Leto LXXm., St, 42 LJubljana, sreda tL februarja I940 al ^ji[atfv Cena Din le- Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a" Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst š Din 3, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Etf TJPRAVN1ATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-2« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaver jeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani Št. 10.35L Sovjeti napadajo na viei Karelijiki ožini Po uničenju 18. sovjetske divizije so se morali Finci pred sovražno premočjo umakniti — Po mnenju francoskih strokovnjakov je glavna črta finskih utrdb še zelo močna — Finci demantiraj o zavzetje Kojvista po sovjetskih četah ■ibsS 1 Iz notranje politike Stockholm, 21. februarja. AA. CReuter). Po najnovejših poročilih iz Fin«ke se vidL da napadajo sovjeti na vsej kareJijski ožini in da so obnovili tudi obupne poizkuse napadati na zaledenelem jezeru Subanto, ki je široko 2 do štiri milje. Na zaledenelem jezeru ležijo povsod trupla sovjetskih vojakov. Helsinki, 21. febr. AA. Reuter. Napori sovjetskega poveljstva, da bi olajšalo položaj 164. diviziji, ki ima prerezane vse zveze in se zato obupno poskuša reševati v bližini Ki tele. so se dosedaj izjalovili. Ta divizija trpi silno pomanjkanje hrane in streliva in je zato njen odpor močno oslabljen. Uničenje 18. sovjetske divizije je še bolj ooividno in pomembno glede na razmerje sil med nasprotnici. Finski častnik, ki se je v teh operacijah udeleževal, je izjavil, da so bile sile v razmerju 1:70. V borbah v Karelijski ožini so se pojavile na več odsekih nove oblike. Sovjetski tanki namreč napadajo na Mannerheimovo črto brez poripore pehote. Helsinki je doživel danes svoj najhujS: dan. ker je bilo dano 6krat alarmno znamenje. Vlak. ki vozi med A bom in Helsinkijem je bil bombardiran od sovjetskih letal 40 km od Helsinkov. Vlak se je ustavil, potniki pa so se skrili v gozdove ob progi. Od razbitih stekel sta bila dva potniika laže ranjena. Prav tako je bila napadena železniška postaja Karis. Sovjetska letala so blizu HeJsinka podpirala tudi sovjetska lovska letala- Prišlo je do več borb v zraku med sovjetskimi in finskimi letali blizu Helsinka. Izve se, da sta bili dve sovjetski letali zbiti. Tudi nad Viborgom je bilo več zračnih napadov. HelsinKi, 21. febr. AA. (Reuter). O priliki včerajšnjega napada sovjetskih letal na Helsinke je ogenj finskega protiletalskega topništva ter nastop finskih lovskih letal onemogočil sovjetskim bombnikom dospeti nad središče mesta. Zato pa so tembolj bombardirali predmestja. Samo nad enim predmestjem je bilo vrženih najmanj 60 bomb. Sovjetska poročila Moskva, 21. febr. AA. (Havas). Poročilo vrhovnega poveljnlštva leningrajskega vojnega okrožja z dne 20. februarja se glasi: Na Karelijski ožini se sovjetska ofenziva še nadalje razvija. Sovjetske čete so zasedle mesto in trdnjavo Kojvisto in očistile tudi ves polotok istega imena. Sovjetske čete so dobile bogat plen. Na ostalih odsekih bojišča ni bilo pomembnejših dogodkov. Sovjetsko vojno letalstvo je bombardiralo sovražne čete in vojaške objekte. V zračnih borbah je bilo sestreljenih 47 sovražnih letal. London, 21. febr. AA. (Reuter). Poročilo sovjetskega poveljnlštva davi ponovno trdi, da so sovjetske sile zasedle finsko trdnjavo in mesto Kojvisto, ki je ključ desnega boka Mannerheimove linije. Istočasno poročilo trdi, da so bili vsi sovjetski napadi na odseku med Finskim zalivom in Muolajervijem odbiti. Trdnjava Kojvisto pa je ravno na tem odseku. Kojvisto je istočasno važno železniško križišče med morsko obalo in Viborgom ter Leningradom. Finci demantira]o Helsinki, 21. febr. s. (Reuter). Finski uradni krogi kategorično zanikajo trditev snočnjega sovjetskega vojnega poročila, da bi bile sovjetske čete včeraj zavzele fort in mesto Kojvisto. Brez dvoma pa je sovjetski pritisk v tej smeri res zelo močan. Kojvisto predstavlja za Fince zelo važno strateško postojanko. Tamkaj nameščeno težko obalno topništvo je doslej uspešno podpiralo finsko vojsko na Karelijski zemeljski ožini. Ameriški vojni material za sovjete New York. 21. febr. AA. (Reuter). Po poročilih Johnsonove agencije iz Washing-tona je trgovinsko ministrstvo sporočilo, da je sovjetska Rusija od začetka vojne v Evropi nakupila v Zedinjenlh državah vojnega materiala ter strojev, potrebnih za vojno Industrijo v višini 90% vseh na-bavk sovjetske Rusije v Zedinjenlh državah. V teku zadnjih petih mesecev je sovjetska Rusija nabavila v Ameriki za 33 milijonov dolarjev vojnega materiala. Odposlanec generala Ga-mellna pri Mannerheimu Helsinki, 21. febr. s. (Havas). V glavni stan maršala Mannerheima je dospel neki francoski podpolkovnik kot posebni odposlanec vrhovnega poveljnika zavezniške vojske generala Gamelina in izročil vrhovnemu poveljniku finske vojske izraze občudovanja vsega francoskega naroda za hrabro finsko obrambo proti sovjetski vojski, že pred tedni se je mudil v finskem vrhovnem poveljstvu drug francoski vojaški odposlanec. Verjetno se nanašajo razgovori teh odposlancev tudi na pošiljanje francoskega vojaškega materiala Finski. Francoski vojaški strokovnjaki so prepričani, da je glavna linija finskih utrdb na Karelijski zemeljski ožini še zelo močna in da bodo imeli sovjeti velike težave, če jo bodo hoteli zavzeti. Stockholm, 21. febr. s. (Havas). Francoska vojaška ambulanca je na poti v Finsko dospela v Stockholm. kjer je bila prisrčno sprejeta. Pojutrišnjem nadaljuje potovanje na Finsko. Madžar! za finski Rdeči križ Budimpešta, 21. febr. s. (Havas). Občinski svet v Budimpešti je votiral znesek 400.000 francoskih frankov za finski Rdeči križ. Norveška ne bo popustila tujemu pritisku Odgovor norveškega zunanjega ministra na včerajšnje Chamberlainove izjave: norveška vlada je ravnala po mednarodnih zakonih London, 21. febr. i. Ministrski predsednik Chamberlain je včerai popoldne podal v spodnji zbornici v imenu vlade izjavo o incidentu z ladio »Aitmark«. Povedal ie. da ie angle.^a vlada doslej dobila od norveške protest, ki ie bil vložen v soboto, drugega na ne. Glede izjav norveškega zunanjega ministra Kohta, da »Aitmark« nikdar ni bil v Inki v Bergenu in da je neka norveška toDničarka pregledala samo ladijske papirje, je Chamberlain dejal, da so Angleži mislili doslej, da je bila na »Altmarkuc vsa i nekaka preiskava. Anglija se je pritožila, ker je bila preiskava tako površna, da ni odkrila angleških ujetnikov na njenem krovu. Kaže. da norveške oblasti niso samo enkrat, temveč tri Krat ali štirikrat zamudile priliko, da napravijo primerno preiskavo na »Altmarku«. Sploh so norveške oblasti pokazale popolnoma ravnodušnost napram temu. da Nemčija izrablja norveške teritorialne vode. Tak način postopanja s strani Norveške pomeni legalizacijo nemške zlorabe nevtralnih voda in ustvarja položaj, ki ga aneleška vlada pod nobenih pogojem ne more sprejeti. Oslo. 21. febr. AA. Zunanji minister Koht je izjavil uredniku norve^e telegrafske agencije v zvezi z včerajšnjim govorom angleškega predsednika vlade Chamberlaina sledeče: 1. Kar se tiče teorije o prehodu vojnih ladij skozi nevtralne vode. ki 10 je Chamberlain včerai priznal, je bila norveška vlada mnenja, da je to v popolnem soglasju z angleško vlado. Leta 1938 je norveška vlada revidirala zakon o dolžnostih in pravicah nevtralnih držav. Odredbe tega za-na vsebujejo tudi posamezna načela o pravicah vojnih ladij vojuiočih se držav in njihovi plovbi v norveških vodah. Angleška vlada je bila obveščena o teh odredbah norveškega zakona ter je odločno zahtevala pravico, da vojne ladje lahko plovejo po norveških teritorialnih vodah, med tem ko je norveška vlada zavzemala stališče, da vojne ladje vojujočih se_ držav smejo pristajati samo v pristaniščih ob norveški obali. V teku leta 1939 je angleška vlada zahtevala od norveške vlade, da se prizna vojnim ladjam pravico, da plujejo 24 ur do norveških teritorialnih vodah. Angleška vlada je dodala, da ne velja to za vojne ladje vseh držav. Norveška vlada je odgovorila, da sprejema tolmačenje, ki ga je posameznim določbam norveškega zakona dala angleška vlada v duhu mednarodnih konvencij z leta 1917. ki jih je podpisala tudi angleška vlada. 2. Lahko obstoja spor o tem, katere tuje ladje naj se v posameznih primerih smatrajo kot vojne la ie in katere kot trgovinske ladje. Na osnovi mednarodnih zakonov obstojata samo ti dve vrsti ladij. Na osnovi tega zakona se morajo kot vojne ladje smatrati tudi pomožne vojne ladje, kar je bil primer s to nemško ladjo. »Aitmark« je torej uživala iste pravice kot vojne ladje, torej tudi pravico, da ne dopusti preiskave. Norveška vlada ne misli popaliti pritiska o katerekoli tuje strani. V tem pti- mero Je norveška vlada postopala prav tako kot v drugih primerih, t. j., trudila se je. da v vseh ozirih izvrši predpise mednarodnega prava. Tudi dela angleških strokovnjakov na polju mednarodnega prava popolnoma jasno naglasa ;o da eventualna prisotnost vojnih ujetnikov na kakšni ladii niti najmanj ne spreminja značaja te ladje ter ne menia pravic, ki tej ladji pripadajo. Oslo, 21. febr. AA. (Reuter) »Aften Posten« piše: Ako Anglija sedaj trdi. da je Norveška kriva, potem naj zadevo preda nepristranskemu mednarodnemu razsodišču V Angliji ne želijo preloma z Norveško London. 21. febr. AA. (Reuter^ »Dailv Telegraph* komentira včerajšnje izjave predsednika Chamberlain« ter pravi, da argumenti, ki jih je navedel Chamberlain, popolnoma opravičujejo postopanje angleških vojnih ladij v tem primeru posebno z ozirom na udejstvovanie nemških vojnih ladii v nevtralnih vodah. Jasno ie, pravi list, da nihče v Angliji ne želi, da bi se nadaljevala razprava z Norveško. Priznamo težave, s katerimi se bori Norveška ter pričakujemo od nje priznanje, da smo napravili vse, da se olajša njen položaj. Ce omeni amo nieno zanemarjanje dolžnosti nevtralne države kot rezultat njenega težkega položaja, želimo navzlic temu ohraniti prijateljstvo in sodelovanje z Norveško. Odslej ne more biti več nesporazumov in raznih mnenj glede podobnih vprašanj. Brez ozira na Nemčijo govore mednarodno pravo, stvarno stanje, moralni razlogi ter politični momenti v našo korist. Tudi ostali angleški listi pišejo v tem smislu. Resno svarilo vsem nevtralnim država postopka z ladjo 99Altmarku — Norveška spet kršila svojo nevtralnost Amsterdam, 21. febr. s. (Havas) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« piše o priliki afere z ladjo »Altmaik«. naj bi bil dogodek resno svarilo vsem nevtralnim državam, da morajo nepristransko izvajati svojo nevtralnost. Zadeva ie zelo neprijetna za Norveško. Angleški protest zaradi norveškega postopanja je popolnoma upravičen. Ce je norveška vlada vedela, da je »Aitmark« vojna ladja, bi bila morala osvcbodti ujetnike na njej in zahtevati, da »AltmaA« v 24 urah zapusti norveške vode. V resnici pa se je »Aitmark« mudila v norveških teritorialnih vodah tri dni. preden je prišlo do znanih dogodkov z angleškimi vojnimi ladjami. List tudi ugotavlja, da je nemški protest zaradi te zadeve malo utemeljen, ker so nemški mornarji prvi začeli streljati na Angleže. List navaja številke nevtralnih ladij, ki so jih Nemci doslej potopili ter meni. da je primer z ladjo »Aitmark«. dokazal, da Anglija ni več pripravljena spoštovati nevtralnosti nasproti vojujočim se državam. New Tork. 21. febr. s. (Havas) Včerajšnji newyorški listi poročajo o novem primeru čudnega postopanja norveških oblasti, ki ni v skladu z nevtralnostjo Norveške. Pravkar je dospela v newyorško luko 10.000 tonska petrolejska ladja »Scandina-via«. ki jo je neka ameriška družba naročila svojčas v Nemčiji. Ladja je bila zgrajena v Hamburgu. Konec januarja ie odplula iz Nemčije ter ji ie uspelo ob danski obali priti v Oslo. Tam la bila regi- strirana kot norveška ladja in je sprejela na krov norveško posadko. Na severu Anglije je nato srečno prispela v Atlantski ocean in dalje v New York. Sedaj so jo Nemci izročili ameriški družbi, ki jo ie naročila. Serom proti rumeni Pariz, 20. febr. AA (Havas) Pasteurjev zavod v Lacaru je iznašel serum, ki istočasno deluje proti rumeni mrzlici in kozam. Poskuse so izvršili pri tisočih domačinov. Uspeh je bil popoln. Na včerajšnji seji medicinske akademije so o tem izčrpno razpravljali. Mislijo, da bodo s tem serumom dobili močno sredstvo proti rumeni mrzlici v koloniji. Welles na poti v Evropo Rim, 21. febr. i. Z italijanskega paroika »Rex«, poročajo: Državni podtajnik Zedinjenlh držav Summer VVelles je na poti v Evropo po nalogu predsednika Roosevel-ta, ki mu je poveril zaupno misijo, spremenil svojo kabino na parniku »Rex«, ki je krenil proti Napoliju, v pisarno, kjer je skoro ves dan in dela načrte skupno s svojima sodelavcema Pierpontom Moffatom in Hartwellom Johnsonom. VVelles prispe v Napoli 26. februarja in bo takoj odpotoval v Rim. kjer bo posetil Mussolinija in zunanjega ministra grofa Ciana. Kanadska vojska Ottawa, 21. febr. s. (Reuter). Po uradnih podatkih ima Kanada sedaj v kopni vojski, mornarici in letalstvu pod orožjem skupno 90.000 mož. Včeraj so odprli v Ottawi nov urad za prijavo prostovoljcev. Odziv je bi! že prvi dan izredno velik. Nemška in italijanska trgovinska pogajanja Bukarešta, 21. febr. s. (Havas) V kratkem dospe v Bukarešto nemška gospodarska delegacija, da se pogaja glede obnovitve sporazuma o izvozu rumunske živine v Nemčijo. Dosedanji sporazum poteče konec februarja. Rim, 20. febr. AA. (DNB) V nekaj dneh bo odpotovala v Bukarešto italijanska gospodarska delegacija, da se bo pogajala za povečanje izmenjave blaga v medsebojni trgovini. Sovjetski petrolej za Nemčijo Bukarešta, 21. febr. s. (Asa. Press) Nemška trgovinska zastopstva so začela v romunskih skladiščih petroleja kopičiti ogromne zaloge sovjetskega petroleja, baje več desettisoč ton. Cim bodo vremenske prilike zopet dopuščale plovbo po Dunavu, bo petrolej poslan dalje v Nemčijo. Nemžlcl odgovor vojne v Španiji Madrid, 21. febr. AA. (Havas) Po uradnih podatkih so imele nacionalistične čete za časa državljanske vojne 70.000 padlih ter 7000 drugih mrtvih, ki so umrli na bojišču na raznih boleznih. V to številko niso vračunani mrtvi, ki so padli na ozemlju, ki je bilo v rokah marksističnih čet Zgornje Številke izgub se nanašajo edino na padle in mrtve na nacionalistični strani, katerih identiteto so ugotovili ter jih Dokopali. Postani in ostani član Vodnikov* Armjthml Haag, 21. febr. br. (DNB). Nemški poslanik v Haagu grof Czech je bil včeraj pri nizozemskem zunanjem ministru. SIcer o tem sestanku ni bil objavljen nikak komunike, vendar se je Iz poučenih krogov Izvedelo, da je predložil odgovor nemško vlade na nizozemski protest zaradi torpediran ja nizozemskega pamtit* »Aaren-skerka.c Nemci zadovoljni s Kohtovim govorom Berlin, 21. febr. a. (Asa. Press). V nemškem zunanjem ministrstvu so včeraj kar največje zadovoljstvo a sinoćnjim govorom norveškega zunanjega ministra Kochta glede afere s ladjo >Aitmark«. Edino mesto v govoru, m katerim se nemško zunanje ministrstvo ne strinja, je trditev, da bi bila »Aitmark« vok&a Nem* trdijo, d* ta M ZA POPOLNO ENAKOPRAVNOST SRBOV, SLOVENCEV EN HRVATOV »Glas Matice Srpske« objavlja članek, ki vsebuje tudi naslednji odstavek: »Zbrani dobri in najboljši Hrvati, Srbi in Slovenci morajo sporazumno uresničiti končne pogoje za novo Jugoslavijo, v kateri bodo Slovenci, Hrvati in Srbi mnoga zadovoljnejšl nego so bili doslej. Ti pogoji se morejo postaviti samo na temelja popolne enakosti in enakopravnosti. Državo morajo odslej upravljati najboljši Srbi, Hrvati in Slovenci s sporazumnim delom in skupnim trudom, da se bo v tej državi vedno enako dobro godilo Srbom, Hrvatom In Slovencem. Nihče ne sme imeti izjemnega privilegiranega položaja, niti ga ne sme nihče zase zahtevati.« SV. SAVA IN STROSSMAVER Pod tem naslovom priobčuje beograjski »Srpski borac« Članek, v katerem čitamo: Ko Je borba med pa peško kurijo v Rimu in nepokornimi škofi postala resna, jo je Strossmaver opustil in se pokoril papežu. S tem je Izgubil najlepšo priliko za dokaz, da mu je več za narodnost nego za Rim. Pa ne samo to. Strossmaver je po besedah dr. Nikodima Mllaša obrnil prapor in ostal papežu najvdanejši škof. Prisegel je, da bo spreobrnil pravoslavne Slovane in Jih spravil pod papeško oblast. V tem smisla se Je Izrazil tudi oberprokurator ruskega sv. Sinoda Pobjedonoščev o priliki svojega potovanja skozi Dunaj 1888: »Strossmaver je fanatik ter ne želi nič drugega, kakor da propagira idejo, ki je že 400 do 500 let ideja rimske kurije, da pokntoličani Rusijo. Strossmaver je fanatični zagovornik t* ideje.« Strossmaver je bil mnogo večji katolik kakor pa Hrvat in Slovan, nadaljuje »Srpski borac«. Njegovo jugoslovenstvo nI moglo iz okvira rimsko katoliške cerkve. Kako si je Strossmaver mislil jugoslovenstvo, se vidi najbolje iz njegovega pisma duhovnika Mi ji Pavllnoviču, kjer pravi: »MoJ Mijo, kakor davno vse stremi po edinstvu, tako bo za nas pri južnem slovanstvu od dveh stvari ena: ali se ho to edinstvo Izvedlo v okviru Avstrije in v njeno korist, kar bi jaz iz vsega srca In duše želel In hI tema drage volje posvetil vse svoje slabe sile, ali pa se bo edinstvo izvedlo pod drugo firmo v škodo Avstrije.« PRAVI POLITIKI IN DEMAGOGI Glasilo zagrebške nadškofije »Katolički list« piše: »Pripominjamo, da Je etnografsko-geo-grafski položaj Srbov težak. Srbi so kompaktni samo v Srbiji in v južnem Banata. V ostalih krajih Vojvodine tvorijo večino samo s Hrvati. Srbi v črni gori so v etnografskem ozlru ločeni od Srbov v Srbiji. Med srbijanskim! in bosensko - hrvatskimi Srbi je hrvatsko - katoliško - muslimanska veriga. Srbski politiki dobro vedo, da Je Srbov v Jugoslaviji okoli S8%, Hrvatov pa 30%, Hrvatov sploh -»— na sveta pa je več kakor Srbov. Zato je trajna srbska hegemonija v Jugoslaviji nemogoča, Ktil-turno-gospodarsko-politični razvoj vseh srb skih sil pa je mogoč edino Ie v skupni državi s Hrvati, katerim je tudi treba priznati pravico do svobodnega kultumo-go-spodarsko-polltičnega razvoja, Tako mislijo pravi politiki, demagogi pa še naprej pridigajo hegemonijo.« MED CRNOGORCI IN HERCEGOVCI NI MEJE Slovesnemu ustoličenju novega pravoslavnega škofa Nikolaja Jokanoviča v Mostara so prisostvovali med drugimi odiiiV ni Id tudi odposlanec Nj. Vel. kralja general žugič, odposlanci patriarha Gavrila, pravosodnega ministra, banske oblasti v Zagreba L dr. Episkop Nikolaj je v svojem govoru rekel med drugim, da med Crnogorci In Hercegovci nikoli ni bilo meja ln da se zdi, kakor da se je prehitro pozabilo na suženjske verige tujca ln na junaške napore kralja Osvobitelja. MUSLIMANI SO SLOŽNI O priliki svojega bivanja v Sarajeva je dal minister za šume In rade dr. Dzafer Kulenovič naslednjo Izjavo dopisnika »Hrvatskega dnevnika«: »Prišel sem v Sarajevo zaradi čisto zasebnih poslov. Razume se, da sem Izkoristil to priliko za sestanek s političnimi prijatelji, s katerimi sem izmenjal misli. Obiskal sem tudi prevzvišenega reis ul ulemo F ehima Spaha, Z zadovoljstvom sem ugotovil, da med muslimani nI razcepljenosti in načelnih razlik glede na politiko, Id jo vodim v imena muslimanov.« MUSLIMANI NA CERKVENI RAZSTAVI V ZAGREBU Vrhovni poglavar naših muslimanov Fe-him Spaho je v razgovora ■ sarajevskimi gospodarstveniki izrazil svoje posebno zadovoljstvo, ker bodo na letošnji cerkveni razstavi v Zagreba razstavljeni tudi predmeti islamske verske umetnosti. Sorzna poročila Čarih, 21. februarja. Beograd 10.—, Pariz 9.98, London 17.62, New Tork 446.—, Bruselj 75.05, Milan 22.52, Amsterdam 236.85, Berlin 178.75, Stockholm 100.20, Oslo 101.33, Kodanj 86.125, Sofija 5.50, Bu- tefitt* JU& Strmu 9 »eTL0VTBNS!U NAROD • arađa. SI. ebruarja 1940. Stev. 42 Turčija ni nevtralna, temveč samo izven vojne Na Bližnjem vzhodu se pripravljajo na obrambo zaradi pMlabianja mednarodnega poloiaja Carigrad, 21. februarja, e. Glasovi, da ae bo vojna spomladi razširila in spremenila v vojno, kakršne dosedaj Se ni videla Evropa, so vzbudil! tu veliko skrb. V javnosti se tudi govori, da se muslimanski svet v Palestini In drugih delih Bližnjega vzhoda zanima za svoje brate v sovjetski Rusiji, ki jih je tam nad 20,000.000. Tu poudarjajo, da Je treba biti na čistem glede vseh možnosti, ki se lahko pojavijo. Naglasa se tudi preciznoet turških obvez, pa naj izvirajo iz tri stranskega pakta z zapadnima demokracijama ali iz paktov, ki jih irna Turčija z ostalimi zavezniki O tem izjavljajo na pristojnem mestu: Naše obveze so precizne. Podpisali smo pogodbe, ki nas lahko zapletejo v konflikt s sovjetsko Rusijo. Med Turčijo ln sovjetsko FwUsljo pa lahko nastanejo kom- . plikacije samo, če nas ona napade. Druga | možnost vstopa Turčije v vojno bi bila. v primeru indirektnega napada na Balkan. Vsaka agresivnost na Balkanu nas neposredno ograža. To sta dve možnosti, s katerimi računajo v Turčiji. Izjavi, ki Jo Je nedavno podal zunanji minister Saradzoglu, da Turčija ni nevtralna, temveč samo izven vojne, pripisujejo poseben pomen. Carigrad, 21. febr. e. Predsednik turske republike Ineni bo v kratkem odpotoval na potovanje po državi. Obiskal bo vilajete, ki jih dosedaj še ni posetll, med drugimi tudi Trakljo. Jeruzalem, 21. febr. AA. Davi je prispel v Jeruzalem z letalom glavni poveljnik angleških čet na Bližnjem vzhodu general Vawel. Na letališču sta ga pozdravila poveljnik angleSkiJi čet v Palestini general Bar k en ter poveljnik avstralskih čet. V administrativnem proračunu gre za posle prenesenega delokroga 9.257.000 din. Ka zen tega je plačala Ljubljana v banovinsk bednoatni fond okoli 2-5 milijona din, vr njenib pa je dobila le 125.000 din. Prav ta ko plačuje Ljubljana 10*/« za treski cestn pdbor. V preteklem letu je plačata 1.658.0TH din, povrnjenih pa je dobila samo 800.(>»( din. Med dchodki vrfeta največ trošarina in užitnina in sicer okoli 26 milijonov din Vodovod da približno 10 milijonov din, ka na'ska pristojbina 3 milijone, elektrarna 5 milijonov, klavnica 1 milijon, ostala pod jetja okoli 3 milijone, doklade na državn davščine 10 milijonov, skupno 58 milijonov, d oči m je četa lih 26 milijonov iz raznih taks in pristojbin. Debata Mestni svetnik inspektor Wester se je bavil predvsem z raznimi postavkami za kulturne namene in je pozdravit, da je bila letos vnesena nova postavka 20.000 din za C.MD. Za mestno knjižnico in čita'nico je določenih 50.000 din, poslovati pa bo mogla ta ustanova ?ele, ko bo dobila primerne prostore. Kulturni oddelek se sploh zapostavlja. Treba bi mu bilo dati priliko, ds bi se mogol udcjstvovati, kar bo mogoče "e!e. če mu bodo odkazani primerni prostori. Literarna nagrada je bila zvišana od 15.000 na 20.000 din. Kot letošnji predsednik razsodišča za podeljevanje literarnih nagrad ugotavlja glede na nedaime polemike v listih, da je to razsodišče pri zadnji razdelitvi nagrad postopalo povsem korekt no in nepristransko, da je sprejelo sogras-no svoje sklepe, ki jih je nato tudi odo bril predsednik občine. 2e!el je nadalje po- j jasnilo glede postavke za večje prireditve v Ljubljani, ki je bi!a povišana od 20.000 na 58.000 din, dočim je poleg tega določen §e nov kredit 10.000 din za drugi glasbeni festival v Ljubljani Kar se tiče mestne ženske realne gimnazije, so izdatki zanjo ?e vedno nad milijon dinariev, čeprav ima tri razrede manj. To je zato, ker ima se vedno isto število profesorjev in učiteljev, za katere bo treba s časom poskrbeti zano-slitev pri drugih mestnih ustanovah. NTa sprotno predstavlja pozitivno postavko enoletni trgovski tečaj, ki izkazane 49.000 din izdatkov, dnhoHkov pa 132 000 din. Vprašanje je seveda, če so zadovoljni star-5i, ki plačujejo visoko učnmo. Podžupan dr. Ravnikar je izjavil, da letos ni imel priložnosti sodelovati pri šesta vi proračuna, zaradi česar ga tudi ni mogel proučiti tako točno, kakor so ga mogli oni. ki so ga sestavljali. Doka?- za to je že dejstvo, da je pri se:tetju personalnih izdatkov dobil vsoto 48 mi'iionov in Se nekaj čez. kar je precej več, kakor je navedel poročevalec finančnega odbora. V vsoti 48 milijonov so vsi izdatki za mestno osebje, za uradnKtvo, delavstvo* službeno ob'eko. kar predstavlja 36.58/# vseea proračuna. V tem sicer ni posebne tragike, ker je prav. če se zanosluje brezpose'na inteligenca, kar je vsekakor dolžnost Ljubljane kot slovenske prestolnice. Saj vemo, kako govore danes v južnih krajih, zlasti na Hrvatskem, da tam slovenski uradniki ne bodo dobili več nobene službe. Kar se tiče postavke za drugi slovenski g'asbeni festival, ki jo je omenil govornik, poudarja, da bo Glasbena Matica 1. 1941 proslavila 3501etnico rojstva Jakoba Gallusa, sodobnika slovitega Palle-strine in bo ob tej priliki izdala Gal'usov zbornik z nekaterimi še neznanimi sk'ad-bami. za kar je zanrosila pri mestni občini za podporo 20.000 din. od knten'h je v letošnjem proračunu določenih 10.000 d;n. j Končno se je podžupan toplo zavzel, da bi mestna občina osnovala svoj lastni proti-tuberkulozni dispanzer, kar bi bila po zakonu o pobijanju nalezljivih bolezni tudi dolžna. M. s. dr. Debevec je podal nekaj pojas-nM glede poslovanja protituberkuloznega di spanzerja, pri čemer je nagla?al potrebo sodelovanja z drugimi socialnimi ustanovami. Poročevalec finančnega odbora dr. Az-man je ob koncu poudaril, da je finančni odbor postavko 58.000 din za večje kulturne prireditve določil v smislu predlogov tujsko-prometnega odbora. Kar se tiče očitka podžupana dr. Ravniharia, da ni imel prilike sodelovati pri sestavi proračuna, poudarja, da je bilo že pred letom dni sklenjeno, da ima podžupan pravico prisostvovati vsem sejam mestnih odborov. Mogoče se je zgodil pogrerka. da k seiam ni bil vabljen kakor prejšnja leta. za kar pa [ ga prosi oproščenja. ker se vsekakor to ni zgodilo namenoma. Glede na njegove pripombe o osebnih izdatkih, ugotavlja ponovno, da jih izkazi, ic sedanji proračun 29,533.000 din. g. podžupan pa je k temu preračunal še izdatke za delavstvo, za službene ob'eke in slične stvari, ki so prav za prav materialni izdatki. Ne strinja se tudi z naziranjem, da bi bil kdorkoli pozvan zaposlovati na«o inteligenco preko meje. ki io zahtevajo interesi kake javne ustanove. To bi pomenilo v gotovi meri demoralizaciio vsaj za tiste, ki bi brez potrebe prišli do službe, kar bi imelo obenem tudi za posledico srtej ko prej neizbežno redukcijo. Stvarno drugače ne more biti, ker se je treba ozirati tudi na davkoplačevalce. S tem je bila debata zaključena. Župan je nato odredil glasovanje ter so bili mestni proračun z vsemi pravilniki, kakor tudi proračuni raznih specialnih fondov odobreni soglasno. Izpopolnitev odborov Na predlog personalno pravnega odbora so bili sestavljeni trije odbori ter so bili izvoljeni v gradbeni odbor m a dr. Štele, dr. Až-man, prof. inž. Horvat, inž. Valentinčič. dr. Debevec. kot namestniki insp. VVester. polkovnik Andrejka, Kavka, inž. Majcen, dr. Mersol; v upravni odbor mestne plinarne kot predsednik m. s. Andreika. podpredsednik Josip Banovec, dr. Ažman, Likar, inž. Lo-bc, Masic, inž. Skerlj; v disciplinsko sodišče I. stopnje m. s. Andrejka. Masič, namestnika Vider. Vončina. M. s. V on čina je še predložil resolucijo, ki predlaga, naj vlada čim prej reši vprašanje likvidnosti rent Resolucija je bila soglasno sprejeta. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je župan kmalu po 20. zaključil doslej najbolj kratko proračunsko sejo ljubljanskega mest nega sveta. Trajala je komaj tri ure in je značilno, da razen m. s. insp. VVestra, podžupana ter poročevalca fin. odbora v debati izmed članov večinskega kluba ni imeh nihče ničesar povedati. Opozicija se seje ni udeležila. i Izjava opozicije Člani mestnega sveta gg. dr. Bohinjec, Li-ar in Kralj se včerajšnje seje mestnega sve a in rasprave o novem proračunu niso ude--žili. Sporočili so to županu dr. Adlc-iču s kupnim pismom, v katerem svoj sklep takole utemeljujejo: »Visoko cenimo Vašo osebno skrb za ko-*iati ljubljanskega mesta, smatramo pa, da Ji bila le izvoljena samouprava upravičena klepeti o načciih občinskega gospodarstva. Še nas zeblo Ljub-iana, 21 februarja Včeraj se je že marsikoga polagalo po-m'adno razpoloženje in mnogi ^ s\ oddah nili, saj smo mislili, da je konec mraza in zime. Toda v tej zimi so brli že tolikokrat razočarani in presenečeni, da so se davi zopet precej hitro sprijaznili z mrazom in se tolažili, da je taksno vreme bolj zdravo in prijetno kakor megleno in deževno. No, zdaj pa tudi kaže. ds se bomo lahko vsaj nekaj dni veselili lepega vremena. Barometer je nenavadno visoko; zračni pritisk je narasel od včeraj približno za 10 mm. Nizek zračni tlak ie pa v južnih in vzhodnih pokrajinah države, najnižji v Dalmaciji. Najvišji je bil davi v Mariboru, 777.7 mm. Najostrejši mraz je bil v Mariboru in na na'em letališču. Na letališču je znašala davi temperatura celo —19.3. drugie na perife r i ji, v Šiški in na Barju pa približno —15. Sredi mesta, na Kongresnem trgu pa je bilo znatno topleje, temperatura je znašala — 11.5. Danes nas gleda soTnce skozi veliko okno že od jutra. Sever je odgnal tudi meglo in prekrasno vreme je najboljša tolažba »zmrznjencem«, ki se boje mraza. Popoldne bo že prijetno toplo kakor je bilo včeraj, ko je znašala najvišja temperatura v Ljubljani 1°. v Mariboru pa 1.60. Kdor se pa mraza boji tako, da se s strahom vprašuje, kaj bo prihodnje dni, naj ne pozabi, da je v soboto že Matija. Da se bliža pomlad čutijo prav dobro že ptiči, ki se že več dni Oglašajo na vse zgodaj v parkih. Po vremenskih napovedih bo ostalo jasno in mrzlo vreme še nekaj dni. ŠAH — Prvenstvena tekma šahovskih ; lubov Krško - Radeče 3 :5. V nedeljo se je odigrala prvenstvena tekma med šahovsko sekcijo športnega kluba KrSko in Šahovskim klubom Radeče. Čeprav so Krčanl vodili že s 3 : 0, so vendar odločili Radečani po daljši trdi borbi ostalih pet partij v svojo korist. Podrobni rezultati so sledeči: (Pr-voimenovani so Krčanl.) Jurkovič Filip-HriberSek Franc 0:1, Jankovič Josip : Si-mončlč Mirko 1:0, Rabuse Franc : mgstr. Hočevar Mirko 0:1, Krivec Joško : Ravnikar Renko 1:0. štrubelj Janko : Kožuh Anton 0:1, Grebene Anton : Koren Štefan 0:1, Zorko Maks : Sotlar Lojze 1:0, Lede-rer Erhart : Hočevar Nikič 0:1. Pri tekmi je bila največja senzacija, da je zmagal Se ne desetletni Hočevar Nikič proti Le-dererju Erhartu. ki je na ta način Se najboljše opravil svoj šahovski krst. Pričakovati je, da bo po dobrem začetku še boljše nadaljeval v lepi kraljevski igri. Prihodnjo nedeljo se bo nadaljeval revanž v hotelu »Jadran«. Kljub zadnji zmagi pa morajo Radečani pri revanžu igrati z največjo prisebnostjo, ako se hočejo plasirati vsaj v pol finale Slovenske šahovske zveze. Živilski trg Ljubljana, 21. februarja Na trg precej vpliva mraz, vendar je zdaj fe ob tržnih dneh nekoliko več blaga kakor pred tedni. To je treba pripisovati predvsem temu, da je čedalje več naprodaj jajc, da kmetje skuhajo razprodati sadje, preden bi se jim pokvarilo ter da je dober dovoz zelenjave iz južnih krajev. Danes bi bilo ie precej živahno na trgu, če bi čez noč zopet ne pritisnil tako oster mraz. Precej več je bilo naprodaj na kmečkem trgu jabolk. To sadje sicer ni najlepše, a je še dovolj zdravo m ne predrago. Največ je gambovcev ali mo'anjčk: prodajajo jih povprečno po 3 do 4 din kg Stalno je tudi naprodaj mnogo jabolk na pTostoru, ki je določen samo za prekupčevalke. Tam je naprodaj nekoliko lepše sadje, ki je najdražje po 7.5 din. največ lepših jabolk pa je po 6 do 7 din kg. Perutninarski trg je bil danes prvič po pustu nekoliko bolj založen. Precej je že jajc. ki smo jih že več tednov pogrešali. Zato so se tudi precej naglo pocenila. Dane« to jih ie prodajali po 1.25 do 1.5 din. kakor naj se obeleži v občinskem proračunu. Le takrat se more v gospodarskih razpravah uveljaviti tudi politična ideologija strank, aaatopanih v izvoljenem občinskem svetu. — Blagovolite vzeti, gospod župan, gornje na »nanje, s pristavim, da bi glasovali tudi v primeru udeležbe na seji proti proračunu. Sedanja samouprava pa je itak imenovana v taki sestavi, da ne računa s soodgovornostjo ostalih političnih skupin za občinsko gospodarstvo v Ljubljani. medtem leo jih prejšnji teden 5e ni bf,o izpod 2 din. Če bi mraz pi pusti!, bi hi'o zdaj še več jajc Smemo pa pričakovati, da se Sodo kmalu Še bolj pocenila Težave so zdaj Še z nakupovanjem zelenjave. Trg je sicer v primeri s povpraševanjem dovolj dobro za^žen. a zelenjavo m> rajo dobro varovati, da ne pomrzne. Kljub temu ne morejo povsem preprečiti, da bi mraz ne kvaril občutljivejše zelenjave, zato ni naprodaj najlepša. Cvetačo prodajajo po 6 din kg. najdražji je gori.;ki radič, po 24 din kg. precej draa pa je tud. motovileč, merica po 2 din, na težo pa približno 20 do 25 din kg. Solate so povprečno po 12 do 14 din kg. q ? niča KOLEDAR Danes: Sreda, 21. februarja: Feliks, Irena, Eleonora DE2URNE L F K A i; V E Kino Matica: štirje osvetniki Kino Sloga: Ko odbije polnoč Kino Union: Melodija noči Sadjarska in vrtnarska podružnica: predavanje nadzornika Josipa štreklja »Praktični pouk o cepljenju in precepljevanju sadnega drevja« ob 19. v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije (realke) Vegova ulica Ljudska univerza: predavanje g. prof. L. M. Skerjanca »Razvojni pogoji slovenske umetne glasbe« ob 20. v mali Filharmo-ničnl dvorani DANAŠNJE PRIREDITVE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Zanimivo novost smo dobili zadnje časa v mednarodnem pisemskem prometu, č* imaš v tuji državi sorodnika, znanca ali prijatelja in če se te spomni s pismom, ne dobiš samo pisma, temveč še brezplačno propagandno prilogo. Lepo je natiskana, deloma v obliki ponatisnjenega pisma, deloma pa v tiskanem besedilu na majhnem formatu, da teži pisma ni preveč v nadlego Stvar okusa je seveda in posebne simpatije ali antipatije, kako sprejme človek tako brezplačno prilogo. Je pa tudi stvar cku-ta tistih, ki te priloge tiskajo in razpošilja-jo. Vsiljivost ni nikoli simpatična, najmanj pa tam, kjer je preveč prozorna. Saše oblasti naj bi pa v bodoče bolj pazile na to, kakšne propagandne priloge in po kakšnih kanalih prihajajo k nam. Dunajski pomladni vele sejem od 10. do 16. (tehnični velesejem do 17.) marca 1940 Dunajski pomladanski velesejem se bo vršil od 10. do 16. (tehnični velesejem do 17.) marca 1940. Po uspehu letošnjega dunajskega mednarodnega jesenskega vele-sejma kot prvega vojnega velesejma veli-konemSke države, ki je dokazal predvsem nujnost te institucije v gospodarskem prometu Nemčije z vsem nevtralnim inozemstvom — ae splošno smatra, da so izgledi bodočega dunajskega pomladanskega velesejma zelo ugodni. Tudi dunajski pomladanski velesejem bo ■pet pred vsem v znamenju eksporta, toda poleg tega bo obdržal svojo specialno noto kot velesejem dobrega okusa. Posebnim potrebam evropskega jugovzhoda bo zadovoljeno z velikim sejmom poljedelskih strojev ln s ponudbo tistega blaga, ki je tem državam, ki na veliko grade svoje poljedelstvo ln industrijo, najbolj potrebno. Napori velesejmskega ravnateljstva, da bi razširilo blagovno sliko z velikim sejmom avtomobilov ln motornih koles, imajo vse Izglede na uspeh. Razen tega se bodo s posebno ureditvijo velesejma odprla nemškemu ustvarjanju nova pota v Inozemstvo pred vsem na pc>'"V rrode ln umetnega obrta na Dunaju r'rvšave za obi- skovalce velesej :*emstva so te zagotovljene. leska konti*ola na morju Odpravljene *zjeme za italijanske ladje — F^c-gled ameriških parnikov v Gibraltarju — logi danskih mornarjev London, 21. febr. s. (Havss) N2k: pos'a-nec le naslovil včerai v spodnji zb.rnici interpelacije na bi ksdnesa nV.n Istra Crcssa, če mu je mano. da že v*£Č tednov 16 italijanskih trfiovnskih ladij nalaga v Rotterdamu nemšk; Dremog. ki ga nameravajo odpeljati v Italijo Po lanec ie vorašal dalje. Če bodo angleške kontrolne ob'asti za volne tihotanrtvo orei-iskale ladje in premog eventuelno zaplenile. Minister Cross ie odsovcril. da so mu vsi ti pedatk; znani. Preiskava lad i oa ni mogofra. drkler ni tovor naložen. Odrejena Da bo že v bližnji bodočnosti Doslej so delale aneleške kontrole oostaie v gotovih primerih izjemo Dri kontroli prevoza nemškega oremoea. dokler nimajo angleški rudniki sami možnosti, da zalagajo nevtralne države z ansieškim Dremo^om. London. 21 febr. s. (Reuter) Kakor Javljajo iz Gibraltarja, so tamkajšnje oblasti za kontrolo volno tfho*aD«kes?3 b'aga tako Dospešile oreg ed ameriških ladii da le bilo v preteklem tednu 7 ameriških ladij samo po 7 ur v pregledu 5 dr\u?:h ameriških parnikov. ki so imeli navicerte. oa ie bilo ! Dregleaanili kar na moriu s tem. da so i:m kontrolne ob'asti samo formelno potrdile papirje. V luko jira sploh ni bilo Ueba zapluti. KcdanJ. 21. febr. s. (Reuter) Dan«ld mornarji trsovln^ke mornarice poseli dve odp^i D'lFnv ang^Ski in n?m"ki vadi. Angleški vlad' predlagajo, nai ola j "a v krn-trolnih Dostajnh preg'ed na nevtralnih ladjah, ki nloveio iz nevtralnih luk v nevtralne. Nemški vladi na se danski mornarji pritožnjelo zakadi potapljanja nevtralnih ladii brer i?rehod~eea svarila in pravijo, da ne morejo pristati, da bi vo-juioče sf 2\iveJa republika!«. Prvi je bil kot priča zaslišani dekan Skrbeč, ki je izpovedal, da je vzkliknil, ko je bil shod rs z-puščen samo besede: »Mir, mi spotil jamo zakon ln uradne osebe. Živela Slovenija!« Hotel je reči »Živeli Slovenci** pa je rekel »Živela S'ovenijac nekako po pomoti. Pri konfrontaoili priče ln Milana Mravlieta sta oba vztraiaia pri svojih Izjavah. Ob zak'iučku redakcije soiirče ?e zaslišuje priče. Rnzprnva bo zaključena verjetno Šele proti večeru. tu*. 42 »SLOVEJNSKl NAROD čred«, tL ebrnarja IN«. Strma S ^ I štirje osve Življenjski roman visokega častnika Indijske brigade, ki je bil od vojnega sodišča po nedolžnem obsojen in so ga upropastile spletk arije nevidljivega a močnega sovražnika. Lorette Vouiif, Ricnard Greene. G*org Saader*. KINO MATICA, tel. 21-24 — Predstave ob 16., 19. In 21. nrt B. CICU v najnovejšem pevskem filmu napeta vsebine tenorist sveta MELODIJA NOČI Poje arije iz oper >Afričanka«, >Romeo in Julia«, >Lohengrln< in lepe napolltanake Pesmi. KTNO UNION, tel. 2fc-2L — Ob 16-, Id. In 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27-30 ^ —__— «* A at «v» «aa ^ a Danes premiera! KO ODBIJE POLNOČ! Ckllično francosko filmsko delo napetih pustolovščin ln velike ljubezni. V glavnih vlogah: MARTE BEL LE, PIERRE RENOIR, THOMY BOURDELLE. Režija: Leo Joannon. Glasba: Jean VViener. DNEVNE VESTI — Finančni minister ne sprejema strank. Finančni minister obvešča senatorje, bivše na.odae poslance, predstavnike združenj, razne delegacij £ in druge privatne stranke, da do nadaljnjega obvestila ne bo sprejemal nikogar > azen službenih oseb. * Žalna seja za Ljubo Davidovi čem na vseučilišču. Včeraj se je vseučiliški senat polnoStevUno zbral k Žalni seji za pokojnim ministrom Ljubo Davidovičem. Rektor univerze dr. Matija SlaviČ se je v toplih besedah spominjal velikih zaslug, ki jih ima pokojni minister Davidovič za ustanovitev ljubljanske univerze. Poudarjal je zlasti, kako pravilne je veliki pokojnik dojel pomen univerze za slovenski narod in s kakšno požrtvovalnostjo, odločnostjo in ljubeznijo je vodil borbo za ustanovitev najvišje slovenske prosvetne ustanove. Vsa univerza mu i olguje neminljivo zahvalo za njegova nesebična prizadevanja. Zato je senat soglasno sklenil, da da tej 3voji hvaležnosti vidno znamenje na univerzi sami. — Razveseljiva vest za starovpokojence. Končno bo baje urejeno tudi vprafanje stare.^"okojencev, ki se vleče že toliko let. Iz Beograda prihaja vest, da je pripravljena uredba o starovpokojencih in njihovih pokojninah. Zato se je zavzel zlasti finančni minister. Sterovpokojenci, ki so preiemali doslej manjše pokojnine bodo dobivali razliko, tistim, ki so imeli večje poKojnine. bodo ostale neizpremenjene. Tudi dravinjske doklade bodo povišane, tako da bodo znašale 30% manj kakor prt novo-vpokojencih. Z novo uredbo bo popravljena tudi krivica storjena razvrščenim železniškim poduradnikom ter rentnikom, milo-Sčinarjem ln provizionistom. Tudi stari vpoko-ieni oficirji bodo prevedeni na zakon iz L 1P31. — Poste sprejemajo stare kovance po 50 din. Po odloku poštnega ministra bodo vse poŠte v državi zamenjavale stare kovance po 50 din vzete iz prometa 16. t. m. Pošte so najdostopnejše in najštevilnejše državna ustanove in tako bo vsemu prebivalstvu omogočena zamenjava starih kovancev, ki jih bodo pošte sprejemale do 16. avgusta. — Izvoz žita v letu 1939. Izvoz pšenice iz naše države se je lani v primeri s predlanskim letom povečal. Izvoz koruze je pa nazadoval. Lani smo Izvozili 2.147.430 kvin-talov pšenice v vrednosti 375. 1 milijon din, predlanskim pa 1.104.170 kvintalov v vrednosti 208.8 milijonov. Edini kupec naše pšenice sta bili Nemčija, ki je uvozila 86%, bi Italija, ki je uvozila 14"£ naše pšenice. Koruze smo izvozili lani 928.500 kvintalov v vrednosti 99.1 milijonov din, predlanskim pa 4.679.340 kvintalov v vrednosti 480.90 milijonov. Največ naše koruze je šlo v Nemčijo, na drugem mestu je bila Belgija, na tretjem pa Anglija. — Institut za Italijansko kulturo v Zagrebu. V Zagrebu se je ustanovil Institut za italijansko kulturo, ki bo svečano otvor-jen v petek 23. t. m. Otvoril ga bo italijanski prosvetni minister Giuseppe Bottai. — Izvoz žita preko Splita. V splitskem pristanišču stoji italijanski parnlk »Perla«, ki bodo natovorill nani okrog 2.500 ton v Itćiliio namenjenega žita. Zadnle dni so natovorill z žitom tudi italijanski pamik >Tas-liamento« ln naš parnik »Vihor*. 2ito izvaža Prizad, ki ga bo izvozil v tekoči Izvozni sezoni okrog 30.000 ton v razna pristanišča Sredozemskega morja. V Split prispe dnevno 80 do 100 vagonov žita, — Osnutek novele zakona o zaščiti delavcev. Osreinii urad za zavarovanje delavcev je izdelal novelo zakona o zaščiti delavcev glede hranarin. Znano je, da se delodajalci pogosto pritožujejo zaradi plačevanja bolniškega tedna de^vcem ter da to povzroča mnogo sporov. Po § 219 zakona o zaščiti delavcev ima bolan delavec zavarovanec bolniške blagajne, pravico do zdravniške pomoči in hranarine do 52 tednov. Po noveli, k! jo je zdaj izdelal Suzor pa bi zavarovanci ne imeli pravice do hranarine v prvih treh dneh bolezni, ker imajo pravico do plače v prvem tednu bolezni. Tako bi mnogo prihranili in baje bi na ta račun poraljšali dovoljeno dobo zdravljenja, kar bi bilo posebno potrebno za bolnike, ki bolehajo na dolgotrajnih boleznih, predvsem za jetične. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« ŠL 15. z dne 21. t. m. objavVia uredbo o kontroli cen. seznam predmetov za kontrolo cen. pravilnik o ustroju in poslovanju narodnega invalidskega fonda, prav'ilnik o višini prispevka občinskih taks na bivanje tujcev tuskoprometnima zvezama v Ljubljani in Mariboru. _ Sadjarji ln vrtnarji novomeškega okraja so organizirani v 16 podružnicah Sadjarskega in vrtnarskega društva. Ti sadjarji so sklenili, da se od časa do Časa sestanejo v Novem mestu in da tam zborujejo ter določajo enotne smernice svojega dela v prid pospeševanja sadjarstva in vrtnarstva na Dolenjskem. Zborovanje sadjarjev in vrtnarjev novomeškega okraja bo v nedeljo 3. marca ob 8 30 v risalnici ljudske šole v Novem mestu. Na to zborovanje so povaojeni v prvi vrsti kmetovalci vseh novomeških občin kakor tudi vsi ljubitelji sadjarstva in vrtnarstva. Poleg pospeševalnih smernic ki jih bodo podali zastopniki oblasti ln centralna organizacija sadjarjev o sadjarstvu ln vrtnarstvu, se bodo obravnavala na tem zborovanju Se tale vprašan'a: 1. Zatlianje bolezni in Škodljivcev na sadnem drevju (gol. nadzornik Fr. 2u-kcv-c). 2. Meh"nično in bloloSka zatiranje Škodljivcev (sodn'k Ferdo Meršol). 3. Pospeševanje sadjarstva in vrtnarstva na Do-leniskem (Anton Flego). Po teh predavanjih se bo razvila razprava o raznih pred- logih delegatov vseh podružnic novomeškega okraja in posameznikov ter se bodo sprejeli sklepi za občni zbor SVD. — Vabimo vse sadjaije ln vrtnarje ter ljubitelje teh važnih kmetijskih panog, da se zborovanja udeležijo v čim večjem številu. — Naredba o bencinskih KaJtah. Današnji beograjski listi objavljajo naredbo i Št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva, j s katero se uvedejo za preskrbo z bencinsko mešanico karte. Narecba stopi v ve-j ljavo 1. marca. Že včeraj cmo poročali. I da bo količine bencinske mešanice, ki se ! bo izdajala na karte od časa do časa, do-I ločal poseben odbor, ki bodo v njem za-I stopniki uprave državnih monopolov, vojnega in trgovinskega ministrstva, banske uprav ln Narodne banke. Orbor bo pri tem upošteval razpoložljive količine tekočega goriva v državi in možnosti uvoza novih količin. Pok cene količine se bodo objavljale preko »Službenih novin« ln dnevnega tiska. Naredba govori v prvem delu o kategorizaciji motornih vozil, v drugem o vrsti in obliki bencinskih kart v tretjem o kategorizaciji vozil za izdajanje kart. v četrtem o prodaji bencina ln bencinske mešanice, v petem o zbiranju rezerv, ter o prodaji motornega vozila ali motorja, v šestem o kontroli oblasti in končno o kaznih. Zaključuje se s prehodnimi in zaključnimi določbami. — Živalske kužne bolezni v dravski ba-I novini. Po stanju z dne 8. t. m. je bila . slinavka in parkljevka na 33 dvorcih, vra-j nični prisad na 1, garje konj na 1. svlnj-; ska kuga na 18 in svinjska rdečica na 1 j dvorcu. — Razpisani službi banovinskih eestar- jev. Banska uprava razpisuje pri okraj- nem cestnem odboru v Brežicah dve služ-! beni mesti banovinskih cestarjev in sicer: j 1 mesto na banov, cesti št. 1-31 Šmarje pri Jelšah Prelaska—župelovec—Brežice ' —zveza z državo cesto št. 2 od km 1.450 do 7.00 in 1 mesto na banov, cesti št. I.-j 31 Šmarje pri Jelšah—Prelaska—župelo-• vec—Brežice- — zve za z državno cesto št. 2 j od km 15.20 do km 17.302. Prošnje je i treba vložiti do 15. marca prt okrajnem ' cestnem odboru v Brežicah. — Bivšo Češkoslovaško republiko toži. ' Pred novosadskim sodiščem se je obravnavala včeraj zanimiva tožba Vekoslava Kralja. Toži bivšo Češkoslovaško republiko in zahteva 74,000 000 din odškodnine, ker ni izpolnila pogodbe glede gradnje carin- : skih skladišč v Novem Sadu. Na včerajšnji J razpravi je tožitelj svojo tožbo razširil Se i na bivšega prezidenta BeneSa, ministrskega predsednika Hodžo, Jano Bat'a ln ; še 22 bivših Češkoslovaških ministrov. To- ■ žena stranka je ugovarjala, češ da ni po- ■ dana pasivna legitimacija, ker Češkoslovaška republika ne obstoja več. Sodišče je pa ta ugovor zavrnilo, češ da Ceškoslo- 1 vaška iz mednarodnega stališča ne obstoja j več. pač pa obstoja a procesualno pravnega ; stališča dokler ima svojega zastopnika v I osebi odvetnika. Sodišče je tudi odloČilo, da je pristojno za obravnavanje tega spora, odklonilo je pa zahtevo glede razširjenja tožbe na dr. Beneša in tovariše. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo občutno mrzlo, večinoma jasno in stanovitno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 12, v Kumboru 10, v Splitu 8, na Rabu 6. na Visu 4, v Zagrebu ln Sarajevu 0.0, v Mariboru 1.6. v Ljubljani 1, v Beogradu —1.0. Davi je kazal barometer v LJubljani 776.8, temperatura je znašala —11.5, na aerodromu —19.30 c — Tramvaj ga Je do smrti povozil. V Zagrebu je tramvaj do smrti povozil inka-santa Blaža Skoka. Pokojni je bil star 35 let. Vozil ae je z biciklom po tramvajski progi ln je nesrečo zakrivil sam. — Težka železniška nesreča. V ponedeljek se je pripetila na gozdni železniški progi Okruglica—Ujaš v Bosni težka nesreča. Lokomotiva se je odtrgala od vagonov ln se prevrnila v globok jarek. Padla je v potok. Med padcem Je skočil z lokomotive strojevodia. kurjač Hamid žu-kič je pa ostal v nji. Pozneje so ga našli mrtvega. — Zmrznil je. Na poti med Cortanovci in Beško je zmrznil te dni delavec Franjo Skarič, doma Iz Travnika. Vračal se je zvečer pijan domov, pa Je padel to obležal v snegu. — Nesreči. Ponoči so bili reševalci klicani v Bavdkovo ulico 11, kjer so naložili na avto ženo postnega zvaničnlka Marijo Gaberčevo. Gaberčeva je malo pred polnočjo stopila na mizo, hoteč zapreti okno, pa je padla na tla in si zlomila roko ter poškodovala nogo. — Davi je padel na cesti 14-letni dijak Uroš žitnik in si zlomil nogo. Ponesrečenca so najprej prenesli v poslopje Šolske poliklinike v Aškerčevi ulici, odkoder so ga prepeljali v bolnico. — — Poškodbam je podlegel. Pred dnevi so prepeljali Iz Kranja v sploSno bolnico 32-Ietnega delavca Leopolda Omana. Oman je bil zaposlen v tovarni gume v Kranju, kjer je zlagal na kup avtomobilske pnevmatike. V skladišču je bil tedaj sam, naenkrat pa se je kup težke gume prevrnil in ga pokopal pod seboj. Omana so tovariši naSIi nezavestnega ln ga potegnili izpod težkega kupa gum. Imel je težke zunanje in notranje poškodbe. V bolnici so se zdravniki na vso moč trudili, da bi mu rešili življenje, a je ostalo vse prizadevanje zaman in je Oman snoči umrl. — Vojne trrve se pritožujejo. Pišejo nam: Vojni invalidi, vdove in sirote se nismo prejeli za februar invalidnine, ki jo večinoma težko pričakujemo, kajti premnogi Izmed naa ti ve skoro le od teh prejemkov. Draginja narašča od dne do dne, hud mraz pa nas izmozgava Se bolj. ker si ne moremo nabaviti kurjave. Na kredit ne dobimo nič! Baje so funkcionarji oblastnega odbora Udruženja Invalidov Že intervenirali na merodajnih mestih, toda brez uspeha. — Marborsko vreme, Davi je v Mariboru zopet pritisnil močan mraz, tako da Js znašala temperatura —17.6. Včeraj Je bila najvišja temperatura 1.6. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in stalno vreme. Iz LJubljane —1J Popolnoma razprodani sta bili v Šentjakobskem gledališču tudi zadnji predstavi Nufiičeve veseloigre >Ujež«. Ker ni dobilo pri obeh predstavah spet mnogo ljudi vstopnic, se je uprava odra na splošno željo občinstva, ki Se ni imelo prilike ogledati si to zabavno veseloigro, odločila Se za dve predstavi te izvrstne veseloigre, ki bosta v soboto 24. ob 20.15 ln v nedeljo 25. t. m. popoldne ob 15.15. To sta nepreklicno poslednji uprizoritvi te igre, ki se potem odstavi z repertoarja. Premiera veseloigre »Pekovska« se je vs'ed tega morala preložiti na prihodnjo soboto. Vstopnice se dobe od danes dalje v dnifitvenih prostorih v Mestnem domu. —lj Me&eca februarja vsakega leta ae spominjamo 3mrti naSega največjega pesnika Franceta Prešerna. In v februarju letošnjega :eta, v devetdeseti obletnici pesnikove smrti bo prva glasbena izvodba njegove najlepše pesnitve: Sonetni venec. V njem se zrcali vsa pesnikova duša pa tudi lepota in ubranost našega jezika. Sonetni venec je komponira! pred dvema letoma skladatelj Luc^jan Marija Skerjanc in Glasbena Matica, ki je skoro vsa pomembnejša dela naše literature prvič javno izvajala, bo izvajala tudi to pomembno delo nase najnovejše literature. Izve:ba. ki zahteva precejšen aparat: pet solistov moški zbor to veliki orkester, bo pod vodstvom ravnatelja Poliča, bo v ponedeljek 26. t. m. v veliki unionski dvorani. Kei bo skoro gotovo samo ena izvedba tega dela opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki se dobe v knjigarni Glasbene Matice, na Kongresnem trgu. Ne pozabite, da bo koncert v ponedeljek, 26. t. m. ob 20. uri v veliki unionski dvorani. u— Rezervne in apotekarske oficirje ln vojne činovnike Sanitetne in apotekarske stroke, ki stanujejo v Ljubljani, opozarjamo na obvezna predavanja iz predmeta: Vojna sanitetna in apotekarska služba. Predavanja boio ob sredah 21. in 28. februarja in 6. marca 1940 vselej ob 18.15 v dvorani Združenja jugoslov. inženjerjev in arhitektov, Zvezda, Kongresni trg. S seboj vzemite oficirsko legitimacijo in 1/8 pole papirja, ki jo izpolnite s svojim imenom in vojaškim Činom. Pododbor Ljubljana. —lj Se ta teden je odprta razstava olj in p'astik inž Mitje Sviglja v Jakopičevem paviljonu. Razstavljena dela so vzbudila med občinstvom mnogo priznanja, zato bo ogled razstave gotovo zadovoljil vsakega obiskovalca. Nekaj olj manjšega to večjega obsega je Se na prodaj kot lep in vrednoten okras vsakršnega doma. Paviljon je ves čas toplo kurjen. 116 n —lj Ljudska univerza, Kongresni trg mala dvorana Filharmonije. Danes 21. t. m. bo ob 20. predaval gč drč L. M. škerjanec o snovi: Razvojni pogoji slovenske umetne glasbe. Vstop prost. 114-n —11 Glasbeno matinejo za diiaštvo srednjih šol priredi Društvo lkbljansk:h kon-servatori>tov v nedeljo, 25. t. m. ob 10.30 v frančiškanski dvorani. Sr>rred obsega: Tartini: Sonata, J. S. Bach: Suita za vio-lin-solo. Koncert v a-melu. Mo a t: Sonata. Mozart: Fan*aziia za klavir Izvala-ta Marko Sever (violina) in Jože Osa^a (klavir). Sporedi (kot vstopnice) so v Dred-Drodali v Matični knjigarni; cena din 3 Klavir »B-iUhner«. —lj Neresnična vest. Včeraj smo poročali, da je hodil elektromojster I. G. k svojemu znancu elektromehaniku E. Med-veščku v Kolodvorski ulici in mu ukradel za 400 din žarnic. Ta vest pa ni resnična. Omenjeni elektromojster je že vložil po svo.iem pravnem zastopniku tožbo proti Med veščku in se bo zadeva obravnavala pred sodiščem. Res tudi m, da bi bil hodil k njemu po podporo. —lj V Stritarjevi ulici 8t. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJE C, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. L Iz Celja —C Podsavezno prvenstvo v alpski kombinaciji pri CeTjsKj k<>či. Zimsko športni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju je razpisal tekmovanje v alpski kombinaciji za prvenstvo Mariborskega zlnuko športnega podsaveza. Tekmovanje bo v nedeljo 25. t. m. pri Celjski kcčl pod Tov-stom. Tekmovanje v smuku se bo pričalo ob 9. na 2 km dolgi progi z višinsko razliko 300 m, tekmovanje v slalomu pa ob 13.30 na 500 m dolgi progi z visinsko razliko 125 m. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani tekmovalci JZSS, v konkurenci pa oni, ki so obenem člani klubov Mariborskega zimskosportnega podsaveza. Prijave je treba poslati do petka 23. t. m zvečer na naslov: Zimakosportni odsek SPD Celje. Kralja Petra cesta 9. Naknadne prijave se bodo sprejemale najpozneje eno uro pred startom proti dvojni prijav-n*ni. žrebanje Številk bo v soboto 24. t. m zvečer v Celjski koči- Tam bo po tekmi tudi objava rezultatov in razdelitev da J- —c S°K©Jsko društvo Celje-matjca opozarja članstvo in naraščaj na tretji debatni večer, ki bo drevi ob osmih v mali dvorani Narodnega doma. Brat dr. FrrkaS bo razpravljal o Tvrševem delu: Naša naloga sm«r in cilj. —c Predavanje za rezervne oficirje. Celjski pododbor TJROIR sporoča, da bo v petek 23. t. m. ob 18.30 v Oficirskem domu obvezno pre:'avar1e za vse rezervne oficirje. Izostanek je treba opravičiti. — Tečaj za mojstrske Izpite se bo priče* v nedeljo 25 t. m. ob 7. zjutraj v Obrtnem domu v Celhi. —c Nesreča ne'počiva. Ko je 261etn' dni nar Franc Selič na Rečici pri Laškem cisti! drevje, je padel z drevesa tako nesrečno, da si je zlomi križ in desno nogo. V nedeljo si je lTletni m i za rs k vajenec Jože Vozel iz Loke pri Trbovljah pri snu- Zjutraj za lepoto — r a v j e ! Zato -»♦i r>a zvecef ^ROT» 70BNEMU KAMNU čanju zlomil desno nago, I21etnl delavcev sin Fviderifc Žohar iz Nove vas* pri Celju pa si je pri smučanju zlomil levo roko. V ponedeljek si je Franc Gajšek, sin po-sestnice iz Prožtaske vaši pri Atorah pri padcu na poledenelih tleh zlomil levo roko v ramenu. Na Dečkovi cesti 3 v Cel u je padel 26Jetni biezposelni de avec Ivan Kukovlč v nedeljo doma po stopneah in si Lr.pahnil desno nogo. Ponesrečenci ae zdiavijo v cal;£ki bolnici. —c Umrl Je v ponedeljek v celjski bolnici 531etni delavec Viktor Graf 5z Stor. Istega dne je umrl na Sp. Hud nji pr: Ca-Iju sinček mizarskega pomočnika Marijan Tarzan. Občni zbor Ljudske univerze Njeno delo na] prevzame univerza in organizira popularizacijo znanosti i%j svoje LJubljana, 21. februarja V prostorih Trgovake šole v Gregorčičevi ulici se je vršil anooi re^ni oocm abor Ljudske univerze. Zbor je otvoiil predsednik društva g. dr R. Mole, Ki je uvodoma pozdravil navzoče, poleni je pa kratko poročal o delu in stanju te nade važne kulturne ustanove Ves čas smo se trudili je dejal, da ostane naše društvo pri svoji glavni nalogi, seznanjati javnost po svojih predavanjih o izsledkih sodobnega -znanja v popularni obliki toda na znanstveni ravni Ljiu'ska univerza naj bo nekaka vez med univerzo in Ši.-šim občinstvom. Vseh odbornikov in moje stremljenje gre za tem. da bi postala naša LjuJska univerza to, kar je Kolarčeva univerza v Beogradu ln Ljudska univerza v Zagrebu. Zato je tudi naša želja, da prevzame vse to delo katero opravlja nase društvo, v svoje roke univerza, ki naj popularizacijo znanosti po svoje organ'žira. Gmotno stanje nafego druš:va nam je omogočilo edino prirejanje pre.lavanj in smo zaradi tega opustili vse različne jezikovne tečaje, Ki jih itak obtskuie vsakdo pri drugih diuStvih ln institutih Gledali pa smo da smo dobili dobre 'n uisne predavatelje, ki so nam v velki večni predavali o aktualnih vpia-anjih. Dasl smo si ustanovili prav lep kader poslušalcev, smo še vedno mnenja da so predavanja še premalo obiskana, a to je menia splošna navada ljubljanskega občinstva, da se predavanj precej izogiblje <"*e bi občinstvo vedelo, kako težko je dob;t! preda vatel ja in povrh še dobrega, bi na.Se delo trotovo še bolj cenilo. Pn tej priložnosti pa ne bo odveč opazKa da se pri n->s ooljudna predavanja precej cepijo in bi se moni« bolj koncentr rati v Ljudski |fw?verst Tud' v tem pogledu bomo skušali doseči nekako Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnfh ivez v Ljub Ijani in Mariboru. SPD in JZSS a« t e< .e- r Lan i o*», 870 m: —16. jasno, 70 cm snega, pršič. Planira-S lat i ne (D"m Ilirija) 950 m: —15 jasno, 85 cm snega, pršič, drsališče uporabno. Plamca-Tamar, 1108 m: —15, jaano, 130 cm snega, prslč. Peč-Petelin jek, 1440 m: —16. jasno, 110 cm snega, pršič. Kranjska gora, 810 m: —15, barometer se dviga, jasno, m rno. 65 cm snega, pršič, disališče in sankališče uporabno. Podkoren 800 m: —13, jasno, mirno. 60 cm snega, pršič. Bled, 501 m: —15 barometer se dviga jasno vetrovno, 135 cm snega, pršič Radovljica, 470 m: —16. barometer se dviga, jasno, mirno, 58 cm snega, prš č. Bohinj-Sv. Janez, 530 m: —12, jasno, 95 cm snega prš č. Boh'nj-ZlaToiog, 530 m: —17, jasno, 80 cm snega pržič. DOm na Komni, 1520 m: —12, jasno, 160 cm snega, pršič. DOm na V °glu, 1540 m: —13, Jasno, 160 cm snega, pršič. Dom na Krvavcu, 1700 m: —16, *asno, 160 cm snega, pr£ič. K°ča na Veliki plan ni, 1558 m: —14, jasno, 120 cm snega, pršič. Valvasorjev dom, 1180 m: —9, Jasne*, 74 cm snega, prš'č. polžev©, 620 m: —10, delno oblačno, 60 cm snega pršič. Kureftček, 833 m: —14, 60 cm snega. iv§ič Bloke, 900 m: —8. barometer se dviga, Jaano, 48 cm snega, pršič. Naše sledališče Začetek ob 20 url Sreda, 21. t Na prisojni strani. Red Sreda. Četrtek, 22. februarja: Asmodej. Premiera. Premierski abonma Petek, 23. februarja- zaprto Sobota, 24. februarja: Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Francots Mauriac, član francoske akademije je avtor dela »Asmodej«, ki ga bodo igrali prvič jutri v četrtek za premierski abonma. V okviru družinskega življenja podano dejanje predoči kot osrednjo osebo domačega vzgojitelja B azija, psiho! ^'ko izredno zanimiv značaj, ki usmerja dejanje. Bistvo duha Asmodeja je poosebljeno pasivno v Angležu Fanningu, aktivno pa v vzgojitelju Baziju. Igrali bodo: Saričeva, Simči-čeva. Gabrijelčičeva, Sever. Jan. Lipah. Pre-setnik. Juga Boltarjevs in Starič. Zrežiral bo delo Milan Skrbinšek. o r G K A Začetek ob 20 url Sreda, 21.: Jolanta. Balet H res toč. premiera Premierski abonma Četrtek, 22. februarja: Lumpacius Vaga- bundus. Red Četrtek Petek, 23. februarja: ob 13. uri: Gorenjski alavcek. Dijaška predstava, Globoko smotrenost. Gmotna sredstva LU »o zelo pičla. Navezani smo le na podpore prosvetnega ministrstva, banske uprave ln mestne občina ljubljanske, ki lazumejo plemen'to stremljenje društva. Zato jim gre najvljudne jša zahvala z iskreno prošnjo, da tudi v bodoče podpirajo pr za e a-nje društva, kei s prispevki. Ki jih d biva LTJ oJ č anov. ne bi m^gla niti g ""ni 1. Prav lepa zahvala gre tudi G^sfceni Matici, ki je društvu znižala nejemnino za dvorano, kj^r se vrše p:~eda -nnja. Težkcče ima otuštvo tudi s fem da nima lasfnega ski"pt?čnega aparata. Zato Je oJbor ustanovil pcstbni foni za nabavo novega aparata, da si ga ne bo treba več izposojevati. G pre'se'nk se je pred zaključkom toplo zahvalil vsem gg. p:c*a-vateljem, nršemu časopisju Ln se priporočal za nadaljnjo naklonjenost. Tajnik g prof. S. Melihar je podal pregledno tAjn'ško poročilo. Za pre avanja v preteklem letu so bili pridobljeni poveč ni predavatelji Iz univerzitetnih vrst. Ob'.rk predavanj je bil v pretekli sezoni izrecno lep in je bilo pri enem izmod predavanj največ ljudi 286. naimar.i51 oblsK pa je dosegel število 64 ln sicer t'k pred pustnimi dnevi. Vseh posu-alcev 90 lani na*toll 2454. pač dovoljno število, da se izplača delo vedno ag:lnega odbora. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imsMa LU lani nekaj nad 23.000 d'n prometa. Prebitek je 'e malenkosten in šs ta samo zaradi tega ker je odbor opravljal vse delo brezplsčno. Po poročTu revizorja docenta dr. Z\vt-tra je bila oiboru podana razrcSenica, pri slučajnostih pa je bilo sklenjeno *e. da bo skuša'o đrnSIvO pop" nož i t' članstvo, ki bo voljno plačevati malenkostno članaitno. znižane cene od 16 din navzdol Sobota. 24 februarja: Tiaviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac, Borisa Popova in Josipa Gostiča * Drevi uprirore ta premierski abonma prai*-Ijičm ćajkovskega balet »Hiesiač* v koreografiji baletnega nojstra tnž Golovma in čudovito lirično tnodejanko istega skladatelja »Jolanto« z Vidahjevo v naslovni partiji in 2 Betettom Franctom. Jankom, Lupk). Dolničariem. J Rusom, Hevbalovo, Poličevo in Spanovo v ostalih vlogah. Dirigent: Neffat Režiser Zupan. Gospa Zlata Gjungjenac-Gavella bo nastopila v soboto na naših deskah petdesetič kot Violeta v Verdijevi »Traviatit, ki jo smemo ^teti med najzrelejše in najbolj dognane njene odrske stvaritve. Obenem z njo bo kot Alfred gostoval naš priljubljeni rojak Josip Gostič Zavoljo izrednega zanimanja, ki ga je pokazalo naše občinstvo za gostovanje naš.h plesnih umetnikov Pina in Pie Mlakar, je gledališki upravi uspelo skleniti z obema plesalcema dogovor za njuio ponovno gostovanje, ki bo v siedo, o,^e 28 februarja, Pmo in Pia M'aka' bi*sta ob tej priliki spet nastopila s svojo in Lhotkovo plesno pesnitvijo »Lok«, s kateic sta tudi v inozemstvu zbudi'a tako pozornost. Ker se morata ple^a'ca. ki bosta do tega dne nastopala \ Beogradu in Zagrebu, naslednji dan že vrniti v Nemčijo, opozarjamo interesente, da bo ta njun nastop nepreklicno poslednji! Zimskospartne prireditve tekočega tedna 24. do 25. Medklubska tekma v klasični kombinaciji. HPD >Skradsl-i vrhe v Skiadu. 25. Podsavezno prvenstvo MZSP v izvedbi SPD. Celje, 25. Patruljni tek za junlorje ln senlorje (medklubdki) za pokal SK železničarja, Maribor. 25. Medklubske sanka?ke tekme pri Sv. Ani. — SK Sv. Ana nad Tržičem. 25. do 26. Državno prvenstvo v alpski kombinaciji za dekleta na Lipanci—Pokljuka v izvedbi JZSS. SOKOL — TJnhljanMd Sokol vabi na 72. redni letni občni zbor. ki bo v ponedeljek 4. marca t. 1. ob pol 20 v društveni mali dvorani v Narodnem domu z običajnim duevnim redom. Pismeni predlogi n*j se pošljejo najkasneje do I. marca 1940. 115-n Iz Radeč — Ob Savi so se pojavile divje race ln gosi. Odkar je nastopil siloviti mraz, lahko opažamo ob bregovih Save precejšnje število divjih rac, ki plavajo po vodni gladini. Kadar menjajo svoja mesta, se dvignejo visoko v zrak ter plavajo vzdolž Save proti Sevnici ali Zidanemu mostu, nasl lovci pa so jim pridno za petami. BUan 4 »SLOVENSKI NAROD. 21. efaruaija 19M. 42 Nakaznice za bencin izdane, bencina dovolj — a čakamo še na uredbo o prodaji Ljubljana 21 februarja Pred 14 dnevi ie ljubljansko ooliciiska uprava sporočila oorabnikon. bencina avtomobilistom In ui evoznikom. dh bo začela razdeljevat: nakaznice, ki jih ie ore-jela iz Beoerada Časopisje ie oa že orei DoročaJo du bo -ji oda i a bencina na nakaznice uvedena že 8 t rn Vendai so teda; $ele zate'.: razdeljevati nakaznice in stan oredois. i omejeni do rabi tekoč h Coriv so ostal: \ veljavi Prav tako ie še zdai vedno v veljav, uredba o časovni in krajevni omejitvi orometa Porabnik: bencina Da. k; so že Dreicu; nakaznice za bencin se iih še vedno ne rnoreio oo-služiti Kako dolgo bo torei še v veljav: sedanja omejitev orometa9 Zdaj še n: mogoče napovedati kdai bc uvedena prodaja bencina na nakaznice Po nekaterih vesteh, ki so Drisoele iz Beograda, bo uredba o Drodaj: bencina na nakaznice kmalu izdana Računajo da bo gotova v začetku prihodnjega meseca Ze pred :ed:ii je časopisje oois ovalo novi sistem prodaje bencina Kljub temu zdai še ni nobene jasnosti, o delitvi oorabnikov bencina na skupine in kategorije do vozilih Nihče še ne ve. čeprav it že prejel nakaznico, koliko bencina ni razvidno z nakaznic ceišnja pomanjkljivost. Po različnih nakaznicah lahko sodimo, da ie uvedenih 12 kategorij, ni pa še mo-soče ugotoviti kakšna ie razlika po dovoljeni količin: bencina med posameznimi kategorijami Nakaznice so označene do črkah A B C in D. razen tega se Da še razlikujejo sicer ood oznako z isto črko v. barvnimi oasovi. rdečim: in zelenim:, navpičnimi ali poševnimi, a nekatere nakaznice imajo oo tri barvne pasove, zopet druge Da do dva Samo nakaznice s črko A so le ene vrste. Razdeljujejo jih motocikhstom. Motcciklisti torej ne bodo razdeljeni v več skuoin ter bodo imeli vsi pravico do nakupa enake količine bencina. Nakaznice sestoje iz legitimacije lastnika vozila in iz bonov za bencin, vse natisnjeno na precej veliki poli kartona. Z enim bonom se bo Dorabnik bencina lahko založil s tekočim gorivom za teden dni. Prodajalec ali kupec bo sproti stri-eel bone Vprašanje pa je. kdaj se bodo posamezni prodajalci bencina ori črpalkah naučili razpoznavati bone. da bodo vedeli, koliko bencina smejo dati. To ne bo tako enostavno ker. kakor rečeno, na bonih n: natisnjeno, za kakšno količino bencina veljajo Razločevati 12 različnih bonov, ki so si Drecej oodobni. ne bo igrača, vsaj ne v začetku Brez Domot najbrž ne bo šlo Mimogrede nai omenimo, da bi marsikdo lahko ponarejal bone brez posebne spretnosti, če bi mu kazalo Kljub vsem pomanjkljivostim nakaznic, jih večina oorabnikov bencina pozdravila, saj mnoeo raje pristanejo na tako omejeno prodajo bencina kakor oa na časovno m krajevno omejitev orometa. Pač Da iih skrbi, če bodo tudi prejemali dovolj bencina na nakaznice Ko so uvajali nakaznice, so razmišljali o zelo veliki omejitvi porabe bencina, najmanj na polovico normalne porabe Poročali smo. da so delegati akcijskega odbora za pravičnejšo omejitev prometa iz naše banovine predlagali v Beogradu, nai bi porabo ome- iili le največ za 25 odstotkov normalne po-abe. ker b: večje omejitve Slovenija ne mogla prenesti brez škode za svoje gospodarstvo Zdaj ie Da še težko reči. ali so v Beogradu upošteval: upravičene zahteve naših gospodarskih organizacij Sele uredba ali pravilnik nam bc izdal to skrivnost koliko bencina bodu lahko ku-oii: porabnik: uosamezn h kategorii Precejšnje omeiltve prometa so zdaj povsem brez Domena, že zato. ker je dovclj bencina. Pozim: ie navadno znatno manjši oromet z motornimi vozili v tej zimi ie Da bil še posebno slab delno zaradi zasneženih cest in hudega mraza, pa tudi zaradi tega ker ie mnoao avtomcbili.-tov odjavilo svoja vozila Ce k skupnemu številu avtomobilistov ne prištevamo avtoiz-voščkov. je v tej zimi odjavilo vozila približno 75 odstotkov avtomobil istov Vozil /dai še niso začeli prijavljati, čeprav bi to pričakovali odkar ie policiia začela razdeljevat: nakaznice za bencin Avtomobi-Iisti so še vedno nezaupljivi ter bod:' vozila začeli oriiavliati šele. ko b.do vedeli, ali bodo lahko kupili dovoli Pencina. kolikor ea potrebujejo, da vozilo lahko služi svojemu namenu brez velikih posebnih stroškov (dajatve) Cim bo uredba objav-bo prejemal To I ijena se bo pokazalo, ali ie nova ureditev kar se zdi Dre- | Drodaje bencina dobra ali ne — po številu prijav vozil. Zato pa tudi upravne oblasti trpe veliko škodo, predvsem občina in banovina zaradi zmanjšanih dohodkov, ker je toLko avtomobilistov odjavilo vozila, da bi bilo treba čim boli pospešiti ureditev prodaje bencina na nakaznice. Ko so avtomobilisti napovedovali, da bodo morali odjaviti vozila zaradi uredbe o omejitvi motornega prometa teh njihovih napovedi najbrž niso jemali resno, kakor da so bile le prazne grožnje Velike odjave zimi so pa najbolj dokazale, dosedanja omejitev orometa vozil v tei da je bila zgrešena Ce so z uredbo o omejitvi prometa ho-ieii doseči manjšo porabo tekočih e.oriv. £.e jim je to vsekakor oo=rečilo. kajti če tri četrtine avtomobilov ni več v premetu, je poraba nedvomno manjša Toda dokazano ie bilo. da je v naši državi poraba tekočih goriv v motornem prometu šc tako majhna, da s takšnim varčevanjem v resnici nič ne prihranimo, a državne zaloge bencina bi bile lahko napolnjene že zdavnaj prej. Državi ni potreben samo bencin, temveč še skoraj v večji meri motorna vozila, zato ni vseeno, če je toliko vozil izločenih iz prometa Da ie pa bila uredba nesmiselna, ker je bila brez učinka, kjer ie pač niso hoteli upoštevati, se je tudi izkazalo. Nadzorstvo nad vozili, k: so bila v prometu v posameznih kra-lih, ie bilo skoraj povsem nemogoče, sai oblasti niso mogle nadzirati slehernesa avtomobil i sta od kod in kam pelje ter so bile zlorabe mogoče. Nekateri grešniki so bili tudi dovoli predrzni, kakor n. pr. tisti advokat, ki se ie odpeljal z avtomobilom na nedeljski lov in je bil za to zabavo -nagrajen- s 5000 din globi in še z zaporom, menda celo mesec dni Zdai pa ie brez pomena, da bi prijemali ne-tere grešnike, ko so vendar že izdane nakaznice za bencin tudi za januar in februar, sai je zdaj prehoden čas. ko ie stara uredba v veljavi samo na papirju, nova r>a še ni izdana. Porabnik: bencina si samo žele. da b: bile nakaznice za bencin praktično v veljavi vsaj prihodnji mesec sai so jih plačali za vse leto. a jih najmanj 2 meseca ne bodo rabili Nakaznice so do 20 do 40 din Občni zbor čebelarskega društva v Dol. Toplicah in sestanek čebelarjev v Craošnjicafc Dol. Toplice, 13. februarja. Čebelarsko društvo v Dolenjskih Toplicah ustanovljeno kot podružnica Slovenskega čebelarskega društva, je v nedeljo polagalo obračun svojega dela v prvem letu. Iz poročil podružničnih funkcionarjev je razvidno, da je bilo delovanje podružnice za prospeh in napredek čebelarstva v tukajšnjem okolišu zelo zadovoljivo. Čebelarstvo, ki je zelo važna panoga našega narodnega gospodarstva, se mora tudi pri nas dvigniti na višjo stopnjo, kar bo mogoče le, če se bodo čebelarji organizirali, se temeljito poučili o naprednem čebelarstvu ter upoštevali vse nasvete, ki vodijo čebelarja k napredku. Predavanje o čebelarstvu je bilo v preteklem letu le eno o priliki ustanovnega občnega zbora, pač pa se je udeležilo nekaj članov tridnevnega čebelarskega tečaja na Grmu pri Novem mestu in en član tečaja o spoznavanju čebel-nih bolezni v Ljubljani, ki se je vršil v dneh od 3. do 5. januarja t. L Lansko leto je bilo za čebele zelo slabo leto in potrebno je bilo v jeseni čebele dopitati s sladkorjem. Sladkor, ki ga da država v ta namen, je sicer prost trošarine, toda je zelo slab. ker je mešan z ogljem in neprečiščen ne gre skozi pitalnike. Dobi se navadno tako kasno, da že skoro ni več mogoče čebel dopitati. Ce ne bi bila pretekla jesen tako ugodna in topla, bi bilo pitanje skoro nemogoče. Želja čebelarjev je tudi, da bi se dobival čisti sladkor, saj je vsaka zloraba sladkorja izključena, ker dobi sladkor le čebelar, ki ima potrdilo sreskega ekonoma o potrebi pitanja čebel in potrdilo finančne kontrole o številu obljudenih panjev. s Popoldne istega dne se je vršil v Crmo- šnjican sestanek čebelarjev, na katerem je predaval učitelj v p. g. Lilija. Sestanek čebelarjev je bil giede na vremenske prilike in oddaljencsL kočevskih \asi zelo zadovoljiv tako giede udeležbe in zanunauja za napiedno čebelarstvo. Kraji tod okoli so za čeoelarsLvo zelo ugodni, zato je tudi čebelarstvo tod zelo razvito, le premalo sistematično. Podružnica, ki naj bi se ustanovila, bi mogla doseći prav lepe uspehe Predavanju g. picdavatelja so vsi pazno sledili in ker je bilo slovensko, kateiega jezika ne umejo vsi prav dobro, je nekatere važnejše stvari tolmaču g. Petschauer. ki se je iz aloveaskih strokovnih knjig uč.l umnega čebelarstva. Po predavanju se je razvila zanimiva debata, kako nekateri brezvestni čebelarji pošiljajo čebele na rop. Dajejo jim pit. žganja, ki jih pripravi do tega, da prično ropati. Nekateri celo žganju primešajo nekoliko kvasa, kar jih se bolj sili na rop. Pri tem brezvestnem delu pa ne pomislijo, da s tem uničijo čebele ne le sosedu, kjer ropajo, temveč tudi svoje lastne. Tako po-čenjanje pa je tudi nevarno, da čebele obole. Nekdo izmed navzočih je pravil, da je opazil pri svojem čebelnjaku roparice. Trdil je, da mu je sosed grozil, da ne bo imel nikoli čebel. V slutnji, da so roparice last tistega, ki mu je grozil, je vzel daljnogled ter pogledal proti čebelnjaku, ter opazil, da se sosed mudi pri čebelah. Takoj se odpravi proti čebelnjaku, od koder so prihajale čebele roparice. Ko zapazi prihajati rezervoar soseda proti čebelnjaku, jo brž odkuri v ' cobo Ta pa dobi pred čebelnjakom posodo z žganjem, ki so ga pile čebele. Zadeva se je sicer obravnavala pred sodiščem, dasi brez uspeha, vendar je imel od tedaj mir pred roparicami. Med preprostimi čebelarji se to pogosto dogaja, dasi je to obojestrp.nsko škodljivo. Napredno in umno čebelarstvo bo tudi to odpravilo. Optični pvrometer, rabljen pri teh poskusih, jc podoben tistemu, s katerim se meri temperatura tekočega jekla. V jekleni industriji označujejo različno barvani toplotni valovi temperaturo raztopljenega jekla, če namerimo na nje ta pvrometer. Po tej poti je dr. Strong določil temperaturo soln-ca z merjenjem intenzivnosti infra rdečih žarkov, izvirajočih iz solnca. Strongov pvrometer kontrolira tudi našo temperaturo, kakor jo je recimo objavila ameriška meteorološka postaja. Ko je objavila, da znaša 72.5" Fahrenheita je nameril dr. Strong 87.8 na zemlji in 89.6 na hrastovi skorji in 97.2 na južni steni hiše. Pa tudi njegova solnčna temperatura je višja, nego so jo izmerili recimo v observatoriju na Wilso-novi gori. s pomočjo posebnih merilcev toplote, pritrjenih k velikemu daljnogledu. Razlika je znatna, saj so namerili tu samo 1.300° Fahrenheita. Miši in Trije bakteriologl z washingtonske urd-verze so v St. Louisu skozi dve leti proučevali možnost prenosa bacilov spalne bolezni Dotom navadnih miši. Njihovo delo se je končalo z nepričakovanim uspehom. Ameriškim učenjakom se ie namreč posrečilo dokazati resničnost stare domneve, da miške ne prenašaio samo bacilov spalne bolezni temveč da so tudi niihov Kako vroče je solnce? Kadar človeka pošteno zebe, kakor je nas v letošnji zimi že večkrat, se sliši posebno prijetno, da znaša približna temperatura solnca 12.300" Fahrenheita. To temperaturo na površini solnca je točno ugotovil dr. John Strong s pomočjo novega pyrometra. ki določa iz solnca izžarevajočo toploto z merjenjem intenzivnosti njenih svetlobnih valov. Doslej se to ni dalo storiti, dokler niso jeli fiziki uporabljati načela infra rdečih žarkov pri konstrukciji novega pyrometra. S pomočjo teh nevidnih žarkov se da točno ugotoviti intenzivnost svetlobnih žarkov, prihajajočih iz solnca Ko se je posrečilo ugotoviti to intenzivnost, ni bilo po mnenju dr. Stronga več težko ugotoviti toplote na solncu. Mesto St. Louis so si zbrali ameriški učenjaki zato ker ie tam spalna bolezen zelo razširjena Pri poskusih so desetkrat prenesli bacile z ene miši na drugo, in bacili so vedno ohranili svojo moč. Kako se prenese bacil miši na človeka, v poročilu ameriških bakteriologov ni povedano. Poročilo omenja samo. da se drže v telesu bolnega človeka bacili v gornjih dihalnih organih tako. da se lahko prenašajo iz nosu ali ust. Pri Drenosu bacilov človeka na miš se ie pokazalo, da le postala miš za spalno bolezen imuna, če so bili bacili preneseni naJDrej v nien nos in šele ootem v nien mozeg. Poročilo o tem 90 p^dmsali dr S E. Sulkin. dr. C G Harford In prof. J. Bronfenbrenner. POMOTA — Ta gospod pri vratih ima /elo 'eno ženo — To je moj mož — Ah. oprostite, zmotil sem se. TO JE PRAVI Sef: Ali je Novak poravna1 račun? Inkasant: Ne, v tisti hiši stanujejo trije Novaki Vsak trdi. da ni nič dolžan. Eden me je celo vrgel skozi vrata. Sef: Ta je pravi, takoj pojdi še enkrat k njemu. VOJNI RiZIKO v zvezi s transportnim zavarovanjem na morju in po kopnem zavarujete najceneje JUGOSLAVIJI splošni zavarovalni družbi H je VODILNA DRUŽBA v nasi drža** za TRANSPORTNA zavarovanja. Pojasnila daje RAVNATELJSTVO ZA DR A V. BANOVINO LJubljana, Aleksandrova c 11, teL št. 25-71 GLAVNO ZASTOPSTVO V MARIBORU, Slomdkov trg S. telefon 6t. £4M>7 MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. CONTINENTAL >a ugodne mesečne obroke. Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 STANOVANJE -ne sobe in kuhinje se s 1. mar-xra odda na Sv. Petra cesti 43. 615 ZA VSAKO PRILIKO najboljša m najcenejša oDiacuc si a a b a v i te pri P R E S K E B Sv. Petra cesta 14 50 PAR tMLA.\Jfc iZuriranje, vezenje zaves, pe rila, monogramov, gumbmt Velika zaloga perja po 7.— din »Julijanat, Gosposvetska c. 12 4. L PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARN1 Ljubljana, židovska ul. 6. 501 F120L ZA KUHO dobite poceni pri SEVER A ROMP. Gosposvetska cesta 5 13. L GLASBA INSTRUMENTI ZA GODBO na pihala, rabljeni, se kupijo. Naslov pove uprava Si. Naroda 620 l ■ ZAHVALA Ob bridki izgubi naše iskreno ljubljene, nepozabni sestre, svakinje, sestrične, tete in stare tete. gospodični Franjice Pogačnik učiteljice v pokoju izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ji lajšal i trpljenje v njeni oolezni in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo preč. gospodoma p. An-geliku in p. Klemenu za tolazilne besede, s katerim sta li lajšala težke ure; g. primarlju dr. Ivanu Marinčiču. čas ti t im sestram in njeni učenki Ivani za vzorno škrt) m požrtvovalnost. Nadalje častiti duhovščini za častno spremstvo na njeni zadnji poti, posebno pa preć. gosp Jaku Kalanu za lepe in ginljive poslovilne besede, kakor tudi neštetim darovalcem vencev in mnogega cvetja Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 22. februarja ob V* na 8 v uršulinski cerkvi v Ljubljani m na Dobravi pri Podnartu. V Ljubljani, dne 21. februarja 1940. Žalujoči bratje in sestre ter ostalo sorodstvo i ■ KUPIM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. ŽELEZNE SODE rabljene, za petrolej, 100 do 200 Utrov, kupim. Ponudbe na Lapuh Mihajlo, Dobova pri Brežicah. 605 KUPIMO vagon najboljšega sena. Parna žaga Rog. Podstenica, p. DoL Toplice. , . 606 Iusertrajte V SLOV. NARODU" Daniel Leeueur Krinka ljubezni B o m a a — Papa. — mu je prigovarjala Francoise. — Prosim vas. pojdite k Jose Escaldasu. Srečala sem ga in dejaJ mi je, da vas bo pričakoval pri belem hrastu. Ne glejte nanj tako zviška. Naj vam pove, kar mu leži na srcu. Čeprav ne vem, za kaj gre, se mi vendar zdi. da je to zelo vpliven mož. Morda bo nama koristilo, če bova vedela, kakšne načrte ima. — Koristilo? — je ponovil oče s porogljivim očitkom. — Kako trda je ta beseda v tvojih lepih ustih. — Toda kakšna priložnost je to! In čas hiti. _ Menda se ne jeziš name. Francoise. da nisem znal obogateti. _ Jezila bi se na vas. če bi zanemarjali priložnost k temu. Zasmejala se je. Toda Francoise de Plesguen se je smejala vedno. Bila je ognjevita žabica dolgega telesa na nekoliko kratkih nogah. Človek si io je nehote mislil i krinolini s pudrom na kostanjevih laseh in »mušicami« na robu jamic na njenih licih. Njen oče je tiho vzdihnil, kajti vedel je, da Fran-coisin smeh ni vedno brezskrben, ni pa znal vedno uganiti kdaj. — Kaj če gre za tajno izkoriščanja kavčuka, ki mi jo hoče tvoj Bolivijec prodati v škodo našega bratranca? — se je pošalil. Ali bi bila zadovoljna, če bi se spustil v konkurenco z valeorskim kraljem in odpotoval na bregove Amaconke ? Odkimala je z glavico. — Ne, nobena Valcorija na svetu bi me ne zadržala, da bi mu ne zavidala Valcora samega, tega dednega veleposestva, kjer živiva in ki spada med najlepša v Franciji. Čemu ukvarjati se še z nečem drugim, Če imava to posestvo? Ce bi bila na mestu našega bratranca, bi domnevala, da potiska navzdol njegovo vrednost s tem, da hrepeni po milijonih, pridobljenih z eksotično industrijo. Kako malo očetovega značaja je bilo prav za prav v nji! Biti ponosna na svoj rod, na zemljo, s katero je zvezan samo naslov, po tem je hrepenela ta Wat-teaueva pastirica. — Niti Jose Escaldas ne bo ničesar izpremenil na tem, da si rojena kot hči mlajše veje, moja častihlepna lepotica, — je dejal Marc nekoliko trpko, — Kdo ve? — Pojdem torej k njemu. Na poti do belega hrasta bo vroče. Marc de Plesguen je pozvonil in si dal prinesti svoj najširši slamnik ter velik siv, zeleno obrobljen solnčnik. Zapustil je grad in odšel čez francoski vrt in po cesti med gostim vejevjem proti belemu hrastu. To križišče je dobilo ime po krasnem tam stoječem drevesu. Hrast je bil ravnejši od bukve, toda prav tako gladek. Bil je srebrnkaste barve in stal je sredi zelenja liki stolp. Bil je izredno visok, a njegova zelena krona je bila naravnost gigantska. Pod hrastom je sedel na kamniti klopici Escaldas. Bil je tako zatopljen v svoje misli, da ni opazil, kako mu je ugasnila cigareta v roki. S palico je risal hieroglife v tla pred seboj. — Menda mi hočete sporočiti veliko tajno, ker ste izrazili željo, da bi prišel tako daleč, — je dejal Marc potem ko ga je bil komaj pozdravil. — Veliko tajno, gospod de Plesguen. Ta beseda je samo povečala prišlečevo rezervi-ranost. Njegovemu odkritemu značaju se je upiralo vse, kar se ni dalo izgovoriti glasno ali storiti pred vsakim Človekom. — Poslušam vas, — je dejal in sedel tako daleč od Josea, kolikor je dopuščala klopica. Mešanec se mu je previdno približal, ne da bi se zmenil za njegovo presenečenje. — Nikar se ne odmikajte, gospod de Plesguen, verjemite mi, da vam ne bo žal, da govorim tiho. In res se je njegov glas izpremenil v šepet. — Kako presenečeni bi bili, če bi vam dokazal, da ste glava rodbine Valcorov, pravi markiz pred zakonom in zakoniti lastnik krasnega posestva, na katerem sediva, vi, ne pa vaš nečak Renaud. Zdelo se je, da osuplost Marca de Plesguena, ki je bil Escaldas na njo tako radoveden, pri tej domnevi ni bila velika. Neverjetno in nemogoče spo- ročilo iz ust človeka, ki mu že vnaprej ne zaupamo, vzpodbuja samo k tem večji previdnosti. Marc je samo dvignil obrvi in skomignil z rameni. — Moja vest je povsem resna, — gospod de Plesguen. — Da, nekaj je na tem resnega, namreč to, da s Le me pripravili do tako dolge poti v taki vročini, kar zelo obžalujem. Toda te neumnosti, ki mi jih pripovedujete ... — Če me nočete poslušati zaradi sebe, storite to iz ljubezni do svoje hčere, — je vzkliknil Bolivijec, videč da vstaja, — Do moje hčere, — je zašepetal Plesguen in videl je v duhu smeh svoje Francoise ter njene živahne, lokave oči. Zdelo se mu je, da še sliši njene skrivnostne besede. Kdo ve? — Upam, gospod, da o teh neumnostih niste govorili z mojo hčerko. — Nikakor ne, toda gospodično Francoise poženete v nesrečo, če ji ne pridobite nazaj njenega posestva, ki mora priti v njene roke. Ljubi kneza de Vil lin g en, ki bi vzel za ženo dedinjo Valcora, toda, .. Stari plemič ni čakal, da bi izgovoril novico do konca. — Molčite! Kolika drznost... ustvarjati si domneve o čuvstvih gospodične de Plesguen. Njegov koščeni obraz z vojaškimi brki je zalila rdečica. V njegovih navadno zelo motnih očeh se je zalesketal gnev in razburjenje. Marcovo razburjenje pa ni bilo povzročeno samo z gnevom. Obšel ga je tudi strah — kako uganiti, kaj se godi v dekličinem srcu? Ali je mogoče, da bi se sama vrgla v muke nesmiselne ljubezni? Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jaran U Za uprava m iaseratni del lista Oton Christaf // Vsi v Ljubljani ste*. 42 »SLOVENSKI NAROr sreda, 31. sbruarja 1040. Stran 8 i spada Tomšičev spomenik že v iruzej? Rak za za tvori te v starega mariborskega pokopališča je baje podaljšan do t« maja Maribor, 20. februarja Kot odgovor na to vprašanje za danes samo nekaj ugotovitev. 2e pred leti, ko se je aoznalo za opustitev starega pokopališča, je dobil začasni oskrbnik Tomšičevega groba in čuvar njegovega spomenika zagotovilo, da je poleg Slomška edino le se Tomšičev spomenik zaščiten In sicer tako. da kakor Slomšek, ostane tudi Tomšič na svojem mestu tudi Se potem, ko bo pokopališče dokončno zaprto. (Zaščita spada seveda pod varstvo Muzejskega društva). Sele v zadnjem času se je ta sklep aH določilo v toliko spremenilo, da se od gotove strani dela na to, da se Tomšičev spomenik na vsak način že zdaj prepelje v — muzej, Slomšek pa da ae ostane na svojem mestu. C« smemo verjeti vestem o dozdaj uradno se ne razglašenem sklepu mestnega obč. sveta, se je rok za ratvoritev pokopališča podaljšal do 1. maja. Temu nasproti pa cerkev kot lastnica pokopališča ta rok podaljšuj« tudi ae za nadalje proti letni najemnini 30 din od gToba. Ker vse to velja za vse na pokopališču se nahajajoče grobove, je umevno, da mora isto veljati tudj za Tomšiča, ki nikakor ni zapuščen in bi bila (če nihče drugi) v prvi vrsti Slovanska Čitalnica dolžna skrbeti za grob in spomenik. Do 1. maja (če bi oni od cerkve podaljšani rok ne veljal) je Se precej časa; dotedaj se bo že mnogo, mnogo spremenilo. Cemu torej predčasne forsirati baš odstranitev Tomšičevega spomenika? Bolj na mestu bi bila skrb, da postane ta spomenik prvi Javni slovenski spomenik v Mariboru tam na mestu kamor so ga 1.1875 postavil! njegovi častilci, med katerimi je bila morda večina narodnih duhovnikov! Novi mestni proračun Nad 9*000*000 za plače, pokojnine, vdovnlne In miloščine Maribor, 20 februarja Novi prorečun mestne obč ne marib^ fZze za leto 1940-41 izkazuje glede esebrtih usdatfcov vsoto 9.132.130 din. v lanskem proračunu so izkazovali osebni izdatki 7 milijonov 820.260 cin. Ta postavka je torej v novem proračunu za 1.311.770 din v3ja nego je bila v lanskem proračunu. če si podrobno je og'edčmo osebne izdatke v luči novega proračuna, vid mo pri mestni upravi postavka predsedstvo vsoto 105.000 din. Ravnatejstvo 61 630 d'n obrtni referat 113 470 din. Pri tem referatu so 4 uslužbenci. Pri gradbenem uradu izkazuje postavka osebnih izdatkov za 14 uslužbencev 417.860 dn. fin*m'na up~a-va za 29 usHižbencev 750.900 din. tržno na^orstvo 118.600 din. veterinarski ura1 51 880 din. pisarna za 17 uslužbencev 371 tisoč 190 din. konskrpcijski urad za 11 uslužbencev 298 820 dtcpnika sreskega odbora RK šol. nadzornika g. Močnika, župana g. Stržino kot zastopnika občine, RK v Pobrežju in D M. v Brezju ter predstavnike vseh domačih nacionalnih in kulturnih društev, so sledila vestno sestavljena izčrpna poročila tajnika učitelja g. Visočnika in blagajnika g. Zunka. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je bilo 15.664 din dohodkov in 13.354 din izdatkov. Dohodke so donasali poleg čianarine tudi prireditve, naiveč pa podpore naših tovarn, kr. šol. odbora, občine in drugih domačih dobrotnikov in le tako je bilo mogoče prirediti v tako velikem obsegu božičnico, pri kateri je bilo obdarovanih nad 400 otrok z obuvalom, obleko :n perilom. Poleg uboge šolske dece je bilo z manjšimi denarnimi zneski obdarovanih nekaj domačih nujne podpore potrebnih teženjih siromakov. V imenu nadzorstva ie podal izčrpno poročilo učitelj g. Miloš Ledmck. Sledila je razrc?nica staremu odboju in nato volitve. Z majhnimi spremembami je bil izvoljen stari odbor s predsednikom g. Joškom Sabcxirom. Pohvalno se je izrazil o delu odbora zastopnik sres. odbora RK šolski nadzornik g. Močnik, govorili so še župan g. Stržina, podpredsednik g. Alojz Ko-vačič in predstavniki domačih društev Lepa in primerna navodila za bodoče 'eto je zlasti podal učitelj Miloš Ledinek. Za naše veliko predmestno naselje je zlasti potreben zdravnik. Treba bo misliti na ureditev šolske kuhinje v zimskem času in gradnjo otroškega zavetišča. Sicer je bil svoječasno ustanovljen po predlogu učiteljstva odbor, kateremu je bila poverjena naloga ustanovitve zavetišča, kaže pa, da bo tudi to nalogo moral prevzeti odbor RK. Naj še omenim hvalevredno dejstvo, da so »e udeležili občnega zbora predstavniki vseh tukajšnjih nacionalnih in prosvetnih organizacij in tako doprinesli dokaz, da vidijo potrebo skup nega delovanja vsaj za ublažitev bede v našem predmestju. Bridka usoda hlapca Jerneja 618.960 km je prehodil v 26 službenih letih — Razoča ranje na stara leta Maribor. 20. februarja Kdo ga ne pozna? Nagel je njegov korak. Zmerom po cestah in ulicah, v središču mesta in na periferiji. Kdo hi mu neki prisodil, da ima na svojih ramenih sedem i križe v« in pol? Zares ču:na je usoda 751etnega sodnega dostavljača Adolfa Hecla. Ta njegova usoda nalikuje na bridko razočaranje. ki ga je doživel na stara leta Cankarjev Hlapec Jernej. 26 let je Adolf Hecl vzorno, vestno in zadovoljivo opravljal svoje delo. Vsak dan je absolviral povprečno 60 do 100 km. Pri tej neprestani, naporni hoji si je tako okrepil telo in zlasti noge. da je še danes hitrejši in vztrajnejši v hoji nego vsak mariborski mladenič. Ako upoštevamo, da je opravil na leto v 312 delovnih dneh prego 24.960 km, potem dobimo v 26 letih progo 618.960 km ,ki jih je absolviral po svojih službenih opravkih. Le malokdo se more ponašati s tako krepkim In otipljivim dokazom naporne delavnosti ln delovne vzdržnosti. Adolf Hecl je zdrav in krepak. Ni pa nastavljen. Njegovo delo ni bilo postavljeno na osnove konkretnega dogovora in službenega razmerja, četudi so njegove noge izredno prožne in hitre, pa pravijo, da je potrebna mlajša moč, ki naj prevzame Heclovo delo. Adolfa Hecla pa čaka na stara leta bridka usoda. Brez pokojnine bo, zares pravi hlapec Jernej. Kam naj se obrne v jeseni življenja za delo in zaslužek, od česa naj ubogi starček živi? Ta in slična vprašanja se porajajo. Ali se bo še v zadnjem hipu oglasilo dobro srce in preprečilo, da ne doživimo novega primera trpkosti tn grenkobe, ki jo nemalokrat prinaša sodobno življenje. Mariborske in okoliške novice — Tri tedne po smrti — premeščen. Lansko leto v decembru je zburila med želzničarji začudenje objava v železniških službenih sporočilih, da je strojevodja F. prestavljen lz Maribora na postajo Niš. F. je bil skero leto dni bolan in ni vršil službe. Tri tedne pred objavljeno premestitvijo pa je že ležal pod hladno ruso. (Delavska politika) — Sres ko načelstvo v Maribora opozarja vse imetnike vozniških izkaznic, da poteče rok za podaljšanje vozniških izkaznic in plačilo taks 29. februarja 1940. Proti zamudnikom se bo uvedlo kazensko postopanje. Lastniki motornih vozil lahko dvignejo tu-I bencinske karte. — Materinski tečaj. Jutri v četrtek predava v okviru materinskega tečaja v dvorani Ljudske univerze g. dr. Stanko Go-gaia iz Ljubljane o svobodi in avtoriteti. — Odpeta noč in dan so groba vrata-V splošni bolnici je umrla tkalčeva žena Marija Mesarec. stara 31 let. V Rapočevi ulici 4 je preminila žena upokojenega železničarja Marija Domiteri stara 78 let. Ena najstarejših Mariborčank je bila za-sebnica Ana Polifka, ki je doživela Častitljivo starost 89 let, pa je sedaj umrla. V Smetanovi ulici 54 je preminila zasebnica Helena Potočnik, stara 73 let. žalujočim nase globoko sožalje. — Smrt vzorne tene. v Mali Nedelji pri Ljutomeru je preminila blaga gospa Marija Spindler. stara 84 let. Plemenita pokojnica je bila mati našega stanovskega tovariša g. Vekoslava Spindlerja. Vsi. ki ao p'.emenito starko poznali, jo bodo ohranili v trajnem spominu. Žalujočim svojcem nase globoko sožalje! — Bdeči križ v Mariboru poziva vse avtomobiliste in šoferje, ki niso sposobni za vojaško službo, kakor tudi vse avtomo-bilistinje. da ae javijo, oziroma ča izročijo svoj nas:ov v pisarni Rdečega križa v poslopju sreskega načelstva, če so v primeru potrebe pripravljeni prevzeti gotove funkcije. — Zmrznil Je S6!etnl posestniški sin Anton Bokan iz Skakovcev. Nedavno se je vrnil domov iz Francije, kjer je bil na sezonskem delu. Popolnoma izčrpan se je zrušil na cesti. Obležal je in zmrznil. — Amaconska ari. Na Podlehniku sta se hudo premikastili in spopadli 291etna posestmea Marija Marženjak in njena soseda, ki je navalila na Mar žen Jakovo s taksno silo. da se je morala Marženjak o-va zaradi občutnih poškodb na glavi zateči v bolnico. Sedaj razčiščujejo orožniki to zadevo. — Tudi loj Je postal predmet špekulacije. Cena mu je narasla že na din 14.50 in še ga ni bilo dobiti, ker so mesarji napovedali, da bo v kratkem po din 16 in celo din 18. Med tem pa se je stvar redila drugače. Mliame. ki v prvi vrsti rabijo loj. so ga dobile iz inozemstva po din 10 za kilogram in je v ceni vračunana turi prevoznina, ki znaša sedaj 40° o nakupne cene loja (popreje kvečjemu 8 do 10%). Zaradi tega je cena našemu domačemu loju zepet padla na din 11 za kg. Torej je naš domači loj v pilmeri z ameriškim in avstralskim še vedno za 1 din pri kilogramu predrag. (Delavska politika« — Iz vinicarskih vrst. V nedeljo 25. februarja se zbero vinlčarji v fiternovi gostilni v Košakih. O vinicarskih zadevah poroča v zvezi z novim viničarskim redom g. dr. A. Reisman. — Ustrelil človeka ker ga nI »o pu*UM v hišo. Dne 9. novembra 1939 so pri posestniku Francu Novaku v Mihalovcib obrezovali repo. Kakor je ob takih prilikah običaj, se je zbralo pri Novakovih okoli 30 fantov in deklet, ki jih je posestnik Novak po končanem delu pogostil. Zasvirala pa je tudi harmonika ter so se parčki pridno zavrteli. Nenadoma pa je nastal med fanti prepir. Posle-ica je bila, da so tri vročekrvneže postavili na hladno. Toda ti so hoteli na vsak način spet v hišo. Hoteli so s silo v sobe. kjer so plesali. Posestniški sin Avgust Hedžet je stal pri vratih. Tedaj pa je komaj 191etni Ivan Zalar potegnil iz žeca samokres in oddal proti HeJžetu dva strela. Hedžet se je zgrudil na tla in kmalu zatem umrl. Krogli sta mu namreč prebili žilo odvodnico in dovo:"nico. Ivan Žalar se je moral zaradi tega zagovarjati pred malim kazenskim senatom, ki ga je po tajni razpravi obsodil na 3 leta in mesec dni zapora. — Nočno lekanriko »mžbo imata tekoči teden Minaflkova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 25 S5, ter Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meijskc ceste, tel. 25 32. — Mariborski rokoborci na ba?kan!aRazbojn:kov« tudi na velikih odrih dosegla največ uprizoritev ln naj-prodornejši uspeh. Ta igra spada Se danes med žeiezni repertoai vseh gledališč. Predstava je tudi za mladino primerna in nazorna. Zihteve našega učiteljstva Gornji grad, 20. februarja Pretekli teden so zborovali učitelj- JUU v gornjegrajskem s rezu ter se pri tem ze-ainili v sledečem: 1. Odobrava se sta'ifče sekcije do organizacije sreskih šoUklh nadzornikov 2. Da bodo kmetsko nadaljevalne šole res dosegle svoj namen, je petrebno. da se uzakoni obvezno pohajanje teh šol. Izkušnje namreč kažejo, da je sedanji nač n obiskovanja kmetrko nadaljevalnih šol neprimeren in zaradi tega šole ne morejo uspevati kljub debri volji pristejnih oblasti in uč teljstva. 3. G'eJališče m'adcga rodu, kl se je osnovalo v Mariboru, je velikega vzgojnega pomena, vendar bi žslsli, da bi se to gledališče razširilo v toliko, da bi cd njega imeli kerist tudi podeže'ski ctroci ln učitelji. To bi se dalo dcsečl, če bi gledališče vzelo v svoj program tuil gostovanja na deželi in izda.ianje primernih publikacij. Dokler bo delekrog omejen samo na mesto m negovo na jo ižnjo cAolico. ne moremo pristopiti kot ustanovnikl. Slednjč je bila sprejeta sledeča reso^u-cja: 1. Sekcija naj takoj zavzame načlno dtaUSče k novemu položaju v JTJTJ po ur ta novltvi Zveze hrvatskih učiteljskih društev, ali pa naj razpiše zadevno anketo. 2. Vo-stvo organizacije naj se potrud1, da ostane akcijski c:-bor dižavn'h nrmš'en-cev v Pecara *u vse dotlej v furikc ji, dokler nr-štm petre trm ne bo zaio'čeno oz'-rerna dokler ne bi ukinjen $ 76 u. a "ni-škega zakona. 3. Piiznavajoč p: iz~oslale oi *Tan!."so'ie državnih nameščencev na merodajna mesta. Učiteljrtvo murskoso'o'kega srer.^ JUU pa je sprejelo naslednjo resolucijo: Ijo je bila krstna predstava operete >Zo-ra«, ki Jo je spisal R. Kioia. Hvalevredna je sicer prizadevnost, toda takšnih stvari Studenčani ne prenesemo. Težko je najti besedo, s katero bi mogli pravilno označiti tisto, kar smo gleda'1 v prejšnji Spurajevt dvorani v nedeljo zvečer. Razumljivo je, da se je med sicei številnim občinstvom pojavil oepor proti taksnemu podcenjevanju okusa stucen£kega občnstva. Slišali smo žvižganje. p3 tudi razne vzklike, med drugim »Denar nazaj!«. Ne somo stvar umetnesti. ampak že stvar primitivnega okusa samega terja, ca se tnkšne stvari ne uprizarjajo. Prireditelji so doživeli trpko razočaranje s svojo predstavo, ker niso računali s kritičnostjo studenškega občinstva. V bodoče naj bi takšne uprizoritve raje izostale. Studenčani pa bomo tudi vnaprej radi posečali predstave in uprizoritve, ki so na dostojni vlMni in ki apelirajo na primeren okus in razumevanje občinstva. 1. Učitelji zahtevajo zvšonje službenih piejemkov 2. Da s 1. aprilom napredujejo vsi učitelji v v šje skupine. 3. UčiteljaVvu naj se vrne stalnost na mestu. 4. Enakopravnost poročenih učiteljic z neporočenimi. 5. Loč.tev prosvetne uprave od politične. Sprejet je bil tudi predlog, da se vse učiteljice, bodi3i poročene ali samske, na-zivajo z vgospo« in ne z »gospodično«. Iz Celja —C Podsavezno prvenstvo v a-pski kombinaciji pri Celjski koči. Zimsko športni odsek Savinjske podružnice SPD v Cel^u je razpisal tekmovanje v alpski kombinaciji za pivenstvo Mariborskega zimsko spo. tne-ga po^saveza. Tekmovanje bo v nedeljo 25. t. m. pri Celjski keči pod Tov-stom. Tekmovanje v smuku se bo pričelo ob 9. na 2 km dolgi progi z višinsko razliko 300 m, tekmovanje v slalomu pa ob 13.30 na 500 m dolgi progi z visinsko razliko 125 m. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani tekmovalci JZSS, v konkurenci pa oni, ki so obenem Člani klubov Mari-boiskega zimskosportnega p od saveza. Prijave je treba poslati do petka 23. t. m. zvečer na naslov: Zimakospo.tm odsek SPD Celje, Kralja Petra cesta 9. Naknadne pr jave se bodo spiejemale najpozneje eno uro pred startom proti dvojni prijav-nini. Ziebanje številk bo v soboto 24. t. m. zvečer v Celjski koči. Tam bo po telrmi tudi objava rezultatov in rr.z "e'itev da il. —c s°kolsko društvo Celjc-matica opozarja članstvo in naraščaj na tretji debr-t* ni večer, ki bo drevl ob oranih v mali dvorani Narodnega, doma. Brat dr. F rkaJ bo razpravljal o Tvrševem delu: Naša nar loga smer in cilj. —c PredaMnje za rezervno oficirje. Celjski pododbor UROIR sooic-ia, da bo v petek 23. t. m. ob 18.30 v Oficirskem domu cLve7no pre "avanje za vse rezsrvne oficirje. Izcs. nek je treba opiaviMt'. — Ttčaj za m^j-'lrske izpite se bo pričel v nedeljo 25. t. m. ob 7. zjutiaj v Obrtnem domu v Celju. —c Nesreča ne počiva. Ko je 267etn? dninar Frrnc: Selič na Rečici pri Laikom čistil drevje, je padel z drevesa tako nesrečno, da si je zlomi križ in desno n?go. V nedeljo si je 171etni mizarski vajenec Jože Vozel iz Loke pri Trbovljah pri smučanju zlomil desno nogo, 121etnl delavci v sin Friderik žohar iz Nove vas! pri Cr^ju pa si je pri smučanju zlemil levo roko. V ponedeljek si je Franc Gajšek, sin po-sestnice iz Prožlnske vasi pri Storah pri padcu na poledenelih tleh zlomil levo roko v ramenu. Na Dečkovi cesti 3 v Celju je padel 261etni brezposelni deavec Ivan Kukovič v nedeljo doma po stopn cih in si izpahnil desno nogo. Ponesrečenci se zdiavijo v celjski bolnici. —c Umrl je v ponedeljek v celjski bolnici 531etni delavec Viktor Graf iz Štor. Istega c'ne je umrl na Sp. Hud nji pri Celju sinček mliniskega jpour*očnika Mart« -'•"•n Teržan. Iz Rađač — Ob Savi so se pojavile divje race In gosi. Odkar je nastopil siloviti mraz, lahko opažamo ob bregovih Save precejšnje število divjih rac, ki plavajo po vodni gladini. Kadar meujajo svoja mesta, se dvignejo visoko v zrak ter plavajo vzdolž Save proti ~ 'c- a!i Zidanemu mestu, naši lov- ci p - j i i pi i-!no za petami. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« sreda, 21. ebruarja 1940. Štev. 42 Nakaznice za bencin izdane, bencina dovolj — a čakamo se na uredbo o predaji Ljubljana 21 Pred 14 dnev. je Ljubljanska uprava sporočilo oorabnikon avtomobi Ustom in .ji evoznikom. čela razdeljevati nakaznice ki februarja :.ohcii?k^ bencina da bo zalih ic ure- Casopisie ie pa /. i-ivi ..;iidaia bencina nn na- že i? I m Venddi so razdelievati nakaznico in »mejeni porabi tekoč h veljavi Pia\ tako je še jela iz Beograda ooročalo da bo Jcamice uvedena leda*, selt . a če star: aredoisi Wpr:\ SO ostali v zdai vedno v \eliav uredb:; o časovni in kraievn omeiitv. Drometa Porabniki bencina o.* k. so ž«.- Drejeli nakaznice za bencin se iih ^c- vedno ne more i ( do-služit; Kako dolgo bo torei še v veljav: >eda-nja umeiite\ prometa? Zdai še ni mogoče napovedati kdai b< uvedena Drodaia bencina na nakaznice Po nekaterih vesteh k: so Drisocle iz Beograda, bo uredba o Drodaii bencina na nakaznica kmalu izdana Računajo da bo gotova v začetku prit* dhjega meseca Ze p:ea ;ed ti je časoDisit- opisovalo novi -.stem Dro-daje bencina Kliub temu zdai še n; no-bent* tesnosti. o delitvi oorabnikov bencina na -»kupine in kategorije do vozilih Nihče še ne ve čeprav ie že orojel nakaznico koliko bencina bo oreiema! To ni razvidno z nakaznic kar so zdi Dre-cejšnia pomanjkljivost Po različnih nakaznicah ihhko sodimo, da ie uvedenih 12 kategorij, ni na še mogoče ueotoviti kakšna ie razlika do dovoljeni količin, bencin^ med oosame/.nimi kategorijami Nakaznice so označene d<» črkah A B C m D raz^n teea se Da še razlikujejo sicer Dod oznako isto črko z barvnim: Dasovi. rdečm. in zelenimi, navpičnimi ali poševnimi, a nekatere nakaznice imaio do tri barvne paso-ve. zopet druge Da do dva Samo nakaznice s črko A so le ene vrste. Razdeljujejo iih motociklistom. Motociklisti torej ne bodo razdeljeni v več skuDin «er imeli VSi pravico do nakupa enake čine bem ina Nakaznice sestoie iz legitimacije lastnika vozila m iz bonov /a bencin vse natismeno no precej velik; poli kartona Z enim bonom se bo i>orabnik bencina lahko založil s tekočim gorivom za teden dni. Prodajalec ali kupec bo sproti stri- i gel bone Vprašanje oa ie. kdai se bodo posamezni prodajale: bencina Dri črpalkah I nauči!: razpoznavati bone. da bodo ve- ; deli koliku bencina smejo dati To ne bo j takn enostavno ker kakoi rečeno, na bo- j nih n: natisnjeno, za Kakšno količino ben- 1 cina veljajo Razločevati 12 različnih bo- ' nov ki so si precej oodobni. ne bo igra- | ča. vsaj ne v začetku Brez pomot najbrž ne bo šlo Mimoerede nai omenimo, da b; j marsikdo lahko Donareial bone brez do- j sebne spretnosti če bi mu kazalo Kljub vsem Domanjkijivostim nakaznic. , jih večina Dorabnikov bencina Dozdravija. sa; mnogo raie pristanejo na tako orne- , leno Drodaio bencina kakor Da na časovno in krajevno omejitev premeta. Pač | na jih skrbi če bodo tud: ore jemali do- j voli bencina na nakaznice Ko so uvaiali nakaznice, so razmišljali o zelo velik; omejitvi porabe bencina najmani na po-lovico normalne toorabe Poročali smo. da ' so delegat: akcijskega odbora za Dravič- • nejšo omejitev prometa iz naše banovine j predlagal; v Beogradu, nai bi porabo orne- i bi idu koh- iili le največ za 25 odstotkov normalne po-abe. ker b večje omejitve Slovenija ne mogla Dicnesti brez škode za svoje gospodarstvo Zdai ie oa šc težko reči. ali so v Beogradu upošteval: upravičene zahteve naših gospodarskih organizacij Sele uredba ali pravilnik nam bo izda! to -krivnost koliko bencina bodj lahko ku-oili porabnik: ousamezn h k^ienorii Precejšnje ( meiitvc- prometa so zdai po-v sem brez pomena že zato. ker je dovolj oemina Po/.im: je navadno znatno manjši promet z motornim: vozil: v tej zimi je Da bil še Dosebno ?lab deln« ženih cest in hude .t. mraza, oa tudi zarad: tega ker je mnouc a vtomcbiHstov odjavilo svoja vozila Ce k skupnemu številu avtomobiliitov ne prištevamo avtoiz-voščkov. ie v tei zim: odjavilo vozila približno 75 odst- tkov avtomobilistov Vozil /daj še niso začeli Dri javi jati. čoorav b: to i pričakovali odkar ie Policija začela raz-icijevat: nakaznice /a bencin Avtomobi-listi so Se vedno nezaupljivi ter bod vo-; žila začel: Dr:javljati šele. ko b do vedeli, ali bodo lahko kuoili dovolj oencina. ko-. .kar ga ootrebujejo. da vozilo lahko služi svojemu namenu brez velikih oosebnib stroškov (dajatve) Cim bo uredba objavljena se bo Dokazalo, ali je nova ureditev Drodaje bencina dobra ali ne — po številu prijav vozi i. Zato oa tudi upravne oblasti trDC veliko škodo. Dredvsem občina in banovin;: 'aradi zmanjšanih dohodkov, ker je tol.*:o avtomobilistov odjavilo vozila, da b: bilo treba čim bolj pospešiti ureditev prodaje bencina na nakaznice Ko so ;i\-tomob:listi naDovedovali da bodo morali odjaviti vozila zaradi uredbe o omejitvi motornega prometa teh njihovih napovedi najbrž niso jemali resno, kakor da so bile le orazne grožnje Velike odjave zim: so oa najboii d.kazale dosedanja omejitev prometa vozil v tei da je bila zgrešena Ce so z uredbo o omejitvi premeta ho-leli doseč. manjš.. oorabo tekočih goriv. te jim ie to vsekakor oo-rečilo kajti če tri četrtine avtomobilov ni več v prometu, je ooraba nedvomno manjša Toda d -kazano je bilo. da je v naši državi poraba tekočih goriv v motornem orometu Se tako majhna, da s takšnim varčevanjem v resnici nič ne Drihranimo. a državne zaloge bencina bi bilo lahke napolnjene že zaradi /asne- j zdavnaj prej. Držav: ni potreben samo bencin, temveč še sk raj v veči: meri motorna vozila, zato n: vseeno, če ie toliko vozil izločenih iz prometa Da ie pa bila uredba nesmiselna, ker je bila brez učinka, kjer je pač niso hoteli upoštevati, se ie tudi izkazalo. Nadzorstvo nad vozili, k: so bila v prometu v posameznih kra-i:h. ie bilo skoraj povsem nemogoče, sai oblasti niso mogle nadzirati sleherneg; avtomobilista od kod in kam Del je tei so bile zlorabe mogoče Nekateri grešniki <*o bili tudi dovoli Dredrzni. kakor n nr. tisti advokat, ki se ie odpeljal z avtomobilom na nedeljski lov in je bH za to zabavo nagraien s 5000 din globs ln še z zaporom menda celo mesec dn: Zdaj pa ie brez Domena, da bi Dri jemal n>:-tere grešnike, ko so vendar že izdane nakaznice za bencin tudi za januar in februar, sai je zdaj prehode- čas ko je stara jredb-i v veljavi samo no napirju. nova oa še ni izdana Porabniki bencina si samo žele. da bi bile nakaznice za bencin praktično v veljavi vsaj Drihodni sai so iih plačali Ta vse leto. manj 2 meseca no br»dn rabili so do 20 do 40 din mesec iih naj-Nakaznice Občni zbor čebelarskega društva v Dol, Toplicah in sestanek čebelarjev v črmoSnjicah Dol. Toplice, 13. februarja. Čebelarsko društvo v Dolenjskih Toplicah ustanovljeno kot podružnica Slovenskega čebelarskega diuštva. je v nedeljo j>olag;alo obračun svojega dela v prvem letu. Iz poročil podružničnih funkcionarjev je razvidno, da je bilo delovanje podi užnice z-a prospeh in napredek čebelarstva v tukajšnjem okolišu zelo zadovoljivo, čebelarstvo, ki je zelo vaZna panoga našega narodnega gospodarstva, se.mora tudi pri nas dvigniti na višjo stopnjo, kar bo mogoče le, če se bodo čebelarji organizirali, se temeljito poučili o naprednem Čebelarstvu ter upoštevali vse nasvete, ki vodijo čebelarja k napredku. Predavanje o Čebelarstvu je bilo v preteklem letu le eno o priliki ustanovnega občnega zbora, pač pa se je udeležilo nekaj članov tridnevnega Čebelarskega tečaja na Grmu pri Novem mestu in en član tečaja o spoznavanju čebel-nih bolezni v Ljubljani, ki se je vršil v dneh od 3. do 5. januarja t. L Lansko leto je bilo za čebele zelo slabo leto in potrebno je bilo v jesen; čebele dopitati s sladkorjem. Sladkor, ki ga da država v ta namen, je sicer prost trošarine, toda je zelo slab. ker je mešan z ogljem in neprečiščen ne gre skozi pitalnike. Dobi se navadno tako kasno, da že skoro ni več mogoče čebel dopitati. ce ne bi bila pretekla jesen tako ugodna in topla, bi bilo pitanje skoro nemogoče, želja čebelarjev je tudi. da bi se dobival čisti sladkor, saj je vsaka zloraba sladkorja izključena, ker dobi sladkor le čebelar, ki ima potrdilo sreskega ekonoma o potrebi pitanja čebel in potrdilo finančne kontrole o številu obljudenih panjev. a Popoldne istega dne se je vršil v Crmo- šnjican sestanek čebelaijev. na katerem je predaval učitelj v p g Lilija Sestanek čebelarjev je bil glede n.i vremenske prilike in oddaljenost •cocevskifa \asi zelo zadovoljiv iako glede udeležbe in zanimanja za nap:eduo čebelarstvo. Kraji tod okoli so za čeoelarstvo zelo ugodni, zalo je tudi čebelarstvu tod a1!., j.;-.vilo. !• piv.uulo sistematično. Podružnica, ki naj bi se ustanovila, bi mogla doječi prav lepe uspehe Predavanju g. predavatelja so \si pazno .-•leaiii m ker je bilo slo. enako, katerega .Kzi«.a ne umejo vsi prav dobro, je nekatere i ažnejSe siv ari tolmači g. Petacnauer, ki se je iz slovenskih strokovnih knjig učil umnega čebelarstva. Po predavanju se je razvila zanimiva debata, kako nekateri brezvestni Čebelarji pošiljajo čebele na rop Dajejo jim pit: žganja, ki jih pripravi do tega, da pricno ropati. Nekateri celo žganju primešajo nekoliko kvasa, kar jih še bolj sili na rop. Pri tem brezvestnem delu pa ne pomislijo, da s tem uničijo čebele ne le sosedu, kjer ropajo, temveč tudi svoje lastne. Tako po-čenjanje pa je tudi nevarno, da čebele obole. Nekdo izmed navzočih je pravil, da je opazil pri svojem čebelnjaku roparice. Trdil jo. da mu je sosed grozil, da ne bo imel nikoli ćebel. V slutnji, da so roparice last tistega ki mu jo grozil, je vzel daljnogled rc: pogledal proti čebelnjaku, ter opazil, da se sosed mudi pri čebelah Takoj so odpravi proti čebelnjaku, od koder so prihajale čebelo roparice. Ko zapazi prihajati soseda proti čebelnjaku, jo brž odkuri v ^obo Ta pa dobi pred čebelnjakom posodo z žganjem, ki so ga pile čebele. Zadeva se je sicer obravnavala pred sodiščem, dasi brez uspeha, vendar je imel od tedaj mir pred roparicami. Med preprostimi čebelarji se to pogosto dogaja, dasi jo to obojestransko škodljivo. Napredno in umno čebelarstvo bo tudi to odpravilo. Optični pvrometer, rabljen pri teh poskusih, je podoben tistemu, s katerim se meri temperatura tekočega jekla. V jekleni industriji označujejo različno barvani toplotni valovi temperaturo raztopljenega jekla, če namerimo na nje ta pvrometer. Po tej poti je dr. Sti ong določil temperaturo soln-ca z mor jen jeni intenzivnosti infra rdfčih žarkov, izvirajočih iz solnca Strongov pvrometer kontrolira tudi našo temperaturo, kakor jo jo recimo objavila ameriška meteorološka postaja. Ko je objavila, da znaša 72 5" Fahrenheita jo nameril dr. Strong 87.8 na zemlji in 89.6 na hrastovi skorji in 07.J na južni steni hiše. Pa tudi njegova solnčna temperatura jo višja, nego so jo izmerili recimo v observatoriju na Wilso-novi gori. s pomočjo posebnih morilcev toplote, pritrjenih k velikemu daljnogledu. Razlika jo znatna, saj so namerili tu samo 1 300" Fahrenheita. Kako vroče je solnce? Kadar človeka pošteno zebe. kakor je nas v letošnji zimi že večkrat, se sliši posebno prijetno, da znaša približna temperatura solnca 12.300' Fahrenheita. To temperaturo na površini solnca jo točno ugotovil dr. John Stiong s pomočjo novega pyromotra. ki določa iz solnca izžarevaJOČO toploto z merjenjem intenzivnosti njenih svetlobnih valov Doslej se to ni dalo storiti, dokler niso jeli fiziki uporabljati načela infra rdečih žarkov pri konstrukciji novega pvrometra. S pomočjo teh nevidnih žarkov so da točno ugotoviti intenzivnost svetlobnih žarkov prihajajočih iz solnca Ko so je posrečilo ugotoviti to intenzivnost, ni bilo po mnenju dr. Stronga več težke ugotoviti toploto na solncu. Miši in bacili Trije baktoriologi z washingtonske univerze so v St Louisu skozi dve leti proučevali možnost nrenosa bacilov srvalne bolezni notom navadnih miši. Njihovo delo so io končalo 7. nenričnkovanim uspehom Ameriškim učenjakom se je namreč posrečilo dokazati resničnost staro domneve, da miške ne Drenašaio samo bacilov spalne bolezni, temveč da so tudi niihov rezervoar. Mesto St. Louis so si zbrali ameriški učenjaki zato ker je tam spalna bolezen zelo razširjena Pri ooskusih so desetkrat nrenesli bacile z ene miši na druco. in bacili so vedno ohranili svojo moč. Kako se prenose bacil miši na človeka, v poročilu ameriških baktoriologov ni povedano Poročilo omenja samo. da so drže v telesu bolneca človeka bacili v gorniih dihalnih organih tako. da se lahko prenašajo iz nosu ali ust Pri prenosu bacilov človeka na miš se ie pokazalo, da ie postala miš za spalno bolezen imuna, če so bili bacili preneseni najprej v nien nos in šole potom v njen mozec Poročilo o tem s> o^dn^sali dr S E Sulkin. dr C G Harford in prof. J Rronfonbronner. POMOTA Ha gospod pri vratih ima /e*r> epr* /eno To je moj m"-" Ah oprostite /motil sem »e TO JE PRAVI Norvak poravna' račun Sef: Ali 1 c Inkasant: Ne v ti^tt hiši stanujejo trije Novaki Vsak trdi tla ni nič dol/an Eden me je celo vrgel skozi vrata. Sct: Ta je pravi Takoj pojdi enkrat k njemu. VOJNI RJZIKO v zvozi s transportnim zavarovanjem na morju in po kopnem zavarujete najceneje JUGOSLAVIJI splošni »varovalni družbi ki je VODILNA DRUŽBA v naši državi za TRANSPORTNA zavarovanja. Pojasnila daje *LAVNATEUSHO ZA DR A V. BANOVINO Ljubljana. Aleksandrova c 11, tel. *L 25-71 GLAVNO ZASTOPSTVO V MARIBORU. Slom&kov txg S. telefon »L ii>-07 MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZHO Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. CONTINENTAL ia ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljubljana. Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 STANOVANJE ine sobe in kuhinje se s 1. marcem odda na Sv. Petra cesti 43 615 1 ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oDiacii^. si nabavite pri PRESKER Sv. Petra cesta 14 50 PAR EMLA.NJt ižuriranje. vezenje zaves, pt-rila, monogramov, gumbmc v/elika zaloga perja po 7.— din >Julijanai, Gosposvetska c. 12 4. L PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8. — din. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARNI Ljubljana, židovska ul. 6. 50 i E1ZOL ZA K L HO dobite poceni pri SEVER & KOMP. Gosposvetska cesta 5 13 L GLASBA INSTRUMENTI ZA GODBO na pihala, rabljeni, se kupijo. Naslov pove uprava SI. Naroda 620 1 1 ZAHVALA Ob bridki izgubi našr> iskreno ljubljene nepozaMi< sestre, svakinje, sestrične, tete in stare tete. gospodični Franjice Pogačnik učiteljice v pokoju izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ji lajšali trpljenje v ujenj oolezm in jo spremili na njeni zadnji poti, Posebno se zahvaljujemo preč. gospodoma p. An-veliku in p. Klemenu za tolažilne besede, s katerim sta 11 lajšala težke ure; g. primariju dr. Ivanu Marinčiču Jastitrm sestram in njeni učenki Ivani za vzorno skrb n požrtvovalnost. Nadalje častiti duhovščini za Častno spremstvo na njeni zadnji poti. posebno pa preč. gosp Jaku Kalanu za lepe in ginljivo poslovilne besede, kakoi nudi neštetim darovalcem vencev in mnogega cvetja Sv. maša zadušnica se bo brala v Četrtek, dm ^2. februarja ob \\ na 8 v uršulinski cerkvi v Ljubljani in na Dobravi pri Podnartu. V Ljubljani, dno 21. februarja 1940 Žalujoči bratje in sestre ter ostalo sorodstvo KUPIM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.- din. ŽELEZNE SODE rabljeno, za petrolej, 100 do 200 litrov, kupim. Ponudbe na Lapuh Mihajlo, Dobova pri Brežicah. 605 KIPIMO vagon najboljšega sena. Parna žaga Rog. Podstenica. p Dol. Toplice. 606 Inserirajte V ,SLOV, NARODU" T>aniel Lesoeur Krinka t 16 ljubezni Roman — Papa. - mu je prigovarjala Francoise. — Prosim vas. pojdite k Jose Escaldasu. Srečala sem ga in dejal mi je, da vas bo pričakoval pri belem hrastu. Ne glejte nanj tako zviška. Naj vam pove, kar mu leži na srcu. Čeprav ne vem, za kaj gre, se mi vendar zdi. da je to zelo vpliven mož. Morda bo nama koristilo, če bova vedela, kakšne načrte ima. — Koristilo? - je ponovil oče s porogljivim očitkom. — Kako trda je ta beseda v tvojih lepih ustih. — Toda kakšna priložnost je to! In čas hiti. — Menda se ne jeziš name. Francoise. da nisem znal obogateti. _ Jezila bi se na vas. če bi zanemarjali priložnost k temu. Zasmejala se je. Toda Francoise de Plesguen se je smejala vedno Rila je ognjevita žabica dolgega telesa na nekoliko kratkih nogah. Človek si io je nehote mislil t krinolini s pudrom na kostanjevih laseh in »mušicami« na robu jamic na njenih licih. Njen oče je tiho vzdihnil, kajti vedel je, da Fran-coisin smeh ni vedno brezskrben, ni pa znal vedno uganiti kdaj. — Kaj če gre za tajno izkoriščanja kavčuka, ki mi jo hoče tvoj Bolivijec prodati v škodo našega bratranca? — se je pošalil. Ali bi bila zadovoljna, če bi se spustil v konkurenco z valcorskim kraljem in odpotoval na bregove Amaconke? Odkimala je z glavico. — Ne, nobena Valcorija na svetu bi me ne zadržala, da bi mu ne zavidala Valcora samega, tega dednega veleposestva, kjer živiva in ki spada med najlepša v Franciji. Čemu ukvarjati se še z nečem drugim, če imava to posestvo? Ce bi bila na mestu našega bratranca, bi domnevala, da potiska navzdol njegovo vrednost s tem, da hrepeni po milijonih, pridobljenih z eksotično industrijo. Kako malo očetovega značaja je bilo prav za prav v nji! Biti ponosna na svoj rod. na zemljo, s katero je zvezan samo naslov, po tem je hrepenela ta Wat-teaueva pastirica. — Niti Jose Escaldas ne bo ničesar izpremenil na tem. da si rojena kot hči mlajše veje, moja častihlepna lepotica, — je dejal Marc nekoliko trpko. — Kdo ve? — Pojdem torej k njemu. Na poti do belega hrasta bo vroče. Marc de Plesguen je pozvonil in si dal prinesti svoj najširši slamnik ter velik siv, zeleno obrobljen solnčnik. Zapustil je grad in odšel čez francoski vrt in po cesti med gostim vejevjem proti belemu hrastu. To križišče je dobilo ime po krasnem tam stoječem drevesu. Hrast je bil ravnejši od bukve, toda prav tako gladek. Bil je srebrnkaste barve in stal je sredi zelenja liki stolp. Bil je izredno visok, a njegova zelena krona je bila naravnost gigantska. Pod hrastom je sedel na kamniti klopici Escaldas. Bil je tako zatopljen v svoje misli, da ni opazil, kako mu je ugasnila cigareta v roki. S palico je risal hieroglife v tla pred seboj. — Menda mi hočete sporočiti veliko tajno, ker ste izrazili željo, da bi prišel tako daleč, je dejal Marc potem ko ga je bil komaj pozdravil. — Veliko tajno, gospod de Plesguen. Ta beseda je samo povečala prišlečevo rezervi-ranost. Njegovemu odkritemu značaju se je upiralo vse. kar se ni dalo izgovoriti glasno ali storiti pred vsakim človekom. — Poslušam vas, — je dejal in sedel tako daleč od Josea, kolikor je dopuščala klopica. Mešanec se mu je previdno približal, ne da bi se zmenil za njegovo presenečenje. — Nikar se ne odmika j te, gospod de Plesguen, verjemite mi, da vam ne bo žal, da govorim tiho. In res se je njegov glas izpremenil v šepet. — Kako presenečeni bi bili, če bi vam dokazal, da ste glava rodbine Valcorov, pravi markiz pred zakonom in zakoniti lastnik krasnega posestva, na katerem sediva, vi, ne pa vaš nečak Renaud. Zdelo se je, da osuplost Marca de Plesguena, ki je bil Escaldas na njo tako radoveden, pri tej domnevi ni bila velika. Neverjetno in nemogoče spo- ročilo iz ust človeka, ki mu že vnaprej ne zaupamo, vzpodbuja samo k tem večji previdnosti. Marc je samo dvignil obrvi in skomignil z rameni. — Moja vest je povsem resna, — gospod c\p Plesguen. — Da, nekaj je na tem resnega, namreč to, da ste me pripravili do tako dolge poti v taki vročini, kar zelo obžalujem. Toda te neumnosti, ki mi jih pripovedujete . .. — Ce me nočete poslušati zaradi sebe, storite to iz ljubezni do svoje hčere, — je vzkliknil Bolivijec, videč da vstaja. — Do moje hčere, — je zašepetal Plesguen in videl je v duhu smeh svoje Francoise ter njene živahne, lokave oči. Zdelo se mu je, da še sliši njene skrivnostne besede. Kdo ve? — Upam, gospod, da o teh neumnostih niste govorili z mojo hčerko. — Nikakor ne, toda gospodično Francoise poženete v nesrečo, če ji ne pridobite nazaj njenega posestva, ki mora priti v njene roke. Ljubi kneza de Villingen, ki bi vzel za ženo dedinjo Valcora, toda. . . Stari plemič ni čakal, da bi izgovoril novico do konca. — Molčite! Kolika drznost.. . ustvarjati si domneve o čuvstvih gospodične de Plesguen. Njegov koščeni obraz z vojaškimi brki je zalila rdečica. V njegovih navadno zelo motnih očeh se je zalesketal gnev in razburjenje. Marcovo razburjenje pa ni bilo povzročeno samo z gnevom. Obšel ga je tudi strah — kako uganiti, kaj se godi v dekličinem srcu? Ali je mogoče, da bi se sama vrgla v muke nesmiselne ljubezni? Urejuje Josip Zupančič U Za „Narodno tiskarno" Fran Jaran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani