BRATA. Povest. — Spisal Janko Polak. ^^^^^^^1 i. j^H ^MiSfe ilo je pomladnega jutra. Na vzhodu ie žarelo nebo. SoE^s *3§P»«mMPw je vzliaialo izza temnega gozda. 't^riltfiMr* Oh visokem grajskem oknu ie slonela priletna gospa tflSf9HBw in zrla na okrašeno mesto v dolini. SjaBjfcl^SE^k >To moram preprečiti!- ... _ &3$!^Kaj naj storim?« vpraša kneginja boječe. ^^^^^^^^l^^^l »Slavnost moraš preprečiti!« '^^^^^^f V >Kako?« Sfl^lF * • Prav leliko. Spominjaš se morda še dne, ko ie tvoj mož ponesrečil na lovu. Stregla si mu, kakor more streči samo usmiljenost. To je dobro vedel tudi tvoj mož. Zaraditega ti je dejal takrat, da si vzbudi želio, ka-darkoli hočeš in kakršnokoli hočeš. Izpolnil ti jo bo, če mu bo le moL. In — ali ne more poslati Marka z donia in — mesto njemu — prepustiti vladarstvo tvojemu starejšemu sinu Danilu?« ¦ »To bi bilo možu smrt!« . . . »In naša smrt bo, če prevzanie vladarstvo Marko!« Mučen molk je zavladal po sobi kneginje Katarine. »Kam nai ga pošlje?« vpraša po dolgem molku. »Odide naj neinudoma! Kam? — Ali nima Marko dovolj posestev? — No, pa to bomo že še ugenili. Med časom pa, ko bo Marko z doma, bodemo prav lahko uredili vse tako, da ga zameni Danilo. Tvoj mož. se mora vdati! . . . Rad ali nerad!« I »Teta, vaš nasvet je grenak zame in Se grenkejši bo za mojega možaB in Marka. Tudi Danilo bo žalosten. Saj ima Marka tako rad!« M »Orenak ali sladak! . . . Pravi je!« reče teta trdo. »Ako nočeš Ie-* pega dne jokati z mano in s svojimi otroki vred nad nesrečno uro, bb kateri nisi hotela poslušati pametnega nasveta dobre tete, stori, kar sem ti rekla!« J Molk.---------- • 1 »Bodi! . . . Težko mi je! . . . Če ie Marko res samo hinavec, mo- ram se ga iznebiti že z ozirom na svoje otroke. Sama sebe bi že še po- zabila. A otroci se mi smilijo.« M »Da, da! . . . Otroci, otroci!« ii seže teta pikro v besedo. ^^^B »Radi teh sem pripravljena storiti vse!« . . . ^^^H »Torej boš storila, kar sem ti rekla?« I^^H »Da!« ^^B Teta nato poljubi kneginjo Katarino in odide s hudobnim nastnehomjjB ki ji Ieži na veli ustnici. 1 Kneginji Katarini pa se utrne debela solza in ji spolzi po lepem licn 1 na tla. J Bojevala je hud boj. M II. ^ Ko stopi knez Lazar tistega jutra v sobo, v kateri sta navadno zajtr-kovala s kneginjo Katarino, se jako začudi, da ne najde kneginje v nji. Zakaj vsako jutro ga je ona že čakala, da mu je mogla stopiti nasproti in mu želeti: »Dobro jutro!« . . . Knez odide urno iz sobe. Strežnik, ki prihiti z zajtrkom, mu pove, da kneginja ne bo zajtr-kovala in da ie na vrtu. (?3 123 »53 Knez odide molče na vrt. Strežnik pa zmaje z glavo in nese zajtrk v kuliinjo. Knez na vrtu ne naide svoje soproge. Zato stopi v paviljon. Tam io najde vso žalostno. »Dobro jutro, Katarina!« jo pozdravi prijazno. »Dobro jutro. Lazar!« odzdravi kneginia žalostno. »Zenka moia, zakaj si žalostna?« Kneginja molči. »Ženka moja, zakaj si žalostna?« ponovi knez. »Vse se radosti le-pega dne. Samo ti si žalostna! Kai se je pripetilo? Te ie kdo užalil? Je treba koga kaznovati? Morebiti koga pomilostiti? Oovori, ženka moja? Je treba ubožcu pomoči? Morda li mogotcu ponižanja? Povei, ženka moja! Sai veš: izpolnim ti vsako željo! »Lazar!« vzdahne kneginja. »Govori!« de knez vzpodbudno. -Bom!« reče kneginja kratko. ¦ Molk. 1 >Preden ti razodenem vzrok svoje žalosti, te moram nečesa opom-niti. Gotovo še tiisi pozabil lova, na katerem si se ponesrečil. Danes bi ne bil več živ, da te ni rešil Bog tako čudezno in da ti nisem stregla jaz tako skrbliivo. Sani si to izprevidel. Zaradi tega pa si mi dejal takrat, da mi boš izpolnii vsako željo, in sicer kadarkoli in kakršnokoli si bodem želela. Lazar, danes je prišel dan----------« »Samo govori, ženka moja!« hiti knez. »Pri Bogu in pri najini lju-bavi ti prisegam, da hočem izpolniti tvojo želio, pa nai bo še taka!« Mučen molk zavlada po paviljonu. »Govori, ženka moiaU siU knei skoro nevolien. >;Hudo mi bo, če te užalim. Bodočnost moiih otrok zahteva, da go-vorim. Ni me skrb zame. Skrbi me bodočnost otrok. Da, vse se radosti danes. A jaz sem žalostna. Zakai nesreča preti meni in mojim otrokotn, ako oddaš vladarstvo Marku. To se ne sme zgodtti!« Molk. »Zato je moja želja, da odide Marko z doma, pa počakamo ugodnega trcnotka, v katerem ga bo mogel zameniti moj najstarejši sin Danilo!« »Katarina, ne šali se!« »Ne šalim se! . . . Kar sem rekla, mislim resno! . . . Ce se tie umakne Marko, se bom umaknila jaz! . . . IzvOli!« Kneza ie oblila rdečica. • »Katarina, ali si pri umu?« »Misli na prisego in obljubo!« »Sedaj, ko je že vse pripravljeno in so velikaši vse kneževine Že na poti?« »Misll na prisego in obljubo!« »Tako torei! . . . Ti misliš resno? . . . Torej sama laž in hinav-ščina te je bila napram meni in Marku? . . . Sedaj mi ie iasno vse! . . . ea 12« »» O, jaz bedak! . . . Iz nič sem te dvignil na knežji stolI^^^^sedaMH vračaš hudo za dobro!« Molk. »Oprosti, ženka moja! . . . Prenaglil sem se! . . . Saj vem, da ne misliš resno! . . . Kaj ne, da ne?« Pa stopi k nii, da io priine za roko. »Ne dotikaj se me! . . . 7.a\\\ si me! . . . Laž in hinavščina je bija samo tebe in Marka, ne pa mene! . . . Vidva sta mi samo legala in se mi laskala, da bi preslepila mene in moie otroke! . . . Pa jaz mislim dalje, nego tnisliš ti in tvoi Marko! . . . Sedaj šele vem, da ljubiš samo njega! . . . Da, da! . . . Sin je tvoje prve žene! . . . A iaz sem samo prite-penka! . . . Kakor sem prišla, tako Iahko odidem! . . . Govori, hočeš izpolniti obljubo in držati prisego?« »Katarina, ženka moia, zahtevaj karkoli hočeš, samo tega ne! . . .J Dam ti polovico kneževine, samo odstopi od svoje zahteve! . . . Saj veš,^ da tc imam rad! . . . In vem. da me imaš rada tudi ti! . . . Tu mora biti hudoba vmes! . . . Katarina, ne osramoti me pred celofckupno kneže-vino! . . . Katarina, ne ubijaj me!« . . . »Pa kneza ne bo sram. da ni znal izpolniti obljube in držati prisege, dane pri Bogu in pri liubavi svoji?« Molk. Knez ne more do besede. Dušita ga prisega in obljuba. Bojuje strasten boj. fNesreča — res podleže! Kakor mrtev se zgrudi. Kneginja zakriči in zbeži preplašena iz paviljona. III. Solnce je že plulo visoko pod nebom. V tnestu je vrelo. V daljavi so oznaiijali grmeči streli. da se bližajo velikaši širne kneževine. V gradu pa je bilo vse nekam tiho in mirno. V svoii sobi ie slonel knez Lazar v nasionjaču. Bil je ves izniučen. Poleg njega je stala kneginja Katarina. Molčala sta oba in bila zamišljena. Zdajci so se začuli iz mesta radostni klici, pomešani z rezgetanjem konj in žvenketanjem orožja. V mesto so iezdili velikaši širne kneževine na iskrih konjih. Tla soj se tresla pod njimi. I Na čelu jim ie iezdil junak vseh junakov, kneževič Marko. M Ne dolgo za tem se je čulo na dolgeni grajskem hodniku rožljaniaj ostrog. ' 1 In v sobo je stopil orjaški vitez Volk. ¦ Voiaški ie naznanil, da so dospeli velikaši širne kneževine v mesto in da se knezu in kneginji udanostno klanjajo in žele, da ju pozdraviio. Knez se ozre na orjaškega viteza in mu de z drhtečim glasom: ______________ cs« ui ^____________ ^^^^^^eslff me! . . . Naznani zbranim velikašem, da sem bolan in da mi ni moč priti med nje!« . . . Vitez hoče oditi. sProsim, ostanite še!« ga zadržuie kneginja. »Knez je bedei vso noč in je silno slab. Recite kneževiču Marku, naj pride nemudoma v grad!« »Je to volja kneževa?« vpraša vitez. »Da!« odgovori knez krotko. Vitez se pokloni terodide. Potoma pa pomenljivo zmajeva zglavo. Ko stopi med velikaše, jim razodene želio kneževo. Vsi osupnejo. Kneževič Marko pa odjezdi nemudoma v grad. Potoma ga pa obsipava Ijudstvo z dehtečim cvetiem in ga spremlja z veselimi vzkliki pred grad. * « • Ko stopi kneževič Marko v sobo svoiega očeta, opazi takoj, da mora biti oče silno bolan. »Oče!« zakriči iti se zgrudi na kolena. »Marko!« vzdihne oLe. »Oče, kai vam je? . . . Niti pogledati me nočete?« hiti kneževič Marko. sMati, kai se je piipetiio? . . . Sem li iaz vzrok očetove žalosti? . . . Oovorite. mati! . . . Zakaj ne govore oče? . . . Zakaj me niti po-gledati nočejo? . . . Jaz ne bom miroval, dokler ne izvem vzroka oče-tove žalosti! . . . Če je le v moji moči, jo preženem! . . . Naj me stane, karkoli hoče! . . . Vse storim rad! . . . Kaj mi do življenja in knežiega klobuka, Lfc pa niso veseli oče! . . .« »Marko!« začne kneginja počasi. »Oče ni hud nate. Boli ga satno, da mora držati prisego in izpolniti obliubo, ki mi jo je izrekel nekoč. Sam si ti tega ne upa povedati. Povem pa ti jaz, če mi obljubiš, da ne boš nasprotoval, da izpolni oče dano prisego in obljubo. Zakai grdo bi bilo, če bi se izvedelo, da ie knez Lazar prelomil prisego in ni izpolnil dane obljube!« »Mati, samo govorite!« sili kneževič Marko. »Rad storira vse! . . . Naj zahtevajo oče od mene, karkoli hočejo! . .. Njihovo je moje živ-ljenje in premoženie! . . . Oboje jim dam rad! ... Samo zahtevajo naj! . . . Govoril sem! . . . In kar je govoril kneževič Marko, držal bo tako, kakor bo držal svojo obljubo in prisego tudi njegov oče, knez Lazar! . . . Oče, nikdar še niste prelomili prisege in ne izpolnili dane obljube in tndi danes ju ne boste! . . . Mati, govorite torej!« Po mučnem inolku, ki se je razlil za temi besedami po kneževi sobi, je začela kneginja pripovedovati. »Mati!« konča kneževič Marko resno, ponosno in odločno. »Trda ie vaša zahteva! . . . Zaraditega se ne čudim, da so oče tako potrti. Toda ne mislite, da mi ie do knežjega klobuka več nego do CBS 126 2S> očeta. Ni mi do njega. če ga ne morem dobiti iz Ijubezni. Še manj pa mi je do niega. Le bi morali vsled niega prelomiti oče dano prisego in ob-Ijubo. Nikdar ne! . . . Kaj mi do knežjega klobuka! . . . Rad se rau od-po%em, samo da ustrežem očetu! . . . Dal bi za očeta ne samo knežji klobuk, temveč tudi življenje, če bi bilo treba! . . . Oovoril sem! . . . ?el bom 7 doma prostovoljno. Samo toliko potrpite. da obvestim o tem svoje drage. Morda po mojem odhodu tudi oni ne bodo hoteli ostati več tu. In če je tako, bomo šli vsi! . . . Vi pa pošliite nemudoina sle, da raz-glase po širni kneževini, da se odpovedujem knežjemu klobuku — prosto-voljno v prid kneževieu Danilu!« Ko čuie knez te besede, zaboli ga v duši. Ves omahne skupaj. Samo tiho ihti. Tudi kneginja je potrta. Kneževič Marko pa poklekne pred očeta. inii poljubi roko m odhita k svoji stari materi. fl Vse tiho. ¦ Samo ura je tiktakala svoj: Tik . . . tak . . .tik . . . tak! , . .c (Konec pribj