POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
LETO X)©®^SJEVILKA 11,15. MAREC 2002, CENA 259,00 SIT
KNJIZNICi^HHHi
CELJE
Uspeh posameznega učenca izvira iz trikotnika učitel j-ucenec-starši
foto: Jože Miklavc
SE JE IZGRADNJA CENTRA ZA STAREJŠE
l	(stran 4)
osrednja knjižnica cei je
Muzejski trg 1 a.
3000 CELJE
__.SN0003?
RICHARD STAMPFL
Po odvzemu obratovalnega dovoljenja mi je prišlo na misel, da smo kot tuji investitorji nezaželjeni
Po UGODNIH CENAH vam
i ter ženska oblačila znanih
)IDAS, NES, ELAN,
tO ŠPORT,
Možnost plačila na več obrokov brez obresti!
Velikonočna ponudba konfekcije, tekstila
in obutve v
Tekstilu Gornji Grad, tel. 584-30-36 in Blagovnici Ljubno, tel. 584-10-20 VEČJA IZBIRA TALNIH PREPROG!
Ženski dvodelni kompleti s
hlačami.....13.160 sit
ali s krilom že za.8.830 sit
Obutev ALPINA, ADIDAS...
Turistična agencija - Travel Agency ŽALEC-LJUBLJANA
M.B. Dolinar d.o.o. TA POTEPUH 3310 Žalec, Šlandrov trg 25
Tel. 03/713 23 00; 713 23 06 Faks. 03/710 00 30 e-mail: potepuh@siol.net
Potovati s POTEPUHOM je lepo!
PRVOMA'
Cvetin otok MAINAU-RENSKI SLAPOVkJECHENSTEIN; 26.-28.4.; 28.900,00 SIT MARIAZELL-MELK-DUNAJ; 27,28.4.; 20.988,88 ST in 1,2.5.; 24,500,08 SIT RIMI-SAN HARINO-SAN LEO; 27,28.4. in 1,2.5.; 19.900,00 SIT SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE; 27,29.4. in 1,3.5.; 34.900,00 SIT KRAKOV-JASNA GORA-AUSCHWTTZ; 26,29.4.in 30.4,3.5.; 40.900,00 SIT PROVANSA in AŽURNA OBALA; 20,30.4. In 30,4.4.5.; 49.900,00 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI ■ MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV!
SKOTSKA - letalo: 12.-19.6. 8 dni: 269.900.00 SIT
V ZADNJEM HIPU
INDONEZIJA: 27.03.-06.04.; 292.000 SIT
Naročite na dom katalog “Potepuhovo poletje 2002”
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA DO KONCA LETA!
Dol 1 , Gornji Grad
zaposli vzdrževalca (moški) za delo v proizvodnji in skladišču.
Pogoji: vsaj 3 letna poklicna izobrazba strojne smeri, delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, vozniški izpit B kategorije.
Kandidati naj pošljejo pisno vlogo na naslov Interdent d.o.o., Trnoveljska c.9, 3000 Celje.
mondeo
Akcijske cene !!!
Krbavac
ford ka
Cool Collection z vso opremo za 9.250 EUR ford focus
oblecite ga po svoji meri
novi dizelski 1.81 TDCi motor^^**HBi®^^
ford mondeo
osvaja tudi dizelske kupce
nov dizelski 2.o I TDCi motor z izenačeno
ceno z bencinskim motorjem
AvmmtiANmA
Krivec M atjaž s.p., Luče
©trWOSDLTSlLjQJ® W@20Ö
RAČUNALNIŠKI PREGLED ELEKTRONSKIH SISTEMOV U VOZILU RESETI RANU SERVISNIH INTEGRALOV
Rečica ob Paki 45, 3327 Šmartno ob Paki, Tel.: (03) 891-51-23
OSREßM^w
knjižnica
CELJE
Pred dnevi sem prebral članek dr. Franceta Bučarja z naslovom Državna komedija lokalnih zmešnjav, nad katerim sem bil dobesedno navdušen. Dr. Bučar v njem namreč brez dlake na jeziku komentira nesmisel, kise je zgodil v vladi in parlamentu ob odločanju o novih občinah. O tem sem sicer nekaj napisal že v predzadnji šte vilki Savinjskih novic, kljub temu pa mi dovolite, da iz omenjenega članka citiram nekaj misli.
»Sodelovanje v lokalni skupnosti je za i/se člane obvezno in se iz nje ne morejo izločiti. Člani lokalne skupnosti sami s svojimi sredstvi pokrivajo stroške lokalneskupnosli-Financiranjeoziromasofinanciran-jelokalneskupnostisstranidržavepomeniohranjanje kolektivističnega odnosa med posameznikom in družbo, značilno za realsocializem.
Edini kriterij za oblikovanje lokalne skupnosti so skupne potrebe. Prebivalci na določenem območju jih sami določajo. Država ne more postavljati svojih kriterijev, ker bi s tem zanikala pravico svobodne izbire značilno za svobodno družbo. Zato so lokalne skupnosti lahkozelo velike (npr. velika mesta) pa tudi pravmajhne.
Lokalna skupnost samostojno določa svojo notranjo organizacijo in svoje organe. Če država predpisuje notranjo organizacijo lokalne skupnosti,
jo s tem v bistvu spreminja v podaljšek državne uprave. Država ne more svojevoljno nalagali lokalni skupnosti opravljanje državnih zadev. Lokalna skup-nostsezdrugimiskupnostmipovezujevširšeskup-nosti, če gre za zadeve v skupnem interesu. Pri tem je neodvisna od države.«
I/ popolnem nasprotju z navedenimi stališči je Republika Slovenija zadržala sistem financiranja občin, ki s svojimi prihodki ne morejo pokrivati svojih izdatkov, in s tem, kot kaže praksa, spodbudila »upravnopolitični avanturizem«. Za obrambo pred pritiski za nove občine sije država izmislila celo vrsto kriterijev, ki izničujejo načelo lokalne samouprave, da ima vsakdo pravico sam odločati o svojih zadevah.
Zasvobodnodemokratičnodružbojeznačilnoda vsaksamskrbizasvojepotrebesampridobivasred-slva za njihovo zadovoljevanje, sam jih svobodno razporeja in sam se svobodno povezuje z drugimi pri pridobivanje teh sredstev ter zadovoljevanju svo-jih potreb. Zatoje sedanja tristopenjska uprava (občina, upravna enota, država) nelogična in predraga, za namečekpasestopnjuješepritiskza ustanovitev četrte stopnje: pokrajin. Po prepričanju dr. Franceta Bučarja bodo pokrajine samo »široka streha za šte vilno novo birokracijo«, vprašanje pa je, ali bo sorazmerno majhna Slovenija sploh še sposobna ustvarjati dovolj prihodkov, da bo vzdrževala izdneva vdan boljglomazen državni aparat?

A-—L.
AVCNI URAD
IZ VSEBINE: (ri)
Aktualno:
V Gornjem Gradu začeli z
izgradnjo centra za starejše občane 4
Gospodarstvo:
Glin Pohištvo namerava
izdelovati visokokalorično gorivo.6
Kolegij županov:
Čezmejno povezovanje občin........6
Rečica ob Savinji:
Parlamentarni "ne" za nove občine.7
Lučki ljudski pevci:
Koncert ob izidu dvojne zgoščenke.12
Intervju:
Glasbeni pedagog Stefan Garkov....17
Savinjske novice pri vas na kavi:
Naš prvi obisk....................18
Pretresljiva izkušnja:
Iz oči v oči z roparjem............19
Šport:
Lep uspeh Mozirjanov
na Specialni olimpiadi.............20
Črna kronika:
Mladoletnika v eni noči
trikrat neuspešno vlamljala........22
Na naslovnici: Modna revija za pomlad in poletje v Velenju
ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 11,15. marec 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje.
V GORNJEM GRADU ZAČELI GRADITI CENTER ZA STAREJŠE OBČANE BREZ FINANČN? POMOČI DRŽAVE ~
Po domovih širom Slovenije trenutno okoli 70
Zgornjesnvinjcanov
Po nekajletnih prizadevanjih in neuspešnih pogovorih občine Gornji Grad z italijanskimi in nemškimi partnerji je pretekli teden Deos, družba za izgradnjo in upravljanje stanovanj iz Ljubljane, začel z izgradnjo centra za starejše občane.
Center naj bi prve stanovalce sprejel že v začetku decembra, s tem pa bo zadostil precejšnjim potrebam po novih namestilvenih zmogljivostih za starejše v občini in širši regiji, hkrati pa naj bi zagotovil tudi 60 do 70 novih delovnih mest, kar je za gospodarsko podhranjeno Zgornjo Savinjsko dolino pomembno vsaj toliko kot sama izgradnja centra. V Gornjem Gradu se zavedajo, da bo pridobivanje ustreznega kadra, ne glede na nenehno tarnanje o nezaposlenosti, precejšen zalogaj, zato so že začeli izvajati določene dejavnosti.
Trenutno je po domovih za starejše občane po raznih krajih Slovenije nastanjenih okoli 70 Zgomjesavinjčanov, od tega bi se bila, po besedah gornjegrajskega župana Tonija Riflja, vsaj polovica pripravljena vrniti bližjedomu. V šestih občinah Zgornje Savinjske doline se že danes kažejo potrebe po okoli 120 oskrbovalnih mestih. Center
bov34 enoposteljnih,49 dvoposteljnih in 5 triposteljnih sobah lahko sprejel 150 oskrbovancev.
Center bozagotavljal24-umooskrbo starostnikov, tako socialno kot zdravstveno, in bo imel tudi zdravstveno ordinacijo. Cena oskrbnega dne bo 3.400do 5.800tolarjev, kar naj bi bilo po zagotovilih direktorja De-osa Bojana Kranjca primerljivo s cena-
mi v domovih, ki so v državni lasti. "Poleg tega," pravi Kranjc, "bo vsodelovan-ju s Centrom za socialno delo poskrbljeno tudi za dnevno varslvo starejših občanov in pomoč nadomu."
Dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, predsednica uprave Prve pokojninske družbe - med njenimi lastniki so tudi lastniki Deosa - je ob začetku gradnje povedala: "Cilj Prve pokojninske družbe je zagotoviti primerna sredslva posa-mezniku za kakovostno preživljanje starosti. Ven-darzadostna denarna sredslva še niso zagotovilo za kakovost življenja v starosti. Starejšim želimo zagotoviti tudi ka-
kovostno okolje. To jim bomo omogočili v novem centru za starejše v Gornjem gradu."
Ljubljansko podjetje, ki nastopa v vlogi glavnega investitorja,je od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pridobilo koncesijo za opravljanje storitev institucionalnega varstva v novem cenlru. Kotje na novinarski konferenci povedal direktor družbe Bojan Kranjc, so za projekt že zagotovljena lastna sredslva v višini 60 odstotkov celotne naložbe, kije vredna preko milijarde sto milijonov tolarjev.
Komunalno urejeno zemljišče je zagotovila občina Gornji Grad, ki bo tako postala tudi solastnica objekta. Vložek občine znaša preko 120 milijonov tolarjev, z aktivno politiko, med drugim naj bi bila v domu tudi občinska knjižnica, pa želijo v Gornjem Gradu povezati bodoče stanovalce z vsakdanjim utripom kraja in celotnedoline.
Savinjčan
Center za starejše občane naj bi prve stanovalce sprejel v začetku decembra (foto: Jože Miklavc)
PREDČASNI ZAKLJUČEK SEZONE NA GOLTEH
Varnost smučarjev pomembnejša od smučarske sezone
Na Golteh so se v zadnjih dneh soočali z različnimi težavami, neprijetnega razpleta pa so bili upravljavci deležni ob obisku republiškega prometnega inšpektorja, ki je izdal odločbo o začasni prepovedi obratovanja nihalke. Na podlagi tega so se lastniki v ponedeljek odločili za predčasni zaključek sezone. Inšpektorji so odkrili tudi nekaj nepravilnosti v knjigah, med najočitnejša spoznanja inšpektorata pa sodi domneva o dotrajanosti nosilne vrvi. Smuke je torej konec, zaposleni so se znašli na prisilnem dopustu, lastniki pa pričakujejo temeljit spisek vseh nepravilnosti, na podlagi katerega se bodo odločali o nadaljnji usodi edinega zgornjesavinjskega zimskega turističnega centra.
Na včerajšnji tiskovni konferencije Richard Stampfl, generalni pred-stavniktirolskega podjetja Dr. Schär & Reden, priznal, da so bili v preteklosti preveč lahkoverni in so premalo kontrolirali. Na osnovi inšpekcijske ugotovitve je bil suspendiran dosedanji vodja vzdrževanja Marjan Prelog, na njegovo mesto so imenovali Bernarda Friclja, ki bo imel pristojnosti obratovodje.
"Si lahko predstavljate, da bi zlahka postavljali na kocko ugled in sredstva. Samo v sanacijo gondol smo vložili 400 tisoč evrov, celotna investicija na Golteh nas je doslej stala 2,5 milijonov evrov. Menjava nosilne vrvi bo stala dodatnih 120 tisoč evrov. S temi koraki želimo ovreči vse dvome o našem nespoštovanju varnosti potnikov in odgovornosti v podjetju. Pri dosedanjih
postopkih smo izhajali iz trditve, da bo nosilna vrv vzdržala še to sezono," pojasnjuje Stampfl.
Po podatkih o obratovanju zim-sko-turističnega centra je jasno, da z letošnjo sezono, predvsem zaradi pomanjkanja snega, ni bilo nič. V dveh mesecih so našteli "samo" 15 tisoč sicerzadovoljnih obiskovalcev, karje daleč pod pričakovanji lastnikov, ki so postavili cilj 60 tisoč obiskovalcev. Temu ustrezen je finančni rezultat z 41 milijoni izgube.
Nadaljnja usoda centra je po mnenju Stampfla odvisna od razgovora, ki ga želijo opraviti s prometnim inšpektorjem in ki bo podlaga za temeljito analizo obstoječega stanja na napravah. "Želimo transparentnost in odprte pogovore ter javno načrtovanje prihodnosti. Na Golteh držimo obljubljeno bese-
do," zagotavlja Richard Stampfl in dodaja, da muje po odvzemu obratovalnega dovoljenja prišlo na misel, da so kot tuji investitorji v Sloveniji nezaželeni.
Ukrep prometnega inšpektorja je presenetil tudi mozirskega župana Jožeta Kramerja, ki pravi, da bi morali pristojni najprej zahtevati odpravo pomanjkljivosti in se ob morebitnem nespoštovanju odločbe odločiti za skrajne ukrepe. V vsakem primeru pa je prav, da se odločitev inšpektorja spoštuje in poskrbi za varnost smučarjev, dodaja Kramer, prepričan, da Italijani ne bodo vrgli puške v koruzo.
Vsi ti dogodki so seveda neprijetno presenetili smučarje in domačine, ki so se znašli v nekoliko neugodnem položaju. Nekateri so namreč ob zajetnem vlaganju Itali-
janov resno začeli razmišljati o gradnji gostinskih in nočitvenih zmogljivosti, česar so si novi lastniki ob prevzemu najbolj želeli. Kljub zapletom in skoraj nikakršni zimi so na Golteh od planiranih sto dni sezone spravili pod streho oseminse-demdeset dni.
Vsem, ki imajo sezonsko karto, sporočajo, dajo lahko vrnejo, oziroma jim bodo v naslednji sezoni priznali 30-odstotni popust. Vsi pa seveda upajo in pričakujejo, da zaplet ne bo preprečil nadaljnjih vlaganj in razvoja. Sklep o zaključku sezone je bil sprejet zaradi odvzema obratovalnega dovoljenja ravno v času zimskih počitnic, vsem v dolini pa je jasno, da je celoten turistični razvoj predvsem odvisen prav od usode Golt.
Savinjčan
©
CIZEJ D.0.0. PARIŽLJE
Desetletje uspehov in zaupanja kupcev
Zasebno podjetje Cizejevih iz Pariželj, ki se ukvaija s trgovino, instalacijami, storitvamiin gostinstvom, vtehdneh praznuje deseto obletnico poslovanja. Začeli so z majhno trgovino s priročnim skladiščem, nato pa v najboljši možni meri (nekaj let so bili celo med »gazelami« - najhitreje rastočimi slovenskimi podjetji) izkoristili tržno nišo na področju prodaje in montaže instalacij centralnega ogrevanja ter vodovoda. Trgovinico so razširili v sodobno samopostrežno prodajalno z ustreznim skladiščem, leta 1997 pa so začeli vlagati vgostinskiobjektvStudencih in ga dve leti kasneje tudi odprli za goste.
Prodaja in vgradnja instalacijskega materiala je glavna dejavnost podjetja Cizej (foto: Franci Kotnik)
Prodaja in vgradnja instalacijskega materiala predstavlja tudi po desetih letih uspešnega poslovanja glavno dejavnost podjetja Cizej. Od samega začetka so bili tesno povezani s celjsko Kovinotehno, po njenem prevzemu s strani kranjskega Merkurja pa so njihova franšizna prodajalna. Leta 2000so pri križišču regionalne z lokalnima cestama v Parižljah odprli salon keramike in kopalniške opreme, kjer predstavljajo pestro ponudbo s tega področja.
Zaradi velikega povpraševanja strank imajo v podjetju zaposlenega monterja instalacij, pogodbeno pa sodelujejo tudi z nekaterimi zunanjimi izvajalci. S svetovanjem (po potrebi tudi na terenu) in brezplačno dostavo materiala zadovoljujejo želje in potrebe kupcev vSavinjski, Zadrečki in Šaleški dolini, katerih število je vcelem desetletju poraslo na zavidljiv nivo. Cizejevi se jim za zaupanje zahvaljujejo in se nadejajo sodelovanja v obojestransko zadovoljstvo tudi v prihodnje.
Za razliko od glavne dejavnosti podjetja ima gostilna Cizej v Studencih tudi precejšnje število tranzitnih gostov. Za njihove gurmanske užitke skrbi pet kuharjev, ki se skupaj z natakarji trudijo v kar največji meri ustreči različnim okusom in prehranjevalnim navad-
am obiskovalcev. V Cizejevi gostilni nameravajo letos še dvigniti nivo svoje ponudbe in jo razširiti v smislu poslovnih kosil, družabnih srečanj in raznih predstavitev.
Podjetje Cizej skrbi tudi za bodoče kadre. Tako v gostinskem kot v instalacijskem delu dejavnosti omogočajo prakso perspektivnim dijakom, ki si nabirajo znanje ter izkušnje za kasnejše uspešno delo. Poslovanje in plačilni sistem so v celoti elektronsko podprli, v kratkem pa se bodo predstavili tudi na internetu, kar je v skladu z njihovimi ambicijami, da s ponudbo sežejo tudi v celjsko kotlino.
Kljub zaostrovanju konkurence na tržišču, vplivu monopolistov, veliki ponudbi materialov različnih kakovosti in neurejenemu plačilnemu prometu ostajajo v podjetju Cizej optimistično razpoloženi. Svojim strankam želijo tudi v prihodnje nuditi kar najboljši material in storitve za primemo ceno, pri čemer jim je v veliko pomoč zaupanje, ki so si ga pri njih ustvarili v minulih desetih letih. Pregovor, da dober glas seže v deveto vas, še vedno drži, poleg tega pa bodo Cizejevi sedanje in potencialne kupce preko medijevše naprej seznanjali z akcijskimi ponudbami in možnostmi ugodnih nakupov.
PR
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Najsodobnejša linija za proizvodnjo sesalnikov v Evropi
V nazorski tovarni hišnih aparatov od lanskega junija dalje izdelujejo tudi sesalnik za prah VS01. Razvoj omenjenega aparata je potekal v Nemčiji, za pripravo proizvodnje v Nazarjah pa je bila zadolžena ekipa v sestavi Matija Petrin, Boštjan Štiglic, Srečko Jagrič, Axel Wrana, Peter Leskovšek in Bojan Rojs. Našli so odlično rešitev v obliki »on-line« montaže in zanjo prejeli zlato priznanje za inovacije območne gospodarske zbornice.
»On-line« montaža sesalnika VS01 je inovativna, avtomatizirana in visoko produktivna. Ustreza vsem tehničnim predpisom in CE normam (varnost in zdravje pri delu, varstvo okolja). Njena velika prednostje proizvodnja brez vmesnega skladišča za polizdelke, logis-tično-transportne poti so skrajšane na minimum. Enako velja tudi za
če polizdelkov in pretočno skladišče gotovih izdelkov. Od granulata, ki je surovina za brizganje plastičnih deiov, do gotovega izdelka, ki je naložen na tovornjak, mine vsega 45 minut.
Po mnenju Matije Petrina so Hišni aparati trenutno edina tovarna v Sloveniji, ki proizvaja določen izdelek na opisan način, najverjet-
Sodobna “on-line” montaža omogoča, da od surovine za brizganje plastičnih delov do gotovega izdelka mine samo 45 minut
rokovanje s polizdelki, informacija o kvaliteti sestavnih delov pa je takojšnja. Izmet je zaradi tegd minimalen.
»On-line« pomeni neposredno montažo takoj za procesom brizganja plastičnih delov. Na celotni liniji je le šest delovnih mest, ki so ergonomsko oblikovana in optimizirana. V neposredni bližini linije sta postavljeni pretočno skladiš-
neje pajetotudi najsodobnejša linija za sesalnike v Evropi. »Danes smo lahko v nižjem cenovnem razredu sesalnikov konkurenčni le z vrhunsko tehnologijo in to nam je v Nazarjah v celoti uspelo,« poudarja Petrin in dodaja, da v Bosch Siemensu iz leta v leto uspešno skrajšujejo čas od ideje do proizvodnje novih aparatov.
Franci Kotnik
OPEL FRONTIERA 24i
Štirikolesni pogon, letnik 1993, bele barve, dolga izvedba,odlično ohranjen, cena: 980.000 SIT.
Telefon: 041/549-579
GLIN POHIŠTVO
Poleg ivernih plošč nameravajo izdelovati visokokalorično kurivo
V cerkniškem Brestu so ob nakupu nazorske tovarne ivernih plošč napovedali večjo produktivnost in finančno reorganizacijo podjetja, to pa pomeni, da je bilo treba narediti rez tudi med zaposlenimi. Od 104 redno zaposlenih naj bi delo ohranilo 84 delavcev. Tehnološki viški so na čakanju, po izglasovani prisilni poravnavi, ki naj bi bila okoli 25. marca, pa bodo dobili odločbe o odpravnini in s tem bo, po besedah direktorja Iva Glušiča, zadeva končana.
Ivo Glušič
Tovarna ivernih plošč sodi poleg ostalih firm bivšega Glina med večje onesnaževalce okolja, zato razmišljajo o enotnem kurilnem sistemu z enim kuriščem in dimnikom.
"Študije izvedljivosti so bile narejene, investicija je tudi ekonomsko upravičena. Gre za zaprt sistem z bistveno manjšo emisijo škodljivih snovi, kar je osnova za rešitev ekološkega problema. Proizvodnja bi bila brez vpliva na okolje, sistem pa bi, če bi se dogovorili o razdelitvi 1,5 milijarde tolarjev vredne investicije med več investitorjev, lahko zaživel v nekaj letih," je prepričan Ivo Glušič.
Najstarejša slovenska iverna tovarna je bila zgrajena izključno za proizvodnjo ivernih plošč. Z letno proizvodnjo 65 do 70 tisoč kubičnih
metrov ostajajo povsem odvisni od znanega trga, zato razmišljajo o dopolnilnem proizvodu, s katerim nameravajo uravnavati obseg posla in zaposlenih ljudi. Iz istega materiala, kot so iverke, bodo začeli izdelovati lesne pelete za kurjenje.
"Proizvod ima visoko kalorično vrednost, ki služi kot gorivo v pečeh na pelete, ki so podobne pečem na trda goriva. Gre za ekološko povsem neoporečno gorivo, ki je glede na kurilno vrednost in ob enakem udobju 30 odstotkov cenejše od nafte. Kerje vSIoveniji malo kurišč, računamo v povezavi s proizvajalcem peči predvsem na izvoz," pravi Glušič. Ker želijo biti na tem področju prvi in na področju trženja z energenti tudi konkurenčni, želijo v Nazarjah pritegniti k sodelovanju tudi Petrol.
Savinjčan
MOZIRJE
Čezmejno povezovanje občin
Spričo nastalih političnih razmer so slovenski Korošci iz dneva v dan deležni hudih pritiskov. Deželni glavar Jorg Heider si namreč prizadeva, da bi slovenski manjšini onemogočil vsakršno delovanje v maternem jeziku in dokončno ponemčil zaveden ostanek Slovencev. Zavoljo tega so zamejski Slovenci ustanovili (Alpe-jadranski) center za čezmejno sodelovanje, preko katerega se povezujejo z občinami in gospodarskimi institucijami iz Slovenije.
Kot pomemben člen tega čezmejnega sodelovanja so koroški Slovenci spoznali potrebnost povezave z zgornjesavinjskimi občinami. Z namenom medsebojnega spoznavanja, izmenjave realnih možnosti sodelovanja in iskanja najugodnejših povezovalnih smernic sta svoje viden-
je županom Zgornje Savinjske in Šaleške doline 25. februarja predstavila predsednik centra Bernard Sadovnik in tajnik Filip Warasch.
Center je bil ustanovljen v obliki društva. Njegov glavni namen je pospeševati povezanost Avstrijcev, še posebej Korošcev, s prebivalci sos-
ednjih držav. Ne glede na politične prednosti posameznih dežel želijo gojiti dobre odnose do sosedov, ustvarjati nove povezave in krepiti obstoječe. V upravnem odboru delujejo strokovnjaki iz gospodarslva in znanosti.
Župani na kolegiju so začutili priložnosti, ki se z vstopom v to društvo ponujajo občanom. Z društvom že sodeluje občina Gornji Grad. Župan Toni Rifelj je poudaril pomen sodelovanja in pomoči pri pridobivanju sredstev za razvoj gospodarstva in ekologije. Drušlvo ponuja znanje in izkušnje na področju uporabe biomase, izgradnje kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav.
Povezovanje med občinami je potrebno tudi na drugih področjih družbenega življenja. Omeniti gre predvsem kulturo, ki določene občine in društva že povezuje. Župani so se ob tem zavzeli za krepitev odnosov in vzpostavitev kontinuitete.
Poleg meddržavnega povezovanja v Alpejadranskem centru za čez-
mejno sodelovanje so župani na zadnjem kolegiju govorili tudi o možnostih za vzpostavitev mladinskega centra. Izkušnje šaleških županov z delovanjem podobnih centrov na njihovem območju so zelo pozitivne, saj seje pokazalo, da v njih mladi uresničujejo svoje interese iz različnih področij. V njih se družijo ob raznih delavnicah, kulturnih večerih in ostalih prireditvah. Nasvet velenjskega župana Srečka Meha je bil, da bi takšen center potreboval vsak večji zgornjesavinjski kraj in ne le Mozirje.
Trenutno poteka tudi projekt Celovit sistem označevanja turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline. Vodi ga Savinjskošaleška območna razvojna agencija. Gre za iskanje skupnega logotipa, ki bi predstavljal dolino in skupne oblike označevalnih tabel. Kot pri mnogih drugih zadevah se bodo tudi v tem primeru zgornjesavinjski župani težko poenotili. Vsaj tako je pokazala razprava, ki gotovo še ni zaključena.
Benjamin Kanjir
MIRKO ZAMERNIK, POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU:
»Državni zbor postavlja državljane v izrazito neenakopraven položaj«
Državni zbor Republike Slovenije je v mesecu februarju zaključil svojo 13. redno sejo. Osrednja točka dnevnega reda je bilo nadaljevanje postopka po 13. in 14. členu zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij. Znano je, da je Vlada Republike Slovenije predlagala državnemu zboru v sprejem ugotovitveni sklep, da nobeno območje za ustanovitev novih občin ne izpolnjuje kriterijev za ustanovitev občine, mnenje poslanske skupine SDS pa je bilo po besedah poslanca Mirka Zamernika prav nasprotno.
»Poslanska skupina SDSje podprla pobudo številnih krajevnih skupnosti oziroma vseh tistih, ki so videli v ustanovili nove občine več možnosti za zadovoljevanje svojih potreb in za uveljavitev svoje pravice bivanja v okolju, v katerem jim bo bolje,« pojasnjuje Zamernik. »Po našem mnenju državni zbor zaradi ustavnega koncepta lokalne samouprave, kije nad vsemi podzakonskimi akti in tudi zakoni, nima pravice, da ljudem, ki hočejo svojo občino, prepreči, da to svojo iniciativo preverijo na referendumu.«
Po prepričanju socialdemokratov je pravtako v nasprolju zduhom ustave, daje zakonodajalec doslej dvakrat ljudem v okviru istih ustavnih okvirov, is-
tih zakonskih in tudi večine podzakonskih aktov neko pravico arbitrarno omogočil, zdaj pa jim te pravice arbitrarno ne omogoča. V Sloveniji je skoraj polovica občin, ki ne ustrezajo ključnemu kriteriju, ki ga je zdaj vlada vzela kot argument za to, da nasprotuje razpisu kateregakoli referenduma.
»Če državni zbor sledi napotilu vlade, potem postavlja državljane vtej državi v izrazito neenakopraven položaj - na tiste, ki so v okviru istih pravil igre imeli možnost, da izpeljejo nek postopek in tudi ustanovijo novo občino, in na tiste, ki v okviru istih pravil igre te možnosti nimajo,« pojasnjuje stališče Socialdemokratske stranke
Mirko Zamernik.
Poslanska skupin SDS je ne glede na mnenje vlade podprla vse predloge za ustanovitev občin, vse predloge za določitev njihovih območij in vse predloge za spremembo območij občin, o katerihje postopekzačel državni zbor lani spomladi. Poslanci SDS zagovarjajo stališče, da je občina kot osnovna lokalna skupnost nujno potrebna za enakomeren razvoj podeželja, seveda pa morajo občine izpolnjevati nekatere osnovne pogoje, ki so zapisani v 13. členu zakona o lokalni samoupravi. Toda 13.a člen zakona o ustanovilvi občin in opredelitvi njihovih območij, ki določa, da ima občina najmanj 5000 prebivalcev, dopušča tudi izjeme, ko lahko občina ob ustanovitvi šteje manj prebivalcev. Državni zbor je v letih 1994 in 1997 pri odločanju o novih občinah dopustil ustanovitev kar 95 občin ob upoštevanju 13.a člena.
Poslanska skupin SDS seje zavzela za to, da se postopek ustanavljanja novih občin nadaljuje in da se v vseh 50 območjih, ki so predlagana za nove občine, izvede referendum, pri nadaljnjih odločitvah pa mora državni zbor upoštevati izraženo referendumsko voljo ljudi. Ker navedeni argumenti niso bili upoštevani, je pri odločanju poslanska skupina SDS skupaj s poslanci Nove Slovenije zapustila sejo parlamenta.
»Ob zaključku 13. seje je bil sprejet tudi težko pričakovani zakon o ukrepih za odpravo posledic, preprečitev širjenja in ustalitve zemeljskih plazov večjega obsega. V poslanski skupini smo z nekaterimi dopolnili zakon podprli in s tem omogočili čimprejšnjo odpravo posledic,« zaključuje svoje videnje dogajanja v državnem zboru poslanec Mirko Zamernik.
Franci Kotnik
ČE SO DOČAKALI ŠOLO, BODO TUDI OBČINO, PRAVIJO REČIČANI
Parlamentarni "ne" za nove občine
Državni zbor je ob obstrukciji poslancev iz vrst koalicije Slovenija (SDS in NSi) končal odločanje o nadaljevanju postopka za ustanovitev novih občin in določitev njihovih območij. Med 50-imi pravočasno in pravilno vloženimi predlogi je bil tudi predlog za ustanovitev občine Rečica ob Savinji, ki ga je v predhodnem postopku podprl tudi mozirski občinski svet.
Na odločitev poslancev so se odzvali predstavniki iniciativnega odbora za ustanovitev novih občin, ki so na ustavno sodišče vložili pritožbo. Po mnenju predstavnikov odborajim je bila z odločitvijo v državnem zboru odvzeta pravica do referenduma in odločanja otem, kako želijo živeti. Od ustavnega sodišča pričakujejo, da jim bo omogočilo pravico do odločanja na referendumu.
V vsakem primeru ni odveč poudariti zakonskih rokov, ki časovno priganjajo. Če naj bi volitve v nove občine izvedli še letos, bi morali biti poizvedovalni referendumi kot osnova za dokončno potrditev, razpisani v najkrajšem času. Po napovedih predsednika državnega zbora Boruta Pahorja naj bi bile lokalne volitve razpisane za november, zakon o ustanovitvi novih občin pa mora biti sprejet najmanj pol leta pred izvedbo volitev.
Na Rečici so zaradi kampanje proti novim občinam, kije bila sprožena
v državnem zboru ogorčeni in razočarani. "Na referendumu pred osmimi leti so bili ljudje proti občini, vendar so se imeli v tem času priložnost prepričati, da prinaša življenje v samostojni občini prednosti," pravi predsednik KS Rečica Peter Kolenc.
"Z ustanovitvijo samostojne občine Rečica, so se strinjali tudi mozirski svetniki. Dejstvo je, da sta Mozirje in Rečica ozemeljsko ločena. Za občino Rečica govorijo številni razlogi, vendar se pozicijski poslanci o naših prednostih niso hoteli pogovarjati. Razlaga, da male občine živijo na račun države, je nekoliko zavajujoča, saj gredo vedno vsa sredstva iz ene vreče. Razlike med Ljubljano in podeželjem so vsem znane, zato je govorjenje, da male občine izkoriščajo državo, preprosto zavajanje. Vsekakor bo treba ugotoviti večinsko voljo ljudi," je prepričan z razlogom Peter Kolenc.
Savinjčan
Nasa anketa
Si prebivalci sploh želijo Občino Rečica ob Savinji?
Želeli smo izvedeti, kaj si prebivalci sami mislijo o ustanavljanju nove občine. Zbrali smo nekaj mnenj, ki ne kažejo posebnega navdušenja nad takšnimi spremembami, seveda pa to še ne pomeni, da je večinsko mnenje prebivalcev odklonilno.
Ivan Jelen, delavec: Ne vem. Zdi se mi, da imamo že dovolj občin. Naj ostane tako kot je. Saj vidimo, da tudi druge občine najbrž ne bodo vzdržale. Mogoče bi se v našem kraju, če bi bila občina, več naredilo. Po drugi strani bi morali imeti več ljudi zaposlenih, saj bi tisti, ki so v Mozirju, ostali še naprej. Tako da bi bilo za ene stvari bolje, za druge pa ne.
Vida Remic, upokojenka: Sem nevtralna. Če bi bila občina, bi bila navdušena, če je pa ne bo, ne bom prehudo razočarana. Bila bi za to, da bi imeli kar eno občino v celi dolini. Kljub temu, če. bi glasovali, bi bila za, ker se pridružujem krajanom, ki so nad tem navdušeni. Malo pa smo lokalpa-trioti, a ne? Nekaj bi tudi radi imeli svojega (smeh...)
Marija Golob, natakarica: To se mi ne zdi pametno. Morali bi spadati še naprej pod Mozirje.
Mogoče je denar, ki ga sedaj mozirska občina "pokasira" nekoliko nepravilno razdeljen, vendar, če bomo tukaj uspeli, bo tisti denar spet šel drugam -odpreti se bodo morala nova delavna mesta. Sem absolutno proti.
Martin Finkšt, upokojenec: Menije vseeno, če bo bo, če ne pa ne. Kaj bi bilo bolje, drugi vedo. Če bi pravično razdelili in dali tja, kjer je treba, bi že mogoče kako bilo. Sicer pa: več županov - več stroškov.
Damjan Remic, delavec: Pred časom so nas z referendumom odcepili iz Krajevne skupnosti Rečica v Nazarje. Sedaj smo na Prihovi bolj kot ne pod prisilo v Nazarjah. Če bi bil pa pod Rečico, bi bil gotovo za samostojno občino. Zakaj ne bi vsak svobodno izražal svoje želje, če smo v demokratični državi? Občutek imam, da smo spet zabredli v diktaturo. Na oblasti ostajajo eni in isti.
Anton Prislan, šofer: Lahko bi bila, bi vsaj nekaj za sebe imeli. Vsaj ne bi dajali več denarja drugam. Prebivalcev je dovolj. Je pa skoraj premalo obrtnikov in firm tukaj, da bi se lahko preživljali. Občinski možje bi morali dopustiti, da bi se gospodarska dejavnost bolj odpirala.
Ferdo Atelšek, poštar:
Če bi bila, bi bilo mogoče dobro za nas. Vnaprej pa ne moreš vedeti. Spomnim se, da je tukaj nekoč že bila Občina Rečica, okraj je bil pa Šoštanj.
Če je Solčava občina, ki je toliko manjša...ampak tam je drugače, kerje obmejna. Rečica nima vseh pogojev za občino. Devetletko že ima, nima pa na primer zdravstvenega doma. Če bo treba glasovati, bom za - ne morem biti proti svojemu kraju.
Pripravila Vesna Petkovšek, foto: Ciril M. Sem
©
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Izredno uspešno jubilejno leto
Ljubenski gasilci se na lansko leto ozirajo z zasluženim ponosom. Velik jubilej, 115 let delovanja društva, so obeležili na kar se da svečan način, v garažo so pripeljali novo vozilo, ob tem pa so se tudi številčno okrepi-
li z desetino pionirjev.
Le-ti so porok, na katerega so čakali že dalj časa. Brez mladih ni prihodnosti. Tega dejstva so se zavedali že dolgo, kljub temu so svoje želje izpolnili šele lani. Sedaj imajo vsvoji sredi nove moči, ki so jih v lanskem letu zastopale tudi že na tekmovanjih. In to uspešno.
Ljubenci so ponosni tudi na žensko desetino, ki je zmagala na tekmovanju gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Na tekmovanjih so torej dosegli zavidljive rezultate, ki se jih bodo z veseljem spominjali. Morda prav toliko kot uresničenih želja, da zamenjajo dotrajan gasilski kombi. Tudi to jim je z marljivostjo in maksimalnim zalaganjem na vseh področjih uspelo. Nov kombi, za katerega so odšteli slabih osem milijonov tolarjev, je od obletnice na razpolago ob različnih potrebah.
Tradicionalno dobro sodelovanje med društvom in Občino Ljubno je potekalo tudi v letu 2001. Pomoč pri organizaciji raznih prireditev, skrb za varovanje le-teh, priprava dneva odprtih vrat za osnovnošol-
ce in prikaz gasilske tehnike so le ene izmed dejavnosti, ki sojih uresničevali v preteklem letu. Poleg tega so se ljubenski gasilci udeleževali organiziranih izobraževanj, na tekmovanje gasilske zveze pa so poslali sedem desetin. Da nesreča nikoli ne počiva so spoznali na dveh intervencijah, na rednih vajah irvob mesecu požarne varnosti. Pregled hidrantnega omrežja je nakazal veliko dela v prihodnosti, saj je večina hidrantov neuporabnih in kot takih nevarnih.
Z veliko dela so v lanskem letu uspeli izdelati operativni načrtdrušt-va, v katerem so smernice razvoja požarnega varslva na tem področju in nakazani potrebni postopki ob nesrečah.
Za dobro delo spričo odlične organiziranosti in visoke morale prostovoljnih gasilcev na Ljubnem se tudi v letošnjem letu ne gre bati, kar gre v prid predvsem prebivalcem, ki lahko v vsakem trenutku računajo na njihovo pomoč.
Benjamin Kanjir
TABORNIKI ROD SOTOČJE NAZARJE
V načrtu tudi krožek na Rečici ob Savinji
Taborniki roda Sotočje Nazarje so zaključili že tretje delovno leto. Na področju akcij so v preteklem letu organizirali kresovanje, ki je potekalo v sodelovanju z taborniki II. grupe odredov iz Celja ter se udeležili prvomajskega pohoda na Čreto, ki ga je organizirala KS Kokarje v sodelovanju z ostalimi društvi v kraju.
Šolsko leto so zaključili z že tradicionalnim taborjenjem za najmlajše. Poudarek je bil na osvajanju veščin in osnov preživetja v naravi. Na zaključku, ki so ga pripravili v tekmovalnem vzdušju, so ob prisotnosti staršev podelili priznanja najboljšim. Poletne počitnice so starejši izkoristili za "paint bali" na Čreti, kjer so uprizorili prave borbe v streljanju kro-
glic, napolnjenih z barvo. Jeseni so organizirali kostanjev piknik, ki so ga izkoristili za merjenje moči v raznih družabnih igrah. Slediloje srečanje medvedkov in čebelic v Zrečah kamor so se odpravili tudi nazorski taborniki. Zimski čas so starejši taborniki izkoristili za pohod na Mozirsko planino. V predbožičnem času so se udeležili akcije Luč miru, le da so

■■■■■■■MiiniwnffiTri
se to pot odpravili po luč k mozirskim katoliškim skavtom in jo prenesli na taborni prostor, kjer je sledil kratek program. Tudi na izobraževanje niso pozabili. Vodniki so se udeležili jesenskega posveta na Skomarjah, z vodniškim tečajem za nove vodnike pa so poskrbeli za nove kadre, ki bodo v bodoče vodili taborniške sestanke medvedkov in čebelic ter tabornikov in tabornic. Najmlajši so združeni v krožku v nazorski osnovni šoli, za starejše pa so sestanki na tabornem prostoru.
Z ostalimi društvi v občini so pomagali pri čiščenju porečja reke Drete, sami pa so veliko udarniških ur vložili tudi v urejanje sanitarij na tabornem prostoru. V preteklem letu so izdali tudi zloženki ter izdelali svojo internetno stran.
Tudi v letošnjem letu se bodo trudili po svojih močeh. Pomagali bodo pri izgradnji športnega centra na Lazah, urejali svoj taborni prostor, saj imajo v načrtu še elektrifikacijo. Kako bodo v tem uspešni, pa je seveda odvisno od finančnih sredstev. Še naprej bodo svoje dejavnosti izvajali v obliki krožka v nazorski osnovni šoli, v načrtu pa imajo tudi krožek na Rečici ob Savinji. Ne bodo pozabili niti taborjenja, ki bo za najmlajše ponovno v Kokarjah, starejši pa se bodo letos predvidoma odpravili v Ribno pri Bledu. Da pa bo delo v taborniških vrstah potekalo nemoteno, bodo v bodoče poskrbeli starešina Jože Bitenc in načelnik Ivo Collautti ob pomoči Zvonke Zakrajšek ter vodnikov.
Marija Sukalo
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE
Znanje vse pomembnejše
Minili so časi, ko je bilo za gašenje požara edino pomembno, da so gasilci na kraj nesreče pripeljali kar največ vode. Požari niso več klasični, pomembno je vse več znanja. Samo na ta način je gašenje dobro in uspešno, rešenega pa čim več ogroženega premoženja.
Radmirski gasilci, ki jih vodi Franc Terbovšek, se teh dejstev še predobro zavedajo, zato večino finančnih sredstev vlagajo v posodabljanje opreme, nabavo nove in izobra-ževanje svojih članov. Pomembno je graditi na najmlajših, zato jim je letos na tečaj za izprašane gasilce uspelo napotiti pet novih članic.
Breme financiranja gasilske dejavnosti naj bi v največji meri nosile lokalne skupnosti. Občinski proračuni pa so iz leta v leto bolj obremenjeni, zato za vse potrebe gasilcev vedno zmanjka finančnih sredstev. Del izpada nadoknadijo z nesebičnim prostovoljnim delom, ostalo pa s pomočjo krajanov in sponzorjev.
Radmirskim gasilcem je v lanskem letu uspelo nabaviti nov društveni prapor, pod katerim se bodo združevali v prihodnje. Uredili so prostor pred gasilskim domom, ki bo služil za vaje mlajših članov in v ostale namene. Pomembna pridobitev je tudi namestitev in oprema hidrantne omarice v Razborju. Na tem področju jih čaka še veliko dela,
saj je hidrantno omrežje na njihovem območju nepopolno in zastarelo. Ureditev večnamenskega prostora v stari šoli je bila potrebna zaradi uvedbe gostinske dejavnosti. Ta naj bi zaživela v prihodnjih mesecih.
Mnogo opravljenega dela na preventivnem področju, osveščanje prebivalcev in pa kanček sreče so botrovali dejstvu, da radmirski gasilci v preteklem letu na svojem območju niso imeli intervencije. Na pomoč so nekajkrat pohiteli k sosedom na Ljubno. Na tekmovanjih so sodelovali z osmimi desetinami, ki so dosegle dobre rezultate.
Gasilci so gibalo krajevnega družabnega utripa. Prireditve, ki jih organizirajo, so večinoma dobro obiskane.
Kontinuirano delo z mladimi, vzdrževanje opreme, medsebojno sodelovanje in pomoč so pogoj za uspešno delo, ki ga želijo radmirski gasilci v prihodnjih letih nadgraditi z nakupom novega gasilskega kombija.
Benjamin Kanjir
REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Mozirje
Na trgu 20, 3330 Mozirje, SOVENIJA
Otroški dodatek v letu 2002
V skladu z novim Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. I. RS, štev. 97/01) bodo vsi do sedanji upravičenci do otroškega dodatka in vsi tisti, ki bi želeli na novo uveljaviti pravico do otroškega dodatka vložili POPOLNE VLOGE na NOVIH obrazcih, ki bodo na razpolago na prodajnih mestih po 20. 3. 2002.
Vloge bomo sprejemali pri Centru za socialno delo Mozirje, Na trgu 20 v PRITLIČJU (sejna soba) VSE URADNE DNI V APRILU
Ponedeljek	od 7.30.	ure	do 14. 30. ure
Sreda	od 7.30.	ure	do 16.30. ure
Petek	od 7.30.	ure	do 13.30. ure
Glede na to, da se bodo vloge sprejemale v aprilu 2002 prosimo, da vsi vlagatelji upoštevajo, da pred tem časom zahtevkov za otroški dodatek ne bomo sprejemali.
Zaradi skrajšanega roka obdelave podatkov vas prosimo, da vloge oddate čim prej!
Občani lahko POPOLNO izpolnjene zahtevke pošljejo tudi priporočeno po pošti s tem, da potrdilo o pošiljki obdržijo kot dokazilo o poslanem zahtevku.
Telefon: 03 839 14 60 ali 03 839 14 71
Center za socialno delo Mozirje
SPV OBČINE NAZARJE
»zaletavčka« in novega VWpola
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine'Nazarje bo v sodelovanju s policijo in zvezo šoferjev in avtomehanikov v petek, 15. marca, pripravil prireditev, s katero želi voznike in sopotnike v vozilih opozoriti zlasti na koristnost privezovanja z varnostnim pasom.
V ta namen bodo tega dne od 11. do 13. ure pred nazorsko osnovno šolo, od 14. ure dalje pa pred tamkajšnjim gasilskim domom postavili »zaletavček« -napravo, s katero uporabniki na nazoren in varen način spoznajo učinke trka pri hitrosti 50 kilometrov na uro. O koristnosti privezovanja z varnostnim pasom bodo spregovorili tudi policisti, ki bodo prav v tem času izvajali preventivno akcijo »Slove-
nija, priveži sel«.
Omenjeni prireditvi se bo pridružil Avtocenter Meh iz Velenja, ki bo obiskovalcem nudil brezplačne testne vožnje z novim modelom Volkswagnovega pola. Strokovnjaki bodo svetovali glede pravilne namestitve in uporabe otroških avtomobilskih sedežev, zainteresiranim pa bo na voljo tudi informativni tiskani material.
KF
KULTURNO DRUŠTVO "JURIJ" MOZIRJE
vabi na
Dan staršev-matermski dan
V nedeljo 24. marca ob 15. uri v Kulturni Dom Mozirje
Sodeluje: Vokalna skupina Limbar iz Moravč,
Gost: mag. Silvo Šinkovec: Šola za starše, in domači kulturniki.
Ohranimo družino! Vabljeni!
KULTURNO DRUŠTVO "JURIJ" MOZIRJE
vabi k sodelovanju pevske družine.
6, Družinsko petje -Iz roda v rod
Mozirje 21. april 2002 ob 15. uri
Vodilna tema bodo svadbene pesmi - ljudske pesmi naših generacij. Zberimo pogum in ohranimo ljudsko pesem. Korajža velja! Informacije in prijave Kulturno društvo Jurij Mozirje,
Na Tratah 1, Mozirje, telefon 583-24-31.
•	Poznote vse svoje sposobnosti in jih v celoti uporabljate v vsakodnevni praksi?
•	Uspešno komunicirate s sodelavci in poslovnimi partnerji v vseh situacijah?
•	Imate tako dobro organizacijsko strukturo, do vam ostaja dovolj časa in denarja zase?
Če na vsaj eno od navedenih vprašanj niste odgovorili pozitivno, vam svetujemo, da manjkajoča znanja in sposobnosti pridobite v
ŠOLI POSLOVNE ODLIČNOSTI
Ponujamo vam:
•	enoletni študij v dveh časovnih modulih,
•	takojšen prenos pridobljenega znanja v prakso,
•	priznane predavatelje s specialnimi strokovnimi znanji na področju menedžmenta kvalitetne komunikacije in medsebojnih odnosov,
•	ugodne bančne kredite in
•	možnost sofinanciranja do 50% za samostojne podjetnike, mala ter srednja podjetja.
Začetek študija 21. marca 2002. Prijavite se ali zahtevajte dodatne informacije:
Agencija Žarek, Efenkova 61, Velenje, tel. in faks: 58 75 484, gsm 041 467 601, e-pošta: agencija.zarek@email.si.
©
Piše: Igor Pečnik
Življenjska doba jeklene pločevine na štirih kolesih je kratka. Ko začnejo upadati prodajne številke, je včasih že prepozno! Tega se pri Volkswag-nu krepko zavedajo, zato kujejo železo, dokler je vroče. Na tržišče so pred kratkim spustili novega pola, ki bo premešal karte v konkurenci malih avtomobilov. Na slovenskih cestah vtem razredu trenutno kraljuje peugeot 206, novi polo pa se po velikosti in kvaliteti izdelave gotovo uvršča med vodilno trojico. Njegove adute smo preizkusili na testnem vozilu, ki nam gaje posodil Avtocenter Meh iz Velenja.
Novi polo bazira na preizkušeni osnovni plošči škodefabie.Zdolžino 3.897 mm se uvršča med večje avtomobile v svojem razredu, kar se pozna tudi pri notranji prostornosti.
VOZILI SMO:
Presenetljivo: veliko prostora spredaj in zadaj, pa še prtljažni prostorz 270 litri ni med najmanjšimi.
Sprednje luči so oblikovane v stilu najmanjšega Volkswagnovega modela lupa. Potniško celico ele-
gantno zaokrožujejo velike steklene površine, pa naj gre za trivratno ali petvratno različico. Zadnji del s strani malce spominja na češkega sorodnika, vendar pa kot celota polo deluje kot velik in odrasel avtomobil. Pogled od zadaj označujejo velike
Novi vw polo
luči, ki so nekakšna polovica passatovi. Skratka - oblika je lepa, elegantna, nikakor pa ne nova ali osvežujoča, kaj šele tvegana...
Notranjost pola odlikuje že omenjena prostornost in uporabnost kval-
itetnih materialov, ki so tudi prijetni na otip. Na novo oblikovana armaturna plošča ima vse na svojem mestu in tako je vožnja prijetno opravilo za voznika in sopotnike. Dodatne opreme in vgrajene varnosti je natančno toliko, kolikor ste
zanjo pripravljeni odšteti. Štiri različice opreme basis, comfortline, highline in trendline zadovoljujejo večino potreb kupcev, če pa niste zadovoljni, si lahko za doplačilo omislite še kaj več.
Motorji so trenutno štirje bencinski in trije dizelski. Dva bencinska z 1.2 in dva z 1.4 litra prostornine se razlikujeta zgolj po številu ventilov na valj in po moči, ki znaša 55, 65,75 ali 100 KM. Paleta dizlov: 1.9 SDI in 64 KM, 1.4 TDI in 75 KM ter najmočnejši 1.9 TDI in 100 KM. Izbira je torej pestra, upamo pa lahko še na kakšnega GTI s 150 KM ali TDI s 130 KM. Želje so, odločitev bo Volkswagnova.
Za testno vožnjo smo imeli na voljo petvratno različico 1.416V,karje pomenilo 75 »konjev« pod motornim pokrovom. Avtomobil med vožnjo deluje presenetljivo velik in udoben. Vodljivostje zelo zanesljiva, hrupnost pa na zelo nizkem nivoju. Motor lepo vleče in predstavlja kar pravo izbiro. Sicer pa - preizkusite ga danes popoldan pred gasilskim domom v Nazarjah!
Zanimanje za novega pola je pri Avtocentru Meh izjemno
AVTOBUS ZVSST/H NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC
Med pravočasno prispelimi kuponi sta bila izžrebana Karel Krivec, Logarska dolina 23, Solčava in Ivan Škrubej, Raduha 73, Luče ob Savinji, ki jima iskreno čestitamo. Pridružite se jima na avtobusu zvestih naročnikov. Kupon za nagradno žrebanje pošljite NA DOPISNICI na naš naslov najkasneje do torka, 19. marca 2002. Zaključek akcije bo sredi maja.
Veliko sreče!
"S<-
Kupon za avtobus zvestih naročnikov
Obkrožite pravilen odgovor:
Ribe na Svitovem oglasu pravijo:
a.	) Lov se je začel
b.	) Kdor bo zadnji ostane brez sobe
Ime in priimek:______________2_________
Naslov:	______________________________
Pošta:	________________________tel.:_
VARSTVENO-DELOVNI CENTER MOZIRJE
Okolica ribnika pred Mozirskim gajem bo dobila novo podobo
(foto: Benjamin Kanjir)
Okolica ribnika pred mozirskim gajem dobiva povsem novo in svežo podobo. Podrli so bore, ki so ovirali ribiče pri ribolovu, na njihovem mestu pa bodo zasadili okrasne srebrne bore. Uredili so tudi dovoz do prenovljenega ribiškega doma in s tem olajšali pot vsem obiskovalcem.
Obilica opravljenega dela, čudovito okolje, mir in z ribami bogat ribnik bodo v letošnjem letu zagotovo privabili še več športnih ribičev, ki jim ta način preživljanja prostega časa pomeni hobi in sprostitev. Pa tudi kakšen dober prijem ne bo odveč.
Benjamin Kanjir
nabiranju zvončkov, mačic in trobentic. Zavedajo se, daje cvetje najlepše tam, kjer raste, zato so bili šopki simbolični. Svojo naklonjenost cvetju so letos pokazali tudi na pustni prireditvi, kjer so se simbolično povezali v šopek marjetic.
Nove kuharske in ustvarjalne ideje so nabirali v gasitekem domu Okonina, kjer so varovancem v čast in vzpodbudo podaljšali svojo razstavo. Obisk so zaključili z družabnim srečanjem v Šport centru Prodnik.
MV
Energijo za delo črpa iz svoje bogate notranjosti
S starši v rudniku
Uporabniki Varstveno-delovnega centra Mozirje so svoje starše letos ob prazniku povabili v rudnik. Dan žena so razširili na dan staršev, saj so mnenja, da sta za zadovoljstvo, harmonijo in srečo potrebna oba, če je to zaradi življenjskih tokov le še mogoče.
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
V pričakovanju dobrih prijemov
Mozirski ribiči se z vso intenzivnostjo pripravljajo na novo ribolovno sezono. V ta namen urejujejo okolico ribiškega doma, ribnika in vodotokov s katerimi upravljajo.
Tako so dan preživeli v temnih rovih. Ko so se sprehajali po njih, so spoznali življenje rudarjev v več stoletjih. Zahvaljujoč vodičem jih ni bilo strah ne eksplozij in ne tresenja. Prilegla pa se je prava rudarska malica.
Pogostitev so nadaljevali v pros-torih VDC-ja, kjer so se že ves teden pripravljali na prihod staršev. Ob lastnih kuharskih kreacijah so staršem predstavili novosti, ki so se dogodile po zadnjem srečanju. Ob slovesu so jim podelili del narave in z njimi trenutkov, ki so jih kot skupina preživeli ob
Na osrednji proslavi, s katero so obeležili obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, so podelili tudi jubilejne nagrade območnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Med dobitniki je bila tudi Urška Solar, ki v ljubenskem kulturnem društvu deluje že četrt stoletja.
festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Pod ljudskimi igrami iz etnografske preteklosti Ljubnega in njene okolice je Urška Solar zapisana kot avtorica in režiserka. Umivelca, Jajčnica in Flosarji se vrnejo so igre, ki so ponesle ime Ljubnega v širši slovenski prostor.
Urška je nepogrešljiva tudi pri flosarskih in pustnih povorkah, kjer sodeluje kot soustvarjalka in izvajalka programa. Vse to pa ji uspeva, ker črpa energijo iz svoje bogate notranjosti. Za svoje zadovoljstvo ne potrebuje veliko: dobro misel, lepo pesem, iskrenega sogovornika. V roke vzame tudi knjigo. Ob njej najde vzvode za svoje poklicno in življenjsko ravnanje, pri katerem prevladujejo optimizem, vedrina, zdrava kritičnost, praktičnost, odločnost in jasna usmerjenost k cilju. Spoštuje vsako delo in za vsako deloje pripravljena prijeti. Ne išče hvale in priznanja, ampak somišljenike in sodelavce. In v svojem petindvajsetletnem delovanju v Kulturnem društvu Ljubno ob Savinji jih je prav gotovo našla. Z njimi ustvarja danes in bo ustvarjala tudi v prihodnje.
Marija Sukalo
*
Pred petindvajsetimi leti je Urška kot devetletno dekletce nastopila z recitacijo. Nastop je uspel, Urša pa od tedaj ni manjkala na nobeni šolski prireditvi, bodisi kot pevka v otroškem, kasneje v mladinskem zboru, bodisi kot recitatorka ali igralka. Po končanem študiju na pedagoški fakulteti seje zaposlila v domači osnovni šoli in nadaljevala z delom v kulturnem društvu, kjer je kmalu postala nepogrešljiva na odru ali za njim. Odlična pevka, igralka, povezovalka in avtorica številnih veznih tekstov, zanesljiva tajnica društva, sodelavka in pobudnica ter organizatorka prireditev so, po mnenju ljubenskih kulturnikov, karakteristike Urške Solar.
Z avtorskim delom o ljubenskih poticah je sodelovala naturističnem
Uporabniki Varstveno-delovnega centra Mozirje so že večkrat Izkazali svojo naklonjenost cvetju in naravi (foto: MV)
DOBITNICA JUBILEJNE NAGRADE OBMOČNEGA SKLADA ZA KULTURNE DEJAVNOSTI URŠKA SOLAR
LUČKI LJUDSKI PEVCI
Zgoščenka za nadaljevanje tradicije in ohranjanje
dediščine prednikov
Take ljubezni na svetu ni, kot sva jo imela jaz in tl,., so prepričani lučki ljudski pevci, ki so v soboto 2. marca v domačem kraju pripravili promocijski koncert ob izidu dvojne zgoščenke. Organizatorji prireditve, lučko kulturno društvo in občina ter mozirska izpostava javnega sklad RS za kulturne dejavnosti, so v goste povabili tudi kvartet Polž iz Srednje vasi pri Bohinju, ki je poleg moškega pevskega zbora Blaž Arnič, v katerem prepevajo tudi nekateri ljudski pevci, in učiteljskega ženskega pevskega zbora pod taktirko Mitja Venišnika ter Viva la muzica z zborovodkinjo Jerico Bukovec obogatil že tako glasbeno bogat večer.
Lučki ljudski pevci so v domačem kraju pripravili koncert ob izidu dvojne zgoščenke
(foto: Marija Šukalo)
Čestitke in dobre želje sta pevcem izrekla tudi župan Mirko Zamernik in muzikologinja Jasna Vidakovič.
Jasna Vidakovič: V mestu smo postali čudaki, ki se zanimamo samo še zase. Ti fantje pa ohranjajo občutek za druženje in ljubezen do petja. Lučko ljudsko šestglasno petje je v slovenskem in tudi evropskem prostoru edinstveno. Osnovne značilnosti tega tradicionalnega zvočnega pojava so glasovi, imenovani z domačimi imeni: naprej, čez, na treko, na štrto, spodaj, visoki oz. nizki bas. Da bi ohranili to posebnost, so občina in kulturno društvo Luče ter mozirska Izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti podprli izid dvojne zgoščenke, na kateri je vtisnjeno 120 minut izvirne lučke glasbe, pa tudi skladbe domačega ustvarjalca citrarja Toneta Mlačnika. Skladbe na zgoščenki so posnetki z večkratnih obiskov RA Slovenija v Lučah v letih od 1979 do 1999. Tris-tominutno gradivo, ki je nastalo v tem času, sem na petih kasetah podarila lučkemu kulturnemu društvu za spomin na lepo petje in kot spodbudo mlajšim za ohranjanje in spoštovanje tega izročila.
Večglasno fantovsko petje so poznali v različnih krajih po Sloveniji, a seje do današnjih dni ohranilo le še v Lučah, kjer seje vedno veliko prepevalo. Ko so prišli fantje skupaj, so že prepevali. Vsi so znali vse glasove. Če je kakšen glas manjkal, ga je prevzel drugi in zato pesem ni zaostala. Člani
sedanjega moškega pevskega zbora Blaž Arnič so se šestglasja naučili od starejših in zato tudi v svojem programu vzdržujejo ljudsko večglasje. Po prvih nastopih doma so nastopili tudi na gostovanjih v številnih krajih po Sloveniji in tujini: v Srbiji in Makedoniji, Avstriji in Nemčiji.
Poleg radijskih oddaj so posnelitudi nekaj televizijskih nastopov in bili gostje v Cankarjevem domu.
V času svojega delovanja so izdali že dve avdio kaseti. Zbor velikokrat prepeva tudi lastne pesmi, kijih z glasbo in besedilom usIvarjaTone Mlačnik, ki je na številnih prireditvah nepogrešljiv citrar. Z lučkimi pevci in zborom, ki ga ti sestavljajo, so sodelovali zborovodji Vinko Krebs in Mitja Venišnik ter pevovodkinja Simona Moličnik Šivic. Glavni akter in pobudnik dejavnosti ljudskih pevcev je Jože Mlačnik, z njim prepevajo še Albin Moličnik, Janez Bezovnik, Franc Bezovnik, Albin Robnik, Franc Moličnik, Tone Mlačnik, Franc Štorgelj, Albin Zamernik, Vinka Krebs - mlajši in starejši ter Vinko Moličnik. Za življenjsko delo in za velik doprinos k ohranjanju nacionalne kulturne dediščine so prejeli lučki ljudski pevci tudi nagrado sveta območne izpostave javnega sklada.
Dvojni CD, ki so ga predstavili na svojem koncertu lučki ljudski pevci, je nastal v sodelovanju z muzikologinjo Jasno Vidakovič, ki je producentka in urednica albuma. Pobuda za nastanek zgoščenke je menjava pevskih generacij, žetev enega in prvi koraki drugega rodu pevcev iz Luč ter želja po nadaljevanju tradicije in ohranjanju dediščine svojih prednikov. Pesmi, zbrane na dvojem albumu, so posnetki iz radijskih oddaj RA Slovenija Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki so nastali v letih od 1979 do 1999.
Marija Šukalo
VELENJE
»Modna scena« za pomlad in poletje
Prejšnji teden se je velenjski kulturni dom spremenil v promenado znanih modnih ustvarjalcev in ustvarjalk z najimenitnejšimi manekenkami (in dvema manekenoma), ki so prikazali novosti na področju mode, lastnih kreacij podjetnic iz Šaleške doline, Celja, Slovenj Gradca ter Zgornje Savinjske doline.
Veliko zanimanje, ki gaje modna scena pritegnila, je bilo tudi zaradi voditelja, televizijske »tace«
Aljoše Rebolja, pevke Nuše Derenda ter imenitnih slovenskih manekenk. V organizaciji Jane Pirečnik, modne oblikovalke iz Šoštanja, je bila izvedena velika modna revija članov območne obrtne in območne gospodarske zbornice Velenje ter podjetnic iz Celja in Slovenj Gradca. Na predstavitvi spomladanske in poletne kolekcije oblačil je sodelovalo petnajst proizvajalcev in prodajalcev modne konfekcije in pletenin, pa tudi frizerska, urarska in zlatarska dejavnost. Na modni reviji sta bila tudi dva predstavnika Zgornje Savinjske doline in sicer Elkroj in Aura iz Mozirja.	Gala poroka v oblačilih butika Aura Iz
Jože Miklavc Mozirja - paša za oči (foto: J. Miklavc)
-------------------------------------"\
VABILO
Na osnovi letnega plana v skladu s sklepom UO ZČZ Mozirje z dne 6.2.2002 ljubitelje čebeljarjenja vabimo na
PREDAVANJE s področja čebelarstva,
ki ga bo izvajal čebelarski strokovnjak g. inž. Ivan Jurkovič iz Črnuč pri Ljubljani,
v petek, 22.3.2002, ob 16.30 uri v Gasilskem domu v Nazarjah.
Tema predavanja:
ZAKAJ UMIRAJO ČEBELE POZIMI?
Na predavanju bomo imeli priložnost slišati, kako zdraviti čebele proti varai, s poudarkom na uporabi mravlične in oksalne kisline. Videli bomo tudi praktičen del uporabe teh kislin z vsemi pripomočki, ki so potrebni pri tem delu.
V marcu in aprilu 2002 bo potekal
TEČAJ ZA LOKALNE TURISTIČNE VODNIKE NA SOLČAVSKEM
Za informacije in prijave pokličite ali pišite:
tel: 03 838 90 04, 041 467 122 e-mail:logarska.dolina@siol.net
Prijave sprejemamo do 20. marca 2002!
OLCAVSKO
harmonila treh 4olif
Logarska dolina d.o.o.
www.logarska-dolina.si
TRGOVINA	g?,	Na trgu 28, Mozirje
_______ Mltò	Tel. št: 58-33-323
KRM CENTER	lil	esse,,
9
REPUBLIKA ^ SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD VELENJE
Sprejem dohodninskih napovedi za leto 2001 bo Davčni urad Velenje, Izpostava Mozirje organizirala:
• v prostorih Izpostave Mozirje, Savinjska cesta 7, Mozirje
-	od 18.3. do 22.3.2002 in sicer v ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 15.00 ure, v sredo od 7.30 do 16.30 ure ter v petek od 7.30 do 14.00 ure
-	od 25.3. do 29.3.2002 vsak dan od 7.30 do 18.00 ure
-	dne 2.4.2002 od 7.30 do 18.00 ure
• v prostorih občin:
-Solčava v ponedeljek 18.3.2002 od 8.00 do 11.00 ure
- Luče	v ponedeljek 18.3.2002 od 12.00 do 16.00 ure
- Ljubno	v torek 19.3.2002 od 12.00 do 16.00 ure
-	Gornji Grad v sredo 20.3.2002 od 9.00 do 16.00 ure
-	Nazarje v četrtek 21.3.2002 od 11.00 do 15.00 ure.
Vse dodatne informacije v zvezi z dohodnino lahko dobite na telefonski številki Izpostave Mozirje 03/83-93-338. Dohodninska napoved se lahko vloži tudi s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Davčni urad Velenje, Izpostava Mozirje, Savinjska cesta 7, Mozirje.
\
OBČINA GORNJI GRAD
Attemsov trg 3 3342 Gornji Grad
IZZIV
ZA KREATIVNE, SAMOINICIATIVNE IN POGUMNE:
V občini Gornji Grad imamo jasno vizijo dolgoročnega razvoja turizma, obrti in podjetništva ter kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Za delo na uresničevanju konkretnih razvojnih programov na teh področjih
IŠČEMO AMBICIOZNE SODELAVCE,
ki bi bili pripravljeni sprejeti izzive na področju organizacije in vodenja posameznih delovnih področij.
Če imate ustrezne osebnostne vrline za takšno delo, aktivno govorite angleško ali nemško, ste končali višjo ali visoko šolo družboslovne smeri (ev. možno tudi s srednjo šolo, če imate ustrezne delovne izkušnje) in ste pripravljeni veliko delati, potem pošljite vašo prijavo na naslov:
OBČINA GORNJI GRAD, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad, in sicer najpozneje do 25. marca 2002. Prijavi priložite kratek življenjepis.
Potencialne sodelavce bomo povabili na razgovor. Če bo med izbranimi tudi kandidat, ki bo ustrezal pogojem, se bomo z njim dogovorili za sodelovanje.

Piše: Aleksander Videčnik
Se nekaj malega o slrahouih
Večkrat smo že objavili pripovedi naših ljudi, kako je kje strašilo. Naši bralci tezgodbe radi prebirajo, saj so delček naše preteklosti.
Nemirna hiša na Roncu
Bilojeleta 1875. V manjši hiši na Roncu je stanovala družina Selišnik. Družinski mir je motilo nenehno strašenje v stanovanjski zgradbi. Najhuje je bilo v kvatrnem rednu in ob večjih praznikih.
Nekoč je bila vsa družina zbrana v hiši, ko so od zunaj zelo razločno doneli moški koraki. Slišalo seje, kot daje v lopi ali v kašči. Oče je s puško v roki preveril, kaj se dogaja v hiši in zunaj. Pa ni odkril nič sumljivega.
Komaj so sedli so spet slišali razmetavanje po podstrešju. Bilo je tako hudo, da so malo deklico Matildo odnesli na varno k sosedom. Za otroka je bilo tako doživetje lahko usodno. Zanimivo, sosedje so pravili, daje tedaj v hiši luč, ko so domači zdoma. Če si je kdo upal pogledati v hišo, je videl starko v črni ruti, ki je sedela pri oknu. V naročju je imela otroka. Ni bilo miru v hiši, zato so se Selišniki izselili in si poiskali dom v dolini.
Koje Matilda odrasla je pripovedovala, daje večkrat prespala pri sosedu, ker doma ni bilo miru. In res, v hišo se ni hotel vseliti nihče od domačinov.
Na poti k svitanicam
V adventu so šli Robanovi k prvi maši. Ob sebi so slišali topot kopit in baje seje izpod njih iskrilo. Topot so slišali le do znamenja ob cesti, tedaj je vse utihnilo. Ker so navadno hodili k maši skupinsko, je zanimivo, da so kar vsi zaznali opisani pojav.
Ženska pri Igli
Furmani so zgodaj zjutraj, še v temi, vozili les mimo Igle. Večkrat so opazili na cesti pred Iglo belo postavo, očitno je šlo za žensko. Domačini so menili, da gre za žensko, ki seje prav tam pred leti ponesrečila.
Glasovi v Strugah
V	devetnajstem stoletju seje v Strugah zgodil strahoten zločin. V tamkajšnji gostilnije mozirski čevljar ubil kar tri ljudi, da bi lahko pokradel denar. Furmani, ki so tam za rana krmili konje, so iz hiše večkrat slišali stokanje in krike. Včasih pa so slišali, kot da bi nekdo zabijal žeblje v les.
Čarovnice in furmani
V	Pustem Polju so furmane pogosto strašile čarovnice. Bile so domačinke in furmani sojih prepoznali. Hotele so se peljati, toda konji so stali kot pribiti in niso mogli zvoziti težkega tovora. Preden so izginile so zagrozile voznikom, da se jim bodo kruto maščevale, čejih izdajo...
Sopotnik
Na Dobrovljah so ljudje večkrat ob sebi zaslutili človeka, ki hodi »vštric« z njimi. Videli pa niso ničesar, če pa že, so to bili le bledi obrisi, ki so dali sklepati, ali je bil sopotnik ali sopotnica.
Pokojnik v Homu
Bilo je na neki zelo ugledni kmetiji. Dve sestri sta spali v gornji hiši. Vso drugo svetovno vojno sta
bivali skupaj. Nekega večera, leta 1946 seje v njuni sobi zgodilo nekaj nenavadnega. Starejša od obeh je vedno pred spanjem pregledala vse kote in preverila, če je izba zaklenjena. Tudi usodnega večera je tako ravnala. Komaj sta legli, sta zunaj zaslišali korake proti njuni sobi. Zapahnjena vrata so se odprla in v sobi je bilo čutiti človeka. Kmalu so se odprla vrata omare, nato pa šum, kot bi nekdo legel na prazno posteljo blizu okna. Tedaj so se pričela tresti stekla v oknu. Vso noč sta prebedeli, zjutraj pa sta dogajanje povedali materi. Kot se je izkazalo, je mati za strašenje v sobi vedela. Baje je tam umrla mati, ki je želela duhovne tolažbe ob smrti, pa je duhovnik prispel prepozno.
Čevljar v sobi kjer straši
Pri hiši o kateri smo govorili v prejšnji zgodbi je okoli leta 1950 delal znani čevljar, prišel je vštiro. Koje bilo treba k počitku, mu je gospodinja pokazala sobo na podstrešju. Zbudilo ga je močno tresenje postelje, po podstrešju je glasno ropotalo. Prav tako seje dogajalo tudi naslednje noči. Ni več zdržal in je hodil raje spati domov, čeprav je bilo to kar dve uri hoda.
morda malo za res in malo za šalo
Ne boste verjeli, toda najstarejše barvilo za črne	tem ognju šiške ter pridobivajo na ta način neko
lase so poznali že stari narodi. V Egiptu so znan-	oljnato tekočino, ki skoraj popolnoma utrdi in lepo
stveniki opazovali, kako so si stare šeme črnile črno barva lase.
lase s cinkom in bizmutom. Kakor tedaj, daleč	Seveda imamo v sodobnem času drugačna
nazaj, si še danes v Egiptu žene in dekleta obrvi	lepotilna sredsh/a... Enostavno jih je kupiti in še
in trepalnice barvajo s surno, ki vsebuje v	draga niso. Preprosta ljudstva so si pač drugače
glavnem žvepleni antimon. V Rusiji žgejo na pros-	pomagala k lepoti.
Naše stare slike! Tudi gospa Šiljar, kije doma v Lučah, nasje obvestila o sliki, kije bila objavljena v predzadnji številki Savinjskih novic. Zahvaljujemo seji za pozornost. Doslej pa še nimamo podatkov za sliko, objavljeno v zadnji številki. Prosimo za sodelovanje.
3ščemo stare fotografije
Slovenski šolski muzej naproša naše bralce, da sporočijo v zvezi s slikami, ki so bife posnete v Mozirju, Nazarjah in Lučah, vse, kar vedo o gospodinjskih tečajih. Kdaj so bili, kdo jih je vodil in kje. Hvaležni bomo, če nas boste poklicali ali kako drugače sporočili želene podatke.
Piše: Vida Ribič
Rudninska gnojila vsebujejo rastlinska hranila v obliki soli (amonijev nitrat kalijev klorid ipd.) in predstavljajo že pripravljeno hrano za rastline. Organska gnojila (hlevski gnoj, gnojevka kompostipd.) pa so sestavljena iz organskih spojin, rastlinskih in živalskih odpadkov, ostankov in izločkov. Pri teh gnojilih je le malo rastlinskim koreninam neposredno dostopnih. Te organske snovi morajo najprej razpasti, dajih lahko rastline uporabljajo za svojo prehrano.
Za ohranitev trajne rodovitnosti travnikov in pašnikov ni nujno potreben hlevski gnoj ali druga živinska organska gnojila. Humusa je pod travno rušo dovolj in se sam dovolj obnavlja. Travna ruša s svojo obil-
Piše: mag. Samo Lubej
RAZLIČNE STRATEGIJE ZA RAZLIČNE CIUE
Najprej moramo ločiti med strategijo in politiko vzajemnih skladov, saj opažamo, da oba pojma zamenjujejo tudi v nekaterih slovenskih družbah za upravljanje. Kadar govorimo o strategiji vzajemnega sklada, mislimo na vrsto naložb, v katere je kapital vzajemnega sklada naložen.
Sklad lahko vlaga samo v delnice, kar je precej agresivna strategija. Druga skrajnost so skladi obveznic, ki nalagajo kapital zgolj v obveznice. Za delniško strategijo velja, da je dolgoročno (več kot 5 let) praviloma najdonosnejša. Hkrati so naložbe v delnice najbolj Ivegane, saj je vrednost delnic močno odvisna od us-
Pravilno gnojenje travinja za večji pridelek
in zdrave rastline
no koreninsko mrežo ustvarja veliko humusa. Pod travinjem je v zgornji plasti zemlje približno trikrat več humusa kot na njivah. Humus dela težko zemljo zračno, torej "lažjo," lahko zemljo pa manj propustno za vodo, torej "težjo." Zaradi obilice humusa v tleh, obraslih strojnim travnatim svetom (8 do 12%), na njivah 2% do 4%, se različna tla po svojih lastnostih izenačujejo.
Na travinju z organskimi gnojili samo nadomestimo mineralna gnojila. Kolikor vsebuje dololčena količina živinskega gnoja rastlinskih hranil, za toliko lahko zmanjšamo odmerke hranil. Hlevski gnoj naj boza gnojenje travinja dobro preperel. Debela plast
gnoja rušo zaduši instem napravi več škode kot koristi. Količine, kijih potrosimo naenkrat, naj ne bi bile prevelike ( 10 do 15 t/ha). Hlevski gnoj trosimo jeseni ali dovolj zgodaj spomladi, dokler se ne prične vegetacija. Tudi po košnjah ga lahko s pridom uporabljamo. Na pašniku pognojimo s hlevskim gnojem tiste čredinke, kijih nameravamo kosit, ker živina noče popasti takšne trave. Gnojnico razvažamo po
travinju pred začetkom rasti, pa tudi med njo. Na intenzivni pašno-kosni rabi travinja vse več kmetij uporablja gnojevko. Med vegetacijo jo polivamo vedno razredčeno (gnojevka in voda v razmerju 1:1). Taka gnojevka zelo pospeši rast. Na ha travinja damo do
20 m3 nerazredčene gnojevke.
Če rušo pravilno pognojimo se hitro izboljša. Zraste več detelj in boljše trave, delež zeli v pridelku se ponavadi zmanjša. Če kosimo enkrat ali dvakrat na leto ima pri gnojenju največjo vlogo fosfor. Fosfor pospeši rast in razvoj metuljnic v travni ruši, ki oskrbujejo z dušikom tudi druge rastline - trave in zeli. Zato za eno in dvokosne travnike zadostuje PK gnojenje. Potreba po gnojenju z dušikovimi gnojili se pokaže šele, če kosimo tri ali večkrat na leto.
Mineralna in organska gnojila omogočajo najustreznejšo rast in razvoj kmetijskih rastlin. Pri strokovno pravilni rabi rudninskih in organskih gnojil ne dosežemo samo večjih pridelkov, ampak lahko zboljšamo njihovo kakovost. Obenem pa gnojila tudi izboljšajo rodovitnost zemlje. Na zdravi rodovitni zemlji rastejo zdrave rastline, tako je zdrava tudi živina in so zdravi ljudje.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije
Glav velike živine/ha na leto	1,5	2,0	2,5
Pridelek ustreza dt sušine mrve/ha	70	90	110
Količina pridobljene nerazredčene gnojevke m3	22,5	30	37,5
Vsebnost hranil v gnojevki: N	90	120	150
P205	45	60	75
K20	160	220	260
Skupna potreba po hranilih kg/ha: N	150	210	260
P205	60	80	100
K20	160	I22Ö	300
Z mineralnimi gnojili je treba dodati še: N	50-70	80-110	120-150
P205	15	20	25
K20	0	10	40
Tabela kaže primer gnojenja čredinskih pašnikov različne rodovitnosti
Kako izbrati vzajemni sklad?
Vzajemni skladi so optimalna oblika dolgoročnega varčevanja v različne namene, kot so nakup ali gradnja nepremičnine (hiše, stanovanja ali vikenda), šolanje (lastno ali otrok), dodatna pokojnina in ostali nameni, kjer je potrebno skozi večletno obdobje zbrati razmeroma visoko vsoto denarja. Ker tovrstna varčevanja trajajo več let, je zaželeno, da v tem času že privarčevani denar ohranja svojo vrednost oziroma se njegova vrednost tudi realno povečuje.
pešnosti poslovanja posameznih podjetij, kot tudi od gospodarskih gibanj v določeni regiji, zadnja leta pa vse boj tudi globalno. Kljubtemu lahko zapišemo, da so dolgoročni povprečni pričakovani donosi delniških vzajemnih skladov med 10 in 14 odstotki letno na trdno valuto, kot sta evro ali ameriški dolar.
Za strategijo naložb v obveznice velja, da so donosi bolj enakomerni, saj imajo obveznice večinoma fiksen, vnaprej znan donos. Prav zaradi višje varnosti so donosi skromnejši, 6 do 8 odstotkov letno. Najpogostejša strategija je kombinacija delnic in obveznic pa tudi drugih kapitalskih naložb, kot so nepremičnine in denarni trg. S kombiniranjem naložb želijo upravljavci doseči optimalen rezultat, kar pomeni konstanten in relativno visok donos. V takšnih skladih lahko pričakujemo povprečno letno 8 do
12-odstotni donos, karje precej več od letne inflacije in padca kupne moči, ki se za ZDA in zahodno Evropo ocenjuje na 5 odstotkov letno.
POLITIKA UPRAVLJANJA
Kadar govorimo o politiki vzajemnega sklada, imamo v mislih način upravljanja. Upravljavec ima različne možnosti, kam bo nalagal oziroma, kako bo obračal zbran kapital. O pasivni politiki upravljanja govorimo, kadar bo upravljavec izbral določene vrednostne papirje (tako delnice kot obveznice) in jih obdržal v portfelju vzajemnega sklada za dalj časa. V primeru delniških skladov so to predvsem delnice stabilnih, velikih in uveljavljenih podjetij, katerih obstoj in donosnost nista vprašljiva.
V primeru skladov, ki investirajo kapital predvsem v obveznice, so to obveznice držav, ki imajo stabilno in
demokratično družbeno ureditev, ka-kortudi močno in trdno gospodarstvo.
O aktivni politiki upravljanja govorimo, kadar upravljavec skuša s pogostimi nakupi in prodajami vrednostnih papirjev premagati trende trga in na ta način prislužiti še kakšen dodaten odstotek donosa. Takšna upravljavska politika je lahko precej tvegana, saj zahteva nenehno aktivno spremljanje dogajanja trga kapitala, hkrati pa pogoste prodaje in nakupi vrednostnih papirjev povzročajo dodatne stroške.
V praksi se pogosto zgodi, da aktivna politika upravljanja ni uspešna. V takšnem primeru imajo pasivno upravljani skladi višji donos kot aktivno upravljani skladi z enako naložbeno strategijo. Za povprečnegč investitorja so zaradi manjše tveganosti in stabilnejše rasti primernejši pasivno upravljani skladi.
Se nadaljuje.
KO ZB IN UDELEŽENCEV NOB REČICA OB SAVINJI
Veliko skrb posvečajo bolnim in onemoglim «lanom
V Krajevnem odboru Zveze borcev in udeležencev NOB Rečica leta in zdravje narekujeta, da so se člani razdelili v tri skupine. V prvi so tisti, ki lahko delujejo v organizaciji in so družbeno aktivni. Ti člani organizirajo proslave in prireditve, z udeležbo na njih pa dokazujejo, da cenijo in spoštujejo duh uporništva za svobodo slovenskega naroda.
Tako so v preteklem letu pripravili slovesno proslavo v počastitev dneva upora slovenskega naroda in se udeležili proslav na Poljani, Menini, Špiku, Graški gori, Čreti, Dobrniču in pri spomeniku na Cvibnu, V drugo skupino sodijo člani rečiške krajevne organizacije zveze borcev s posebnimi tegobami, kijih prinašajo leta - invalidi. Ti so se lani podali na izlet v spremstvu po Prekmurju. V tretji skupini so tisti, ki jim zaradi bolezni niti to ni dano. Te člani obiščejo na domu in se jim oddolžijo s priložnostnim darilom.
Ob dnevu mrtvih so člani organizirali žalno slovesnost ob spomeniku padlim na Rečici ob sodelovanju z rečiško osnovno šolo. Dobro skrbijoza grobove in grobišča
v celotni krajevni skupnosti. Na letni konferenci, ki so jo pripravili 24. februarja v gostišču Čujež na Rečici, so se poleg dela v preteklem obdobju, o kateremje spregovorila predsednica Vera Poličnik, dotaknili tudi zakona o poplačilu odškodnin žrlvam vojnega nasilja ter o novo odkritih grobiščih. Člani borčevske organizacije se zavzemajo, naj ima vsak pokojnik svoj mir in dostojno obeležje.
Začrtane smernice za prihodnje delovno obdobje se v bistvu ne razlikujejo od dela v preteklem letu. Poskrbeli bodo za bolne in onemogle ter invalide, udeleževali se bodo spominkih slovesnosti in proslav, organizirali izlete, skrbeli za grobove in grobišča.
Marija Sukalo
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA
Glavni projekt ureditev Laz
Pred koncem februarja so se na letnem zboru sestali tudi člani PGD Gorica ob Dreti, ki imajo svoj sedež v gasilskem domu v Lačji vasi. Oziraje se na preteklo leto so izpostavili predvsem ogromno opravljenega dela na izgradnji prireditvenega prostora na Lazah, kjer jih tudi v letu 2002 čaka še veliko nepostoijenega.
Delo na izgradnji objektov poteka v sodelovanju zostalimi vaškimi društvi in po načrtih. Na Lazah je predvidenih več igrišč in drugih objektov, ki bodo služili vsem občanom in tudi širše. V načrtih imajo organizacijo večjih tekmovanj. Slovesnost otvoritve je predvidena za letošnji občinski praznik sredi septembra.
V letu 2001 so gasilci uspešno izvedli 11. turnir za kipec svetega Florjana.
Na tekmovanju, ki gaje organizirala Zgornjesavinjska gasilska zveza, so sodelovali s sedmimi desetinami in tako uspešno zastopali društvo. Zavedajo se, daje priprava na tekmovanja hkrati tudi najboljša prip-
rava na morebitne intervencije.
Na svojem območju so v lanskem letu morali posredovati dvakrat. Uspešno gasilsko delo temelji tudi na rednem izobraževanju operativnih članov in stalnem vzdrževanju tehnike in sredstev. Tema dvema področjema posvečajo poseben pomen tudi goriški gasilci.
Ob realizaciji obširnega programa meseca požarne varnosti so si podobne naloge postavili tudi za leto
2002.	Od njihove izvedbe je v veliki meri odvisna tudi njihova pripravljenost ob vsakem trenutku priskočiti na pomoč vsem, ki bi to pomoč potrebovali.
Benjamin Kanjir
ROTARY KLUB CELJE
Rotarijci povečali obseg humanitarne dejavnosti
Rotary klub Celje je eden izmed šestnajstih Rotary klubov v Sloveniji, ki delujejo vdisiriktu 1910, le-ta pa poleg Slovenije »pokriva« še vzhodno polovico Avstrije, Madžarsko, Hrvaško in BiH ter zdiužuje okrog 4.200članov. Rotary International ima sicer po svetu skoraj dva milijona članov, njihova organizacija pa temelji na visokih etičnih načelih, prijateljstvu in humanitarni dejavnosti. Celjski rotarijci v letu 2001/2002 beležijo pri svojem delu velik napredek.
Veliko jim je uspelo narediti na področju mednarodnega sodelovanja, saj so v poletne mladinske kampe poslali pet mladih, še bolj so veseli uspeha pri zbiranju humanitarne pomoči. Z novembrskim dobrodelnim plesom so zbrali za dva milijona in pol donatorskih sredstev (od tega so milijon in pol namenili celjskemu društvu Sonček), z nedavnim dobrodelnim koncertom pa so fundaciji Lucijana Marije Škerjanca in trem mladim umetnikom namenili 600 tisoč tolarjev.
Omenjeni koncert z naslovom Večer mjuziklov z West Enda so tudi tokrat pripravili v sodelovanju z Ro-taract klubom iz Maribora, v katerem nadvse prizadevno ter uspešno delujeta Celjan Simon Dvoršak in
Mozirjan Gregor Deleja. Mlada glasbenika sta tudi pobudnika tovrstnih koncertov v Celju, na katerih je vedno premalo prostih sedežev. Predsednik RC Celje Marjan Feguš je denarne nagrade izročil plesalki Anki Rener, violinistki Mariji Rome in kitaristu Gašperju Pianu, ki vsak na svojem področju veliko obetajo.
Klub je v prednovoletnem času celjski bolnišnici podaril dve blazini za preprečevanje preležanin v vrednosti milijon tolarjev, višek v organizaciji zbiranja pomoči v tem rotarijan-skem letu bo dražbena prodaja likovnih del, ki sojih zbrali s pomočjo društva šaleških likovnikov, pri čemer prav tako računajo na denarni učinek v višini milijon tolarjev.
Franci Kolnik
GLASBENA ŠOLA NAZARJE
Tri zlato priznanja na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov
V Celju in Velenju je v dneh od 13. do 15. februarja potekalo 5. tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja, na katerem je zelo uspešno nastopilo tudi sedem gojencev Glasbene šole Nazarje. Največ pohval so si prislužili trobilci Jože Podbregar, Roman Podlesnik in Simon Brezovnik, ki so si z zlatim priznanjem odprli vrata državnega tekmovanja v Ljubljani.
Jože Podbregarje s tubo nastopil v 1. B kategoriji in od stotih možnih dosegel kar 99 točk, kar je bila najvišja ocena na tekmovanju. Trobentača Roman Podlesnik in Simon Brezovnik sta osvojila zlato priznanje v 1. C oziroma 1. B kategoriji, Miklavž Pintar pa je z enakim instrumentom v 1. C kategoriji dosegel srebrno priznanje. Mentor vseh trobilcev je bil Stefan Garkov (pogovorz njim si lahko preberete na naslednji strani) korepetitor pa Toni Acman.
Srebrno priznanje sije v prvi kategoriji pod mentorstvom Vanje Pant-ner priigral tudi kitarski duo Klara Retko - Eva Budna, sopranistka Lid-
ija Kreti pa je ob spremljavi Tonija Acmana, prav tako v 1. kategoriji, osvojila bronasto priznanje. Njena mentorica je Katja Gruber.
Za boljše razumevanje velja pojasniti, da strokovna komisija nastope mladih glasbenikov točkuje s točkami od nič do sto. Tekmovalec, ki doseže od 70 do 80 točk, prejme bronasto priznanje, tekmovalec, ki zbere od 80 do 90 točk, dobi srebrno priznanje, ocene nad 90 točkami pa pomenijo zlato priznanje. Glasbeniki, ki na regijskem tekmovanju osvojilo zlato priznanje, lahko nastopijo na državnem tekmovanju.
Franci Kotnik
siji«
POGOVOR Z GLASBENIM PEDAGOGOM STEFANOM GARKOVOM
"Uspeh posameznega učenca je produkt trikotnika
učitelj-učenec-starši"
Stefana Garkova zgornjesavinjska javnost pozna predvsem kot dirigenta mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Nazarje. Na omenjeni šoli Garkov poučuje že deset let, sicer pa zaključuje študij na ljubljanski akademiji za glasbo (to je njegov drugi fakultetni študij) - smer dirigiranje. Pedagog mladostnega obraza, živahnega pogleda in odločnih kretenj je s svojimi varovanci na nedavnem regijskem tekmovanju dosegel velik uspeh, kar je bilo tudi izhodišče za pogovor.
-	Na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja so vaši učenci "pobrali" tri zlata in eno srebrno priznanje. Takšnega uspeha nazorska glasbena šola doslej še ni beležila. Kje tiči razlog zanj?
V desetletnem obdobju mojega poučevanja na glasbeni šoli v Nazarjah smo uspeli ustvariti celo generacijo kvalitetnih trobilcev, kar je gotovo rezultat sistematičnega strokovnega dela od samega začetka njihovega učenja dalje. Veliko zaslug za sedanje rezultate ima tudi vod stvo šole, ki zagotavlja učencem zelo dobre okoliščine za delo, vključno z možnostjo vadbe s korepetitorjem in nastopi pred tekmovanjem Na marsikateri drugi šoli temu ni tako. Zato bi se rad zahvalil ravnateljici Olgi Klemše in korepetitorju Antonu Acmanu za njuno pomoč in sodelovanje.
-	S kakšnim programom učenci nastopajo na tekmovanjih?
Program vsakega tekmovalca vsebuje eno obvezno skladbo, ki je enaka za vse udeležence, in eno skladbo po izbiri, ki jo "po meri" glasbenika izbere pedagog. Vsaka od teh skladb ima dve plati: tehnično in umetniško, za končni uspeh pa sta potrebna tako nadarjen učenec kot dober pedagog.
-	Sodeč po rezultatih nadarjeni glasbeniki torej ne živijo samo v mestih ampak tudi na podeželju?
Dobesedno tako. Naši učenci prihajajo tudi iz najbolj oddaljenih krajev Zgornje Savinjske doline in vsakodnevno žrtvujejo veliko svoje energije za učenje glasbe. Za njihov uspeh so seveda v veliki meri zaslužni tudi starši, ki jim nenehno stojijo,ob strani in jih spodbujajo tudi takrat, ko je najtežje. Uspeh posameznega učenca je torej produkt trikotnika učitelj-učenec-starši, če trikotnik popusti le v eni točki, uspeha ni.
-	Kdaj se odločite, s katerimi učenci se boste udeležili tekmovanja?
Odločitev pade na začetku šolskega leta, ko so znane obvezne skladbe za tekmovanje. Z delom pričnemo takoj in se najprej lotimo tehničnega dela skladbe. Ponavadi so v vsaki skladbi nekateri deli zelo zahtevni in naloga pedagoga je, da učencu pokaže, kako premagati tehnične težave. Pri tem ni dovolj le to, da pedagog učencu skladbo pravilno zaigra, ampak mu mora razložiti, kje in zakaj dela napake ter kako jih naj odpravi.
-	Kaj pa umetniška plat skladbe?
Učenje druge plati skladbe je še zahtevnejše
Stefan Garkov
(foto: Franci Kotnik)
od prvega. Notam je namreč treba vdahniti življenje, kajti glasba je umetnost, ki vedno nosi neko sporočilo: občutke, slike ali vzdušje. Brez tega sporočila glasba ni umetnost pač pa obrt. Pri učenju je potrebna velika potrpežljivost učitelja, ker učenci običajno še niso dovolj zreli, da bi zlahka začutili sporočilo skladbe. Pedagog mora znati posamezne dele skladbe slikovito opisati, pri tem pa pride do izraza nadarjenost učenca, do kakšne stopnje bo uspel umetniško poustvariti skladbo.
-	Ko z učencem zaključite oba dela skladbe, sledi nastop?
Učenec mora pred tekmovanjem čim več nastopati. Enoje igrati doma v sobi, drugo je igranje v glasbeni šoli, igranje pred publiko ali strokovno komisijo pa je nekaj povsem tretjega. Zato skušamo omogočiti bodočim tekmovalcem čim več javnih nastopov, s katerimi pridobivajo na psihološki stabilnosti, naloga pedagoga poje, da v tem obdobju učencu pomaga, da v skladbah še vedno najde nekaj novega in zanimivega.
-	Kako postopate v primeru, če učenec ne napreduje v skladu z vašimi pričakovanji?
Morda sem do učencev kdaj prestrog, vendar je to samo zato, ker želim, da se predstavijo na najboljši način. Ni mi vseeno za njihove napake in to sami zelo dobro čutijo, po drugi strani so vedno tudi pohvaljeni, če svoje delo dobro opravijo. V glasbi je pač tako, da se lahko neka skladba vedno odigra še bolje.
-Tudi v vlogi dirigenta mladinskega pihalnega orkestra ste zelo prepričljivi. Študij dirigiranja
na akademiji za glasbo dokazuje, da se tega področja svojega dela lotevate temeljito...
Dirigiranje me privlači že od srednješolskih let dalje, vendar prej za strokovno usposabljanje ni bilo časa. Študijska spoznanja mi veliko koristijo pri praktičnem delu na šoli, saj je poklic dirigenta zelo zahteven in terja veliko znanja ter glasbene inteligence. Poleg tega mije študij omogočil stik s takšnimi glasbeniki kot sta dolgoletni umetniški vodja simfonikov RTV Slovenija Anton Nanut in sedanji umetniški vodja slovenske filharmonije Marko Letonja, ki sta pustila v mojem odnosu do glasbe in njenem interpretiranju globoko sled.
-	Nazorski pihalni orkester menda ni edini, ki ga vodite?
Resje. Sem tudi dirigent godbe na pihala v Kidričevem, ki je na lanskoletnem državnem tekmovanju v četrti zahtevnostni stopnji osvojila zlato plaketo in posebno priznanje strokovne komisije za najboljše izvedeno obvezno skladbo. Z godbo veliko nastopamo v domačem kraju, v mariborski regiji in tudi v tujini. Doslej smo gostovali na Madžarskem, Hrvaškem in v Bolgariji. Za letošnje leto imamo zanimivo ponudbo od nacionalne RTV hiše, da za njihov arhiv posnamemo skladbo Vinka Štrucla Tri skladbe. Poleg tega sem še umetniški vodja in dirigent komornega godalnega orkestra Amadeus, s katerim smo nastopali v Mariboru, Ptuju, Ljubljani in tudi v Nazarjah.
-	Zdaj s svojimi varovanci gotovo že težko pričakujete državno tekmovanje mladih glasbenikov?
Nastop na državnem tekmovanju sledi čez slab mesec dni. Prepričan sem, da bomo tudi v Ljubljani izpolnili naša pričakovanja. Glasbena šola Nazarje si medtem prizadeva za povečanje godalnega oddelka, s čimer bo svoj status v tem okolju le še okrepila. Že zdaj lahko brez dvoma trdimo, da bi bilo kulturno življenje v Zgornji Savinjski dolini brez nje bistveno siromašnejše.
Pogovarjal se je Franci Kotnik

GKO
Kresničke
Človekove pravice so ponavadi na strani močnejšega in le redko v službi človeka.
Savinjčan
SAVINJSKE NOVICE PRI VAS NA KAVI
Dišeča kava iz domače zaloge
Za goste se najde čas tudi sredi sončnega dne in kljub obilici dela, ki v spomladanskem času tišči kmeta, sta Vera in Jaka Prek nasmejana prestrezala poskuse opravičevanja spodaj podpisanega in fotoreporterja Cirila Sema, ko sva v imenu uredništva SN izstopita iz avta pred novo Skokovo domačijo sredi Radmirja.
Pri Skokovih so si kljub obilici dela na vrtu v tem obdobju vzeli čas za naš obisk (foto: Ciril M. Sem)
Gospodarje na visoki lesivi ravno obrezoval trto, gospodinja pa seje z grabljami v rokah urno vrtela po vrtu. Nihče ne naredi nič namesto njiju. Gostiteljica Vera nama je zaupala, da redno pošilja vse kupone, od tistih za najboljšega zdravnika, do onih za izlet, ki bi se ga rada udeležila. Ni pričakovala,
da ji bo žreb dodelil kavo in to kar tri kilograme, povedala pa je tudi to, da možu, ki kave pravzaprav ne pije, ni nič rekla o povabilu na kavo.
Skokovi se ukvarjajo s kmetijstvom in tako kot ostali kmetje zaskrbljeno spremljajodogajanjavkmetijstvu."Sla-bi časi so za kmeta," brez ovinkarjenja
Savinjske novice pri vas na kavi
Že dolga leta, kar izhajajo Savinjske novice, radi rečemo, da je to časopis Savinjčanov. Razlog, da so med bralci tako priljubljene in razširjene, je gotovo tudi v tem, da v njih najdete sami sebe, kar za druge časopise ne bi mogli reči. In prav na tem področju smo se odločili narediti še korak dlje. Sedaj vas ne bomo obiskovali le v papirni obliki, ampak tudi čisto zares -kot novinarji reporterji. Ne bojte se, stroškov z nami ne bo, saj bomo kavo prinesli s sabö. In to ne samo žličko ali dve, pač pa tri debele kilograme. Pokrivitelj akcije je namreč podjetje Caffe Tropic iz Žalca.
Kaj še čakate? Izpolnite prijavnico in z malce sreče se prav kmalu vidimo tudi pri vas doma!
Prijavnica
Savinjski unwise privsismalkäyi
Ime in priimek:_____________
Naslov: ____________________
Telefon:--------------------
pove gospodar, kije privolil, da bo izjemoma skupaj z nami spil skodelico kave. V hlevu imajo krave molznice in plemenske telice, doslej so shajali in tudi v prihodnje jim ne kaže drugega, kot krepko nadaljevati s kmetovanjem. Hrano pridelujejo na ekološki način in tudi rdečejonatanke, ki so krasile veliko kmečko mizo, so bile pridelane brez pomoči kemijskih škropiv.
Hčerka Anica seje urno vrtela okoli štedilnika in vonj po kavi je opojno napolnil kuhinjo. "Iz domače zaloge je," pove Vera in misel se nehote dotakne Cankarjeve Skodelice kave. "Kmečke ženske nimamo veliko časa za prazno-
MOZIRJE
vanje," odgovori Skokova gospodinja na vprašanje, zakaj dneva žena ne praznuje. Za kolegice v uredništvu je poklonila šopek rož izdelan iz papirja. Anici ročne spretnosti ne delajo težav in tudi šopek je delo njenih rok.
Osvežilna kava je prijetno spodbudila misel in besede so tekle o kmetovanju in tudi spomini na mlajša leta so vreli na dan. Tako močno, da seje sonce krepko skrilo za cerkev sv. Frančiška, ko sva se s fotografom poslovila. Delo, ki je pri Skokovih za trenutek obmirovalo, pa seje zopet zagnalo v utečene tirnice.
Savinjčan
• »II« v
Klubski večeri pri Emilu v mozirskem gostišču Kozorog bodo, kot kaže, zaznamovali letošnjo pomlad. Po uspešnem Valentinovem opoju v februarju, ko so se z ljubezensko poezijo predstavili amaterski literarni ustvarjalci, sta soorganizatorja klubskih večerov. Kulturno društvo Slap in mozirska izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, poskrbela še za en duhovno bogat večer ter 6. marca povabila v goste znanega kantavtorja Adija Smolarja s Prevalj. Večer, ki so ga naslovili Ljubezen je edini ključ, je poslušalcem ponudil veliko glasbenih užitkov.
Klubski večer pri Emilu z Adijem Smolarjem
Adi Smolarje samosvojo kantavtorsko pot začel v zgodnjih osemdesetih letih. Že dolgo ni več samo eden izmed najbolj poslušanih in priljubljenih avtorskih pevcev, temveč tudi eden najbolj ustvarjalnih. Adijeve pesmi izpričujejo njegovo nenehno zazrtost k bližnjemu. In prav njegova človečnost je pravzaprav tisto, kar tako prepričljivo nagovarja vse generacije njegovih poslušalcev.
Smolarje nosilec najplemenitejšega izročila avtorske glasbe, saj ne meneč se za trenutne glasbene trende, vedno ostaja zvest sam sebi in vedno znova prinaša nič drugega kot življenjske resnice.
Kakor se vrti naš svet, se z njim obračajo lepi, veseli, smešni pa tudi žalostni trenutki, ki sestavljajo naš vsakdan in Smolar je dovolj
(foto: Marija Sukalo)
tenkočuten avtor, da jih opazi in po svoje komentira, karikira, predela in nam jih poda na svojski način, poln duhovitih domislic in tudi grenkih spoznanj. In pravtak, kot so kantavtor in njegove pesmi, je bil tudi klubski večer v gostišču Kozorogu, ki je navdušil obiskovalce.
Marija Sukalo
GELCA ŽEROVNIK IZ LUČ
»Ubil te bom!«
Zgodilo se Je 10. februarja ob 11.40 uri. Nezaslišano, nepopisno, nedoumljivo, pa vendar ne nemogoče. Luče so bile priča surovega kriminalnega dejanja, saj je oboroženi neznanec vstopil v banko in s pištolo zagrozil uslužbenki, da jo bo ubil, če mu takoj ne izroči denarja. Ta uslužbenka je bila domačinka Angelca Žerovnik, njen pogum ob nasilnem dejanju, ki je pretreslo majhen kraj ob Savinji, pa je bil upor malega človeka. Človeka, ki daje poštenje na prvo mesto človekovih vrlin.
-	Na kaj človek najprej pomisli, ko vidi pred sabo zamaskiranega neznanca? In to s pištolo v roki.
V	naše življenje vsakodnevno vstopajo informacije o ropih oziroma podobnih kriminalnih dejanjih. O tem nas obveščajo mediji, o tem se pogovarjamo doma, v službi ali v družbi. Večina ljudi takšna dejanja obsoja, se jih boji, a v srcu upa, da tega ne bodo nikoli doživeli.
Moje delo kot blagajnik komercialist v banki je vsekakor bolj izpostavljeno riziku ropa. Čeprav se tega vseskozi zavedam in bojim, v sebi nekako nikoli nisem mogla verjeti, da se mi to res lahko zgodi.
Prvo, kar sem pomislila, ko sem zagledala roparja je, da sem se zavedla krutega dejstva. Rop se v resnici dogaja, neznanca pa nikakor ne smem vznemiriti.
-	Gotovo vam ni bilo vseeno, ko vam je ropar grozil in ko je zahteval, da mu izročite denar.
Vse seje dogajalo zelo hitro, pa vendar se mi zdi, da so bile sekunde dolge kot minute. Ropar je zavpil: «To je rop! Če sprožiš alarm, te ubijem takoj!« Vstala sem in moja prva misel je bila: Pa ravno danes, koje v banki toliko denarja! V moji glavi so se misli vrstile z bliskovito naglico, predvsem pa: Ubogaj ga, ne izpostavljaj življenja!
Roparje hotel skočiti čez pult, pa mu ni uspelo. Zahteval je denar. Ne bi mu ga dala, če bi vedela, da ne bo sprožil. Bala sem se, da bo to tudi storil. Ker vem, da danes ne moreš nikomur zaupati, sem mu denar raje izročila. V istem trenutku sem tudi pomislila, da bomo denartako ali tako dobili nazaj, saj bodo roparja gotovo ujeli. Vmes meje vseskozi ustrahoval in agresivno ponavljal: »Ubil te bom! Streljal bom!«
-	Je v takšni situaciji težko obdržati trezno glavo in pametno razmišljati?
Danes vem, da sije v stanju, v kakršnem sem bila, zelo težko karkoli zapomniti. Zato je še bolj pomembno, da smo delavci, ki opravljamo take posle, ki so izpostavljeni ropom, na to dobro pripravljeni in poučeni. V takšni situaciji dela podzavest in ne pametno razmišljanje.
V	času ropaje bila v banki še ena stranka.Vem, da je stranka zapustila banko med ropom, točno kdaj, pa sploh ne znam določiti. Tudi tega ne, kdaj je v banko vstopila druga uslužbenka banke, kije bila takrat na dopustu. Vse seje dogajalo hitro in nekako zamegljeno. To zapuščanje banke omenjenih očividcev je v meni vzbudilo še večji strah, pravzaprav sem bila v šoku. Kaj bo sedaj storil ropar? Saj sva sama. Koje spravljal denarje pištolo položil na pult. Moj pogled je bil ves čas usmerjen samo v orožje in sploh ne vem, kakšna je bila torba, v katero je dajal denar. Pravijo, da si
moraš roparja zapomniti. To se mi je zdelo samo po sebi umevno, češ, to si bom pa že zapomnila.
- Ob roparjevem odhodu ste si najbrž oddahnili. Ostal pa je madež, ki ga bo najbrž težko izbrisati.
Po roparjevem odhodu sem takoj obvestila policijo. Potem je šele prišel na plan ves strah in šok, ki sem ga doživela. Krč meje zgrabil v prsi in hrbtne mišice. Težko sem dihala, nisem mogla jokati. Ko sem malo prišla k sebi, sem zopet mrzlično začela razmišljati. Postalo meje strah vsega, kar ta dogodek lahko prinese za sabo.
Ko sem v petek zvečer, dober teden po ropu izvedela, da so roparja in ostale prijeli, mije za trenutek zelo odleglo. Vendar sem že takoj zatem postala zopet ujeta v neizbežno dejstvo, da je pravzaprav kriminal pred našimi vrati in ne moremo si več zatiskati oči, da smo Zgornjesavinjča-ni kakorkoli izvzeti iz te krute resničnosti.
-	Na delovnem mestu v majhnem kraju, kjer službujete, se ljudje med sabo dobro poznate. Neznanca vsakdo opazi. S pomočjo krajanov je bil rop dokaj uspešno rešen.
Temu je botroval še čas. Bilo je sredi tedna in seveda izven sezone, tako da je neznance, ki so se te dni zadrževali v Lučah oziroma v okolici banke, opazilo več ljudi. Ta ropje bil tudi zelo težka preizkušnja za vse krajane Luč in okolice. Krajani so bili šokirani ob dejstvu, da se lahko kaj takega zgodi v naši vasi. Po ropu je bilo v kraju čutiti veliko povezanost in pripravljenost odkriti nepridiprave. Predvsem pa odločno obsojanje takih nepoštenih dejanj. Hvaležna sem vsem prijateljem in znancem, ki so me bodrili in spremljali tudi v mislih. Pozitivne misli in želje vseh teh dobro mislečih ljudi, ti dajejo moč in povrnejo vero v dobro,
-	Bi enako ravnali, kot ste sedaj, če bi se vam tako neprijeten dogodek še kdaj ponovil?
Ne vem, kako bi ravnala, če bi se mi to zopet zgodilo. Pri takšnem dogodku je težko govoriti o nabiranju izkušenj. Verjetno bi imela opravka z drugim roparjem, kot tokrat, zato ne vem, kako bi se ta obnašal. In tudi ne, kako bi se jaz.
Vsakomur, ki bi se znašel v podobni situaciji bi rekla, da naj se ne dela heroja. Ljudje smo različni. Roparje prav tako nervozen in v takšni situac-
iji ne moreš vedeti, kako bo reagiral.
-Tega doživetja se boste gotovo še dolgo spominjali. Pravijo, da čas celi rane. Pa lahko zaceli tudi tako boleče?
Pravijo, daje čas, ki celi rane inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Jaz se v te spomine prav gotovo ne bom zasanjala, saj so preveč boleči. Vem, da jih tudi nikdar ne bom mogla izbrisati iz spomina. Vendar se človek notranje ne bogati s sedenjem v naslonjaču. Rastemo takrat, ko nas življenje postavi pred zahtevne preizkušnje. Težja obdobja imamo v življenju zato, da bi jih premagali in se nekaj naučili. Upam, da bom našla moč in sebi dokazala, da sem sposobna v življenju tudi po tem dogodku narediti korak naprej.
- Kako pa so na celo stvar reagirali vaši delodajalci?
Moram priznati, da sem bila pozitivno presenečena. Mesec dni sem bila v bolniškem staležu. V Novi ljubljanski banki so poskrbeli, da sem prišla do psihoterapevta, s pomočjo katerega sem lažje sprejela stresne dogodke, ki so bili za mano. Po mesecu dni otopelosti sem z njegovo pomočjo spoznala, da sem dovolj močna, da lahko premagam tudi takšno težavo. Za to jim lahko izrečem vso zahvalo.
Pogovarjal se je Benjamin Kanjir
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA TOPLICA Izdelki izžarevali sr«e in dušo pridnih izdelovalk
Po dvomesečnem delovanju Društva podeželskih žena Toplica so se članice že postavile s prvimi vidnimi dosežki. Dvorana okon-inskega gasilskega domaje bila pretesna za vse, ki so si želeli ogledati stvaritve pridnih rok članic društva Toplica. Številni izdelki, naj si bodo vezeni, pleteni ali kvačkani, so obiskovalcem izžarevali srce in dušo izdelovalk. Večini žensk je druženje v večerih, ko so nastajali izdelki, pomenilo tudi sprostitev. Nastajali so topli odnosi, ki se po zatrjevanju predsednice društva Margarite Atelšek ne bodo nikoli ohladili - kot potok Toplica, po katerem nosi društvo ime.
Tudi pogostitevje bila delo članic Toplice, saj so prepričane, da z industrijskimi izdelki sicer zadovoljiš potrebo po hrani, a žal iz njih ne vejeta ljubezen in toplina kot iz domačega peciva in narezkov, kijih same pripravijo.
Članice imajo v načrtu adaptacijo prostora, kjer bodo postavile kuhinjo in se preizkusile v peki in kuhanju, sodelovale pa bodo tudi na Flosarskem balu.
Marija Sukalo
Gelca Žerovnik
(foto: B. Kanjir)

NOGOMETNI KLUB ERA ŠMARTNO OB PAKI
Zamenjava trenerja in končno zmaga na domačem igrišču
Po presenetljivem uspehu pred tednom dni v Celju, ko je po dveh četrtinah igre domači CMC Publikum vodil celo s tremi goli razlike in na koncu tekme sklonjenih glav zapustil travnato površino, so tokrat varovanci novega trenerja Bloudka končno razveselili številne navijače tudi v domačem športnem parku. V 23. krogu državnega prvenstva Si Mobil lige so z 2:0 premagali ekipo iz Kranja in se tako še utrdili v zgornji polovici razpredelnice.
DRUŠTVO SPECIALNE OLIMPIADE SLOVENIJE
Lep uspeh članov društva Specialne olimpiade Mozirje na 9. zimskih igrah
9.	zimske igre Specialne olimpiade Slovenije so na smučišča Koble in zimske poligone Pokljuke privabile 144 tekmovalcev iz 25. ekip. Maloštevilčna ekipa društva Specialne olimpiade iz Mozirja je dosegla izvrsten rezultat, saj so se prav vsi trije nastopajoči okitili z medaljami. Tomaž Irnar in Damjan Rajtersta osvojila zlato, Nada Brezovnik pa si je v nordijskem drsenju pritekla srebro.
Močno oslabljena ekipa Šmartnega (manjkalo je kar šest standardnih igralcev) je tokrat še enkrat več dokazala, kako seje treba boriti za barve kluba, čeprav ne nastopaš v najmočnejši postavi. Vsi »rezervisti«, ki so po spletu okoliščin za to tekmo dobili svojo priložnost, so le to maksimalno izkoristili, tako da bo odslej konkurenca za posamezna igralna mesta še toliko večja. Novi trener Marin Bloudek, že četrti po vrsti v tej sezoni, bo imel
tako lažje delo pri sestavi moštva, obenem pa veliko odgovornost pri izbiri, saj ga čaka v nadaljevanju še kar nekaj pomembnih srečanj tako v prvenslvu kot v pokalu. Prav pokolje tisti, ki bi ob uspehu v polfinalnih tekmah z Aluminijem iz Kidričevega, kije realno slabša ekipa, igralcem mesta ob Paki na široko odprl vrata v Evropo in kajtakega pred prvenslvom ni načrtoval niti največji optimist.
Franjo Pukart
Organizatorju, Osnovni šoli Helene Puhar iz Kranja, je po dveh prestavitvah zaradi pomanjkanja snega končno le uspelo izpeljati 9. zimske igre specialne olimpiade Slovenije, ki so se v nordijskem smučanju odvijale na Pokljuki, alpski smučarji pa so se med seboj pomerili na Kobli. Pokljuka je gostila tekmovalce v tekih na 3000 m,
1000 m, 100 m in v nordijskem drsenju, kjer sta se odlično odrezala tudi dva člana mozirske ekipe.
Tomaž Irnar se je po kvalifikacijah v teku na 100 m uvrstil v II. skupino, v kateri je bil nepremagljiv in osvojil prvo mesto, odlično pa se je v nordijskem drsenju z drugim mestom odrezala Nada Brezovnik. Edini tekmovalec v alpskih disciplinah Damjan Rajter je v veleslalomu začetnega nivoja svoj kvalifikacijski čas v preostalih vožnjah še izboljšal in zasluženo zasedel prvo mesto v svoji skupini.
Res lep uspeh varovancev trenerja Davida Pauliča, ki so kljub slabim snežnim razmeram pred igrami opravili veliko treningov in to je vsekakor pripomoglo k omenjenim rezultatom.Tako trener kot tekmovalci društva Specialne olimpiade iz Mozirja že
razmišljajo o 10. zimskih igrah v sezoni 2002/2003, ko bodo, po planu izvršnega odbora Specialne olimpiade Slovenije, discipline izbirnega značaja in se bodo na njih že lovili normativi za svetovne igre leta 2005.
Člani mozirskega društva Specialne olimpiade niso uspešni
samo v zimskih športih. Damjan Rajter je poskrbel za še eno prijetno presenečenje, saj je na državnem plavalnem mitingu v Železnikih, v disciplini 25 metrov prsno, zasedel odlično prvo mesto in si s tem že zagotovil vstopnico za letne državne igre Specialne olimpijade, ki bodo meseca junija v Murski Soboti. Če mu bo podoben rezultat uspel tudi tu, bomo njegov nastop z veseljem spremljali še na svetovnih igrah in sicer prihodnje leto v Dublinu, na Severnem Irskem.
Franjo Pukart
Rezultati 23. kroga državnega prvenstva Si. Mobil:	
Sport Line Koper : HIT Gorica	0:0
Primorje : CMC Publikum	1:2
Olimpija : Korotan	2:0
Maribor P. Laško : Rudar Velenje	0:0
ERA Šmartno : Živila Triglav	2:0
Mura : Domžale	2:0
Lestvica po 23. Krogih:	
1. Maribor Pivovarna Laško 42,	7. CMC Publikum 32,
2. Primorje 40,	8. Rudar Velenje 32,
3. Sport Line Koper 40,	9. HIT Gorica 29,
4. Olimpija 38,	10. Korotan 22,
5. ERA Šmartno 36,	11. Živila Triglav 19,
6. Mura 35,	12. Domžale 13.
KOŠARKARSKI VETERANI GUNA PROTI SVETOVNIM PRVAKOM
Veteranski dvoboj za športne sladokusce
Danes zvečer se bosta v nazorski športni dvorani za prestižno zmago pomerili veteranski moštvi bivšega košarkarskega kluba Glin in ljubljanske Olimpije. V slednji ekipi, kije na lanskem svetovnem prvenstvu veteranov nad 50 let osvojila zlato medaljo, najdemo vrsto zvenečih imen slovenske košarke iz 60 in 70 let: Pavleta Polanca, Marka Gvardijančiča, Nebojšo Macuro, Dušana Verbiča, Djura Lemajiča...
Da bo dogajanje na parketu še zanimivejše, so organizatorji pripravili tekmovanje v metanju trojk in »zabijanju« košev in vabijo vse ljubitelje košarke, da si nenavadni spektakel s pričetkom ob 19. uri ogledajo v živo.
KF
Udeleženci 9. zimskih iger SOS na Pokljuki in Kobli s trenerjem D. Pauličem
KINO MOZIRJE
Sobota, 16.3. ob 20.00 in nedelja, 17.3. ob 17.00 DIVJA DIRKA - komedija
Režija: Jerry Zucker Vloge: Rowan Atkinson, Whoopi Goldberg, Cuba Gooding
r
V/ ; : 'V. ;
KINO NAZARJE
Sobota, 16.3. ob 20.00 in nedelja, 17.3. ob 17.00:
VANILLA SKY
Režija: Cameron Crowe
Vloge: Tom Cruise, Penèlope Cruz, Cameron Diaz
i| iStpiSIlö N® illlfli Ili i '4
■
lyjjì/Wv:
alil*
Nagradno vprašanje
Tokratsmo izžrebali Božo Zajc-Šmarčan, Šmihel nad Moziijem 22, Mozirje, ki bo prejela 2. brezplačni vstopnici za kino Nazarje. Čestitamo! Odgovor na nagradno vprašanje pošljite NA DOPISNICI, na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, s pripisom Kino, do srede, 20. marca.
Nagradno vprašanje: Do kakšnega spoznanja pride privlačni David v filmu Vanilla Sky?
DIVJA DIRKA
Lasvegaški igra-Inški magnat Donald Sincair se je odločil, da bo osrečil svoje najbolj zveste kockarje, zato si izmisli nov, kvazi-legalen športni dogodek:
DIVJO DIRKO. V šest različnih igralnih avtomatov je vstavil posebno skovane zlate kovance. Vsakega, ki dobi tak kovanec, povabi na dirko. Dobitek znaša 2 milijona dolarjev. Denarje v torbi. Torba v omarici.
Omarica pa v Silver Cityju v Novi Mehiki - 1100 km stran. Prvi, ki pride tja, pobere vse.
VANILLA SKY
David Aames ima na videz lepo življenje. Je čeden, premožen in karizmatičen. A vendar je v njegovem življenju praznina. Neke noči spozna dekle svojih sanj, a jo po svoji neumnosti izgubi. Nepričakovano se znajde v vrtincu ljubezni, komedije, sumov, seksa in sanj,; pri tem pa uspe pogledati globoko v svojo dušo In odkriti, kako kratkotrajna je prava ljubezen.
Zdravje glede na nebesna znamenja
Čemerni in megleni dnevi ne vplivajo ugodno na naše zdravje in počutje. Sončno svetlobo že pogrešamo, in ker se zelo počasi prikazuje izza oblakov, različna nebesna znamenja po svoje reagirajo. Pomanjkanje sončne svetlobe ne vpliva zgolj na razpoloženje, marveč zmanjša tudi telesno odpornost.
Osebe rojene v znamenju Ovna se navadno pritožujejo zaradi glavobolov, zobobolov, vnetja sinusov in ušes. Pri njih sta občutljiva tudi vratni in trebušni del. Hrano morajo uživati zmerno, počasi, predvsem pa naj ne bo pretirano pikantna.
Pri Bikih je občutljiv zlasti vratni predel. Pogosto imajo vneto grlo in angine, kar jim tudi slabi gias. Nagnjeni so k alergijam, zlasti na cvetni prah. Zaradi pomanjkanja telesnih dejavnosti in ljubezni do hrane se hitro zredijo in imajo pogosto prebavne motnje.
Tudi Dvojčki so nagnjeni k prehladom, zlasti zgornjih dihal. Pogosto imajo vnete bronhije, zaradi različnih vzrokov pokašljujejo. Občutljivi so tudi njihovi prsti, roke in ramena. Predvsem morajo ohraniti notranji mir in ritem, ki mu še lahko sledijo, sicer jim utegnejo »odpovedati« živci.
Raki so najbolj občutljivi v zimskih mesecih, ko se pri njih utegnejo pojaviti različna vnetja, povišana telesna temperatura, zelo nizka odpornost in pomanjkanje življenjske energije. Njihova šibka točka so prebavila in dihala, pogosto jih pestijo tudi glavoboli. V slabih obdobjih potrebujejo veliko vitaminov in počitka.
Srčni Levi so v resnici občutljivi v predelu srca in ožilja. Navadno jih muči
visok krvni pritisk, kar je posredno povezano z glavoboli, s srčnimi in drugimi slabostmi, nespečnostjo ipd. Tudi hrbtenica ima svojo življenjsko dobo, zato morajo z ustrezno telovadbo skrbeti za celotno telo.
Poleg želodčnih težav in slabih živcev so pri Devicah pogoste psihosomatske težave. Nekatere utegnejo imeti težave s kožo. Že po naravi so dovolj izbirčne pri hrani, zato sejim ni bati želodčnih in prebavnih težavzaradi hrane. Bolj se morajo prepuščati užitkom življenja, živeti mirno in sproščeno.
Tehtnice imajo že v mladih letih težave s hrbtenico, držo in s celotnim skeletom. Njihova šibka mesta so sečila, ledvice in genitalije. Tudi premočna hrana in kajenje škodujejo njihovemu zdravju in tudi lepoti, zlasti pa občutljivi koži.
Škorpijoni sodijo med intenzivne in energične osebe, le daje njihova energija v večini primerov obrnjena navznoter. V najslabšem primeru to pomeni, da na različnih koncih načenjajo svoje lastno zdravje in notranjost telesa. Dokaj občutljiv je spodnji del trebuha in genitalije. Možne so tudi okvare oči in druge deformacije.
Strelci spadajo med ljudi z nihajočim krvnim tlakom. Navadno imajo prej visokega kot nizkega. Pri Strelcih večino težav predstavlja pretiravanje, bodisi v dobrem ali slabem, kar oboje škodi zdravju. Paziti morajo tudi na kolke in na vse kosti od medenice navzdol.
Kozorogi imajo v mladosti, in nato vnovič v starosti, težave s kožo, revmatski-mi obolenji, poškodbami kosti in zob. Po strukturi so žilavi, nekateri celo koščeni. Ne znajo si vzeti čas za počitek in dobro hrano, karjih živčno, telesno in psihično oslabi. Depresije so njihove pogoste spremljevalke.
Težave z ožiljem in krvnim obtokom imajo tudi Vodnarji, le da imajo navadno nižji krvni obtok, zato jih tudi pogosto zebe, zlasti v noge in prste. Potrebujejo urejeno življenje, miren in dolg spanec, da si naberejo novih moči za delo, zlasti za umske sposobnosti.
Slabost Ribje zlasti njihova nemirna in občutljiva narava, kar pri njih povzroča različna psihična stanja, nervozo, glavobole in pekoč želodec. Občutljive so njihove noge, zlasti podplati. Zelo jim škoduje uživanje opojnih sredstev. Zanje je lahko najbolj opojno le življenje.
Milena
N	A	Z	A	R	J	E]
OBČINA NAZARJE
Savinjska cesta 4, Nazarje
JAVNI RAZPIS
Občina Nazarje, Odbor za kmetijstvo, v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Nazarje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 2/99) objavlja javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev v skupnem znesku 3.000.000 SIT za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Nazarje za leto 2002.
I.	Namen sredstev - regresiranje in dotacije
regresiranje umetnega osemenjevanja krav, telic, svinj in kobil iz kmečke reje,
regresiranje zdravil za čebelje družine članom ČD Kokarje, za razne analize v živinorejski in poljedelski proizvodnji, za strokovno izobraževalne naloge iz področja kmetijstva, za plačilo prispevkov iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz kmetijslva, za višinske in strme kmetije,
za sofinanciranje programov aktivov, društev, krožkov s področja kmetijstva,
za sofinanciranje programov pri ohranjanju tradicije, običajev, zgodovine in prireditev iz področja kmetijstva, prevoz mleka iz višinskih kmetij, urejanje kmetijskih zemljišč - odvodnjavanje, priprava razvojnih programov.
II.	Dodeljevanje sredstev na osnovi javnega razpisa
Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi mora biti predložen predpisan obrazec, določen za posamezne namene in predpisana dokumentacija. Obrazci se dobijo na Občini Nazarje.
Umetno osemenjevanje se regresira za prvo osemenitev krave, svinje ali kobile.
Plačilo prispevkov za višinske kmetije: Pomočje le za enega družinskega člana, kije pokojninsko - invalidsko zavarovan kot kmet. Sredslva, do katerih bo vlagatelj upravičen, se bodo nakazala DURS-u.
Sofinanciranje društev s kmetijskega področja pri njihovem delovanju: Upravičenci sofista društva, ki delujejo na območju Občine Nazarje. Sredstva se dodelijo na podlagi predloženih letnih programov ter njihovih aktivnosti.
Sofinanciranje prevoza mleka iz višinskih kmetij: Sredstva se dodelijo na podlagi vloge z obrazložitvijo o posamezni dolžini prevoza mleka (km/dan).
Urejanje kmetijskih zemljišč - odvodnjavanje: Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli tisti prosilci, kjer se bodo dela izvajala na večji dolžini.
Vloge sprejema Občina Nazarje do 31. marca 2002.
Občina Nazarje Župan Ivan Purnat
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala TI. Dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Mirno in tiho nas je zapustil
Franc VERTOT
(27.91939-26.2.2002)
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete mase in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala tudi vsem, ki ste nam izrekli tolažilne besede in ga pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi
ČRNA KRONIKA
ZAKURIL PRED ŠOLO
Šmartno ob Dreti: 4. marca ob pol petih zjutraj je neznani storilec zakuril pred kletnimi vrati osnovne šole Šmartno. Požar je pravočasno pogasil T.M., tako da večje materialne škode ni bilo.
UKRADENO KOLO Z MOTORJEM
Mozirje: 5. marca je neznani storilec izpred cerkve v Mozirju odtujil kolo z motorjem znamke tomos apn 6 rdeče barve. Lastnika J.P. je oškodoval za okoli 20.000 tolarjev.
UKRADENO KOLO
Rečica ob Savinji: V času od 25. do 26. februarja je neznanec v Varpol-jah odtujil gorsko kolo mtb bordo barve. Lastnika A.F. je oškodoval za okoli 40.000 tolarjev.
CENI DOBRE ZNAMKE
Rečica ob Savinji, Kropa: V noči na 9. marec je neznani storilec na Rečici vlomil v avtomobil, last D.R., in iz njega odtujil avtoradio znamke ken-wood. Škode je za okoli 30.000 tolarjev.
Istega dne je neznanec vlomil tudi v osebni avtomobil v Kropi. Lastniku S.B. je z vlomom povzročil za okoli 50.000tolarjev škode, saj je iz notranjosti avtomobila odtujil avtoradio znamke kenwood.
VZTRAJNA MLADOLETNIKA
Nazarje: V noči na 11. marec sta dva mlajša mladoletnika iz Nazarij okoli 21. ure poskušala vlomiti v OŠ Nazarje. Od tam soju pregnali varnostniki. Ker jima to očitno ni bilo dovolj, sta okoli druge ure zjutraj vlomila še v pošto Nazarje. Odtujila sta vse mobilne telefonske aparate. Po tem so ju prijeli policisti. Po opravljenem razgovoru so ju izročili staršem. Od njih pa sta hitro pobegnila in okoli pol petih zjutraj vlomila še v trgovino in slaščičarno Miš maš v Mozirju. Zopet soju prijeli policisti, ki bodo zoper njiju in njuno vztrajnost pri izvajanju kaznivih dejanj ustrezno ukrepali.
OBVESTILO
Marija Zavolovšek s.p., Attemsov trg 42,3342 Gornji Grad preneha z dejavnostjo izdelovanje vezenin, z dne 8.6.2002.
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
V
V teh dneh mineva leto, ko smo se poslovili od našega dragega očeta
Antona KUMERJA
sp.Jerovčnika (8.2.1915 -18.3.2001)
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate v tihi molitvi!
Vsi njegovi
Veliko besed ostalo je neizrečenih: nehvaia, ne zbogom, ne rad te imam... veliko besed ostalo je nemih.
Ljubezen, dobroto, poštenje do nas napolnil si srca vseh nas.
Prehitro odšel si, le bolečina ostala je.
Ne moremo zamisliti si, da več med nami te ni.
Prihodnost težka bo, kjerpota naša srečevala so se tu si bil, tam si bil, za vedno od nas si se poslovil.
ZAHVALA
Alojzij VOLOVLEK
p.d. Božič iz Ljubnega ob Savinji (19.4.1931 - 6.3.2002)
Iz vsega srca bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, prij ateljem, znancem, sosedom in vsem drugim, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. dekanu Pušenjaku za lepo opravljen obred, Ani Kamplin za prebran ganljiv nagovor, Zali Toš za sestavo, pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
SPOMIN
/^YLFAbit d.0.0.
RAČUNALNIKI
Poslovni prostor v IZOLESu Nazarje - Tel.839-52-ODPRTO: ponedeljek-i-petek od 14.00 do 16.00 UP Duron 850,RAM 128MB,20GB,CDR54x,Savage4 32MB-Cena:l 19.000j Duron 1000,RAM 128MB,20GB,CDR54x,GeForce32MBTv-Cena 159.0f*
MONITOR Liteon 17' SAMO 48.000 SIT	,	.. .
GSM(041)394-620(Branko)od 08.00 do 18.00 SERVIS,SVETOVANJE,NAROČILA ; Pravi naslov za računalniške rešitve! POKLIČITE ALFAbit !
Vprazničnem jutru si tiho odšel, nihče več nam ne bo pel.
Vedno v naših srcih boš ostal, saj za nas toliko si dal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta
Antona ACMANA
(1921-2002)
Nove Loke
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraženo sožalje. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Korenu, g. Romanu Čretniku za poslovilne besede, praporščakom, pevcem in Damjanu za odigrano tišino.
Še enkrat hvala vsem, ki sta ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Bolezen in trpljenje si prestala, v grobu zdaj boš mirno spala. Odšla si tja, kjer ni gorja, kjer upanje ti večnost da.
Svojo življenjsko pot je sklenila
Marija ZAGRADISNIK
iz Radmirja (27.8.1922-28.2.2002)
Ni besed, s katerimi bi se zahvalila vsem sosedom in prijateljem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani. Vaša dobrota ne bo nikoli pozabljena. Prisrčna hvala g. župniku Jožetu Vratanar ju za vse obiske in lepo opravljen obred, gasilcem in g. Francu Trbovšeku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, zanjo darovali sveče, cvetje in za sv. maše.
Bernarda
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041 665-329

Ali se ti ne zdi, da ima Janez posebne ugodnosti?
HALJICA MC
"Si mi zvesta?" z dvomom v srcu Denis vpraša Polono, s katero hodi par mesecev.
"Seveda sem ti zvesta!" Polona zatrdi. "Se nikdar nisem varala svojih ljubčkovs kom drugim!"
RAVODiLA ZAni
"Oh, ne tako naglo!" stoče Cvetka Jožeku za uho. "Bolj nežno! Primi me! Bodi manj glasen! Zdaj daj! Zdaj daj!"
Kasneje, ko sta zmečkala vso posteljnino, ga vpraša: "Me odpelješ domov?”
"Ne," Jožek se ne strinja s predlogom, "ne trpim, da me kdo komandira med vožnjo!"
RA BOLJE GBE
"Si pripravil ženo, da zdaj že seksata pri luči?" vpraša Joco mladoporočenega brata.
"Ne, ampak stanje se izboljšuje!" ta veselo pove. "Zadnjič, ko je bliskalo, je svetloba ni ustavila!"
Hugo Mušnik
RAMEii BBALCElil
Sem frizerka, a nimam stalnih strank, svetujete...
Preskrbi si stare revije za salon, da ne bodo vse stranke vedele, da si začetnica.
Slabo slišim. Kaj naj storim glede tega?
O, ti srečnež! Poskusi zdraviti svoja občutja z mačkom. Boš videl, kako ti bo po prekrokani noči vsak zvok odveč!
Nehal sem piti alkohol. Sedaj pijem mleko. Vsak dan. Sprašujem, ali se lahko od prevelike količine mleka tudi prehitro umre?
Da, če vas povozi pijan šofer cisterne domačih mlekarn.
Zalotil sem se, da si požvižgavam domačo evrozijsko popevko, ki jo pojejo trije transvestiti. Ali je z mano kaj narobe?
Ne, če niste, ko pojete, oblečeni v mini krilce.
Dr.mr.psih. Ljuši Šaban
DERAB mOBA «OŽiEi
Policaj po bežnem pregledu vozila nagovori mladega šoferja: "Avto ni v brezhibnem stanju. Zaradi tehničnih pomanjklivosti boste morali plačati deset tisoč tolarjev!"
"Ampak, oče, to sem vendar jaz!" se oglasi policajev sin izza volana. "Menda ne boš meni pisal kazni?!!" Njegova nejevera je očitna.
"Imaš prav. Ne bom ti pisal kazni," reče policaj - oče, a se še spomni: "Cankarja ti bom pa vseeno vzel, ker si mi ga še dolžan."
"Oče, ne morem ti ga vrniti." Sin niti z roko ne seže po denarnici. "Nujno ga rabim, da ga vrnem mami..."
"Ne bo šlo, sine, prvi sem se spomnil." Oče da vedeti sinu, daje v istih škripcih. 'Tudi jaz ji moram vrniti denar." In mu vzame desettisočaka.
Kasneje doma mož vrne ženi denar. Le-ta se začudi: "Si mi ga pa hitro vrnil!" Že hoče pospraviti bankovec, ko ugotovi: "Glej no! Tudi ta je enako spran kot tisti, ki mi gaje posodila babica!"
"Kaj si si sposodila denar od babice, da si ga posodila sinu?" se začudi njen dragi.
"Da," pokima žena, "zate mi ga je pa dal tast."
"Nič zato, samo da je denar spet doma," reče mož in si misli pri sebi: "In zato sem porabil ves dopoldan, da sem sinu pokvaril avto in popoldan, da sem ga našel na cesti in mu denar vzel."
Milč Ohrovtič
Cvetke tt> koprive
cgT$0^-J ' -------
Mozirje
Mozirje, ti dika Savinjske doline, postalo si revše naše krajine. Jože mozirski naredil je gaj,
Ivo pa cerkveni raj.
Trg ostal je uboga srenja, kjer se pešec, avto drenja.
Ni za vodo, ne za luč, parkirišče je v Mozirju fuč.
Ulice z zvenečimi imeni plaho skrivajo se v temi.
Elektrika po zraku nam leti, le kdo v zemljo kabel dajal bi.
A kaj bi to, saj Brdce skoraj smo rešili, ko smo Civilno iniciativo ustanovili.
V njej so stari Mozirjani in pa prišleki izbrani.
So le za graščino se znojili, na drugo vse so pozabili.
Občan je zanje zadnja stvar, ki na svetu jim je mar.
Letos je volilno leto, župana dajte Vi - prekleto.
Župan naj bode Mozirjan, od vseh občanov spoštovan.
Župan pač mora biti, kot se šika, razsvetljavo, vodo, Brdce rešil bo in pika. Če še parkirišče in kopelce bo uredil, občinsko značko bo dobil.
Civilno iniciativo bomo vsi hvalili, ker občino mozirsko so rešili.
Poštni
OBVESTILO REŠEVALCEM
Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 9 št. SN smo izžrebali tri nagrade, ki jih prispeva Andrej Weiss iz Rečice ob Savinji. Prejmejo pa jih: 1. nagrada-dva kompleta posteljnine: Betka Centrih, Radmirje 3, Ljubno ob Savinji; 2. nagrada: vzglavnik UNICO: Danica Pečnik, Goličnikova 11, Mozirje in 3. nagrada: vzglavnik: Francka Boršnak, Lačja vas 30, Nazarje. Čestitamo! Nagrajenci prevzamejo nagrade osebno v uredništvu Savinjskih novic. Rešeno križanko iz 11 št. SN 2002 izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka 26. marca pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 11. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi bomo izžrebali tri nagrade, ki jih prispeva Restavracija GAJ iz Mozirja: 1. nagrada: plošča GAJ z juho in solato za tri osebe; 2. nagrada: pretaknjeno srnino stegno s prilogo in solato za dve osebi in 3. nagrada družinska pizza.
1 J ^ i ®trideia
VrtnFhram
VAŠA NAJBOLJŠA TRGOVINA ZA VRT IN MALE ŽIVALI
semena in čebulice, okrasno cvetje, glinene in PVC cvetlične posode okrasne in sadne sadike, vrtna orodja, specialna gnojila in substrati...
Vse po konkurenčnih cenah!
Vrtne ograje v akciji “ŽIVKO”
Vabljeni!
Trideja inženiring, trgovina in storitve, Bogdan Fürst s.p.,
Praprotnikova 36, 3330 Mozirje, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308

Napovednik
•	Petek (15. marec), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Veterani KK Glin : Svetovni prvaki 50 +
•	Petek (15. marec), ob 19.00. Rečica ob Savinji - gostilna Čujež
Čitalniški večer z gospodom Ivanom Atelškom
•	Petek (15. marec), ob 19.00. Dom kulture Velenje
Na plesnem odru, Plesni teater Velenje in Slovenski plesni projekt 1 in 2, Ljubljana
•	Sobota (16. marec), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
1.	SLMN - KMN Nazarje : GIP Beton MTO
•	Nedelja (17. marec), ob 18.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju
Rudolf Cere: Orgelski koncert
•	Ponedeljek (18. marec), ob 17.00. Muzej novejše zgodovine Celje
Otvoritev razstave Vrtec za danes in jutri
•	Torek (19. marec), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Koncer prvonagrajencev državnega tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije
•	Torek (19. marec), ob 19.00. Modra dvorana celjskega sejma
Ljubezen je ena sama pesem
•	Četrtek (21. marec), ob 17.00. Glasbena šola Celje
XV. Roševi dnevi - literarni večer s predstavitvijo udeležencev srečanja in podelitvijo nagrad in priznanj
•	Petek (22. marec), ob 20.00. Kulturni klub Ivan Cankar Celje
Glasbeni večer, nastopa Blaž Pentek, kantavtor
OPRAVIČILO
V10. številki Savinjskih novic smo na osnovi prejetega kupona objavili mali oglas, v katerem naročnik prodaja večjo količino lesa na panju. Izkazalo pa seje, da lastnik v oglasu navedene telefonske številke oglasa sploh ni naročil, zato se mu za vse nevšečnosti, ki jih je imel v zvezi s tem, vljudno opravičujemo.
Uredništvo
Vinogradništvo Steyer Plitvica io 9253 Apače
vam za
poroke oziroma svatbe in podobne zaključene družbe PO ZELO UGODNIH POGOJIH NUDI: odlično hišno vino - zvrst, chardonnay, renski rizling, sivi pinot, rumeni muškat, dišeči traminec, itd. Brezplačna dostava na vaš naslov. Pokličite nas, da se dogovorimo o podrobnostih!
Tel. 041 670 589 ali 041 768 026.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 12. številki SN
ime in priimek__________________________________
NAROČ. ŠT.
naslov_________________________________ j j [ j
Rabljeno kotno sedežno garnituro+fotelj (umetno usnje) v rjavi barvi, prodam za 35.000sit, tel.	Dam v najem stanovanje v Radmirju, tel. 83810 83.
041 793063.	Prodam hidrofor 801, malo rabljen,tel. 5841875
Tomos Colibrì dvobrzinec, star nad 30 let, kupim, tel. 040 200 630.	Ljubno ob Savinji, hišo z vrtom prodam, tel. 5844 094.
Kupim Golf 2 D, 1.1986-1988, dobro ohranjen, tel. 041 260008.	Travnik in nekaj gozda 60a izredno lepa lega prodam, tel. 03 5835 281.
Prodam Mazdo 323F, 1.90, modre barve, kara-mboliran, tel. 041 326 863 po delih.	Prodam travno silažo v balah, tel. 040 561 687 zvečer.
R5 Campus, 1.91, prevoženih 103.000 km, 5V, čm, reg. do konca aprila, nujno! 2. lastnica, tel. 031	Prodam nemškega ovčarja, 3 mesece starega, tel. 041 736146.
582897.	Prodam telico simentalko brejo 4 mesece, tel
Prodam Fiat 126P, 1.92 (vozen), cena po dogov-	5841 891.
oru,tel.5831 673.	Prodam telico simentalko in kravo brejo 8 mese-
Ugodno prodam cca 80 m2 smrekovega ladP	cev, A kontrola, tel. 031 208 785.
jskega poda, tel. 041 581824 zvečer. Prodam ohranjeno kuhinjo Gorenjes hladilnikom,	Prodam kravo simentalko, brejo v 4. teletu, tei. 58 44643.
tel. 839 52 23.	Prodam jagnico staro 3 mesece, solčavsko jez-
Pralno sušilni stroj in kavč ODDAM, tel. 031 208	erske pasme, tel. 58 41 779.
299.	Mlado kravo in telico za zakol prodam ali zamen-
Prodam raztegljiv kavč večje velikosti, zelo ugodno, 58 45 512.	jam za mlekarico, tel. 041 783-595. Prodam telička starega 1 teden, tel. 58 43 399.
Prodam stol za dojenčka 0 -10 kg - PEG - PERE-GO, tel. 031 818 947 popoldan.	Prodamo telico simentalko, brejo 9 mesecev, tel. 5841 891.
	
KI V 3CKVI3 rUKNMI Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.	
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p, Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE. GOZDARJI	
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti
POROKE. SVEČANA KOSILA VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GUN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570.
GUN GOSTINSTVO d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p„ Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388
Pogrebne storilve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje MIZARSTVO ROBNIK BOŽO s.p. LUČE Z vas izdelujemo masivne podboje, notranja, vhodna in harmonika vrata. Ugodne cene! Tel. 03/584-42-45.
Mizarske storitve, Robnik Božo s.p., Raduha 2,3334 Luče.
ZAPOSLIM KV KUHARJA
Delo v tujini za dobo 18 mesecev. Tel. 03/583-53-62.
Kvas Andrej, Rečica 23,3332 Rečica ob Savinji.
IZDELAVA MASIVNIH STOLOV Izdelujemo stole iz borovega in smrekovega lesa, primerne za kmečke turizme in kmečke sobe po ugodni ceni. Tel. 03/8532-397,031/760-665, v večernih urah.
Mizarske storitve, Atelšek Stanislav s.p., Šmihel 18,3330 Mozirje
NUDIMO NARAVNI PROPUST plemenskega (testiranega) merjasca. Inf. na tel. 5844-643.
Mlačnik Janez, Podvolovljek 22,3334 Luče
Veseli nas, da Vam lahko znova predstavimo vse to, kar smo za Vas pripravili v prihajajočih mesecih, a vse Vas imamo pripravljena nova, lepa in prijetna presenečenja.
svojim šarmantnim petjem se bo vsem, ki si želijo prijetne glasbe, etja in plesa, v petek 22.3.2002, predstavil
NEW SWING KVARTET.
Tudi v mesecu marcu ih aprilu se boste lahko vsak petek in soboto zavrteli ob zvokih prijetne glasbe.
V ozadju je veliko malenkosti, ki jih ne boste takoj opazili, bodo pa prispevale k temu, da se boste pri nas dobro počutili.
Prisrčno Vas vabimo ter se veselimo Vešega obiska. Za vse dodatne informacije smo za Vas osebno dosegljivi vask dan na telefonski številki: 839 40 60 ali 584 50 08.
Prijetne pomladne dni Vam želimo in kmalu na svidenje v hotelu Štorman na Venišah.
Kolektiv hotela Štorman Veniše
Hotel Štorman
Veniše
Lacja vas 22, 3331 Nazarje Telefon: 03/839 40 60
m montažno gradnjo	1—^ RIHTER d.o.o. id/) Doll4, 3342 Gornji Grad J*“ Tel.: 03/ 839 04 30, Fax: 03/ 839 04 31 e-mail: rihter.doo@siol.net
*	Izdelavam *	Obnova stre *	Krovska in *	Izdelava in *	Nadgradnja *	Prodaja ori po najnižjih Ostrešja in n gotovih elem čas montaže	montaža vseh vrst ostrešij h deparska dela postavitev montažnih hiš ^ *
	objektov po sistemu montažnih his ,.v. ,, J linaloe kanadske tegole || adgradnje izdelujemo po sistemu entov, kar omogoča zelo kratek
^ Jožetu Enciju iz Nove Štifte!
c* 19. marca boš praznoval okroglo obletnico 80. rojstni dan.
Dosti sreče, zdravja in še mnogo vedrih pomladi Ti želijo bratje in sestre
Boštjanu Vodovniku in Bernardi Dimeč!
En poljub na vsako stran prejmita za vajin rojstni dan, srce naše pa vam želi:
Bog vama daj še veliko srečnih in zdravih dni.
Vajini domači
mA
Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, ‘l230 DOMŽALE.
SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje

Telefon: 03/839 41 90, 839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 4 7 72
rti*. sJre*n'kBRAMac
* “ *’«.•» Mm
>ze zajema DDV in ,
1 dostavo)
ŠIROK ASORTIMAN:
BAKRENE IN POCINKANE PLOČEVINE TER ŽLEBOV, OKEN GLINŽAGARSTVO, VHODNIH IN NOTRANJIH VRAT, GIPS PLOŠČ in VODOVODNEGA MATERIJALA.
PRODAJA PARKETA IN LAMINATOV
laminat hrast, javor, češnja, bukev 1.619,70 sit/m2
možnosti kredita m
©DPLAČEVMMl
DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM!
Obiščite nas lahko vsak dan med 7. in 19. uro ob sobotah med 7. in 13. uro.
Akcija
SDRAVNDEX
w □©'Goa
Pri žrebanju kuponov iz 10. številke Savinjskih novic je bila sreča najbolj naklonjena Stanislavi Kerznar, Šmiklavž 22, Gornji Grad. Dobila je polletno naročnino na revijo Viva. Čestitamo!
KUPON
Glasujem za :	' •
Mojo družinsko zdravnico «11 zdravnika Hojo ginekologinjo ali ginekologa Hojo pediatrinjo ali pediatra
IME
PRIIMEK------------------
NASLOV-------------------
KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA.
Izpolnjene kupone pošljite na naslov; Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, s pripisom MOJ ZDRAVNIK.
5000010830,11
KDOR BO ZADNJI 05f ANE BREZ 50BE!
1A-15.677^.10^1
15.6.	-29.6., 31.8.-7M^Mni
29.6.	-20.7* 24.8yi.£77dn
^20^24fiffl5Äire
Od 18. marca dälj^vas^^geljehi pričakujemo na Savinjski cesti 4 v Nazarjah (grad Vrbovec).
03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341
Glin K8iM d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.glin-km.si * e-mail: prodaja@glin-km.si * tel.:
Obiščite nas v našem salonu vsak dan od 9.-16. ure in v soboto od 9. -13. ure.

M-;?:/
V mesecu marcu in aprilu vam nudimo po najugodnejših cenah:
■
____________________________

dnevne sobe predsobe
-	računalniške mize - otroške sobe
-	garderobne omare
PREPRIČAJTE SE SAMI!
n a z a r j
r rje
OSREDNJO KNJ. CELJE