahtjo. Al ne vajš kdu sm jest? Al ne vajš, de te jest lehko s tega ofica preč ab-šafam ?". "No ja. Pavle, no ja, sej nism taku hedu mislu. Viš le gif-ta me tist tuj prjatu tam v Čikag k me ne da gmaha, pa ga me ne da". "I, kaga je pa spet narjedu inu na-štiftu?" "I kega? Al ne vajš. de me je vse bombe paferderbu?" — "Bejž no kam", sem se začudu!
imen mujga prjata Jožeta, ka ste mu vse bombe sferderbal, v imen mujga frenda Matica jest pagir-vam tu vad nih da daja en gmah! le« ta Italja je pahujšana zavulo nih vole, Katulšna je v denžer k sa vani uržah de je biu tist kalabre-zarski frater vabsojen, vani sa uržeh vsega truble Ha svajt. fiaz pravim, štap! Pa zaštapat morje, pa je amen. Kukr vani tejga ne
našpilal tam v Italij. Vidja k še ta-j "Jaja! Viš zatu je pa samu van t°J*	^^ ^ ^ ^^
vsak lahku piše kar če? Kaj misli-
ja, de jh Peterček ne smaj napadat? Kej je tu napisan! Van sjnej, vani morja pa lepu tih bet. Vsak žihr prat nim piše inu dejla. Vani morja pa lepu pakrščansk movčat. Vid-je tu jest vad neh dons gor pagir-vam! Inu če vani ne bodo tejga držal, pa nej se prpravje! Bom pa še jest muja frendšaft aufkindu.— Pol boja vidi, kaj se tu prav! Pol boja cvirnal. Vani mene še ne pa^-naje. Vani mislija de muj frak pa muj zavbr anu prjazn vabraz rajs zakrivata taku usmilen src je, de ne znam bet hud. Le nikar nej me ne dražje. Vidje tu jim pavejm, de za rad nih ne bom Vseh prjatlu sujih zgubu, raje se z nim prec sfajtam. Tk taku! Tu jm rečem še ankat: Jest čem gmah za suje prjatle, da bo-, jo pisal čez vera in čez kar boja tli, kulkr boja tli, mi sma v frej kon-tri. Vani maja pa za movčat. Ka-pito? Zastopte? Če pa krajnsk ne: bojo zastapii, jim bom pa po kine-zarsk pavajdu. Tk so long, Mistr Editar. Upam de muja današna pridga ne bo zastojn.
Jeh prjatu do zdej
Pavle.
Ta pa zna občevati z gosti. -
šča (na obisku) : "Gosja peč« mi izvrstno diši; jaz bi jo jedla smrti". '
Zet: "Kar dajte jo, ljuba tašča!"
Lepo ji je povedal. — Žena : "Zadnjič sem brala tvoj članek o elektriki in spoznala sem, da je zelo nevarno, dotikati se nekaterih gumbov
(knofov)." -
Mož: "Dotikati se gumbov na srajci ni prav nič nevarno, ljuba Amalija, in vendar jih rra mojem perilu vedno manjka".
Navada je železna srajca. —
Krompirjevec: "Ali že veš, sosed, da je bil tvoj hlapec prej v tnestu za pisarja?"
Koruznik: "Sm že zamerku. Kadar bi se rad mau pučinu, pa voče gnojne vile uteknit za uh".
ZABAVA.
uboga Italija pr gmah ne peste! Vidja k sa samu vani uržah de se je tak pahujšanje zgudlu tam -v kloštri med mujmi prjatli Kalabrezi? Le kar tih nej boja! Le nkar nej se prav nič ne ekskjuzajo. Vejo muj brat Petr je spet taku pahujšen in ata, ata Saksarju, pa Francka, Francka! Taku je rajva samga sramu rdeča pastala de sa ji ata mogl prec ana celja baksa talkm pavdra kupit de bi kdu ne mislu de mujnšaj glajha. Ata sa pa mogli kar cev žakel moke kupit de sa suja rdečica nedov-žne sramežlivast na sujmu precar-tanm vabraz zakril. In pa muj prjatu Martn Kundež, ke je taku ne-dovžn kukr tist lahu koš k je sedem lajt tatvina nosu čez kantra-bant, pa je rej vež zdej taku štra-šansk pahujšen inu scagan, de je vad same žalast rdeč nus zgubu.' Un dan sm ga vidu, pa ga gledam gledam. "Z božjo volo, Martin, al si rajs ti! Gorila se te usmil in lu-ba afnea iz južne afrike, tuja stara mat, kaj se ti je pa zgudlu. Taku si biu še lepu rdeč un dan k sm te vidu, de sem prec imu tak žmah v usth kukr de b sam šampajnar piu. Take skamine mi je še tuja rožnata farbca nardila. Na, zdej si pa taku beu inu blejd. Kaj se je pa zgudlu?" Kaj?, kaj? ti še vprašeš", je djav. "El nej si brau "V mujh
uržah de se je na taljanskm ta stra-sen pahujšajne zgudu k sa anga flečkajnarja vabsadil. AJ misliš de b se tu zgudl k bi t^stga tujga prjatla v Čikag ne biu?" 'Tmaš že prov, Jože", sm djav, k sem vidu kaku modru misli. — Kumaj pridm ven na strit pa Janeza Cukala srečam. "Halo, ^ohn", ga pazdravm ! "Kam pa ti?" "Šalit se pejt!" je zarežu name ! *'Buh se te usmil", sem djau, "kga je pa štaba spet.' Ga je biu mal preveč sinove?" "Nič preveč? kega ga bo preveč v teh prahibicijskih] cajth ! Al me ne vidiš kaku sm na-Itodn, kaku strašnu sm -se prehladu.'' Viš kak nus imam vad samga nahoda!" "O, ti raj vež, kaku se mi smiliš", sm djav. "Prt-bi kake rcnije al medicine vzev". "Sej sm jh in bi mi tud pamagel k bi.tega preklicanga tujga prjatla ne biu tam pred muj mu nusam tam v Čikag". "Je že spet van! Ja že spet! In Janez se je razčeperu inu rezje-zu". Viš, ta paštajna rj5va je uržeh de jest kihnt ne morm. Viš kakšnga prjatla maš? Špot te bodi !" — Pa grem mal naprej pa spet srečam mujga ta pogorlga Matijca.( "O srečne vači, Matic, kaku sm ve-sjeu ke te spet vidim. Ti ne vajš kaku te jest lajkam". "Bejž, bejž! Hinavc! Gowaj! Aj m Jtru vič ju!" je pa angleškš pavajdu. "No,
v is mštanca jeh tožet? Al nej sa še šlišel de sa tud v Jeblan prat nirnu peršverenga prnesl ti muj pr-jatl? Če, nejsa še šlišel. boja paj kmal. Jaja, pa le nej se prpravje !i Se škože jeh boja dejli posebno zdej, k sa na Taljanskm taka našpilal. | Tk lajpu jh p rosni, nej nkar več j mir ne kazje! Nej lepu v andaht, kje v kakm kot tišče in nej za nas grejšnke molja. Vidje, tu je za nih. Le kaj b se vani utikval v vsaka figa. Kaj nej sma v Vamerik, k
Iz šole. — Učitelj: "Če boš še kdaj zamudil, moraš prinesti opravičilo seboj".
Učenec: "Od koga?"
Učitelj : "Od tvojega očeta".
Ločenec: " O, zakaj pa ne od mame? Mama najdejo vedno boljše izgovore".
Gospoda na počitnicah. — "Želite sobo za i o ali za 15 dolarjev?"
—	"Kakšna razlika pa je?"
—	"Če plačate 15 dolarjev, dobite tudi mišjo past v sobo".
Ni slaba misel. — Stric (bogat, svojemu stričniku, ki ga je prišel obiskat) ; "Povej mi, Ivanček, kaj boš ti postal pozneje?"
Mali Ivanček: "Vaš dedič, stric".
Društvo Sv. Cirila in Metoda štev. 18 S. D. Z. v Cleveland!!, O.
iiummntniiiiiiniaiiHHiiiiiiaHitrmmianmunrfnHiH 8LOV. KAT
PEVSKO DRUŠTVO "LISA"
Slavnemu občinstvu priporočam, svojo dobro trgovino s železnarijo.N V zalogi imam najboljše peči, katere se greje z oljem, plinom in tudi take za premog. V zalogi imam tudi raznovrstno o-rodje za vse rokodelske stroke. — Kadar potrebujete kaj takega, pridite k meni in boste najboljše postreženi.
F. M- NILLES, 1842 W. 22nd St., Chicago,
SloT- Kat. pevsko društvo Ilira, Clev* land, Ohio. — Predsednik: Aaton Grd na ,1052 E- 62 St. Podpredsednik in pe vovodja: Matej Holtnar iioq Not woof
Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zupančič 1x73 Norwood Rd.: Blag. Fr. Matja šič, 6515 Edna Ave. olektor: Antoi Hlabše str. Pevske vaje so vsaki torek četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Se
±** ***+*<*
Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K. Jednote ima svoje ^eje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. Mark's Place .New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00 $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo Zavedni rojaki, pristopite k temu preko-ristnemu društvu, ki je eno izmed naj-^agilnejših v New Yorku.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Za smrtnino se lahko zavaruje za $150, $300, $500, $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče.
Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike.
Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 East 61 st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šek, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare.
Društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-kar.#
Zastavonoša: John Jerman.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani.
ok :•:«£< M :>:♦!<
DRUŠTVO SV. VIDA STEV. 25 K. S. K. J.
Ima svojo redno mesečno sejo na 'sako orvo nedeljo v mesecu v Knauson lvorani. cor- St. Cleir Ave. and 62nd Str. N. E.
Uradniki zz. leto igao-Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Dgrin 1051 Addison Rd- W.; Društveni sdravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St. "lair Avenue-
Novi -člani se sprejemajq v društvo id 16-ga leta do 50-ga leta starosti in e zavarujejo za posmrtnino $1000 500-00 ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te-lenske bol. potpore-
Naše društvo sprejme tudi otroke v Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-i in e zavarujejo $100.00: Otroci po etu starosti prestopijo k aktivnim članom in se zavarujejo od $250.00 do $iooo-^ačevanje društvenih ases- pri sejah od 1 ure dop. in do 5 ure pop.
Novi člani in članice morajo biti pre-sb ni od zdravnika naj kasneje do 15 Ine vsacega meseca.
Za vse nadaljna pojasnila se obrni-e na irori imenovane uradnike.
Pripravite se za neodvisnost
i
1 č
JAVNA ZAHVALA! Cenjeni g. J. Wahčič: — Jaz sem rabila Vašo hvale vredno ALPENTINKTURO za lase za katero se Vam najlepše zahvalim, lasje so mi takoj prenehali spadati in so mi gosti dolgi in krasno narastli. želim Vas priporočati vsakemu, kateri bo v taki potrebi ko sem bila jaz, da nisem rabila V^še tinkture bi vse lase zgubila, zatoraj se Vam še enkrat lepo zahvalim, Vaša rojakinja.
Mrs. Anna Beketich, 314 Second Ave* Johnstown, Pa. Alpenpomada za moške brke in brado. Bruslintinktura za sive lase od katere postanejo moškim in ženam popolnoma naturni lasje kakoršne ste v mladosti imeli. Wahčič Fluid ozdravi vsaki naj stari ji Revmatizem, kostobol, . lOKan, nogah ali križicah se ozdravi v 5-tih dneh popo'nom«^ Rane, opekline, bnle, turove, kraste, grinte in lišaje, potne noge, kurje očesa, bradovlce. debelo kožo na nogah in ozebline, vse tej bolezni se v 3 dnefct popolnoma opravijo-
Pršite takoj po cenik in krasni žepni KOLEDAR za leto 1920 oošljem popolnoma zastonj.
JAKOB WAHC1C 6702 Bonna Ave N. E	Cleveland O.
Varna banka, kamor nalagate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno ne* odvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti' in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili' v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in vama banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19tt*JSTREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.
lili ilfciMiiilii^ii i ili ilk .....i mi iriliiiii

$ - 1 - " *
AMERIŠKA !
*
i $
+ $
SLOVENKA *
*
+ *
Urejuje Miss Marica.
Ljuba Miss Marica: —
m
Dovolite, prosim, tudi meni malo prostora v * 'Ameriški Slovenki" ! Res se je začelo naše ameriško žen-stvo precej zanimati za ta kotiček, vendar trdim, da bi bilo lahko to zanimanje še večje. In to z upravičenostjo! Kakor se je že parkrat povdarjalo, nimamo me ameriške Slovenke nobene skupne organizacije, kjer bi v enotnem delu stopile na površje. Dame drugih narodnosti kažejo vse, drugačni smisel za kaj takega, kakor me Slovenke- In zakaj bi morale biti ravno me povsod najzadnje?
Vprašanje je, na katerem polju se naj udejstvimo, kje je najbolj potrebno, da me posežemo vmes.
Pravzaprav so na to več ali manj že odgovorile druge dopisovalke.— Najbolj potrebno v sedanjem času, pa tudi najbolj hvaležno delo bo, če si bomo prizadevale, da bi med našim ljudstvom poglobile in razširile versko misel, versko samozavest in kulturo na tej podlagi. O vsem tem ste že pisali. Ponavljam samo zato, da bomo imeli neko celoto pred seboj.
To bi bila velikopotezna akcija, zato se moramo čim prej organizirati. Pred vsem bi bilo treba v najkrajšem času prirediti skupen shod, kjer naj bi se iz vseh delov Združenih držav sešle Slovenke, ki čutijo v sebi sposobnost in moč, da bi na ta ali oni način delovale za povzdigo našega pokreta. Kako so naši možje lepo organizirani kot "Kolumbovi vitezi" in ameriško kat. ženstvo
kot "Izabeline hčere"! Ali ne bi *
mogle me Slovenke same sase napraviti tudi nekaj sličnega, četudi ne v tako velikem obsegu?	^
Gotovo! Saj nekatere rojakinje že sedaj delajo na vso moč, kakor vidim sama in kakor spoznam iz dopisov v "Edinosti*'. Kako bi šele delovale, ko bi bile organizirane!
Y sedanjem času se stori največ dobrega in slabega s časopisjem. To ve vsaka. Zato bo morala biti tudi ena prvih naših nalog, da bomo razširjale naše dobro časopisje, kolikor ga imamo. Veliko jih že dela na vse kriplje, veliko je pa tudi takih, ki še spe ter jih je treba šele vzbuditi in navdušiti. Zato nam je po-tr<$bna organizacija, kjer bi se skupno posvetovale in navduševale za svoje delo.
Predlagam, velecenjena Miss Marica, da Vi vzamete vso stvar v roke. ker čim prej izpeljemo to akcijo, tem boljše bo.
O priliki se bom zopet kaj oglasila. — do tedaj pa bodite najlepše pozdravi j ena!	v
Slovenka iz Clevelanda.
Predraga rojakinja: — Prav lepa hvala Vam za Vaš dopis. Najbolj vesela bom, ako se boste prav pogostokrat oglasila. Na Vaš predlog odgovarjem tole: Vse ameriške Slovenke, ki čutijo vese-
lje in zmožnosti za versko kulturno delo, prosim, naj mi čim prej pošljejo svoje nasvete, kdaj in v katerem mestu naj bi se zbrale. Gre pred vsem za to, da vsaj približno zvem, koliko jih bo prišlo skupaj. Stvar je silno velikega pomena, zato se odzovite v kar mogoče največjem številu. Pisma naslovite na uredništvo 4'Edinosti"!
Iskren pozdrav Vam in vsem a-meriškim Slovenkam!
Marica.
Drage ameriške Slovenke: —
Staro leto je zatonilo in nastopili smo novo leto. Bog daj, da bi bilo to mlado leto, ki smo ga ravnokar nastopili, srečno za nas vse! Bog nam daj, da bi rastli v čednosti, da bi izruvali slabe navade iz naših src in si prisvojili lepih čednosti ter se utrdjji v vsem dobrem! Posebno si prizadevajmo, da bomo vselej s spoštovanjem izrekali presveto ime Jezus. Danes, ko to pišem, je ravno praznik tega najsvetejšega imena, zato ga prosimo, naj bi ga naša usta nikoli ne izgovarjala brez najvišjega spoštovanja. To je velika
rana v našem narodu, da to ime tolikokrat izgovarja brez vse časti, da meša to ime med posvetne stvari in celo med umazano govorjenje. Ako mati ne more najti otroku nogavic, ako otrok obleko hitro raztrga, ako se jezimo nad draginjo, nad vremenom? in pri vseh mogočih rečeh sploh, tako pogosto izgovarjamo to ime, da se niti šteti ne da. Mladenič v najlepši dobi ima vedno na jeziku "EJzizes Krajst" in ravno tako tudi stari mož, ki že leze v grob. Protestanti so v tem oziru bolj ob-čutlivi, kakor mi. Ni še dolgo, kar sem bila priča, kako je neka prote-^statovska gospa javno posvarila nekega- pobiča, ki je brez potrebe izgovarjal to ime. V novem letu se moramo tega na vsak način odvaditi. saj, kar človek hoče, tudi lahko stori.	J. W.
KUHINJA.
s 9. Grahova-riževa juha. Kuhaj J4 litra izluščenega graha z 2 litroma vode ; ko je napol kuhan, pride-ni litra opranega riža, kuhaj vse skupaj še tire, napravi prežganje (rostanje) iz 5 dkg masti in 5 dkg moke, v prežganje prideni malo drobno zrezanega zelenega peterši-lia in čebule;; ko ie prežganje rumeno, prilij malo zajemalko vode, da se razpusti; prilij to prežganje ližu; ko še nekoliko povre, pridai. f če hočeš, kisa po okusu. (Za pet do šest oseb).
lovico stare suhe žemlje, deni jo v lonec in polij z % litrom vrele juhe, lonec pokrij s pokrovko in juho čez 5 minut stresi v skledo.
12.	Krušna juha s krompirjem. Srednje velik kos starega črnega kruha zreži na kosce (7 dkg), jih stresi v lonec, polij z vrelo osolje-no vodo (y2 litra) ; lonec pokrij, da se kruh nekoliko napoji. Potem pri-daj en olupljen in ostran ali stlačen krompir, postavi lonec na ognjišče, da prevre; potem vse dobro premešaj, stresi v skledo in zabeli z mastjo, v kateri si zarumenila par koščkov čebule.
Za ter juho ali močnik pa lahko porabiš prav star kruh, potem ga del j časa pusti, da se napoji. Krompir pa lahko porabiš, kar ti ga ostane od prejšnjega dne. Jed je zelo okusna in priporočena od župnika Kneippa. Za dve osebi.
13.	Krušna juha (druga). 4 tenke kose črnega kruha (ali 2 stari zemlji) deni v pečico na pekačo, da se malo popečejo, zlomi jih, deni v lonec, polij\ z 2 litroma vrele oso-ljene vode, pokrij za -10 minut, da\ se kruh napoji, ki ga potem zmešaj in stresi v skledo in zabeli z 2 dkg surovega masla, v katerega si zarumenila nekaj koščkov čebule. To jed lahko napraviš prav iz starega suhega kruha, ki ga sicer težko porabiš. (To bi bilo za dve osebi.)
14.	Krompirjeva juha s suhimi gobami. Operi 5 dkg suhih gob, pre vri jih, potem stresi na rešeto in opfakni še z mrzlo vodo. Zreži jih z okroglim nožem ter jih deni v rumeno prežganje, ki si ga napravila iz 15 dkg masti, velike žlice moke in mu pridejala strok drobno zrezanega česna, čebule in vejico pe-teršilja. Vse to pokrij in praži 5 do 10 minut; ;večkrat premešaj, da se ti ne prismodi. Posebej v loncu pa kuhaj v 1 >4 litru vode dva debela, olupljena, na male kocke zrezana krompirja. Ko *je krompir skoro kuhan, mu prideni gobe s prežganjem, lovorjev list in maja-ronovo vejico, osoli ga in kuhaj še 10 minut; prilij tudi nekoliko ki^. Ako hočeš imeti posebno dobro juho, ji lahko pridaš žlico kisle smetane in žlico pretlačenih paradižnikov. Za štiri dp šest oseb.
15.	.bizolova juha z nzem in makaroni. Namoči zvečer % litra rdečega fižola, drugi dan ga zavri in čez nekaj minut mu odlij vodo in ga zalij z \]/2 litrom gorke vode, osoli ga in kuhaj v mehko, prideni en lovorjev list, velico majarona in košček limonove lupine; ko je fižol mehak, odlij vodo v drugo posodo, stlači fižol in prilij vodo nazaj, deni v kozo 2 žlici stopljene masti ali masla, par koščkov čebule in ko se zarumeni, deni polno žlico moke; ko je moka rumena, prilij fižolovko in žlico pretlae&nih paradižnikov ; ko vse še nekaj minut vre, pridaj žlico kisle smetane in žlico kisa; ko prevre, precedi juho v drugo kozo, v katero si dejala 5 dkg drobnih, kuhanih in odcejenih makaronov in pa 5 dkg v vodi ali juhi kuhanega riža; ko še prevre, daj juho na mizo. Štirim do šestim osebam.
THE FOLDING BED.
Little Roy had returned from a week's visit to his aunt, and Avas trying to describe the folding bed 'he had been sleeping in.
"It lays domn at night, mamma, and stands on its hind legs in the daytime". —

FOR OUR YOUNG FOLKS.
li jajci, zamešaj vanji dve pesti krušnih drobtin in zlij vse skupaj v 2 litra vrele juhe, katera naj par minut vre.
11. Juha za otroke. Razreži po-
PODPIRAJTE MOŽA: KI VAS PODPIRA,
FRANK SUHADOLNIK	' ": %
.-eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iški tisk.
i	On je zastopnik za ta dva lista.	* -
Rojaki, ali ne mislite, da tak mož^asluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL.
Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Glair Ave.	CLEVELAND), OHIO.
A KNOWING BOY.
"My father and I know everything in the world", said a small boy to his compapion. ,
"Al right", said the latter. — "Where's Asia?"
It was a stiff question, but the little fellow answered, coolly: "That is one of the things my father knows".
NOT NECESSARY.
"Jimmy", called the mother of the youth, "be sure to come in at four o'clock and get your bath before you go to the Jones for sup-
P*r!"
"But, mother, I don't need any bath for that'', protested Jimmy.— "They said it was going to be very informal".
WELL KNOWN FAMILY.
Sunday School Teacher—Can you tell me who dwelt in the Garden of Eden ?
Little Mary—Yes, ma'am—the Adamses.
credit. He tried# farming at which he failed. He tried storekeeping again, and failed. He spent his time in reading and playing on the flute and violin. He was penniless when he became acquainted with Thomas Jefferson, who wrote the Declara— tion of Independence. Patrick Henry decided to study law* He studied six weeks and passed the examination successfully. He was twenty-four When" he was admitted to the bar. He went to live with his father-in-law. He became noted and successful as a lawyer. He coud have had many public honors which he declined. His patriotic addresses stirred the people into a defence of their country and resulted in the ultimate freedom of America from British ryle. He died June 6, J790. A beautiful bronze statue is erected to his memory on the Capital Square at Richmond.
Success came to Patrick Henry only after repeated failures. Amidst all his reverses he applied himself to reading and study and in the proper^ time found his right sphere in life in the profession of the law. His industry knew no oounds, and his life is a proof that the "race is not always to the swift nor the battle to the strong".
A LITTLE MORE AND A LITTLE LESS.
Zaradi varnosti. — Soseda (ki jo zbudi ponoči zvonec) : "Kaj hočete?" —
Gospod:- "Oprostite, gospa, jaz 10. Krušna juha. Raztepi dve ce- J moram nazaj v gostilno, ker mi rao-
. Hotel sem
"GIVE ME LIBERTY OR GIVE ME DEATH".
March 23, 1775, in the Virginia Conversion, Patrick Henry delivered his great speech in which occurs the famous words quoted at the head of this sketch. They came from the mouth of man who went' through many trials, and who was practically unknown to fame or fortune. until the oppressions of the British crown spurned him on to deliver the speech which is more or less familiar to every person in the United States.
He was born in Hanover county, Virginia, May 29, 1736. His parents were poor but respectable; he had many brothers and sisters, and so being one oL a "houseful of kids", he did not grow up to be a spoiled child. He was sent to school where he learned to read and write. His father, who had a grammar school in his own house,.taught him Latin, Greek and arithmetic. He was fond of hunting and fishing. He was a quiet, bashful, modest, observing boy who did not care much for dress or show. At fifteen years of age she was clerking in a country store. He started a store of his own but failed in this enterprise. He was too liberal in extending
A little more deed and a little less
creed,
A little more giving and a little less
greed;
A ittle more bearing other people's load,
A little more Godspeeds on the dusty road;	,
A little more Golden Rule in marts of trade,
A little more sunshine and a little
less shade;
A little more respect for fathers and mothers,
A little less stepping on the toes
of others; A little more of love and a little
less hate. A little more of neighborlv chat at
the gate; A little more of the helping hand
by you and me, A little less of this graveyard sentimentality, A little more of flowers in the pathway of life, A little less on coffins at the end of the the strife. —-Steph en Abbott Northrop.
The daily round of duty is full of probation and 'of- discipline ; it trains the will, the heart and the science.
con-
United we stay, devited we fall.
J a žena ,ne odpre . . \ as samo poklicati za pričo, da sem bil ob desetih tukaj".
k r?g\l asv; rr^ Vrt :r*v; r ■ ,- r*\:;	rrafr r/aift rs^v™
HARMONIKE!
Izdelujem in popravljam vsakovrstne hajmonike, bodisi kranjske-^ ga ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah.
Se priporočam rojakom širom Amerike.	• i
Za pojasnila pišite na:, » y ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd St-, Cleveland^ Ohio.

SLOVENCEM V JOUETU!
Naznanjamo, da kdor si želi v Jolietu in tamkajšni okolici Mohorjevih knjig, raznih molitevnikov ali drugih povestnih knjig in karkoli spada v področje našega podjetja, naj se
obrne na nara tamkajšna zastopnika:
MARKO BLUTH, 505 N. Bluff St.,
JOLIET, ILL.
JOSEPH MUHIč, 506 Summit St.,
JOLIET, ILL.
Oba gg. zastopnika proporočamo kar najbolje cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici.
0 -	—
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 W. 22nd St.	CHICAGO, ILL.

"EDINOST"

t
s-
Kosovkine kokoši so bile pridne, poštene in ponižne. Gospodinji so prizadevale prav malo skrbi; iskale so si same živeža, noile jajca, da jih je komaj sproti pobirala gospodinja, in poleti je mrgolelo dvorišče piščancev, ki so se kmalu dobro prodajali. Nekega dnei pa prinese strokovni list tužno vest, da je naša domača perutnina" vsa izpačena, izprijena, degenerirana;; da bi nikjer na tem svetu ne trpeli tako zanikarnih in ničvrednih kokoši in da je skrajni čas, da se vpelje boljša, imenitnej-ša, plemenitejša pasma; sicer da( propade naše dobro kmetsko ljudstvo popolnoma-
"Če ne poprodaš hitro teh grdo-gledih kokoši", je dejal Kos razjarjen svoji ženi, ko je" držal list še v rokah, "ti jih pobijem jaz vse".
"Oh, nikar, Tomaž !"f je. prosila žena; "saj nam ne prizadevajo nič hudega. In glej,- šele včeraj sem prodala piščet za dva in jajc za tri goldinarje".
"Po čem jajca?"
"Po dva krajcarja".
"No vidiš. Tukaj je popisana pa-, sma, ki prodaja jajca po kroni. Ali razumeš? Po kroni. Stoinpetdeset kron bi bila dobila ti včeraj za jajca, če bi imela pravo pasmo. Kaj hočeš s tako malopridnim, pokvarjenim plemenom, ki samo zoblje!"
"Petdeset goldinarjev in črez mi dajo vsako leto moje kokoši".
"Nova pasma ti jih bo dajala črez petsto".
"Premisli vendar, Toma"ž, da po-šiljairio mi jajca in kokoši v tuje kraje in iz tujih krajev hodijo k nam ponje. Nam ni treba tujih nič kupovati, ker celo domače prodajamo. Če so tiste tuje pasme tako dobre in imenitne, zakaj pa hodijo k nam ljudje po te zanikarne?"
"Ti tega ne razumeš. Ljudje, ki to pišejo, imajo svoje izkušnje".
"Le tega nikar ne verjemi! Ti ljudje samo prepisujejo in ne pomislijo, da ni vse za naše kraje, kar se morda drugje izponaša. List seveda mora biti poln, in če ni zrna,
se dobe prazne besede".
Lahko si mislimo, da niso omajali tako nazadnjaški ugovori naprednih načrtov. S solzami v očeh se je poslavljala gospodinja od svojih kokoši, ki so jo pogledovale postrani tako milo, kakor da bi dvomile o pravičnosti in hvaležnosti tega sveta-
Tako se je pričelo pri Kosu popolnoma moderno gospodarstvo, in to gospodarstvo bi bilo še nekako uspevalo, ako bi bila prispevala dežela ali država vsaj s toliko podporo vsako leto, kolikor je bilo izgube. Tako pa je šlo vse rakovo pot. Niti plemenita živina, niti imenitne kokoši se niso počutile dobro na novem kraju. Nic'jim ni ugajalo, ne zrak, ne voda, ne družba. Nad krmo so videl gospodar, da so česa boljšega vajene; ;in katera krava bi v takih razmerah, polna nezadovoljnosti in domotožja, dobro molzla!
"Prav molzne niso", se je tolažil Kos; "ampak izpitale se bodo lahko in hitro".
Kaj še! Hujšati so začele, kakor gosposke kokoši, ki so tudi v prvih dneh počasi in visoko dvigale noge po dvorišču in ponosno prezirljivo gledale krog sebe in čakale, kdaj da se jim bo natreslo pšenice. Ko pa so čakale dolgcfin zaman, so se jim povesili kljuni. Počenile so skup, kokotale ogorčene in sklepale, da ne zneso ob taki postrežbi nobenega jajca .in ne izvale nobenega piščeta. In z malimi izjemami- so se držale svojega sklepa in nagajale gospodinji, ki jim ni znala aH ni hotela po-streči, kakor se spodobi gosposkim kuram.
Tako ni bilo pri hiši ne mleka, ne jajec, ne sadja, in gospodinja se ni dala potolažiti, naj je še tako trdil gospodar, da je začetek vedno takšen : da pa to ne sme oplašiti razumnega človeka; ti troški da se bodo poplačali, z obrestmi poplačali; samo da treba dobiti nekoliko posojila za prve težkoče. In kako lahko se dobi dandanes posojilo!
Škoda, da se ne da "dognati, kako bi se bili obnesli Kosovi poizkusi: Mož je namreč umrl sredi svojega novotarjenja, ravno tisto leto. ko šo mu bile prvič obrodile žlahtne hruške. — Kako se jih je bil razveselil gospodar Kos! Kako šele medgor-ska mladina! Naj bi bil plot krog vrta še dvakrat tako visok in gost, medgorski dečki bi ga bili preple-
zali ; tako imenitne so bile te hruške.
Naravno in umevno je tedaj, da je dobil Kos nekega jutra nekaj drevja obranega in nekaj vej polomljenih na svojem vrtu. Srdit je-čakal prihodnjo noč tatov in se grozno prehladil. To je bila prva nesreča, druga pa, da ni samo prepodil tatov, ampak jih tudi naznanil sodišču. Tako neslišano postopanje so hudo obsojali vaški komunisti, ki jim ni šlo v glavo, da bi bilo sadje krasti tatvina. In zopet nekega jutra je dobil Kos vse imenitne hruške kroginkrog debla za celo ped široko obeljene, tako da so se začele sušiti.	%
Kosa je rešila kmalu potem pljučnica vseh bojev tega čudnega sveta, kjer so pred paglavci varne samo lesnike in tepke-
Vdova pa ni nadaljevala poizkusov. Uredila je gospodarstvo zopet bolj po starem kopitu, češ da predniki tudi niso bili sami tepci, in prepuščala poizkuse sosedom. Gledala je le, kje bi se dal kaj pridobiti, kje kaj prištediti, in ker je imela pridne roke, se ji je posrečilo v nekaj letih poplačati skoraj vse dolgove.
(Dalje prihodnjič.)
=
Tisti človek, ki ti pripoveduje, da I SLOVENSKI TRGOVCI, obleka ne naredi moža, gotovo ni! ŠAJTE SVOJA PODJETJA krojač.	V LISTU "EDINOST".
K >

s*®*50*6

JANUAR
1921
31 DNI
EMIL KJSS, bankir
133 Second Ave.
New York, N. Y.
S svojo petindvajsetletno izkušnjo dajam na razpolago svojo banko vsem bratom Jugoslovenom in sicer za vse
vrste poslov, kakor:
POŠILJAM DENARna vse k"je Jl,goslavije
po najnižji dnevni ceni, naj si bo v kronah, dinarjih ali pa dolarjih.
PRODAJAM ŠIFKARTEza vse linije po dolo«ni
ceni.
SPREJEMAM DENAR nfuloge 1,1 p,ačujem
obresti.
Ce želite svojo družino semkaj dobiti, obrnite se samo na mojo banko, ki Vam bo dala vsa potrebna obvestila kakor tudi način, kako morete to doseči.
Slovenski ameriški javnosti.
Slovencem sirom Amerike se tem potom blagohotno na^ znanja, da se je tvrdka LEO ZAKRAJŠEK, 70 — 9th Ave., NEW YORK CITY, zaradi velikega in neprestano rastočega prometa reorganizirala in sicer na ta način, da j svojemu dosedanjemu delokrogu pridružila tudi posle privatne banke ter da od NOVEGA LETA naprej posluje pod imenom: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, — na istem naslovu.
Kakor do sedaj, bo tudi za naprej vse poslovanje pod osebnim vodstvom ustanovitelja in dosedanjega voditelja te tvrdke, g. Leo Zakrajšeka, vsled česar so rojaki lahko uverjeni, da tvrdka ne bo krenila s poti dosedanje postrežljivosti, točnosti in poštenosti, temveč da se bo trudila, da svoje poslovanje vsestransko izboljša v korist onih, ki se je bodo posluževali.	"	~
Od države New York je ta tvrdka sedaj dobila bančno dovoljenje, kar bo zlasti pri pošiljanju denarja v stari kraj velike važnosti in koristi, ker tvrdka ne bo vezana posluževati se raznih drugih bančnih podjetji in njih zvez v ta namen, temveč se bo v svojem poslovanju s starim krajem lahko posluževala onih zvez, katere je g. Zakrajšek napravil v času svojega obiska v starem kraju. Pošiljanje denarja se toraj sedaj izvršuje pod državnim nadzorstvom in pod jamstvom, ki ga je tvrdka položila pri državi in ki ga zakon določuje za izvrševanje teh poslov.
Na podlagi vseh teh važnih pridobitev, nastopa ta tvrdka leto 1921 z zavestjo, da je v najboljšem stanu služiti svojemu narodu še v dosti večji meri kakor do sedaj.
Podpisana lastnika se ob tej priliki kar najtoplejše priporočava zaupanju in naklonjenosti vseh rojakov v Ameriki brez razlike, zagotavljajoč jim točno in pošteno postrežbo v vsakem slučaju.
Z odličnim spoštovanjem
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi?
— Slovencem v Chicagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami!
Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev.
Za vse se Vam priporočam
J. ADAMS, i845 W. 22nd St., Chicago-
il KH
Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
M Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
\ sem se priporočam.
imec
FOTOGRAFIST
eK
1849 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
t'HOXE: CANAL 2534.

M
iMllllllllilliMlllilllilllllll


Pameten
«1
'PRIVATE BANKERS",
70 —9th Avenue	NEW YORK CITY,

—	Kako dolgo bomo zdravi in zaposleni, tega nihče ne ve, to ve samo bodočnost. Premislite, kako dobro bo enkrat za Vas in kako boste hvaležni samemu sebi, ako si kaj prihranite za slabe čase. —
—	Kadar pa vlagate v hranilnice svoj denar, tedaj pazite, kam boste vložili svoj težko zasluženi denar!
—	Vlagajte svoj denar v varne in zanesljive banke, kjer Vam ne bodo dajaH samo obresti, ampak tudi garancije za Vaš shranjeni denar!
. Ta priliko pa Vam nudi:
METROPOLITAN STATE BANK
Ki je pod državnim nadzorstvom in zelo zanesljiva
Njen kapital je: $200,000.00

Njen prebitek je: $.45,000.00
Posluje na:
2201 WEST 22nd STSEET,
— ♦
CHICAGO. ILL.
Bančne uradne ure so:
Pondeljek, Sreda, Četrtek in Petek: od g. A. M. - do - 4. P. M.
Torek in Sobota: od 9. A.M. - do - 8.30 P.M.
lllimSlllllllllllffl