ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri popoldne bo začelo snežiti. V soboto bo po nižinah deloma deževalo, deloma snežilo.
številka 47
četrtek, 27. novembra 2008
Šolski center Velenje se je razvil iz Poklicne in tehniške rudarske šole, kjer v tem šolskem letu izobražujejo tudi prvo generacijo okoljevarstvenih tehnikov. Na prireditvi so se predstavili na dokaj izviren način.
Nova slovenska vlada prevzela posle
Ljubljana - Potem ko je bila minuli petek na izredni seji državnega zbora imenovana nova vlada ter opravljena primopredaja poslov med nekdanjim in novim predsednikom vlade, je v ponedeljek, 24. novembra, posle od predhodnikov prevzelo 17 novih ministrov.
Savinjsko-šaleško območje zastopajo v novem državnem zboru poslanci Bojan Kon-tič (SD) iz Velenja, Darko Menih (SDS) iz Šoštanja, Jakob Presečnik (SLS) iz Mozirja in Iztok Podkrižnik (SDS) z Ljubnega ob Savinji. Bojan Kontič je prevzel vodenje največje poslanske skupine SD, poslansko skupino SLS pa vodi tudi Jakob Presečnik.
Med ministri nove vlade je tudi Velenjčan dr. Matej Lahovnik. Takoj po prevzemu poslov smo se, tudi zaradi aktualnih dogodkov na tem področju, pogovarjali z njim. Stran 5.
Šoštanj se je spremenil v eno samo veliko gradbišče, kar je čutiti takoj, ko se pripelješ vanj. Obnavljajo državno cesto skozi mesto, vse od mostu čez reko Pako pri gasilskem domu do ostrega ovinka pri Mravljakovi hiši. Ob tem urejajo tudi vozišče, pločnike, odvod-njavanje, komunalne vode in vse ostalo, kar je nujno, da bo promet varno tekel. Nova bo tudi javna razsvetljava. Ker gre za državno cesto, je glavni investitor Direkcija republike Slovenije za ceste, Občina Šoštanj pa bo kot soinvestitor poskrbela za pločnike.
Zlati red za zasluge Ivanu Atelšku
Ljubljana - V veliki dvorani predsedniške palače v Ljubljani je bila prejšnji petek slovesnost, na kateri je predsednik republike dr. Danilo Türk podelil odlikovanja Zlati red za zasluge.
Med štirimi dobitniki odlikovanja je bil tudi IvanAtelšek iz Šmartnega ob Paki, prejel pa ga je za dolgoletno uspešno delo in velik osebni prispevek h krepitvi gospodarskega razvoja v Sloveniji.
Za priznanje so Atelška predlagali dr. Uroš Rotnik (Teš), dr. Milan Medved (Premogovnik Velenje), Župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek ter gospodarstvenik Peter Tevž.
■ tp
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Sneg skriva in odkriva
Napovedovali so ga že ob koncu minulega tedna. Pa razen dežja in močnega grmenja, ki bi bolj sodil v aprilski čas, v dolini nismo videli niti snežinke. Potem so rekli, da bo v ponedeljek snežilo po vsej Sloveniji. In je res. Tudi v Šaleški dolini smo še pred začetkom koledarske zime dočakali ples prvih snežink, pa čeprav šele popoldne, ko so iz vseh koncev Slovenije že poročali o zastojih in težavah v prometu. Največ so jih zakrivili tisti, ki še niso namestili zimske opreme, potem pa so verige nameščali kar na cestah. Eni se pač radi pustijo presenetiti.
Prvega snega v letošnji novi sezoni - nenazadnje smo ga letos v začetku leta že videli, pa čeprav ne prav veliko - so bili eni zelo veseli, drugi manj. Najmlajši so zagotovo z veseljem spremljali ples
_ snežink in opazovali debelino snežne odeje. Meni je zima
najlepša, če jo opazujem skozi okno, sama pa sem na toplem in suhem. Sploh, ko še sneži. Ko pritisne mraz, ki poskrbi, da sneg prijetno zaškripa pod nogami toplih čevlje, obenem pa posije sonce, imam zimo rada tudi jaz. Rada pa jo imam še iz enega razloga. Snežna odeja vedno skrije, kar očem ni najlepše. Vsaj za nekaj časa me ne jezijo številne smeti po mestu, pa tudi napadi vandalov so manj pogosti in manj vidni.
Ne le žalostna, zelo ogorčena sem bila, ko sem prejšnji teden izvedela, kaj so si spet izmislili velenjski vandali. Ni jim bilo dovolj, da so močno poškodovali skoraj vse nove klopi v mestu, ni jim dovolj, da redno uničujejo nočne lučke, tudi tiste, ki skrbijo za varno vožnjo v krožišču pod gradom so razbili. O tem, kako radi uničujejo koše za smeti in kaj vse z njimi počnejo, vemo že vse. Sedaj so se spravili še na drevesa! In to na čisto mlada drevesa, ki jih v mestu posadijo povsod tam, kjer morajo odstraniti stara. Letos so ob Titovem spomeniku posadili lepe in velike sadike dreves ginko, ki rastejo precej počasi. Niso bile poceni. Vandali so jih v preteklih tednih uničili kar nekaj. Ne le, da so polomili veje krošenj, ki so že dobivale lepo obliko, kot kaže, so se jih lotili kar s pravim vrtnarskim orodjem. Torej z žagami. Tega niso počeli le na dobro osvetljenem Titovem trgu, ampak tudi drugje po mestu. V stilu: »Kaj nam pa morejo?« Ja, če jih nekdo ne bo zasačil prav pri nečednem delu, res bolj malo. Protivandalske zaščite drevje še ne pozna. Lahko ga zaščitimo pred živalmi, ki pozimi ob iskanju hrane poglodajo tudi mlado lubje, pred človeško objestnostjo in neumnostjo pa ne! Ob tem boli tudi dejstvo, da bo v mestu zaradi nizkih korenin in nevarnosti za okolico, tudi zaradi starosti, »padlo« še kar nekaj dreves. Nazadnje smo se ravno zaradi tega poslovili od lepih smrek ob Šaleški cesti, tam, kjer raste nova avtobusna postaja. Za odsek so že določeni stari kostanji v drevoredu proti Velenjskemu gradu. Zaradi bolezni jih bo žal treba požagati. Tudi v samem mestu je še nekaj dreves, ki bodo »padla«. In povsod bodo zasadili nova drevesa. Za kako dolgo?
Resna vprašanja na pragu grudna, meseca veselja, praznovanja in pričakovanja, kajne. Morda bodo malo zbledela prav zaradi decembra, ki je pred vrati. Nočne lučke, tiste novoletne, bodo kmalu zagorele tudi v našem mestu. Vsako leto večjih je, saj starim vsako leto dodajo nekaj novih. Titov trg letos ne bo imel umetnega drsališča, ker ni bil dovolj dobro obiskan. Velenjčani bomo letos spet drsali na naših jezerih, če bo le tako mrzlo, da jih prekrije dovolj debela plast ledu. In to bomo spet počeli na lastno odgovornost. Velikokrat v želji po zimskih užitkih v naravi tudi neodgovorno. Drugače bo v Šoštanju. Tam bo letos drsališče še lepše kot lani. Zagotovo bo tudi odlično obiskano. Ker do tja ni daleč, smo ga lahko veseli vsi v Dolini. Kot bomo veseli, če bo bel in zimsko obarvan tudi december. Božič mora biti bel, drugače ni »pravi«. To si bodo mnogi želeli že to nedeljo, ko bodo na adventnem venčku prižgali prvo svečko. Do božiča bodo zagorele še tri. Vmes pa se bo poleg veselega decembra dogajalo tudi veliko zelo resnih stvari. Da slednjih le ne bi bilo preveč ...
■ Bojana Špegel
$ HypoGroup	Sanjska	5,555^
ALPE ADRIA BANK	priložnost	a j^n
9770350556014
2

lokalne novice
Nastaja čezmejni koroški geopark
Mežica - Geografsko območje med Peco in Obirjem je polno geoloških posebnosti, ostankov industrijske dediščine in drugih turistično zanimivih točk. Korošci želijo zato urediti čezmejni geopark. Gre za 2,5 milijona evrov vreden projekt, s katerim kandidirajo na razpisu za evropska sredstva. Na načrtovanem območju geoparka, kjer so ljudje skoraj 350 let živeli od rudarjenja, se nahajajo izjemne geološke naravne vrednote. Čez območje poteka periadriatska prelomna cona, kjer se stikajo različne kamnine evroazijske in afriške tektonske plošče. Na predvidenem območju geoparka so številna nahajališča redkih mineralov, ostanki fosilov, v Potočki zijalki na pobočju Olševe pa tudi kamenodobni ostanki zgodnjih prebivalcev tega območja. Koroški geopark naj bi vključili v evropsko mrežo parkov pod okriljem Unesca. Evropska mreža geoparkov (European Geopark Network - EGN) je bila ustanovljena leta 2000 in združuje že 32 geoparkov s pomembno geološko dediščino.
■ mz
Obiskv eleposlanikaL itve
Velenje, 21. novembra -Veleposlanik Republike Litve v Sloveniji Rimu-tis Klevečka je prejšnji četrtek obiskal mestno hišo, kjer ga je sprejela direktorica uprave Mestne občine Andreja Katič s sodelavci. Razlog obiska veleposlanika v Mestni občini Velenje je večdnevni obisk delegacije, predstavnikov mestne oblasti in turističnega gospodarstva iz litovskega mesta Druskininkai, ki je v svetu znano predvsem po termalnih zdraviliščih. Pogovarjali so se o sodelovanju pri evropskih projektih, izmenjavi dobre prakse na področju znanosti, turizma in športa. Gostje iz Litve so si ogledali tudi mesto Velenje in njegove znamenitosti ter zdraviliški turizem v Termah Topolšica.
Podarii gračo inn asmeh
Ljubljana - Družba Petrol in Rdeči križ Slovenije sta oktobra združila prizadevanja v humanitarnem projektu Podari igračo in nasmeh. Namen akcije, ki traja do 30. novembra, je zbrati igrače za manj priviligirane otroke in jim ponuditi enake možnosti za boljše življenje in osebni razvoj. V prvi polovici zbiralne akcije sta pobudnika zbrala okoli dve toni igrač in prejela številne dobre odzive, tako iz šol in vrtcev kot tudi različnih organizacij in krajev po vsej Sloveniji. Zbiranje igrač poteka na Petrolovih bencinskih servisih po vsej Sloveniji v temu namenjenih zabojnikih.
■	mkp
Rde či n os ki o pravi li t urnejo
Celje, Slovenj Gradec - Septembra in oktobra so se Rdeči noski precej potepali. Klovni zdravniki so se ustavili pri skoraj 500 posteljah bolnih otrok v bolnišnicah po vsej Sloveniji, med drugim so obiskali tudi bolnišnici v Celju in Slovenj Gradcu. Klovni zdravniki so humanitarna organizacija za pomoč bolnim otrokom, kijih obiskujejo v bolnišnicah. So posebej usposobljeni umetniki, ki bolne tolažijo s humorjem in poudarjajo naklonjenost.
■	mkp
EMŠO že vpo rodnišnici
Slovenj Gradec - Splošnabolnišnica Slovenj Gradecje srediprejšnje-ga tedna kot šesta bolnišnica v Sloveniji uvedla elektronski sistem prijave rojstev. Projekt je izvedla v sodelovanju z Upravno enoto Slovenj Gradec, Ministrstvom za notranje zadeve, Inštitutom za varovanje zdravja in Statističnim uradom. Otroci tako dobijo enotno matično številko že v bolnišnici, vsi postopki in vpisi v registre prebivalstva pa potekajo po elektronski pošti, kar pomeni tudi hitrejšo in lažjo pot do izpiska iz matičnega registra. Po mnenju predstavnika ministrstva za notranje zadeve elektronska prijava rojstva predstavlja velik korak tudi na področju e-uprave in je prednost tako za starše kot za delovanje javne uprave. Končni cilj pa je, da je v prvih dneh starševstva na prvem mestu novorojenček in ne urejanje papirjev po različnih ustanovah. Do sredine minulega tedna se je v slovenjgraški bolnišnici rodilo 891 otrok.
■ tp
Arenamla dih daneso dpirav rata
Velenje, 27. november - V Mladinskem centru Velenje so v lanskem letu v sodelovanju z Mladinskim svetom Velenje pričeli izvajati projekt Arena mladih. Izpeljali so osem dogodkov, na katerih so mladi osnovnošolci javno soočali svoja mnenja na določeno aktualno temo. Danes ponovno odpirajo vrata Arene mladih. Ob 17. uri se bosta prvič v novi sezoni v multimedijskem centru Kunigunda soočili in pomerili prvi dve osnovni šoli, osnovna šola Šalek in Antona Aškerca. Mladi bodo razpravljali o aktualni temi, zakaj se mladi zbirajo po parkih in pred bloki, ali je res vsako zbirališče mladih tudi zbirališče narkomanov, ali je to le pogled, ki ga imajo starejši, ki problematike ne poznajo. V tem letu, v mesecu decembru torej, bodo izpeljali še dve Areni mladih. Na njih se bodo mladi spraševali, ali je Velenje otrokom prijazno mesto in ali je v Velenju premalo športa za mlade. Moderator arene bo tudi letos Jan Škoberne, zgovoren študent s FDV-ja.
Država mora pomagati
Denarna kriza že kaže zobe tudi v regij i Saša - Gospodarstveniki pričakuj ej o med drugim nižj e obdavčitve in olajšave
TatjanaP odgoršek
Ljubno, 19. novembra - Osrednja tema seje upravnega odbora Sav-injsko-šaleške gospodarske zbornice v prostorih družbe KLS Ljubno je bila posledica finančne krize v gospodarstvu regije Saša. Na njej so med drugim ugotavljali, da se ta zajeda v vse pore in da je udarilo tudi najboljše.
Dokaz za to, kako hitro in temeljito je udarila, je prav KLS Ljubno, ki je največji in najkakovostnejši proizvajalec zobatih vencev in masnih obro čev za avto mo bil-ske motorje v Evropi in tudi širše. V družbi, kjer je lani 169 zaposlenih ustvarilo 14,4 milijona evrov prometa, so še do letošnjega avgusta odklanjali naročila, zgradili so novo halo, posodobili proizvodnjo, zdaj pa - po besedah direktorja Mirka Straška - proizvajajo dobro tretjino do avgusta normalne proizvodnje. Delajo le štiri dni v tednu, nekatere delavce so že odpustili. Čeprav so zelo hitro odzivajo na spremembe, posledic krize z realnimi ukrepi ne bodo mogli razrešiti. Seveda tudi zastavljenih ciljev, 16 milijonov evrov prodaje, ne bodo dosegli. Strašek meni, da bi se vlada morala prenehati ukvarjati s tem, kako bo všeč volilcem, ampak bi se morala takoj odzvati in z nekaterimi ukrepi krizo omiliti. Po vzoru sosednjih držav bi morala pomagati ohraniti delovna mesta s subvencijami. Veliko so vložili v izobraževanje delavcev, zdaj pa naj te ljudi odpustijo, po končani krizi pa je vprašanje, kako bodo lahko enako kakovostno
nadaljevali delo.
Belo tehniko kriza še čaka?
Tudi Lilijana Kocbek iz poslovnega sistema ForiVelenje seje zavze-
ju so se znašli mali podjetniki, katerih proizvodnja je vezana na velik sistem, je ponazoril Igor Pečovnik iz Velenja. Njihovo podjetje izdeluje orodja za znanega kupca, kot so Gorenje, BSH Hišni aparati Nazarje, Iskra. Pred iztekom leta naj bi bili na vrhuncu dejavnosti, a naro-
Ukre pi za
spodbujanje
gospodarstva
Med številnimi predlogi, kako naj bi država pomagala podjetjem, so omenili potrebo po čimprejšnjem sprejetju kratkoročnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, kot so nižja obdavčitev dela, olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, kar bo privedlo do večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Soglašali so s predlogi za uvedbo subvencij za ohranjanje delovnih mest. Po njihovem prepričanju bi morala država zagotoviti tudi nor-
Direktor KLSL jubnoM irkoS trašek jeu deležencem sejer azkazals odobnou rejene proizvodnep rostore, vk aterih,u pajo, bodok malu spetd elali tako kot dol etošnjega
sep tem bra.
la za take subvencije. Del Forijeve proizvodnje je vezan na avtomobilsko industrijo, del na belo tehniko, pri kateri se bojijo, da jih bo kriza zajela v drugem valu. Izpostavila je težave sloven ske pre niz ke produktivnosti, opozorila pa je še nato, da so slovenski izdelki še vedno prevečkrat uvrščeni v srednji cenovni razred. V kako kritičnem položa-
čil ni. Iz Gore nja, ki naj bi bilo po nekaterih napove dih na udaru v drugem valu, so seznanili udeležence seje s posledicami finančne krize v dopisu, v katerem so navedli, da si uprava intenzivno prizadeva za omilitev posledic krize. Zato se družba tudi usmerja v nekatere druge dejavnosti (energetika, ekologija).
malen pretok denarja med bankami in podjetji. Opozorili so še na potrebo po spremembi delovnopravne zakonodaje, ki bi omogočila fleksibilnejši trg delovne sile in sistema izobraževanja. Država bi lahko veliko postorila tudi za zagon naložb, pri čemer pa seveda odločno podpirajo izgradnjo bloka 6 v TEŠ.
Zdaj pa (veselo) na delo!
Prevzemanje poslov: prelaganje uspehov ali bremen - Velenjčan izpraznil poslansko mesto Žalčanu - Selitev industrije vsi ne spremljajo z navdušenjem - Celjani manj na spolzkih tleh -Bodo besede končno meso postale
In smo jo dočakali! Novo vladno garnituro nekateri sicer sprejemajo z malo bolj stisnjenimi zobmi, a če upoštevamo javno mnenje, s(m)o Slovenci novi vladi dokaj naklonjeni. Tudi njeni sestavi. V ponedeljek je bil za nove ministrice in ministre velik dan. Ne zato, ker so segali v roke svojim ministrskim predhodnikom, zato, ker so končno od njih prevzeli posle. Odhajajoči so seveda v večini zagotavljali, da jim predajajo dobro popotnico, novi so se zavedali, da zaradi sedanjih razmer tudi dokaj težka bremena. Državljani pa seveda že pričakujemo, s čim nas bodo novi ministri najprej presenetili ali obremenili. Na prometnem področju verjetno tudi »krajše« vinjete, v katere nas je dejansko pahnila Evropa, na zunanjem področju pogovori s Hrvati po francoski »modi«. Večino bolj zanimajo ukrepi za razbremenitev in spodbujanje gospodarstva ter seveda aktiviranje državnih poroštev bankam, da bodo stekle tudi naložbe. Pričakujemo še več, tudi precej tistega, na kar so zadnji čas opozarjali tudi gospodarstveniki območja Saše. Z imenovanjem novih ministrov je prišlo tudi do svojevrstnega »sodelovanja« med našim območjem in območjem Spodnje Savinjske doline. Oziroma med Velenjem in Žalcem. Zares! S tem ko je Matej Lahovnikpostal minister, seje na »lestvici« čakajočih v stranki Zares na poslanski stolček zavihtel Žalčan Alojz Posedel. Torej le ne bo posedal le na županskem stolčku. Kot je znano, imata oba dela sedanje skupne
statistične regije, ki naj bi, ko bo res prišlo do regionalizacije Slovenije, postali samostojni pokrajini, po enega ministra. Oziroma Saša ima ministra Lahovnika, Celjska pokrajina ministrico Ploštajnerjevo. Ministrico za prav to področje regionalne politike. Čeprav je zdaj menda že tudi pri nas precej gospodarskih panog v krizi (nekateri še vedno trdijo, da mnogi hočejo tako stanje le izrabiti za pokritje svojih nepravilnih ali nepravočasnih ukrepov), se nekateri ubadajo še z drugimi težavami. Sploh ni res, da bi si v vseh okoljih pretirano želeli industrijo. V Šempetru vsem prav nič ne diši, da bo tja domala vso proizvodnjo preselil celjski Aero. Že zdaj jim je šla njihova proizvodnja lepilnih trakov močno v nos, pa ne verjamejo, da bo ostala, ko jo bodo k njim preselili iz Celja, res povsem čista. Da niso pretiravali, ko so opozarjali, da pri proizvodnji nekaterih vrst lepilnih trakov močno zaudarja, se je pokazalo s tem, da za to proizvodnjo Aero res ni dobil okoljevarstvenega dovoljenja. In bodo to proizvodnjo zdaj res ukinili. Res pa je, da bodo s tem tudi »ukinili« nekaj delavcev. V Celju pa imajo letos še posebno veliko težav z ledom. Ne s poledico, saj se zima čisto še začela ni, težave imajo z ledom na njihovem drsališču. To napravo, ki privablja veliko mladih in starih, ljubiteljev drsanja in pravih drsalcev, so namreč letos morali že tretjič zapreti. Drsne plošče, v kateri je polno cevi, niso obnavljali celih 40 let. Pa ni čudno, da popušča in puščajo tudi cevi. Nazadnje je »dišalo« po amoniaku. Čaka jih popolna obnova, ta pa ne bo poceni.
Za konec še tole: ob ministrskih predajah smo slišali presenetljivo veliko pohval, ki so jih novi izrekali starim, tudi ti so imeli precej prijaznih besed. Veliko je bilo govora o sodelovanju in o združevanju znanja. Ko bi le res končno besede meso postale!
k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik in Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

SEJE
Vlaganja v komunalo so v Šoštanju nujna!
Šoštanjski svetniki na ponedeljkovi seji sprejeli dolgoročni program naložb in prispevek za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter objekte odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda za naslednjih dvanajst let
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 24. novembra - Šoštanjski svetniki so na ponedeljkovi seji v precej polemični razpravi, v kateri so vsi po vrsti poudarjali, da mimo razvoja na področju komunalne infrastrukture v Šoštanju ne morejo, sprejeli oba odloka, ki sta bila - zlasti tisti drugi o višini prispevka RR (prispevka za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter objekte odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda) - na seji pred tem deležna precej kritik. Posebej cena 0,45 evra za porabljeni kubični meter vode in prav toliko za čiščenje se jim je zdela visoka. Tokrat so ocenili, da je taka višina potrebna, če želijo načrtovana vlaganja speljati.
Brez RR ne bo šlo
V	Šoštanju jih je najbolj prepričalo mnenje s skupnega delovnega sestanka članic in članov delovnih teles za področje gospodarskih javnih služb občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje ter Komunalnega podjetja in pa pravno mnenje, ki so ga pridobili o tem.
V	Šoštanju se zavedajo, da so jim sredstva iz tako imenovanega RR v pomoč pri izgradnji komunalne
infrastrukture, a so si želeli, da bi o višini prispevka še razmislili, saj se jim je zdelo 0,45 evra previsoka obremenitev. Vendar pa so se udeleženci že omenjenega sestanka strinjali s predlagano višino prispevka, ki da je upravičena in primerna.
V bistvu je v najtežjem položaju občina Šmartno ob Paki, kjer občani upajo, da bo program sprejet, čeprav bodo dobili manj kot velike občine. Člani odbora za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje so program podprli in se strinjali s tem, da gre v tem
primeru za solidarnost, prej so manjša naselja pomagala mestu, zdaj pa je čas, da mesto pomaga manjšim naseljem.
Spomnimo, da je na področju vodooskrbe trenutna pokritost Velenja 92-odstotna, Šoštanja 77-in Šmartnega ob Paki 73-odstot-
Šoštanjski svetniki so bili tokrat sicer polemični, a so program vlaganj in višino prispevka
sprejeli.
na, še slabša za obe manjši občini pa je pokritost pri odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda: v Velenju je ta pokritost 84-odstotna, v Šoštanju le 45-odsotna, v Šmart-nem ob Paki pa komaj 21-odstotna.
Po vnovičnem tehtanju so se šoštanjski svetniki odločili, da predlog sprejmejo, saj je pogoj za izvedbo sprejetje v vseh treh občinah, v Mestni občini Velenje so predlog, kot že rečeno, potrdili.
Rekreacijsko in kulturno središče Ravne
Potem so se lotili bolj kot ne formalnih zadev, med drugim so spremenili ime
Muzej usnjarstva, gradnja prizidka projekta Ureditev D°ma KS
Ravne v nov naziv -Izgradnjo rekreacijskega in kulturnega središča Ravne, ki bolj ustreza naravi in vsebini dejanske naložbe, poleg tega pa je potrebno naziv poenotiti v vseh dokumentih, tudi zaradi sledljivosti porabe nepovratnih sredstev, ki jih bodo v Šoštanju pridobili (ali pa so jih že) na javnem razpisu za obnovo in razvoj vasi. V Ravnah v okviru kulturno-umetniškega društva aktivno deluje 150 članov, ki za svoje delovanje nimajo ustreznih prostorov, poleg njih pa brez ustreznih prostorskih pogojev deluje še 21 drugih društev, ki so s svojimi pismi podpore izrazili visoko stopnjo zaže-lenosti te naložbe.
Program športa sprejet
Sprejeli so letni program športa za leto 2009. Z njim so določili programe, za katere obstaja javni interes in se za njihovo izvajanje zagotavljajo tudi proračunska sredstva.
Operacija Muzej usnjarstva po planu
Seznanili so se s potekom tako imenovane operacije Revitalizacija zgodovinskega središča Šoštanj - Muzej usnjarstva I. faza. S projektom je Občina Šoštanj uspešno kandidirala na javnem razpisu. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Občini Šoštanj pa je bilo za ta projekt odobrenih 514.000 evrov namenskih nepovratnih sredstev.
O bencinski črpalki v Metlečah naslednjič
Poročali smo že, da krajani Metleč nasprotujejo predvideni gradnji bencinskega servisa v kraju. Zato so se z ugovorom obrnili tako na župana kot občinski svet. Tej temi bodo pozornost namenili na naslednji seji. Kot je povedal župan Darko Menih, bodo zadevo predali v proučitev Komisiji za okolje in prostor, več pozornosti
EMLl IS IS £D
Janko Zacir-kovnik (SD):
»V Šoštanju urejamo Kaj-uhovo cesto, ki vodi mimo nekdanje bencinske črpalke. Kolikor vem, naj bi bili tukaj še vedno stari bencinski rezervoarji. Bodo ti ostali tukaj, ali jih bodo ob tej gradnji odstranili?«
Peter Radoja ( SDS): »Turistično olepševalno društvo Šoštanj ureja izvir vode, za katero pravijo, da je zdravilna. Pot do izvira smo že tlakovali, okolico bomo uredili tudi z zasaditvijo dreves. Mislim, da bo ta izvir nova lepa turistična točka Šoštanja.«
Drago Kotnik (neod vis -ni): »Prepričan sem, da so vlaganja v vodooskrbni sistem potrebna. Z dveh vidikov: ker ga potrebujemo in ker bomo tako zagotovili, da bodo imeli ljudje delo. Me pa vseeno zanima, koliko so v komunalnem podjetju sami zmanjšali stroške poslovanja?«
pa tej temi namenili na naslednji seji sveta.
Škoda pa je, ker krajani Metleč v času oblikovanja sprememb pros-torskoureditvenih pogojev za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom -svetniki so osnutek odloka sprejeli konec oktobra - niso sodelovali. »Spreminjanje prostorskoured-itvenih pogojev pa ni ne enostavno, ne poceni,« so ocenili na seji.
Omerovič Jožit Šalek 89, Velenj 041461492
Bi radi za urico ali dve pozabili na vsakdanje obveznosti in stresne trenutke, ki se pojavljajo iz dneva v dan?
Pokličite 041 461 492 in dobili boste SALON HIGIEA, ki odpira vrata samo za vas
v sredo, 3. decembra ob 16. uri
Nudimo vam lepe trenutke v infra in finski savni, razne masaže za sproščanje in nego vaših nog, ki so zelo pomemben del vašega telesa.
V
Iz občine Šmartno ob Paki
Vodovod Podgora-Mali Vrh
V	teh dneh v lokalni skupnosti zaključujejo gradnjo primarnega vodovoda od vodnega zbiralnika v Podgori (pod goro Oljko) do Mlinarjeve zidanice v Malem Vrhu.
V	tej fazi se bo lahko nanj priključilo 7 uporabnikov, v nadaljevanju pa, seveda če bo izražen interes, še več gospodinjstev. Primarni vod vodovoda je dolg približno 680 metrov, vrednost del je 37 tisoč evrov. Nekaj denarja je zanj prispevalo Komunalno podjetje Velenje, nekaj Obči na Šmart no ob Paki, del stroškov pa bodo prispe-
vali novi porabniki.
Kot je znano, so se gospodinjstva v delu Malega Vrha do sedaj oskrbovala z lastnim virom tekoče vode (do 20 porabnikov), po novi zakonodaji s področja oskrbe z vodo pa bodo mora li upo rabniki takega sistema imeti bodisi upravljalca ali pa se bodo priključiti na javni vodovod.
Cesta vendarle prevozna
Po nekaterih zapletih je povezovalna cesta Rečica ob Paki-Podgo-ra v delu ob železniški progi le postala prevozna. Ugotovljene pomanjkljivosti so odpravili, cesto je že
pregledana komisija, v teh dneh pa izvajalci delajo še pešpot, ki se bo združila z obstoječo v tako imenovanem Logu.
Banka širi dejavnost
Nova Ljubljanska banka je zaradi širitve dejavnosti minule dni v svoji poslovalnici v Šmartnem ob Paki na novo uredila nekaj prostorov. V banki pravijo, da hočejo tako še bolj približati nekatere storitve uporabnikom, kar je v teh negotovih časih gotovo dob ro do šlo.
Mogoče ob tem ni odveč vprašanje, če ne bi bila primernejša selitev poslovalnice v novi trgovski center, v katerem je še kar nekaj neuporabljenih prostorov.
Cesta v Roje
Občina Šmartno ob Paki je letos posodobila del ceste v Roje, in sicer je zravnala cesto ter se s tem izognila dvema krivinama. Preostanek, približno 120 metrov cestišča, pa naj bi posodobila Občina Braslov-če.
Pred časom naj bi namreč tako obljubila svetnika s tega področja in tudi Krajevna skupnost Letuš. Doslej se to še ni zgodilo, zato so uporabniki vse bolj nejevoljni. Vedeti je namreč potreb no, da je približno 80 odstotkov koiistnikov ceste iz občine Braslovče.
■ tp
Pridite in storite nekaj zase že v decembru in izkoristite 10 % otvoritveni popust!
Prijazno dobrodošli!
W1 H:AS 27. novembra 2008
4 _AKTUALNO
Na Titovem trgu letos ne bo drsališča
Tudi to izvemo iz odgovorov, ki so j ih v upravi MO Velenje pripravili na vprašanja in pobude svetnikov, zastavljenih na novembrski seji mestnega sveta
Velenje - Tudi na novembrski seji sveta MO Velenje smo slišali niz zanimivih vprašanj in pobud svetnikov. Ttokrat skupaj z njimi že objavljamo tudi odgovore, ki so jih pripravili v občinskih in drugih stro kovnih službah, in tako bo tudi v prihodnje. Tako boste lahko takoj dobili tudi sliko »problema« oziroma pobude, ki jih člani občinskega sveta velikokrat zastavljajo tudi v imenu občanov in občank Velenja, ki se pogosto obračajo na njih.
Član sveta Anton De Costa (SDS) je opozoril, da je ob cesti od Hude luknje proti Velenju veliko polo mlje nih vej in dreves, kar naj bi povzročil stroj, ki kosi breži-ne. Menil je, da bi jih morali odrezati in odstraniti. Urad za gospodarske javne službe bo vzdrževalcu - podjetju VOC Celje, d. d., -ki skrbi za ureditev glavne ceste Velenje-Slovenj Gradec - pisno prenesli pripombo, da naj pri obrezovanju grmovja in drevja v varovalnem pasu ceste poskrbi tudi za estetsko podobo obrezanega drevja. Ostanke obrezanih dreves in grmovja pa naj odpelje na deponijo. Kako uspešni bodo, pa bomo zagotovo hitro opazili tudi občani.
De Costa je predlagal, da v času novoletnih praznovanj, v mesecu decembru torej, namesto umetnega drsališča občina poskrbi za postavitev naravnega drsališča, kot to delajo v Občini Šoštanj. Iz odgovora izvemo, da letos v decembru v Velenju na Titovem trgu drsališče ne bo delovalo. Analiza je namreč pokazala, da je bil obisk minimalen, stroški pa visoki. »V prihodnosti bo potrebno razmisliti o zamenjavi tehnologije in preiti na naraven led, torej slediti tren-
dom v svetu.« Tak odgovor so pripravili v Uradu za negospodarske javne službe, nič pa niso zapisali, v kako bližnji prihodnosti naj bi se to zgodilo. Je pa svetnik podal tudi pobudo, da bi v času, ko led prekrije velenjska jezera, kjer se sicer vsi drsajo na svojo odgovornost, dnevno merili debelino ledu in tako pomagali pri obveščanju o varnosti drsanja. Odgovora na to pobudo nismo prejeli.
De Costa je zanimalo tudi, kolikšna je vrednost vseh eksponatov in dediščine, ki jo ima Galerija Velenje? Iz odgovora izvemo, da se eksponati Galerije Velenje nahajajo na različnih lokacijah. Vseh eksponatov skupaj je 622, njihova vrednost pa je ocenjena na 509.511 EUR.
Kako daleč je gradnja sortirnice za smeti?
Anton De Costa je zastavil tudi vprašanje, kakšna je časovna dinamika ravnanja z odpadki glede na to, da drugo leto v Velenju zapiramo odlagališče. Zanimalo gaje še, če že tečejo priprave za sortirni center?
V odgovoru, ki so ga pripravili v Uradu za javne gospodarske službe, pravijo, da je MOV leta 2003 pristopila k reševanju skupne problematike regijskega reševanja ravnanja z odpadki v okviru CERO Celje. V okviru CERO 1 so končani in v poskusnem obratovanju do 1. maja 2009 naslednji objekti: kompostarna, sortirnica, objekt za razgradnjo kosovnih odpadkov in odlagališče. Vse objekte je že možno uporabljati. V okviru CERO 2:
objekt MBO - poskusno obratovanje do novembra 2009, vendar je v objekt že mogoče pripeljati odpadke ... V Velenju so medtem potekale tudi druge aktivnosti. 17. oktobra letos je MO Velenje objavila javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje Lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in koncesije gradnje "Področnega centra za ravnanje z odpadki". 9. decembra 2008 bo javno odpiranje ponudb.
Po izboru strokovne komisije bo poročilo podano tudi Svetom vseh
treh občin v dolini, po ustanovitvi skupnega podjetja bo podeljena koncesija izbranemu ponudniku. Predvidena je izgradnja prekladal-ne rampe, objekta za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, sprejem ni cen ter in reci klaž ni objekt, vse to do 1. julija 2009. Koncesionar bo moral objekte in naprave graditi v skladu s projektno dokumentacijo, ki je že pripravljena.
Kaj pa zavijanje levo?
Benjamin Strozak (LDS) je po
tem, ko je prejšnji mesec dobil
odgovor glede reševanja prometnih zagat v bli ži ni nove ga TUŠ --evega nakupovalnega centra pri želez niški pos taji, tokrat podal pobudo. Predlagal je, da bi na Cesti talcev uredili zavijanje v levo, v bolj pro met nih koni cah pa bi se zavijanje v levo omejilo. V popoldanskem in večernem času pa bi bilo zavijanje levo dovoljeno, saj bi bila Srebotnikova cesta tako manj obremenjena. V odgovoru Urada za gospodarske javne službe (UJGS) piše: »Z namenom rešitve zavijalcev v levo k trgovskemu centru TUŠ je UGJS naročil izdelavo projekta Ureditev prometne signalizacije na Cesti talcev.
Zavijanje levo s Ceste talcev na Srebotnikovo je vprašljivo zaradi nepreglednosti in možnega naleta vozil. Zavija nje levo s Ces te tal cev na cesto proti železniški postaji in nato proti Tušu pa je nemo go če med urami v konici (od 13.30 do 14.30), ko delavci Gorenja prihajajo na delo in odhajajo domov. Takrat se cesta ob progi zapolni z avti, vozilo, ki bi hotelo zaviti k Tušu, pa tega ne more in za sabo zaustavi vsa vozila, ki peljejo na to cesto. Ker je križišče zelo blizu, lah ko v tem pri me ru pri de do zastoja prometa, poleg tega pa je zraven še železniški prehod (vozniki se ustavijo na prehodu), kar pa je prepovedano.«
Časovno omejeno zavijanje je iz prometnotehničnega vidika težko izvedljivo, s projektantom pa preučujejo tudi zakonsko možnost izvedbe takšnega načina zavijanja. Kratkoročno rešitev bi prinesla odstranitev žive meje in objektov ob cesti, ki ovirajo preglednost, dolgoročno rešitev pa pretočnost prometa predstavlja samo rekonstrukcija ceste od križišča pri Pica-dillyu do križišča s Tomšičevo.
Računati na vozniško kulturo?
Jože Zupančič (SD) je ponovno poudaril, da bo treba najti vsaj začasno rešitev pri izvozu z Vodnikove na Kidričevo cesto, saj je tam močno oviran izvoz za reševalna
vozila, sploh kadar so na nujni vožnji. »O urgentnih izvozih na Kidričevo cesto je bilo veliko govora pri urejanju prometne problematike okoli zdravstvenega doma. Ena od predlaganih rešitev je bila, da se ob nujni vožnji semafor na mostu čez Pako izklopi. Ta možnost se še preučuje, saj bi za tak način potrebovali tudi neke vrste kontrolni center, ki bi semafor ugašal in vži-gal takrat, ko je to potrebno. V tem primeru bi bilo potrebno urediti kompletno semaforizacijo na Kidričevi cesti. Še vedno pa lahko pri reševanju tega vprašanja največ dosežemo z upoštevanjem prometnih predpisov (v primeru rdeče luči na mostu čez Pako bi morali voz-
niki pustiti križišče prazno in se ustaviti pred izvozom z Vodnikove) in vozniško kulturo,« izvemo iz odgovora, ki pravzaprav konkretne rešitve še ne ponuja. Težava je res pereča, saj vemo, kako je danes z vozniško kulturo. Nanjo se je težko zanašati, ko gre za sekunde, ki rešujejo življenja.
Svetnik Jurij Terglav (SDS) je vprašal, ali je nakup motornega kolesa za policijo imel kakšne učinke? Na velenjski Policijski postaji pravijo, da ja. K temu dodajajo: "Tudi od občanov, ki so v pogovorih s policisti večkrat navedli, da se jim omenjena oblika dela policije zdi pozitivna in učinkovita, predvsem z vidika preprečevanja prometnih nesreč enoslednih vozil in dobre mobilnosti policije v centru mesta Velenje. Prav tako so kršitelji enoslednih vozil zaznali, da jih lahko policist motorist v vsakem času nepričakovano ustavi. Ti ukrepi so pripomogli k večji uporabi varnostne čelade in nasploh večjemu spoštovanju cestnopro-metnih predpisov. Delo z motornim kolesom ima prav tako preventivne učinke na vse udeležence v cestnem prometu.«
V času od nakupa motornega kolesa pa do 20. novembra 2008 so policisti z motornim kolesom ugotovili 484 kršitev cestnoprometnih predpisov. Samo zaradi vožnje brez varnostne čelade je bilo ugotovljenih 116 kršitev cestnoprometnih predpisov.
■ BojanaŠ pegel
Popravek
V prejšnji številki Našega časa na strani 3 sta v članku »Bo zaradi prispevka za razširjeno reprodukcijo razpisan referendum?« dva podatka v zvezi s proračunom Mestne občine Velenje za leto 2009 napačna, in sicer: 1.) prihodki za leto 2009 so načrtovani v višini dobrih 46 milijonov evrov in ne 64 milijonov evrov in 2.) za najem stacionarnega radarja za meritev hitrosti je bilo z amandmajem namenjenih dodatnih 20 tisoč evrov in ne 209 tisoč evrov. Za »zatipkani« in nenamerni napaki se opravičujem.
■ Bojana Špegel
Križišče pri zdravstvenem domu je zelo nevarno, prave rešitve pa ni na vidiku.
Posvet o upravljanju s srnjadjo
Srnjad je izmed vseh vrst divjadi v Sloveniji najbolj razširjena in tudi iz lovskega in upravljavskega stališča najpomembnejša vrsta
Velenje, 22. novembra - V Velenju je v soboto potekal 1. slovenski posvet z mednarodno udeležbo o upravljanju z divjadjo: srnjad. Glavni organizator posveta je bil ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave d.o.o., soorganizatoija pa Lovska zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Posvet so s pozdravnimi govori odprli mag. Marko Mavec, direktor Inštituta ERICo, Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje, Branko Kurnik, podpredsednik Lovske zveze Slovenije in Marko Jono-zovič, vodja Oddelka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije.
Srnjad je izmed vseh vrst divjadi v Sloveniji najbolj razširjena in tudi iz lovnega in upravljavskega stališča najpomembnejša vrsta. Posvet o srnjadi je bil namenjen vsem, ki jih stanje populacij srnjadi v Sloveniji zanima, prav posebej pa lovcem, upravljavcem z lovišči, načrtovalcem izvajanja lovske
dejavnosti in lovskim inšpektorjem. Posveta se je udeležilo 110 udeležencev, pretežno iz Slovenije, predavatelji pa so prihajali poleg
vsebinsko pa je bil razdeljen na tri sklope. V prvem sklopu so bila predavanja tujih vabljenih predavateljev. Kot prvi nam je predstavil
man iz Velike Britanije; iz njegovega predavanja je bilo razvidno, da imamo v Sloveniji enega izmed najbolj strogo načrtovanih in nad-
Posvet, ki je potekal v Hotelu Paka, je bil dobro obiskan.
Slovenije tudi iz Velike Britanije, Italije in Hrvaške, kar je dalo posvetu mednarodno noto. Posvet je potekal skozi ves dan,
različne modele upravljanja z divjadjo po Evropi vodilni evropski raziskovalec prostoživečih prežvekovalcev prof. dr. Rory Put-
zorovanih sistemov upravljanja v Evropi. Sledilo je predavanje o pomenu prilagajanja načrtovanja odstrela divjadi; svoje znanstveno-
raziskovalne izkušnje iz tega področja nam je podal priznani raziskovalec prof. dr. Stefano Focar-di iz Italije. Rezultate svojih raziskav na srnjadi sta podala tudi priznana raziskovalca iz sosednje Hrvaške, prof. dr. Emil Srebočan in doc. dr. Alen Slavica.
Sledil je drugi sklop predavanj, kjer so rezultate svojega znanstveno-raziskovalnega dela predstavljali domači, slovenski raziskovalci. Predstavljeni so bili rezultati raziskav Skupine za ekologijo živali Oddelka za Biologijo iz Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani (predavala sta prof. dr. Ivan Kos in dr. Hubert Potočnik), rezultati Oddelka za gozdarstvo iz iste fakultete (Aleš Ocvirk), rezultati raziskav, ki jih opravljajo na Gozdarskem inštitutu Slovenije (dr. Miran Čas) Sledile so predstavitve rezultatov raziskav, ki jih opravljajo na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo, in sicer na teme pomena gob v prehrani srnjadi (mag. Samar Al Sayegh Petkovšek), uporabe srnjadi kot bioindikatorja onesnaženosti okolja s poudarkom na oceni onesnaženosti s fluoridi (Ida Jelenko), ter problematike povoza srnjadi, reševanja te problematike (doc. dr. Boštjan Pokorny) in ugotavljanja značilnosti prehajanja divjadi preko cest ob namestitvi ultrazvočnih
odvračalnih naprav, ki se uporabljajo za zmanjševanje konfliktnih situacij divjad-vozilo (Jernej Marolt).
V popoldanskem delu je sledila okrogla miza na temo upravljanja s srnjadjo v Sloveniji - stanje in možnosti; v okviru tega sklopa so bila na programu najprej tri predavanja kot iztočnica za diskusijo v nadaljevanju. Predavanje je imel predstavnik Lovske zveze Slovenije, in sicer na temo vonjavnih ograj (Blaž Krže), predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije kot načrtovalca upravljanja z divjadjo, ki je predstavil upravljanje s srnjadjo v Sloveniji v letih 1996-2007 (Marko Jonozovič), ter predstavnik raziskovalcev, ki je predstavil pomen razumevanja ekoloških in drugih bioloških značilnosti srnjadi za še boljše upravljanje s to vrsto (doc. dr. Boštjan Pokorny).
Sledila je diskusija, v katero so se kljub že pozni popoldanski uri vključili predstavniki iz publike. Kljub ugotovitvi, da je upravljanje z divjadjo in predvsem s srnjadjo v Sloveniji zelo dobro urejeno in nadzorovano, so bile podane nekatere pripombe in mnenja predvsem v razmislek za še boljše upravljanje s to vrsto v prihodnje.
■ Dr. Helena Poličnik

POGOVOR
Takšne krize ni bilo že osemdeset let
Ministrstvo za gospodarstvo je v novi vladi prevzel Velenjčan dr. Matej Lahovnik - Potrebno sprejeti hitre in učinkovite ukrepe za razbremenitev gospodarstva - Veljati naj bi začeli že z novim letom - Potreben socialni dialog
Novi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je ta resor vodil že del leta 2004, ko je bil aprila imenovan v vlado Antona Ropa, kjer je zamenjal Teo Petrin. Izredni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti je od leta 2004 poslanec v državnem zboru, sprva kot poslanec LDS, od začetka lanskega leta pa poslanec Zaresa.
Lahovnik, rojen 23. decembra 1971, je bil kot poslanec v obdobju 2004-2008 podpredsednik parlamentarnega odbora za monetarno politiko in javne finance ter član odbora za gospodarstvo in komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ, v zadnjem letu pa tudi član odbora za zunanjo politiko, ustavne komisije in komisije za poslovnik ter vodja poslanske skupine Zares.
Na letošnjih parlamentarnih volitvah je bil drugič zapored izvoljen v državni zbor, kjer je član odbora za gospodarstvo, komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ ter odbora za obrambo.
Mira Zakošek
Velenjčan dr. Matej Lahovnik je s prevzemom poslov ta ponedeljek ponovno postal minister za gospodarstvo. Povedal je, da je bila primopredaja korektna. Z dosedanjim ministrom sta govorila predvsem o vsebinskih vprašanjih in izmenjala poglede o tem, kaj so ključne prioritete v naslednjih tednih, še posebej, ker so razmere v gospodarstvu precej kritične. Svet okoli nas se sooča s precejšnjo recesijo, in ker je Slovenija majhno izvozno gospodarstvo, vse to zadeva tudi nas. Nadfunkcijo, ki ste jo sicer vseeno sprejeli, niste bili najbolj navdušeni. Je bil vzrok nedorečena koalicijska pogodba, morda finančna kriza, ki Slovenije ne bo zaobšla, ali kaj drugega? »Več razlogov je, nekaj je bilo konceptualnih, ker sem želel sam v koalicijski pogodbi bolj natančno opredeliti način, kako bomo razbremenili gospodarstvo. Ves čas sem zagovarjal stališče, da morata biti gospodarstvo in soci-ala prioritetna in da je v trenutku, ko se soočamo z veliko svetovno gospodarsko krizo, ki je verjetno največja v zadnjih 80 letih, najpomembnejše, da na teh področjih določimo prioritete. Seveda pa sem imel tudi osebne zadržke. V Velenju imam družino in se vsakodnevno vozim v Ljubljano. Ministrsko mesto zahteva celega človeka praktično 24 ur na dan in je s tem težko uskladiti še družinske obveznosti. Prevladali so veliki izzivi, čas pa bo pokazal, ali sem se pravilno odločil.« Gospodarska kriza, ki tudi pri nas že kaže zobe, gotovo ni lahka popotnica za vaše delo, seveda pa je po drugi strani, kot sami ugo-
tavljate, rešitev tega vprašanja tudi velik izziv. Nekatere ukrepe, kot recimo zmanjšanje prispevnih stopenj za delodajalce, ste že ponudili in bili takoj deležni kritike sindikatov. Razmišljate še o drugih ukrepih ? Kaj nameravate storiti najprej? »V novi vla di bomo najprej vzpostavili socialni dialog, in ko bomo pripravili ustrezne zakonske predloge, jih bomo seveda s socialnimi partnerji tudi uskladili. V trenutnem stanju je nujno najprej razbremeniti gospodarstvo in mu tako pomagati, da se s krizo lažje sooči. S tem, ko predlagamo znižanje socialnih prispevkov, je treba zagotoviti, da bi začasno te obvez-nos ti prevze la država. Z naslednjim ukrepom je tre ba sta bi li zi ra li finančni sektor. S tem, ko smo zagotovili 100-odstotno jamstvo države za vse vloge prebivalcev, nam je uspelo nekako zagotoviti stabilen položaj bank in drugih finančnih institucij. Osebno ocenjujem, da je v tem trenutku največja težava, da denar ne pri de do gospo darstva, ki mu zato peša likvidnost. S pripravo ukrepov je zato treba res zelo pohiteti, veljati naj bi začeli že z novim letom.«
Delite mnenje z nekaterimi gospodarstveniki, ki pravijo, da so v Sloveniji, kjer še ni padca industrijske proizvodnje, krizo povzročile banke?
»Kriza se v vsakem primeru pokaže v treh do štirih mesecih
po prvih znakih. Po moji oceni imajo podjetja v predelovalni dejavnosti še za tri do štiri mesece naro čil, kar je podob no kot pred samo krizo. Zato se bojim, da se bo resnični obseg gospodarske krize v Sloveniji pokazal tam nek-
je po novem letu. Ta se namreč širi z določenim zamikom. Najprej se je poka za la v finanč nem sektoiju in najrazvitejših gospodar stvih, zdaj pa se pos to po ma širi k nam. Krizo je torej najprej čutil finančni sektor. Banke so zato zelo omejile financiranje podjetij, ker so skušale kar najbolj zaščititi, kar je njihova funkcija, svoj likvidnostni položaj. Na potezi je torej država, ki mora s paketom zakonov zagotoviti stabilnost finančnega sektorja, ga z dodatnimi ukrepi oskrbeti, da se bodo ponovno vzpostavili denarni tokovi med gospodarstvom in banka-
mi. Najslabše je v tem trenutku vsekakor to, da podjetja niso deležna ustreznega servisiranja bank. Številni direktorji me vsak dan opozarjajo, da imajo likvidnostne težave, ker banke niso pripravljeni niti obnoviti obstoječih kreditnih linij.«
Mislite, da lahko država, kot je Slovenija, krizo izkoristi tudi kot konkurenčno prednost?
»Tisti, ki so v tem trenutku finančno močnejši, bodo to vsekakor lahko izkoristili. Vedno se dogaja, da se v takšnih velikih krizah, kot se zdaj obeta, del podjetij soo či z nepremostljivimi težavami, kakšno podjetje tudi propade, nekatera podjetja pa dobesedno vzcvetijo. Res pa je, da je v tem trenutku slabo stanje globalno. Slovenija je imela krizo, ko seje osamosvajala, a okoli nas so bila gospodarstva zdrava. Glede na to, da večina podjetij sodeluje s tujimi trgi, so bile težave hitro rešene. Leta 2004 ob vstopu Slovenije v EU, so se s težavami srečali nekateri, na primer tekstilci, medtem ko je dobil ostali del gospodarstva nove priložnosti. Sedaj pa se prvič po 80. letih soočamo z veliko svetovno krizo, kije prizadela prav vse države okoli nas. Ker Slovenija 71 odstotkov bruto domačega proizvoda izvozi na tuje, je popolnoma jasno, da se krizi ne bomo mogli ogniti. Če poenostavim, paradni konj šaleške ga gospo darstva Gore nje čuti težave takoj v tistem trenutku, ko pade v recesijo Nemčija. Zato pravim, da je treba zelo premišljeno
ukrepati, da bomo ohranili čim večje število delovnih mest. Želim si dober socialni dialog, ob tem pa od tistih, ki bodo mogoče zavrnili vladne ukrepe, pričakujem, da sami poiščejo boljše alternativne rešitve.« Očitno se zelo dobro zavedate pomena izvoznikov, bodo vaši ukrepi naravnani tako, da jim pomagajo?
»Mislim, da moramo ukrepe usmeriti čim bolj sistemsko; če bomo reševali posamezne primere, se nam lahko zgodi, da se bomo soočili z največjimi gospodarskimi bolniki, ki morda ne bi preživeli, tudi če velike krize ne bi bilo. Ob tem pa bi nam zmanj -kalo vzvodov za to, da spodbujamo zdravi del gospo dar stva, ki je v krizo zabredel zaradi vsesplošnih razmer na trgu.
Zato je tudi moj razmislek prvih ustreznih ukrepov šel v to smer, da se podjetja razbremeni nekaterih dajatev in da jih te, v tem vmesnem obdobju, na primer leta 2009, enostavno pokrije država.« Boste kot minister reševali »nacionalni ponos« - Mercator? »Mercator je prodala prejšnja vlada pred tremi leti zasebnim lastnikom in mislim, da bi bilo zelo narobe, če bi ta vlada sedaj kupovala to podjetje nazaj, in to po višji ceni. Tega zagotovo ne bomo storili, ker tega ne bi znal razložiti davkoplačevalcem.« Izvoljeni ste bili za poslanca, kdo bo zdaj, ko ste posta li minister, prevzel to funkcijo. Prav tako verjetno ne boste več opravljali dela svetnika velenjskega občinskega sveta.
»Seveda sta obe funkciji nezdružljivi z opravljanjem ministrske funkcije. V državnem zboru me bo nadomestil žalski župan Loj-
ze Posedel, v velenjskem svetu pa bomo še videli. Vsekakor pa mislim, da je za Šaleško dolino zelo pomemb no, da sem se odlo čil, da sprejmem to funkcijo, predvsem ker sodi v moje področje tudi energetika. Vemo, da je za nas usoda šes te ga blo ka zelo pomemb na. Sam zagovarjam stališče, daje ta nujno potreben in daje treba aktivnosti na tem področju pospešiti. Verjamem, da bo mogoče sedaj, ko sem prevzel ministrstvo, nekoliko lažje in hitreje opraviti postopke in zagotoviti finančne vire, da se bo gradnja čim hitreje začela. Verjamem, da nam bo uspelo, predvsem zato, ker bo blok šest ekonomsko in finančno precej bolj učinkovit kot obstoječi bloki, kar je za nadaljnji energetski razvoj Šaleške doline ključnega pomena.«
Dr. Matej Lahovnik
L
J
Mestna občina Velenje
... obvešča vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem listu RS št. 112, ki bo izšel v petek, 28. novembra 2008, objavljen
Javni razpis za izbiro kulturnih
programov in projektov, ki jih bo v letu 2009 sofinancirala Mestna občina Velenje.
Javni razpis bo trajal od 28. novembra 2008 do 5. januarja 2009.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (razpisi). Vljudno vabljeni k sodelovanju.
Srbija priložnost za Premogovnik
Delovni obisk nakazal priložnost za prodaj o slovenskega rudarskega znanja tudi v Srbij o
Velenje, Beograd, 18. in 19. novembra - Sredi prejšnjega tedna se je na delovnem obisku v Srbiji, kjer so potekali razgovori z najvišjimi predstavniki vlade, ki so zadolženi za področje energetike in rudarstva, ter vodstvom javnega podjetja Resavica, v katerega so vključeni vsi srbski rudniki s podzemnim pridobivanjem premoga, mudil direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved.
Pogovori so tekli o možnostih sodelovanja Premogovnika Velenje pri modernizaciji srbskih rudnikov in oblikovanju strateških stališč pri uporabi domačega premoga v Srbiji in na celotnem območju JV Evrope.
V prihodnjih letih bo v Srbiji zaradi ekoloških in ekonomskih učinkov nujno intenzivirati dela pri obnovi obstoječih ter izgradnji novih termoenergetskih objektov, obenem pa zaradi večje stopnje humanizacije delovnih procesov, var stva pri delu in učinkovitosti poslovanja modernizirati tako površinsko kot podzemno pridobivanje premoga.
Dr. Milan Medved je ob zaključku pogovorov dejal, da pričakuje veliko priložnost za prodajo slovenskega rudarskega znanja tudi v ta del Evrope.
Delo je bilo res podcenjeno
Slovenj Gradec - Bivša ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je septembra odredila izjemen upravni nadzor nad poslovanjem Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Opravila ga je 6-članska komisija, sestavljena iz predstavnikov omenjenega ministrstva, zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zunanjih revizork. Dober mesec po opravljenem nadzoru so znane tudi ugotovitve komisije.
Te so potrdile navedbe direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janeza Lavreta, dr. med., da je največji krivec za velike likvidnostne težave podcenjeno delo oziroma nerealno vrednotenje programa in obravnava bolnišnice pri zdravstveni zavarovalnici. Od ministrstva za zdravje je namreč prejšnji četrtek prejel dokument, ki Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije nalaga, da bolnišnici izplača prvo obvez nost iz naslova podcenjenosti v primerjavi z drugimi bolnišnicami za leto 2007 v višini 864 tisoč evrov.
Lavre pričakuje, da bodo k temu doda ne še zamud ne obresti, ki jih od bolnišnice terjajo dobavitelji, hkrati pa od zdravstvene zavarovalnice pričakuje pogodbo za leto 2008, iz katere bo razvidno, da bo bolnišnica plačana po opravljenem delu. Lavre trdi, da je njihova bolnišnica še edina v Sloveniji, ki ni prejela osnutka pogodbe za leto 2008, za kar pa je pristojna raven ska območ na enota zavoda za zdravstveno zavarovanje.
V poročilu o opravljenem upravnem nad zoru pa so tudi navedene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti pri poslovanju bolnišnice, predvsem pri sklepanju pod-jemnih pogodb, previsokem vrednotenju operacij morbi-dne debelosti v letu 2007, očitek pa leti tudi na šibko usposobljenost vodstva na
področju managementa.
Po bese dah Lavreta bodo z decembrom odpovedali vse podjemne pogodbe, na novo pa bodo pogodbeno delo skle ni li le s tis ti mi, ki jih potrebujejo. Nekatere pogodbe izvirajo še iz časov, ko še ni bil direktor bolnišnice. S sana cij skim pro gra mom se bo začel ukvarjati takoj, ko bo znano, koliko denarja lahko bolnišnica na osnovi pogodbe pričakuje od zavarovalnice, prav tako so v bolnišnici že začeli pripravljati sistematizacijo delovnih mest.
■ tp
'i?
Od srede do torka - svet i n domovina
a
a
Afera »čista lopata« je obrodila še 20 hišnih preiskav.
Sreda,
19.	novembra
Za vse, ki spremljajo dogajanje v slovenskem zdravstvu, je bila zanimiva novica, da Ana Žličar ostaja na čelu Onkološkega inštituta, saj Peter Zdravje ni dobil dovolj podpore za zasedbo položaja generalnega direktorja inštituta.
A veliko več pozornosti kot dogajanje na onkologiji je pritegnila vest, da so kriminalisti opravili več hišnih preiskav, med drugim tudi na domu namest ni ka pred sed ni ka uprave SCT Ivana Zidarja Aleksandra Mezeta. Na policiji so ob tem povedali, da opravljajo 20 hišnih preiskav na območju Ljubljane, Kopra in Kranja.
Pestro je bilo tudi v državnem zboru, kjer so se pred pristojnimi odbo ri uspeš no predstavili kandidati za ministre za zuna nje zadeve, viso ko šolstvo, kmetijstvo, okolje in zdravje. Bili so uspešni.
Veliko bolj uspešni, kot so očitno predsedniki uprav General Motorsa, Forda in Chrysleija, ki so ameriški kongres zaprosili za 25 milijard dolarjev pomoči. Ob tem so opozorili, da bi propad samo enega izmed njih pomenil katastrofalne posledice za ameriško gospodarstvo.
Najbolj skeptični pa so se spraševali, če ne bo morda imela katastrofalnih posledic za ZDA tudi izvolitev novega predsednika. Njemu se je namreč ogla sil Ajman Al Zavahiri iz Al Kaide, ki je dejal, da je bil Obama rojen muslimanskemu očetu, a se je odločil stopiti na stran sovražnikov.
Četrtek,
20.	novembra
Nenavadno, a vendar resnično: tednik Mladina je zaradi zlorabe uradnega položaja vložil tožbo proti ministru za kulturo v odhodu Vasku Simonitiju. Razlog na tedniku vidijo v tem, da je Simoniti nepremičnine z blejskega otoka v upravljanje prenesel na župnijo
je potrdila Boštjana Žekša kot ustreznega kandidata za ministra brez listnice za odnose Slovencev v zamejstvu in po svetu.
Politično delavni so bili tudi v Rusiji. Njihov premier Vladimir Putin je zagotovil, da bo njegova vlada naredila vse, da bi ob trenutni finančni krizi preprečila še en finančni polom Rusije.
Svoj polom pa je posku šal preprečiti tudi Radovan Karadžic, ki je haaško sodiš če zapro sil, naj mu dovoli opraviti intervju za nizozemski časopis Revu, saj meni, da bi moral imeti stik z mediji.
Petek,
21. novembra
Oči slovenske javnosti so bile uprte v parlament: poslanci so s 56 glasovi za in 30 proti potrdili deveto slovensko vlado pod vodstvom premierja Boruta Pahorja. Potrjeni ministri so nato pred državnim zborom prebrali z ustavo predpisano prisego, premier Pahor pa se je poslankam in poslancem zahvalil za izkazano zaupanje, ki presega obseg glasov koalicijskih strank.
In če je imel novi premier veliko dela v parlamentu, se je prejšnji ukvarjal z drugačnimi tematikami. Janša je namreč zanikal, da bi pre-mierjev kabinet kakor koli komuni-
Tednik Mladina je vložil tožbo proti nekdanjemu ministru za kulturo.
Bled, torej na Rimskokatoliško cerkev.
Medtem pa je upanje, da bo pod novo vlado vse potekalo brez sporov, porušil predsednik ZSSSDu-šan Semolič, ki je povedal, da se ne strinja, da bi delodajalcem znižali »socialni prispevek«, kar je predlagal kandidat za gospodarskega ministra Matej Lahovnik.
Bolj zvesti aferi »čista lopata« so z zanimanjem spremljali delo kriminalistov. Kot so poročali mediji, naj bi ti na SCT preiskovali sum pranja denarja in dogovarjanja med kabinetom Janeza Janše in Ivanom Zidarjem o ustavitvi Čiste lopate.
Matična parlamentarna komisija
Slovenija je dobila novo vlado.
ciral s podjetjem SCT, in dejal, da Mladena Severja, prek katerega naj bi domnevne komunikacije potekale, ne pozna. Potrdil je, daje bil obveščen o tem, da je bil tovrsten ponaredek najden med hišno preiskavo med t. i. akcijo Čista lopata v začetku leta, in zahteval, da se ugotovi, kdo je odgovoren za ponarejanje listin.
Nič manj zanimiva kot dogajanje v parlamentu ni bila niti odločitev predsednika države o imenovanju veleposlanikov. Predsednik republike namreč ni potrdil imenovanj predlaganih veleposlanikov v Bratislavi, Berlinu, na Dunaju (Dimitrij Rupel), v Kijevu, Moskvi, Teheranu in Washingtonu.
Zunaj meja domovine pa so se kot že več dni zapored dogajale neverjetne zgodbe. Mediji so med drugim poročali, da so somalijski pirati samo v letu dni zbrali več kot 150 milijonov dolarjev odkupnin za zajete ladje in ugrabljene posadke.
Sobota, 22. novembra
Na Ptuju je ob dnevu Rudolfa Maistra potekala državna slovesnost, na kateri je predsednik države Danilo Türk dejal, da moramo skrbeti za svoje narodne interese. Spo mnil je, da ima mo Sloven ci
Türk meni, da brez Maistra sploh ne bi dočakali državne samostojnosti.
kratko izkušnjo s suverenostjo in torej malo političnih izkušenj. Dejal je tudi, da si ne moremo privoščiti še ene zgodovinske zamude, torej moramo zdaj graditi suverenost. Danilo Türk je še dodal, da je malo verjetno, da bi brez Maistrove odločnosti sploh dočakali neodvisnost in državno samostojnost.
Za državo je poskušala delati tudi nova vla da, ki je na prvi seji, na kateri so Milana M. Cvikla imenovali za generalnega sekretarja vlade, sprejela sklep o ustanovitvi dveh vladnih odborov. Ze prvo sejo so zaznamovala vprašanja, ki jih postavlja svetovna finančna in gospodarska kriza.
Svet je pretres la novi ca, da se je nekdanji vodja argentinske policije, ki ga obtožujejo kršitve človekovih pravic, ustrelil pred televizijskimi kamerami. Argentinski gledalci so vse skupaj lahko videli v živo.
V Ukrajini so se spominjali 75. obletnice množične lakote in milijo nov žrtev, kar je znova odprlo nezaceljene rane med Kijevom in Moskvo.
Okoli 600 tibetanskih voditeljev je končalo srečanje v indijski Daramsali in sklenilo, da (zaenkrat) ostajajo pri poskusih mirnega reševanja sporov s kitajsko oblastjo.
Nedelja, 23. novembra
Medtem ko so medije polnila ugibanja o vprašanju, kaj bodo v prihodnje počeli nekadnji ministri, je slovenska veleposlanica v BiH Nataša Vodušek napovedala, da bo tožila državo, če je zunanje ministrstvo ne bo poslalo nazaj v Sarajevo.
Še bolj bojevito je bilo na Islandiji, kjer so se v prestol-ni ci med demonstracija mi zara di ukrepov vlade ob finančni krizi protestniki spopadli s policijo. Sku paj je bilo ranjenih pet protestnikov.
Ruske sile so ob Južni Osetiji izstrelile nekaj strelov blizu konvoja vozil, v katerih sta se peljala gru-zijski in poljski predsednik Mihai-l Sakašvili in Lech Kaczynski. Zrtev ni bilo, prav tako pa ni bilo jasno, ali so bili streli upeijeni na konvoj s predsednikoma ali v kako drugo smer.
Palestinski predsednik Mahmud Abas je napovedal, da bo sklical predčasne volitve, če bodo spravni pogovori z gibanjem Hamas propad li. Ob tem je spo mnil, da je Hamas v začetku meseca odstopil od pogajanj z Abasovim gibanjem Fatah, ki so potekala pod okriljem Egipta, ker naj bi sile palestinskega predsednika lovile njegove privržence na Zahodnem bregu.
Sodišče v Prištini je trem Nemcem, uslužbencem nemške obveščevalne službe, odredilo preiskovalni zapor, saj trojico sumijo napada na prostore predstavnika EU v kosovski prestolnici.
Ponedeljek, 24. novembra
Teden se je začel še posebej delovno za nove ministre, ki so od
Bo Voduškova tožila državo?
svojih predhodnikov prevzemali posle, popoldne pa je predsednik države Danilo Türk zanje pripravil sprejem.
Ob tem jih prav nič ni oviralo. zim sko vre me, ki je s sneže njem povzročilo težave na cestah. Promet je bil upočasnjen, zastoje pa so povzorčali predvsem vozniki, ki so zaradi sneženja na svoja vozila skušali namestiti verige.
Franc Pukšič je izstopil iz poslanske skupine SDS in napovedal, da
Sneg je povzročal težave.
bo od zdaj samo stoj ni posla nec. Pukšič je sporočil, da izstopa iz osebnih razlogov, a dodal, da je k temu s svojimi ravnanji bistveno pripomogel vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.
Radovedne je vznemirila vest, da bo v sredo znano, ali bodo letne vinjete, ki bodo začele veljati 1. decembra, dražje ali ne. Še posebej zanimiva pa je bila ob tem izjava prometnega ministra Patricka Vla-čiča, daje odločitev o tem že sprejeta. Sicer je Vlačič ostal skrivnosten in dejal: »Na vsa vprašanja o vinjetah bom odgovarjal na tiskovni konferenci in verjemite, da bodo vsi ti odgovori v skladu s položajem, v katerem smo se znašli.«
Torek,
25. novembra
Kot bi želeli pokazati, da Slovencu zamera ni tuja, sta dva kandidata za veleposlanika, ki ju predsednik Türk ni imenoval, poiskala pravno pomoč. Dimitrij Rupel in Borut Trekman sta s pomočjo odvetniške družbe Čeferin poskušala izvedeti, ali izpolnjujeta zakonske pogoje za veleposlaniški mesti in ali lahko predsednik države zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev kandidatov ne imenuje.
Nezadovoljna je bila tudi Voduškova. A stvari so se vendar začele premikati: pravosodno ministrstvo je v zvezi z njeno prometno nesrečo dobilo dokumentacijo kolegov iz BiH-a. Kot so povedali, so dokumentacijo že poslali na državno tožilstvo.
Zgodba s sodnimi mlini pa se je vsaj v enem primeru končala za koprskega župana. Kopr ski tožilec Bojan Pečnik je namreč umaknil obtožnico zoper Borisa Popoviča
Policisit so zasegli plen.
in druge obtožence storitve kaznivih dejanj v koprskem nogo met-nem klubu.
Drugače se bo najbrž končala zgodba s tistimi, ki so jim policisti na mejnem prehodu Jelšane pri podrobnem pregledu dveh avtomobilov zasegli 8,48 kilogramov heroina ter 4.300 tablet Naposi-ma.
Nepokorno so se vedli tudi na Tajskem. Protivladni protestniki so tam zaprli avto ces to, ki vodi proti bangkoškem letališču in v streljanju ranili šest podpornikov vlade Somchaija Wongsawata.
1
Žalostna združena Evropa
žabjcr
perspektiva
Kaja Avberšek
Nekega dne preteklega leta sem se šla fotografirat za svojo prvo osebno izkaznico kfotografu pri pošti. Pri Nami (oprostite, tistemu, čemur se sedaj reče Nova, jaz še kar naprej rečem Nama in tako bo verjetno do nadaljnega tudi ostalo) sta na elipsoidni marmorni klopci, oviti okoli ene izmed svetilk javne razsvetljave, sedela dva moška. Eden s harmoniko, drugi pa z nekim drugim inštrumentom, ki se ga trenutno ne spomnim. Muzicirala sta z nastavljeno čepico. Ulični muzi-kantje so zame povsem vsakdanji fenomen (če se boste kdaj, dragi bralci, odpravili v Lizbono, boste takoj videli, zakaj), v Velenju pa sem kaj takega prvič videla in me je presenetilo. Človeka sta izgledala povsem očitno neslovansko. Tudi popotnika nista bila. Konec koncev popotniki ne zaidejo v Velenje, zakaj tudi bi; bila sta usmiljenja vredna človeka z neizmerno tragičnim izrazom. Šla sem torej mimo njiju in v podhodu naletela na novo, še večje presenečenje. Na koščku časopisnega papirja je klečal moški. Nadel sije bil še bolj tragičen izraz kot prejšnja dva, roki sklenjeni kot pri molitvi, zdelane umazane kav-bojke, ob njem na tleh spet čepica z malim kupčkom evropskih cekinov v njej. Hodim dalje s pospešenim korakom, in glej ga zlomka, pred vhodom v pošto se nahaja nov moški, sumljivo podoben prejšnjim trem, z najbolj tragičnim izrazom, kar si ga lahko predstavljate. Zadeva me pretrese - v Velenju so berači? Kdo so ti ljudje, od kod so prišli in zakaj so si izbrali Velenje? V Ljubljani se od nekdaj spominjam brezdomcev, ki so me včasih bolj, drugič manj veselo ogovorili. No, ti velenjski prosilci gotovo niso bili velenjski brezdomci. Preblisnilo me je, da so organizirani v nekakšno beraško ekipo. Ljudje temnih las, olivne kože, Romuni, bi rekla. Proseči Romuni in Velenje, socilistič-no mesto, zgrajeno z udarniškim delom... Čudna kombinacija. Stvar mi dolgo ni šla iz glave. In kmalu sem slišala novico o sprevrženem Slovaku, ki so ga prijeli nekje pri Murski Soboti, saj sije izmislil grozljiv posel: zanj je beračila skupina invalidov, kijih je naokrog prevažal s kombijem ... Kako daleč gre človeška beda? Ugrabljene ženske, ki so jim takoj odvzeti dokumenti in so prisiljene v prostitucijo, ugrabljeni invalidi, ki beračijo za zvodnika, še do nedavnega se nam je vse to zdelo daleč, to se pri nas že ne more zgoditi, v tej naši zeleni, cvetoči in urejeni Sloveniji. Ah, in še novica o v policiste preoblečenih Romunih, ki so nekje na avtocesti ustavili nič hudega slutečega nemškega gospoda, mu grozili z nožem in ga okradli. Menda se ni zgodilo pri nas, blizu pa gotovo. Kako bi tovrstni organiziran kriminal zajezili? Glede preoblečenih v policiste nimam pojma, niti ni moje področje. Glede beraških ekip pa... prijateljca je rekla, da ima v Ljubljani 3 stalne klošarje, ki jim že leta prispeva za vince. Da novim in neznanim ničesar ne daje, ravno zato, ker nikoli ne veš, ali za beraškim tra-gičnogledcem morda ne stoji njegov menedžer, ki pobere vse dohodke in si morda kupi audija z litimi platišči in zatemnjenimi šipami, platinaste ketne za okrog svojega svinjskega goltanca in z diamanti posut mobitel. Mislim, da je največ, kar lahko storim, da nevednim povem, kaj se dogaja, in od sebe ne dajem cekinov, če ne vem, komu. No, marsikdaj dam cekine neznancem, čisto legalno, tudi to je res. Ubogi pa tisti, ki so "pravi", ki resnični potrebujejo denar za hrano. Še en namig: če vas nekdo prosi za denar za hrano in se vam zasmili, pojdite z njim in mu kupite hrano. Pa boste videli, koliko se jih bo z vašim predlogom strinjalo: zelo malo, preverjeno! Včeraj sem na Liffu (mednarodni filmski festival v Ljubljani) gledala film o organiziranih in mastno plačanih porokah za pridobitev državljanstva v bogati evropski državi... človek-blago, eksplicitno in kruto, žalostna bleščeča Evropska unija, le kam bi človek zbežal...
Dobrodelni koncert za Karitas
V nedeljo, 30. 11.bo ob 17. uri v Domu kulture Velenje velik dobrodelni koncert, ki ga pred prihajajočimi prazniki organizira Karitas župnije blaženi Anton Martin Slomšek Velenje. Koncert s s svojo udeležbo in prispevkom za vstopnico v višini 13 evrov pa boste marsikomu vsaj za kanček obogatili praznični december.
Nastopili bodo Ansambel Bum, Bratje Aubreht, Robert Goter s harmonikarji, Kvartet Svit, Šaleški študentski oktet, Mešani oktet Potička, Irena Vrčkovnik, Peter Januš, Sara in Neva Beriša, Mojca Bitenc in Darja Pečnik ter Vesna Videmšek. Prireditev bo povezovala Karmen Petek Zakošek.
Vsi prihodki koncerta so namenjeni v dobrodelne namene pomoči najbolj potrebnim družinam, otrokom in starejšim.

AKTUALNO
Že pet milijonov kupcev
Celje - City center Celje največji nakupovalni center v celjski regiji, bo letošnje leto zaključil s približno 100 milijoni evrov prometa, kar je podobno lanskemu. To pa je uspešno, saj so več kot pol leta potekala različna obnovitvena dela, odprli so pet novih trgovin in kavarno Lizin vrt, namenjeno kadilcem. Zanimivo je, da je v letošnjem letu v njem nakupe opravilo kar pet
milijonov ljudi.
Prvi mož City centra Celje Boštjan Brantuša je dejal, da se finančna kriza v njihovem centru še ne čuti, saj so oktobra letos imeli za pet odstot kov več pro meta gle de na lan ski okto ber.
Za obiskovalce centra so letos pripravili več kot 75 različnih prireditev, igralni kotiček Džunglo pa je obiskalo okrog 54.000 otrok.
Brantuša je izrazil še zadovoljstvo nad prodajo darilnih bonov, saj so jih od njihove uvedbe pa do danes prodali za 708.000 evrov. V sklopu veselega decembra bo od 5. decembra najmlajše obiskal Miklavž s spremstvom, 22. decembra pa še Božiček.
Stranka ni zgolj le številka ali molzna krava
Računovodski servis Apo Vizij a iz Lokovice, eden od petih najboljših tovrstnih servisov v Slovenij i, praznuj e 20 let delovanja - Raste skupaj s svoj imi strankami - Pred velikim izzivom: brezpapirnim računovodstvom
TatjanaP odgoršek
Šoštanj - Sredi prihodnjega meseca bo minilo 20 let, ko sta se Janja in Marjan Praznik iz Lokovice odločila za ustanovitev računovodskega servisa, ki v hudi konkurenci ni le preživel, ampak je njegova rast zavidanja vredna. To med drugim potrjujejo zveste stranke, nekateri projekti in uvrstitev med pet najboljših tovrstnih servisov v Sloveniji. »Izbor je opravila strokovna komisija. To je za kolektiv veliko priznanje. Poleg tega sem bila sama finalistka na izboru Naj računovodja 2008,« je povedala direktorica firme Janja Praznik in dodala, da je uspeh tudi rezultat podpore zaposlenih vodstvu podjetja, svoj kos pogače pa ima pri tem tudi hči Mateja, ki je znala prisluhniti in deliti veliko breme v podjetništvu.
Podjetniško pot so začeli kot knjigovodski servis, a kmalu spoznali, da obrtniki in podjetniki potrebujejo veliko več storitev kot le vodenje knjig. Za uresničitev osrednjega cilja svojega poslanstva -takšno svetovanje in vodenje poslovnih knjig, ki bo strankam zagotavljalo finančno in poslovno uspešnost, jim prihranilo čas in predvsem pomagalo pri razvoju -so ustanovili Agencijo za podjetništvo ter obrt. »Tako smo postali partner v pospeševalni mreži za malo gospodarstvo, pridobili licenco za podjetniško svetovanje in se vključili v sistem vavčerskega svetovanja. Kot četrti računovodski servis v Sloveniji smo uspešno opravili presojo za certifikat kakovosti ISO 9001:2000 za področje računovodstva in davčnega svetovanja.« Vstop Slovenije v EU je bil za podjetje velik izziv. Zaznali so
ga pravočasno in se nanj temeljito pripravili. Danes ima Apo Vizija šest poslovnih enot (poleg Lokovice še v Velenju, Mozirju, Celju, Mariboru in v Ljubljani), zaposlu-
Direktorica ApoV izije Janja Praznik:» Januarjap rihodnje letop ripravljamos rečanje za vsep oslovnep artnerje.
Poskrbeli bomo, da bo za vsen epozabno.R ačunajte na nas.««
je pa v tem trenutku 19 visoko strokovno izobraženih delavcev, ki z nasveti, informacijami in še čim pomagajo strankam pri udejanjanju zanje ter za njihovo podjetje pomembne strategije poslovanja.
Veliko dobrih praks
Na vprašanje, po čem se Apo Vizija razlikuje od drugih tovrstnih servisov, pa je Praznikova odgovorila. »Stalnica našega delovanja so kakovost storitev in uvajanje novosti. Morda se odlikujemo tudi potem, da smo ostali »človeš-
ki«, kar pomeni, da pri nas stranke niso samo številke ali molzne krave, ampak kljub uporabi najsodobnejše tehnologije, ki omogoča delo na daljavo, spodbujamo oseb ni stisk z nji mi. Vrli na je tudi izredna prilagodljivost. Strankam ne vsiljujejo načina poslovanja. Zaradi strokovno visoko izobraženega kadra so jih pred nedavnim povabili k sodelovanju pri PA Akademiji, na kateri podjetnike in njihove zaposlene učijo osnov računovodstva, pa tudi, kako pravilno preberejo bilanco ali izkaze denarnih tokov in podobno. Dobrih praks jim torej ne manjka. S še dvema vodjema večjih računovodskih servisov v Sloveniji so se odločili, da bodo z njimi seznanili tudi ostale tovrstne servise. Rezultat teh prizadevanj je projekt z delovnim naslovom PA2, ki ga nameravajo predstaviti širši javnosti v bližnji prihodnosti.
Janja Praznik je še povedala, da so pred novimi izzivi. Če jih ne prinaša nova zakonodaja, sijih naredijo sami. Velik izziv bo v naslednjem letu zanje prehod iz papirnatega na brezpapirnato računovodstvo. Ker res želijo spodbujati razvoj podjetništva so se odzvali povabilu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in bodo novim podjetnikom ali obrtnikom podarili vodenje računovodstva za 6 mesecev. "Čeprav smo eden najstarejših računovodskih servisov v Sloveniji, smo glede na to, kje se vidimo v prihodnosti, še zelo mladi. Naša rast in razvoj ne bosta nikoli končana. Tudi v prihodnje bomo iskali najbolj še za stranke in zaposlene tako glede tehnologije, znanja, svetovanja kot procesov dela," je še dejala Janja Praznik
Država dala, kar je obljubila
V Šoštanju se obljubljenemu denarju za gradnjo nove telovadnice k šoli niso odrekli - Veliko truda vložili v to, da je država dala, kar je obljubila
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 24. novembra - V upravi Občine Šoštanj so naredili vse, da so državo prepričali, da jim dolguje del obljubljenih sredstev za izgradnjo nove telovadnice Osnovne šole Šoštanj, in pri tem uspeli.
»Pridobili smo že skoraj izgubljena sredstva, gre za 406.000 evrov, ki so bila namenjena za izgradnjo telovadnice Osnovne šole Šoštanj. Pogovori na ministrstvih za finance ter za šolstvo in šport so bila dolgotrajna, a uspešna, kar dokazuje sklep, da nam ta sredstva pripadajo. S tem bomo zmanjšali finančni lizing, ki ga je Občina Šoštanj leta 2005 najela pri Raiffisen
Krekovi banki za obdobje dvanajstih let. Zdaj imamo plačilo lizin-ga pokrito za dve leti in pol, s tem pa že prehaja v našo last skoraj polovico telovadnice,« ne skriva zadovoljstva župan Šoštanja Darko Menih.
Spomnimo, da so se šoštanjski svetniki leta 2005 zato, da bi bila telovadnica končana in opremljena do začetka pouka v novi šoš-tanjski osnovni šoli, odločili za najem finančnega lizinga. Del državnega financiranja za telovadnico k šoli naj bi namreč padel v leto 2008, za tedaj pa načrt razvojnega programa še ni bil sprejet. V Šoštanju so se znašli pred dilemo, ali naj takoj objavijo razpis za gradnjo in telovadnico zgradijo sočas-
no z novo šolo, pri tem pa tvegajo, da izgubijo obljubljeni državni denar, ali da čakajo. Ocenili so, da na soglasje ministrstva za finance ne morejo čakati, odločili so se za objavo razpisa in najetje lizinga. Državnemu denarju pa se niso odrekli.
Upravi Občine Šoštanj je zdaj uspelo, da so od države obljubljena sredstva - in ne gre za malo denarja - tudi dobili.
Pralnici HTZ certifikat pranja in nege
Velenje - V začetku novembra je v Pralnici HTZ potekala presoja usposobljenosti pranja in nege tekstila po standardu RAL-GZ-992. Presojo je opravil eden vodilnih inštitutov za pridobivanje certifikata pranja in nege tekstila v Hohensteinu v Nemčiji v sodelovanju z mariborsko Fakulteto za strojništvo - oddelek tekstilna tehnologija.
S tem oddelkom so v HTZ Vele-
nje sodelovali že pri prenovi pralnice, ko so se odločili za certifici-ranje celotnega postopka od prevzema do oddaje perila. Tako so v skladu z omenjenim standardom uredili potek pranja perila, kvaliteto pranja, označevanje perila, doziranje perila in čistilnih sredstev v pralne stroje, monitoringe, križanje poti med umazanim in čistim ter belim in barvnim perilom ... O vsem morajo voditi tudi
natančno evidenco.
V povezani družbi Premogovnika Velenje HTZ Velenje so zadovoljni, da so presojo uspešno opravili, posebej, ker se bo s pridobitvijo tega certifikata Pralnica HTZ uvrstila na dokaj kratek seznam slovenskih pralnic, ki delujejo v skladu z njim. Podelitev certifikata pričakujejo do konca novembra.
Darilni boni so lepo darilo za vse priložnosti.
Darilni bon je lepo darilo ob prihajočih praznikih, hkrati pa je seveda tudi enako razveseljujoče darilo za rojstni dan in druge posebne priložnosti. Na voljo je v posamični vrednosti po 10 EUR in 20 EUR, nakup pa je nadvse preprost. Oglasite se pri informacijski točki Citycentra Celje, kjer vam jih bomo izročili v darilni embalaži, pripravljene, da razveselijo vaše najbližje.
Vse najboljše
Snežne nevšečnosti že dolgo ne presenečajo več
Izvaj alci zimske službe v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini trdij o, da so dobro pripravljeni na sneg - So tudi vozniki železnih konjičkov?
TatjanaP odgoršek
Vonj po zimi je vse ostrejši, snežne nevšečnosti pa pred vrati. Za odpravo slednjih so odgovorne lokalne skupnosti oziroma zimske službe, s katerimi so podpisale koncesijo o izvajanju dejavnosti. So ekipe zimskih služb že v polni pripravljenosti? »So«, so nam zatrdili na podjetju PUP Velenje, Andreje Šoštanj, na Komunali Mozirje ter na celjskem VOC-u, kjer bodo skrbeli za prevoznost cest v zimskem času v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini.
Materiali so nabavljeni, stroji in ljudje pripravljeni
V mestni občini Velenje je 311 kilometrov kategoriziranih cest v
ponoči že padle pod nič stopinj Celzija, so dežurni že bili na terenu.« V pripravljenosti imajo 12 plužnih in 7 posipnih enot, poleg tega še ekipo za ročno čiščenje. Na zalogi imajo 60 ton soli ter prav toliko ton peska. Z dobavitelji pa imajo sklenjen dogovor o sprotni dobavi posipnega materiala.
Tako kot minulo sezone tudi v tej ne bodo čakali na 10 centimet-
ske nevšečnosti dobro pripravljeni in da težav ob normalni zimi ne bi smelo biti. Za obe občini imajo v pripravljenosti 20 plužnih in 14 posip nih enot, na zalo gi pa 220 ton soli ter za posipanje 600 ton peska. Po pogodbi morajo poskrbeti za prevoznost v občini Šoštanj - 115 kilometrov lokalnih cest, 212 kilometrov javnih poti ter ostale javne površine (parkirišča, pločnike ,..). Pogodbena vrednost del za zim sko služ bo zna ša bli zu 300 tisoč evrov.
Že utečeno
Po zagotovilih koordinatorja zimske službe v občini Šmartno ob Paki Alojza Slemenška so začeli aktivnosti za to, da bi bilo snežnih tegob za udeležence v cestnem prometu čim manj, že zelo zgodaj. Ker so stva ri bolj ali manj že ute če ne, so preverili, v kakšnem stanju so vse ceste in ali so označene s količki, kot je treba. »Glavni izvajalec
za posipanje, 25 ton soli, nekaj soli in peska pa so že razdelili po vaških skupnostih za odpravljanje zimskih nevšeč nos ti na naj bolj izpo -stavljenih odsekih. »V občini Šmartno ob Paki smo pripravljeni in naši obča ni so lah ko mir ni, kaj ti vsi vključeni se bomo trudili, da bomo zimske nevšečnosti čim hitreje in čim bolje odpravili. Seveda pa si želimo nekaj strpnosti pri uporabnikih cest,« je še dejal Alojz Slemen šek.
Nad sneg s sko raj 90 kooperanti
Od sedmih občin v Zgornji Savinjski dolini vzdržuje občinske ceste v petih Komunalno podjetje Moziije, in sicer v občini Mozirje vzdržuje dobrih 85 kilometrov lokalnih cest in javnih poti, v občini Nazarje nekaj več kot 65 kilometrov, v občini Rečica ob Savinji
so to kmetje z urejeno dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. V pomoč jim je cestni preglednik podjetja, če pa je potrebno, lahko vsko či tudi njihov plug ali posipalec. Podjetje ima skromne lastne ekipe, vendar ima skoraj 90 kooperantov, ki opravljajo - po besedah Ermenca - zimsko službo bistveno bolje kot to določajo pravilnik in normativi. Sami imajo na voljo tri vozila, opremljena za posipanje in pluženje.
Celotno zimsko službo (posipanje in pluženje) izvajajo na nekaj manj kot 32 kilometrih cest v občini Mozirje, za prevoznost ostalih površin skrbijo njihovi kooperanti; v občini Nazarje je v domeni komu-naline zimske službe 7 kilometrov, njihovi kooperanti plužijo 12 kilometrov cest, preostalih 46 kilometrov poti pa krajevne skupnosti v občini s svojimi kooperanti. Tudi v tej občini izvajajo posipanje s peskom in soljo na vseh občinskih cestah; v občini Rečica ob Savinji odpravljajo zimske nevšečnosti s svojo mehanizacijo in ljudmi na nekaj maj kot 13 kilometrih lokalnih cest in javnih poti, ostale ceste plužijo drugi izvajalci. Posipanje cest izvajajo z lastno mehanizacijo le na delu občinskih cest, na nekaterih to nalogo izvajajo njihovi podizvajalci; v občinah Ljubno in Luče pa v celoti izvajajo zimsko službo komunalini pogodbeni izvajalci.
Se pri tem, kdaj gre do na teren, strogo držijo pravilnika? »Razmere na območju Zgornje Savinjske doline poznamo bolje kot tisti, ki so pripravljali pravilnik o zimski službi, zato ukrepamo takrat, ko je to potrebno. Po mnenju večine naročnikov smo doslej vedno bili na tere nu ob pravem času.«
Podob no kot doslej
Zimska služba celjskega podjetja Vzdrževanje in obnova cest (VOC) se je na snežno sezono pripravila podobno kot lani. Svojo pripravljenost so ekipe, strojniki, vozniki ... »merila« na tako imenovanem suhem treningu. »Do sedaj so se tovrstne aktivnosti pokazale dobre predvsem zaradi tega, da se na
novo vključeni vozniki in strojniki spoznajo s traso, plužnimi potmi. Prav tako je potrebno preizkusiti opremo - mimogrede, mehanizacijo smo obogatili z novim tovornim vozilom, tremi poltovornimi, tremi snežnimi plugi ter obnovili vlečni posipalec, se seznanili s težavnimi odseki, z lokacijami možnih zdrsov, težavami čiščenja rondo-jev, naprav za umirjanje prometa, kjer so možna obračališča. Pomembni so ti treningi tudi zaradi povratnih informacij, da čim prej pripravimo morebitne dodatne rešitve, odpravimo pomanjkljivosti,« je povedal vodja VOC-ove zimske službe Matjaž Kapitler. Na območju mestne občine Velenje in Zgornje Savinjske doline vzdržuje podjetje približno 210 kilometrov državnih cest, v občini Šmartno ob Paki dobrih 18 kilometrov lokalk. Za vzdrževanje potrebujejo 13 vozil in specialnih strojev, šest traktorjev ter blizu 170 ljudi. Na zalogi imajo približno štiri tisoč ton soli (večino še od lani), prav
MatjažK apitler
tako od 10 do 12 tisoč kubičnih metrov posipnega materiala in raztopine magnezijevega klorida. Ekipe se bodo lotile odpravljanja snežnih tegob ob prvem naletavanju snega oziroma poledice, čeprav je po pravilniku prednostna cesta prevozna, če je na njej do 10 centimetrov snega, na ostalih pa do 15 centimetrov.
dolžini slabih 210 kilometrov. Za izvajanje zimske službe je lokalna skupnost podpisala pogodbo s PUP-om Vele nje, ki bo skrbel za prevoznost 84 kilometrov cest v coni A (mestne ceste ter primestne ceste na območju Podkraja, Kavč, Pesja, Konovega, poleg tega vzdržuje še pločnike, parkirišča), ter podjetjem Andrejc iz Šoštanja. Slednje bo opravljalo zimsko službo na 126 kilo metrih cest v coni B (primestne ceste). Za izvajanje zimske službe od 15. novembra do 15. marca prihodnje leto je velenjska občina zagotovila v proračunu 430 tisoč evrov.
Vinko Meža, vodja zimske službe na PUP Velenje, je povedal, da so material nabavili, stroji in ljudje pa so pripravljeni. Sneg in z njim povezane nevšečnosti jih že dolgo ne presenečajo več. Ugotavljajo pa, da tega ne morejo trditi za voznike - teh ni tako malo -, ki kljub visokim kaznim vozijo z letnimi pnevmatikami. »Sicer pa smo se na sezono pripravili podobno kot lani. Že 15. oktobra smo Mestni občini Velenje dali v potrditev načrt zimske službe, se dogovorili, katere ceste so prednostne za pluženje, o razporeditvi mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in podobno. Ker so temperature
Vinko Meža
rov debelo snežno odejo, kot to predvideva pravilnik, ampak bodo ukrepali pravočasno. Kar pomeni, da na ces ti ščih naj ne bi bilo tako imenovanih snežnih desk. O preventivnem posipu ceste zaradi poledice odloča dežurni zimske službe, o tem, kdaj na teren zaradi snega, pa vodja zimske službe. »Pripravljeni smo tako, da ob normalnih padavinah težav ne bi smelo biti. Pozivam udeležence v cestnem prometu, da pravočasno pripravijo svoje železne konjičke tako, kot je za ta čas potrebno. Hkrati pa prosim tudi občane za pomoč pri odmikanju avtomobilov na parkiriščih ter na ulicah, da bomo svojo nalogo lahko opravili hitro ter kakovostno,« je še dejal Vinko Meža.
Težav ne bi smelo biti
Tako kot lani so tudi letos v Občini Šoštanj podpisali koncesijsko pogodbo za izvajanje zimske službe od 15. novembra do 15. marca 2009 z domačim podjetjem Andrejc. Njegov direktor Mirko Andrejc je prepričan, da so na zim-
zimske službe je v tukajšnjem okolju celjsko podjetje VOC, ki pluži blizu 20 kilometrov cest, na krajevnih in ostalih cestah, teh je blizu 65 kilometrov, pa domačini, ki
AlojzS lemenšek
jim predstavlja zimska služba dopolnilno ali osnovno dejavnost. Vsa dela zimske službe so organizirana preko vaških skupnosti, zato imajo njihovi predsedniki oziroma predstavniki vsa pooblastila za reševanje morebitnih težav. Če do njih pride, naj se krajani obrnejo kar na omenjene ljudi.«
Sicer pa imajo pripravljenih sedem plugov, dva posipalca, približno 20 kubičnih metrov peska
36,4, v občini Ljubno več kot 128,
Andrej Ermenc
v občini Luče pa dobrih 134 kilometrov cest. Na vprašanje, ali so pripravljeni na zimske nevšečnosti do prvih snež nih padavin, se je direktor mozirske komunale Andrej Ermenc odzval: »Čisto tako že ni. Naše ekipe so res pripravljene, dežurstvo že izvajamo, pripravljen imamo posipni material, tehniko, ceste so označene s snežnimi koli, kooperanti so pripravljeni. Nisem še slišal na terenu, da bi nas prvi sneg presenetil.» Kot je še pojasnil, v nekaterih občinah izvajajo zimsko službo v celoti, v drugih v sodelovanju s kooperanti. V večini
Čakajo le še strokovnjake za led
Na šoštanjskem drsališču pričakujejo letos 15.000 obiskovalcev - Otvoritev napovedujejo za 4. december
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Že lani, ko so opazovali, koliko veselja so mladim in starim pripravili s postavitvijo drsališča s pravim ledom na rokometnem igrišču sredi mesta, so v Šoštanju obljubili, da za drsališče poskrbijo tudi letos. Odprli ga bodo 4. decembra!
»Do takrat bomo pospravili oziroma končali prvi del prenove rokometnega igrišča in obiskovalcem in drsalcem zagotovili potrebno varnost. V teh dneh pričakuje-
mo strokovnjake iz Nizozemske in Ljubljane, da pričnejo delati led. Podest za to je že pripravljen. Komaj čakamo, da pridejo,« pravi direktorica uprave Občine Šoštanj Darja Medved.
Obiskovalci bodo o pestrem dogajanju na drsališču, pa tudi Šoštanju in okolici, seznanjeni z brošuro, ki je v pripravi in bo pravočasno prispela v vsa gospodinjstva.
Posebej jih veseli, da bodo dogajanje na ledu obvladovali isti, kot so ga že lani, saj so bili z njimi zelo
Darja Medved: »Pravkar se dogovarjam o golažu na otvoritvi drsališča.
zadovoljni. »Prijavili so se na razpis, ki smo ga objavili in njihove pri-
jave smo bili res veseli, saj lani tako rekoč pripomb na njihovo delo, pa čeprav je drsališče obiskalo kakih 10.000 ljudi, nismo imeli. Niso jih imeli tudi obiskovalci, ne z organizacijo, ne s prireditvami, ne z vzdrževanjem ledu in ne na ponudbo. «
Za otvoritev drsališča napovedujejo bogat program, v katerem bodo sodelovali učenci Osnovne šole Šoštanj - nagovoril jih bo župan Darko Menih (mogoče pa letos na drsalkah?), in velika drsalna revija profesionalnih drsalcev. Dodatna ponudba pa bo golaž.
Drsanje bo za obiskovalce brezplačno. Omogočili ga bodo sponzorji, ki so se letos še v večjem številu in z višjimi zneski odzvali vabilu, najem drsalk pa bo tako kot lani en evro.
Pod Pustim gradom
Ne medenem zajtrku podžupan
Pobu do Čebe larske zve ze Slovenije En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih, so z naklonjenostjo sprejeli vsi slovenski vrtci, tudi šoštanjski. Pripravili so ga v petek, 21. novembra, z najmlajšimi pa je medeni zajtrk použil podžupan Vojko Krneža.
Katarinin sejem v soboto
Občina Šoštanj v sodelovanju s turističnimi društvi, povezanimi v Turis tič no zve zo, v soboto (29. novembra) od 9. do 13. ure na Trgu bratov Mravljakov pripravlja Katarinin sejem. Na voljo bodo izdelki iz usnja, kulinarična poku-
ši na doma čih dob rot, meda in medic ter izdelki domače in umetne obrti.
Katarina, ki goduje 25. novembra, je zavetnica poklicev, ki imajo opravka z noži in kole si, torej tudi usnjarjev. Obuditev tega sejma pred šestimi leti je pomenila tudi negovanje zgodovinskega spomina na generacije šoštanjskih usnjarjev.
Blagoslov adventnih venčkov
V nedeljo, 30. novembra, ob 16. uri bo na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju tradicionalni blagoslov adventnih venčkov. Prireditev pripravlja Turistično olepševalno društvo Šoštanj.
■ mkp

NASI KRAJI IN LJUDJE
Obogatitev življenja krajanov in življa v Savinji
Občini Rečica ob Savinji in Šmartno ob Paki pridobili iz kohezijskega sklada EU za odvaj anje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov več kot 488 tisoč evrov
TatjanaP odgoršek
Rečica ob Savinji, 20. novembra
- Operacija Celostno urejanje odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje, ki ga delno financira EU iz Kohezijskega sklada, tvori pet projektov. Med njimi je tudi projekt Mozirje, v katerega sta vključeni občini Rečica ob Savinji in Šmartno ob Paki. Iz tega naslova sta omenjeni občini pridobili za izgradnjo kanalizacijskega sistema v dolžini 3262 metrov dobrih 488 tisoč evrov ali slabih 62 odstotkov vrednosti celotnega projekta, ki ga morata zgraditi v 330 dneh od podpisa pogodbe.
zajema naselja Varpolje, Nizka in Spodnja Rečica. Gre za hitro rastoča naselja, obvodni prostor pa je že danes namenjen tudi rekreativnim dejavnostim. Na tem območju sedaj ni kanalizacijskih sistemov, fekalne odplake se odvajajo v pretočne greznice z izpustom neposredno v okolje, meteorne vode pa se zlivajo na okoliški teren. "Projekt je za našo občino zelo pomemben, saj predstavlja četrtino območja celotne občine, pomeni pa obogatitev življenja krajanov in življa v reki Savinji. Z izgradnjo omenjenega kanalizacijskega omrežja bo občina »pokrita« s kanalizacijo od 80- do 85-odstotno," je pojasnil Vinko Jeraj.
no ob Paki ter gospodinjstva ob vznožju Malega vrha. Hkrati pa bo predstavljalo osnovo za širitev kanalizacijskega omrežja v tem naselju.
Na vprašanje, ali so pričakovali več denarja, je Alojz Podgoršek odgovoril: »V tej fazi ne, saj smo glede na predmet razpisa in zahtevane pogoje dobili največ, kar smo lahko. Je pa res, da je pokritosti s kanalizacijskim omrežjem v lokalni skupnosti, ki ima zgrajeno čistilno napravo že nekaj let, skromna. Približujemo se 25 odstotkom. Izdelan imamo lokalni program opremljanja do leta 2020, a ta je povezan z velikimi finančnimi sredstvi. Koliko se bo v naslednjih letih dogajalo na tem področju, bo odvisno od odlo-
Sp odpisap ogodbe oi zgradnjik analizacijskihs istemov vo bčinahR ečica obS avinji in
Šmartno ob Paki
Slednjo je pred tednom dni z izvajalcem del - podjetjem Nivo Celje, ter za opravljanje nadzora z gradbenim inženiringom Anton Brezov-nik - podpisal župan Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj kot predstavnik občine, nosilke projekta.
Levji delež evropskega denarja je pridobila Rečica ob Savinji, in sicer za izgradnjo več kot 2800 metrov kanalizacijskega sistema za področje na levem bregu reke Savinje in
Zadovoljstvo je ob tej priložnosti izrazil tudi župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek. V občini že obratuje centralna čistilna naprava in del primarnega kanalizacijskega omrežja, z evropskim denarjem pa bodo raz ši ri li pri mar no kanalizacijsko omrežje na severozahodnem delu naselja Šmartno ob Paki v dol ži ni 420 met rov. Nanj bodo priključili uporabnike v predvideni Obrtno-poslovni coni Šmart-
čitev občinskega sveta, kako bo razporedil sredstva proračuna. Mislim, daje izgradnja kanalizacijskih sistemov zelo potrebna.« Povedal je tudi, da imajo za posamezne odseke kanalizacijskega omrežja že izdelane projekte, pridobljeno gradbeno dovoljenje, skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje pa se prijavljajo na razpise za pridobitev potrebnega denarja.
Tudi letos pisan seznam
V Osrednji knjižnici Mozirj e nadaljuj ej o bralno značko za odrasle - Od 20 naslovov 13 del domačih avtorj ev
TatjanaP odgoršek
Mozirje - Osrednja knjižnica Mozirje je bila prva na Celjskem, kije organizirala bralno značko za odrasle. Akcija se je dobro prijela, zato jo nadaljujejo tudi to sezono.
Za četrto bralno značko za odrasle so izdelali seznam 20 naslovov, od katerih jih mora posamezen bralec prebrati 8. Obvezna je pesniška zbirka in edino to si lahko bralec izbere po svojem lastnem okusu oziroma željah.
Ana Lamut, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje, je povedala, da je
seznam branja zelo pisan. Sestavljajo ga čisto novi romani, nekaj pa so jih izbrali iz malce starejšega obdobja. Kar 13 naslovov je domačih slovenskih avtorjev, ostalo so prevodi. »Zdi se nam pomembno, da pri skrbi za branje in bralno kulturo dajemo poudarek tudi na domače avtorje. Tudi sami knjižničarji radi prebiramo domače avtorje. Kar preberemo sami, si ustvarimo lastno mnenje in potem lažje priporočamo tudi naprej. Zato se nam je ta način dela obrestoval in nam naši bralci zaupajo, ko jim pomagamo pri izboru.«
Na seznam slovenskih avtorjev so uvrstili Matjaža Kmecla in njegov novi romanom Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret, prijetno branje so zgodbe Maruše Krese Vsi moji božiči, Lainščka že tako vsi poznajo, prav tako Aksinjo Kermauner, kije bila že njihova gostja pri podelitvi priznanj bralne značke pred dvema letoma. Dodali so letošnje nominirance za nagrado Kresnik,
pa starejši roman Dolina zelenega zlata avtorice Vere Remic Jager. Mnogi sojo sicer že prebrali, ajo z veseljem prebirajo še enkrat. "Od prevodov bi izpostavila Nenavadno bralko - malce šegava novela o angleški kraljici in njenem branju. Vsem jo priporočam v branje. Pa zadnji Mao plesalec, zgodba iz Kitajske, Agatha Christi je tudi med ponujenimi deli. Smo pa letos prvič dodali dve mladinski oziroma otroški deli: Sapramišja sre ča avtorice Svetlane Makarovič in mladinski roman Angie Janje Vidmar. Naši bralci so namreč sami želeli, da bi brali tudi knjige za mlade.»
Po besedah Ane Lamut so seznamom za branje dodali še priročno mapo, v katero si bralci lahko vpisujejo, kaj so že prebrali, in dodajo svoja mne nja.
Zaključek branja in podelitev priznanj bral cem, ki bodo pre bra li določeno številko naslovov, bodo pripravili aprila prihodnje leto in takrat znova povabili v goste slovenskega avtorja.
Malčki so se znova sladkali z medom
Šmartno ob Paki - Čebelarska zveza Slovenije, ki združuje več kot 200 čebe larskih druš tev, je lani prvič pripravila dobrodelno izobraževalno akcijo En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih. Letošnja je potekala minuli petek.
Po besedah podpredsednika zveze in predsednika Čebelarskega društva Šmartno ob Paki Franca Smerca je bil odziv na lansko velik. »Akcijo smo popestrili z zgibanko z anketo, nagradnim vprašanjem in dobili na naslov zveze vrnjenih več kot 20 tisoč anketnih listov.« Tudi to je bilo med drugim povod, daje zveza omenjeno akcijo pripravila tudi letos. Šmerc je še povedal, da je letos v akciji sodelovalo več občin kot lani, cilji pa so ostali isti: "To je sve šča nje in izobra ževa nje naših potrošnikov, daje med odlično hranilo, prehrana z njim pa bolj zdrava. Med slovenskih čebelarjev je varen in kakovos ten. Da smo se odločili za vrtce, ne preseneča, saj prav s pomočjo najmlajših lažje pridemo do družin, odraslih ter pri njih vzpodbudimo skrb za čebele, okolje in ohranjanje naravnega ravnovesja." Lani in letos je bilo za medene zajtrke potrebno zbrati po tono medu.
Ob tej priložnosti je čebelarska svetovalna služba izdala še zgibanko Čebelica, moja prijateljica, ki v sliki in besedi pojasnjuje pomen čebe-
le za okolje, prikazuje čebelje pridelke in predstavlja njihove učinke. Zgibanko so dobili vsi otroci v vrtcih in osnovnih šolah, slednje pa bodo prejele še DVD s promocijsko izobraževalnim filmom S čebelo do medu. Film prikazuje pot od cveta
podobno. Prikazuje pa tudi široko uporabnost medu in drugih čebeljih pridelkov v ljudski medicini, za kulinarične in kozmetične namene. K projektu En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev so v Šaleški dolini pristopile vse tri občine. Skupaj
Utrinek z' medenegaz ajtrka' vš marškemv rtcu
do končnega pridelka, vsebina filma pa prav tako ponuja odgovore na vprašanja, zakaj je čebelji pridelek slovenskih čebelarjev tako kakovosten, po čem se razlikuje slovenski med od medu iz drugih držav, kakšna je vloga čebel v naravi in
z otroki v Vrtcu Najdihojca v Velenju je zajtrkoval župan Srečko Meh, v Vrtcu Šoštanj podžupan Vojko Krneža, v vrtcu v Šmartnem ob Paki pa prav tako tamkajšnji župan Alojz Podgoršek.
■ Tp
Otroci imajo pravice in znanje
Svetovnemu dnevu otroka v čast so se v dvorani doma kraj anov na Konovem predstavi la vsa društva prij ateljev mladine iz Šaleške doline
Na odru so sev rstilin astopi otrok in mladostnikov iz celeŠ alešked oline.V eliko je bilo plesnih točk, od sodobnega plesa pa do nastopovp rikupnihm ažoretk.
Velenje, 20. novembra - Prav na svetovni dan otroka, ko so se v svetu in pri nas spominjali 19. obletnice sprejema konvencije o otrokovih pravicah, so na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje pripravili resnično prisrčno prireditev, na kateri so bili »glavni« otroci. Na odru se je v dobro uro dolgem programu zvrstilo vsaj 120 nastopajočih iz vseh 14 društev prijateljev mladine, ki delujejo v posameznih krajih vseh treh občin v Šaleški dolini. Prireditve je vešče povezoval Boštjan Oder, ki je s svojo sproščenostjo ne le nasmejal polno dvorano, ampak verjetno marsikateremu nastopajočemu pregnal tudi tremo.
V programu, ki gaje voditelj prepletel s citiranjem konvencije o otrokovih pravicah, smo videli veliko plesa, od sodobnega do mažuretk (kar dve skupini imajo v Topolšici), pa do recitacij in nastopov mladih glasbenikov. V društvih prijateljev mladine Šmartno ob Paki, Paka, Kavče, Konovo, Skorno-Floijan, Škale, Pesje, Ravne Topolšica in
Lokovica so res poskrbeli, da so izbrali zanimive točke, zato so bili ob koncu prireditve zadovoljni prav vsi, ki so na njej nastopali ali v njej le uživali.
■ Bš
Tudim ladigl asbeniki sop okazalis voje
znanje.
Bohačev kozolec bodo obnovili
V Nazarjah so se odločili, da obnovijo propadajoči Bohačev kozolec, ki je trenutno v zelo slabem stanju, je brez ustrezne namembnosti in postaja odlagališče stare krame. Gre za pomemben zgodovinski spomenik, velik dvojni kozolec toplar. Po besedah nazarskega župana Ivana Purnata občina že pridobiva potrebna dovoljenja, dveletna obnova, ki jih bo veljala okoli 300 tisoč evrov, pa naj bi se pričela prihodnje leto. Bohačev kozolec je dal leta 1874 pozidati nazarski gostilničar Anton Turnšek, postavila pa ga je ena od številnih furlanskih zidarskih skupin, ki so zlasti od sredine 19. stoletja pogosto krožile po Štajerskem in zidale na boga tih kmeti jah.
Program prenove je zasnovan tako, da spoštuje zgodovinsko izročilo. V pritličju bodo uredili tržnico, v prvem nadstropju - "gumnem" - pa bo stalni razstavni prostor. Izkoriščena bo tudi podstreha kozolca, saj bo namenjena občasnim in večjim raz sta vam.
■ mz
10
Drugi koncert 4. sezone glasbene klasike v Velenju
Odličnost abonmajskega ciklusa se j e nadaljevala 18. novembra z nastopom našega mednarodno uveljavlj enega Godalnega kvarteta Tartini
e >
o
FrancK rižnar
Velika dvorana velenjske Glasbene šole „Frana Koruna Koželjskega" je spet zazvenela odlično, kajti v organizaciji tamkajšnjega (velenjskega) Festivala, s podporo Mestne občine Velenje in pod umetniško taktirko abonmaja Klasika Slavka L. Šuklarja je tokrat izzvenel koncert za štiri goda la ali as Godal ni kvartet Tartini. Štirje odlični godalci, ki sicer z nekaterimi manjšimi spremembami vztrajajo že več kot 25 let, so tokrat igrali glasbo za zasedbo 16 strun skladateljev Claudea Debus-syja, Franza Schuberta in kot edini dodatek še Aleksandra Konstan-tinoviča Glazunova. Tokrat so bili to violinista Miran Kolbl (tudi koncertni mojster) in Romeo Drucker, violist Aleksandar Milošev in violončelist Miloš Mlejnik.
Morda bi na začetku lahko kaj poočitali glasbeni dramaturgiji, saj bi glede na slišano glasbo najprej pričakovali Schuberta in šele potem Debussyja, kiju sicer loči v njunih predstavljenih kvartetih vsega le 68 let. Z dodanim Glazunovom pa seveda potem teh težav ni bilo. Avtorici sporeda se je zatipkala nerodnost pri letnicah C. Debussyja, saj ga je z njim skoraj izničila. Ob tej šali na stran pa seveda takoj k sami glasbi, v kateri se je odlična četverica izkazala za več kot tehtne bralce vseh predstavljenih partitur. Tudi akustika omenjenega velenjskega koncertnega prostora in spet pol-noštevilno občinstvo so napravili svoje: odlične zunajglasbene pogoje za tale intimni in zahtevni komor-noglasbeni večer, kije zagotovo od vseh v tej sezoni v Velenju tudi za poslušalce najtežji. Četudi gre v eni najbolj pogostih, hkrati pa tudi najbolj zahtevnih glasbenih oblik in zasedb komorne glasbe za neke vrste avtomatsko transformacijo štirih pevskih glasov (štiriglasja) v godal-
ni inštrumental (ki seveda le--tega gladko lahko še razprostre zaradi akordičnih harmonskih razsežnosti vseh štirih godal, zasedenih v godalnem kvartetu) za zahtevno glasbo, so jo tokratni velenjski gostje odnesli več kot odlično. Edini Debussyjev Kvartet v g--molu, op. 10 iz l. 1893 je skrajno harmoničen, četudi vsi štirje stavki - Razgibano in zelo odločno, Dovolj živo in ritmično, Andantino--pomalo ekspresivno in Zelo zmerno - še vedno zvenijo zelo moderno: od močno poudarjene teme, kateri se zelo kmalu zoperstavi druga - mila tema, prek ponovljene prve teme v 2. savku, zdaj v hitrejšem tempu in z ritmično spremembo v violi. Izraz nežne otožnosti se pojavi šele v 3. stavku, ki jo vsa štiri godala še dodatno obarvajo z dušilci. Konec je spet vihrav. Skoraj tako kot veliko preje v mnogo bolj popularnem in otožnem Schubertovem (zadnjem) Kvartetu, tokrat v - molu (Deutsch 810) „Smrt in deklica" iz l. 1825. Tudi to 4-stavčno delo je
zaradi molske tonalitete in uporabe istoimenskega skladateljevega samospeva v 2. stavku vseskozi dramatično, če že ne skoraj pogrebno razpoloženo. Izvajalci so bili tokrat odlično disponirani, vsi pogoji več kot dobri, tako, na koncu koncev, tudi uspeh brez praktično ene same narobe odigrane note, ni izostal; spet je sledil ponovni poklon občinstvu: tokrat s stavkom In modo anti-quo ruskega glasbenega modernista Glazunova; po Schubertovem absolutnem formalnem ravnovesju še ena taka, skoraj subtilna glasba. Lahko bi celo rekli „krona glasbene objektivnosti s polno glasbene logike, ki ji Kvartet Tartini zdaj že dolgo let tako briljantno kraljuje.
Naslednji, zdaj že 3. koncert omenjenega ciklusa, bo v Velenju na sporedu že 16. decembra, ko bo nastopila slovita mariborska vokalna skupina Carmina Slovenica, takrat z vokalno mojstrico Karmi-no Šilec.
Ni svetnikov v paradižu
Gledališče Velenje v soboto ob 19.30 uri vabi na premiero nove igre - Tudi tokrat v režij i Jožeta Krajnca - Gledališki ansambel obljublja veliko zabave in smeha

; kJ*
* VIÄ
Velenje - Pravijo, da se živemu človeku vse zgodi. Letošnja predstava Gledališča Velenje »Ni svetnikov v paradižu«, ki bo premier-no prikazana to soboto, 29. novembra, ob 19.30 h v velenjskem domu kulture, je živ dokaz, da to drži. In to ne le na Zemlji, ampak tudi v raju, kamor priro-mata mladi funkcionar in njegova žena. Ampak preden gredo duše,
kamor pač gredo, ko jim telo odpove, se mlada znajdeta v precej misteriozni situaciji. Ker se sama skrivnostnih pojavov ne znata (u)braniti, se najprej zatečeta k veri - kaj pa naj človek drugega kot moli, ko se žarnice kar same od sebe vrtijo, pa ne padejo na tla, ko kipci lebdijo in se stene zibljejo kot ladja. In ko ugotovita, da rožni venci ne bodo zale-
\\ \
Vajev elenjskihg ledališčnikov so v temt ednu še intenzivnejše, saj vas vs obotoz večerp ričakujejo na premieri igre Nis vetnikov vp aradižu.
Gledališče Velenje je tokrat izbralo igro Alfreda M. Tuccija, ki jo je prevedel Laci Cigoj. Pod režiserskim vodstvom Jožeta Krajnca bodo v njej zaigrali: Matej Mraz - vodilni funkcionar, Petra Hribernik - njegova žena, Irena Stiplovšek - kriminalistka, Cveta Koprivnikar - Ornega in policist, Karli Čretnik - župnik, Branka Drk - sv. Cecilija, Lena Penšek - sv. Barbara, Drago Seme - sv. Krištof, Miha Šilc - sv. Peter.
gli, poiščeta pomoč še pri uradnih organih. V veri najdeta nekaj utehe, samosvoj, hladni razum kri-minalistke pa ju bolj kot ne zbega in nenazadnje skoraj spravi za zapahe. Vmes pa se v njunem domu nastanijo trije svetniki in šefica Sindikata deklasiranih svetnikov. Ampak izkaže se, da ta odlična družba vendarle ni tako nedolžna, kot misli par, ki niti v
najbolj čudnih sanjah ne bi pomislil na konec, kot se jima piše.
Kdo je tu naiven in kdo 'blefer'? Kdo pohlepen in kdo velikodušen? Kdo je šef in kdo uboga? Kdo sploh pride »gor« in kdo ne? Odgovore ponuja komedija o človeški naravi in svetniških pomanjkljivostih.
■ PetraH ribernik
Resničnostni
mladinski
dokumentarec
Zase moram priznati, da sem oseba, ki kar veliko presedi pred televizorjem. Po drugi strani sem kar precej kritičen do programa, tako da me še najbolj zadovolji kakšen šport v živo, dober dokumentarec ali dnevna poročila. No, tudi v naravo in hribe rad zaidem. Precej obrobno pa na televiziji spremljam predvsem novejše žanre, ki zapolnjujejo »prime-time« termine ob večerih ali čez vikende. Ne, nisem ljubitelj »velikih bratov«, kmetij, narodnjaških »talk-šovov«, pa vendar me v svojem odvračanju kakšna nova oddaja tega tipa znova preseneti. Pozitivno in negativno. Razvoj teh televizijskih žanrov je šel že tako daleč, da imamo med TV sporedom veliko oddaj, ki predstavljajo nekakšen prehod med žanri, ki nagovarjajo tudi bolj izbirčne gledalce in jih nemalokrat tudi zavedejo.
Kot ljubitelja dokumentarcev me je nedavno, med popoldanskim »surfanjem« z daljincem po kanalniku, takoj pritegnila oddaja o Vse o Andih oziroma o naskoku na najvišji zemeljski vulkan Cotopaxi (5897 m) v Ekvadorju. Kako bi me ne, saj rad zahajam v hribe, toliko geografa pa je še v meni, da se mi je južnoameriški gorski svet zdel že na prvi pogled zanimiv. In sem ostal »priklopljen«. Prvi posnetki so kazali divjo pokrajino, mlade, ki se bojujejo z naravo in spoznavajo gorništvo, vse skupaj zavito v soliden material gorniškega dokumentarca, takšnega v serialu.
In čeprav nisem ulovil ravno prvega dela, sem skozi minute podoživljal zamujene kadre predhodnih oddaj. A bolj ko mi je čas mineval, bolj se je razkrival osnovni namen oddaje. Skozi resničnostno-pustolovski šov angleških najstnikov, ki so jih poslali v spremstvu na gorniško preizkušnjo, je morala mati narava sama izločiti tiste najšibkejše, ki niso bili kos zahtevni nalogi, osvojiti najvišji vulkan na planetu. Izločilajih je slaba kondicijska pripravljenost, mraz, težave z višinsko aklimatizacijo in še kaj. In kljub temu, da po oddaji nisem spremljal nobenega dela več, mi je bila stvar kar precej jasna. Povprečnega gledalca, pa naj bo star ali mlad, danes zanimajo uspehi in neuspehi sočloveka, malega in velikega. Bolj ko je scenarij naravnan na osebne odnose, preoblečene v plašč vsakdanjosti, bolj se lahko pasivna in povprečna televizijska populacija identificira z mladimi igralci, uživa v uspehih in še bolj neuspehih naključnih malih TV zvezd ter se pooseblja v dogodke. Le kako bi oni sami reagirali v sorodnih situacijah, kako so nekateri naturščiki daleč manj zanimivi kot bi bili morda sami v njihovi vlogi...
In ker so vse stvari v svojem bistvu in učinku ambivalentne, je tudi ta podobna. Velikoplusov in minusov ima ta resničnostni mladinski dokumentarec. Žanr potopisne oddaje zelo lepo približa mladostnikom naravo, gore, gibanje v naravi, avanturo. V tem pogledu je tudi vzgojen, saj te tudi kaj nauči o gorskem svetu, razmerah, ki tam vladajo. Ima pa serija tudi močno negativno plat. Stvari podaja mladim na negativističen način. Gorski vodniki odkrito v kamero komentirajo osebne, značajske in fiziološke poteze najstnikov. Brez zadržka in dlake na jeziku. Prav nič vzgojno do mladih v dokumentarcu, čeprav niso prisotni ob komentarjih svojih adolescentnih gorskih vodnikov. Vse skupaj je bilo zavito tudi v brezhibno producentsko formo, ki ima lahko v tem pogledu negativni vpliv na mlade. Kako?Kadri so tako brezhibni, da tudi ob ekstremnih naporih in osebnem pričanju mladih ne morejo pričarati njihovih muk, višinske bolezni in s tem povezanih najstniških problemov.
In ko sem prikovan spremljal odjavno špico oddaje, me je avtorstvo oddaje močno presenetilo. Oddajo je posnela za te stvari morda najbolj profesionalna nacionalna televizija na svetu, britanski BBC. Prepričan pa sem, da bi naša domača nacionalna TV, v maniri najbolj hribovskega »malega« naroda na svetu, to stvar opravila mnogo bolje in realno. Slovenci smo pač narod, ki (stari in mladi) lepote visokogorja spoznavamo iz svojih notranjih nagibov. In tistim mladim, ki se jim serija na A kanalu morda celo zdi full-cool, polagam na srce - odpravite se rajši na Uršljo, Smrekovec, Radojč, za tiste mnogo bolj ekstremne pa priporočam smučanje v spremstvu in v idealnih snežnih razmerah s Savinjskega sedla ali morda celo iz »žleba«.
■ Matjaž Šalej
O solniskem kruhu
V Kulturnici so gostili koroškega profesorj a Andrej a Makuca, ki j e pred kratkim izdal tretj o knjigo
Velenje - Prejšnji torek je bil gost Kulturnice Andrej Makuc, sloven-jgraški profesor slovenščine, pisatelj in kulturnik. V pogovoru z Mileno Zevart je predstavil svojo novo knjigo Šolniški kruh. Z voditeljico sta se pogovarjala predvsem o učiteljskem poklicu ter o radostih in včasih tudi grenkih preizkušnjah tega poklica.
Andrej Makuc je pred tem izdal že knjigi Oči in Norci, poleg tega pa je avtor številnih recenzij. Kot pisatelj je mnenja, da knjiga ne ods-likuje življenje, temveč ga presega; življenje je za knjigo samo naboj.
Nekoč sije zelo želel, da bi postal igralec, saj se drži reka: "Igramo druge, da bi našli sebe." Ze vrsto let pa vodi dramsko skupino Spunk, ki
je v vseh teh letih pre ras la v mnogo več, saj deluje na kar 18 področjih - glasbenem, dramskem, likovnem ...
Kot učitelj z dolgoletnimi izkušnjami meni, daje mlade potrebno jemati kot odrasle osebe. Strinja se s Platonom, da je učiteljski poklic resnično težek, daje podoben poklicu porodničarja, saj so mladi resnični izziv. Zanj je prava motivacija, če učenci mislijo, daje vse sku paj igra in da oni vodijo to igro. Vsako novo znanje nas oblikuje, pa četu di se po mno gih letih ne spomnimo več podrobnosti. Ob tem pa je poudaril, da šola ni socialna osnova, da mora dajati neko znanje. V svoji delovni dobi je preživel šest šolskih reform, za katere
pravi, da so potrebne, saj je vsaka od njih nova zablo da, ki jo je potrebno rešiti. Pravi, da dejansko nih če ne ve, kaj je v res ni ci potrebno učiti - osnove so seveda potrebne, a kako lahko vemo, kaj bo človeku prišlo prav čez 30 let. Sam meni, da mladi pri 16--ih ne morejo razmišljati o bivanjskih, eksistencialnih temah, zato se strinja z Makarovičevo, da ne dovoli branja svoje poezije pred 30. letom. Mladi morajo brati predvsem svetle, pozitivne knjige.
Kot učitelj tudi sam zelo veliko bere, a je že malce bralsko pokvarjen, kot je pove dal. Kljub temu pa na leto prebere od 80 do 90 knjig, ob tem pa si vodi dnevnik branja.
■ Aleksandra Gačič
Andrej Makuc je zelop riljubljenp rofesor ink ulturni delavec. Trdi, dam orajom ladib ratip redvsems vetle,
pozitivnek njige.
107,8 MHz
moOjSKD IDO ČAS©PDSD0I
Glasbene novičke
Zdravniški nasveti
Poslanstvo radia in časopisa je informiranje, izobraževanje, vzgoja in še kaj bi medijem pripisali tisti, ki mislijo, da se na te zadeve spoznajo. Vsekakor se v naši hiši trudimo, da bi bili naši poslušalci, bralci o vseh vsaj najpomembnejših dogodkih seznanjeni, z nasveti pa se izognili morebiti kakšni težavi ali položaj še izboljšali.
Zagotovo je z nasveti radodarna Karmen Zakošek Petek oziroma njeni gostje na Radiu Velenje v rubriki Zdravniški nasveti. Na sporedu je ob četrtkih ob 17. uri. Njeni gostje so že bili letos ugledni zdravniki in specialisti iz bolnišnic Topolšica, Celje in Slovenj Gradec, tudi koncesionarji kot je piimarij mag. Bogdan Fludernik, specialist kirurg za vene, strokov-
njaki Medicinske fakultete iz Ljubljane. Če ste imeli radijske sprejemnike naravnane na frekvenco 107,8 MGh Radia Velenje, potem ste zagotovo z zanimanjem prisluhnili, kako bodo v Sloveniji izvajali program za pravočasno odkrivanje raka na debelem črevesju, o spolno prenosljivih boleznih, kot je aids, pa o pomenu preiskave za odkrivanje osteoporoze,...
Kot je povedala Karmen, bo imela v naslednjih oddajah »na piki« zobozdravnike, v dogovoru za sodelovanje v radijski rubriki Zdravniški nasveti pa je tudi z uglednim zdravnikom, Velenjčanom Zdenko Kikec, dr. med., iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Zato, vabljeni k poslušanju.
PS: V prejšnjem mozaiku, v katerem sem pisala o almanahovcih, sem po pomoti izpustila dva, ki sodelujeta pri nastajanju tega edinstvenega zbornika v Sloveniji od vsega začetka: Barbaro Pokorny in Aleša Ojster-ška - Lešija. Za napako se prizadetima opravičujem.
■ Tp
Karmen Zakošek Petek v studiu Radia Velenje s prim. mag. Bogdanom Fludernikom
esto
... na kratko...
ROCK PARTYZANI
Skupina je posnela videospot za skladbo Yugo, ki govori o športni zgodovini, kulturni, glasbeni in filmski ustvarjalnosti ter o znanih in uspešnih blagovnih znamkah iz časa nekdanje Jugoslavije. Zanimivo, da spot prihaja ravno v času, ko je s tekočega traku tovarne Zastava v Kragujevcu odpeljal zadnji yugo.
MONTEFIORI COCKTAIL
Zanimiva italijanska zasedba bo 5. decembra že četrtič gostovala v velenjskem klubu Max. Skupina je nastal leta 1997, ko sta se dvojčka Kikko in Kekko odločila za skupno glasbeno pot. Navdih črpata iz 60. in zgodnjih 70. let, v glasbi pa se čutijo moderni vplivi housa, breakbeata, jungla in drum 'n bassa.
ELECTRIX
Elektro pop trio po skladbah Radio in Ljubezen v avtu predstavlja tretji single z naslovom Sonce po dežju. Zasedba se bo 20. decembra predstavila na velikem žuru v Rdeči dvorani, kjer bodo nastopili še Šank Rock, Jinx in Pips Chips & Videoclips.
BILLYSI
Zasedba predstavlja nov single Kaos z njihovega aktualnega albuma Magia. Skupina sicer pripravlja svoj četrti album, ki bo izšel v angleščini, saj nameravajo nastopati tudi zunaj meja domovine. Na albumu bo tudi angleška verzija skladbe Kaos.
NUDE
S skladbo Pozabi napovedujejo skorajšnji izid njihovega novega, petega studijskega albuma, na katerem bodo tudi že znane skladbe Element L, Mambo love in Anita2.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	TOŠE PROESKI & GIANNA NANNNI -
Ari a
2.	GURU JOSH PROJECT Infinity 2008
3.	GIRLS ALOUD-The Pro mi se
/T ' PW

Ä ' / f
Aria je še ena od skladb, ki jih je pokojni makedonski pevec Toše Proeski posnel za svoj »angleški« album. Ta naj bi izšel prav na njegov rojstni dan 25. januarja. Aria je pesem znane italijanske pevke in avtorice Gianne Nannini, sodelovanje med Gianno in Tošetom pa je predlagal še en svetovno znani avtor, aranžer in produ-cent Andy Wright, ki je med drugim ustvarjal tudi za Simply Red in Eurythmics. Tako je nastal čudovit duet, ki so ga posneli ob spremljavi London Session Orchestra. Gianna je bila nad Tošetom očarana, izjavila je, da ima edinstven vokal in da je izjemen fant.
I-----
_ LESTVICA mm
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Veseli Begunjščani - Ko domov se vrnem spet
2.	Ansambel Svetlin - Ne odhajaj več
3.	Ansambel Orion - Nisva si priznala
4.	Pajdaši - Avtocesta vzhodni krak
5.	Krajcarji in Mišo Melanšek - Zaradi tebe
6.	Robert Goter - Na Homcu
7.	Skupina Malibu - Življenje so ene štenge
8.	Ansambel Braneta Klavžarja - Vinska pesem
9.	Show band klobuk s Fanti s Praprotna - Spomin na stari mlin
10.	Novi spomini - Čuvar cvička
... več na: www.radiovelenje.com
Chateau - videospot in koncert
Velenjska skupina Chateau, ki si je na prelomu tisočletja vzela kratko pavzo, se je lani vrnila na glasbeno sceno s skladbo Objemi me, ki je bila nekakšen skok v preteklost. Med snemanjem nove plošče pa so se odločili, da bodo slovenskemu občinstvu ponudili še eno skladbo - Vse kar ljubim, ki je sicer nastala že pred nekaj leti, a je tokrat doživela aranžmajsko preobrazbo. Za skladbo je skupina posnela tudi videospot, ki je večinoma nastal v šoštanjski termoelektrarni. Ambient, ki so ga izbrali za spot, je sicer precej nenavaden, saj je na trenutke videti, kot da so na ogromni vesoljski ladji. Snemanje spota je trajalo več kot 12 ur in je bilo precej naporno. Kamero je imel v roki Andrej Kme-tič, produkcija in postprodukcija pa je delo kitarista in avtorja Zvo-neta Hranjca. Skupino si lahko v živo ogledate na prihajajočem koncertu v njihovem rodnem Velenju 13. decembra v Klubu Max.
Mirnin predsednik
Nekdanja foxyca Mirne Reynolds v teh dneh pred stav-lja novo skladbo z naslovom Gospod predsednik. Glasbo, aranžma in produkcijo je prispeval Domen Kumer, besedilo pa je napisal Steffanio. Pri nastajanju skladbe je sodelovalo še nekaj drugih priznanih slovenskih glasbenikov, kot sta basist Jani Hace (Siddharta) ter kitarist in producent Franci Zabukovec (Rock partyzani). Gospod pred sed nik je še mal ce bolj drzen korak pevke Mirne Reynolds, kije v zadnjih letih postala iskana tekstopiska v Sloveniji in spisala besedila za kar nekaj zvenečih imen. Med drugim je sodelovala tudi pri zadnjem albumu Nuše Deren de.
S Mure na more Jadransko (duet z Nenom Belanom), Z Goričkega v Piran (Prekmurska godba Bakov-ci) ter videospot Abel in Kajn (Vlado Kreslin in Severa Gjurin)
Stranpotja nam prinašajo tudi aktualni single, ki bo pospremil reizdajo na radijskih valovih, energično in udarno skladbo To ni političen song, duet Vlada Kreslina in Neishe, kije bil posnet na koncertu v Cankarjevem domu 15. decembra lani. Vlado se pripravlja tudi na letošnje tradicionalne koncerte v Cankarjevem domu, ki so že 18 let znanilci vznemirljivega decembrskega pričakovanja.
Priden Predin
Zoran Predin je v teh dneh aktiven kot malokdo. Trideseto obletnico dela in ustvarjanja je najprej pospremil z novim albumom Pod sreč no zvez do, ki ga je pos nel s spremljevalnim Gypsy Swing Ban-
Ponatis
Kreslinove
Ceste
Pred več kot letom dni je izšla Cesta, odličen album Vlada Kres-lina, zbirka enkratnih osebnih izpovedi in liričnih duetov. Plošča je še zmeraj aktualna, zato je Vlado pripravil ponatis, na katerem se Cesti in Križiščem pridružujejo še Stranpotja, bonus štirih pesmi in enega videospota: To ni političen song (duet z Neisho), Goodbye Jim Goodbye Joe (Milan Kreslin),
/
Nai čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
VRTNARSTVO-CVETLICARSTVO DOMEN POTOČNIK S.P.
Metleče 62 (ob cesti proti Topolšici - oster ovinek)
Tel.: 031/677-032
Ste med tistimi, ki jih božič in vse, kar je povezano s prazniki popolnoma prevzame?
Pri nas vas čaka prava božična razstava
BOŽIČNIH ZVEZD V VSEH MOŽNIH BARVAH
Od 1. do 6. decembra 20% popust!!
ADVENTNIH VENČKOV PRAZNIČNIH DEKORACIJ ...
Stopite v svet čudovitega cvetja in dekoracij!
dom. Potem je sledil izid njegovih zbranih besedil Poljub, ki riše ustnice in biografija Zgodba iz prve roke izpod pere sa Tadeja Golo ba.
Z novega albuma sedaj na radijske postaje prihaja že drugi single Frizerska narodna, ki ironično ter sarkastično opisuje stanje duha pri nas. Za prvi single in naslovno skladbo albuma Pod srečno zvezdo pa je že pos net tudi vide ospot, ki bo v teh dneh doživel televizijsko premiero. Avtor edinstvenega videa je Rok Predin, kije poskrbel za risane motive, animacijo, montažo ter režijo.
Končno Gunsi
23. november je dan, ki si ga bodo dobro zapomnili ljubitelji nekoč zelo popu lar ne sku pi ne Guns'n'Roses. To je namreč datum uradnega izida njihovega novega albuma, prvega studijskega po pet-naj stih letih. Novi album z naslo -vom Chinese Demokracy je nastajal kar šest let, tako daje na koncu le malokdo verjel, da bo sploh izšel. Februarja lani so oznanili, da je
mate ri al za nov album ven darle posnet, Axl Rose pa je takrat napovedal izid albuma za marec. A se je spet nekje zalomilo. Gunsi v novi postavi, v kateri je od originalnih članov ostal le še pevec Axl Rose, so z izdajo zavlačevali tako dolgo, da so se medtem posnetki pojavili tudi na spletu. Album, ki ga je že od oktobra najavljal istoimenski single, prinaša štirinajst skladb, kot zanimivost pa naj povemo, da bo razen na cedeju izšel tudi na vinilki.
Tomaž Ročnik in Karli Stropnik sta, kadar koli se srečata, vedno vesela. Karli je namreč eden tistih, ki je krepko pomagal pri gradnji novega Velenja v prejšnjem tisočletju. In to ne le na Konovem, kjer ga vedno znova potrdijo za predsednika krajevne skupnosti, ker so z njim zelo zadovoljni in kjer »gradi« še danes. Tomaž Ročnik pa je tisti, ki gradi Velenje za novo tisočletje, saj je večina napovedanih in že uresničenih novogradenj v mestu prav njegovih. Ob temle srečanju pa se verjetno nista pogovarjala o gradbiščih, ampak o golažu. Tistem vojaškem, ki sta ga
velikokrat jedla skupaj, saj sta bila oba zelo aktivna tudi v nekdanji Teritorialni obrambi.
Mnogi niso verjeli, da bo letos zima prišla že pred koledarskim začetkom. Boštjan Oder, ki je prejšnji četrtek vodil prireditev ob svetovnem dnevu otroka, pa je verjel. Kar na odru je »zračil« smučarsko opremo.
V teh dneh jo bo lahko že uporabil, če bo seveda imel čas, saj je kot odličen voditelj, ki zna tudi nasmejati, vedno bolj zaželen na različnih prireditvah.
Tole je zagotovo posnetek za zgodovino, ob katerem bi lahko zastavili tudi nagradno vprašanje. France Volk, Matjaž Klemenčič in Štefan Oderlap vsak v svoji uniformi, ki je odraz časa, ki se ga vsi trije še radi spominjajo. Prvi nosi vojaško uniformo, drugi je v originalni uniformo Teritorialne obrambe Slovenije, tretji pa uniformo praporščaka. Komentar? »Včasih smo se res znali iti in spomini zato še dolgo ne bodo zbledeli.«
Dobili smo novo vlado. Nekateri pa še vedno sprašuj ej o, če bodo zdaj res dokončno vedeli, kdo nam vlada!
5 krat 5
Velenjski Rudar je po zadi nji prvenstveni tekmi pristal na petem mestu. Odlično, za 5. Odlična ocena, peto mesto - to je 25. 25 točk.
Naši in »naši«
V Velenju j e zelo veliko nogometnih navij ačev, ki zagotavljaj o, da so v Mariboru »njihovi« premagali Slovenij o. Tudi ob takih dogodkih se pač mnogi zavedo korenin.
Smo ali nismo -v krizi
Zadnja seja OU Saša gospodarske zbornice j e bila v dokaj okrnjeni sestavi. Kod da ponekod krize res še ni. Ali pa nekateri tega niti nočej o priznati.
Čudno se sliši
Mar se ne sliši nekako
malo čudno, če na nekaterih šolah pravij o, da se s problematiko uživanja drog ukvarj aj o svetovalne službe. Čeprav verjetno drži, da j im ne svetuj ej o, katere naj uživaj o.
Politika
Včasih slišimo, da j e za nekatere politika kvadratura kroga. Zadnji čas j e za nekatere politika to tudi piramid.
Simbolika
Res je neke vrsti simboli ka, če v velenjski občine prireditev v spomin na žrtve prometnih nesreč pripravijo v Vinski Gori. Na zaradi kraj a, zaradi imena!
Božič(nica)
Mnogi so z mislimi že pri božiču. Še več j im misli na božičnico. Brez nje bodo prazniki veliko bolj prazni.
Zamrznitev
Sever želi zamrzniti nadaljnje vlaganje v vodo-oskrbne objekte. Če napovedani referendum ne bo prinesel odjuge.
Aktualna
O sprej etih proračunih se bodo marsikj e kmalu na novo preračunavali.

LJUDJE
Obujanje spominov na čase teritorialne obrambe
V petek popoldne pri Domu borcev in mladine odprtj e spominske plošče v čast teritorialni obrambi - Na Konovem razstava in druženje
Velenje, 21. november - Petkova obeležitev 40-letnice teritorialne obrambe v Sloveniji, še posebej pa obuditev spominov na delovanje Občinskega štaba TO Velenje, je bila pričakovano dobro obiskana. Pri Domu borcev in mladine na Kopališki cesti, kjer je nekoč deloval občinski štab civilne zaščite, se je na slovesnosti, ki je bila namen-
Na slovesnosti je zbrane najprej nagovoril župan Srečko Meh, kije poudaril, da so spomini na TO zelo pomemb ni tudi za današ nji čas, v katerem ni več časa na delitev na črne, rdeče in sive. Ker so časi pre-resni. Vsem zbranim pa je še enkrat čestital za vse, kar so dobrega storili v času delovanja TO, predvsem pa v času osamosvaja-
štabu, ki so se jih prisotni zagotovo še dobro spomnili. Potem sta skupaj z dolgoletnim teritorialcem Ivanom Gorograncem slavnostno odkrila spominsko ploščo, ki jo je financiral zasebnik Tomaž Ročnik, tudi sam častnik v TO.
Nam je Jože Melanšek po končani slovesnosti med drugim povedal: »Štiridesetletnica je v življenju
Udeležba naslo vesnosti ob4 0-letnicidelo vanja Teritorialneo brambeS lovenije je bila zelo
dobra, pa tudis pomini so bili še zelo živi.
jena tako obujanju spominov kot odprtju nove spominske plošče pri vhodu v dom, zbralo vsaj 100 nekdanjih pripadnikov teritorialne obrambe. Na dogodek so povabili predvsem člane poveljstva in enot bivšega štaba teritorialne obrambe Velenje, ki so se z veseljem odzvali vabilu.
nja Slovenije. Slavnostni govornik na svečanosti je bil Jože Melanšek, edini še živeči (od skupaj treh) poveljnik Občinskega štaba TO Velenje. Obudil je zgodovino ustanovitve in razvoja TO, ki je bila predhodnica današnje slovenske vojske, še posebej pa seje zadržal pri delovanju enot v velenjskem
Spominskop loščo stao dkrila JožeM elanšek,n ekdanjip oveljniko bčinskegaš taba TO Velenje, in IvanG orogranc,d olgoletni zeloa ktiven» teritorialec«.
človeka približno polovica, obletnica ustanovitve TO pa se mi zdi zelo pomembna. Zelo sem zadovoljen, ker sem se srečal s toliko starešinami, s katerimi smo skupaj ustanavljali TO, jo razširjali in krepili, kar se je najbolj odrazilo v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Tako kot velenjski so bili vsi občinski šta-
bi teritorialne obrambe predhodnica slovenske vojske, saj smo bili tako dobro organizirani, da tega ni bilo težko izpeljati. Mislim, da je bil takratni koncept ljudske obrambe in zaščite zelo dober, saj so se ljudje že navadili na tak način dela, da leta 1991 ob osamosvajanju nismo imeli niti enega primera, da nam ljudje na terenu ne bi nudili pomo či. Velenj ski štab TO je bil eden redkih, ki ob pozivu JLA ni predal orožja, za kar velja zahvala žal že pokojnemu mojemu nasledniku Ervinu Jožetu Prislanu, ki je
bil toliko junaški, da je uspel orožje in opremo skriti po kmetijah v dolini. Vse to je kronal svet za ljudsko obrambo, na izredni seji pa tudi svet občin ske skup šči ne, kjer smo ga vzeli pod zaščito. Tako je bilo formalnopravno »pokrito«, njemu pa priznano, daje opravil veliko delo.«
Jože Melanšek, kije občinski štab TO vodil do leta 1983, je še dodal, da so spomini na obdobje delovanja pristni in zelo živi. »Sedanja slovenska vojska je poklicna vojska, zato se povsem drugače obnašajo,
kot smo se v preteklosti na terenu obnašali teritorialci.« Da to drži, so se na prijetnem druženju v domu krajanov Konovo strinjali tudi drugi nekoč zelo aktivni »teritorialci«, ki so si z zanimanjem ogledali razstavo fotografij iz let delovanja velenjskega štaba. Ob njih so obujali tudi številne še zelo žive spomine, pa tudi vojaški golaž jim je več kot teknil. Morda bodo spomine tudi zapisali in jih izdali v obliki knjige, da bi tako ta del zgodovine ohranili tudi za nove rodove ...
■ BojanaŠ pegel
Taborniškik otiček
Krščenao rganizatorka, ki so jok rstili nabritit aborniki -j esenovalci.
povzro čal manj -še težave vodnikom, ki so si želeli priti gor, in tabor ni kom na poho dih, na kate rih so ime li nalogi postavljanje šoto ra iz šotorskih kril in risa nje ski ce tere na. Pri tej nalogi pa so večini otrpnile zgornje okončine in niso občutili ničesar drugega. Ko pa se je zvečerilo in je dan šel za goro, so se v družabnih večerih s
Bralcem taborniškega kotička bomo tokrat postregli z zaključkom letošnjih jesenovanj za starejše gozdovnice in gozdovnike, torej tabornike, ki obiskujejo 7., 8. in 9. razred. Čisto po taborniško seje 27 starejših	GG-
-jev s pohodom 21. 11. podalo na OŠ Paški Kozjak. Tam so odložili prtljago, si malo oddahnili in nato nadaljevali program. Rdeča nit je bilo podrobnejše spoznavanje tabor niških šeg in navad. Medmje sodijo izdelovanje pionirskih izdelkov iz lesenih paličic, npr. značilna vhodna vrata ali viseči mostovi ter objekti, ki jih vsak tabor potrebuje. Udeleženka jesenovanj a Lucija Koren nam je zaupala, da to jese nova nje ni bilo tipič no jesensko, saj so jih na Paškem Kozjaku pričakali veter, mrzle temperature in sneg. Da, prav zares, ta vikend so naši gg-ji pred večino meščanov Velenja dočakali sneg. Ta pa je
kitaro nasmejali plesu Big fat pony in domislicam pri petju raznih pesmi. Prav poseben večer paje bil, ko so krstili nove vodnike, ki pomagajo pri organizaciji jesenovanj. Tam so se res znesli nad njimi, jih tako zaznamovali in jim s to staro taborniško šego zaželeli še čim več uspešnih organizacij podobnih akcij.
21.11. pasmo v prostorih gimnazije Velenje potrjevali Statut Šaleške zveze tabornikov-regionalne skavtske zveze. Prej veljavni statut je bil potrjen na seji starešinstva že kar pred 12 leti, zato smo ga preuredili in potrdili z dvotretjinsko večino prisotnih članov skupščine. Naš glavni namen pa je, da bi nam statut dal pravno osnovo za uspešno delovanje Šaleške zveze tabornikov za naslednja leta.
■ Anja Kuhar
Šaleški taborniki proslavili nov vodovod
Velenje, 19. novembra - Šaleška zveza tabornikov je v prostorih Multimedijskega centra Kunigun-da v Velenju v sredo prejšnji teden, svečano proslavila simbolno odprtje novega vodovodnega sistema, izgrajenega v skavtskem centru Kajuhov tabor v Ribnem pri Bledu. Investicija v gradnjo, ki je potekala od februarja do septembra 2008, je bila 30.000 evrov. Nov vodovodni sistem, ki zagotavlja nemoteno dobavo pitne vode, je rezultat partnerstva širše skupnosti, ki verjame v taborništvo. Izpostavljeni so bili že novi izzivi za prihodnost.
Na slovesnosti so vodovod simbolno predali namenu in se zahvalili vsem podpornikom v projektu za sodelovanje in aktivno partnerstvo. Predsednik Šaleške zveze tabornikov Anton De Costa - Sine je na slavnosti med ostalim povedal: »Tabor je imel svoje zajetje vse od leta 1982, čas in ujme leta 2006 pa so ga tako prizadeli, da smo morali čim prej izgraditi novega, s povsem novim zajetjem in traso. Z lastnim znanjem in veliko energije vseh, ki verjamemo v taborništvo, smo projekt letos konec septembra tudi uspešno zaključili. To nam ne bi uspelo brez partnerstva in podpore, ki smo je bili deležni od Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki.« Poleg javnih zahval podpornikom projekta se je De Costa zahvalil tudi gradbenemu odboru, ki so ga sestavljali člani iz vseh treh rodov Šaleške zveze tabornikov pod vodstvom Aleša Ojsterška. Simbolne slavnostne otvoritve vodovoda se je med
številnimi udeležil tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki je v svojem govoru ob čestitki med drugim tabornike poz-
no Velenje, Občino Šoštanj in Občino Šmartno ob Paki, ki so prispevale kar polovico sredstev za izgradnjo. Povabilu gradbenega odbora
podizvajalca izkopov Stanka Pangerca iz Sela pri Bledu.
Ob svečanem dogodku so taborniki s pomočjo multimedije
Tabornika, koordinator del na terenu Vlado Kojc in projektant Domen Bastič pred novim
vodnim zajetjem. (Foto: arhiv ŠZT)
val k sooblikovanju vsebin tudi tu, v dolini. Kot izziv je izpostavil nekaj praznih objektov v okolici Šaleške doline, kot na primer podružnično osnovno šolo na Paškem Kozjaku, kamor jih je povabil k prispevanju vsebin.
Šaleški taborniki so v tej akciji ponovno potrdili dobre odnose z lokalnimi skupnostmi, prebivalci kraja Ribno pri Bledu in njegovega okoliša, kjer se nahaja tabor, lastniki zemljišč, po katerih poteka trasa novega vodovoda, ter Mestno obči-
k sodelovanju v projektu so se odzvale tudi številne družbe, samostojni podjetniki in posamezniki iz širšega okolja. Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj s finančno donacijo, s storitvami pa odvetniška pisarna Marko Savinek, Boring inženiring, d. o. o., z geodetskimi meritvami ter Komunalno podjetje Velenje kot izvajalec gradbenih del, kjer sta projekt vodila Domen Bastič in Stanka Špegelj kot projektanta ter Branko Naveršnik kot vodja. Posebej velja omeniti tudi
prikazali potek izgradnje vodovoda, njegove tehnične podrobnosti pa bodo javnosti celovito predstavili na svojih spletnih straneh.
■ Urška Rant
Šaleško zvezo tabornikov sestavljajo taborniki - skavti taborniških rodov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
14
Medkulturni dialog ali ...
... druge kulture nas bogatijo - misel, ki je nagovorila vse tiste, ki so se v deževni četrtek, 13. novembra, odločili, da preživijo urico ali dve »kulturno« in se odrekli brezvoljnemu poležavanju pred TV-zasloni.
V domu kulture so se zvrstili francoski kankan, že evergrinske modrosti Malega princa, pesmi dežele vzhajajočega sonca, romska eksotika, naši sosedi - tisti malo niže ali za zemljepisno širino više. Prireditev je ponudila skoraj vse, kar danes premore Šaleška dolina. Programski menije bil simpatično izbran, s plesno predigro in glasbenim aperitivom in seveda - tako kot je to danes modno - rimejkom Prešernove balade. V novem tisočletju prevzetno famme fatale Urško kaznuje zelenec kar v usnjeni preobleki in oblaku bencinskih hlapov in z nemško »špraho«. Piko na i, obvezni desert, pa so ponudile plesalke z romskimi ritmi. Aplavz v dvorani je bil bučen, občinstvo navdušeno. Skratka, pohvala šefu kuhinje.
Prišlekov z vseh vetrov je vse več. Selitve narodov pač. In to nas bogati. Vsaj moralo bi nas, če bi si znali izmenjati svoje atribute.
Jaz tebi, ti meni. A vsa ta evforija do drugačnosti se zelo hitro razgubi, ko se znajdemo na ulici. Zunaj, kjer se življenje vrti in teče po svojih tirnicah. Med betonom in steklom, v zele-
Učenci OŠ Gorica so obudili zadnji ples zelenca in Uršike zale s spremljavo otroškega pevskega zbora.
nem. Povsod, kjer živi človek. Drugačnost je danes nevarna, je nekaj, česar ne razumemo, je
nekaj, kar nas ogroža.
Nastopajoči osnovnošolci so breme drugačnosti skupaj s črvičenjem, cmokom v grlu, potnimi rokami in zadrego odvrgli, ko so se prižgale odrske luči. Pokazali so, daje »biti drugačen« dodana vrednost lastni kulturi. Posne-majmo jih. Vsak dan in povsod. Meje mojega sveta so meje mojega jezika, je izrekel filozof Wittgenstein. Kultura in jezik sta neločljivo povezana. Spoznavanje tujih jezikov tako presega zgolj golo učenje slovnice in besedišča. Odpira nam okna in vrata v svet drugih, ki si z nami delijo ta prostor pod son cem.
Nekateri - na levem ali desnem bregu, v udobnih usnjenih sto lih, na odrskih deskah ali za rdečimi zavesami - smo te meje tistega novembrskega četrtka prestopili, jih po šengensko odprli. Vsak po svoje. Dovolili smo dru gač nost, strp nost in spoštovanje. Se učili o drugih in učili druge. Pesem, igra, ples. Brez velikopoteznih besedičenj in govoranc.
Nadaljevanje sledi - upam, da že jutri, pojutrišnjem, vsak dan... ■ Vesna Penec, prof.
Nove
poštne
znamke
Pošta Slovenija bo 27. novembra izdala letošnji zadnji sklop priložnostnih poštnih znamk. Z novimi znamkami dopolnjuje serije Z žlico po Sloveniji, Arheološke najdbe in Zgodovina, izdali bodo še znamki z božičnim in novoletnim motivom ter znamko ob deseti obletnici evra kot knjižnega denarja.
Pri pravi li so tudi let no mapo znamk 2008, v kateri so zbrane vse redne in priložnostne znamke,
ki so jih izdali v letošnjem letu, so sporočili iz Pošte Slovenije.
Serijo Z žlico po Sloveniji, ki predstavlja kulinarično in gastro-nomsko popotovanje po Sloveniji, bodo dopolnili z dvema znamkama, na katerih bodo prikazani
zgornjesavinjski želodec, uberne-nik in solčavski sirnek, tipične jedi Savinjske doline.
Lani začeto serijo Arheološke najdbe bodo dopolnili z znamko, na kateri je prikazano leseno kolo z osjo, ki so ga našli pri izkopavanju koliščar-skega naselja Stare gmajne na jugo -za hod nem delu Barja. Kolo je staro okoli 5200 let in je naj -verjetneje
del dvokolesnega voza za volovsko vprego.
Z znamko, izdano v seriji Zgodovina, bodo zaznamovali konec prve svetovne vojne. Ta se je končala s podpisom premirja med Nemčijo in zavezniki 11. novembra 1918. V poli bo 25 znamk.
Znamki z božičnim in novoletnim motivom bosta izdani v standardni izvedbi, v polah s 50 znamkami. Znamki z božičnim in novoletnim motivom na samolepilnem papirju v zvežčkih pa so natisnili z enakim motivom kot lani.
Zlata poroka zakoncev Skornšek
Zakonca Skornšek, Anica in Franc, v krogu najdražjih
V soboto, 22. novembra, je minilo natanko 50 let, odkar sta si večno zvestobo obljubila Anica in Franc Skornšek iz Skorna pri Šoštan-
ju. Na isti dan po 50 letih sta v družbi svojih dveh sinov, njunih družin ter številnih sorodnikov in znancev v župnijski cerkvi sv. Mihaela
obnovila zakonske zaobljube in si tudi za vnaprej obljubila medsebojno spoštovanje in ljubezen.
Čeprav v težkih pogojih, ko je ob eni delavski plači vedno primanjkovalo denarja, sta si v rojstnem kraju zgradila hišo, ki pa ni pomenila le zidov, temveč topel dom, v katerem sta Pavli in Roman preživela prelepo otroštvo in mladost. Sedaj, po vseh teh letih, ko so odrasli tudi že vsi trije vnuki in vnukinja, se Roman s svojo družino še vedno zelo pogosto vrača v rojstno hišo, v kateri so vedno dobrodošli tudi vsi drugi sorodniki in prijatelji Anice in Franca ter Pavlijeve družine.
Ker imajo zlatoporočenca resnično radi vsi, ki ju poznajo, sta tudi visok jubilej praznovala tako, kot se za poroko spodobi: s poročno mašo, ki jo je opravil župnik g. Pribožič in so jo s svojim petjem polepšala dekleta iz skupine Mihelce; po maši je zaigral del har-monikarskega orkestra Gotar, za hrano in pijačo so poskrbeli v Gostišču pri Vidi, za dobro zabavo pa ansambel Pika Poka. Vsi svat-je, skoraj sedemdeset jih je bilo, so se v zgodnjih jutranjih urah veseli in polni lepih vtisov poslovili od Anice in Franca, ki nista kazala prav nobene utrujenosti in bi prav lahko zdržala še kakšno uro ali dve.
M Mv ••« • I .«v I
Knjiznjicrn kotiček
Marjolijn Hof: Majhna možnost
Kratka realistična pripoved o Kiki in njenem očetu zdravniku, ki pomaga na vojnih območjih, je prvoosebna pripoved deklice, ki le težko sprejema očetovo odsotnost. Kika je zas-
krbljena, saj se očetu lahko zgodi kakšna nesreča ali ga celo ustrelijo. Deklica najde izvirno rešitev, zmanjšala bo možnost za nesrečo. Manj možnosti je imeti hkrati mrtvega očeta in mrtvo miško, pa še poginulega psa, zato Kika najprej poskrbi za mrtvo miško. Ob tragični novici, daje njen oče pogrešan in ponesrečen, se Kiki skupaj z mamo in babico junaško spoprime s kruto resničnostjo.
Knjigo priporočam mladim bralcem v drugem in tretjem triletju devetletke, otroški in poetični pogled na življenje in svet pa se dotakne tudi odraslih bralcev.
■ B.L.
Guus Kuijer: Knjiga vseh stva ri
Delo je pisano v obliki dnevnika. Pripoveduje ga devetletni deček Thomas, ki odrašča v družini z versko fanatičnim očetom. Oče pretepa njega in mamo, ki se mu ne upa upreti.
Gtuj k*)*
Starejša hči, Thomasova sestra Margot, se mu še najbolj postavlja po robu. Thomas zelo trpi in prosi boga, da bi mu pomagal. Na pomoč mu priskoči soseda, za katero so vsi otroci mislili, da je čarovnica. Pove mu, da bo lahko srečen, če bo premagal strah. Pomagajo pa mu tudi knjige, ki mu jih je dala soseda. Knjiga je namenjena najstnikom in tudi odraslim.
■ B.L.
Rudi Kerševan: Gle dam mod ro, vidim pla vo
Rudi Kerševan je avtor več knjig, knjig za razmišljanje. Njegova spoznanja in misli so sporočila, namenjena vsakemu posamezniku in vsem ljudem. Tako zelo so splošno človeška, da veljajo za ves planetarni svet. Tudi v priporočeni knjigi "Gledam modro, vidim plavo" nam avtor niza neizčrpne zaklade svojih misli, ki so pravzaprav posledica njegovih opa-
zovanj in vrednotenj življenja ter slogov, kijih ustvarja ali ponuja.
Pa se posladkajmo z drobci njegovih razmišljanj: »Včasih je pogled dovolj, da raztopi ledeno goro. Včasih pa se tudi vroče poletno sonce samo nemoč no odbije od nje nih sten.«
»Soba, v kateri živi umetnik, je brez vrat. Na stropu je odprtina, ker mu je lažje do neba kot do zemlje.«
»V nas je vse. Majhen črviček, ki se plazi, človek, ki se prebuja, in Bog, ki spi. Ne bodimo tisto prvo, prebudimo se, če že ne znamo zbuditi Boga.«
■ S. L.
James Copeland: Iz ljubezni do Ane
James Copeland, urednik pri reviji Sunday People, je na podlagi dnevnika Aninega očeta Jacka Hodgesa napisal pretresljivo resnično zgodbo ljubezni, ki že dolga leta zbuja solze in veselje ... Rodila se je iz obupa, v soočenju z dotlej neraziskano boleznijo. Kmalu po rojstvu sta Ivy in Jack opazila, da z njuno deklico ni vse tako, kot naj bi bilo. Zdravniška prognoza je bila zastrašujoča: njuna ljubka hči Ana ju ne bo nikoli prepoznala kot svoja starša, nikoli je ne bosta mogla vzgojiti. Deklica se ni odzivala na okolico, najraje je sedela v svojem stolčku, se gugala in gledala v prazno. Ni hotela jesti z žlico, mnogo je kričala, bala se je vsega. Govorila ni.
V šestdesetih letih, ko je Ana odraščala, se o avtizmu ni dosti vedelo. Zato so tudi zdravniki mislili, da je duševno zaostala. Starša se s tem nista sprijaznila in sta jo z ogromno napora naučila govoriti, prepoznavati črke, vzbudila sta v njej tudi čustvo ljubezni. Cela družina seje ogromno ukvarjala z njo in se veselila vsakega njenega uspeha. Starša sta vztrajala, da so jo sprejeli v šolo z otroki s posebnimi potrebami. Pri svojih osemnajstih se je Ana razvila v dekle, za katero nihče ne bi verjel, daje avtistična. Hotela se je zaposliti, zato se je učila strojepisja in manekenstva. Zaživela je normalno, samostojno življenje. To je bila njena velika zmaga, zmaga njene družine in upanje za vse družine z avtističnimi otroki.
Zelo lepa izpoved, polna ljubezni, solz, smeha, obupa, olajšanja, odrekanja, veselja. Neverjetna moč in ljubezen staršev, ki sta instinktivno čutila, kako pomagati hčerki tako, kot se je kasneje, ko so že več vedeli o bolezni, izkazalo za pravilno.
■ S. L.
Adri a na Doli nar in Sanja Lončar: Kako zmanjšati porabo anti bi o ti kov?
Priročnik s pomenljivim naslovom je prišel ravno v pravem času, pred zimskimi kritičnimi meseci. Težava z antibiotiki je v tem, kot pravita avtorici, da jih uporabljamo, kot da bi bili bonboni. Uporabiti bi jih morali, ko je življenje v nevarnosti, dejansko pa jih uporabljamo za vsako malenkost in pogosto narobe. Nepremišljenost v njihovi uporabi dobiva razsežnosti nove nevarnosti za naše zdravje in za zdravje planeta. Avtorici nas učita, kako pametno uporabljati probiotike in naravne antibiotike. Vnetja premagajte z aromaterapijo, fitoterapijo, hidroterapijo in izbrano dieto. V priročniku najdemo konkretne napotke, kako ravnati v primeru težav z dihali, s sečili, vnetji ušes, težav s prebavili in kako obvladati vročino.
Priročnik Kako zmanjšati porabo antibiotikov, avtoric Adriane Dolinar in Sanje Lončar, je praktični vodnik z uporabnimi nasveti, ki ne izključuje zdravniške pomoči.
■ B. Z. J.

VI PISETE
M
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
Novi predsednik ŠŠKje Janko Urbanc
"V preteklem letu smo organizirali več kot 85 projektov, kar je praktično eden na štiri dni," je v soboto med drugim povedal sedaj že nekdanji predsednik ŠŠK Žiga Brodnik ob predstavitvi programskega poročila preteklega leta. Ena priorit prejšnje ekipe je bila usta-
ljan, Luka Avberšek in Nejc Robida -predsednik KŠŠF (Kluba študentov šmarške fare),,ki bo skrbel za povezovanje s KŠŠF. Član ekipe ne pa tudi OU bo še dijak Blaž Mlakar, zadolžen za dijaš ko sekci jo, ki je po nekaj let nem mirovanju zaživela v mandatu Žige Brodnika. "Ravno zato bo letošnji UO pripravil posebenn celoletni program za to starostno skupino, prijavili se bomo tudi na razpise na Dijaške organizacije Slovenije," je med drugim povedal Urbanc.
Cilji, ki si jih je zadal novi predsednik, so med drugim ureditev klubskih aktov ter preselitev pisarne ŠŠK in ureditev novih prostorov. Ta naj bi po izračunih Vegrada znašala okrog 150 000 evrov, kar za sabo pri ne se tudi potre bo po racionalizaciji stroškov. Vsekakor celoten Rudnik pub še ne bo v celoti urejen
vseh študentskih klubov v Sloveniji namreč ŠŠK največ prispeva za nižje cene aktivnosti in dogodkov, ki se jih udeležujejo člani," je dejal Urbanc. Nekaj sredstev bodo poskušali privarčevati pri dobaviteljih, dogodki bodo načrtovani v sodelovanju s drugimi organizacijami, velik potencial pa novi predsednik vidi v razpisih in sodelovanju z gospodarskimi družbami. Dodatno to k financiranju pripomogel Zavod ŠŠK, ustanovljen marca letos. Že ob ustanovitvi je Žiga Brodnik povedal, da se Zavod lahko ukvarja z več profitabilnimi dejavnostmi kot klub: " Skrbel bo za gostinsko dejavnost pri projektih ŠŠK-ja. Kasneje bi se ukvarjal še z drugimi aktivnostmi, kot so založništvo, nočitve in podobno. Iz ustvarjenega profita, pridobljene ga s temi aktiv nost mi, bi finan ci ra li tudi projekte ŠŠK-ja."
novitev Zavoda ŠŠK in pridobitev novih prostorov. Slednje so tudi dobili v nek-da njem Rud nik pubu, ven dar pa do danes še niso ureje ni, čeprav je bilo sprva načrtovano, da bodo končani do maja, nato so datum prestavili na letošnjo jesen.
Ureditev novih prostorov ostaja naloga nove ekipe. Sestavljajo jo predsednik Janko Urbanc, ki je do sedaj dve leti deloval v upravnem odboru ŠŠK in enako obdobje v Svetu študentskih klubov Slovenije. Tam je, kot pravi, "spoznal tudi delovanje drugih slovenskih klubov, tako da lahko s primerjavami nji hovega uprav ljanja izboljšamo tudi naše delovanje". Podpredsednik bo v tem mandatu Jure Holešek, Aleš Koželjnik bo zadolžen za marketing, Jan Skok za finance, Tjaša Zajc za stike z javnostjo, Lena Ocepek bo tajnica, osta li čla ni uprav ne ga odbo ra (UO) bodo še Darko Pajevič, Jure Tovor-
vtem mandatu. Janko Urbanc: "Letos se bomo potrudili preseliti le pisarno kluba, da nehamo s plačevanjem dvojne najemnine. Hočem biti toliko realen, da ne boste od mene pričakovali preveč."
Klub je imel v preteklem mandatu za malo več kot 175 000 evrov odhodkov, prihodkov skoraj 180 000 evrov, kar pomeni, da je poslovanje zaključil s skoraj 5 000 evri plusa. In kakšen je načrt, da bodo študentje prišli do 150 tisočakov, potrebnih za obnovo prostorov? Urbanc pra vi, da bodo tra di ci o nal ni in uveljavljeni projekti, kot so Knap žur v Mariboru, festival DMK v maju, Ej lej-ga žur v Ljubljani, Silvestrovanje in večdnevno taborjenje v Ribnem ostali, pos-ku si li bodo obdrža ti tudi veči no dru gih aktivnosti ter dodati več neformalnega izobra že va nja. Stroš ke name rava -jo zmanjšati z uvedo lig pri športnih tekmovanjih in znižanjem subvencij: "Od
Jan ko Urbanc je bil letos edi ni, ki je vložil kandidaturo za novega predsednika, zato se je nadzorna komisija odločila, da bodo volitve zanj potekale javno in ne tajno, kot je zapisano v statutu kluba. Prisotni člani so novega pred-sed ni ka soglas no pod pr li, so pa taj no izvolili nadzorno-disciplinsko komisijo, ki jo sedaj sestavljajo Aleš Juhart, Matej Voglar in Žiga Mrak. Izvoljen je bil tudi predstavnik ŠŠK v zvezi ŠKIS; to funkcijo bo prevzel študent mednarodnih odnosov v Ljubljani Žiga Drev. Nekdanji predsednik ŠŠK Žiga Brodnik je na skupščini člane pozval, naj sami pridejo do vodstva kluba, če želijo v njem bolj aktivno delovati. Ob novem UO pa je dejal: " Ni me strah za prihodnost kluba, novemu vodstvu pa želim veli ko sre če in mirnih vod pri krmiljenju ŠŠK-ja v naslednjem letu."
■ Tjaša Zajc
Mnenja inodm evi
Zima prihaja, poskrbimo za živali
Marsikateri človek se ne vpraša niti ne pomisli, kakšna kruta usoda čaka živali, ki se skotijo vsakih nekaj minut. Grozodejstva, kijih utrpi milijone in milijone živali na svetu, so nepopisna, so žal delo človeških rok. Ljudje se moramo enkrat zavedati, da so tudi živali del narave in da imajo tudi one pravico do svojega življenja. Prisluhnimo tej živalski stiski in trpljenju, kajti tudi one čutijo kot človek, tudi one potrebujejo ljubezen in razumevanje.
Zima prihaja in v tem času, ko mraz ogroža ne le človeka, temveč tudi živali, člani društva proti mučenju živali opozarjamo vse tiste lastnike, ki z njimi neodgovorno ravnajo, da so dolžni zanje poskrbeti, da se bodo dobro počutile v svojem okolju. Naj bodo v toplih, suhih in čistih prostorih, naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in brez sveže vode. To je vaša dolžnost in živali si to nedvomno zaslužijo, ne nazadnje ste se za njih prostovoljno in zavestno odločili.
Žrtve mraza so zlasti psi čuvaji, ki na prostem čuvajo gospodarjevo imetje in so dan in noč priklenjeni na prekratke verige. To zvesto pasje bitje je pri marsikaterem brezvestnem in malomar nem lastniku najbolj zoperstavljeno in trpinčeno, zato opozarjamo, da tudi za takšne obstaja zakonska odgovornost. Poudarjamo, daje pravilna oskrba psa čuva-jan aslednja: pes morai metil eseno uto, postavljeno v zavetju, da je zaščitena pred mrazom, dežjem, točo,
snegom, vetrom, skratka vremenskimi tegobami. Uta mora biti dobro izolirana in pravokotne oblike, z nepremočljivo streho ter postavljena 10 cm od tal. Vhodna odprtina naj bo bolj z leve ali desne strani, preko katere naj pozimi visi debelejša zavesa. V notranjosti naj bo otep čiste, suhe slame ali odeje. Ne pustite psa ležati na cementu, snegu, prepihu ali vlažnih, blatnih površinah, ker vam bo zbo lel. Pred uto položite veliko, gladko desko. Še posebno so na mraz občutljivi mladički, starejši in kratkodlaki psi, zato vam svetuje mo, naj bodo pozi mi v hiši. Tudi še tako utrjen pes čuvaj sodi ob hudem mrazu ne več v uto, temveč v hlev ali hišo. V zimskem času potrebujejo psi bolj izdatno in kalorično, toplo hrano z več maščobami in ogljikovimi hidrati (dvakrat na dan) in vedno svežo, pitno vodo. Le ta naj bo na primernem prostoru, kjer ni možnosti, da zamrzne. Mladiči se hranijo večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga dolga najmanj štiri do pet metrov, ovratnica mora biti usnjena in ga nikakor ne sme stiskati ali drgniti. Ker je pes po naravi svobodno bitje, je veriga, ali tudi če prebiva v pesjaku, prava muka, počuti se ujetega, osamljenega. Pes naj čuti, da je član družine. Izpustite ga vsaj dvakrat dnevno, da se sprosti. Verjemite, hvaležen vam bo, čeprav tega ne zna pove da ti, pa prav gotovo zna pokazati. Ne zanemarite bolnega psa, poskrbite za pravočasno veterinarsko pomoč. Kruto je ubiti žival ne nehuman način, TO JE ČLOVEKA NEVREDNO DEJANJE.
10. državno tekmovanje iz znanja o diabetesu
Osnovna šola Šoštanj je skupaj z Društvom diabetikov Velenje v soboto, 22. novembra, organizirala 10. državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni.
Tekmovalo je kar 453 učencev, ki jih je spremljalo 159 mentorjev. Tekmovalci so prišli tako iz osnovnih kot iz srednjih šol. V avli šole so jih sprejeli učitelji in učenci OŠ Šoštanj. Tam so se prijavili in dobili tudi malico, saj so se nekateri pripeljali od daleč. Ob 10.30 so se napolnile vse tribune v športni dvorani, saj so učenci šoštanjske šole izvedli pester kulturni program, tekmovalcem pa so spregovorili: ravnateljica šole mag. Maj da Zaverš nik Puc, pred sed ni ca Druš tva dia beti kov Velenje Romana Praprot nik, Damjan Justinek, dr. med., Janko Kušar, predsednik Zveze društev
diabetikov Slovenije, in Darko Menih, župan Občine Šoštanj. Program je popestrila tudi pevka Aleksandra Cavnik.
Tekmovalci so se nato v učilnicah lotili kar zahtevnih nalog, ki so jih mentorji po končanem tekmovanju ovrednotili. Po kosilu so si tekmovalci, ki so čakali mentorje popravljalce, lahko ogledali še potopisne filme o Egiptu, grških otokih, Rimu, Londonu in tudi film Štirje letni časi o Šoštanju.
Ker število sladkornih bolnikov
drastično narašča, smo ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, na šoli za starše in učence organizirali predavanje na to temo, pripravila pa sta ga Damjan Justinek, dr. med., in dipl. medicinska sestra Irena Volk. Največji povzročitelji sladkorne bolezni so: nezdrava prehrana, premalo telesne aktivnosti, debelost. Kar 80 % ljudi s povečano telesno težo zboli za sladkorno boleznijo. Obolelost s starostjo hitro narašča.
Po nekaterih anketah je v Sloveniji že preko 120.000 ali 6,9 % sladkornih bolnikov, letno pa jih na novo zboli okoli 50.000, zato je ozaveščanje vseh, še posebej mladih, zelo pomemb no.
■ Jožica Andrejc
Osteoartroza ali obraba sklepov
KRAJŠE POVEDANO "STROGO KAZNIVO"!
Vse dobre ljudi, ki dejansko sočustvujete s trpečimi živalmi in se zavedate, da so tudi živali živa bitja, pa prosimo, da v tem mrazu s skupnimi močmi poskrbimo za zavržene, brezdomne, sestradane, žejne, bolne in premražene živali: mačke, pse. Ne pozabimo pa tudi na ptice.
■ Članicad ruštvap roti mučenjuž ivali:Š tefka Kurent
Streznitev, še enkrat
O streznitvi po izvolitvi Baracka Obame sem že pisal. Pomembneje od te bo morala nastopiti tista, ki bo prinesla rešitve zoper sedanjo finančno, gospodarsko in splošno družbeno krizo.
Pozitivno pri tem je, da nam jo bil dan znak, da tako ne gre več naprej. Verni bi rekli, da je to božji prst, s katerim želi opozoriti, da je potrebno nebrzdani, vampirski kapitalizem ustaviti in ga ustrezno spremeniti. Po mojem globokem prepričanju rekonstrukcija finančnih razmerij ne bo zadoščala, temveč bo potrebno spremeniti mnoga družbena razmerja. Ta so se posebej v poslednjih dvajsetih letih, po razpadu socialističnega vzhodnoevropskega bloka, nenadzorovano in podivjano razvijala. V prvi vrsti bo spet potrebno dati prednost delu pred kapitalom, kot je nedavno v nekem radijskem pogo-
Predavanje o osteoartrozi, najpogostejši bolezni sklepov, je v sejno sobo Zdravstvenega doma Velenje 18. novembra privabilo veliko število poslušalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili o najbolj razširjeni rev-matski bolezni. Organizatorja predavanja sta bila Društvo za boj proti raku Velenje in Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline. Priznani zdravnik, dr. Dragan Lonza-rič, specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, je vuvo-
voru rekel munchenski nadškof Rein-chardt Marx.
Streznitev pomeni, da bo potrebno smotre proizvajalnih odnosov, ki so sedaj povsem pod-rejeni pridobivanju dobička in drugih, izven dela utemeljenih privilegijih, postaviti za dosego socialnega preživetja delovnih ljudi. Zato bo potrebno omejiti razhajanja v višini prihodkov tisti peščici, ki se utaplja v bogastvu v prid pretežne večine ljudi, ki imajo vsak dan vedno manj za svoje nujno preživetje. To še posebej, če vemo, da v svetovnem merilu 1% ljudi razpolaga z 40 procenti bogastva, dve in pol milijarde ljudi pa ima za svoje potrebe na dan le okoli dva dolarja.
Ni potrebno biti tako moder, kot je bil veliki Karl Marx, da lahko vsak ugotovi, kam vodi človeštvo pot, ki sedaj obstaja. Postavili so jo ekonomisti, katerih nasledniki so sedaj povzročili finančno in gospodarsko krizo. Spomnim naj, daje ila sedmega tega meseca devetdeseta obletnica velike oktobrske revolucije. Neka nova, ki je lahko kmalu na vidiku, bi bila še veliko bolj obsežna, globalna, če hočete.
Kapitalisti se tudi niso nič naučili iz doslej najbolj krvave lekcije, ki je izšla iz druge svetovne vojne, ki so jo povzročili. Ta krvava rihta je bila posledica velike finančne krize devetindvajsetega leta preteklega stoletja. V kolikor ne bo takoj ustrezne streznitve, to pomeni rekonstrukcije kapitalizma, z vgraditvijo socialnih /socialističnih/ prvin, bomo spet tam, kjer smo bili pred desetletji.
■ Vladimir Korun
du dejal, da za osteoartrozo pogosto uporabljamo tudi druge izraze, in sicer degenerativni revmatizem, osteoartritis in spondilartroza (kadar gre za spremembe na hrbtenici).
V osnovi je za to bolezen značilno propadanje sklepnega hrustanca. Obraba hrustanca vodi v prizadetost sklepne ovojnice in kostni-ne, kasneje pa tudi mehkih obsklep-nih struktur - kit in mišic. Osteoartroza najpogosteje prizadene kolena, kolke, palčni sklep na nogi, vratno ter križno hrbtenico, male sklepe prstov rok, redkeje pa gleženj, zapestje, komolec ali ramenski sklep. Dr. Lonzarič je izpostavil, da ločimo med tako imenovano primarno osteoartrozo ali starostno in sekun dar no, ki nasta ne po poškodbah. Za osteoartrozo je značilno, da se ne pojavi nenadoma, ampak postopno, počasi in z občasnimi poslabšanji. Najpogostejši znaki so bolečine v prizadetih sklepih, ki se poslabšajo ob obremenitvah, prehodna okorelost po mirovanju, slabša gibljivost, postopna odebeli-tev sklepa in deformacija. Pri hudi obliki je potrebna tudi operacija (kolk ali koleno). Diagnozo osteo-artroze določata klinična slika in rentgensko slikanje. V Sloveniji beležimo pojavnost pri vsakem šestem prebivalcu, še pogostejša je pri starejših po 65. letu starosti, ko jo najdemo pri več kot polovici prebivalstva, po 75. letu pa je pojavnost 95-odstotna. Na nastanek osteoartro-ze poleg staranja vplivajo tudi dedna nagnjenost, debelost, anatom-
ske nepravilnosti hrbtenice, sklepov, poškodbe, prevelika obremenjenost sklepov, lahko pa se pojavi tudi zaradi vpliva drugih revmatičnih bolezni.
Pri zdravljenju je pomembno, da skušamo zmanjšati bolečino, povečati gibljivost in upočasniti napredovanje bolezni. Zdravljenje lahko poteka s peroralnimi zdravili, kot so analgetiki in nesteroidna protivnet-
na zdravila, in s fizikalno terapijo, pri kateri so dobro poznane protibole-činske elektroterapije, masaže, galvanske kopeli, individualna ali skupinska kinezioterapija, ravnote-žnostne vaje. Najbolj preverjeno komplementarno zdravilo za osteoartrozo je glukozamin sulfat, ki se pridobiva iz hitina iz lupin školjk. Nekaj bistvenega in na prvem mestu je v vsakem primeru za naše telo telovadba, ki krepi mišice ter pomaga ohranjati gibljivost sklepov.
■ Lucija Paradžik
16
Z Madžari za četrtfinale
Rokometaši Gorenja tudi na povratni tekmi boljši od črnogorskega podprvaka - Zadovoljni s torkovim žrebom
Rokometaši Gorenja so tudi na povratni tekmi na Cetinju z igro potrdili, da so veliko boljši od črnogorskega podprvaka Lovčena. Spomnimo se, na prvi tekmi so zmagali kar z 19 goli razlike, na povratni pa so tej razliki dodali še pet golov. Zmagali so s 33 : 28. Zmago so si zagotovili z zavzeto igro v drugem polčasu, po prvem pa so zaostajali za zadetek.
Črnogorci so kljub visokemu porazu v Velenju upali, da bodo v svoji dvorani vendarle premagali Velenjčane. V prvem polčasu je igra tekla po njihovi zamisli. S počasno igro so preprečevali hitre nasprotne napade igralcev Gorenja, ki v tem delu niso bili preveč motivirani in na ravni svojega slovesa. To je razumljivo, saj se jim je v glavi vrteli visoka prednost s prve tekme. Gostitelji so imeli vseskozi rezultatsko prednost, na trenutke treh golov. Vseeno to ni bilo dovolj za njihovo častno slovo
od tega tekmovanja. V nadaljevanju pa pričakovana in prava predstava gostov. S čvrsto igro v obrambi so onemogočali domače prodore in hkrati s hitrimi protinapadi postavili stvari na svoje mesto. Predvsem Momir Rnič, Adnan Har-mandič in Ivan Čupič so ob pomoči soigralcev uspešno polnili domačo mrežo. Priigrali so si najvišjo razliko na tekmi (31 : 24) in upanje črnogorskih podprvakov na častno slovo od Evrope se je razblinilo.
Tekma bo gotovo dolgo ostala v nepozabnem spominu Emirju Tale-toviču, mlademu Gorenjevemu vratarju, saj je bil to njegov prvi nastop na mednarodni sceni. Na zadovoljstvo trenerja Ivice Obrvana in njegovega pomočnika Branka Tamšeta se je izkazal z nekaterimi uspešnimi obrambami. Priložnost je dobil namesto Matevža Skoka, ki ga je na prvi tekmi v Velenju gostujoči igralec ob izvajanju sedem-
metrovke z žogo zadel v glavo in jem imel manjše težave z vidom.
V torek opoldne so na sedežu Evropske zveze na Dunaju izžrebali pare četrfinalnih parov. V delno delegiranem žrebu, v katerem so bili Velenjčani v prvem bobnu med nosilci, so se med možni nasprotniki v velenjskem klubu želeli izogniti potencialno najnevarnejšim ekipam, med katerimi so bili nemški Magdeburg, španski Arrate in danski Silkeborg. To jim je tudi uspelo, kajti v petem krogu žrebanja so predstavniki EHF najprej izvlekli Gorenje, nato pa madžarski DKSE-Airport Debrecen. Prva tekma bo v Velenju 14. ali 15. februarja, povratna pa teden dni kasneje na Madžarskem.
»Dobili smo solidnega nasprotnika, lahko bi dobili tudi težjega. Zadovoljen sem. Trenutno ne vem o njih nič, razen tega, da spadajo med štiri najboljša moštva oziro-
ma so skupaj z Dunafferjem takoj za najboljšo madžarsko dvojko Szeged-Vezsprem. Imajo štiri tujce, poleg dveh Srbov še Ukrajinca in
Slovaka. Do osmine finala je še zelo veliko časa, tako da jih bomo lahko dobro analizirali ter se na njih ob pravem času tudi primerno
pripravili,« je ocenil žreb Gorenja Ivica Obrvan.
Elektra Esotech ugnala Alpos Šentjur
Z igralcem manj do točke
Nogometaši Rudarja nadaljujejko dobre igre - Zelo dobri Nafti odščipnili točko - V nedeljo v gosteh pri Celjanih
Rudarjevi nogometaši so v minulih treh krogih navdušili svoje privržence z dobro igro. Priigrali so si sedem točk od tega kar štiri v gosteh. V sobotnem 18. krogu so gostovali v Lendavi pri Nafti, in ji odščipnili točko, saj se je tekma končala z neodločenim izidom 1 : 1. Točke so bili seveda veliko bolj vese li gos tuje, saj so dob re pol ure igrali brez izključenega Miha Goloba.
Domači so povedli že v 28. minuti. Po udarcu s kota Rudarjevi igralci niso uspeli izbiti žoge daleč v polje, ampak le domačega igralca Blaža Brezovačkega, ki jo vrnil pred vrata do soigralca Eldina Adiloviča. Ta jo je z glavo preusmeril proti drugi vratnici do neoviranega as Aleša Čeha, ki jo z nekaj metrov potisnil v mrežo mimo nemočnega velenjskega vratarja Bobana Saviča.
Velenjčani so izenačili na podoben način. Razlika je bila le v tem,
da so zadeli, ko so že imeli igralca manj. V 58. minuti je sodnik pokazal Mihi Golobu še drugi rumeni karton, deset minut za tem pa je Denis Grbič izvedel prosti udarec z roba leve strani. V gneči pred domačim vratarjem Alešem Lukom pa je bilo najspretnejši nekdanji Naftin igralec Fabijan Cipot in jo prav tako z nekaj metrov spravil v mrežo. V razburljivi končnici so Velenjčani tudi po zaslugi odličnega vratarja
Saviča uspešno kljubovali napadom domačih nogometašev in zasluženo odšli iz Lendave z dragoceno točko. Ta je zelo spodbudna pred nasled njim kro gom, v kate rem bodo spet gostovali, in sicer v Celju.
Marijan Pušnik, trener Rudarja: "Nafti, ki ni slučajno visoko na lestvici, smo enakovredno parirali skozi celotno tekmo, in to celo z igralcem manj. Izključitev je bila za moje igralce za dodatno spodbudo, da so še iztisnili zadnje atome
moči ter izenačili. Izid je na koncu pravičen, razmere pogoji za igro pa so bili dokaj tež ki. Raz mo če no igrišče, blato in močan veter so verjetno ovirali lepšo predstavo, vseeno pa mislim, da so gledalci zado-volj ni, saj sta obe ekipi pokazali veliko agresivnosti in teka."
Rudarjeve zmage so se gotovo razveseli tudi Celjani, saj je so na drugem mestu zamenjali Lendavčane.
V nedeljskem predzdanjem kro-
gu bodo Rudar gostovali v Celju. »Na vsaki tekmi igramo na zmago, tako bo tudi na tej. Za nami je niz naših treh dobrih iger, zato igralci ne bodo pod pritiskom, da morajo zmagati za vsako ceno. Vsekakor pa bi bili veseli že točke,«-prav pred gostovanjem v celjski Areni Zlatorog Rudarjev trener Marijan Puš nik.
■ vos
V 8. krogu prve državne košarkarske lige UPC so košarkarji Elektre Esotecha v svoji dvorani v lokalnem obračunu uspeli streti odpor Alposa iz Šentjurja. Šoš-tanjski košarkarji so vodili večji del srečanja in ob koncu zasluženo slavili s 74 : 71.
Srečanje so sicer oboji začeli z veliko napakami in zgrešenimi meti,
malo bolje pa so se znašli gostitelji, ki so si že v prvi četrtini priigrali nekaj točk prednosti. Gostje so vodili le na začetku srečanja, ko so imeli dvakrat točko prednosti (nazadnje 8 : 7 v 5. minuti).
Kljub stalni pobudi Šoštanjčanov pa je bil boj za zmago trd. Pri Elek-tri Esotechu je bil v drugi četrtini razpoložen Karalič, sicer pa predvsem Horvat in Ivanovič. Največjo
Igralke Rudarja Škal so prekinile niz treh zaporednih porazov z zmago proti neposrednim tekmicam s Ptuja. Prevladovale so vso tekmo, tako da so gostje le redko prihajale do njihovega kazenskega prostora. Začetek je bil dokaj nervozen. Očitno sta se obe ekipi zavedali pomembnosti srečanja. Prvi gol je padel šele v 80. minuti, ko je
prednost so si Šoštanjčani priigrali sredi tretje četrtine, ko so vodili že s 50 : 37. Sledilo je nekaj napak domačih igralcev, kar so gostje izkoristili in se uspeli povsem približati. Varovancem Boruta Cerarja bi skoraj ogrozili zmago, vendar je v zadnjih sekundah s polovičnim uspehom pri izvajanju prostih metov napake gostov kaznoval domači
kapetan Ivanovič. Zmaga je tako zasluženo ostala v Šoštanju, po uspehu v pokalu proti Hopsom je tako razpoloženje v taboru Elektre Esotecha odlično.
S tretjo prvenstveno zmago v letošnji sezoni so se košarkarji Elek-tre Esotecha povzpeli na 8. mesto prvenstvene lestvice.
Borut Cerar, trener Elektre Esotech: »Celo tekmo smo vodili
kapetanka domačih Zorica Garič prestregla podajo Ptujčank pred njihovim kazenskim prostorom in po prodoru s fenomenalnim strelom povedla svojo ekipo v vodstvo. Drugi zadetek Rudarja je bila prava mala mojstrovina Urške Tič. V samostojnem prodoru je kot za šalo nanizala 5 igralk v modrih dresih in spretno zadela spodnji
in na koncu izvlekli tesno zmago. V primerjavi z zadnjo tekmo v Zagorju smo jo tokrat dobro zaključili. Mojim fantom se je poznalo, da so bili zaradi prehlada povsem izmučeni, zmagi pa se ne gleda v zobe.«
V soboto čaka Šoštanjčane težek nasprotnik. V 9. krogu se bodo namreč v Laškem pomerili z ekipo
Zlatoroga, ki je s petimi zmagami trenutno na četrtem mestu prvenstvene lestvice. Za Laščane igra tudi Velenjčan Nuhanovič, vodi pa jih bivši selektor slovenske reprezentance Aleš Pipan, sicer pred leti tudi član šoštanjske Elek-tre. Na selektorskem mestu pa ga je v začetku tedna nasledil Jurij Zdovc.
■ T. Rehar, foto: D. Tonkli
levi kot gostujočih vrat in po nekaj slabših predstavah spet pokazala svoj izjemen talent.
Če bodo dovoljevale vremenske razmere, bodo rudarke v nedeljo v zaostali tekmi 2. kroga gostile vodilno novomeško Krko.
Prvenstvo se nadaljuje z 11. krogom marca. Med zimskim premorom bodo vse selekcije ŽNK Rudar Škale igrale zimsko futsal ligo.
■ M. K.
Z igralcem manj izenačili in uspešno preprečevali domače napade.
Končno tudi domača zmaga
SPORT IN REKREACIJA
Do odprtja drsališča gradbišče
Rokometno igrišče v Šoštanju prenavljaj o
Šoštanj - Rokometno igrišče v Šoštanju je priljubljeno zbirališče starih in mladih. Poleti se na njem zbirajo igralci malega nogometa, odvijajo koncerti in prireditve, lansko zimo so se prvič, letos se bodo drugič drsalci.
Igrišče je staro že 50 let, zato so se v Šoštanju odločili, da ga prenovijo. Prav v teh dneh zaključujejo prvo fazo obnove, ki zajema ruši-tev obstoječega objekta ter postavitev dveh novih (groba gradbena dela do strehe). V večjem objektu bodo garderobe, sanitarije, manjši sejni prostor in priročno skladišče, v precej manjšem objektu pa bo dodatno skladišče.
Dela izvaja podjetje Cigrad, stala bodo 94.000 evrov, plačala pa jih bo Občina Šoštanj. Preko razpisa je Občina od Fundacije za šport uspela pridobiti 37.000 evrov, od tega jih je 24.000 prejela letos.
Dela v prvi fazi bodo zaključili do konca tega mesca, potem pa bodo gradbišče zaprli in dali prostor drsališču. Dela bodo nadaljevali marca, ko bodo prenovili tudi tribune, ograje in igralno površino.
■ mkp
Igrišče, staro 50 let, je potrebno prenove.
Dihali v duhu karateja
Z besedami, zapisanimi v naslovu prispevka, so v soboto napovedali začetek praznovanje 40. rojstnega dne Karate kluba Velenje. Pripravili so ga na poseben način. Na svojstven - lahko bi mu rekli kar »karate-jski«. Vsi nastopajoči so bili namreč povezani s karatejem, tako da so obiskovalci lahko videli večino disciplin, kisodijo v to disciplino, na enem mestu - v domu kulture. Pro-
gram je bil torej pester prav zaradi nastopov članov in tudi zaradi filmč-ka, ki so ga po delčkih vrteli med nastopi. Na njem so bili med drugim posneti najmlajši, ki so z razno-raznimi izjavami večkrat poskrbeli, da se je po dvorani razlegel smeh. Kot pa se za takšen praznik spodobi, so bili na dogodek povabljeni tudi pomembni gostje, ki so pomagali pri ustanavljanju, strokovnem voden-
ju in napredku karateja v Sloveniji. Med drugim je Marjan Prelog s Karate zveze Slovenije zbrane nagovoril z besedami: »Zapomnite si, da tisti, ki delamo v karateju, gojimo pomembne življenjske vrednote, ki so sicer v vsakdanjem življenju zanemarjene: vseživljenjsko učenje, neprestano izpopolnjevanje, vztrajanje, spoštovanje znanja, spoštovanje starejših in prenos znanja iz roda v rod.« Dopolnil pa ga je kar sam predsednik Karate kluba Velenje Branko Debeljak: »Naše osnovno
poslanstvo zato ostaja ohranjanje in vzdrževanje tradicije, kar nam glede na to, da smo najstarejši delujoči klub v Sloveniji, odlično uspeva.«
Ob zaključku dogodka je svoj komentar dodal tudi Edi Burič, sekretar Karate kluba Velenje: »Zelo sem vesel, da smo doživeli in preživeli vsa ta leta, ki so bila zelo burna. Bili so veliki vzponi, pa tudi padci, ampak karate pri nas ostaja na prvem mestu.«
■ Vesna Glinšek
Na obrobju Trnovskega gozda
Zadnjič smo jo ubrali tja proti jugozahodu, kjer se na obrobju Trnovskega gozda že čuti vpliv morja in z njim milejšega podnebja.
Kar zgodaj zjutraj nas je avtobus popeljal še nekoliko dremave tja mimo bele (tudi zaradi megle) Ljubljane in Cola do Predmeje, kjer je v prijetnem okolju bilo izhodišče poti. Takoj na začetku je nase opozorila spominska plošča Primorskih gozdarjev njihovemu Jožefu Resslu, med drugim izumitelju ladijskega vijaka. Vremenska napoved ni bila bog ve kako obetavna, zato smo kar pohiteli v jesenski gozd in čez nekaj časa prispeli do sicer zaprte planinske koče Antona Bavčerja na Čavnu. Nismo se dali motiti in smo po samo trenutek zastalem koraku pot nadaljevali naprej do Modrasovca (1353 m). Za boljšo vidljivost po bližnji okolici smo se povzpeli kar na raketno ploščad bivše jugoslo-
Planinci vabijo
- sobota, 29. 11. 08: Predavanje vrhunskega alpinista Vikija GROŠLJA: »ANTARKTIKA« -Krstnikov dom v Vinski Gori ob 18 h - v uvodu kratek kulturni program, po predavanju družabno srečanje udeležencev v družbi s predavateljem in organizatorji PD Vinska Gora. Vstopnina 3,5 in možnost nabave novega stenskega koledarja PZS z motivi planin.
vanske vojske, za kaj več pa nam zamegljenost ni dopuščala. Vseeno zadovoljni smo dobro razpoloženi sklonili glave pod od rose upognjenimi vejami grmičevja in se napotili nazaj do koče, kjer smo razvezali nahrbtnike.
motiti in čez čas je rajši pojenjal. Spotoma smo se predajali občudovanju žarečih grmičkov ruja, saj je njegova paleta barv neskončna.
Prispeli smo do gruče zaselkov s skupnim imenom Vrtovin, ki se stiskajo po pobočju in že tudi ravni-
?0 HRIBIH IN DOUMH
Tokrat smo se rajši odzvali glasu Janezove harmonike, ponujeni jedači in pijači ter odličnemu razpoloženju. Vzrok zanj je med drugim bil tudi uspešen zaključek poletnih potepanj v okviru krožka Planinarjenje in istočasno sekcije Planinskega društva Velenje UNI
Zaključek enih inp ričetekd rugihp laninskih poti vVrtovinu.
Podkrepljeni smo se odpravili proti jugozahodu in se povzpeli na nekoliko manjši Kucelj in s spustom proti jugu prečili pogorje mogočnega Čavna. Res je, da smo zaradi oblačnosti bili prikrajšani za čudovit razgled na Vipavsko dolino, ampak to nam ni vzelo volje. Te nam tudi ni vzelo kmalu zatem pršenje dežja. Zaradi pripravljenosti nanj se nismo dali
ni. Ob starodavnih zgradbah se razkazujejo nove, moderne in mešajo občutke nič manj kot njihova raznolika podoba. Zamegljenost nam ni dala raziskati njegove zanimive zgodovinske okolice - od ostankov rimske utrjene naselbine, trdnjave, obrambnega zidu do enajst metrov visokega, tisoč petsto let starega vodnega stolpa, ki je najvišji rimski zidani objekt v Sloveniji.
3, kateremu je nadvse uspešno načeloval Toni. Vožnja domov je potekala temu primerno, »piko na i« pa sta dodala še Toni in Ivan, ki postaja vedno večji pesniški mojster. Morda ste prebrali njegovo pesem »Tonetu Pavčku ob jubileju« objavljeno v Našem času - Da bi se naše poti nikoli ne končale ...
■ MarijaL esjak
NA KRATKO
Veliki derbi Šoštanjčanom
Derbi 8. kroga je bil odigran v Sl. Konjicah, kjer sta se pomerili prvouvrščeni ekipi, druga ekipa Konjic in Šoštanjčani. Igra v prvem paru je pokazala veliko slabosti v obeh taborih, vendar so gostujoči igralci po zaslugi že odpisanega Križovnika pri izidu 1 : 1 imeli prednost 27 kegljev. Tudi v drugem paru so Šoštanjčani igrali zelo dobro ter v rezultatu nadigrali domačine. Vodstvo 3 :1 ter prednost kar 94 kegljev je praktično pomenilo zmago gostujočih igralcev. V igri tretjega para je bilo le še formalnost, da gostje potrdijo visoko, vendar zasluženo zmago. Značilnost te odločilne tekme je bila, da so tako domačini kot gostje napravili veliko metov v prazno - ribic, skupaj kar 72, kar je mnogo preveč za tako odločilno tekmo.
Zadnji, 9. krog, jesenskega dela bo na sporedu v soboto. Na stezah šoštanjskega kegljišča se bosta pomerili ekipi Šoštanja in trenutno zadnjeuvrščeni Ravenski Fužinar. Z dobrim razpletom v zadnjem krogu bi lahko Šoštanjčani postali jesenski prvaki.
V	nedeljo v Velenju Slovenci z Bolgari
Najboljša slovenska rokometna izbrana vrsta ta teden nadaljuje kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu čez dve leti v Avstriji. Nanju se pripravlja v Velenju, kjer je selektor Miro Požun v nedeljo na krajših pripravah zbral reprezentante. Med njimi so tudi Velenjčani Vid Kavtičnik (sedaj igralec Kiela), Jure Dobelšek, Boštjan Kavaš in Matjaž Mlakar (vsi Gorenje).
Prva tekma z Bolgari je bila včeraj v Varni, druga pa bo v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri v Rdeči dvorani.
Pikado klub Strela
V	tretjem krogu 1. slovenske lige v pikadu so se člani pikado kluba Strela iz Velenja v Petanjcih pomerili z ekipo pikado kluba Kobra iz Brežic in zmagali s14:3. Igrali so: Vavtar, Kopše, Adamič, Pauman, Gašperut in Medved.
Tega dne je bil tudi 3. izbirni rang turnir za državno prvenstvo posameznikov v Petanjcih, kjer so člani domačega kluba nastopili dokaj uspešno, in sicer: 4. Vavtar, 9. Adamič, 12. Kopše; turnir ranga A : 5. Rihtar, 9. Lipovšek, 12. Škoflek, Jurič in Germadnik pa sta osvojila 14. mesto na B rang turnirju.
Tako so igrali
Osmina finala pokala Evropske rokometne
Gorenje 28:33 (15:14)
Lovčen, dvorana športnega centra Cetinje, gledalcev: 700, sodnika: Lars Geipel i Marcus Helbig (Nemčija), delegat Claude Frollo (Rumunija . Lovčen: Beširovic (14 obramb), Vujovic, Pejovič 5, Ševaljevic 3, Markovič 4, Biljaka 4, B. Popovic 1, Mustapic 4, Aničic 3, Lisičic 2, Martinovic 2 Gorenje: Gajič (11 obramb), Taletovič (5 obramb), Dobelšek 1, Bezjak 3, Oštir, Sovič 2, Datukašvili 1, Mlakar 4, Rnic 7, Harmandic 6, Čupic 9(3), Štefanič, Golčar,
Sedemmetrovke: Lovčen 3/3, Gorenje 4/3. Izključitve: Lovčen 8, Gorenje 4 minute.
UPC, 8. krog
Elektra Esotech - Alpos 74 : 71 (55 : 49, 34 : 28, 18 : 17)
Elektra Esotech: Horvat 16 (2-3), Novak 9 (3-4), Sjekloča 9 (3-7), Ivanovič 16 (7-9), Čup 12 (2-2), Hall 5, Karalic 7 (1-2). Vrstni red: 1. Krka 16, 2. Geoplin Slovan 15, 3. Helios Domžale 14, 4. Zlatorog Laško, 5. Hopsi Polzela oba 13, 6. Luka Koper, 7. TCG Mercator oba 12, 8. Elektra Esotech 11, 9. Zagorje, 10. Epic Misel oba po 10, 11. Alpos Šentjur, 12. CPG Nova Gorica oba 9.
PrvaLiga Telekom Slovenije, 18. krog
Nafta : Rudar Velenje 1:1 (1:0)
Strelca: 1:0 Čeh (28.), 1:1 Cipot (69.).
Rudar Velenje: Savic, Pokleka, Sulejmanovic, Cipot, Stojnic, Golob, Kolsi, Dedic (od 63. Omladič), Junuzovic, Trifkovic (od 77. Al. Mujakovic), Zajc (od 46. Grbic).
Prva Ženska nogometna liga, 10. krog
ŽNK Rudar Škale - ŽNK Ptuj 2:0 (0:0)
Rudar Škale: Koca, Bric, Žagar, Blazinšek, Tomic, Djujič, Garič, Sadikaj,
Savkovič, Tič (od 89 Mlinar), Antolič (od 60 Janjič).
Strelke: 1:0 Garič (80), 2:0 Tič (85).
Drugi izidi: Maribor -Slovenj Gradec 3 : 2, Senožeti-VODE - Ptuj 3:1,
Dornava-Krka 0:16.
Vrstni red po 10. krogu: 1. Krka 25, 2. Senožeti 19, 3. Slovenj Gradec 19, 4. Pomurje 18, 5. Maribor 16, 6. Rudar Škale 11, 7. Ptuj 6, 8. Dornava 0
Kegljanje, 2 liga vzhod, 8. krog
Konjice - Šoštanj 2 : 6 ( 3079 : 3139 )
Šoštanj : Hasičič 537 (0), Križovnik 550 (1), Jug 529 (1), Sečki 116 - Šehič 392 -508 (1), Arnuš 483 (0), Petrovič 532 (1)).
18
Tri dni mrtev v globeli
Nesreča naj bi se zgodila v ponedeljek zjutraj, ponesrečenca po naključj u našli v četrtek zvečer
Paški Kozjak, 20. novembra - V četrtek je na Paškem Kozjaku, v bližini planinskega doma, krajan v globeli pod cesto opazili vozilo, ki s ceste na prvi pogled ni bilo vidno. Na kraj so se odpravili reševalci in gasilci iz Velenja in vozilo, v njem pa je bil ukleščen voznik. Iz vozila so ga mrtvega izvlekli iz globeli.
Nesreča seje zgodila že v ponedeljek, med 4. in 5. uro zjutraj, ponesrečil pa se je 38-letni voznik doma iz okolice Vitanja. Ta je vozil po lokalni cesti iz smeri Pake pri Velenju proti Dobrni, na makadamski cesti, v levem ovinku, pa izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal desno ven z vozišča. Vozilo je po strmem gozdnem pobočju drselo dobrih 12 metrov, voznik pa je poškodbam na kraju podlegel.
Letos je v prometnih nesrečah na Celjskem življenje izgubilo 28 ljudi, lani v enakem obdobju 36.
Velik in dolg promocijskio ognjemet
Velenje, 20. novembra - Prejšnji četrtek, med 18 in 19.30 uro, je po Šaleški dolini odmevalo glasno pokanje, mnogi pa so lahko opazovali tudi zelo dolg in lep ognjemet.
Ker je tako pokanje kot ognjemet povzročilo veliko vprašanj, kaj se dogaja na področju TRC Jezero, smo preverili, kaj se je dogajalo. Izvedeli smo, da je imelo podjetje Piroplanet iz Ljubljane predstavitev pirotehnične opreme za novo sezono. Pripravili sojo za vse slovenske trgovce pirotehničnih izdelkov, prišlo pa jih je kar 100. Predstavili so jim vse, kar bo aktualno v letošnjem decembru, od manjših raket do velikih ognjemetov, saj se tudi na področju pirotehnike ponudba vsako leto spreminja.
bš
Pobrisala sta jo
Velenje, 18. novembra - Neznani voznik motornega kolesa cross izvedbe modre barve je v torek popoldan na Partizanski cesti v Velenju pri odcepu za Preloško cesto zaradi neprilagojene hitrosti trčil v zadnji del osebnega avtomobila, katerega voznik je zavijal v levo. Povzročitelj nesreče je odpeljal naprej proti Vele nju.
Velenje, 21. novembra - Neznani voznik osebnega avtomobila znamke Audi A4, bele barve, pa je v petek ponoči na Prešernovi cesti zaradi neprilagojene hitrosti trčil
v voznico osebnega avtomobila in po trčenju odpeljal naprej.
Policisti za obema povzročiteljema še poizvedujejo, vsaka informacija o njiju pa bi jim bila dobrodošla.
Treznil se je pri policistih
Velenje, 21. novembra - V petek popoldan je na Kidričevi cesti voznik osebnega avtomobila, kije vozil pod vplivom alkohola, trčil v voznico osebnega avtomobila. Policisti so voznika pridržali, mu napisa-
li plačilni nalog, predlagan pa bo tudi v postopek pri sodniku za prekrške.
Prekratka razdalja
Šmartno ob Paki, 22. novembra
- Na regionalni cesti v Šmartnem ob Paki je v soboto pono či zara di prekratke varnostne razdalje voznika osebnega avtomobila prišlo do trčenja. V nesreči se je povzročitelje lažje poškodoval.
Nenadoma zapeljal v levo
Šoštanj, 24. novembra - V ponedeljek popoldan je prišlo do nesreče na lokalni cesti Škale-Gaber-ke v Ravnah. 32-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil proti Gaberkam, je v naselju Ravne iz neznanega vzroka zapeljal levo ter čelno trčil v nasproti vozeče vozilo 46-letnega voznika. Voznik seje
lažje poškodoval, 21-letni sopotnik v vozilo povzročitelja pa huje. Oba so z reševalnim vozilom prepeljali v celjsko bolnišnico.
Ukra del tri motor ne žage
Bele Vode, 19. novembra - Iz
garaže v Belih Vodah je neznanec v sredo odtujil dve motorni žagi, kar pa mu očitno ni bilo dovolj, saj je obiskal še sosednjo hišo in iz gara že odtujil še eno motor no žago. Lastnika ocenjujeta, da sta odškodovana za 1.100 evrov.
Vlo mi lec ( tudi) sin
Bele Vode, 21. novembra - V
petek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Belih Vodah, kamor sta se pripeljala dva mlajša moška. Eden od obeh je zamotil starejši zakonski par, drugi pa je z zadnje strani hiše vlomil v zgornje pro-
store svojega očeta, s katerim pa ne živita skupaj. Odnesel je denar in še nekaj drugih predmetov, potem seje s sostorilcem odpeljal.
Oba so policisti izsledili in jima zasegli ukradene predmete, čaka pa ju tudi kazenska ovadba.
Ne puščajte stvari v čakalnicah!
Velenje, 18. novembra - V torek dopoldan je neznani tatič iz jak-ne, obešene v čakalnici fiziotera-pije velenjskega zdravstvenega doma, izmaknil denarnico. Naslednji večer, v sredo, 19. novembra, pa je bil tatič na delu v čakalnici šolskega dispanzerja. Iz jakne na obe šal ni ku je vzel denar ni co in mobilni telefon.
Fotografirala bosta
Polzela, 19. novembra - Iz trgovine na Polzeli sta v sredo dva neznanca odtujila fotoaparat, vreden 200 evrov.
Odnesli orodje
Šoštanj, 21. novembra - Iz gradbene barake na gradbišču v Šoštanju so neznanci v petek ponoči odnesli za okoli 3.000 evrov različnega orodja.
Iz gradbenega zabojnika v Topol-šici pa so v isti noči neznanci odtujili varilni aparat, cevne klešče in dve brusilki. Lastnika so oškodovali za dobrih 4.000 evrov.
Vlom v Mla din ski cen ter
Šmartno ob Paki, 22. novembra
-	V soboto dopoldan so policisti obravnavali vlom v Mladinski center Šmartno ob Paki. Storilec je vzel ročno blagajno z denarjem in LCD monitor.
Traktorje kradejo
Polzela, 18. novembra - Z dvorišča stanovanjske hiše v Podvinu pri Polzeli je v torek ponoči nekdo odpeljal traktor znamke Ferguson 374F, rdeče barve, letnik 1993, z registrsko oznako CE 87 - 9N. na vozi lu je bil dodat no mon ti ran sprednji nakladalnik. Lastnik ocenjuje, da ima za približno 8.000 evrov ško de.
Stopnik, 21. novembra - V petek je bil v Stopniku, na območju upravne enote Žalec, odtujen traktor znamke IMT, letnik 1991, rdeče barve, registrskih oznak CE T7-909. Lastnik je z dejanjem oškodovan za okoli 5.000 evrov.
Z avtom v potok
Rečica ob Savinji, 20. novembra
-	V četrtek okoli 22. ure je na cesti Varpolje-Šentjanž v občini Rečica ob Savinji voznik osebnega avtomobila zapeljal s cestišča v potok in trčil v betonski most. Iz potoka so gasilo izvlekli gasilci.
Iz policistove beležke
Sprla sta se gosta Je bil lačen?
V	četrtek, 20. novembra, sta se
v lokalu Max v Velenju sprla gosta. V prepiru sije eden pomagal s pestmi in drugega lažje poškodoval. Zoper kršitelja, kije s kraja odšel prej, preden so tja prispeli policisti, bo podana kazenska ovadba.
Moški nad žensko
V	petek, 21. novembra dopoldan, sta se v stanovanju v Šaleku prepirala partnerja. On je z njo tudi fizično obračunal. Kršitelju so policisti izdali plačilni nalog in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja.
V	petek, 21. novembra, je neznanec vlomil v klet stanovanjskega bloka na Kajuhovi v Velenju. Iz kleti je odnesel nekaj hrane.
Pokril bo svojega
V	petek, 21. novembra popoldan, je oškodovanka prijavila policistom, da ji je neznanec z osebne ga avto mo bi la, parki ra ne ga pred sta novanj skim blo kom na cesti Simona Blatnika, vzel ponjavo.
Istega dne so obravnavali še eno prijavo. Neznanec je v Šoštanju izpod nad streška na Koroški ces-
ti odpeljal kubični meter orehove in slivove hlodovine.
Cikcak po cesti
V	nedeljo, 23. novembra dopoldan, je po Jenkovi cesti v Velenju pijan mlajši moški hodil po cestišču in oviral promet.
Odšel z dnevnim izkupičkom
V	petek, 21. novembra, je bilo vlomljeno v bistro v Beli dvorani v Velenju. Vlomilec je prerezal žičnato ograjo, nato pa skozi okno zlezel v lokal, iz katerega je odnesel dnevni izkupiček.
Pijan ni za v cvetličarno
V	ponedeljek, 24. novembra, je v
cvetličarni na Trgu bratov Mravl-jakov v Šoštanju kršil javni red in mir pijan moški, povratnik. Kršitelja so pridržali do streznitve.
Mla do let ni ki prevra ča li stoj ni ce
V	petek, 21. novembra zvečer, so trije mladoletniki na Trgu mladosti v Velenju prevračali stojnice. Pričakuje jih sodnik za prekrške.
ONESNAZENOST ZRAKA
V tednu od 17. nov. 2008 do 23. nov. 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 17. nov. 2008 do 23. nov. 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
	
	
	
	
	
■ 17.nov Dl8.nov ■ 19. nov O20.nov □ 21.nov []22.nov l23.nov
Kenny S.
LISCA
FASHION
HAGER
f VELENJE
CENTER JAGER VELENJE, Cesta Simona Blatnika 7, VELENJE, telefon: 03 896 41 30
Akcija velja do 03.12.2008 oz. do prodaje akcijskih zalog, vse cene vključujejo DDV.
a qo/ popust
-19% do 1.12.
Mager
r VELENJE
50
UTRIP
hU
oros kon
L
Oven od 21.3.do21.4.
Tudi sami se sprašujete, zakaj držite v sebi negativne občutke. Zaradi tega ste ves čas nervozni in napeti. Če prej ne, boste sredi prihodnjega tedna s tem opravili, kriv pa bo dogodek, ki se ga tako veselite kot bojite. Okolica bo zelo začudena, kajti niso vas vajeni takšnega. Svojo jezo boste še naprej stresali na vse okoli vas, kar vam bodo zelo zamerili. Zato pazite, da ne boste šli predaleč. Finančna situacija je dokaj stabilna, vendar se izogibajte prevelikim nakupom. Tudi pri poslovnih investicijah bodite previdni. Sedaj res ni čas za zadolževanje. Naučite se živeti v okviru svojih možnosti.
Bik od 22.4. do 20.5.
Priznajte, da ste doživeli že veliko boljša obdobja. Čakate na denar, vendar ga ni od nikoder, stroški pa so vsak dan večji. Žal vam je, ker ste veliko denarja potrošili za nepomembne stvari. Imate možnost, da na poslovnem področju dosežete viden uspeh, vendar morate biti nadvse previdni. Preden povlečete naslednjo poslovno potezo, se dobro prepričajte, komu zaupate. Čeprav je vaše ljubezensko življenje v senci vaših finančnih problemov, se vam bo v naslednjih dneh odprlo tudi na tem področju. Prevzemite iniciativo! Pazite pa tudi na zdravje; občutljivo bo predvsem grlo. Uživajte več vitaminov, pa tudi toplejša oblačila bodo dobrodošla.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Ljudje o vas zadnje čase govorijo več kot si želite. Precej nemirni boste, tudi zato ker iščete sorodne duše, pa jih ne najdete dovolj. Poleg vsega pa vas je začela dohitevati finančna stiska. Tudi zato, ker denar, ki ga že imate v rokah, preveč razmetavate. Konec tedna se bo vaša finančna situacija popravila, vendar kljub vsemu pazite. Predvsem pa se posvetite številnim obveznostim tako pri delu kot doma, saj ste zadnje čase z mislimi čisto drugje. Na poslovnem področju ne pričakujte novosti, še starega ne bo kaj prida. Strah za delo bo kar upravičen. Poskrbite za sprostitev, da vsaj malo pozabite. Želodec bo te dni precej občutljiv.
Rak od 22.6. do 22.7.
Nimate radi hladnih in kratkih dni, a letos e vam bo dogajalo še več. Temu, kar občutite v teh dneh, se preprosto reče zimska depresija. Nikar je ne zdravite s hrano in nepremišljenimi nakupi, ker boste stanje le še poslabšali. Že tako imate nekaj časa občutek, da ste sami na svetu in da so vas vsi zapustili. Zaradi tega se vas že nekaj časa izogibajo tudi dobri prijatelji, saj nihče ni pripravljen poslušati vašega tarnanja. Če le lahko, si privoščite oddih, lahko tudi samo vikend, daleč od doma. Morda boste spočili glavo in uredili misli, ki vam čisto preveč begajo. Vsaj zdravje vam ne bo nagajalo, pa nad sušo v denarnici tudi ne boste mogli tarnati. Ker je ne bo.
Lev od 23.7. do 23.8.
Želeli ste si in sedaj se bo zgodilo. Resnično boste v središču pozornosti, veliko vprašanje pa je, kako dolgo vam bo to še godilo. Okoli vas bo nenehno veliko ljudi, kar vas bo najprej spravljalo v dobro voljo, že kmalu pa v obup. Ugotovili boste, da ste si vse skupaj zelo narobe predstavljali in da vas to, kar se vam dogaja, ne osrečuje. Povsem neodvisno od tega pa se bo zapletlo doma. V družini bo nekdo imel resne težave, vi pa boste, ker ne boste nič opazili, delovali zelo brezbrižno. Ko boste izvedeli, kaj se dogaja, boste le težko spremenili stanje, saj bo zamera prehuda. Zdravje? Virusi že krožijo, vaš imunski sitem pa ni najbolj trden.
Devica od 24.8. do 23.9.
Prava sreča je, da nimate časa za razmišljanje o dobrih in slabih straneh svojega življenja. Čeprav si tega ne priznate, si še vedno nalagate preveč dela. Ko ste utrujeni pa se tolažite, da vam to celo paše. Drži pa tudi, da znate poskrbeti za sprostitev, kar je vaša velika prednost. Zato ta teden kljub obilici dela še ne bo prehudo. Morda tudi zato ne, ker sedaj že veste, se vam na poklicnem področju ne obetajo spremembe. Bo pa nekaj sprememb na čustvenem področju. Zgodilo se vam bo, kar si nikoli niste ne mislili in ne predstavljali. Ni dvakrat za reči, da bo iz flirta zraslo veliko več. To pa ni odvisno le od vas, saj veste.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Največ vam bodo pomenili trenutki, preživeti doma, v družinskem krogu. Ne le, da boste takrat najbolj srečni, tudi počutili se boste najbolje. V službi pa boste utrujeni in brezvoljni, saj se vam bo zdelo, da nič ne teče tako kot bi moralo. Pričakujete večjo količino denarja, pravzaprav resno računate na njo, a kaj lahko se zgodi, da delate račune brez krčmarja. Saj ne, da bi se dolžnik izmikal, enostavno ne bo imel. Na ljubezenskem področju bo vse tako kot si želite. V naslednjih dneh boste zagotovo najbolj zadovoljni prav s tem področjem življenja. In priznali si boste, da je bolj pomembno od denarja.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Ko boste že mislili, da je končno prišel čas, ko boste lahko uresničili vaše ideje, se bo zapletlo. In to tam, kjer boste najmanj pričakovali. Sicer boste še vedno v središču pozornosti, a to vam bo premalo. Lahko pa se zgodi, da boste nekomu povedali preveč o svojih načrtih in željah, ta pa bo poskrbel, da se bo pot do cilja še bolj zapletla. Spoznavali boste nove ljudi in pri tem imeli močan občutek, da že predolgo stopicate na mestu. Preostre izjave vam v teh dneh lahko samo škodijo, zato se raje večkrat ugriznite v jezik. Zagotovo ne bi bilo slabo, če bi nekaterim povedali, kar jim gre, a vrnilo bi se vam kot bumerang. Zdravje? Še vedno nestabilno.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Preveč ste zaprti vase, veliko premalo se brigate za vse okoli vas. Sploh doma, kjer imajo sicer zelo veliko potrpljenja, bo začelo pokati po šivih. Zato boste v naslednjih dneh vsak dan bolj živčni, saj boste ugotavljali, da ste tokrat res storili napako. Če se bo tako stanje v hiši nadaljevalo, zna še pred novim letom krepko počiti. Tega si res ne želite, sploh, ker vaša eksistenca ni tako stabilna, da bi si lahko privoščili nov začetek. Poskušajte popraviti, kar se bo še dalo. Dobro veste, na kateri gumb morate pritisniti pri partnerju, da vse štima. Če želite ostati v sedanji formi, ne zanemarite športa. Tudi ko zunaj brije mraz in sneži, ne ostajajte doma. Sicer bo zdravje kmalu na udaru.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
S	Vsak dan bolj nezadovoljni boste, a vam bo uspevalo to dobro skrivati pred okolico. Tudi
tako, da boste navzven vsak dan urejeni. Celo vsak dan bolj. Prijatelji vaše krize še ne bodo spregledali, partnerju pa bo hitro jasno, kaj se spet dogaja z vami. Boljši dnevi se vam obetajo že v sredini prihajajočega tedna, a le, če boste dogajanje skrbno spremljali in tudi kontrolirali. Le vi namreč veste, zakaj je tako kot je. Naj vas počutje ne zapelje v prepir z najboljšimi prijatelji. Ravno v naslednjih tednih jih boste še močno potrebovali. Na poslovnem področju imate možnosti, da naredite nekaj več, vprašanje pa je, če se vam bo zdelo vredno. V teh dneh ne boste pretirano žareli od zdravja.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Želje in pričakovanja bodo večje od resničnih možnosti. Še sreča, da imate dovolj iskrenih prijateljev, na katere se lahko obrnete prav v vsakem trenutku. V naslednjih dneh jih boste potrebovali, pa čeprav le za iskren klepet. Imate občutek, da toliko skrbi, kot se jih je nabralo v zadnjih dneh, že dolgo niste imeli. Manjkalo vam bo energije in tudi optimizma. Če ste vezani, se že nekaj časa soočate s spoznanjem, da vaša zveza ni tisto, kar si želite. Če ste samski, boste občutili veliko samoto, veliko bolj kot ponavadi. Krivi boste sami, ker ne boste zbrali poguma, da bi pokazali svoja prava čustva. Dokler ne razčistite z njimi, pa res ne boste srečni. Čeprav boste utrujeni, večjih težav z zdravjem ne boste imeli.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Kadar zelo veliko in pridno delate, se vedno tolažite z mislijo, da to opazijo tako vaši šefi kot vaši domači. Pa ni tako. Vsem okoli vas se zdi povsem samoumevno, da tako veliko delate. Ker ste jih veliko preveč razvajali in drugače sploh e znajo gledati na vas. V teh dneh si boste želeli malo več počitka, saj bo tempo res predivji. V ljubezni se bo v naslednjih dneh in tednih veliko dogajalo. Že nekaj časa sanjarite o nekom, ki uradno ni vaš. Čustva so obojestranska. Tudi zato vaše počutje ne bo najboljše, saj vas bo glodala slaba vest. Imunost ne bo prav velika, zato pazite na zdravje. Pa tudi spanca potrebujete več, saj tudi delate preveč.
Nagradna križanka »Rock box«
m ^ >
SESTAVIL PEPS
ŠVICARSKI SMUČAR-PAUL
i nekdanji i slovens. 1 smučar-bojan
I NORDIJSKA BOGINJA MORJA

KRČEVINA, OTREBUEN I SVET
NEMŠKI ASTRONOMGEORG (1886-1933)
LASTNOST PROZNEGA TELESA, GIBČNOST
DEL SKELETA
RADIOAKT. KEMIJSKI HALOGEN ELEMENT (At)
4. IN 13. ČRKA
t,
❖»V.
O"
VZDEVEK BALONAR-JA ŠORNA
BIVŠE
IME JEZERA MALAVI V AFRIKI
DELAVEC,
KI SE UKVARJA S TESANJEM LESA

CERKVENO GLASBILO
STAR SLOVAN
ORGANSKO VEČANJE
R
MESTO V ITALIJI
POLKROŽEN MORS. ZALIV
(sp.)
u
N
NALEZLJIVA VIRUSNA BOLEZEN
SLAVKO AVSENIK
V
PRAOČE ČLOVEŠKEGA RODU
NEPOSREDNI
USTNI PREVAJALEC
BREZBARV. TEKOČINA
PRI DESTILAC. MAŠČOB
O
PASIVNI PEDERAST MOŽKI
I LONDONljl
V
PRISTAŠ DOKETIZ-MA
ALOI PODOBNA TROPSKA RASTLINA
MAMILO, KI POVZROČA IZGUBO VOLJE (ANGL.)
OČRT, PRIKAZ
SVINJA (NAR., VZHODNO)
SLOVENSKI PESNIK-JOŽE
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
ZAŠČITA
ZA 16. IN 25. KOVINO CRKA (Zn)
ivo raic
RAZLAGALEC SANJ
mirCe acev
PISARNA, URAD
SAM RIVERS
PODOBNOST. SORODNOST (KNJIŽ.)
FRANCOS. REŽISER-ALBERT (1922-1970)
NIZOZEMSKI
NOGOMETN KLUB
makedons. narodni heroj-mirCe
MED (NAR.)
SKUPINA PTIC
V LETU
Rock box
Zagi Zager k.d. Rudarska 6 a
Velenje Tel.: 586 49 41
Zapeljivo:
- majčke, ki vam polepšajo postavo
Odslej:
-	modne ženske TORBICE
-	šali in rokavice
Prava oblačila za Vas:
-	CLAUDIO CAMPIONE
-	LISA CAMPIONE
Oblačila MUSTANG
MUSTANG - slog Vašega oblačenja!
Rešitve (izrezano geslo) pošljite do 8.12.2008 na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Rock box«. Izžrebali bomo 3 nagrade (darilna vrečka presenečenja Rock box). Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.
www.uniforest.com
NOVO V NAŠI PONUDBI
-	Za najbolj zahtevne kupce!
■ CEPILNIKITITANIUM
-	sila cepljenja 12t - 25t / dve hitrosti -velika hitrost prostega hoda
-	samostojni rezervoar olja
-	miza z razširitvijo - serijsko
-	možna nastavitev širine priklaplanja na traktor
-	mehanska podajalka ali vitlo - opcija
□ GOZDARSKI VITLI OD 30 kN do 80 kN (3t - 81) VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 71314 10, infa@uniforest.si
SMUČARSKI KLUB VELENJE
obvešča vse, ki jih zanima prodaja oziroma nakup rabljene smučarske opreme, da bo TRADICIONALNI SEJEM SMUČARSKE OPREME
v Rdeči dvorani v Velenju v Petek, 5. decembra, od 12. do 20 ure. Soboto, 6. decembra, od 9. do 20. ure. Nedeljo, 7. decembra, od 9. do 20. ure.
Zgodilo se je
• • •
od 28. novembra do 4. decembra
■	28. novembra 1918 je bil v
Velenju ustanovljen Narodni svet, ki je prevzel vodenje občinske uprave;
■	28. novembra 1974, ko so se vse osnovne šole v Velenju združile v Vzgojno-izobraževalni zavod, so v naselju Gorenje odprli Gorenjevo tovarno keramičnih ploščic;
■	28. novembra 1978 so se dijaki v Velenju veselili otvoritve novega dijaškega doma;
■	28. novembra 1999 je v
Šoštanju potekal prvi krog nadomestnih volitev za župana po smrti dotedanjega šoštanjskega župana dr. Bogdana Meniha; v drugi krog sta se z največ glasovi uvrstila Darko Menih in Milan Kopušar, ki je z zmago v drugem krogu postal župan Šoštanja;
-	29. novembra 1953 je bil v vili Herberstein v Velenju odprt Dom počitka za 50 oskrbovancev;
-	29. novembra 1960 so v novem mestnem središču Velenja nadvse svečano odprli dom kulture;
-1. decembra 1935 je v Šaleku umrl slovenski komponist, pevovodja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun Koželjski;
-	2. decembra 1998 je umrl velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju;
-	3. decembra 1995 se je v velenjski Rdeči dvorani končal devetdnevni mednarodni teniški turnir Nika Crystal Cup Velenje; v finalnem dvoboju turnirja je Romun z nemškim potnim
Vila Herberstein (arhiv Muzeja Velenje)
listom Alex Radulescu premagal Uzbekistanca Olega Ogodorova;
-	4. decembra je god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev; na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik; na god sv. Barbare so že pred 1. svetovno vojno imeli velenjski rudarji dela prost dan;
-	4. decembra 1994 so bile prve lokalne volitve v občinske svete in volitve županov; v
občini Šoštanj je že v prvem krogu volitev za župana zmagal dr. Bogdan Menih, v mestni občini Velenje sta se v drugi krog volitev za župana uvrstila Srečko Meh in Anton de Costa, v občini Šmartno ob Paki pa dr. Jože Robida in Ivo Rakun; v Velenju je v drugem krogu zmagal Srečko Meh, v Šmartnem ob Paki Ivo Rakun.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
20
ČETRTEK, 27.no vembra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	V dežju, 7/26
09.35	Hotel obmorček
09.45	Pod klobukom
10.20	Čarodejev vajenec, 3/10
10.50	Turbulenca, izob. oddaja
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Anica - Anica in prva ljubezen,
5/10
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Gumbek in rjavček, 11/26
16.05	Peticija, dokum. film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Pot modrosti, 3/3
18.00	Žrebanje deteljice
18.10	Milan, risanka
18.15	Pujsa Pepa, risanka
18.25	Strasti, 9. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19 55	Tednik
21.00	Komisar Rex, 6/8
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Rdeče morje, šanski tv film
01.05	50 let televizije: tv dnevnik
27.11.1990
01.30	Dnevnik 02.05 Dnevnik zamejske Tv
02.30	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
12.00	Otroški infokanal
13.00	Tv prodaja
13.30	Globus
14.00	50 let televizije: tv dnevnik
27.11. 1990
14.25	Pogled z neba, 8/8
15.20	50 let televizije: slovenski
muzeji in galerije
15.50	Tv prodaja
16.25	Evropski magazin, tv Maribor
16.55	Pomagajmo si, tv Koper
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Z glasbo in plesom ...
odnost je v naših rokah ... aja za mlad.
kulturo
20.45	Leon Zakrajšek, po poti pozornosti, dojum. film
21.30	Darrow, am. film
23.10	Številke, 10/24
23.50	Škandal, am. film
01.25	Planet rock: Green Day, glas.
01.55 Zabavni infokanal
pop
06.25	24ur
07.25	Ljudstva sveta, dokum. serija
08.30	Viktorja, nad.
09.25	Goreče maščevanje, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Marina, nad.
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.05	Družina na begu, nan.
15.00	Marina, nad.
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetja
20. 50	Trenja
22.25	24ur zvečer
22.45	Na kraju zločina, nan.
23.40	Beg iz zapora, nan.
00.35	Prijatelji, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja
Gost: Sexplosion 11.30 Odprta tema, pogovor
Kultura - novi, boljši časi? 12.30 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja, 3.
TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Pravljica za otroke: Skrivališče,
Eva in kozel 19.00 Videospotdneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ustvarjalno o ustvarjalnosti, izobraževalna oddaja Gost: Goran Horvat 20.55 Regionalne novice 2 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska
21.30 Delčnjakov večer, koncert v spomin na Franca Delčnjaka, posnetek 1. dela. 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
28.no vembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Trojčice, ris. nan.
09.35	Hotel obmorček
09.45	Peticija, dokum. film
10.00	Enajsta šola
10.35	Dolgcajt, oddaja za mlad.
kulturo
11.20	Osmi dan
11.50	City folk: Norveška
12.20	Alpe, Donava, Jadran
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Komisar Rex, 6/8
14.15	Slovenci v Italiji
14.45	Prihodnost je v naših rokah ...
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	V morskih globinah, risanka
15.55	Pokec, risanka
16.05	Iz popotne torbe: domači ljubljenci
Slovenski vodni krog: Triglavska jezera
17.00	Novice, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.45	Tv pogled
17.55	Duhovni utrip
18.10	Brenč in Cvetka, risanka
18.15	Tinček, risanka
18.25	Strasti, nad.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Anica in športni dan, 6/10
20.25	Na zdravje1!
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Polnočni klub
00.10	Duhovni utrip
00.25	Budizem na Slovenskem: Pod
modrosti, 3/3
00.55	50 let televizije: tv dnevnik
16.25
01.15 Dnevnik 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.10 Infokanal
TV SLO ff
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.40	Tv prodaja
12.10	Glasnik, tv Maribor
12.35	Opus
13.00	Evropski magazin
13.30	Črno beli časi
13.45	50 let televizije: tv dnevnik
28.11.1990
14.05	Bram in Alice, 7/9
14.25	Mozaik
15.00	Tv prodaja
15.30	Minute za ... , tv Koper
16.00	Študentska
16.25	Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje
16.55	SP v nordijskem smučanju,
smuč. skoki - ekipno, prenos
19.00	Velika imena malega ekrana:
Zoran Lemajič
20.00	Vojskovodje, 4/6
20.50	Frasier, 6/25
21.15	Brez manir, am. film
22.40	Hrana ljubezni, nem. film
00.25	Deadwood, 6/12
01.20	Zabavni infokanal
POP
05.50	24ur, ponovitev
06.50	Trenja
08.30	Viktorja, nad.
09.25	Goreče maščevanje, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Mariha, nad.
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.05	Družina na begu, nan.
15.00	Marina, nad.
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Operacija mečarica, am. film
22.40	24ur zvečer
23.00	Brez sledu, nan.
23.55	Bančni ropar, koprod. film
02.00	24ur
03.00	Nočna panorama
(£)
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Ustvarjalno o ustvarjalnosti, izobraževalna oddaja Gost: Goran Horvat 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, dokumentarna
oddaja, 3. TV mreža 21.30 Čudežne roke Veseljka Tomiča, kontaktna svetovalna oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 29.no vembra
TV SLO R
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz škojke
07.30	Križ kraž:
sledi	Nesreča, 7/10, igrana nan.
sledi	Smrkci: Kralj smrk, ris. nan.
sledi	Daljna Avstralija, 7/30
09.00	Sams v težavah, nem. film
10.40	Polnočni klub: Ugankarstvo
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tekma, debatna oddaja za mlade
14.05	Peticija, dok. film
14.20	Skrivnost jezera Loch Ness,
nem. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu
17.55	Nagradna igra
18.00	Popolna družina
18.10	Z Damjanom
18.40	Dinko pod krinko, ris.
18.45	Rjavi medvedek, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Jaguar, franc. film
21.40	Prvi in drugi
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.35	Svitanje, 13/13
00.25	50 let televizije: tv dnevnik
29.11.1990
00.50	Dnevnik, ponovitev
01.10	Dnevnik zamejske tv
01.35	Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal 07.45 Skozi čas
07.55 50 let televizije: tv dnevnik
29.11.1990 08.20 Posebna ponudba, potrošniška
¡.40 Minute za ..., tv Koper 09.10 Študentska 09.30 Z glavo na zabavo 10.00 Slovenski vodni krog: Ščavnica 10.30 Vojskovodje, 4/6 11.20 Tv prodaja 11.55 SP v nord. smučanju, teki -
sprint (M + Ž), prenos 13.30 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 14.25 Tv prodaja 14.55 SP v nord. smučanju, skoki, prenos
16.45 Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje 17.55 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 1. vožnja
19.25 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos
20.55 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2. vožnja
21.45 Bleščica, oddaja o modi 22.15 Slovenski magazin 22.55 Boks, borba za evropskega prvaka v Welter kategoriji: Jackiewicz - Zavec, prenos 00.15 Rdeče morje, špan. film 01.50 Zabavniinfokanal
POP
07.00 Tv prodaja 07.30 Jagodka, ris. serija 07.55 Bombažki, ris. serija 08.05 Krofko, ris. serija 08.15 Florjan, gasilski avto, ris. serija 08.40 Jaka na Luni, ris. serija 08.50 Medved Rupert, ris. serija 09.00 Kopalčki, ris. serija 09.10 Hevreka!, izob. serija 09.30 Winx klub, ris. serija 09.55 Bratz, ris. serija 10.20 Eon kid, ris. serija 10.45 Di-Gata, ris. serija 11.10 Tom in Jerry: Nove
pustolovščine, ris. serija 11.20 Živalsko vedenje, dok. oddaja 12.20 As ti tud not padu?! 14.00 Ordinacija, nan. 15.00 Zločini pred domačim pragom, nan.
15.55 Valter brani Sarajevo, jugos. film
18.20 Desetka
18.55 24ur vreme
19.00 24ur
20.00 Vzemi ali pusti
21.00 Zadnje počitnice, am. film
22.50 Dexter, nan.
23.55 Beležnica, am. film
02.00 24ur
03.00 Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Čudežne roke Veseljka Tomiča,
svetovalna oddaja 10.45 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Duhovni vrelec: mag. Amadej Jazbec, CM, kaplan v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu 18.45 V harmoniji z naravo, kmet. o. 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1697. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Delčnjakov večer, koncert v spomin na Franca Delčnjaka, posnetek 2. dela 21.45 Odprta tema, pogovor v studiu
Kultura - noviboljši časi? 22.45 Pod gladino, (Below), ameriški
ZFfilm 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 30.no vembra
tv slo rr
07.00	Živ-žav
sledi	Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 4/12
sledi	Marči Hlaček, 9/13
09.25	Umko, 2/6
10.15	Mulčki, 1/5
10.45	Minute za ., tv Koper
11.15	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.25	Fina gospa, 30/40
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	5 minut slave
15.05	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.15	Glasbeni dvoboj
15.40	Človeški faktor
15.45	Šport
16.00	Družabna
16.30	Oglasni blok z Jimom Carrom,
dokum. oddaja
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.15	Naglas!
17.20	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Reci ne!, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Zvezde pojejo
21.25	Bogdan Grom, večerni gost
22.10	ARS 360
22.30	Poročila, vreme, šport
23.00	Bilo je nekoč na divjem
zahodu, am. film
01.40	50 let televizije: tv dnevnik
30.11.1990
02.00	Dnevnik
02.20	Dnevnik zamejske tv
02.50	Infokanal
TV SLO
06.00 Zabavni infokanal 07.30 Skozi čas
07.40 50 let televizije: tv dnevnik
30.11.1990 08.05 Globus
08.35 Pomagajmo si, tv Koper 09.05 Slovenski magazin 09.30 Z glasbo in plesom . 09.55 SP v nordijskem smuč., tek 10
km (Ž), prenos 11.10 Klic dobrote, posnetek
koncerta iz Celja 13.10 Turbulenca: denar in
varčevanje 14.25 Nogomet, ang. liga,
Manchaster City - Manchaster United, prenos 16.45 Velenje: rokomet (M), kvalif. za EP 2010, Slovenija - Bolgarija, prenos
18.55 SP v alp. smuč., SVSL (M), prenos
20.15 SP alp. smuč., SL (Ž), 1. vožnja 20.55 SP v alp. smuč., SL (ž), 2. vožnja
21.45 Berlin Alexanderplatz, 12/14 22.45 Družinski človek, 2/3 23.40 Zlata resna glasba in balet
("1958 - 2008) 01.45 Zabavni infokanal
POP
07.00	Tv prodaja
07.30	Jagodka, ris. serija
07.55	Bombažki, ris. serija
08.05	Krofko, ris. serija
08.15	Florjan, gasilski avto, ris. serija
08.40	Jaka na Luni, ris. serija
08.55	Medved Rupert, ris. serija
09.05	Kopalčki, ris. serija
09.20	Hevreka!, izob. serija
09.35	Bratz, ris. serija
10.00	Eon Kid, ris. serija
10.25	Di-gata, ris. serija
10.50	Ed in Eppa, ris. serija
11.10	ŠKL
12.10	Posebna noč, am. film
13.45	Otroco in aids, ang. dokum. film
14.50	Bratje in sestre, nan.
15.45	Moški v krošnjah, nan.
16.40	Gospod Bean, 10. del
17.15	Božiček, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.50	Shark, nan.
22.45	Filadelfija, am. film
00.50	Zvezdniki . malo drugače, nan.
01.20	24ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1696. VTV magazin, regionalni
-informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 Duhovni vrelec: mag. Amadej Jazbec, CM, kaplan v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu 10.35 1697. VTV magazin, regionalni
-informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Zupan z vami, pogovor v studiu Gost: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Delčnjakov večer, koncert v spomin na Franca Delčnjaka, posnetek 2. dela 13.35 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Čas za nas, mladinska oddaja 18.50 Pop corn, glasbena oddaja
Gost: Sexplosion 19.35 Ustvarjalno o ustvarjalnosti, izobraževalna oddaja Gost: Goran Horvat 20.30 Pod gladino, (Below), ameriški ZFfilm
22.05 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 1.de cembra
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Mulčki, 1/5
09.35	Risanka
09.40	Umko, 2/6
10.30	Slovenski vodni krog:
Triglavska jezera
11.05	National geographic, 6/13
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Zvezde pojejo, ponovitev
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Pajkolina in prijatelji s Prisoj,
17/26
16.05	Risanka
16.15	Ribič Pepe, 7/30
16.35	S soncem v očeh: Sestra, 4/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.25	Fina gospa, 7/40
18.00	Zrebanje 3 x 3 plus 6
18.10	Pipi in Melkijad, risanka
18.15	Dragi domek, risanka
18.25	Strasti, 11. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Brat bratu, 9. del
20.40	Tarča
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Umetnost igre
23.25	Beethovnovi lasje, kanad. glas. film
00.50	Deva Premal, Miten in Manose, posnetek iz slov. filhar.
01.05	50 let televizije: tv dnevnik
1.12.1990
01.30	Svet narave, 3/5
02.20	Dnevnik
02.55	Dnevnik zamejske tv
03.25	Infokanal
TV SLO £
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.30	Tv prodaja
12.00	Sobotno popoldne
14.15	Tv prodaja
14.45	Slovenci v Italiji
15.15	Posebna ponudba
15.35	50 let televizije: tv dnevnik
1.12.1990
16.00	Osmi dan
16.30	ARS 360
16.45	Leon Zakrajšek - po poti pozornosti, dokum. film
17.30	Slovenski magazin
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Berlin, Berlin, 5/20
19.20	Z glavo na zabavo
20.00	Svet narave, 3/5
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	Resnična resničnost
22.45	50 let televizije: veliki dosežki
slov. kirurgije, 19/21
23.15	Mesto pogube, kanad. film
00.50	Zabavni infokanal
POP
07.05	24ur, ponovitev
08.05	Nebeška kuharija, serija
08.40	Viktorja, nad.
09.35	Goreče maščevanje, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Marina, nad.
11.55	Skrivnostne poti, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.15	Družina na begu, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Lepo je biti sosed, nan.
21.40	Grda račka, nan.
22.30	24ur zvečer
22.50	Kaliforniciranje, nan.
23.30	Beg iz zapora, nan.
00.20	Prijatelji, nan.
00.50	24ur, ponovitev
01.50	Nočna panorama
©
.00 Dobro jutro, informativna
10.30	Vabimo k ogledu
10.35	1697. VTV magazin, regionalni
-informativni program
11.00	Kultura, informativna oddaja
11.05	Videospot dneva
14.00	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Regionalne novice 1
18.05	Čudežne roke Veseljka Tomiča,
svetovalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Pravljica za otroke
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Poslanska pisarna, kontaktna
21.00 Regionalne novice 2 21.05 Nogomet, posnetek tekme
MIK CM Ceje : Rudar Velenje 22.40 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
TOREK, 2. de cem bra
TV SLO (7
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Petelin se sestavi, lutkovna
igrica
09.45	Risanka
09.55	Daljna Avstralija, 7/30
10.15	S soncem v očeh: Sestra, 4/13
10.35	Zgodbe iz školjke
11.10	Svet narave, 3/5
12.00	Bogdan Grom, večerni gost
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Umetnost igre
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nekoč je bilo ... življenje, 6/26
16.10	Risanka
16.15	Zlatko Zakladko
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 8/40
18.05	Zrebanje Astra
18.10	Pravljice o zobnih miškah,
risanka
18.15	Binko, risanka
18.25	Strasti, 12. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Velikani Himalaje - K2, dokum. oddaja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Izbira 2008, dokum. oddaja
01.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
01.25	50 let televizije: tv dnevnik
2.121990
01.45	Dnevnik
02.20	Dnevnik zamejske tv
02.45	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
08.35	Tv prodaja
09.05	NLP, razvedrilna oddaja
12.15	Tv prodaja
12.45	Dober dan, Koroška
13.15	Resnična resničnost
13.45	Bleščica, oddaja o modi
14.15	Jamiroquai, glas. dokum.
14.40	Studio city
15.35	50 let televizije: 2.12.1990
16.00	Minute za ., tv Koper
16.30	Glasnik, tv Maribor
16.55	Mostovi
17.25	Bratu bratu, 9. del
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Ob 80-letnici Milka
Šparembleka, portretni film
20.00	Soul, izob. mlad. serija
20.30	Globus
21.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.25	Zgodovina judovskega
ljudstva, 4/5
22.20	Vrhunci ang. nog. lige
23.15	Skrivnosti in umori, 4/4
00.50	Zabavni infokanal
POP
06.35	24ur
07.35	Grde živali, dok. oddaja
08.35	Viktorija, nad.
09.30	Goreče maščevanje, nad.
10.25	Tv prodaja
10.55	ŠKL
11.55	Skrivnostne poti, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Moški so drugačni, ženske tudi
14.15	Družina na begu, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Preverjeno
22.05	Zdravnikova vest, nan.
23.00	24ur zvečer
23.20	Zakon in red, nan.
00.15	Beg iz zapora, nan.
01.10	Prijatelji, nan.
01.40	24 ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Poslanska pisarna, pogovor v studiu
11.35 Nogomet, posnetek tekme
MIK CM Celje : Rudar Velenje 13.10 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi o mladih, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Nanovo, mladinska oddaja,
ponovitev 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1698. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja 21.30 Turizem in mi, , informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 3. de cem bra
tv slo rr
06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila
09.10 Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 15/26 09.30 Risanka
09.35 Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 17/26
10.00 Zlatko Zakladko: Pšenica 10.20 Berlin, Berlin, 4/20 10.45 Knjiga mene briga 11.05 Z glavo na zabavo 11.30 Budizem na Slovenskem: pot
modrosti, 3/3 12.00 Velikani Himalaje - K2, dokum. oddaja
13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tarča
14.35 Ptički z gnezdom, dokum.
oddaja 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Nils Holgerson, 21/26 16.10 Male sive celice, kviz 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Fina gospa, 9/40 18.00 Žrebanje lota 18.10 Bacek Jon, risanka 18.25 Strasti, 13. del 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Vaja zbora, tv komedija 21.35 Od električarja z ljubeznijo,
igrani film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Omizje
00.20 50 let televizije: tv dnevnik
3.12.1990 00.45 Turbulenca: samopodoba, izob.
01.35 Dnevnik 02.10 Dnevnik zamejske tv 02.35 Infokanal
TV SLO C?
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infonakal 11.00 Tv prodaja 11.30 Z glasbo in s plesom ... 12.00 Impromptu 12.15 Vrhunci ang. nog. lige 13.10 Hri-bar
14.10 50 let televizije: tv dnevnik
3.12.1990 14.35 Prava ideja!, poslovna oddaja 15.00 Črno beli časi 15.15 Koktajl, oddaja tv Maribor 16.30 National geographic, 7/13 17.25 Mostovi 18.00 Pogled na . Prešernov
spomenik v Ljubljani 18.25 Rokomet, tekma lige Mik, Celje Piv. Laško - Cimos Koper, prenos
20.00 Turbulenca: Samopodoba, izob.
svet. oddaja 20.55 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 21.45 Andrej Smole, znameniti
Slovenec 22.30 Slovenska jazz scena 23.15 Deset božjih zapovedi: osma, 8/10
00.15 Zabavni infokanal
POP
06.40	24 ur, ponovitev
07.40	Preverjeno
08.40	Viktorija, nad.
09.35	Goreče maščevanje, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Marina, nad.
11.55	Skrivnostne poti, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Moški so drugačni, ženske tudi
14.15	Družina na begu, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Napačni obraz, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Monk, nan.
23.45	Beg iz zapora, nan.
00.40	Prijatelji, nan.
01.10	24ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf.oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1698. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Videospot dneva 11.05 Športni torek, športna inf. odd. 11.30 DANES PRAZNUJEMO 18 let VTV : 24 ur lastne produkcije iz našega arhiva 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara, otroški
kviz, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, 1/110 - začetek
predvajanja nove telenovele 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, inf. odd. 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 »24 ur lastne produkcije«: Naj viža stoletja, Parada humorja, posnetki koncertov
v

PRIREDITVE
Kdaj - kje - kaj
Koledar imen Pregovori
VELENJE
Četrtek, 27. novembra
7.00 - 15.00
Dom učencev Krvodajalska akcija 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 17.00 Ljudska univerza Velenje
Šola za starše 17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica z Iro 18.00 - 19.00 Vila Mojca
Delavnica - Ko družabna igra zamenja računalnik
19.19
Knjižnica Velenje Potopisno predavanje - Matej Košir: Nepal, blizu divjih nebes 19.30 Glasbena šola FKK Velenje Koncert - Pihalni orkester Slovenske vojne; dirigentka: Andreja Šolar 20.00 Hotel Paka, mala dvorana Ciklus 60 let kina v Velenju Na svoji zemlji
Petek, 28. novembra
7.00 - 14.00
Dom učencev Krvodajalska akcija 13.00 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje razstave ob 55-letnici internega glasila Premogovnika Velenje Rudar (kulturni program: Rudarski oktet) 18.30 Kulturni dom Šoštanj
KUD Ravne se predstavi 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer igranih iger (Tombola, Naseljenci otoka Catan)
Sobota, 29. novembra
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.00 - 13.00
Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo
9.00 - 15.00
Vila Mojca
9. novoletni darilni bazar 10.00 Knjigarna Kulturnica Ali imate radi čokolado? Skrivnostno in sladko druženje ... 10.00 Dom kulture Velenje
Glasbeno-lutkovna predstava -Teater za vse Jesenice B. Gašperšič/J. Cefera: Škrat iz opere
15.00 Hotel Vesna, Terme Topolšica Mednarodno odprto parsko prvenstvo v bridžu - 7. pokal mesta Šoštanj 18.00 Krstnikov dom, Vinska Gora
Predavanje Antarktika 19.30 Dom kulture Velenje
Gledališka premiera - Gledališče Velenje, A.M. Tucci: Ni svetnikov v paradižu 21.00 Mladinski center Velenje
Klubski večer - Deftones - večer gluhih zvokov s Chinotom in Prijatelji (DJ Nejc)
Nedelja, 30. novembra
15.00 Krstnikov dom, Vinska Gora Promocija zgoščenke ansambla Franca Žerdonerja s prijatelji: Moj Šentjanž 17.00 Dom kulture Velenje
Dobrodelni koncert za Karitas 19.00 Hotel Paka, velika dvorana
Osrednja prireditev ob 60-letnici kina v Velenju
Premiera slovenskega filma Lajf (komična drama) Ciklus 60 let kina v Velenju
Ponedeljek, 1. decembra
X avla Mestne občine Velenje
Odprtje fotografske razstave ob 40. obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe Velenje (na ogled do 8. decembra) 15.00 Titov trg, Velenje Postavljanje jelke 15.00 Mladinski center Velenje
Akcija ob mednarodnem dnevu boja proti AIDS-u 17.00 - 18.30
Vila Mojca
Delavnica - Ko učenje postane veselje 17.00 - 18.00
Knjižnica Velenje Mega kviz (skupno reševanje Mega kviza po internetu) 18.00 Ribiška koča ob Velenjskem jezeru Redni tedenski turnir Šaleškega bridge kluba elenje - YU liga jesen 2008 19.30 Dom kulture Velenje
Gledališka predstava SNG Drama Ljubljana - Matjaž Zupančič: Vladimir
19.30 Glasbena šola FKK Velenje
Koncert učencev in dijakov aktiva za trobila Glasbene šole FKK Velenje
Torek, 2. decembra
17.00 Vila Mojca
Torkova peta - »Veseli december je tu«
17.00 Dom kulture Šoštanj
Torkova peta - »Veseli december je tu«
17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica z Iro 19.00 Knjigarna Kulturnica
Pogovor - Luka Novak: Zlati dež ali kaj hoče moški
Sreda, 3. decembra
10.00 - 18.00
Velenjski grad Dan odprtih vrat v slovenski kulturi 2008 - dan odprtih vrat v Muzeju Velenje 16.00 Galerija Velenje
Dan odprtih vrat galerije Velenje Strokovno vodstvo in razgovor s slikarjem Francem Mesaričem (razstava Figure 2002 - 2008) 17.00 - 18.30 Vila Mojca
Delavnica - Ko učenje postane veselje 17.00 Knjižnica Velenje
Pravljična ura 19.00 - 20.30^
avla OŠ Livada
Plesi v krogu (enostavni plesi na
ljudsko glasbo tujih dežel) 20.30 Center Nova, velika dvorana Koncert
Oksana & friends 19.30 Glasbena šola FKK Velenje Prireditev ob 140. obletnici rojstva Frana Koruna Koželjskega
ŠMARTNO OB PAKI
Sobota,
29.	novembra
11.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice -izdelava božično-novoletnih aranžmajev 13.00 Gasilski dom Šmartno ob Paki Srečanje starejših krajanov občine Šmartno ob Paki
ves dan
Kleti odprtih vrat - Alojz Podgoršek - Mali Vrh 56/A (Špančeva zidanica), Marjan Primožič - Mali Vrh 51, Ivan Kolar
-	Veliki Vrh 20
Nedelja,
30.	novembra:
ves dan
Kleti odprtih vrat - Alojz Podgoršek - Mali Vrh 56/A (Špančeva zidanica), Marjan Primožič - Mali Vrh 51, Ivan Kolar
-	Veliki Vrh 20
Torek, 2. decembra:
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
Sreda, 3. decembra:
16.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih v Šmartnem ob Paki 7. Miklavžev sejem, več informacij o prireditvi na www.ossmartno.si 18.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Ta veseli dan kulture, otvoritev razstave mladih likovnic, predstavitev literarne knjižice mladih ustvarjalcev
November/listopad
27. četrtek - Virgil
28	• petek - Jakob
29	• sobota - Radivoj
30	• nedelja-Andrej
prva adventna nedelja
December/gruden
1.	ponedeljek - Marijandan boja proti aidsu
2.	torek -Blanka
3.
sreda - Frančišek
Lunine mene
Uspešen vikend za velenjske kulturnike
Velenje - Rogaška Slatina - Mengeš - V soboto, 22. novembra, je v Rogaški Slatini v organizaciji rogaške izpostave JSKD potekal regijski koncert izbranih zborov s tematskimi sporedi 2008. Na koncertu sta uspešno nastopila Šaleški študentski oktet in Mešani pevski zbor Gorenje. Občinstvo in strokovno žirijo je s svojim nastopom najbolj navdušil Šaleški študentski oktet. Fantje so si za temo nastopa izbrali danes nadvse aktualno temo "Delam, delam, delam ...«. Svoj nastop so popestrili tudi z izvirnimi napovedmi pred vsako pesmijo. Oktet se je z uspešnim nastopom uvrstil na sklepni koncert, ki bo 13. decembra 2008 v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Koncert bo posvečen obeležitvi svetovnega dneva zborovskega petja, ki ga praznujemo 10. decembra. Na zanimiv pevsko-gledališki nastop in s temo "Odmev s Triglava" so na sobotnem koncertu nastopili tudi pevci Mešanega pevskega zbora Gorenje in dokazali, da lahko na odru prepevaš v popolni planinski opravi. V Mengšu pa sta na zaključni prireditvi "Zlata paleta 2008", ki jo organizira Zveza likovnih društev Slovenije, kar dva člana Društva Šaleških likovnikov prejela najvišji priznanji. Ivo Kolar je za delo "Pogled z Vršiča" prejel zlato paleto v kategoriji realizem, Dušan Kovač pa je z delom "Grajski zidovi" prejel zlato paleto v kategoriji abstrakcija.
Nastop orkestra slovenske vojske
Danes zvečer ob 19.30 bo v veliki dvorani velenjske glasbene šole prvi koncert tretje sezone godbeniškega abonmaja. V goste prihaja Orkester Slovenske vojske, ki ga vodi dirigentka Andreja Šolar. Orkester sestavljajo predvsem diplomanti Akademije za glasbo v Ljubljani. Neobremenjenost in velika vnema mladega orkestra sta pogoja za izvajanje in razvijanje obsežnega repertoarja. Od skromnih začetkov je orkester prerasel v ansambel, ki ga poznajo v Sloveniji ter vabijo tudi na številne koncerte in festivale po Evropi. Orkester sedaj vodi Andreja Šolar, sicer tolkalistka, ki je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani iz glasbene pedagogike in dirigiranja pri prof. in dirigentu Marku Letonji. Kot dirigentka sodeluje tudi s Trobilnim ansamblom Slovenske filharmonije, orkestrom Slovenske filharmonije, simfoničnim orkestrom RTV Slovenije, gra-škim in celovškim pihalnim orkestrom in različnimi komornimi zasedbami. Prav gotovo se abonentom in drugim obiskovalcem koncerta Orkestra Slovenske vojske obeta izjemen glasbeni večer.
■ DianaJ anežič
Sklepna filmska predstava ob praznovanju 60-letnice kina v Velenju
Po uspešnem ciklusu filmskih projekcij ob 60-letnici kina, ki so ga organizatorji poimenovali 6 filmov za 60 let, bo v nedeljo, 30. novembra, ob 19. uri v veliki dvorani hotela Paka še zaključna slovesnost ob tem jubileju. Po krajši svečanosti si bodo lahko obiskovalci ogledali nov slovenski celovečerni film Lajf, ki ga je po scenariju Tine Kosi režiral Vito Taufer. Film je na letošnjem filmskem festivalu prejel nagrado filmskih kritikov za najboljši film leta 2008, igralec Renato Jenček pa Stopovo nagrado za igralca leta. Film je pravzaprav scenarijski dosežek ekipe celjskih srednješolcev - gre za duhovito, a na trenutke tudi resno pripoved najstnikov in njihovih staršev, ujetih med odraščanje in medgeneracijsko sporazumevanje. Organizatorji dogodka pred projekcijo filma pripravljajo še kratko filmsko presenečenje. Kino Velenje od 1. maja 2008 deluje pod okriljem Festivala Velenje, sodi pa med najuspešnejše nekomercialne kine v Sloveniji.	■
So darila in Darila ...
Jutri med 9. in 15. uro bodo v Vili Mojca na novoletnem bazarju ponujali praznična darilca - Izkupiček bo namenjen programom za otroke
Velenje, 29. novembra - To
soboto bodo člani Medobčinske zveze prijateljev mladine kot vsako leto zakorakali v predpraz-nični čas. Pripravljajo namreč dobrodelni novoletni bazar, na katerem že vrsto let v prodajo ponujajo izdelke otrok, nastali pa so na številnih prostočasnih delavnicah med letom; poleg tega so vedno veseli tudi vsega, kar jim prav v ta namen podarijo podjetja in zasebniki iz doline. Kot vedno tudi letos obljubljajo bogato ponudbo darilc, ki imajo svojo vrednost. Ne le da so prikupna na oko, izkupiček bodo na zvezi
namenili številnim programom za otroke, ki jih pripravljajo v vseh treh občinah Šaleške doline. Zato vas tudi letos vabijo, da se jim v soboto pridružite in izberete kakšno darilo za svoje najbližje.
Hkrati pa se v Vili Mojca že pripravljajo na prihod dedka Mraza in številne prireditve v okviru Veselega decembra. Dedku Mrazu, ki se ga otro ci ved no znova zelo razveselijo, bodo pripravili velik sprejem na Titovem trgu. Med nas bo prišel 15. decembra, potem pa takoj začel z obiski prireditev v okviru Veselega decem-
bra, ki bodo potekale v vseh treh občinah Šaleške doline. Nanje so namreč tudi letos povabili predšolske otroke, ki bodo najprej uživali v igrici in druženju z dedkom Mrazom, ki bo imel za vsakega tudi darilo. Izvajalske skupine bodo: Lutkovna skupina Vrtec Šoš tanj bo pri pravi la igri co O čarovnici Mici in severni zvezdi, Lutkovna skupina As iz vrtca Vele nje bo pri ka za la Zmaj čkov rojstni dan, Kulturno društvo Ška-le pa igri co Baj si, Rozi in čun ki.
■ bš
Na Andreja sneg, z žitom kreg.
Ako je na Lenartovo lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako.
Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto dosti vetrov.
Ako prvega dne v adventu na Barbaro je mraz, trajal bo ves zimski čas.
Ta veseli dan kulture
V Hiši mladih v Šmartnem ob Paki bodo v sredo, 3. decembra, ob 18.30 uri pripravili prireditev Ta veseli dan kulture. »Odločili smo se, da bomo malo ustvarjali, da bomo ob tej priložnosti širši javnosti predstavili rezultate ustvarjalnosti z literarnih delavnic,« je povedala programska vodja javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki Andreja Urnaut. Povedala je še, da so v pogovoru razvili različne ideje in zgodbe in se tako spoznavali. Prepričana je, da bo v pesmih ali zgodbah, ki jih bodo predstavili Petra Štr-benk, Katja Malbašič, Metka Glasenčnik in Nejc Robida našel vsak del sebe. Za vizualno poglobitev besednih umetnosti bodo poskrbele bodoče umetnice iz Šmartnega ob Paki: Sonja Hrastnik, Lea Hudournik in Barbara Tot. Ker ima vsak svoj pogled na kulturo in je kultura že sama po sebi pluralna, bo dobrodošlo vsako novo mnenje, komentar.« Skozi zgodbe, besede ter slike lahko najdemo skupne točke in se spoznamo še v malo drugačni luči, kot smo se poznali do sedaj,« je še dejala Andreja Urnaut.
■ tp
Društvo Ajda pripravlja pre da vanje
Celje - Ajda Štajerska je društvo za biodina-mično gospodarjenje, ki so ga ustanovili konec lanskega leta na območju Žalca. Članstvo ves čas raste, predvsem pa se mu je pridružilo kar nekaj članov iz Šaleške doline in okolice Maribora. Za svoje člane in simpatizerje pripravljajo v petek, 28. novembra, ob 18. uri, v Celjskem domu predavanje o pogledu znanosti na biodinamično kmetovanje. Predaval bo Matjaž Turinek iz Univerze v Mariboru. Vabijo vse, ki jih zanima zdrav način pridelovanja hrane.
Naslovnice na ogled
- V Črni garderobi Muzeja premogovništva na Starem jašku bodo jutri (petek, 28. novembra) odrli razstavo, posvečeno 55-letnici internega glasila Premogovnika Velenje, Rudar. Na ogled bodo naslovnice zadnjih dvajsetih let ter uvodniki in drugi zanimivi članki iz starih številk Rudarja. Odprtje razstave bo z nastopom popestril Rudarski oktet.
■ mkp
55 let Kažipota
Velenje - Počitniško društvo Kažipot iz Velenja letos praznuje 55-letnico delovanja. Na začetku poti je organiziralo predvsem mednarodne mladinske izmenjave, v teh letih pa je delokrog razširilo še na pestro paleto drugih aktivnosti za mlade. Kot pravijo člani društva, so ponosni na to, kar so v teh letih ponudili svojim članom, zato bodo jubilej zaznamovali tako, kot se spodobi - s prireditvijo v soboto, 29. novembra, ob 18. uri v prostorih društva (podhod Mastodont) .
K I N O VE L E N J E :: S
MALA DVORANA HOTELA PAKA :
Ciklus 6 filmov za 60 let Kina v Velenju
NA SVOJI ZEMLJI
prvi film, predvajan v Velenju, in prvi slovenski umetniški film Drama, 110 minut Režija: France Štiglic Scenarij: Ciril Kosmač Igrajo: Lojze Potokar,Mileva Zakrajšek,Franc Presetnik, Metka Bučar, Avgusta Danilova, Štefka Drolc, Jože Gale idr.
Četrtek, 27. 11. ob 20.00
S podporo Ministrstva za kulturo RS!
CIKLUS 60 LET (cena vstopnice 60 centov)
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
POKRAJINA ŠT. 2
Slovenski politični triler, 90 minut Scenarij in Režija: Vinko Moderndorfer
Igrajo: Marko Mandic, Janez Hočevar, Barbara Cerar, Slobodan Custic, Janez Škof, Jaka Lah, Maja Martina Merljak idr.
Sreda, 26. 1. ob 20.00 - premiera s predstavitvijo filmske ekipe
Petek, 28.11. ob 18.00 Sobota, 29.11. ob 22.00
NA MUHI
(Eagle Eye)
Akcijski triler, 118 minut Režija: D.J. Caruso I grajo: Shia LaBeouf, Michelle Monaghan, Billy Bob Thornton, Rosario Dawson, Anthony Mackie, Anthony Azizi, Cameron Boyce idr.
Petek, 28.11. ob 21.40 Sobota, 29.11. ob 19.50
HIŠNA ZAJČICA
(The House Bunny) Komedija, 97minut Režija: Fred Wolf Igrajo: Anna Faris, Colin Hanks, Emma Stone, Kat Dennings,
Katherine McPhee, Rumer Willis, Kiely Williams, Dana Goodman idr.
ČEBELJI FILM
(Bee Movie)
Animirana akcijska komedija, 90 minut
Režija: Steve Hickner in Simon J. Smith
Glasovi: Jernej Kuntner, Nina Ivanič, Janko Petrovec, Primož Ekart
Nedelja, 30.11. ob 10.00- otroška matineja
V nedeljo 30.11. ob 19.00 OSREDNJA SLOVESNOST OB 60 LETNICI KINA V VELENJU!
22
UO PGD Velenje je z dne 12. 11. 2008 na svoji redni seji sprejel sklep o postopku nove zaposlitve
na prosto delovno mesto GASILEC,
zato na podlagi 23. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) in v skladu z Zakonom o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05) objavlja PGD Velenje eno prosto delovno mesto v Poklicnem jedru pri PGD Velenje.
Kandidat za gasilca, ki poklicno opravlja naloge gasilstva mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, izpolnjevati še posebne pogoje:
1.	da je član gasilske organizacije vsaj 5 let;
2.	da ima srednjo tehnično ali srednjo strokovno izobrazbo in je polnoleten;
3.	da ni v kazenskem postopku in da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje;
4.	da je državljan RS ( priložiti potrdilo ob prijavi);
5.	da opravi preizkus psihofizičnih sposobnosti in zdravniški pregled;
6.	da že ima vozniško dovoljenje »B in C kategorije« oz., da »C kategorijo« opravi v roku enega leta;
7.	da že ima opravljenih čimveč strokovnih tečajev in specialnosti s področja gasilstva;
8.	da ima bivališče v Velenju oz. v neposredni okolici.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 8 mesecev, z 2-mesečnim preizkusnim delom in polnim delovnim časom ter z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidat mora pred izborom opraviti COOPERJEV test v prisotnosti predstavnika delodajalca na mestnem stadionu Velenje in po izboru kandidata v roku 7 dni še temeljit zdravniški pregled, ki obsega zahteve za gasilca. Zdravniški pregled se opravi na stroške kandidata pri pooblaščenem zdravniku PGD Velenje, po izboru kandidata se stroški povrnejo.
Kandidati naj svoje prošnje s priloženo zahtevano dokumentacijo in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v zaprti kuverti priporočeno na naslov:
Prostovoljno Gasilsko Društvo Velenje, Žarova c. 2 , 3320 VELENJE z pripisom ZA ZAPOSLITEV do vključno 5. 12. 2008.
O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v roku 8 dni po zasedanju Upravnega odbora PGD Velenje.
Svetovni spletni
KOMPA
business to business iskalnik
Tržite in oglašujte s pomočjo vodilnega svetovnega B2B
spletnega iskalnika
www.kompass.si
RADI O V ELEN J E
Nagrajenci nagradne križanke Pizzerije Manager, objavljene v tedniku Naš čas, 13. novembra:
1.	nagrada: veliko pizzo MANAGER prejme:KLEMEN DROBEŽ, Ulica borca Petra 30, Ljubljana Vič
2.	nagrada: testenine Manager prejme: ANICA KITAK, Kraigherjeva 6 a, Velenje
3.	nagrada: pizzo Nežka prejme: AMALIJA CENTRIH, Mali vrh 57 a, Šmartno ob Paki
Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Manager v Nakupovalnem centru.
ČETRTEK, 27. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 28. novembra:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 29. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 30. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 1. decembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 2. decembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 3. decembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Adventni
dekor.
bele kave in čokolade vnesejo v naš prostor posebno razpoloženje, in če dodamo še bakrene odtenke ter oranžno barvo,
Pred nami je advent ni čas, čas priprave na praznične dni, čas, ko so dnevi kratki, zato tudi smisel prižiganja sveč na adventnem dekorju, saj tako v prostor prinašamo luč.
V tem času pričnemo okraševati svoje notra nje bivalno okolje, v prostor postavimo prve božične zvezde in seve da adventni venec -ozi ro ma advent ni dekor, saj najrazličnejšim oblikam že tež ko reče mo venec.
Če je mogoče in če bar va sodi v naš pro stor, potem izberemo tradicionalno vijolično barvo v vseh njenih odtenkih, sicer pa izbe rimo poljubno barvno kombinacijo, ki se poda v naše notranje bivalno okolje.
Advent ni in božič ni čas sta povezana, zato je prav, da izberemo kot vodilo eno barvo oziroma barvno kombinacijo.
Zgrešili ne bomo, če bomo izbrali tradicionalno rdečo bar-
vo, z osnovo zelene kot zelenja in dodatka pozlate.
Z obilico plodov narave, ki jih nabe re mo na spre ho du v gozdu, bomo dekor naredili še bolj doma čen.
Mogoče nam je blizu hladna
modra s kombinacijo bele, če smo vro či, nas bo zagotovo ohladila.
Ne gre pa pozabiti na barvo kovi ne ter črno in belo, ki z modernističnim pristopom in načelom » manj je več » zadostijo okus ekstremno modernih, mladih potrošnikov.
Kapucino v rjavih tonih, tonih
imamo ob takšnem dekorju zares občutek domačnosti.
Vesel in zabaven slog s kombinacijo vijolične, zelene in oranžne pa je za tiste naj bolj drz -ne.
Pri vseh slo -gih naj bo pri-sot na svet lo ba živega ognja -sveče v usklajenih bar vah in seveda dišave, ki se podajo k posameznemu slogu. Sami izbi raj te med vonji, cimeta, gozd nih sade -žev, šampanjca, jabolka, smreke, minta in jih vnesite v pravo oko lje.
Torej - Pri Izdelavi Adventnega Dekorja Kakor Tudi Adventnega Venčka Uporabimo Svojo Domišljijo Ter Mate ri a le, Ki So Nam Pri Roki, Poveži mo V Domiselno CelotO. ■ PUP Velenje, d.d. Vodja PE Vrtnarstvo Simon Ogrizek, dipl.-inž.agr.in hort.
Oglasno sporočilo
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. PREPROST, uspešen podjetnik z otrokom, želi spoznati iskreno življenjsko sopotnico.Gsm: 041/229-649. 39-LETNI, preprost, skromen, uspešen moški, ki sam z doloobveznim otorkom je ostal, po tej poti resno dekle bi rad spoznal, ki bi z njima zaživela in ju rada imela. Gsm: 031/807-376. POŠTENA in simpatična, 36-letna uslužbenka si želi preprostega, poštenega človeka do 49 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si PODJETNIK, 50-letni, dobrega srca, z več lokali, a osamljen, si želi prijateljico (Slovenka ali Neslovenka) za skupno življenje. Lahko te tudi zaposlim. Ag.
Alan, gsm: 041/248-647, www.super-alan.si
ODDAM
STAVBO za skladišče ali obrt oddam. Gsm: 041/521-973.
NAJAMEM
MAMICA z dvema sinovoma, 22 in 7 let, nujno vzame v najem garsonjero ali enosobno stanovanje, po možnosti opremljeno, v Velenju. Gsm: 031/566256, Tatjana.
SOBO, neopremljeno, do 20 m2, v Celju ali okolici, najamem. Gsm: 041/377704.
49-LETNA, z redno zaposlitvijo, nekadilka, nujno vzamem v najem garsonjero v Velenju. Gsm: 041/745-237.
NEPREMIČNINE
HIŠO v Mozirju prodam, l. 1988, 304 m2, odlična lokacija, atraktivna izvedba. 041/754850. 3-SOBNO stanovanje, 74 m2, na Kardeljevem trgu prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/345-981. 3-SOBNO stanovanje v petorčku, pritličje, prodam. Cena: 1.300 evrov/m2. Gsm: 031/451-930.
PRIDELKI
BOROVNIČEVEC in več vrst žganja
prodam. Gsm: 041/344-883. ULEŽAN hlevski gnoj prodam. Gsm: 041/861-309.
SUHO koruzo in ječmen prodam. Cena 0,15 G/kg. Gsm: 041/521-973. ŽIVALI
OVCO za zakol prodam. Telefon: 5893279.
PRAŠIČE, krmljene z domačo krmo, za zakol, prodam. Gsm: 041/753-450. PRAŠIČA, težkega okoli 150 kg, krml-jenega z kuhano hrano, prodam. Telefon: 5882-902, gsm: 031/587-884. PUJSKE, od 25 do 60 kg, prodamo. Telefon: 5709-155, gsm: 041/445-315.
RAZNO
ELEKTROMOTOR, s stikalom in jer-menico te bimentalno zaščito, 3-fazni, elektrokovina, 3 kW, prodam. Telefon: 5893-279.
JEKLENA platišča za bmw 7jx15Lw zelo ugodno prodam. Gsm: 041/518907.
ŠTIRI zimske pnevmatike, dim. 185/60/R14, vožene eno sezono, profila imajo več kot 6 mm, prodam. Cena 25 G/kom. Telefon: 5862-876, gsm: 031/551-202.
GUMIJASTI tepihi za več vrst vozil, , identični originalnim, prodam.
Gsm; 041/692-995 SOBNA TV antena, nerabljena, kupljena v Bigbangu, ugodno prodam. Gsm: 041/670-814.
1 n<-1 |	habit nepremičnine iaUt,d.o.ouKersnkova li.vaisnje
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO
1-sobno	stanovan|e. Goriška, 43 m2, etažnost 5/5,1978,61.000 €. Stanovanje obsega kuhinjo z jedilnico, otroško sobo, dnevno sobo in kopalnico, delno obnovljeno. Bližina šole, vrtca.
2-sobnostanovan|e,	Velenje, 58 m2, 5. nadstr., 1975, 68.000 €, levi breg (Jenkova 9-11). Stanovanje je delno obnovljeno (kopalnica). Bližina šole, vrtca...
2-sobno stanovanje, Prešernova, Velenje, 56 m2,5. nadstr., 1960, 85.000 €. Stanovanje se prodaja popolnoma opremljeno in obnovljeno. Garsonjera v petorčku. Tržnica, Velenje, 23,33 m2, mansarda (2. nadstr.), 1955,44.000€alipodog. Stanovanje je na odlični lokaciji, obnovljena je kopalnica, v sobi so nova okna. Možna je prodaja tudi s prevzemom najemnika (redna plačila), vsč na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke;
Adrijana Marjanovic, Velenje, Kardeljev trg 2 in Danilo Djurovic, Velenje, Kardeljev trg 2; Isaura Alor Perez, Mehika in Rene Fratnik, Velenje, Stantetova ulica 22.
Smrti:
Marta Vodovnik, roj. 1936, Hudinja 61, Vitanje; Marija Zabukovšek, roj. 1931, Ostrožno pri Ponikvi 42; Marija Raonič, roj. 1930, Podvrh 92, Braslovče; Miroslava Jančič, roj. 1948, Kavče 21 a, Velenje; Borut Keršič, roj. 1951, Velenje, Špeglova ulica 35.
DEŽURSTVA
Zdrav stve ni dom Vele nje
OBVES TI LO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOV NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izda ja nuj nih zdra vil in zdra vil na
recepte, pred pi sa ne iste ga dne. Ob nede ljah in držav nih praz ni kih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
29. in 30. 11. - MOJCA PUSOVNIK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600. - Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
ilOZ^i
»Nikoli ne bomo več peli, kakor smo peli skupaj, nikoli več se tako veselili, kakor smo se veselili skupaj.< (Tone Kuntner)
ZAHVALA
Od nas je odšel dragi mož, ate, tast in dedi
VIKTOR MEDVEŠEK
iz Velenja - Konovo, Bevkova 4 19. 3. 1931 - 18. 11. 2008
Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu ob slovesu izkazali spoštovanje in nam pisno in ustno izrekli
besede sočutja. Hvala vsem, ki ste mu v življenju pomenili prijazne sopotnike. Posebej se zahvaljujemo harmonikarju, ki je ob grobu odigral njegovo najljubšo melodijo.
Žalujoči: žena Hermina, hči Vikica, sin Igor s Heleno ter vnukinja Neva
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre
BARBARE PAVLOVIC
Paka 54 a, Velenje 1. 11. 1944 - 19. 11. 2008
Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom
pa si omahnila.	se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
Bolezen iz tebe	znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli
vso moč je izpila,	pomagali ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
za tabo ostala je le še praznina ...
Z globoko bolečino v srcu žalujoči vsi njeni.
V SPOMIN
MILAN AŠENBERGER
11. 5. 1924 - 7. 11. 2007
Hvala vsem, ki se ga spomnite v molitvi, postojite ob grobu, prižgete svečko ...
Vsi njegovi
p	NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Pogrebno pokopališka dejavnost Koroška cesta 37 b, Velenje	-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE -	PREVOZE POKOJNIKOV -	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA -	UREDITEV DOKUMENTACIJE -	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV -	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390 138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, brat in stric
BORUT KERŠIČ
1951 - 2008
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, mirno odšel si v večni dom.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala g. Ivanu Urbancu, dr. med., patronažni službi Velenje, Premogovniku Velenje, Krajevni skupnosti Pesje, govorniku g. Semetu in Pogrebni službi Usar.
Vsi njegovi
Dolgost življenja našega je kratka kaj znancev je zasula že lopata, odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena prat'ka.
(F. Prešeren)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tete
OLGE ARISTOVNIK
1943 - 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sokrajanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se želimo zahvaliti upravi MO Velenje za žalno sejo, svetu Krajevne skupnosti Staro Velenje za pomoč in izraz spoštovanja, KO RK Staro Velenje, KO ZB Staro Velenje in Pododboru DU
Staro Velenje za darovano cvetje in sveče, govorniku g. Kolarju za lepe besede, Rudarski godbi in pevcem, častni straži ter gospodu duhovniku za opravljen obred.
Ohranimo jo v lepem spominu.
Žalujoči: sin Andrej, brat Slavko z ženo, nečakinji Klavdija in Ksenija z družinama
Izbirate naj osebnost meseca oktobra
Z današnjim kuponom zaključujemo mesečno glasovanje za naj osebnost. Le še s tokratnim kuponom številka 5 lahko gla-
sujete za Janeza Polesa, Borisa Brinovška in J ureta Pukla. P ri-hodnji teden pa bomo že objavili kandidate za naj osebnost leta
Kupon za naj osebnost oktobra 5
Glasujem za_
Obrazložitev
Moj naslov _
2008. To bodo seveda zmago-valcip osameznihm esecev.
Za naj osebnost meseca oktobra lahko glasujete na kuponu številka 5 (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v Uredništvo Našega časa prispeli do torka 2.
decem bra, vsak delov ni dan malo pred 17. uro pa lahko za predlagane kandidate glasujete tudi na Radiu Velenje po telefonu 897 50 03 in 897 50 04.
nikoli sam
10 7 M
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 5 bomo izžrebali dve priročni žepni ogledali.
Nagrajenca prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World - luksuzni ženski verižici Kenzo Amour prejmeta Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, Šoštanj in Ladislav Pal, Kraigherjeva 8c, Velenje.
Janez Poles,
zdravnik - dober in predan zdravnik, uspešno se vključuje v delovanje univerze za tretje življenjsko obdob je.
Boris Bri nov šek,
vodja poklicnega jedra pri PGD Velenje - uspešno vodi poklicno gasilsko jedro, uspešen in predan gasi lec
Jure Pukl,
mednarodno priznan saxofonist, ki po tem, ko je posnel novo avtorsko ploščo v New Yorku, pred tem pa še eno izdal v Avstriji, osvaja evropske jazz klube in ljubitelje te zvrsti glasbe.
Ekskluzivni pokrovitelj
DROG€RU€ PARflJM€RU€ \JüpRLD
THE ART OF H AIR DESIGN
Ob nakupu katere koli barve KEUNE Tinta Color brezplačno prejmete Tinta Developer«
Šaleška cesta 9 a, tela 898 57 90
Šaleška 91, tel.: 898 57 91

elie. Planet Tus In Celeiapark
Mariborska c. 198. tel.: 03/ 495 99 85
Aškerčeva c« 14, tel.: 03/495 9980
Zgodba o zmagovalcih
Šolski center Velenje se j e iz Industrijske rudarske šole v 50 letih razvil v enega najboljših šolskih centrov v Slovenij i - Ves čas vpeti v okolje in njegove potrebe - Od 100 na začetku do današnjih 5000 udeležencev izobraževanja
TatjanaP odgoršek
Velenje, 20. novembra - Mavrica uspehov, mavrica znanja - zgodba o zmagovalcih - tako bi lahko povzeli misli, ki smo jih slišali na slovesnosti ob 50-letnici delovanja Šolskega centra Velenje (ŠCV) v velenjskem domu kulture.
Ivč Kotnik, ki vodi šolski center zadnjih 10 let, je v nagovoru dejal, da predstavlja kal, iz katere je zrasel današnji center, 100 rudarjev, strojnikov in električarjev. Na 50-letni poti je vzgojno-izobraževalna ustanova doživela številne preobrazbe, različne oblike organiziranosti, nenehno pa je rasla, kar je še danes njena značilnost in stalnica. Rasli so po številu udeležencev, kvadraturi in seveda raznolikosti programov. Ves čas vpeti v okolje
Dijaka Industrijske rudarske šole sta bila tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in direktor Šolskega centra
Velenje Ivč Kotnik.
(bo) uspešen. Organsko prepletenost in sinergijo z lokalno skupnostjo, ustanoviteljem - Premogovnikom Velenje, obema območnima zbornicama, ministrstvom za šolstvo, ostalim gospodarstvom
V mavrici znanja zazrti v prihodnost - dijaki Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole

in njegove potrebe. Zavedajoč se, da vzgajajo in izobražujejo predvsem svojo mladino, je pri njih v središču dogajanj predvsem dijak. Z njim morajo in delajo tako, da je
tukajšnjega okolja in še kom so nadgradili z Medpodjetniškim izobraževalnim centrom (MIC) -posebej oblikovano in strukturira-no šolo, ki je poleg praktičnega izo-
rekli siSD
Boštjan Zgonc, državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport: »-ŠCV spremljam že 25 let. Dosegel je velik razvoj. Po mojem prepričanju je eden najboljših izobraževalnih ustanov v Sloveniji. Če je kdo pripravljen na izzive časa, ki prihaja, na gospodarsko krizo, je to zagotovo ŠCV. Tu vedo, kako se delajo programi, so vodilni v slovenskem šolskem prostoru pri pripravi kuriku-lov. Tu vedo, kaj je kakovost, kako se jo meri. V mojem mobiteju so tiste številke ravnateljev šol ŠCV, ki mi pomenijo odprto komunikacijo s tistimi, ki v praksi uresničujejo ideje, zamisli šolske reforme. Njihova stališča so zame, ki delujem na področju poklic ne ga strokov ne ga izobra že -vanja, vedno zelo relevantna.«
braževanja ter usposabljanja predvsem Center odličnosti in modernih tehnologij. Tu na najboljši možen način povezujejo učenje in delo za enega od najpomembnejših produktov šolskih sistemov z
veliko dodano vrednostjo, ki mu pravijo uporabno znanje. MIC je tudi prostor, s pomočjo katerega bodo še bolj organizirano tržili izobraževalne storitve doma in v tuji-
ni. »Pouk, predavanja, funkcionalno izobraževanje, razvoj opreme, projekti, kakovost, mladi raziskovalci, pevci, prostovoljci, ŠKL ... je le nekaj temeljnih področij, po katerih smo prepoznavni. Tudi iz Zbornika in Zbornikov veje, da je 50 let ŠCV 50 let Zgodbe o zmagovalcih. Izjemno sem ponosen na naš ŠCV, na kolektiv, dijake, študente in druge udeležence izobraževanja, na sodelavce in ne bi jih zamenjal z nikomer,« je poudaril Kotnik in nadaljeval, "Ponosen sem, da sem na čelu centra, v katerem je pred 50 leti steklo vzgoj-no-izobraževalno delo za 100 dijakov, danes ta kolos šteje 5000 ljudi, ki so bodisi udeleženci izobraževanja ali izobraževalci. ŠCV je še vedno veliko stičišče, križišče in poligon za uspešno pridobivanje izobrazbe oziroma uporabnih znanj ali platforma za polet do prvih zvezd." Po njegovih besedah je ŠCV omogočil še številne druge jubileje - 40 let srednjega zborovskega petja, 20 let mešanega mladinskega zbora ŠCV, 25 let gibanja mladih raziskovalcev, 20 let šolskega glasila Špric ... Tudi začetek višješolskega, visoko-šolskega in univerzitetnega izobraževanja v mestu priložnosti. »To so zelo pomembni jubileji in povsod smo zraven. Z gotovostjo lahko zaključim, da smo v 50 letih veliko naredili. Najpomembneje pa je, da smo ustvarili dobre temelje za delo našega centra v prihodnje.« Zahvalil se je vsem, ki so kakor koli zaznamovali in prispevali k rasti ter prepoznavnosti ŠCV.
Velenjski župan Srečko Meh je ŠCV označil kot izobraževalno, gospodarsko, kulturno ustanovo. V njegovi paleti ponudbe so programi, ki sodijo v to okolje, v njih pa se izobražujejo ljudje, za katere upa, bodo zna li izko ris ti ti danos ti doli ne in nje ne ga šir še ga zaledja. »Težave, kri zo bomo pre -ma ga li z zna njem,« je med dru -
SCV vm avricnihb arvah
-	Šolski center Velenje združuje naslednje šole: Poklicna in tehniška rudarska šola, Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti, Poklicna in tehniška strojna šola, Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola, Splošna in strokovna gimnazija, Višja strokovna šola, MIC.
-	V šolskem in študijskem letu 2008/2009 izobražujejo v 29 srednješolskih in 6 višješolskih strokovnih programih.
V vseh programih se izobražuje 2001 dijak, 690 študentov ter 1600 odraslih oziroma drugih udeležencev izobraževanja. Dijaki prihajajo v šole iz 42, študenti pa iz 70 občin RS Slovenije.
-	Pouk in predavanja potekajo v 3 šolskih zgradbah na Trgu mladosti, v 3 novih objektih na Koroški cesti in na 6 dodatnih lokacijah.
-	ŠCV ima več kot 24 tisoč 800 kvadratnih metrov funkcionalnih površin, 131 učilnic, od tega 70 specializiranih, 14 računalniških in 4 mul-timedijske učilnice, športno dvorano s 600 sedeži. Na ŠCV je več kot 1000 računalnikov, povezanih v omrežje internet, v knjižnici je 55 tisoč knjižnih enot ...
-	Radi se pohvalijo z dobro opremljenimi učilnicami, z lastnimi dosežki pri razvoju, izdelavi in prenosu moderne učne tehnologije v izobraževanje, z uporabo računalniško podprtega informacijskega sistema, komunikacijske tehnologije, z razvojem energetskega inženiringa...
-	V šolskem letu 2008/2009 je na ŠCV 265 redno zaposlenih delavcev in 109 zunanjih sodelavcev. Vzgojno-izobraževalno delo izvajajo 3 doktorji znanosti, 13 magistrov, 170 učiteljev z univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo.
-	Z domačimi in tujimi partnerji sodelujejo že od leta 1973. Kot nosilci projektov in projektni partnerji sodelujejo v različnih projektih EU že od leta 1997. Doslej je ŠCV uspešno izpeljal več kot 80 domačih in mednarodnih projektov na področju izmenjave dijakov, pilotnih in razvojnih projektov, funkcionalnih usposabljanj za potrebe različnih naročnikov. V tem šolskem letu je ŠCV vključen v 20 projektov.
-	ŠCV je prepoznaven po zelo dobrem sodelovanju z delodajalci (350 različnih podjetij, zavodov, firm, zasebnikov, obrtnikov...), po blagovni znamki, ki jo sistematično razvijajo že skoraj 20 let.
-	Z veseljem ugotavljajo, da se v dopoldanskem času redno prehranjuje 95 odstotkov dijakov.
-	Poklicna in tehniška rudarska pola, Poklicna in tehniška strojna ter Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola so prejele najvišje občinsko priznanje - Grb Mestne občine Velenje.
Na Poklicni in tehniški strojni šoli znajo izdelati marsikaj,
tudi takšnega robota.
gimp oudaril. Po mnenju Boštjana Zgonca,
državnega sekretarja na ministrstvu za šolstvo in šport, je ŠCV eden tistih, kije pripravljen na izzive časa in okolja. Sloves nost so poleg mla dih glas-
benikov velenjske glasbene šole popestrili še dijaki s predstavitvijo dejavnosti svojih šol.