ŠTEV. (No.) 119.
CHICAGO, ILL., SREDA, 30. JULIJA — WEDNESDAY, JULY, 30, 1924.
LETNIK XXXIII.
RAZNE VESTI.
—	Dunaj. — Moštvo, katero je zaposljeno pri kretanju vlaka Insbruck — Bludenc ekspres, se brani nadalje o-pravljati to službo, ker trdijo, da na temu vlaku straši.; To dejstvo utemeljujejo s tem, i da vlak na nekem gotovem « prostoru se kar sam od sebe, vstavi. Da si so bile straže nastavljene na isti prostor, je. vlak en dan vstavil na isti točki trikrat. Ljudstvo se boji posluževati se tega vlaka, ker trdijo, da je to predzname-nje velike nesreče.
i
—	New York. — Sovraštvo med lastniki kine gledališč je prikipelo do vrhunca. Policija v Ossingu, Port Chester in j Stamford, se trudi priti na sled podkupljenim zlikovcem, kateri so v gledališčih katerih lastnik je neki John Unger-feld položili bombe, katere povzročijo, da solze zalivajo oči. Te bombe so začele delovati v treh gledališčih, ko je bilo vse natlačeno gledalcev, ki pa niso mogli tega prenašati in so zapustili gledališča.
—	Coatesville, Pa. — Tukaj so aretirali nekega Benjamin F. Dorsheimerja iz At*
, lantic City, kateri je po izpovedi njegovega brata usmrtil 14. leti očeta in mater, da bi se polastil njih posestva. Takrat se je sodilo, da sta po nesreči prišla v smrt. Sedaj ie pa brat povedal resnico. Na vprašanje zakaj ni izdal zločin preje, je odgovoril, da bi i nič ne pomagalo, ker bi priče krivo izpovedale, sedaj pa pravi, da bodo resnico govorile.
—	Columbus. Ind. — William Western, kateri se bavi s sadjerejo, ima na svoji farmi jabolko, katera nosi 12 različnih vrst jabolk na enem drevesu. Sedaj je pa izjavil, da bo poskusil, kako bi dobil iz enega drevesa breskve in slive.
—	Peking. 111. — Neki neznanec je hodil par dni v neko restavracijo in se pogajal z lastnikom za prodajo restavracije. Po preteku par dni, pa wide in reče vslužbencem, da ie kupčija že sklenjena, pobere denar iz blagajne in jo popiha.
—	Chicago. — Joseph Weinberg, uradnik Edelman Mnfg. Co. je šel iz banke proti tovarni z denarjem, ki ga jet dvignil za plačilo delavcev. Tik pred tovarno ga pa napadejo banditi, ga pobijejo na tla in izginejo, ko so si prila-
! stili §2.400. namenjene za delavce. Ko je prišel Weinberg k sebi, je oddal par strelov za njimi, a bilo je že prepozno.
—	Springfield, 111. — Ben Gregory, star 77 let, je bil
j najden na cesti mrtev, žrtev t neprevidnega avtomobila, kateri je pustil nesrečneža na j mestu in dirjal naprej.
—	Geneseo, Kan. — Oscar Champion, star 26 let, je pri-
| silil svojo 19-letno ženo, da ie zavžila strup, nato pa tudi sam pogoltnil množino is-j tega. Njun dojenček, ki je ležal v postelji je močno jokal, kar je privabilo sosede, kateri so našli mrtvo mater, umirajočega očeta; otrok je pa i držal v rokah vsedopelno ste-! klenico v kateri je še bila ko-Hčina strupa, katerega pa de-! te ni pilo.
POTEK RAZPRAVE M0-: RILCEV ROBERT j.
FRANKSA. ;
v _ i
Mati morilca Loeba, je poslala prvo pismo svojemu sinu.
Allen, brat morilca Dick Loeba, je prinesel prvo pismo potrte matere "Dicku," kate-! rega naziva mati v pismu^f" "Moj dragi Dickie" s podpi ? som — "Mati."
Mati Loeba je zelo potrta/ izjavila je, da ne mara biti priča obravnavi svojega sina obdolženega umora. Tudi zdravniki ji priporočajo, da se naj drži proč od sodišča, j Državni pravdnik Crowe, bo že kmalo pri koncu z dokazi kateri dišijo po vešalah za — morilce. Predstavil je sodniku Caverly dva dečka katera sta tudi bila odbrana od morilcev kot žrtve, kateri je pocHegel Robert Franks. Oba dečka sta bila sošolca u-morjenega Franksa in sta mu rekla "good bye" malo pred-no je bil Franks ugrabljen. Nato je bilo poklicanih še več ! prič, katere so vse izpovedale i obtežilno za — morilce.
LONDONSKA KONFERENCA NARODOV.
Nemčija bo v kratkem zastopana na konferenci. — Izpraznitev ruhrskega o-zemlja.
Pariz. — Z vsakim dnevom se bolj onaža neka mlačnost 'nanram Dawesovemu repara-! cijskemu načrtu. Boje se, da bi ta načrt ne pripomogel zopet Nemčiji do trgovske nadvlado v Fvroni kp** bi 'me^o za •posledico Anglo-Nemško tekmovanje, kar je faktično privedlo do svetovne vojne.
Premier Herriot, kateri se še nahaja v Londonu, je podal po generalnemu tajniku M. Tsraelu izjavo, da se ne vrne v Pariz k otvoritvi parlamenta. na katerem so zelo važne točke zaznamovane za ta-koišno rešitev. Tako je Israel sklical sejo več ministrov in predsednikov parlamentarnih odborov, kateri naj bi rešili važne točke parlamenta.
Amnestija — to kočljive vprašanje pride prvo na vrsto. To vprašanje je pa tudi "bomba" sedanjega kabineta, ker amnestiiska predloga se tiče nekaterih radikalov, katerim so napovedali nacijona-listi — boj.
Zadnje poročilo glede napredovanja na konferenci narodov v Londonu, pravi, da j bodo nemški delegatje pokli-! cani na konferenco takoj in ! pa, da se ima vprašanje iz-1 praznitve ruhrskega ozemlja vzeti v pretres takoj, da se to 1 vprašanje končno reši.
-o-
i Veliki požar v Saloniki — Grško.
Saloniki, Grško. — Iz Salonika poročajo o velikem požaru, kateri je uničil veliki del mesta, kjer se nahajajo po i največ tovarne. Amerikanske 1 tobačne kompanije so največ | prizadete. Škoda je cenjena na 1 več miliionov dolariev.
Uboj sredi Ljubljane.
SPOPAD MED ČLANI "ORJUNE" IN TAKOZVANIMI "UDARNIKI." _ ORJUNAŠI ISKALI KONFLIKTA. — PRVI IZZIVAL IN UDARIL ORJUNAŠ GRUBEŠIČ.
Rojaki! Vprašam Vas, aTI^ bi dotični mladi chicaški filozof, ki je obsodil v svojem rdečem glasilu našo kat. jed-noto na smrt, svoji pa prerokoval dolgo življenje, mogel napisati v rdeči list dotično statistiko, ako bi mi kat. Slovenci v Ameriki, zadnjih deset let delali, kakor delamo to leto? Da bi prirejali pogosto kat. shode in močne agitacije za našo jednoto? Jaz Vam povem, in vem, da se ne ne motim. da če bi mi delali zadnjih deset let tako kakor delamo sedaj, bi bila to taka stastisti-ka, da bi bilo dotičnega filozofa sram jo zapisati. Torej krivda je naša lastna. Ni pa še zamujeno! Naša jednota je katoliška organizacija torej krščanska in kot taka s svojimi dobrodelnimi in božjimi principi ima lepo bodočnost — j prav tako kot vsaka krščanska ustanova. Samo treba je delati za njo, treba je negovati in čuvati. In če to stori-mo za njo, bo prihodnja statistika za chicaškega filozofa silovito katastrofalna. Njegove navedene številke ne bodo držale in mi moramo gledati nato, da ne bodo.
K. S. K. J. je bodočnost zagotovljena. V njej bo naša nam ljuba slovenska govorica naidalje živela. To mi potrjujejo naše slovenske farne šole po naših lepih slovenskih naselbinah. Nasprotniki si niso doslej postavili niti ene in kljub temu si drznejo trditi, da bodo dlje živeli s svojimi društvimi, kakor mi. Naše slovenske naselbine premnoge krasijo lepe slovenske cerkvice. Tudi to nam daje upanje, da narod, ki podpira cerkve, bo ostal zvest svojemu narodu in istotako društvam in jednotam svojega naroda. Vse to nam daje upanje, da bo slovenstvo med nami živelo dalj, kakor pri nasprotnikih, ki nimajo ne šol ne kakih drugih sredstev, da bi svojimi potomcem kar naidlje mogoče ohranili svoj mili jezik in svoje šege.
Jaz umevam chicaškega filozofa, ki ni samo pod kožo rdeč, ampak tudi zunaj, zakaj on obsoja našo katoliško jednoto. Kot bogotajec hiti navajati razne citate raznih čifutskih ateistov, ki so že pred 50 L prodajali slične duševne produkte, kakoršne on črpa. Kot tak seveda ne ljubi katoliške jednote. Toda takih filozofov, med katerimi je on še kratkohlačnik se mi in nobena krščanska organizaci ja ne boji. Kraščanske organizacije so bile obsojane na smrt že od velikih protiver skih mož, po celem svetu. In rezultat je bil vedno ta, da bolj, ko so krščanstvo obsojali, bolj je krščanstvo rastjo in napredovalo. Vsako tako obsojanje je bilo le opomin kristjanom, da so prijeli še bolj trdo za delo. Tako mora biti tudi nam. Kadarkoli kdo izmed nas čuje kje kako opazko proti naši Jednoti, zato ker je katoliška, tedaj nam naj bo to opomin: na delo še z večjo silo in močjo za njo. Kadarkoli se bodo sovražniki zagnali v našo Jednoto tedaj je
V noči od sobote na nede- [ ljo, 13. julija okoli polnoči je bila Ljubljana pozorišče \ krvavega poboja med skupine | OrUmašev in sicer najbolj no->oričnih nasilnežev med nji- ? mi, proti katerim je pri policiji bilo vloženih že neštete. ovadb zaradi činov javnega nasilstva — in skupino pristašev raznih socialističnih strank. Kdo* med temi je so- t cia^demokrat, kdo komunist še ni ugotovljeno. Popolnoma j ugotovljeno pa je, da so se na- ; hajale v obeh skupinah ose-: be, ki se medseboj poznajo in so medseboj v sovraštvu j vsled česar je med njimi prišlo do spopada. Gre za akt osebnega maščevanja, pri čemer pa je že danes brez vsakega dvoma dognano, da je prvi začel namenoma izzivati član Orjune, znani, radi mnogih nasilstev ovadeni in še vedno prosti Grubešič, ki je tudi prvi udaril nekega Sot-larja. Nato se je začelo streljanje, pri čemer je bil ali po nesrečnem slučaju ali namenoma neki Zadravec, mladenič temne preteklosti, ki se je radi denarja kretal okoli vseh | strank. Sreča, da ni bil zadet' , drug nedolžen pasant, katerih je na vogalu Šelenburgove u-1 lice vedno dosti tudi v poznih' nočnih urah.
Kako se je prepir začel.
Ivan Šotler, mehanik in atlet iz Šiške, je preteklo soboto iskal tovarišev. Šotler, kije po naših informacijah so-, cialist, je šel v Delavski dom na pivo in našel tam več to-! varišev, med njimi 20-letne-j ga Zadravca. Kompanija jej nato brez namena hodila o j ! krog, dokler se niso okoli polnoči ustavili okoli pošte. Ker je Šotler hotel iti v Šiško skozi Tivoli, ostali pa so predla-| gali druga pota, so se začeli, prerekati.
Orjunaši izzivači. I Tedaj pride po Šelenburgo-vi ulici tropa Orjunašev, znani nasilni individui, Dalmatin-ci Grubešič, istotako radi enakih dejanj znani Šantič in vi-sokošolec Petrič, ki je tudi znan član "akcijske čete" Orjune, in še nekdo drugi; vsi udeleženi pri vseh napadih in pretepih po ljubljanskih lokalih in ulicah v zadnjem ča-j su. Orjunaši se, zagledavši J gori omenjeno skupino, nekako na vogalu Magdičeve trgo-| vine ustavijo z očitnim namenom, da izzovejo spopad.! "Narodni Dnevnik" poroča da je Grubešič potapljal tamkaj stoječega psa in ga vprašal : "Kaj, si tudi ti komu-jnist?" "Jutro" pa poroča, da < je Grubešič skupino "pozor i neje pogledaval." Stvar pa je bila ta:	x
Orube?ič ie spoznal v gru-j či Šoti er j a. Šotier j a so pa Or junaši vabili v svojo organi zacijo, ker je močan, in mu j ponujali 3000 Din., Če pa vsto-1 , Di v "Akciono," še več. Šot-i ler je pa to odbil, vsled česar so mu Orjunaši zagrozili, da ga ob prvi priliki napadejo in pretepejo. Šlo je torej za
obračun s Šotlerjem.
Tega je Grubešič tudi izvr-
šil. Ko so se namreč Orjunaši ustavili, je Grubešič pristopil k Šotlerju in ga vprašal, kje je kavarna Emona? Šot-ler je vedel, da gre za izzivanje, ker je Grubešič dobro poznal. Kljub temu mu je odgovoril, da je kavarna tam. Nato je Grubešič Šoti er j a u-daril z vso silo po ustih s trdim predmetom, da mu je prebil ustnice. Šotler je stekel na policijo.
Dva strela.
V tem momentu sta počila dva strela, istočasno ali vzporedno drug za drugim, do-čim trdi "Jutro," da je padel en sam strel. Toda izpričano je po vseh pričah brez izjeme, da sta padla dva. Po naših informacijah so se Orjunaši potem, ko so udarli Šotlerja, spravili na njegovega sprem-" ljevalca, nekega Stareta, mizarskega pomočnika, o katerem se še ne ve, kakšni stranki pripada, ali komunistom a-li socialistom. Po nekih informacijah sta se tudi Stare in Grubešič med seboj poznala. Začeli so se suvati nakar sta tako Stare kakor Grubešič potegnila revolver. Nato sta počila strela.
Zadravec ubit. Kako?
Smrtno zadet pade nato na tla Zadravec, ki je stal ob strani. Čija krogla ga je zadela, je še neizsledeno. Orju-naški udeleženci trdijo, da je Stare streljal v Grubešiča, da pa je krogi j a tega le v ovratnik in kravato zadela, in se zapičila v glavo Zadravcu Stvar je toliko čudna, ker je Grubešič zelo visok človek Zadravec pa toliko nižji, da bi bila morala krogi ja iti nad njegovo glavo. Vrh tega obstoja nek precej močan indi-cij, da je tisti, kojega krog-Ija je zadela Zadravca, streljal nanj naravnost in ne na drugega. Na vsak način se mora stvar še razjasniti.
Na policiji.
Dočim je Stare zbežal in ga zdaj še niso dobili, je Pe-(Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsake-sra dobitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 6.60 i
1.000 — Din.........$ 12-85
2.500 — Din.........$ 32.00
5.000 — Din.........$ 63.50
10.000 — Din.........$126.00
100 — Lir ........ $ 5.00
200 — Lir ........ $ 9.65
500 — Lir ........ $ 23.25
1.000 — Lir ........ $ 45.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. f nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokra menja, dostikrat docela nepričakovj no, je obsolutno nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onepra dne, ko m, sprejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE., NEW YORK, CITY,
Pit ' 1	^ N\\V. ';/,■',■ '	- in
GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! ^SJIJJ1^	GLASILO S. K, DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO.
^as katoličanov sveta dolž-nh^t, da gremo na delo za novimi člani. To bo najboljši odgovor na njihova obregova-li j a ob nas in ob naše organizacije.
Sredstva.
Kdor hoče zgraditi hišo mora imeti zato vse potrebno orodje. Tako tudi mi. ako hočemo graditi našo K. S. K J. še naprej, moramo imeti na razpolago vse potrebna sredstva. Kakšna pa so ta sredstva ? — Ta sredstva so: Moramo biti navdušeni za svoje prepričanje in našo stvar; moramo imeti voljo delati za njo in podpirati tista sredstva. s katerimi bomo lahko gradili to našo mogočno jednoto višje in višje. — Eno izmed glavnih in najbolj praktično sredstvo je gotovo tisek. Ko sem pred vami govoril v j zadnjič, sem vam navedel nekaj slučajev, kako velika sila je tisek. Danes pa hočem j pokazati drugo sliko, iz katere boste lahko spoznali, akc le hočete, kai res tisek doseže in kak vpliv ima.
Naši verski nasprotniki i-majo tri dnevnike, en troted-nik, dva tednika in tri mesečnike. Mi kat. Slovenci imamc en list. ki izhaja 4-krat na teden, en tednik in en nabožen list. Primirjajte moč nasprotnega časopisja in potem moč našega kat. časopisja Kaj vidite ? Ali ne to, da je nasprotni tisek do 80 procentov močnejši kot naš. — Se-da i pa poglejte njihov napredek zndniih 15. let pa boste našli skoro v istih procenti? niihov napredek od našega Ali z drugimi besedami po vedano: kakor močan je njihov tisek, tako močni so on v svojih organizacijah in nf drugih črtah. To je torej jas ri dokaz, kaj pomeni tisek tudi ravno med nami peščicc Slovencev.
Morda, se kateremu izmec tu navzočih ne bo dopadlo ker tako odkrito govorim. Ten odgovarjam to, da dokler m ne bomo cele stvari temelji to preštudirali, kakor tud tistih sredstev, s katerimi s< si nasprotniki pomagali, toli ko časa stvari ne bomo razu meli, pa magari se še tako tr kamo po prsih, da jo razume mo.
Z navedenim je torej nan jasno povedano, kateregf sredstva se moramo prijeti, a ko hočemo napredovati pr naši kat. jednoti, po našil slovenskih farah in sploh m vsem polju, ki ga zavzemam* j kat. Slovenci. Tisek je dane; moč in kdor ima to moč v ro kah, ta ima v svojih rokal najboljše sredstvo, s katerin je mogoče do vpliva in na prodka.
Časopis je mala reč na po gled. a on obišče na tisoče ir tisoče ljudi sleherni dan. Oi vcepuje tisočerim nove idej< in nove misli. Zato se ne mo timo, kadar pravimo, da imj časopisje velevažni vpliv ir moč.
Zato smo torej amerišk j Slovenci v prvi vrsti poklica ni, da delamo z vso silo z i | naš potrebni kat. tisek. Vrje (Dalje na 4. strani.)
Kat. shod in slavljenje 301etnice KSKJ v Milwaukee-West Allis.
(Dalje.)


'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST
vici zaslužita primerno kazen — ki je za tak slučaj določena. Ako je ameriška justica to zakar jo imamo, namreč pravična in za vse enaka v obrambi in kaznovanju, tedaj bosta morilca prejela to, kar sta s svojim zločinom pošteno zaslužila.
jiesDi
Komunisti so zopet dobili po prstih.
V Faribault, Minn, se ie te dni vršila konvenciia delavske zveze v državi Minnesoti. Kakor povsod, tako so se tudi tukaj na vso moč vsiljevali s svojimi predlogi radikalni elementi. Najbolj jih peče državni obramba Združenih držav. Zato so predložili različne rezolucije, katere so pa zmerni delegati enostavno pometali v koš.
Minnesotska delavska konvencija-je na novo pokazala, da ameriško delavstvo komunističnih idej ne o-dobrava. Ameriški delavci niso ruski mužiki in zato se rdeči elementi, katere navdušuje Foster in drugi njegovi pristaši zelo motijo; ako mislijo na vspeh v vrstah treznega in prevdarnega delavstva v Ameriki. Ako hočejo komunisti postati privlačna sila, tedaj naj svetu pokažejo kaj konstruktivnega, kaj stvarnega, ne pa same revolucije in pobune, kar zna vprizoriti n. pr. vsak cigan.
Pri vsaki konvenciji se vtikajo na vso moč med zmerne elemente in to samo zato, da bi uničili še tisto, kar je dobrega med njimi. Zahvaliti se je previdnosti voditeljev zmernega delavstva v Ameriki, da vse te nakane pravočasno opazijo in obračunajo z rdečkarji, kakor se spodobi.
Ameriške delavske organizacije so ohranile svoj ugled na svoji višini samo zato, ker ne marajo v svoje vrste komunističnih razdiračev. Kakor hitro bi sprejeli medse rdeče razdirače, bi se začel rušiti njih lastni u-gled; tega žrtvovati na ljubo peščici rdečih komunistov je pa malo preveč.
-o-
Morilca pred sodiščem.
Nathan Leopold Jr. in Richard Loeb, ki sta umorila 14 letnega fanta R. Franksa se nahajata te dni pred sodiščem. Umor sta izvršila v Chicagi in obravnava se vrši v Chicagi. Morilca sta sama priznala kaj sta izvršila, sta v kolikor se sodi tudi pri zdravi pameti.
Toda te dva morilca sta sinova miljonarjev. Razni buletini govore, da tu ne bo govoril denar, kar je pa navadno zavijanje. Ako bi tu ne govoril denar, bi ne bilo najetih že cele armade zagovornikov in zdravnikov ki proučujejo duševno stanje morilcev. Slučaj se primerja na enaki črti le radi tega, ker sta umorila tudi miljonarjevega sina, kateri bo tudi žrtvoval vsake svote za prosekucijo morilcev.
Na ta slučaj so obrnjene oči celega sveta. Posebno evropejci gledajo z veliko pozornostjo na ta slučaj. To pa_zato, ker ta sluča j bo svetu pokazal, ali je resnica ali ne, da se v Ameriki da z denarjem vse doseči.
Umor sta morilca izvršila tako hladnokrvno, kakor kaj takega še morda ne pomni zgodovina. Po pra-
-Zunaj je sneg zaškripal pod koraki. Volčji pes je tekel proti vratom šotora. Pri svitu ognja je videl Thorpeja, ki se je bližal v noči počasnih korakov, oprt na palico. Opotekel se je od slabosti in imel je krvav obraz.
Pri pogledu na palico se je Kazan stresel od groze. Kaj bo rekel gospodar, če bo opazil, da je ugriznil Maca Crea-dyja? Brez dvoma ga bo pretepel znova, a strašno.
Naglo je zbežal v temo in se skril v smrečju. Tu se je obrnil in nema tožba bolesti in ljubezni se je dvignila in zamrla v njegovem grlu. Od se-
i
l, daj naprej ga bodo nepresta-I, no pretepali. In da ga kazni, i ga bo tudi ona tepla. Če bi i ostal tu še delj časa, bi tekli
-	za njim in če bi ga vjeli, bi ga 1 pretepali . . .
Daleč proč od ognja je volčji pes obrnil glavo proti glo-i, binam gozda. Tu v tej temi i ni bilo niti verig, niti palic, ni-
-	ti žgočih bičev. Nikdar ga ne
■	bodo več tu našli.
Morda je še trenutek po-mišljal. Nato se je pa izgubil v ' temi, nemo, kot bi bila storila
■	ena onih divjih životinj, h ka-i terim se je vračal.
IV. V svobodi. Veter je žalostno tožil v
Houston, Pa.
G. urednik: — Prosim Vas 'i priobčite tudi mojih par vr-i stic v nam priljubljenem listu A. S. & Edinost. — Delavske razmere so tukaj tako slabe, da ni vredno od njih pisa-. ti. Jako težko se izhaja, za družinske očete je to velika' j muka. Te slabe delavske raz-, I mere so tudi vzrok, da nemo-remo izvršiti započeto delo, namreč s slovensko cerkvi-' I jo, katero tako težko čaka-j mo. Kakor hitro se pa razme-i re obrnjene na bolje, bo pa šlo j tudi s tem delom v redu naprej. Možje so zelo vstrajni, . le mo ženo smo bolj klaver-i re. od knr nas jo zapustila | Mrs. B. Upamo, da bo prišla , kmalo nazaj med nas.
K sklopu mojega dopisa j pozdravim vse rojake in roja-* ! kinje širom Amerike, listu pa i želim, da bi nas že skoro ob-iskaval vsaki dan.	i
S pozdravom
Helena Turk.
-o--,
Tioga. Wis.
—	Nevarno je obolela so-' , proga Mr. Alojz Arha, Mrs.
, Elizabeta Arh. Blagi ženi že-, j limo skorajšno ozdravljenje. ,
—	Ko so kosili travo (s stro-jjem) pri Frank Volku, je po
nesreči prišel pod stroj komaj , 5 let stari sinček gospodarja in si prerezal stopalo na nogi.
—	Nabiranje za "zvon," je v polnem teku. Mr. Frank Francelj, je z vspehom prav( zadovoljen, ako bo šlo tako^ naprej, če bo še North in East tako radodaren, bo vse O .K.!
—	Na velik piknik se pripravlja dr. sv. Družine štev. 136 K. S. K. J. Podrobnosti bodo objavljene v kratkem. 1
—	Na obisk je prišla Miss Mary Lesar k svojim starišem.
—	Nove "Forde" so dobili: Anton Toleni, Frank LekanJ Frank Volk in John Bajuk. 4
S pozdravom,
Ludvik Perušek.
-o--
Leadville, Co!o.
Kaže že tako, da ne bo zame nič počitnic. Na vse zad- i m*e jih pa tudi ni treba, saj bivanje v Leadville so nai-bol jše počitnice. Vsak dan ti kaj posebnega prinese, a zaznati je treba te novosti. Človek, ki tiči v kakem "štoru" celi božji dan ne ve prav nič posebnega in če ga vprašaš, imata John Železnikar na III. štritu in Purket v Stringtow-nu avtomobil, ne bo vedel nič ti odgovoriti. Prvič on niti ne! ve dobro za ITI. štrit, še manj na kje stanuje John Železnikar. Za Stringtown pa toliko ve, da je nekje doli pod me-i
stom pri "šmelci," saj ga je e-den vozil z avto pred par le-• ti in mu je dopovedal, da je tukaj Stringtown.
Kdor živi med svetom in se giblje med ljudmi in ima od-, prte oči na vse strani, pa marsikaj zapazi. Najbolj imenit-: na novost je, da je ukazal me-, r,tni župan popraviti vse ceste. To je hvalevredna ideja gospoda župana. Kakor sploh ] v gorskih pokrajinah tako tudi v Leadville so ceste zelo slabe. Obleci najlepšo obleko, ki si jo dobil od kompani-je v Kansas City ali pa v New Yorku in skrbno se ogleduj na vsakih pet korakov in vzameš še lahko ogledalce, da si v red deneš svoje brke ali br-I čice in popraviš klobuk na glavi — vse to nič ne poma-; ga. Samo enkratna pot na Harrison, pa je z lepoto tvoje obleke proč. Prej tehtana' i ie morda imela 8 funtov, a ko si bil enkrat v mestu, je ob-1 leka dobila na teži 4 funte.' , Toliko je prahu, da bi ga grabil kar s šaflo. Gospod župan j pa hočejo vendarle dati me-' stu lepo lice in ne marajo, da bi ta preklicani prah vedno nadlegoval in težil ljudi, za-1 ' to so izdali befel, da se tekom tega noletja popravijo ceste in resnično popravljenje je v najboljšem teku. Druga cesta, j , na kateri mi živimo je bila precej podobna oni cesti, po kateri sta d v a Poljanca ma-i širala in drugega ni bilo kot samo kamenje pa zakliče e-l den svojemu tovarišu : "Lej ga t hudiča, ki je vse kamenje vsul I tukaj, kolikrat se prestopim !
na me zaboli 10 kurjih očes in , še volka sem dobil povrh." AI danes je naša cesta posebno' ; okrog cerkve v popolnem re-j ; du. Kamenje so poruvali, prah pa tudi odjeljali. Popravili so' že polovico cest. Uredili so1 , tudi kanale, po katerih prite-če voda iz hribov. Vse, kar ( so dosedaj naredili prav čed-| no izgleda.	i
Vodni direktor so pa imeli j letošnjo zimo na vse plati i smolo. Snega je bilo malo zmrzovalo pa je precej in i stranke so hodile na office, telefoni od vseh delov mesta neprestano zvonili in vse je prosilo g. direktorja za pomoč. Kaj pa je vendar bilo? Pajpe so popokale in uboge i niso imele vode, da bi jim malo kofeka skuhale. Uredili so cevi za silo, a sedaj, ko več mamice šo za svoje malčke ne zmrzuje in avgusta mese-. ca še tudi ne bo, so sklenili ! g. direktor temeljito popra vi-j ti vse, kar je v zvezi z vodo. Tako imamo v mestu na več krajih globoke jame, kjer jemlio stare cevi in nolatroin
nove. 10 let najmanj ne bo več trubla tam, kjer bodo nove cevi, a kaj pa tam, kjer so še stare. Še bodo po zimi zvonci pri telefonu peli in u-bogi g. direktor do sodnjega dne ne bodo imeli miru pred vodo in sitnimi ljudmi.
Vedno v enomer trobi domači list the Herald Democrat, da se zboljšanje v vseh smereh približuje, govori, da bodo majne zaronale in da se rrično če ne zlati pa vsaj srebrni aH svinčeni časi.
A kljub temu hiše podiralo in razdirajo bolj kot ke-daj poprej. Nasproti naše cerkve je stala fletna majhna hišica, kjer je imel naš kontrak-tor Joe spravljen cement in potrebno orodje za zidanje. Danes je ni več, eno nedelio
priliteli 4 možaki, eden boli črn kot drugi in umazan, oarkrat so udarili s krampom in hišica je padla skupaj. Na vseh štirih vidiš "karpenterje" podirati hiše.
Zboljšanje uživajo sami taki, ki so prejšna leta čas dobro porabili in si naredili denar. Ti pa fiksajo in pentajo hišo. kot da bo Leadvillo še stal 1000 let. Drugi zopet zasaia-jo drevje in cvetice tako. dn je zares prijetno enkrat na teden obiskati one ceste, kjer žive bogatini.
Včasih je bilo polno železnic n«? samo na štiri strani, ampak na 12 in 16 strani. A danes ta porušena železna pota samevajo in budijo v človeku spomin na zlato preteklost. Zadnje dni so podrli 4 dimnike od midlanske želez-nične postaie blizu nas. Poslopje so pa podirali, "karpen-tarji" skoro eno leto in ubogim ljudem je bilo zelo po-magano, ker je mestni maršal njim dovolil vzeti za potrebo lesa.
Najbolj pa se je postavilo društvo: Zarja svobode, ki je kupilo lepo društveno zastavo. Razvita in blagoslovljena ie bila v nedeljo 13. julija. Polna cerkev ljudi in članov raznih društev. Ob 2. popoldne je zapel pevski zbor par krasnih pesem, nato pa je naš prijatelj Matt Jerman s svojim 12 članskim godbenim zborom vprizoril orkester, tako. da so gotovo angeljčki božji zrli iz nebes in poslušali čudovito harmonijo. Pa kako zna Matt voditi zbor in taktirati, godli so vprav u-metniško. Nato je bila zastava blagoslovljena in par besedi spregovorjenih o pjsavi in nepravi svobodi. Želeli smo vsem članom Zarja svobode da bi vedno pogumno korakali za svojo zastavo in se vedno marljivo gibali v zarji prave svobode, ki je hčerka nam poslana iz nebes.
Nato je bila pa parada čez Elm v mesto. Vsa društva so se je udeležila s svojimi zastavami. Ponosno je šla prva nova blagoslovljena zastava z lepim šopkom na vrhu.
Ljudstva se je mnogo zbralo pred sodnijskim poslopjem.! kjer se je parada za 20 mi-1 nut ustavila in godbeni zbor je zagodel več konfadov, med drugimi tudi Ameriško him-1 no.
(Dalje na 3. strani.)
l
Odkar se nisem oglasil v tej koloni se je na svetu že marsikaj zgodilo. Morda za* to, ker se nahajamo v prestopnem letu, ki ima 366 dni in ravno toliko noči. Razlika od drugih let je ta, da se je | letošnje leto začolo na torek in končalo se bo na sredo. Solnce se letos dosedaj še ni nobenkrat v luno spremenilo; pač pa se ie solncu že dvakrat poljubilo mrk niti. in enkrat se mu pa še bo. tja koncem avgusta. — Bolj poredno pa se obnaša to leto luna, ki je že po navadi sitna, ki na Cort'andtski cesti v New Yorku in na Lawndale v Chicagi, kar ne da mirn. Enkrat je že mrknila in takrat ie divjal ciklon po Peterčkovi prazni glavi in pa tudi naše "pri-iateličke" na Lawndale ie silovito mre varilo. Taka vidite ie ta luna. Tn zagrozila ie da ho mrknila še enkrat tja sredi prihodniega meseca. — Jaz som t^k človek, da ne ver-iamem. dokler ne vidim. Toda kakor sodno predzname-, nja raznih elementarnih sil se bo prorokovanie o luninem mrku uresničilo. Tort-landtsko in lawndalske buti-c^ 7.0 silno čutijo vpliv teh sil. Peterček na Cortlandtu pridno vživa ta "hudeha," kar je baje po njegovem zatrdilu in številnih njegovih eksperimentih i zborno zdravile r>roti lunini kugi. S kom se brani nadležnega vpliva oč^ pl. Diktator von Zafrknik mi ni znano, ker vpost avli ena je stroga cenzura v njihovem u-radu, ker ljudje, ki so pri njem v službi, taki, liakor n. pr. ol. Luftagent in oni K(i) T(e-lpta) B(ita), so precej zgovorni in blebetaio čestokrat o zadevah ( ki iih njegova visokost ol. Diktator rešuje na ze-' lo tajni in strategični način. Cenzura je bila potrebna in zato so jo uvedli. Vendar pa ! pamet in jezik pl. Diktatorja temeljito izdajata, da se tudi on ne more popolnoma u-braniti vpliva elementarnih luninih sil. ki so nekak oznanie-valec njenega mrka. Zato bo skoro gotovo mrknila. kakor nravi i o astronomi 14. dne prihodnjega meseca.
Zato vidite, se zadnje dni v kraljestvu naših "naprednih" nekako vse živahno giblje. Tetka "Presneta" si je te dni domišljala, da je opravičena do nagrade predno je dokazala, da ni lagala. Ko bi pa to nagrado dobila, bi pa rekla, kakor tisti cigan, ki je premotil kmeta, da sta pojedla takoj zjutraj najprvo zaj-terk, potem kosilo in nato še večerjo; nato je pa dejal, ko ga je kmet silil na delo: "pri nas gošpud ne delamo po večerji!" Tako bi naredila tetka. Jaz pa pravim, tetka naj naprvo dokaže, da se ni res lagala tako kakor je široka in dolga, pa ji bomo odšteli no-vace! Tetka ima lepo priliko, da dokaže in se s tem opere grdega madeža, ki se jo je prijel pri ostudnem laganju, j ako pa tega ne stori, ostane črna LAŽNJIVKA,!
*
Načrger.
relim polenom. Malo bolj da-, leč je ležalo truplo moža, ki i ga je bil ubil, pokrito z ode-j jo. Thorpe ga je bil zavlekel
i do tja pod nek grm.
Kazan se je vlegel blizu' žarečega oglja. Položil je nos na šape, pazljivo motril šotor, z očmi in bil pripravljen zbe-žati v gozd pri prvi sumljivi kretnji. A čeravno se je silil, da ostane prebujen, se ni mogel zoperstavljati prijetni toploti, ki je žarela proti njemu iz žerjavice in toplega pe-
, pela. Večkrat zaporedoma so se mu zaprle oči. Odprl jih je, potem pa spet zaprl in težak spanec ga je objel.
Sanjal je o mehki Izabelini roki, o boju, v katerem so njegove čeljusti udarjale kot ka-stanjete iz jekla. Nenadoma pa se je zbudil in zapazil v tem trenutku, da se premika
i.' ---
= j platno šotora. Zbežal je pro-t i ti smrekam.
Zdanilo se je. Thorpe se je i prikazal, z eno roko je držal , svojo mlado ženo, v drugi pa
-	je imel puško. Obadva sta po-■ gledala proti truplu, ki je le-
-	žalo pod odejo. Nato je Thor-
-	pe dvignil glavo in zaklical:
> "Ho, o.o, o . . . Kazan! i Kazan ! Kazan !"
Skozi nizko vejevje smrečja je Kazan gledal proti Thor-i peju in proti puški in vsi udi • so se mu začeli tresti. Brez dvoma ga je hotel gospodar . privabiti pred predmet, ki u-bija.
(Dalje sledi.)
ko ie bil skočil proti njej, da ' jo brani, in je bil ubil moža-' I ka. Bila je še bleda, bleda j kot sneg, vsled nevarnosti, ki« jo je bila prestala in groza še j ni bila popolnoma izginila iz] njenih modrih oči. Tudi ona je klicala:	'
"Kaz?n! Kazan! Kazan!" Tedaj pa je skoraj pes zmagal nad volkom in drgetaje od sreče se je splazil malo naprej, malodane se je odločil, da sprejme udarce, ki so ga po njegovem mnenju čakali. Toda strah pred ovratnikom1 je bil bolj močen in spet se je umaknil nazaj v noč. Pobita sta se Thorpe in Izabela vrnila v šotor in spet je zavladala tišina.
Ko je Kazan videl, da sta izginila in da plapolajoči o-genj pojema, se je odločil približati se samem in napol zgo-
smrečju in del noči je Kazan taval po misteriju gozda. Nato se je znova približal taborišču in se vlegel, skrit za vejevjem. Tresel se je od mra za v globokem snegu in opazoval šotor, kjer se je bila izvršila strašna stvar.
Duhal je smrt v zraku, smrt ki je bila prišla po njem. In tričetrt ure, ki je tičalo v njem, je bolestno ihtelo, medtem ko se je en četrt volka divje upiral, s sovražnim pogledom, kazal zobe in bil pripravljen grizti.
Trikrat je videl, kako je Thorpe opotekajoč se in z zavezanim čelom stopil iz šotora in klical na ves glas:
"Kazan! Kazan! Kazan!"
Vse trikrat je bila Izabela! poleg Thorpa. Pri luči ognji-'-šča jo je Kazan mogel videti, bila je taka kot v trenutku.
Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj, Wednesday, Thursday and Friday, — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chicaffft. Dt
___Telephone: Canal 0098._
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application._
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ...............$4~<*>
Za /ed;njene države za pol leta ................$2.00
/j -"Wayo, Kanado in Evropv) za celo leto ...$4-75
a. <*hicago. Kanado in Evropo za pol leta......$2-50
SUBSCFTFTI^N: : or Unjt^ States per year ..................$400
i L-itcd	per huif year .............$200
For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 _2__For Chicago. Canada nnd Hnrqne nf hal*	$2.50
^'Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at, Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879."
James Oliver Cur wood:
KAZAN, VOLČJI PES. j
(Kanadski roman.)

-

/

"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."
iooo>oet
Socialna Razmotrivanja

KAKO JE DANES NA SUŠA-KU IN REKI.
(Konec.)
Naj še omenim malo znano luko pred veliko palačo A-drijo, ki služi za osebni promet. Ta se vrši po večini med Reko in Opatijo ter ostalim delom italijanskega Kvarner-ja, kjer se vozijo radovedni opatiški letoviščarji ali pa naši obiskovalci teh krajev,. Jugoslovani. Zato je v tem obližju nekoliko živahnejše življenje, bržkone pa le sedaj v sezoni. Kljub zelo minimalnemu pristaniškemu prometu pa nimajo kam odlagati iz Jugoslavije došli les ter ga zlagajo ob pristanu pred A-drijo palačo, ker je bilo prej skladišče za les Delta, ki pripada danes Jugoslaviji.
Rega, ki je bila neupravičeno odvzeta Jugoslaviji in kakor Italijani mislijo, politično odrešena, čaka sedaj gospodarskega odrešenja, ki pa zamore priti le od drugod, sa mo iz Italije ne. Zato se gotovim gospodarskim krogom na Reki, ki so verovali raznim propagatorjem za italijanst-vo Reke, odpirajo že oči ter natihem preklinjajo vse od De Annunzija doli do Mussolini-ja. Ti krogi vidijo, da je edina njih in Reke rešitev iz se danjega položaja, da se izroči reško pristanišče, če drugače ne, zaenkrat vsaj v najem Jugoslaviji.
In kaj je s Sušakom ? Vzhodno ob periferiji mesta Reke, od na novo regulirane struge, kjer teče Rečina v morje, leži Sušak. Med reškim pristanom pa med strugo Rečine se nahaja najprej luka Ba-roš. Višje, ko se ta luka zoži v kanal stare Rečine struge, dc mostu, ki pelje iz* Reke Sušak, pa se nahaja pristaniški prostor z imenom Delta. Kakor ima vsako moderno pristanišče deljene skupine pristanov, z ozirom na različnost prometa po materijalu, na primer: prostore za manipulacijo z žitom, z lesom, s premogom itd. Tako je imelo reško pristanišče na Delti in Sušaku prostore za deponiranje in iz-kladanje lesa, ki se je poten v luki Baroš nakladal na ladje. Luka Baroš je torej manjši pristan, ki se nadaljuje od reškega pristana proti Suša ku. Ima poseben vhod iz odprtega morja ter je tudi pc kanalu, ki je premosten z od-| pirajočim se mostom, zvezan z glavno reško luko. Podol žek tega pristana je oni znani kanal stare struge Rečice do sušaškega znanega mostu I Sušak je tudi z Delto zvezar z mostom čez novo strugo Re-I čine. Oboje, Delte in Sušak, i to je oni prosti nezazidani del ob morski obali, je urejen kol | velik blagovni kolodvor s pre-j mnogimi železniškimi tiri. Vej ta nezazidani in za skladišča namenjen prostor meri več stotisoč kvadratnih metrov.
Na postaji Bakar se železnici cepita in sicer pelje ena
Dr. A. Gosar:
ZA KRŠČANSKI SOCIALI
ZEM.
(Dalje.)
Ne rečem, da se ravno tako vedno premišljeno in namenoma, zlasti sem prepričan, da avtor tega ugovora ni tako mislil. Vendar pa je povsem naravno in v mnogih slučajih tudi popolnoma upravičeno, če slišimo na take besede odgovor: Hinavci, farizeji, Vaš nauk ni Kristusov nauk, Vaše krščanstvo ni Kristusovo krščanstvo! Obupno teženje in zahteva po izboljšanju socijalnih razmer, ki danes pretresa moderni svet, dokazuje samo, da naše, človeško krščanstvo ni resnično in pravo, da ni Kristusovo. Zato ne govorimo, da je klic po socialnih reformah obrekovanje krščanstva, marveč se zavedajmo, da je to le poziv od lažnega, farizejskega krščanstva nazai k izpolnjevanju Kristusovih zapovedi.
IV.
Sebičnost krščanskega socializma.
"Socializem je v bistvu le patentirana in legalizi-rana sebičnost. "(Glasnik XXII. str. 13.)
I
Ta očitek je deloma resničen. Kolikor se namreč tiče materialističnega socializma velja gotovo, vsaj deloma, a-ko ne v celem obsegu. Če je zadnji cilj in namen človeka na zemlji, da dobro živi ter se kar najbolj i z živi, potem se mu v stremljenju po tem pač ni treba držati nobenih meja. Sebičnost ie materializmu živ-Ijenski princip in zato je vse prizadevanje materialističnega socializma, da bi iztrgal svoj pokret iz njenih vezi, brezupno in prazno. Materialistični socializem mora za vreči svoj temelj, ali pa bo še nadalje primoran zidati predvsem. če ne edino, na sebičnost.
Pa tudi v krščanskem socializmu in v njegovem udej-stvovanju se, — če hočemo biti pošteni in odkriti, — nahaja gotovo precejšna količina sebičnih primesi. Vprašanje je samo, ali je to kakšna posebnost. po kateri se krščanski socializem znatno, ali morda celo bistveno loči od drugih krščanskih gospodarskih, političnih ter sploh socialnih strni in gibanj.
Prevsem ne smemo prezreti, da se zanesljivo in natančno sploh nikdar ne da določiti. kaj človek misli, oziroma stori iz sebičnosti, ter kateri njegovi nazori in dejanja izvirajo iz drugih, boljših in lepših motivov. Vse to je tako tesno spojeno s človeško nara vo samo na sebi. da nihče, niti on sam pri sebi največkrat ne \ 9 zanesliivo, čemu je mati sebičnosti in kaj je plod njegove svobodne volje. Pa tudi neglede na to moremo sklepati o tem, kaj je storil iz gole sbičnosti in kaj ne, le 150 njegovih besedah in zunanjih dejanjih, v dušo samo pa mii nikdar ne vidimo. Sleherna sodba o tem je torej le približna ter nptočna in nezanesljiva. Toda to le mimogrede.
Ako se krščanskemu socializmu očita, da je enako kot materialistični "patentirana in legalizirana sebičnost," tedaj moramo odgovoriti na to pred vsem eno : Napačno je gleda-
SLOVENSKA RESTAVRA- , CIJA.
1385 E. 55th Street.
CLEVELAND, O.
Sc priporoča rojakom Sloven cem za poset. Pri njemu se dobi vedno domača hrana, kak* tudi sobe za prenočišče.
Pozor Evelethčani!
V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Nase blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naše geslo!
(•....... >1
'Tir 1
* ,/i'J i
r v
M A
Ji/	)
Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na
geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost!
E. RESMAN
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN.
1
:L
3;
SI i
i $
r-
s
posestvo na prodaj.
V stari domovini na Belo kranjskem pri Cernomlju, fa-ra Vinica, sel o Hrast štev. 26 po domače prej zvano gornji Gašperič, se proda grunt i f hiša. Za pojasnila se obrnite na lastnika:
john kalčevič, 1305 Washington ave.
MONACA, PA.
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACi Prevaža pohištva — premo* — les — in vse kar spada * prevažalno obrt. Pokličit« ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
J.KOSMACH
1804 W. a 2nd St. Chicago. I i
Roiakom se priporočam » nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽF L« TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboiiše dela, nainizie P»^vMmem barvani* hii rvr. in znotrai. bokladais oaoir.
UGODNA PRILIKA.
Zidana hiša v najlepšem j mestu slovenske naselbine blizu slovenske šole in cerkve se po zelo nizki ceni proda. Hiša ima 4 stanovanja, vsako po 4 sobe, lepa klet (basement) in podstrešje (attic), kjer se lahko perilo suši. Po celi hiši je električna napeljava.
Ne zamudite ugodne prilike — oglejte si sami.
Za pojasnila se zglasite pri:
JOHN J. KERSTNIK 1931 W. 21st Place.
Tel. Canal 3773
NAZNANILO.
Rojakom v Milwaukee in drugih delih države Wisconsin se bo te dni mudil naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik. Obiskal bo tudi državo Minnesoto, kjer bo vodil kampanjo za katoliški tisek. Rojake prosimo, da mu gredo na roko in mu pomagajo razširiti kar največ mogoče list Amerikanski Slovenec in Edinost ter Ave Maria.
Mr. Kurnik je tudi izučen fotografist. Ima seboj slikarski aparat in rojakom lahko naredi slike, kateri želijo.
Vsem prijateljem, in dobrotnikom in naročnikom lista A. S. in Ed. ter Ave Maria ga toplo priporočamo.
Uprava A. S. in Ed. ter Ave Maria.

__
■ _______it.....
' ti na sebičnost, kot da bi sa-! ma na sebi pomenila nekaj nemoralnega. Ravno narobe, človek je dolžan skrbeti sam zase, on torej mora, v nekem splošnem pomenu besede, sebično ravnati. Nemoralno pa postane to njegovo ravnanje šele tedaj, če ne upošteva pri tem škode, oziroma bolje krivice, ki bi jo utegnil zakadi tega njegov bližnji trpe-j j ti. Kdor torej zahteva, da sej v praktičnem življenju uveljavi krščanska pravičnost ter dela na to, da bodo primora-ni ravnati se po njej tudi tisti, ki bi se sicer zanjo ne zmenili, ne dokazuje s tem samim na sebi prav gotovo še nika-ke sebičnosti.
Ako zahteva delavstvo, da bodi deležno dobička, ki ga podjetje napravi, ako hoče i j meti svojo besedo in svoj vpliv nri vodstvu podjetij itd., te--daj so vse to stvari, katere imajo, kakor smo že spredaj videli, edinole namen zaiam eft i delavcem pravično plačo. Glede vseh takih in podobnih zahtev je zaradi tega po pol noma neutemeljeno govori ti o sebičnosti in to tem mani, 1 ker irre nri celi stvari večinoma le za to, da si delavstvo ustvari možnost in priliko za znres človeka vredno življenje. ker gre torej za nekaj, j do česar ima vsak Človek že ' po svoji naravi nedvomne pravico. Očitek, da pomeni socializem sebičnost, spominja znradi tega le vse preveč na • žonglersko umetnost.
Seveda je potrebno, da se v svoji zahtevi po praktičnem izvajanju krščanske pravičnosti strogo držimo njenih me-» j a. Kdor zahteva več, ta nima pravice sklicevati se na njo in zato tudi ne na krščanski socializem. Ako pa se kljub temu tako dogaja — in nobenega dvoma ni, da imamo tudi take slučaje, — te-I daj se je pač treba odločno zavzeti, da se to popravi in zboljša. ne sledi pa še iz te-, ga, da bi morali krščanski socializem sam na sebi zavreči, češ da ga je sama nenasitna sebičnost. Kdor tako misli, tisti bi moral zavreči tudi kr-. šČanstvo samo. Kajti vsepov-! ^od lahko vidi. kako si n. pr., > bogati sloji prikrojijo krščan-; .1 ski nnuk tako, da velja zapo-i ved ljubezni do bližnjega in i1 vse kar ie z njo v zvezi, recimo ponižnost in skromnost . r>ač za njihove hlapce in de-L lavce, sami pa Re postavljalo na stališče "pravičnosti", . tor zahtevajo od njih brezob- j . zirno vse in še več, kot so u-
.	1
pravičem zahtevati.
■i	:—r°:—
i "Bedak je tisti, kateri skuša besedo — "nluck" — pojasniti. kar pomeni srce, jetra in pljuča itd., ne da bi rabil črko — začetnico v besedi.
i na Reko — glavni kolodvor,1 I ki je potem ob pristanu za blagovni promet zvezan tudi z Delto in Sušakom. Seveda je sedaj ta zveza z odstranitvijo mostu Čez znani kanal Rečine stare struge, ukinjena. Druga železniška proga pa pelje iz Bakra direktno na Sušak. Ta proga se je napravila, da se pride prej iz Bakra na nižino v Sušaku, s predorom, napravljenim v obliki pentlje, j Sušak ima torej svoj kolodvor četudi je ta kolodvor mal, je pa pomemben in je promet tu zelo živahen.
Za Baroško pristanišče pa imajo pravico za uporabe tudi Italijani, ker gre meja po sredi stare Rečine struge (Kanalu) ; seveda zamorejo tu pristajati le male ladje-, ker i-majo pristajati ob zahodnem reškem obrežju.
Splošno pa tvorijo Sušak,1 Delta in luka Baroš podcelo-, to zase, ki bi se dala še urediti in izpopolniti. V luki je prostora za kakih pet do šest velikih ladij. Luka je popolnoma urejena za nakladanje lesa, opremljena s kakimi 15 dvigali in železniškimi dovoznimi tiri. V ostalem je tudi nekaj poslopij za skladišča. I Vse to bi se dalo spraviti v sklad s sušaškim kolodvorom.1 Lahko se torej popolnoma izognemo Reke in promet se more vršiti preko Sušaka na Baroš.
Za racionelno obratovanje v pristaniščih pa je treba velikih naprav. Ne le, da je treba' velikih moderno zgrajenih skladišč, treba je tudi raznih i pomolov, poslopij za urade.! Potreben je cel nov kolodvor,1 1 kjer lahko stoji več tovornih vlakov obenem. To je samo j kar se pristanišča tiče.
Če pa so enkrat te naprave tu ter tudi promet in živije [ nje, pridejo ljudje in potreb-i no je, da se mesto razširi in ravno v tem oziru popolnoma primanjkuje ugodnih stavbišč Sušačani so seveda manj de-lekovidni in trdijo, da je pro-j stor za dolgo dobo dovdljj velik. Mogoče je to le mnenje nekaterih, kar pa nikakor ni pra vilno.
Vsa ta naprava pristana se pa da le urediti in zboljšati, ne pa povečati, izvzemši, ako bi se zgradil drugi zid, od-bijalec valov, in bi se zgradili novi mali ter se zasulo mor-; je, kar pa je že radi neugodne lege zelo otežkočeno.
Saj nam je znano, da so ta-; ke naprave silno drage in se' J jih da graditi le v dobi več generacij, a za danes in v tem I času na to niti misliti ni. Mi : rabimo luko takoj, da zamo-j ' remo koncentrirati prekmor-; ski promet, ki gravizira na lu-: ko v zgorniem Jadranu. Že
'za samo ureditev in izpopol-| nitev sušaškega pristana se bo' rabilo stotine miljonov. Z ža-J lostjo opažamo, da se do danes še ni nič naredilo razun par malih projektov. Ker se Sušak nič ne urejuje, se še j bolj opazi, da je že danes vse pristanišče prenapolnjeno in da je vse premajhno. S tem, da izgradimo še ostale napra-ve, v reškem glavnem pristanu, ki jih imamo v reškem glavnem pristanu, ki jih ima-! mo v najemu, se bo za krajši, čas zadostlio naši potrebi, ven-' dar pa, kar je protinaravno, se ne da ustaviti in Reka mo-! ra prej ali slej preiti v našo; upravo. Sedaj je pa ogromna materijalna škoda, ki jo imamo z vednimi investisijami v naprave, katere ima naš sosed na Reki že gotove in nima ni-! kake potrebe zanje.
Upajmo, da se Italijani tu-' di streznijo in prepuste upora-, bo Reke nam ter s tem tudi odpomorejo svojim sopleme-niakom, kar jih imajo na Reki, do gospodarskega blagostanja. Z vprašanjem Sušaka je v neposredni zvezi tudi tranzitni promet,. Rakek — nerko Št. Petra — v Reko in Sušak in podaljšanje kočevske železnice. Ti dve nujni zadevi sta danes na vidiku, a pri nas je vse tiho. Za tako važno gospodarsko vprašanje ne preostane nič časa in smisla.
-o-
Kri je tekla na Italijanski svatbi.
V Rotiš Hali na Sangamon cesti in Grand ave. v Chica-gi, so obhajali Italijani neko svatbo, katera se je pa končala s krvoprelitjem. Ko je prikipela zabava in veselje že do vrhunca, so vstopili trije njih rojaki v dvorano in ko se, f je istim približal neki Russell 1 Dolce, star 21 let, ki se je tudi nahajal na svatbi, mu eden od treh nepovabljenih gostov porine nož v hrbet, nakar jo napadalci popihajo. K sreči I Russell ni zadobil smrtno ne-j varne rane. Zdravniki upajo, da bo kmalo okreval. -o-
— Marshall, Mich. — Do-i nald L. Walkinhood, star 24 let.je usmrtil svojo 21-le*no ženo v postelji ko je spala, poleg nje je pa počival njih 8 mesecev stari otrok. Takoj nato je pa tudi sebi pognal kro-j glo v glavo in si prerezal žile na vratu. Umirajočega so prepeljali v bolnišnico. Vzrok
' — ljubosumnost, ^ ---B-f|
OGLAS.
Išče se Ivan Dolinar, doma1 je na Dobravi pri Ljubljani.!
Ako
se nahaja v Združenih' državah ali pa v stari domovi-j I ni, naj se zglasi svoji sestri,
FRANCES PETKOVŠEK I 16000 Waterloo
rmrrTf a xm attta
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2. strani)
Zvečer je bila pa zabava in veselica v društvenem domu, kjer je bilo toliko ljudi, da še nikdar na nobeni veselici. Še celo župan in drugi mestni dostojanstveniki in naši doktorji so se je udeležili. Dobili so nad 1000 dolarjev.
1. avgusta se pa mufamo. Father George Trunk iz N. Dakote so določeni od škofa v Denverju za župnika cerkve sv. Jožefa v Leadville. Gospod pridejo ob pol sedmih zvečer na Malto dne 1. avgusta. Pripravili jim bomo lep sprejem na fttalti in v mestu pri cerkvi.
Jaz pa zapustim Leadville čez par dni nato in odidem Čez Denver in Omaho v Chicago na moje novo mesto.
Želim pa dobrim faranom sv. Jožefa vse najboljše, da bi fara pod novim gospodom župnikom se razcvitala, napredovala in polagoma prišla na oni višek, za kar je bila od Fathra Peršeta ustanovljena.
Bog, njegov blagoslov, sreča mir, edinost in zadov\>lj-nost naj spremljajo vedno novega g. župnika in njegove ov-čice.
Z Bogom!
udani
Rev. John Miklavčič.
	■-o-
Parnik v Plamenu.
Kristijanija, Norveško. — Parnik Bergensfjord, norve-ško-amerikanske črte na potu proti New Yorku, je zadela nesreča v pristanišču v Krist-janiji, ko je nastala eksplozija vsled katere je bil parnik naenkrat v plamenu. Na par-niku so se nahajali med drugimi potniki tudi norveški pevci iz Chicage, kateri so bili priča že neki prejšni nesreči na morju, ko je njih parnik kolidiral z nekim drugim kjer ie zgubilo življenje 17 oseb. Z Bergensdorfa so se takoj rešili na rešilne čolne, tako, da ni bilo nobene človeške žrtve, parnik je pa zadobil zelo hude poškodbe,
	■-o--
—	Washington. — Korejci, katerih je krog dva milijona v Rusiji, bodo postavili svojo lastno republikansko vlado tako, da bodo vodili sami svoje narodne zadeve.
—	London. — The Morning
Post poroča, da je umor a-merikanskega podkonzula Imbrie y Fcrziji, bil podžgan od ruskih komunistov, ker Imbrie, je bil znan kot velik nasprotnik istih.
Clevelandčaitje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKO TRGOVIN AZ OBLEKAMI IN KROJAČNICA.
6217 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO.
Kovali & Sons
t
ELY, MINN. Trgovina x vsakovrstnim mešanim blagom.
}
V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini. — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo V naklonjenost!
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."

4
SOŠKI ČRNOŽOLEC:
MLADI GOZDAR
Izviren roman
je o velikih dQbrodelnih stvareh, ki jih je K. S. K. J. vršila dolgih trideset let med našim narodom v Ameriki Priporočal je, naj sleherni Slovenec agitira za našo najstarejšo in v resnici najboljšo podporno organizacijo K. S K. J. Njegov govor je občinstvo sprejelo z dolgotrajnim ploskanjem.
Nato so nastopile zopet de^ klice, ki so zapele par lepih narodnih pesmic in z lepo de-klamacijo.
Zatem je bil poklican k besedi pa naš stari bojevnik za našo K. S. K. J. iz zapada Mr. Jotm Germ iz Pueblo, Colo, ki je tudi nadzornik K. S. K. J. Njegov govor v Milwaukah je bil nekaj krasnega. Kot lajik je v gromovitih besedah slikal verni slovenski narod iz tistih časov, ko so krvoločni Turki ogrožali kristjane in njih civilizacijo. In z gromo-vitimi besedami je vprašal: "Kdo je bil tisti, ki je zapad-ni Evropi ohranil krščansko kulturo ni zadrževal divje Turke, da niso opustošili še nadalinih krajin proti z?padu. To so bili južni Slovani, Hrvati in Slovenci!" Občinstvo je govornika večkrat prekinilo z živahnem ploskanjem Nadalje ;e govoril o Jed noti in njeni bodočnosti. Pozival je vse navzoče naj z vso e-nergijo delujejo za mladinski oddelek, ker ta oddelek re-prezentira tisto moč, ki bo nosila velike ideale naše slavne K. S. K. J. naprej, ko nas ne bo. Končno je Mr. Germ povabil v imenu Rev. Fathra Cirila Zupana slov. župnika v Puebl o in cele tamkajšne naselbine naj prvo vse slovenske duhovnike, zatem še lajike in vse druge na slovenski katoliški shod. ki se je vršil dne 27. julija v Pueblo. Njegovim krasnim besedam so ljudje dolgo navdušeno ploskali.
(Konec prihodnjič.)
IZ JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje s 1. strani.) triča vzel na svoj avtomobil restavrater Bolničar, ki se je peljal ob času nesreče ravnokar mimo, in ga odpeljal na policijo. Tam sta se bila medtem javila tudi Grubešič in Šantič, pripovedovala svoj dogodek, po svoje seveda in — mirno odšla.
POLITIČNI GLASOVI Za vspodbujo volivcev, se bc potrošilo 15,000.000 dolarjev. — Wheelerjevo potovanje po državah bo
olajšalo sklad kampanje za $250.000. —o—
Washington. — Letošnje predsedniške volitve bodo zelo viharne. Stranke bodo -potrošile $15,000.000 katera svota se bo ponajveč porabila za vspodbujo volilcev, kateri se na dan volitev drže doma. V letu 1920., je ostalo več volilcev doma. kakor iih je pa šlo na volišče. Kampanjski voditelji so mnenja, da lahko veliko s tem pridobijo, ako se potrudijo spraviti na volišča tiste, kateri mislijo, da ni v njih interesu — izpad volitev.
Nobena stranka še do sedaj ni napravila tozadevnega proračuna, pač pa sodijo približno, da bo La Follettejeva kampanja porabila od tri do pet milijonov dolarjev, republikanska in demokratska pa gotovo še več.
Železnice bodo veliko deležne La Follettejevega sklada. Neki vodja te kampanje je izjavil, da bo Wheelerjeva tura olajšala/ sklad za $250,-000. Wheeler bo obiskal vse države v uniji. Stroški za te sestanke bodo največ krile lokalne organizacije.
La Follette je pa tudi dobri računar. On polaga veliko važnosti na male prispevke k njegovemu skladu, ker, kakor pravi en tisoč darovalcev po $1.00, pomeni en tisoč volilcev: a eden darova-1 ec. kameri tisoč dolarjev
je le eden volilec.
(Konec.)
Ko je odzvonil cerkovnik v Lesju "ano uro v noč," to je zadnjo Ave Marijo, odpravila se je Milka z nekaterimi tovarišicami domov, Jožek, dva druga fanta iz vasi in tri stare ženice so pa ostali, da bi po stari navadi čuli pri mrliču celo noč.
Bila je vprav ura polnoči, ko dregne eden mladeni-čev z lahtom Jožka in malo prestrašen reče:
"Ali slišiš ti kaj ?"
"Ničesar ne."
"Poslušaj! — Nekdo poje."
In res! — Vedno bliže se je čula žalostna, pretresljiva pesem:
"... Čudno bode tromba pela, ^ Mrtvim po grobeh donela, Pred Sodnika jim velela. Bog, usmili se, usmili! Jezus, ti Gospod premili, Večni daj mu mir in pokoj —".
Ravno hoče Jožek reči: "Ta glas je Severjev" — ko petje naglo utihne in Sever privihra v sobo — gologlav, z razmršenimi lasmi, ves raztrgan in opraskan, pogled mu je zblojen in divji, v rokah ima dolgo gorjačo. — Vsi se prestrašijo, nihče se ne upa ziniti besedice, da še dihati skoraj ne. Tudi Sever se molče — ne da bi koga pogledal ali pozdravil — ustavi ured odrom, nasloni suho brado na gorjačo in strmi nepremično mrtvecu v obraz. Ta prizor je trajal precej časa. Nazadnje se pa Sever vzravna, prime nekako slovesno in resnobno z desno roko gorjačo na sredi, naredi z njo nad mrtvecem tri velike križe, se urno zasukne in zbeži ven v temo. Toda že par korakov in vse utihne . . . Tudi varihi pri mrliču so še dolgo tihi; vsak je zatopljen v svoje misli.
"Ubogi gozdar!" pretrga Jožek čez nekoliko časa molčanje. "Komaj preboli en udarec, zadene ga že drugi. Sinoči je bil napaden, sedaj se je pa Tonetu zmešalo, da ga ne bo mogel več rabiti v hiši. Če bi bilo doletelo to Toneta dobrih štirinajst dni pozneje, ko bo imel gozdar že gospodinjo v hiši, ne bi bilo tako narobe." —
"Ali mi verjameš, da me je še sedaj groza onega Se-verja?" meni eden mladeničev.
"Saj se nama z Jožkom godi ravno tako," opomni drugi.
Tako bi se bili mladeniči dalje pomenkovali in nazadnje pozabili, kako resno službo opravljajo, ako jih ne bi bila opomnila pobožna Somrakova Lešpeta, da treba zmoliti še tretji del rožnega venca. Tako je pretekla počasi noč mej molitvami, pogovori in molčanjem.
Drugega jutra se je grobar Krt, oprt na svojo stare družico — lopato, sam pri sebi precej glasno priduševal in priverjal, da ni še tako dolge jame izkopal, in je ni, odkar nosi častni naslov — grobar in mrliški oglednik. V ono dolgo jamo je bil tistega dne popoldne vpričo obilnega
števila pogrebcev pokopan nesrečni mladenič _ Tine
Podleskov. —
XXXI.
"Pred Bogom že združena sta za vsikdar, 2e dnevi ji vstajajo zlati. —"
S. Gregorčič.
^ Očanec čas se je postaral za dve leti in to mu ni bile všeč; zato je nevoljno nasršil osivele obrvi in dejal: "Kakor se spreminjam jaz, tako naj se vse!" In bil je mož, ki ni samo govoyil, ampak tudi storil. — O tem naj nam priča konec naše povesti.
Prazno in zapuščeno stoji v trnovskem gozdu Mirko-kovo stanovanje. Okna so zaprta, vrata zaklenjena. — Porušene in opustošene so gredice v vrtu. V neredu poganjajc v njih cvetice: drug ne skrbi za nje kot jarko pomladansko solnce in hladna jutranja rosa.
a
"Sur Majk!
KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO
TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarna
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakai ne bi šc Vas?
Vsem cenjenim društvam se prip<^ ročamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo =cako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!	#
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozira lista
A. S. EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Odlašanje v našem listu je vspešno. Poskusite »n prepričajte so!
Knako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDtt&OST
1849 W. 22nd St.	Chicago. IH.
HLADNE PROSTORE \
boste imeli, ako rabite električni "peglezen" ^
V poletnih vročih g dneh je neznosna | W ,	vročina» ako rabite ■
Pf^fiiS^rw "peglezen," ki gaj
j	PKn-' ^asP™tno pa S
^^^^^^^^^^ ljj|j čine^ako rabite e- \
tgfe^aT^ nap in kuPite si p
naš sedaj po pose-"peglezen." J1.00 do J7.60.	"""	g
FIDELITY ELECTRIC C0 &
FRAKK SCHONTA, lastnik.	*
ao49 West 22nd Street.	Chicago, lil I
Pošiljamo fego tudi izven Ciaca&e. PRft* ^
Vse drugače je pa v nadgozdarjevem stanovanju; od vseh strani nam diha nasproti bujno življenje. — V vrtu je vse v najlepšem redu. Nekatere cvetice so že v krasnem cvetju, po njih se bleste kakor dragoceni biseri rosne kaplji-I ce, s kojimi se igrajo zlati solnčni žarki. Bučele, črmlji, me-i tuljčki letajo od cvetke do cvetke in srkajo sladki prašec j iz pestrih čašic.
Na vrzeli sede poredni vrabci in opazujejo zavistno od i strani trop kokoši in piščet, ki pobirajo z veliko slastjo slad-j ka zrna po tleh pred hišnim pragom.
Poglejmo malo še v hišo! — Toda. kaj je to? — Kje je blagi gospod Hostnik ? — Tuje pohištvo, tuji vsi obrazi v hiši. — Ne tuji!!! — Glej tam dragega znanca iz prejšnjih časov — Mirka. Mož je sedaj in oče, a še vedno prijazen kot nekdaj. — Tik njega sedi mlada soproga — Milka ; v naročju ji igra mali, ljubeznivi deček Mirče. — Milka je lepa kot nekdaj, dasi ji je izginila z obraza dekliška brezskrbnost in ugasnil v očeh paleči mladostni ogenj ; iz njih odseva sedaj v milem svitu materinska ljubezen in mi-loba.
Srečna sta bila Mirko in Milka. A, kar je še več vredno, veselila se nista svoje sreče le sama, ampak veselili so se je tudi vsi Zagričarjevi razven matere, ki je bila, ko je videla Milko in Jožka v srečnem zakonu, kmalu potem u-mrla. Oče župan je z gospodarstvom odložil tudi župano-vanje in živel se toliko let, da je učakal ne samo otroke svojih otrok, ampak tudi to, da je prišla županska čast zopet v. v njegovo hišo — Jožku v roke. —
Žalostno so se pa stvari zasukale pri Podleskovih. Sta-I ra dva, ki sta že od žalosti in sramote, umrla takoj prvo le-, to po Tinetovi smrti, sta morala prepustiti svoje lepo imet-I je ljudem, s katerim nista bila niti v sorodu. In tujci, kakor so na lahkem premoženje dobili v roke, tako so tudi lahko-j miselno z njim gospodarili, dokler niso vsega skupaj spravili na boben. —
"Kam se je umaknil pa nadgozdar Hostnik?" — vprašal bo morda radovedni bralec. No, tudi on ni daleč. Ker sta bila s starim gospodom župnikom skoraj obenem upo-1 kojena, sklenila sta, da bosta tudi skupaj preživela ostale I dni življenja. Najela sta majhno hišico v Lesju blizu cer-kve, jo malo osnažila in popravila, ter v lepi slogi uživala zasluženi pokoj. Stregla jima je stara župnikova služabnica.
Izvedi, ljubi bralec, koncem povesti še žalostno usode izgubljenega študenta Toneta Severja. — Odkar se mu je z .nova omračil um, ga ni več trpelo doma; po cele dneve in noči je taval revež okrog brez hrane. Govoril ni z nikomur, prepeval pa je razne pesmi: slovenske, latinske, nemške, vse vprek. Po noči so ga ljudje večkrat slišali peti čudne, ža-j lostne pesmi na pokopališču. In nekega jutra — dober mesec po Mirkovi poroki — našel ga je grobar Kil mrtvega pred j velikim križem sredi pokopališča. Tonetu so v popolnem ob-I segu veljale besede pesnikove:
I	"Povsod poznan, nikjer doma,
j	Kjer vležem uro se poslednjo,
Tam smrt mi domovanje da---
i i
KATOLIŠKI SHOD.
(Nadaljevanje s 1. strani.) 'mite, ali ne vrjemite, živa re-: snica je, da samo kat. tisek | in samo on je tisto sredstvo. 1 s katerim lahko vržemo vse j peklensko delo naših nas-, j protnikov ob tla in ga poman-; dramo v blato, kamor spada/ Zato nikdar se ne hudujte , kadar je treba podpirati kat.: časopisje. Vedite, da s tem i podpirate svoje lastno delo. | Da s tem podpirate kat. jed-i note in društva, svoje župni-! je in kat. življenje sploh. Za-j kaj, za vse to se bojuje in dela kat. tisek največ in vse to bi ne napredovalo, ako bi tega tisek ne podpiral. Prosim Vas vzemite si to v spomin in razmišljajte o tem. Hvala Vam!	1
Njegov govor je bil sprejet z burnim odobravanjem.
Nato je bila občinstvu predstavljena Mrs. Mary Prisland 1 podpredsednica K. S. K. Jed-note, katero je občinstvo sprejelo z navdušenim ploskanjem. V svojem govoru je izvajala:
! Prečastita duhovščina in slavno občinstvo!
Veseli me, da imam priliko
>	na tem shodu, spregovoriti . par besedi od ženskih društev, kakor tudi o verskem o-
| žiru naših žena in deklet. — Pred kakimi 20. leti so naši ■j možje mislili, da ženska sploh ■ ni za drugo kot za v kuhinio. .1 Čeprav je marsikateremu tr-. da predla, predno je dobil . svojo boljšo polovico, je po . noroki vendar kmalu pozabil, da kar ie mož naj bi bila tudi ; žena. Pravica je bila tako bolj
>	na eni strani. Raditega, ko so : s^ začeli ustanavljati ženska i društva, boriti so se morale , nešteto neorilikam. Začetek je
bil jako težaven. — Pomen . ženskih društev pri naši Jed-, noti dandanes je pa velik. In ^ radi naše narodnosti, kakor tudi v verskem oziru. Naš mili slovenski jezik je v tesni zvezi z sv. vero. Kjer se med nami Slovenci spoštuje narodnost spoštuje se tudi sv. vero. V tem oziru imajo naše zavedne Jene veliko nalogo ' za slovensko mladino, da jo vzgojijo v narodnem in ver-i skem duhu. Naj bodo možje še tako verni in trdni katoličani. ako žena ne izpolnjuje svojih verskih dolžnosti do svojih otrok, vse njegovo delo jo zaman. — Kakor dobra mati blagodejno vpliva na svojo družino, tako tudi ženska društva vplivajo na našo Jednoto. — Težka je bila pot do ženske enakopravnosti pri naši Jednoti zato je pa rezul-; tat toliko bolj sijajen. To se je pokazalo posebno pri tem, da so se zadnja leta ustanavljala skoro izključno sama i ženska društva, ter, da je Je-| dnota v članstvu kakor tudi j v ugleda veliko pridobila rav-j no potom naših zavednih že-I na in deklet! Poleg ženskih ' društev je pri naši Jednoti ve-j likega pomena mladinski oddelek. Tudi tukaj zavzemajo naše žene prvo mesto pri vzgoji otrok, da jih učijo domačega iezika ter da jih versko ohranijo.
Z-to apeliram na Vas žene in dekleta, delujte še bolj za Vaša domača društva in za našo slavno Jednoto. Delaj te vse kar je v Vaši moči, da bode Vaše društvo rastlo, in da boste dale Vaše otroke zavarovati; ne pri kaki tuji organizaciji, ampak pripeljite jih pod okrilje naše slavne K. S. K. J.! (Živahno ploskanje.)
Navdušenemu govoru Mrs Prisland je ljudstvo dolgotrajno nloskalo, kar je znamenje,1 da je zadela na pravo struno s svojimi vspodbujevalnimi besedami.
Predstavitelj Mr. Frančič je govornico lepo zahvalil in ohenem je apeliral na navzo-; ce, naj si krasne besede, ki jih j ie govorila govornica vzamejo k srcu in se po njih ravna-110- Nato je predstavil navzočim Mr. John Žulicha nadzornika K. S. K. J., ki je imel. jako krasen govor. Povdarjal