Poštnina plačana v gotovini. Leto LX. ftev. Z39. 0 LJubljani, v petek Zl. oktobra 19Z7. Cena Din r Izhaja vsak dan popoldne, Jzvzemši nedelje in praznike. — Inserati do dO petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratnj davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knailova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Predsednik je zopet dr Ninko Peric Demokratska zajednica si ni upala izzvati krize in je zopet kapitulirala pred g„ Vukičevičem, Podpredsednika sta demokrata Markovič in Hrasnica. — Klerikalci imajo enega zastopnika v tajništvu Beograd, 20. oktobra. Ob največji pozornosti se je danes dopoldne ob 9. sestala Narodna skupščina k seji. da v smislu ustavnih določb izvoli stalno predsedstvo. Tudi za današnjo sejo je vladalo med publiko veliko zanimanje: vse galerije so bile prenapolnjene. Seji so prisostvovali že tudi vsi novi poslanci, ki so bili včeraj poklicani v Narodno skupščino. Dočim si je bila opozicija popolnoma na jasnem glede svojega postopanja pri glasovanju, je vladala v vladnih vrstah še tik pred sejo popolna nesigurnost. V radikalskih in klerikalnih krogih je bilo opažati veliko ner-voznost, ki se je polegla šele potem, ko je bil objavljen izid glasovanja. Sejo je na predlog posl. Dragoljuba Bojevića vodil kot najstarejši poslanec radikal Jovan Selić, ki je takoj zavzel svoje mesto in objavil dnevni red. t. j. volitev stalnega predsedništva Narodne skupščine. V svrho dogovora glede kandidatur je odredil nato desetminutni odmor. Po zopetni otvoritvi je bilo najprej izvršeno poimenosko pozivanje poslancev, na kar je predsednik odredil volitve stalnega predsednika. Skupno je bilo oddanih 299 glasov. Od teh je dobil vladni kandidat dr. Ninko Peric 199. opozicijski kandidat demokrat Pera Markovič pa 100 glasov, 11 glasovnic pa je bilo praznih. Za radikalskega kandidata so glasovali kompaktno radikali, klerikalci, Nemci in večji del Demokratske zajednice, za opozicijskega kandidata Pera Marko-viča so oddali svoje glasove kompaktno SDS in HSS ter drugi del demokratov. Prazne glasovnice so oddali zemljorad- niki, hrv. federalista, radikal Nastas Petrovič in socijalist Petejan. Novoizvoljeni predsednik dr. Peric je takoj nato zavzel predsedniško me* sto in vodil nadaljni potek seje. Odre* dil je volitve obeh podpredsednikov in štrih tajnikov Narodne skupščine. Za podpredsednika je glasovalo 292 poslancev. Izvoljena sta bila demokrat Pera Markovič ni musliman dr. Hras* niča, ki sta dobila vsak po 192 glasov; opozicijska kandidata dr. Kramer in dr. Šibenik sta dobila po 91 glasov. — Zemljoradniki so oddali zopet prazne glasovnice. Za tajnike so izvoljeni klerikalec Pušenjak. ki je dobil 187 glaov. Dimi? tri jer Popovič, ki je dobil 185 glasov, demokrat dr. Stevčič, ki je dobil 183 glasov in radikal Joco Valter, ki je do* bil 186 glasov. Razun tega je bilo od« danih za radičevca Bačiniča 91, samo? stojnega demokrata Kosanoviča 91, za zemljoradnika Kokanoviča 91, za drja. Pivka 1, ein Nikolo Uzunoviča 1 glas. 8 glasovnic je bilo praznih. S tem je bi* lo definitivno konstituiranje Narodne skupščine zaključeno. Dr. Peric se je nato s kratkim nago* vorom zahvalil za izkazano zaupanje in objavil, da bo prihodnja seja sklica* na pismenim potom, ko bo kralj pod= pisal ukaz o otvoritvi rednega zaseda* nja. Na prihodnji seji bodo izvoljen' stami odbori, odbor za prošnje in pr« tožbe, finančni jdbor. imunitetni od* bor in zakonodajni odbor. Se;a je bila nato ob 13. uri zaklju* čena. Včerajšnja seja Narodne skupščine Konec verifikacijske debate. — Mandat Miloša Vukičevica razveljavljen, dva radikalna mandata anketirana. — Zaključek izrednega zasedanja. — Beograd, 30. oktobra. Z včerajšnjo sejo, ki je trajala do pol 10 zvečer, je bilo izredno zasedanje Narodne skupščine zaključeno. Na dopoldanski seji je, kakor smo že včeraj poročali, ob splošni in napeti pozornosti cele zbornice povze' besedo vodja SDS g. Svetozar Pribičević. ki je v nadeno-urnem govoru razgalil vso gnilobo sedanjega režima in dokazal, da je g. Vukičević na celi črti razočaral tudi one ki *o morda res polagali kako nado na uspeh njegove akcije. Podrobno se je bavil z volilno politiko vlade in dokazoval, da so bile volitve 11. sept. falziiikat prave in svobodne narodne volje Njegov govor je napravil na vso zbornico izredno globok vtis. Ko je končal, mu je opozicija prirejala viharne ovacije, katerim so se pridružili skoraj vsi demokrati in tudi številni radikali Zlasti pašičevci so prihajali k njemu in so mu čestitali. Na popoldanski seji sta govorila ministra dr. Andrič in dr. Subotić, ki sta branila vlado, ter poslanca dr. Drljevič in Urek. Seja je delala ves čas vtis, kako da so radi- kali in njihovi zavezniki na zatožni klopi. V takem razpoloženju ie predsednik ob 9. zv. zaključil debato in odredil glasovanje o predlogih večine verifikacijskega odbora, t. j., da se izvede anketa za volitve v bihaš-kem in sarajevskem okrožju ter da se razveljavi mandat sina ministrskega predsednika Miloša Vukičevica Radikali so bili tako zmedeni da niti niso več vedeli, kako naj glasujejo Zato so pri glasovanju z vstajanjem vsi obsedeli, ravno tako tudi klerikalci, tako da je bil predlog soglasno sprejet. Šele nato so spoznali svojo zmoto In ogorčeni zahtevali ponovno glasovanje. Temu pa so se poleg opozicije odločno uprli tudi demokrati in tako ie ostalo pri prvotnem glasovanju. Po kratkem odmoru so nato poslanci položili prisego, nakar ie ministrski predsednik Vukičević prečital kraljev ukaz o zaključku izrednega zasedanja Narodne skupščine. Seja je bila nato ob 9.30 zaključena. Napodi na Jugoslavijo v Sobranju Jugoslaviji prijazni govor ministrskega predsednika ni našel pravega odmeva. — Ostri napadi na našo državo in našo upravo v Južni Srbiji — Sofija, 20. oktobra. Na verajsnji popoldanski seji je Sobranje nadaljevalo razpravo o ukrepih vlade v bolgarski Makedoniji. Govor ministrskega predsednika Ljapceva, o katerem smo poročali že včeraj, ni našel v Sobranju pričakovanega odmeva. Na popoldan, seji je prvi govoril stambulist Koznički, ki je v svojem govoru ostro napadal Jugoslavijo in naglašal, da živi v Makedoniji poldrugi milijon Bolgarov, ki zahtevajo svojo cerkev in svojo šolo. Citiral je razne izjave Stepana Radića iz polpretekle dobe in navajal v dokaz nasilja, ki jih vrši jugoslovenska vlada nad makedonskim življem, da pri zad njih volitvah v Jugoslaviji ni bil izvoljen niti eden Makedonec, ki so tako brez vsakega zastopstva v beograjski Narodni skupščini. Govornik je poveličeval makedonske heroje in obsojal mere bolgarske vlade, ki so povsod izzvale vtis kot da Bolgarija priznava vse obdolžitve, iznesene s strani Jugoslavije na njen račun. Socijalist Pastuhov je odločno nastopil proti obsednemu stanju, ki ga je proglasila vlada, obnem pa ostro napadel italijanski imperijalizem, naglašajoč, da postaja Bolgarija vsled nesposobnosti bolgarske vlade le orožje italijanskega fašizma v njegovi ekspanzivni politiki na Balkanu. Makedonski pokret, je na glasil govornik, bo kmalu postal igrača velesil zlasti onih, ki jim zbli-žanje med balkanskimi državami ne gre v račun. Obsoja atentate, ki so bili izvršeni, ter zahteva avtonomijo Makedoncev. Nato je govoril Še komunist Kalajdžije, ki je strahovito napadal režim in naglašal, da tvori za Makedonce edino rešitev komunizem. Seja je bila nato zaključena in se nadaljuje danes. BOLGARSKI KRALJ BO OPERIRAN — Breslara, 20. oktobra. Semkaj je dospel bolgarski kralj Boris, ki je zbolel na jetrih in bo operiran. Demokrati ne vedo, ne kod ne kam Včeraj so imeli burno sejo, na kateri pa ni prišlo do nikakih sklepov. — Nočno posvetovanje demokratsku mnstrov. — Posrečen manever g. Vukičevica — Beograd. 20. oktobra. Včerajšnja seja Narodne skupščine je znova pokazala, kako nezdrava in nenaravna je današnja politična situacija. Že pri glasovanju v verifikacij-skem odboru se je pokazalo, da vlada v vladnih krogih vsestranska razcepljenost iu je to potrdil ludi včerajšnji potek glasovanja v Narodni skupščini. Jasen dokaz neharmonije v Vukičevicevi vladi je bilo tudi to, da še na predvec* r volitve skupščinskega predsednika ni bilo jasnosti niti glede kandidatur niti glede enotnega glasovanja v vladni koaliciji. Poslanski klub Demokratske zaj3dnice je imel >noči svojo sejo, na kateri pa ni prišlo do cKiločitve. Vsi govorniki, razen demokratskih ministrov, so zahtevali, naj se sedanja nevdržna koalicija takoj prekine in izzove vladna kriza, da se na ta način omogoči definitivno razčiščenje. G. Ljuba Davidovič, ki je po svojem zadnjem nastopu v demokratskem klubu prvič zopet povzel besedo, je imel daljši govor, v katerem je odločno nastopil proti podaljšanju sedanjega stanja, naglašajoč, da ne more in noče nositi več odgovornosti za delo te vlade. Zahteval je, naj klub imenoma glasuje o tem, ali naj se koalicija z radikali podaljša ali ne Za nijim je govoril zunanji minister dr. Marinkovič, ki se je zavzemal za podaljšanje koalicije, češ, da sedanji trenutek ne bi bil usoden za prelom. Zahteval je, naj demokrati glasujejo za dr. Perica kot skupščinskega predsednika češ. da je med demokratskimi ministri in g Vukičevičem sklenjen že poprej sporazum v tem smislu, da dobe radikali predsednika Narodne skup- ščine, demokrati pa oba podpredsednika in enega tajnika Ko bi se moral kulb o tem vprašanju odločiti, je nastal tak nemir, da je bilo glasovanje nemogoče in se je klub /azšel brez sklepa. Kluba SDS in HSS. ki sta imela istočasno svoje seje, sta dogovorno sklenila, da predlagata Demokratski zajednici, naj postavi svojo kandidaturo, za katero bo glasovala tudi vsa ostala opozicija. Po seji demokratskega kluba so imeli demokratski ministri pozno v noč trajajočo konferenco, na kateri so razpravljali o kritičnem položaju. Sklenili so, da bodo še da-Aes zjutraj napeli vse moči, da pridobe demokratske poslance za to, da glasujejo za dr. Perica Pozno zvečer pa se je v političnih krogih razširila vest, da je minister pošte dr. Vlaj-ko Kocič podal ministrskemu predsedniku pismeno ostavko z motivacijo da ne more več ostati v vladi, ker demokrati kot koali-rana stranka ne podpirajo vlade v Narodni skupščini. V dobro poučenih krogih se izve, da je to ostavko niročii sam g. Vukičević, da bi na ta način lahko še v zadnjem trenutku vplival na demokratske ministre. Kakor ie pokazal potek današnje seje Narodne skupščine, o kateri poročamo na drugem mestu, je g Vukičević svoj namen dosegel, ker so se demokrati očividno prestrašili odgovornosti za povzročitev krize. Minister Kocič je po današnji konferenci med gg. Vukičevičem Ln dr Marinkovićem pred sejo Narodne skupščine svojo demisijo zopet umaknil kar pač najbolj dokazuie, da je šlo pri celi stvari le za dogovorjeno igro. Srdito torto med demokrati se nodoljuie Klub je imel danes dopoldne zopet sejo, ki je pa tudi ostala neodločna in se popoldne nadaljuje. — Z& zvečer je sklican tudi radikalski klub Beograd, 20. oktobra. V času, ko se je vršil v narodni skupščini skrutinij za volitve podpredsednikov in tajnikov, se je vršila od pol 11. do 11. seja demokratskega kluba, ki je bila izredno viharna. Poslanec Pečic je ostro nastopa proti nadaljnemu sodelovanju z radikali in protestiral proti temu, da so demokratski poslanci glasovali za radikalskega predsednika Narodne skupščine, čeprav je opozicija stavila DZ ponudbo da kompaktno glasuje za njegovega kandidata. Zahteval je, da se takoj izvrši glasovane za ali proti koaliciji z radikali da se vidi kdo in koliko ie za nadaljno so- delovanje z g. Vukićevićem. Pećićev govor je izzval v klubu strahovito prerekanje, Nato so govorili še ministr? dr. Kumanudi, Angjelinovič in Radović, ki so nastopali proti Pećićev: zahtevi. Tudi ta seja je ostala brez pozitivnega rezultata. Podpredsednik Ribar, ki je predsedoval tej seji, je debato v splošnem prerekanju zaključil in odredil nadaljevanje seje za popoldne ob 4. uri. Radikalski klub ie sklical svojo sejo Še le za 6 ure zvečer ni hoče cčividno počakati na sklepe demokratskega kluba. Za 6. uro je sklicana tudi seja ministrskega sveta. Dragoceno klerikalno priznanje Znano je, da se hočejo klerikalci z brez-primerno hrnavščino, zlorabo zakonov in oblasti polastiti našega gospodarskega parlamenta in napraviti iz Zbornice za TOI svojo konzumarsko podružnico. Sedaj so začeli operirati z odkritimi grožnjami. Po zgledu vladnih radikalov, katerim so se prodali s kožo in lasmi, hočejo tudi pri volitvah v Zbornico TOI prakticirati makedonske metode. V zadnji številki »Domoljuba« pišejo med drugim: »Ali m pametneje, da obrtnik in trgovec danes podpirata SLS, ki ima v rokah oblast v dežel) in državi.« Dalje pravi: »Nenadomestljivo škodo bi trpel trgovski in obrtni stan. če bi si to pot izvolili liberalno zastopstvo, ki bi ga niti deželna niti državna oblast ne mogla podpirati!« Klerikalci s temi grožnjami na najbolj jasen in nedvoumen način priznavajo, da jim pri volitvah v Zbornico TOI ne gre za gospodarstvo, marveč izključno le za politično moč Iz Zbornice hočejo napraviti svojo politično in strankarsko ekspozituro, kajti odkrito priznavajo, da ne bo niti klerikalni oblastni odbor, nKi kleroradikalska vlada (dokler je ne odnese jesenski piš!) podpirala teženj slovenskih gospodarskih krogov, če jim naši gospodarski krogi ne bodo izročili Zbornico na milost in nemilost, da bodo lahko počeli v njei kar bodo hoteli, in uporabljali zbornično premoženje lo njen vpliv v svoje politično strankarske svrbe. Izrecno nagiasajo, da bo trpel ves trgovski in obrtni stan škodo, Če se stanovsko zavedni trgovci hi obrtniki ne bodo uklonili zahtevam raznih klerikalnih Ogrinov, Pir-cov in Pustov. Tako izgleda klerikalna skrb za težnje in interese gospodarskih krogov v resnici. Naj vzame vse hudič, naj tre k vragu vse slovensko gospodarstvo, če ne trobi v klerikalni rog, je danes parola onih, za katere se poteguje g. Jelačin. Stanovsko zavedni trgovci in obrtniki! Ali morete po tem odkritem priznanju klerikalnih voditeljev, ki odkriva vse klerikalne načrte, .še dvomiti o tem, da je klerikalna stranka nasprotnica naših neodvisnih go- spodarskih krogov, ki v boju za svojo eksistenco zasledujejo le skupne gospodarske koristi, ne pa strankarskih. 32 novih poslancev — Beograd, 20. okotbra. V smislu volilnega zakona hi skupščinskega poslovni* k a so se morali oni poslanci,, ki so bili izvoljen po dvakrat ali trikrat, včeraj izjaviti, kateri mandat obdrže in katere odV lagajo. Na ta način bo prišlo v Narodno skupščino 32 novih poslancev. Dr. Koro* šec je odložil svoj mandat v ljubljansko* novomeškem okrožju; na njegovo mesto pride Fran Kremžar. Boža Maksimović je odložil beograjski mandat, na njegovo me« sto pride šemajo Demajo. Velja Vukiče* vić je odložil banjaluški in topliški man* dat, ki pripadata Milošu Visnemu in Pariti Jovanoviču, poštni minister Vlajko Kocič pa bregalniški in Icumanovsld mandat, ki pripadata dr. Dragutinu Evremoviču in Jovanu Protiću. Dr. Spaho je odložil sa* rajevski in tuzlanski mandat, ki pripadata Radibu CapHću in Husejinu Cučaviću, Sve* tozar Pribičević pa banjaluški mandat, ka pripade dr. Vofislavu Desaroviču itd. Med vsemi 32 novimi poslanci, katerih mandate je verifikacijski odbor danes že potrdil, so samo trije, ki so bili že v stari Narodni skupščini, vsi drugi so novinci POLET FRANCOSKIH LETALCEV — Parim, 20. oktobra. Francoska letalca Costes in Le Brix sta startala v Rio de Ja-neiru in poletna v Buenos Aires. Argentinska vlada jima je poslala naproti skupino letal do Rio de la Platte. UPOR V NICARAGUI — Newyork, 20. oktobra, V Nicaragui so se domačini uprli in napadli ameriške pomorske vojake. Dva ameriška letalska oficirja so uporniki ujeli. Pri spopadu je bi* lo ubitih 67 upornikov in 100 je bilo ra* njenih. Iz ljubljanske kronike Epizoda v «štokglajzu». — Pred komisarjem. V neki gostilni na Poljanski cesti so v pondeijek zvečer »ajnealic Jtirje mladi po-hajkovači. ki so si čez dan prislužili nekaj kovačev na glavnem kolodvoru kot težaki. Med igro so se sprli, nato so se začeli bun-kati in pestiti ter so se kcnčno razšli v najhujšem sovraštvu. Bili so to sloki Tonček, dolgin France I.. čokati France n. Ui kr-mežljavi Jaka. V torek zjutraj so se znašli, kakor običajno, v tako zvanem »štokglajzu« na glavnem kolodvoru ter čakali, da jih kdo povabi na delo. Srepo in mrko so se gledali drug drugega. Začeli so se kmalu radi »ajnea« zbadati in France I. je navalil ves razjarjen z lopato na Antona ter ga lopnil po gtavi, da je takoj začel nekoliko krvaveti. Tončkov prijatelj France II. oa je potegnil »fovč« ter sunil Franceta I. v vrat tako močno, da se je zgrudil na tla. Z rešilnim vozom so Franceta I. odpeljali v boLnico. Tončka in Franceta II. pa je straižnik odvedel v zapor. — Gospod komisar, naj mi no dajo tisto zlato uro nazaj. Je nisem ukradel. Spomin je na mojo drago ranjko ženko Mico. ki mi jo je zapustila. Tako je danes dopoldne pozdravil dobrodušni Miha brez roke. Miha je drugače revež; v Karpatih, kakor sam rad pripoveduje, je izgubil levo roko in životari od dne do dne. Sam pravi: —Kai hočete, gospod komisar, moram beračiti, ker s 24 kronami invalidske podpore na mesec še pes ne more živeti. — Uro dobite nazaj, čim doženemo v vaši občini, da je bila res last vaše žene. — Kdaj pa boste to naredili? Denar rabim. Vidite, tako zelo denar rabim. Dajte no, gospod, nekai soldov na račun da bom imel za kosilo v »fovšluknji«. Razgovarjal se je še nekaj časa z dobrohotnim policijskim komisarjem ter se končno vljudno poklonil in poslovil: — Fit ajh got ole mit anond. POPRAVA CEST NA HRVAT-SKEM — Zagreb, 20. oktobra. Zagrebški veliki župan je izdal vsem sreskim poglavarjem nalog, naj tekom 14 dni poročajo o stanju cest v svojem področju in stavijo istočasno konkretne predloge, kako bi se te ceste, ki so skoraj brez izjeme v skrajno slabem stanju, na najhitrejši način popravile. Zaenkrat je vlada dovolila za popravo cest v zagrebški oblasti izredni kredit v znesku 300.000 Din. POŽAR V UMETNIŠKEM ATELJEJU — Zagreb, 20. oktobra. Snoči ob 20. je izbruhnil v ateljeju prof. Marija Crnčića v prostorih Umetniške akademije na Ilici iz neznanih vzrokov požar, ki je uničil ves atelje. Zgorelo je mnogo že izgotovljenih slik. Škoda se ceni na 500.000 Din. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Sprva se je domnevalo, da je nastal ogenj od železni peči, pozneje pa se je ugotovilo, da ta peč včeraj sploh ni b+la zakurjena. Zato obstoja sum, da je bil ogenj podtaknjen. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Derise. Berlin 13.56 — 13.59 (18.575), Amsterdam 22.83 — 22.89 (22.86), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.016), Lou-don 276.3 — 277.1 (276.7), Newyork 56.64 — 56.84 (56.74), Praga 168.4 bi., Milan 309.125 — 311.125 (810.125). Efekti. Celjska posojilnica 164 d, Ljubljanska kreditna 135 — 135 (135), PraStedio-na 850 d. Kred. zavod 160 d, Strojne 70 bi, Vevče 133 d, Ruse 290 — 300, Stavbna 56 d, Šešir 104 d. Lesni trg. Tendenca živahnejša. Zaključenih 7 vagonov in sicer 1 vagon tramov mer-kantilnih 6-7, 6-8, 7-9, od 5—10 m franko vagon meja po 180, 5 vagonov bukovih plohov prima, sekunda, neobrezanih 27, 38, 60 mm, debelih, od 16 cm naprej, franko vagon nakladalna postaja, po 570 1vagon tramov merkantilnih 11-11, 12-12, dolžina 2.5, 3, 3.5, 4 m, franko vagon nakladalna postaja po 300. Povpraševanje je za bukova drva brez okroglic, od 18 do 28 cm srednjega premera, gladke, ravne, franko vagon nakladalna postaja po 20 in za smrekove hlode od 25 cm naprej franko vagon nakladalna postaja po 180. Deželni pridelki. Tendenca za žito mirna, zaključena 2 vagona pšenice. ZAGREBŠKA BORZA. Deviie. London 276.3 — 277.1, Newyork 66.634 — 5&8S4, Pariz 222.5 — 224.5 Milan 309.25 — 31^25, Curih 1094 —1097, Amsterdam 2283.7—2289.7, Berlin 1356.8—1358.8, Dunaj 800—803, Praga 167.9^—168.79. Efekti: Investicijsko posojilo 83 in pol do 84, Vojna škoda 398—399, Ratna Šteta 404—404 in pol. Hipotekama banka 55—56, Ljubljanska kreditna 135, Praštedi-ona 870, Trboveljska 485, Vevče 130—135. INOZEMSKE BORZE. — Curih: London 25.355, Newyork 518.40, Milan 28.34. Berlin 123.79, Beograd 944. Pra«a l&dOTL Stran. 2 •SLOVENSKI NAROD* dne 21. oktobra 1927. Ste* 239 Proti klerikalni diktaturi in§ volilnim nasilstvom Zmaga stanovsko zavednega obrtništva pri volitvah v Zbornico TOI naj bo odločen protest proti klerikalnim volilnim nasilstvom, nezakonitosti, diktaturi in zborničnemu kofutsarifatu. Kakor smo že včeraj poročali, je volilna komisija Zbornice TOI, y. kateri odločuje-, jo gg. Jarci Rojina, Ogrin, Ložar in Jelačin, razveljavila na protizakonit način kandidatno listo organiziranega trgovstva. »Slovenec« danes zmagoslavno vpije spričo tega nezakonitega dejanja volilne komisije, da se »devetletna samovlada SDS nad Slovenijo ruši in da pada steber za stebrom , od mogočne stabve, ki so si jo zamislili samostojno demokratski voditelji, da zasuž-nljo sebi vso Slovenijo«. Kako smešno, bedasto in obenem podlo izgleda to klerikalno zmagoslavje! Zbornica TOI je že celo leto v rokah klerikalnih eksponentov gg. Jelačina in Ogrina, za celo leto so klerikalci odvzeli organiziranemu trgovstvu In obrtništvu na protizakonit način možnost svobodne besede v slovenski gospodarski zbornici ter jo postavili pod klerikalni komlsarijat, vendar pa to nI imelo nobenega vpliva na moč SDS, katere glasovi so narastii tako pri oblastnih, skupščinskih kakor ljubljanskih občinskih volitvah. Klerikalna nasilstva so SDS samo koristila, ker so ljudje pričeli spoznavati pravo bistvo slovenskega klerikalizma, ki brezobzirno uničuje vse, kar ne služi direktno njegovim strankarskim ciljem. Tudi z razveljavljenjem kandidatne liste organiziranega trgovstva klerikalci niso škodovali SDS in njenemu ugledu, ampak so ji še koristili. Škodovali so le Zvezi trgovskih gremijev, stanovski organizaciji naših trgovcev, ki bo ostala v zbornici brez svojega zastopstva. Dvomimo, da si je SLS na ta način pomnožila simpatije med organiziranim trgovstvom, ki mu je SDS pustila popolnoma proste roke pri postavljanju kandidatov. Res je nasprotno, da ima sedaj to rrgovsrvo, ki je eden najmočnejših faktorjev narodnega gospodarstva v Sloveniji, ponovno priliko spoznati, da je edina njegova nasprotnica klerikalna stranka, ki mu je na protizakonit način onemogočila svobodno besedo za zaščito svojih stanovskih interesov. V političnem oziru za SDS ni boljše agitacije, kakor zbornični volilni red, ki omogoča celi vrsti ljudi volilno pravico, ne da bi plačevali kakih zborničnih doklad, na drugi strani pa razveljavljenje kandidatne liste v Zvezi trgovskih gremijev organiziranih trgovcev, ki vzdržujejo s svojimi prispevki zbornični aparat ter tudi finančne manipulacije gg. Jelačina In Ogrina v njej. Vprašanje pa je, ali bo koristno za razvoj našega gospodarstva, zlasti pa trgovine, ako so od sodelovanja v zbornici izključeni tisoči naših trgovcev, ki so v resnici pred- Nedavno smo poročali, kako je neki zagrebški Žagar našel na ulici razcapanega in izstradanega mladeniča, ki se mu je zasmilil. Zato ga je vzel k sebi in ga namestil v svojem podjetju. Ko je bil mladenič obut, oblečen in nasičen je gospodarja za zahvalo še okradel. Na razpravi mu je pa ta vse oprostil in ni zahteval nobene odškodnine. Sedaj se je pripetil v Zagrebu sli-čen zanimiv dogodek. Pri nekem lesnem podjetju je bil zaposlen 201etni mladenič kot delavec. Ta je tudi izplačeval mesečne plače drugim delavcem. Velike vsote, s katerimi je razpolagal, so mladeniča zapeljale. V enem letu si je pridržal in zapravil 17.539 Din. Ko je gospodar odkril poneverbo, ga je naznanil. Policija je nepoštenega mladeniča zaprla in je nekaj čaca sedel v preiskovalnem zaporu. Nato so ga izpustili iz zapora do glavne razprave. Pri obravnavi je generalni ravnatelj izjavil, da je oblast storila prav, da je mladeniča svoječasno izpustila iz zapora. V tem času se je mladenič poboljšal. Vzel ga je zopet v službo in fant je poneverjeno vsoto že skoro nadomestil. Zaprosil je sodnike, naj ga ne kaz- Jean de la Hyre: 40 500 Roman. Lidija in Jeanna sta jo začudeno poslušali in zdelo se jima je, da se ji zopet blede. Leticija je uganila njune misli. — Ne, ne blede se mi. Čujta! Poslu-šajta zgodbo bivših ljudi, ki so prišli k vam iz 20. stoletja. Celo uro je Leticija pripovedovala. Lidija in Jeanna bi ne bili ženski, če bi tu pa tam ne motili fantastične povesti s klici presenečenja. Po kon-čarnem pripovedovanju je Leticija vprašala: — Ali razumete zdaj, zakaj moramo na vsak način osvoditi d' Albaniaca in Fortclusa, in zakaj je treba čim prej opozoriti Neznanca na nevarnost? Sestri sta planili pokoncu. Jeanna s i je prva opomogla od nepopisnega presenečenja. — Predno kaj ukrenemo, — je de* jala, — se moramo informirati na policiji. Izvedeti moramo točno, kaj je povedal Faulton generalu Enonu. Li* tiija ostane pri vas. Tu ste izven ne* stavitelji slovenske trgovine, ne pa oni župniki, kaplani in farovške kuharice, ki so jih klerikalci vsilili s svojim krivičnim volilnim redom v trgovski odsek. Irkljačitev Jedra In večine slovenskega trgovstva od sodelovanja v naši gospodarski zbornici ne more bit! v Prid našemu gospodarstvu m odgovornost za to bo nosila SLS. Klerikalno zmagoslavje bo rodilo prej aH slej žalosten konec za klerikalce same. Nič manj smešno kakor to zmagoslavje je »Slovenčevo« vpitje, da gre sedaj v obrtnem odseku za to, da »stre slovensko obrtništvo jarem samostojne demokratske klike, ki visi nad slovenskim gospodarskim življenjem«. Ali je Zveza obrtnih zadrug klika? Ali je to mogoče vrhovni obrtniški svet? Ali ne predstavljalo klikarstvo ZZ. Ogrin, Ložar in Pust, ki nimajo za seboj nobene obrtniške strokov^ organizacije? Ali naj bosta gg. Ogrin in Pust predstavi-telja slovenskega obrtništva, ko nastopata odkrito proti njegovim stanovskim In strokovnim organizacijam? Od koga so dobili ti klerikalni gospodje legitimacije za postavitev svoje kandidatne liste? Od vodstva In tajništva SLS, od obrtništva ne! Vse. kar se ie zgodilo za povzdigo in pospeševanje obrtniških stanov. Je Izšlo lz njihovih organizacij in če so pri tem uspešno sodelovali pristaši SDS, Ji Je to samo v čast« »Jarem samostojno demokra 1 Dnevne vesti. Vi Ljubljani, dne 20. oktobra 1927. — Jugoslovansko odlikovanje zaslužnih Ceuoslovakov. V torek dopoldne je izročil na£ poslanik v Pragi red sv. Save šefu praske kirurgicne klinike dr. Arnoldu Jira-sku, poveljniku I. avtobataijona, polkovniku Karlu C e r n y j u, Sefu 15. oddelka ministrstva narodne obrambe podpolkovniku Otakarju Hol yju ter tovarnarju in veleposestniku Ivu P e r k u t u. Poslanik Lazarević je v daljšem govoru naglašal pomen m motive visokega odlikovanja. Za odlikovanje se je zahvalil poslaniku profesor dr. Jirasek. — Razpošiljanje glasovnic za obrtni od. sek. Volilni odbor Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je danes začel razpošiljati glasovnice za obrtni odsek. Za ostala dva odseka, trgovski in industrijski, se glasovnice ne bodo razpošiljale, ker je kot pravo-veljavna priznana samo po ena kandidatna lista v obeh odsekih. Včeraj popoldne je volilni odbor potrdil dopolnjeno korrcprornisrio kandidatno Hsto industrijskega odseka, kakor tudi oficijelno kandidatno listo vseh obrtniških organizacij. Celokupno število volilnih upravičencev v obrtnem odseku znaša letos 25*523. Pri lanskih zborničnih volitvah je bilo v obrtnem odseku 23.027 volHeev. Gros prirastka tvorijo v tem odseku Člani načerstva raznih zadrug, zlasti dekani, žjpnfki, kaplani in kuharice. — Pomočniki ministrov. Za pomočnika prosvetnega ministra bo najbrž imenovan narodni poslanec Rista Jojič, za pomočnika ministra za narodno zdravje pa dr. Milan VukiČevič. — Vojni minister obolel. Minister vojske in mornarice general Hadžič je obolel In že več dni ne prihaja v ministrstvo. — Iz državne službe. Imenovani so: za profesorja kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu dosedanji asistent Ciril Jeglič, za tajnika v ministrstvu socijalne politike dosedanji pisar Albert V i z j a k, za kmetijskega referenta kranjskega sreza kmetijski referent kočevskega sreza Josip Golmaver; v višjo skupino sta pomaknjena učitelj čebelarstva na kmetijski šoli v Skof ji Loki Jože O k o r n in ekonomski uradnik kočevskega sreza Jakob Hladnik. Vpokojena sta upravitelj oddelka za socijalno politiko v Ljubljani Anton Z o r n in pisar državne borze dela v Murski Soboti Valentin K o m a v 1 i. — Iz diplomatske službe. Novoimenovani poslaniški svetnik v Tirani Dragomir Kasidolac je prevzel svoje posle pri poslaništvu v Tirani. — Prepovedani listi. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvaževati in Širiti v naši državi dunajske liste: »\Viener Allge-meine Ztg.<, »Mittagszeitung« in »Illu-striertes VViener Extrablatt« ter bolgarski list »Rodina«. — Taks Je oproščeno »Slov. planinsko društvo« v Ljubljani. — Evropska konferenca o novem veznem redu. V Pragi se vrši te dni konferenca železničarjev in uradnikov vseh večjih evropskih prometnih dTužb, na kateri bo določen nov vozni red. Konference se udeležuje 360 delegatov, med njimi 135 dam. Zastopnik belgijskih železnic je predlagal, naj stopi novi vozni red v veljavo drugo nedeljo v maju o polnoči in da naj se v tem času začne letni čas, ki naj bi ga srednjeevropske države prilagodile letnemu času zapadnoevropskih dTŽav. — Dr. Kumamidi ostane beograjski župan. V kuloarjih Narodne skupščine je razširjena vest, da namerava prosvetni minister dr. Kosta Kumanudi obdržati še nadalje funkcije beogradskega župana in da odloži zato poslaniški mandat. Dr. Kumanudi se je odločil za ta korak zato, ker se obetajo naši prestolici prihodnje leto zelo važni dogodki. — Novi predsednik Saveza dobrovoij-cev. Ker je dosedanji predsednik glavnega odbora Saveza jugoslovenskih dobrovolj-cev Branko Č o b a n i č radi gotovih diferenc med njim in člani glavnega odbora odstopil, je bil izvoljen za predsednika davnega odbora dr. Josip Ravnik, odvetnik v Beogradu. Spor ie nastal radi zadnjih skupščinskih volitev. — Vprašanje nekvalificiranih učiteljev. Prosvetno ministrstvo je sklenilo, da se prošnje nekvalificiranih. odnosno slabo kvalificiranih učiteljev za podelitev službe ne upoštevajo. Tudi posamnim oblastnim prosvetnim oddelkom je naročeno, da takih ;-iošenj ne pošiljajo prosvetnemu ministrstvu. — Kongres »Jadranske Straže«. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem udeležencem kongresa Jadranske Straže, ki se vrši od 30. oktobra do 1. novembra t. 1. v Splitu, polovično vožnjo na vseh progah državnih železnic. — Za povzdigo turizma v naši državi. Po novi potniški železniški tarifi, ki stopi v veljavo 1. januarja 1928, so določene posebne potniške olajšave s svrho povzdi-se turizma v naši državi. Voditelji in organizatorji društvenih potovanj dobe brezplačno vožnjo, a udeleženci potovanj 40% popust. — Izpremembe pri zagrebškem Narodnem gledališču. V kratkem odredi prosvetni minister važne osebne izpremembe pri zagrebškem Narodnem gledališču. Za upravnika bo imenovan bivši načelr* prosvetnega ministrstva dr. Branko Še no a, za direktorja drame Tito S t r o z z i, za direktorja opere pa dirigent Krešimir Bara-novic. — Šumarski kongres proti vladni šumarski politiki. V Beogradu 16. in 17. t. m. zborujoči kongres Udruženja iugoslov. šumar-iev je sprejel med drugim tudi resolucijo, ki ostro graja dosedanjo šumarsko politiko naše vlade. Vlada je namreč na škodo narodnega gospodarstva sklenila z raznimi lesoindusrrijsklmi družbam! dolgoročne pogodbe v svrho eksploatacije državnih šum v Slavoniji, BossA m Hercegovini. Te po? godbe donasajo lesoindustrijskim družbam ogromne milijonske dobičke, državi pa efektivno škodo. — Mednarodni invalidski kongres. Na Dunaju se vrši koncem tega meseca IV. redni mednarodni invalidski kongres. Na tem kongresu bo zastopal Jugoslovensko invalidsko udruženje predsednik glavnega odbora polkovnik v pokoju Petar Lazarević, ki bo na kongresu poročal o položaju naših invalidov. — Sprejemi v carinsko službo ukinjeni. Ker so bile mnoge carinarnice in carinski oddelki ukinjeni in ker bodo mnogi carinski uradniki reducirani, je generalna direkcija carin sklenila, da do nadaljnega ne sprejema novih carinskih uradnikov. Sprejemali se ne bodo novi uradniki vse dotlej, dokler ne stopi v veljavo novi državni proračun, to je do L aprila 1928. — Usoda papirnatega drobiža. Umazani in razcefedrani papirnati drobiž po en, pol in četrt dinarja so začeli končno sežigati. Dne 30. septembra t. I. je bil papirnati drobiž vzet iz prometa. Narodna banka je zbrala ves ta drobiž. Pod nadzorstvom posebne komisije Narodne banke sežigajo papirnati drobiž v neki beograjski banki. Doslej so ga sežgali za 120 milijonov. V obtoku je bilo tega drobiža za 175 milijonov. Tako gre denar v dim! — Telefonski promet z Vojvodino. Ker je telefonski promet Ljubljane z Vojvodino navezan na edini obstoječi vod med Ljublja no in Beogradom in je zaradi preobremenjenosti tega voda, na katerem se razvija tudi mednarodni promet, le težko dobiti zvezo z Vojvodino s posredovanjem beograjske telefonske centrale, je ministrstvo pošte in telegrafa odredilo, da se za telefonski promet med Ljubljano in Vojvodino v čim večji meri mogoče odstopa čas od 8. do 8.40 in od 15. do 16. ure. Kljub temu stranke ob vsakem času lahko n-n^v 3. Žirovnice še trikrat krožil nad Ljubljano, in to v petek 14. t. m. nato pa je bil razstavljen 16. in J7 t. m. na velesejmu Posetile s«, rnzst »vo poleg številnega občinstva iidi folt korporativno. Na prostoru je učencem In učenkam odbornik Aero-kluba dajal pojasnila o delovanju posameznih delov letala v zraku. Tudi pri bodoči razstavi nođo strokovni podatki vsem pose mikom na razpolago zato še posebej opozarjamo javnost, kakor tudi srednje in meščanske Šole, da se po-služijo te ugodne prilike in v čim večjem števfln posečajo razstavo. Po razstavi bo avijon ob ugodnem vremenu na razpolago članom interesentom, &i bado želeli i-pora-biti letalo za zračui izlet. Upis članstva (vpisnina 8 Dtat člaaariia 2 Din mesečno) se vrši lahko dnevno pri raiaišivd Aero-k.c. ba, Kazino II. nadstr. v Ljubljani —lj Ljubljanske dame bi gospodje, ki so sodelovali v narodnih nošah povodom revije slovenskih narodnih noš na ljubljanskem velesejmu, naj HagovoMjo uradu ve-lesejma poslati svoje točne naslove, da se jim zamorejo dostaviti dtpiome. Da se izogne eventualnim zamenjavam vsled sličnosti imen, naj vsaka dama ob naslovu pripomni, v kakšni narodni noši je sodelovala. —lj Pojasnilo. V poročilu o parastosu za blagopokojnim generalom Kovačevičem smo pomotoma omenili, da so prisostvovali parastosu vsi člani tukajšnjega konzularnega zbora razen enega. V resnici sta prisostvovala parastosu samo dva člana konzularnega zbora, ker predstavniki tujih držav kot taki oficijelno niso bili vabljeni. —lj Mestna občina je na stavbišču novih stanovanjskih hiš ob Poljanski cesti in nasipu podrla dva divja kostanja. Pridobilo se je cca. 13 m* razžaganega in cepljenega lesa. Interesenti iz revnejših sloiev se vabijo, da se zglase v pisarni gradbenega vodstva na stavbišču omenjene stavbe, ako reflektirajo na odkup tega lesa po primernih cenah. 797n —lj Prva plesna revija najmodernejših družabnih plesov v. Ljubljani. V nedeljo 23. t. m. ob 4. ur? popoldne V veliki dvorani Kazine predvaja pri svojih popoldanskih družabnih plesnih vajah znani mojster g. Jenko z gdč. Kitty B e-r a n poslednje letošnje novitete internaci-jonalnega stila kot: Hat - Charleston, Slow - Fox, Black - Bottom, Banana's -Slide, Heebie - Jeebies itd., kakor tudi zanimivo Josefine Backerievo kreacijo orig. amerik. Black - Bottoma. Vablieni vsi ple-soželjni, ker se vam nudi edina ugodna prilika najpravilnejše priučiti in uvežbati se vse letošnje družabne plese. Obleka promenadna! — Stud entin je proti legitimaciji znižano članarino. Vsi začetniki-ce za Valček, Foxtrott in Charleston se vabijo že ob 3. uri. 79Sn —lj Nekateri otroci imajo že v zgodnji mladost; razvit čut za ritmiko in gracijo, ki bi se ne smel omalovaževati. S primernim šolanjem, ki dopolnjuje poleg telovadbe današnjo plesno vzgojo, se doseže pravo gibčnost telesa in razvoj posluha. Zato priporočamo obisk specijalnega plesnega tečaja za otroke v intimni mali dvorani Kazine. Vpisovanje se vrši v Ortopedskem zavodu. Mladika, sreda in četrtek 19. in 20. t. m. od 17. do 19. ure. 795n —lj Plesna šola »Atene« vpisuje v vse tečaje v sredo in četrtek, 19. in 20. od 17. do 19. ure v Ortopedskem zavodu. Mladika. Pouk se bo vršil v mali dvorani Kazine. 796n —li Največjo izbiro bluz, otroških obleke In plaščev nudi ceno Krištofič-Bučar. U9L —lj JAD »Triglav« ima svoj članski sestanek v petek 21. t. m. ob 20. pri Češno-varju. Radi izredno važnega dnevnega reda pozivamo članstvo, da se ga polnoštevilno udeleži. —li Mal požar. Na balkonu hiše g. Pet-kosiga je nastal mal požar. Vnel se ie zaboj za smeti, v katerem so se nahajale saje in pepel. Zaboj je zgorel, ravnotako tudi lesena tla balkona. Lastnik ima 100 Din škode. Požar je nastal vsled neprevidnosti služkinje trgovca Str moli ja. ' —li Brezobziren kolesar. Nekateri kolesarji so zelo brezobzirni ter vozijo v predmestjih celo po hodnikih za pešce. Po hodniku Tržaške ceste je šla ključarjeva žena Franja Krže v spremstvu svoje znanke. Za njo je pridrvel na kolesu krojač Anton Ž. ter jo podrl na tla. Pri padcu se je Kr-žetova lahko poškodovala na levi nogi. Kolesar pride pred sodišče. —lj Huda žena. Strojnik Andrej Kuk se je ponoči okoli 23. vračal proti domu v Rožni dolini. Na cesti ga je nepričakovano napadla huda žena Rezika H. ter ga s kamnom brez povoda udarila po glavi. Rezika bo imela sitnosti pred sodnikom. Tabor 5. XI.? Godbo Ples —lj Tatvina dežnika. V Usnjarski ulici stanujoči služkinji Ivanki Košmelj je star tat ukradel 100 Din vreden dežnik. Tat je pač dežnik rabil, ker ie bil včeraj deževen dan. —lj Vreme. Snoči ob 20. ie kazal barometer 759.5, termometer 13.7 C, danes ob 7. zjutraj barometer 763.5, termometer 12 C, opoldne barometer 764.5, termometer 13 C. Najvišja temperatura ie bila včeraj 14.2 C, najnižja 12.8 C. —ilj Drobiž policijske kronike. Policija je od včeraj do danes spravila v zapor samo enega starega berača To?# ta. Prijavljena je tatvina dežnika, dalje lahka telesna poškodba in poškodba tuje lastnine. Pri pekovskem mojstru Antonu Dolinarju so namreč zlikovci pokvarili nerabljeno testo. Dolinar trpi 300 Din škode. Ponočnjaki so nocoj splošno mirovali., prijavljena sta samo dva kalilca nočnega miru. Vozniki in kolesatji — 11 po številu — so se zopet pregrešili proti cestnopolicijskemu redu. —lj Veliko izbero volnenih jopic najnovejših bluz, perila, kravat itd. priporoča tvrdka Igu. Zargj, pri nizki ceni. Ljubljana, sv. Petra cesta. 118-n Kravate, naramnice, ovratnike, žepne robce, ženske In moške nogavice najfinejše kvalitete po solidnih cenah pri Franc Pavlin. Gradišče 3. 107-n u_ Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo io soboto od 8. do 19„ ob nedeljah od 8. do 12. Vbod nasproti vojašnice Svengnli no Tovoru. V soboto dne 22. t. m. ob 20. uri bo v veliki dvorani na Taboru eksperimentiral slovili telepat in sugester Sven-gali. Kdor teh čudežev telepatije in sugestije še ni vndei naj ne zamudi te zadnje njegove predstave, ki se bo vršila v vel ki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Družabni večer se nadaljuje po predstavi Vstopnice bodo od pe«ka dalje refleh tantom na razpolago v Tiskovni za drugi v Prešernovi ulici. JTČeija —c Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov Cetie ie praznoval v sredo 19. t- m. žalni dan v spomin padlih in umrlih vojnih žrtev. Ob 8. uri se je brala v farni cerkvi sv. Daniela spominska maša. Te i maši so prisostvovali zastopniki oblasti in korpora-cij, invalidi in mnogo občinstva. —c Glede prodaje šopkov in vencev o Vseh svetih je mestni magistrat izdal razglas, v katerem navaja, kdo je upravičen prodajati šopke, vence in cvetlice o Vseh svetih. Kdor bi ravnal v nasprotju s tem razglasom, bo kaznovan po določilih obrtnega zakona. Dotični razglas je v celoti objavljen v »Novi Dobi« in nabit na oglasni deski na magistratu. Zdi se nam, da so na-zori dotičnega razglasa preozkosrčni. —c Kmetijska nadaljevalna šola v Celju se otvori letos s 1. novembrom Pouk se bo vršil ob nedeljah od pol 9. do pol 12. ure dopoldne in ob četrtkih od 2. do 5. ure popoldne Poleg prvega letnika se otvori tudi drugi letnik. —c Letna skupščina Društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo se vrši v soboto dne 12. novembra v Celju. —c Tatvine koles se v Celju zadnje čase vedno bolj množe. Te dni je bilo zopet ukradenih več koles. Enega uzmoviča se je posrečilo že prijeti. —c Policijska vest. Dne 17. in 18. oktobra so bile v Celju izvršene 3 aretacije, 2 zaradi vlačuganja in l zaradi potepuštva. Bilo je nadalje prijavljenih več sluča>cv tatvine in razgrajanja ter en slučaj pont verbe. Iz Maribora —m Razveljavljenje trgovske tiste za volitve v Zbornico TOl je izzvalo v Mariboru med vsemi zavednimi trgovci, pa tudi obrtniki in industrijci splošno ogorčenje. Postopanje volilne komisije, ki je našla napake samo na listi stanovskih organizacij in ki je prezirajoč določbe volilnega reda, onemogočila dopolnilo, samo da oropa stanovsko zavedne trgovce svojega zastopstva, je izzvalo splošen odpor in danes tudi mla-čneži, ki so doslej stali še ob strani, izjavljajo, da ne bodo nikdar dopustili, da bi se na tak perfiden način razni klerikalni eksponenti igrali z interesi celokupnega trgov-stva. Vse je prepričano, da mora višja instanca, če je v naš? državi še količkaj zakonitosti, napraviti konec klerikalnemu pa-šaluku. Ogorčenje trgovcev gre v prvi vrsti na račun g. Jelačina, ki se hoče še po vsem tem vsiliti trgovcem kot nekak stanovski voditelj. m— Vlaganje kandidatnih list za občinske volitve. Včeraj so socijalisti kot prvi vložil kandidatno listo za občinske volitve. Nosilec liste je novinar g. Viktor Eržen, ostali kandidatje pa so več ali manj znani socialistični politični delavci, med drugimi gg. Viktor Grčar, prof. Favai, Olšag, Krajnik, Bahun in drugi. Liste vlože nadalje še SDS, SLS, NRS, NSS. Nemci in komunisti, tako da bodo mariborski volilci imeli pri občinskih volitvah zopet veliko izbiro skrinjic. —m Ureditev vojaškega pokopališča. Kakor vsako leto, je Udruženje vojnih invalidov tudi letos prevzelo nalogo, da uredi vojaško pokopališče za praznik Vseh svetih. Udruženje podpirata pri tem mestna občina in vojaška oblast, ki sta dali na razpolago potrebne delovne moči. Akcijo pa rade volje podpira tudi meščanstvo s prostovoljnimi prispevki. Novice iz Splita Split, 18. okt. Poprava proge Split - Knin. Prve tračnice so prišle iz inozemstva za izmenjavo starih na progi Spht - Knin. Pripeljal jih je angleški parnik iz Trsta. Tračnice so dolge 20 metrov in so najnovejšega modela. Druga partija pride v 14 dneh in za tem še druge, dokler ne bo dobava izvršena. S tem je obljuba prometnega ministra izpolnjena, ko je ob priliki poletnega poseta v Splitu obljubil tračnice, ki pridejo prve v našo državo, splitski progi. Na progi Split-Knin vozijo vsi vlaki brez izjeme z brzino komaj 30 km na uro. Ko polože nove tračnice, bodo vozili brzovlaki 60 do SO km na uro. Sedaj vozi brzovlak Split-Karlovec 12 ur, po novi progi pa bo vozil komaj 7 ur. Z izmenjavo tračnic so že pričeli in bodo v treh mesecih končali. Težka nezgoda delavca Slovenca. Martin Taušloker, zidar iz Ljubljane, 38 let star, je padel raz stavbišča aeroplanske šole v Divuljah pri Splitu. Martin se ie poškodoval po telesu in dobil težko rano nad desnim očesom. Rana ni nevarna in je nesrečnik po mnenju zdravnikov izven smrtne nevarnosti. Zdravi se v splitski bolnici. Bolezni v Splitu. V občinski bolnici sta dva slučaja škrlatkike. Od tifuza obolelih je nekaj ozdravilo, več slučajev pa se je ponovilo. Deželna bolnica ima 20 bolnikov, ki so oboleli na tifuzu. Fronta Dioklecijanove palače. Po načrtu občinske gradbene sekcije se leto za letom gradijo trgovski lokali, ki bodo po dovršenju vseh imeli enotno obliko in tvorca* celoto« eno stavbo ob celi fronti Diokle-cijonove palače. Domala Je že cela fronta dovršena. Zadnji trgovski lokal gradi naš rojak g. Kveder, zlatar in urar, brat nase pokojne Zofke - Kveder. Ostane še severni vogal palače, ki se v doglednem času isto-tako prenovi Nova lesna tvrdka. skladišče in prodajo vseh vrst stavbnega in rezanega lesa je te dni otvorila v Splitu tvrdka Vukmi-rovič, ki bo les ekportirala tudi v inozemstvo. Dobro bi bilo, da bi se zanimale tudi naše slovenske lesne firme za splitsko tržišče. Dosedaj je pet lesnih veletrgovin, seveda ne brez Židov. Slovenski les je tukaj in v inozemstvu znan v konkurenčnem oziru tako po izdelavi, kakor po kvali: e :i ter ima v splošnem prednost pred bosanskim in hrvatskim. OPDODDPDPO prJDDDOgco rrrTmnn Restavracija Ljubljanski dvor Vsak dan sveže morske ribe. — Najbolja letošnja portugalka in pristni kraški teran. — Vsak večer od pol 8. ure naprej igra salonski orkester. — Vstop prost. Odprto do 1. ure ponoči. Za obisk se priporoča restavrater Pupovac. □DOOGGnnnnnr Tnocojt ranoonoOPB Sokol Krščanska vzgoja! V »Orliću«, glasilu orlovskega na-ščaja in mladcev, v oktoberski številki t. 1. čitamo pod naslovom »Zakaj sem O r - l č tole Majhen sem in živo srebro. Sam sem: zato sem si iskal bratcev, da bi ž njimi živel: igral se, smejal se, srce blažil, molil; pa še ljubil bi očeta in mater in domačo grudo. In ko bi zrasel v moža, bi bil rad močan v telesu in v duši. Med dečke sem zašel, ki so kleli, grdo govorili; ko je poldan zvonilo, so bili gluhi, ko jih je mamica domov zvala, so si ji ro-gali. Potnike so dražili, deklice prctcpavali, cigarete kadili... Sokolič jim je bilo ime ... Tuje mi je bilo pri njih, bolelo me jo njih grdo srce. Pa sem našel Orliće. »Pridi, Tončelc so zvali. »Naš bodi!« Iu tako dalje___ Brez komentarja! — Poslovilni večer sestram I. prednja-škega tečaja JSS za članice bo prirejea skupno z zabavnim večerom Sokola I. v soboto 22. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani na Taboru. — COS je poslala starešinstvu JSS bratsko sožalje ob bridki izgubi odličnega Sokola brata generala Mike Kovačevi č a. — lSletnico svojega obstoja proslavi na svečan način sokolsko društvo v Vel. Be-čkereku 13. novembra t. 1. — Sokolska župa v TuzH )e izdala v srbskem prevodu iz češčine v eni knjižici dve igrici: Pod zastavu Tvrševu! (sokolska propagandna igra v enem dejanju) in Sokolići (scena za šolski naraščaj). Igri sta dobro prevedeni in prirejeni za naše sokolske odre. Knjižnica obsega 32 strani in stane 6 Din. Naročila sprejema sokolska župa v Tuzli. — »Branik«, sokolski tednik župe Rijeka-Sušak, ima v 8. številki letošnjega leta sledečo vsebino: Jedno Sokolsrvo. — Ivo Majcen: Upoznaino sokolsku misao! — Dr Igor Vidic: Medjunarodni gimnastički Savez. — Dr. I. V.: Temelji stare grške kulture. — Avgust Forel; Zašto da se čuvamo alkohola? — Vesti sokolske župe Rijeka*. — M. Boraš: Vježbe stopovi-ma za članice župe Rijeka god. 1927. Izpred sodišča LJUBEZNIV ?OPROO. Bicek ima nino^o raje vinsko kapljico kot svojo boljko polovico, to je že tudi neštetokrat dokazal. Zena se nad njim jezi, svari, a Bicek nič ne mara in jo po svoje teže vsak večer v gostilno obiskat svojo ljubico vinsko kapljico, ki ga spravi v dobro voljo. Bicek je pa dobre volje samo toliko časa, dokler ga gladi po grlu vince, ako pride domov je slabe volje in hud kot gad. Ko 6e lakole vrne iz gostilne, najraje nabunka svojo ženo in šele potem leže k počitku. Tako je tudi septembra piroval *am za šmarno goro, vriskal in pel ter ga pil na žive in mrtve. Ko je bila mošnja prazna, a glava polna, se je počasi zibal proti domu in *e jezil, ker se je ves svet vrtil okoli njega.' »Gotovo je nocoj vse zakleto, je godel Bicek, o, kmalu se prepričam, moja stara mi bo že povedala, je nadaljeval in lezel domov. Ko se je Bicek s svojo barčico srečno prizibal domov in pristal na domačem pragu, se je ozrl po orožju, na tleh je zagledal debel oklešek. S težavo ga je pobral in odšel ž njim v hišo. Kmalu je sviral z okleš-kom po hrbtu svoje Žene, reva je kričala in jokala ter naposled srečno odnesla pete iz hiše. Bicek se je jezil, češ, da jo je premalo, polagoma ga je zmagala utrujenost io zaspal je. Žena se je pa že naveličala svojega ljubeznivega moža in ga naznanila. Radi lahke poškodbe bo sedel tri dni brez svoje ljubice vinske kapljice v zaporu. Dame priznavajo enodušno, da nudi tvrdka F. LUKIČ, Ljubljana najkraanejSe modele v elegantnih pla&čih, oblekah in kostumih. Dunaj in Pariz ne moreta nuditi bajneJSlh modelov. — Tvrd* ka vabi najvljudneje ves nal damski svet na brezo b vez en ogled teh krasot. Stran 4. «rSUO VENSKI N" A R OD» dne 21. oktobra 1927. Stev 239 Nemško letalo preletelo ocean Jtadfersovo letalo «D 1230» je v etapah preletelo Skeptična sodba nemškega strokovnjaka o poletih« Polet Junkersovega letaki D 1230 v etapah preko oceana je v polni meri uspel. Iz Berlina poročajo, da je D 1230 pristal na Novi Fundlandski, od koder Starta k nadaljnemu poletu v Newyork. Folet ie bil izveden v etapah Warne-rrjiinde—Lizbona—Azori—Nova Fund-fandska. Na letalu se nahaja poleg dunajske igralke Lilli Qillerry-HollitzeT vec odličnih zastopnikov Junkersove tvornice. O rx>memi prekooceanskih poletov je podal strokovnjak Junkersovih podjetij dr. Bohm nemškim novinarjem zanimivo Izjavo, iz katere je razvidno, da vprašanje rednega zračnega pro* meta med Ameriko in Evropo Se ne bo tako kmalu rešeno. Dr. Bohm je glede prekooceanskili poletov sploh zelo skeptičen. Moder* Ha letalska tehnika še ni tako napre* dovala. da bi imeli prekooceanski po* leti praktično vrednost. [Vsak posre* čen prekooceanski polet je zdaj zgolj slučaj. Pri prekooceanskih poletih je računati predvsem z vremenskimi pri* bkami. Najboljši dokaz temu je polet pilotov Schleeja in Brocka, ki sta imela Ugoden veter, ki ju je v 23 urah tako* rekoč ponesel iz Amerike v Evropo. Ti konstantni vetrovni toki v vseh Sme* reh na progi Amerika—Evropa ali obratno pomenijo, ne oziraje se na viharje in neurja, največjo zapreko za prekooceanske polete. Će doseže leta* lo hitrost 50 kilometrov na uro, a se ima boriti z vetrom, ki piha z nasprot* ne strani s hitrostjo 80 km, pomeni to podaljšanje letalske proge, ki znaša 3000 km na 4800 km in 10 ur izgube časa. To se pravi, 10 ur rizika več za motor, računati pa je tudi s povečano porabo goriva in to pomeni rudi pre* obremenitev letala, ki je že itak pre* obremenjeno. Bodoči prekooceanski poleti bodo mogči samo v etapah. Pri prekooceanskih poletih pojde v bodoče za izpopolnitev motorjev, t. j. izgotovitev motorja, ki ne bo tako občutljiv kot so sedanji motorji. Gre torej za motor, pri katerem bo možnost napak in defektov znižana na minimum in s tem seveda tudi ves rizlko. Nadalje je treba izpopolniti razne instrumente. Pifcrt se v megli in viharju ne more drugače orijentirati kot s kompasom. Navaden kompas običajno odpove radi privlačnosti, ki jo imajo jekleni deli motorja. Toda vsi dosedanji kompasi, dasi jim je pripoznati že precejšnjo popolnost, niso za prekooceanske polete. Seveda na mora biti pilot zadostno izšolan v navigaciji. Tudi praktične vrednosti bravurnih poletov ni podcenjevati. Toda često gre pri prekooceanskih poletih le za reklamo ali za kako filmsko akcijo itd. To faktično nima ničesar skupnega z dejanskim napredkom letalstva. Neuspehi letalske avanture škodujejo smotrenemu letalstvu. Res je sicer, da mora biti letalec pogumen in smel, toda letalec, ki se ne ozira na druge okolnosti, letalstvu samo škoduje. Senzacijonalen proces v Varšavi Jutri se prične pred varšavskim vzklicnim sodiščem senzacijonalna obravnava proti Oskarju Wojnowske* mu, ki je znan na Poljskem kot tibet-ski zdravnik in čudodelec. ^Varšavsko prebivalstvo je bilo že pri prvi obravs navi razdeljeno v dva tabora. Eni so trdno verovali v čudodelnost obtožen* čeve zdravniške metode, drugi so pa videli v obtožencu navadnega šarla* tana. Prvi tabor je od dne do dne več* ji. Baje je Wojnowski zadnje čase iz* lečil več bolnikov, med njimi znanega pisatelja K. Bandrowskega, bivšega ministra Sliwinskega, generala Rasza, nekega knezoškofa itd. Njegova čakal* niča je vsak dan do zadnjega kotička napolnjena in na hodniku pred njego* vim stanovanjem se gnete neprestano množica klijentov. Čudodelni zdravnik ima na vratih napis: »Opozarjam po* setnike, da zdravniških nasvetov ne dajem, da bolniške prakse ne izvršu* jem in da nisem doktor medicine.« Kljub temu je naval k njegovim ordi* nacijam ogromen. Pismonoša prinaša Wojnowskemu dan za dnem kopo za* h valnih pisem in prošenj. Wojnowski je star 30 let. Na Polj* skem biva šele od prevrata. Leta 1913. je nastopil potovanje okrog sveta. Vojna ga je zalotila na meji med Ti* betom in Indijo. Domov se ni mogel vrniti, tudi če bi hotel. Orijent ga je mikal že od mladih let in zato je skle? nil ostati tam, kjer ga je zalotila sve? tovna vojna. Vstopil je v braminski samostan Chemv in ostal v njem nad šest let. Dosegel je najvišjo stopnjo braminskega stanu, postal je bajščura ali indijski zdravnik. Moral se je vpi* sati za rednega člana kemične sekte in je še zdaj branim. — V tem času Mat*, št. 29.253/27. — Ref. IX se je temeljito seznanil s tibetsko me« dicino i: raznimi zdravilnimi zelišči. Njegovo lečenje temelji na psiho* magnetizmu in vporabi zdravilnih ze» lišč. Zadostuje, da stopi bolnik v nje* govo ordinacijsko sobo in da Woj* nowski osredotoči svoje misli, pa lah* ko takoj izreče diagnozo o bolezni do* tičnega pacijenta. Doslej se baje še nikoli ni zmotil. Po diagnozi predpiše pacijentu primerna zelišča, ki jih pr* pravi sporazumu z lekarnarji in zdrav iki. Mož je prepričan, da se zdravilna moč raznih zelišč v poedi* nih letnih časih izpreminja. Leči veči* noma raka in srčno sklerozo. Raka je izlečil že v 236 slučajih. Imena izleče* nih bolnikov so uradno ugotovljena in zabeležena v statistiki varšavske zdrav* niške zbornice Naravno je, da vsi, ki jim je rešil Wojnowski življenje, z napetostjo pričakujejo izida druge obravnave, do katere je prišlo zato, ker so poljski zdravniki protestirali proti zakotni praksi samozvanca, ki sam pravi, da ni zdravnik. Italijanska ekspedicija na severni tečaj Italijani že delj časa na tihem pri* pravljajo ekspedicijo na severni tečaj, ki je sedaj definitivno sklenjena. Eks* pedicijo bo financiral milanski občin* ski svet iz lastnih sredstev. Stroški bodo znašali več m" ,onov lir. Vlada da v ta namen na razpolago velik zra* koplov, sličen onemu, s katerim sta poletela Amundsen in Nobile lani na severni tečaj. Ekspedicijo bo vodil general Nobile, ki poleti iz Rima pri* hodnjo pomlad. Ekspedicija bo trajala več mesecev. General Nobile utemeljuje potrebo nove italijanske polarne ekspedicije s tem, da je imela lanska ekspedicija namen ugotoviti samo, da*li je med severnim tečajem in Aljasko odprto morje ali suha zemlja. Nova italijan* ska ekspedicija ima pa važne zemlje* piane ciijc. Nobile pravi, da Italija z ekspedicijo na severni tečaj ne sme odlašati, ker bi jo utegnili prehiteti Nemčija in Rusija, ki pripravljata ekspedicije na severni tečaj za leto 1929. Istočasno je milanski občinski svet sklenil, financirati veliko znan* stveno ekspedicijo v Himalajo odnos* no na Mount Everest. S sekiro na sina V francoski vasi Ville Haute sta se že delj časa prepirala 68*letni posest* nik Danit-, in njegov sin, ki je bil znan ker izredno pošten in marljiv mlade* nič. 15. t. m. je prišlo med njima zopet do hudega prepira in oče je sklenil iz* nebiti se sina, ki je spravil s svojim ne umornim delom zavoženo gospodar* stvo zopet v red Ko se je mladi Da* niel pozno zvečer po težkem delu na polju vrnil in legel v podstrešju spat, je oče počakal do dveh ponoči, potem je pa vzel sekiro in odšel na podstreŠ* je, kjer je trikrat udaril sina po glavi. Zadnji udarec je bil tako močan, da ie sinu razklal lobanjo. Misleč, da je sin mrtev, se je nečlo* veški oče vrnil v svojo sobo. Toda dve uri pozneje se težko ranjeni sin za* vedel in zlezel po vseh štirih s pod* strešja pred očetovo sobo, kjer je za* čel trkati na vrata. Oče je mislil, da vidi pred seboj strašilo in zato je hitro zaklenil vrata. Nesrečnež je moral ple* zati od vrat do vrat in končno se je na dvorišču onesvestil. Zjutraj so ga našli in prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. Očeta so aretirali. Na po* liciji je izjavil, da mu je žal, da sin ni takoj obležal mrtev. Najboljše. uajtrpežnejše zato najcenejše. Velik polet angleških hidro-planov V pondeljek so startali na letališču pri Londonu štirje hidroplani k poletu iz Plvmoutha v Singapur in Avstralijo. Pot je dolga 25.000 milj in polet bo trajal skoraj celo leto. Po končanem poletu namerava Anglija zgraditi v Singapuru veliko bazo za hidroplane. Namen poleta je dobiti izkušnje glede poletov na večje daljave in glede iz* boljšanja zračnih zvez med Anglijo in Avstralijo. Vsak hidroplan ima dva motorja s 450 konjskih sil. Poveljnik letalske skupine je kapitan Cave Browne. Na vsakem letalu sta dva častnika in dva mehanika.. Z gorivom vred tehta vsako letalo 8.25 ton. Ker je posadka dvojna, se bo lahko me* njala tako, da bosta dva počivala, dva pa vodila hidroplan. V pondeljek so poleteli angleški hidroplani do aerodroma v Bordeauxu, potem pa čez Sredozemsko morje v Italijo in dalje v Aleksandretto, nad pustinjo v Evfrat, nad Perzijskim za« livom proti indijski obali do Ranguna in Singapura, od tod pa v Avstralijo, in sicer najprej do Fremantla in Melbourna, potem pa preko pristani* šča Darvina nazaj v Singapur. V Ka* raci »ričakujejo ngleške letalce 18. novembra, v Bombavu v januarju, v Kalkuti v februarju, v Singapuru kon* cem februarja, v Bataviji v maju, v Melbournu v juniju, v Svdneju v av* gustu in zopet v Singapuru v januarju. V Bordeaux so prileteli angleški hi* dronlani v pondeljek popoldne brez najmanjše nezgode. Včeraj so nada* ljevali polet proti Marseillu, od koder polete čez Sueški kanal in Perzijski zaliv v Indijo. Stoletnica vžigalic Leta 1827. je izdelal lekarnar John Walker v Stocktonu prvo praktično vporabno vžigalico, ki je bila rezultat dolgoletnih poizkusov. Prva vžigalica se je pa zelo razlikovala od sedanjih. Bila je 10 cm dolga, pol centimetra ši* roka in več milimetrov debela. Glavica je bila iz klorokislega kalcija in žvepla. Prižiganje je bilo zelo komplicirano. Glavico je bilo treba oviti z gladilnim papirjem in jo potem naglo potegniti iz ovoja, da se je vžgala. Walker je prodajal svoje vžigalice v pločevinastih škatlicah po 84 komadov. V vsaki škatlici je bil košček gladilne* ga papirja. Šele čez dve leti so prišle prve vžigalice v London, kjer jih je razkazoval fizik Paradav. Leta 1829. so izumili vžigalice, pri katerih ni bilo tre* ba gladilnega papirja. Šest let pozneje so začeli izdelovati te vžigalice v več* jih množinah in kmalu so jih tako iz* popolnili, da niso več rabili žvepla, ki je bilo zdravju in delavcem v tovarnah za izdelovanje vžigalic zelo škodljivo. Zdaj zavzema mesto lekarnaria Wal* kerja mogočen trust na čelu s Švedsko, ki vodi vso produkcijo vžigalic. A čez sto let se bodo ljudje gotovo smejali našim vžigalicam, ki bodo spravljene v muzejih. Pilsudski in št. 13 Pogodba o poljskem zunanjem po* sojilu je bila v celoti sestavljena in bi bila lahko podpi ana že 10. oktobra zvečer. Voda na izrecno željo ministr* skega predsednika Pilsudske^a so podpL odgodili do 13. oktobra. Pilsud* ski je namreč prepričan, da igra ste* vilka !3 v njegovem življenju zelo vaz* no vlogo. Lanski prevrat je pripravljal Pilsudski za kulisami že začetkom ma* ja, toda proti vladi ni hotel nastopiti pred 13. majem. Pilsudski je bil izvo* ljen za prezidenta republike 31. maja (obrnjena številka 13). Kr em lan* skega leta bi morala biti sejm in senat sklicana *; izrednemu zasedal, iu že 30. oktobra, pa sta bila sklicana šele 13. novembra. Letošnje sedanje obeh zakonodajnih zbornic je bilo predčas* no 7 Mjučeno 13. septembra. Maršal Srčkana ANITA STEWART m BERT LVTELL v prekrasni drami romantične ljubezni VZHOD IN ZAHOD Veseli in žalostni doživljaji zaljub* Ijencev, dokler se ne uverita: ocVzhod je vzhod, zahod je zahod in nikdar se to dvoje ne more zdru* žiti.» Premijera danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. ELITNI KINO MATICA Telefon št. 2124. Pilsudski je ^ot ministrski predsednik rezerviral zase dra ministrska port» felja, da bi bilo samo 13 mimstrov. Čudno jc, da se drugi , oljski p.4i* tiki in državniki zelo boje številke 13. Pri nobenih volitvah nočejo biti kan* didati na listi označeni s to številko. Pri vsakih volitvah pride do komičnih konfliktov, ker se trinajsti kandidati na vseh listah v zadnjem hipu umakne jo. V Varšavi ni nobenega tramvaja s številko 13. Isto velja za avtomobile in avtotakse. V pretežni večini ulic so hiše numerirane tako, da je številka 13 združena s številko 11 ali 15. Edina izjema v tem pogledu je maršal Pil* sudski, ki je naravnost zaljubljen v ne srečno številko 13. Gospodarstuo — Komercijalno - Industrijska razstava in konferenca tekstilnih tovarnarjev v Le-skovcu. V Leskovcu te otvori 23. t. m. ko-mercielno - industrtJskn razstava, ki bo predočila ves razvoj tekstilne industrije v Srbiji. V času razstave se bo vršila konferenca tekstilnih tovarnarjev z naslednim dnevnim redom: 1. Tekstilna izobrazba, 2. Namakanje konoplje in predelovanje preje. 3. Svilarstvo in drzaMie tovarne za odmetavanje svile. 4. Osnovanje tovarne za umetno svilo, 5. Osnovanje lanene predilnice, 6. Osnovanje vertikalnega tekstilnega koncerna in tekstilne banke. Na konfere-co so razen tekstilnih tovarnarjev povabljene tudi industrijske, obrtniške in delavske zbornice. tterezajoč brzojavni prošnji komisarja izložbe v Leskovcu z dne 18. t. m. opozarja Zbornica za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani tekstilne tovarnarje na to razstavo in jih vabi, da pošljejo na razstavo in konference svoje predstavnike ter da se udeleže razstave s tipičnimi komadi svoje produkcije. —g Oddaja koncesij za avtomate In tehtnice na postajah. Osrednji odbor »Narodne obrane« v Beogradu je dobil koncesijo za postavljanje avtomatov in tehtnic na vseh železniških postajah v dnžavi s pravico prenosa na tretjo osebo. Pogoji za prenos koncesije so v glavnem sledeči: desetletni zakup, določena mesečna zakupnina. Natančnejše pogoje dobijo interesenti pr! osrednjem odboru Narodne obrane Beograd. Miloša Velikog 14, kamor je poslati tudi ponudbe. s—g Ivanjkovci. Tukajšnja vinarska zadruga priredi v sredo 7. decembra v restavracijski dvorani tik tukajšnjega kolodvora svojo 111. vinsko razstavo in sejm. Kaki r vedno bo prireditev z blagom dobro zalo/ena in bo vsakdo, ki se zanima za vina \T Ormoško - Ljutomerskih goric, imel priložnost si pogledati letošnji izbomi pridelek, kakor tudi, kar je še malega od prejšnjih letnikov tukaj. Bo pa tudi najlepša priložnost sklepati kupčije. — ar Naša trgovina z Nemčijo. Po nemški statički je znašal uvoz Nemčije iz naše držav«* v prvem polletju tekočega leta 39 milii'nov mark, lani v istem času pa 34.7 mili jenov. Največ je uvažala Nemčija bakra (4.8), žita (4.7), sadja (4), lesa (2.3) in ko? 1.6 milj.). Izvoz iz Nemčije v Jugoslavijo jo znašal letos v prvem polletju 31.5 milijona, lani pa 33.8 milijonov mark. Tekstilnega blaga je uvozila Nemčija v našo državo za 5.7. bornbaževine za 3. volne in izde'kov za 0.4 konfekcije za 1.2. železnine za 4.S, barv in kemikalij za 4.2 milijona itd. N^ir.-ki izvoz reparacijskih dobav je znašal 357.1 milijon mark. od katerih je šlo v Jugoslavijo za 17.36 milijonov mark. —g Naša trgovina s Poljsko. Zadnje Čase se trgovinski stiki med Jugoslavijo in Poljsko uspešno razvijajo. Najprej je kupila Poljska v naši državi večje množine tobaka, nedavno pa 400 vagonov suhih sliv. Naše prometno ministrstvo ie naročilo na Poljskem večjo množino železniškega materijala. —g Tranzitni promet preko Soluna. Lani je znašal uvoz v Solun 445.597 ton raznega blaga, 72.563 kubičnih metrov gradbenega lesa in 8.186 glav žive živine. Izvoz in grške svobodne cone jp znašal lani 80 tisoč 662 ton. Iz Jugoslavije se je uvozilo lani po železnici v Solun 9150 vagonov odnosno 103.683 ton raznega blaga. Od tega je šlo v inozemstvo 18.207, v Grčijo 44.348. v solunskih skladiščih je pa ostalo 41.128 ton blaga. Razglas. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo ključavničarskih, steklarskih, pečarskih in vodno-insta-lacijskih del za 19 vil poleg topničarske vojašnice. Tozadevne podatke je dobiti v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami do 21. oktobra. Ponudbe je vložiti do 24. oktobra do 11. ure dopoldne. Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. oktobra 1927. Mag. St 29.252/27. Ref. DC. Razpis. Mestna občina ljubljanska razpisuje dobavo 12 leznih in 2 Lutzovih peci za mestno klavnico. Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je oddati V zapečatenem zavitku pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II do 24. oktobra 1927 do 11. ure dopoldne. Vse tozadevne podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad. Mestni magistrat ljubljanski, cfoie 18. oktobra 1927. Dvigni pisma! Spretna m točna v upravi aSL Naroda*. Ivan Magdič, krojač, LJUBLJANA, Gledališka alica št 7 — se priporoča za lesen* sko sezono. 2232 Kupim sveže sekane borove brzojavne droge od 7 do 12 m dolge, od 14 do 19 cm na vrhu debele, na vseh postajah mariborske oblasti. — Rok dobave do konca januarja 1928. — Pošljite vaše ponudbe pod naslovom «D rog:/2337» na upravo «Slov. Naroda*. Morske ribe Veliko množino pečenih in ocvrtih prodaja čez uheo — Gostilna «Otok Vrs», Ljublja* na, Židovska steza. 2362 Umivalniki iz trdega lesa, z marmornato ploščo, ogledalom in posodo — radi instalacije gorke in mrzle vode ugodno naprodaj. — Po* nudbe n* upravo hotela «Uni* on» v Ljubljani. 2355 Mizarski pomočnik vojaščine prost, išče službo; je trezen in pošten. Nastopi la* hko takoj ali s 1. novembrom. — Ponudbe pod cMtzarstvo 2361» na upravo «Skrv. Nar.». Stanovanje dveh sob s kuhinjo išče mirna uradniška stranka. Plača event. za pol le* ta vnaprej. — Ponmfbe pod cStano*-anje/2360» na upravo Trgo »vino z mešanim blagom in stanova« njem na prometnem kraju — iščem v najem. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda*, pod «Trgo*ina/2359t>. Večji sadovnjak v Sloveniji bi kupil. — Ponudbe z detajlnim opisom in ceno je poslati na naslov: M. Grgm, Kaštelstari. Dalmacija. 2272 Ocarinjen je vseh uvoznih, Izvoznih in tr.užitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno m po najnižji tarifi RA KO TURK. carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova .esta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunav nja carine po meni deklama* nega blaga in vse inf rnaciie brezplačno. 96/L Kamenolomet trdno stoječ in prevozen za gradnjo cest in potov. Izoiralnice oskalke, pesek, pred itd Oblike za cevi, stopnice, podboje itd Stiskalnice za cementne plošče vseh vrst. TVORNICA STROJEV Dr. GASPARV & CO., MARKRANSTADT b. LEIPZIG Prosimo za obisk. Katalog it. 95 brezplačno. 99 ORCO i* neprimerljivo na boljš švicarski SIR v škatlah zahtevajte povsod! Zastopstvo: FR. SRDAR & CO., ZAGREB. GJ. DEŽELICA PRILAZ 81 Tel. 14-56 Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monograme, obleke L dr. veza najfinejše fn naicenefst mehanično amerno vezenje Matek & Mike* Ljubljana, Da Imatinov? alica U Entlanje, ažuriranje, predtia-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom. Ivan Zakotnik (ElEtOD 379 mestni tesarski mojster, — — — — LJUBLJANA, Dunajska emstm 46 — ~ — — Vsakovrstna tesarskt de/a, moderne leeenm stavbe, ostreijm za palača; hii*, Wb, tovarna, cerkve fn zvonik*. — Strop^ razna tla, stopnice, ledenice paviljoni, verande, lesene ograj* itd. — G rado • lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA 2AOA 16/L TOV ARN A FURNIRJ JJrcjnje; Josip Zapančig. mm Za »Narodno Fraa Jeserikk. — Za opravo Ja inaeratni del lista: Oton ChristoL tm Val v Ljubljani,