Poštnina plačana v gotovini. Mil ^ D>©M List za ljudsko prosveto _- ------<-----—-- Vsebina: s.™ Sveta noč ..........................................1 Božična prošnja.....................................2 Idealizem ljudsko prosvetnega dela..................2 Dekliške zveze v Italiji............................4 Pesem...............................................6 Društveni prostori..................................6 Od Zagreba do Plitvic...............................8 Kralj noči ........................................10 Z novim letom — na novo delo.......................14 Pod vaško lipo.....................................15 Drobiž ............................................16 Letnik XVII. Maribor. Št. 1. Januar 1925. Prava vera bodi vam Inč, materni jezik bodi vam kljnč do zvellčanske narodne omike. 4. H. Slomšek. »NAŠ DOM« izhaja mesečno. Naročnina znaša za letos 12-50 Din., za Goriško in Istro 5 lir, za Koroško 15.000 aK, za Ameriko 1 dolar. Pri skupnih naročilih po 10 izvodov in več stane 1 izvod 12 dinarjev. Posamezna številka stane 1-50 Din. Odgovorni urednik: Marko Krajnc. Upravništvo: Maribor, Aleksandrova cesta 6. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Rokopise je treba poslati do 1. vsakega meseca uredništvu »Našega Doma« v Mariboru, Aleksandrova c. 6. Listnica uredništva. Zanašajoš se na zvestobo vseh dosedanjih sotrud-nikov in sotrudnic stopamo z veselim upanjem v novo leto. Da je »Naš Dom« vsaj deloma izvršil nalogo, ki si jo je zastavil, hoteč |iriti katoliško prosveto med priprostim narodom in v prvi vrsti med neorganizirano mladino, dokazujejo številna pisma, ki jih prejema uredništvo in upravništvo sedaj proti konci leta iz vrst slovenske mladine. Posebno nas veseli priznanje, ki so ga i t; izrekli nekateri Kranjski fantje. V novem letu hočemo ostati zvesti starim načelom N. D.: poučno-ba na pa priprosta bo vsebina in pisava. Zastopali bodemo še zanaprej stališče modernega mladinskega gibanja, ki želi dvigniti zop&t spoštovanje do starih lepih slovenskih šeg in navad ter prepoji družbo z globokim verskim življenjem. V poljubni obliki bo prinašal Naš Dom letos najvažnejše dogodke iz slovenske in jugoslovanske zgodovine. Le če bodemo svojo domovino in njeno zgodovino prav poznali, jo bomo tudi zvesto ljubili. Mnogo pozornosti je vzbudil že dosedaj naš roman: Kralj noči, ki bo izhajal še zanaprej v pesniško lepem prevodu A. Boštele. Letos bo še bolj zanimiv ko lani. Pisatelj nam slika z živahnimi barvami trpljenje in preganjanje katoliških Ircev, popelje nas v zarotniške družbe, ki hočejo z nasiljem, s strupom in z bodalom osvoboditi Irsko, kaže z žalostjo na potoke solz in krvi, ki jih rodi nasilje. Iz vsega pa veje vroča ljubezen do naroda in do vere. Ta roman je kakor nalašč za naš čas, nalašč za nas, katoliške Slovence. Naš Dom bo še tudi v prihodnje nudil fantom in dekletam priliko, da pokažejo svoje pisateljske in pesniške zmožnosti. Uresničiti se mora letos želja uredništva: pri vsaki hiši, kjer so ponosni fantje in brhka dekleta doma, mora biti tudi -Naš Dom« naročen. fe-*...... . . Listnica uprave. S prvo številko novega leta stopamo pred vas, ljubi prijatelji. Da je „Naš Domu sploh mogel izhajati, da je izšel celo za 1. št. več kot lani, da bo mogel izhajati še tudi nadalje, je zasluga zvestih naročnikov - plačnikov! — Hvala vam! Ostanite zvesti listu, ki bo izhajal tako in tako dolgo, kakor ga boste ljubili in kakor dolgo boste zvesti naročil iki-plačniki! So seveda tudi taki naročniki, ki ne bi bili radi plačniki, ali pa pozabijo na to! Ti pa naj se zdaj spomnijo svoje dolžnosti. Obenem naznanjamo, da bo »Naš Dom« le a 1925. stal isto kot lani 12*50 Din. Agitirajte zanjl KAŠ BOI VI Letnih XVII. Maribor, januar 19Z5. Št. 1. / «> (i Sveta noc. Skrivnostno pesem pojejo božični zvonovi. . . Rahlo trkajo na človeška srca. Oznanjajo ljubezen, mir, veselje . . . Pred jaslicami in okoli božičnega drevesa je zbrana cela družina: cče, mati, otroci. Nekateri so prišli od daleč, da preživijo božično noč v domačem krogu. Kako praznično je njihovo veselje! Oči otrok žarijo v nadnaravni Maženosti, iz oči očeta in matere je izginila za trenutek skrb, trpljenje, strah. Odrasli strmijo zamaknjeni proti jaslicam, kjer počiva najmogočnejše Bitje v največji bedi. Toplo jim postaja pri srcu pri pogledu na neizmerno srečo nedolžnih otrok. Misli potujejo nazaj v mladostni raj... Kako se je vse izpremenilo . . . Mokra koprena se vleže na oko . . . Sveta noč! K tebi, prelepa, nam željno drhtelo je grešno srce — odkar je v bridkosti in boli spočelo se naše gorje . . . Božič je praznik otrok pa tudi odraslih, ki so otroci božji. Oboji se obračajo z zaupanjem in s hvaležnostjo proti jaslicam, kjer je Bog tzkazal svoje veliko usmiljenje. Božič je praznik neskončne božje ljubezni 'n zato je tako prisrčen. Neverni svet, žal, ne okuša tega svetega veselja, ker se je odtujil fiogu. Skrivnostno pesem božičnih zvonov sicer čuje, pa je ne razume, žar božičnih zvezd še občuduje, toda njegovo srce se ne ogreje; mrzlo °stane in prazno. Usahnil mu je vir pravega božičnega veselja: ponižna vera in velika ljubezen do Boga. Božič je praznik onih, ki so si ohranili verno in čisto srce. Tem je božično drevo — drevo življenja v raju . . . Savinjka: Božična prošnja. Pri meni zglasite se angelčki božji, ko srečni hitite, na zemljo nocoj. Jaz tudi bi rada Se zdi mi, da smeje nebo se nad nami, da zvezde jasneje nocoj se iskre. Da umira sovraštvo ter vstaja ljubezen, da srečno še strto nocoj je srce. šla bi k jaslicam molit, za sebe, za druge za dušni pokoj. Naj tak bi ostalo o angelčki božji — to detece malo prosite še vi. Naj brat bi za brata skrbel ko za sebe, in narod za narod ljubezen gojil. Dr. Jos. Hohnjec: Idealizem ljudsko-prosvetnega dela. Rešitev za poedinca, za narod in človeštvo je v tem, da človek dviga svoj pogled od sive zemlje k sinjemu nebu, kjer je vir idealov. Istinaje: kjer so vzori, tam je omika, kjer idealov ni, tam je barbarstvo, tam je poživaljenje. Naša prosvetna organizacija ima namen ljudi navajati k temu, da svoje oči od sive zemlje dvigajo k sinjemu nebu. Sijaj, ki žari iz njega, nas ne blešči. To je sijaj resnice, lepote in dobrote. Naša duša se mu odpira ter ga željno sprejema, kakor odpirajo cvetlice svoje čašice vzhajajočemu solncu ter s hrepenenjem sprejemajo v sebe njegovo luč in gorkoto. Duha, odpirati resnici, spoznavanju in znanju, srce odpirati duhovni lepoti in dobroti, čednosti in kreposti: to je velika naloga, ki jo ima izvršiti naša prosvetna organizacija. Delo, ki ga mi vršimo, je važno kulturno delo. Saj prave kulture ni brez religije in morale. Kjer se zanemarja verstvo in morala, tam peša in pada kultura, četudi se razvija in raste civilizacija. Propad kulture je treba zadržati in če le mogoče, preprečiti. Edino sredstvo za to je, da se zasidra kultura in bodočnost naroda v veri v Boga in v tej veri temeljujoči morali. V vrsti onih, ki so tekom življenja, opazovanja in študija prišli do tega prepričanja, je tudi Werner Sombart, znani sociološki pisatelj. Prej ni hotel niti šlišati 6 tem, da je vera najvažnejši socialni činitelj. Sedaj pa v svojih spisih in govorih izpoveduje, da se socialno vprašanje ne d» rešiti ter da se ne more do socialnega mira in reda priti brez vere v osebnega Boga in brez morale, ki izvira iz te vere. Na tem temelju je in mora ostati naše Ijudsko-pro-svetno delo. Katoliška vera je dala našemu narodu posebno oznako- Že stari nemški kronist Helmold (f 1177) označuje v svojem delu »Chronica Slavorum« Slovence, zlasti koroške Slovence, tako-le: „Homines divino cultui dediti, nec est ulla gens honestior et in culto Dei et sacer-dotum veneratione devotior (ljudje vdani božji službi, in ni ga naroda, ki bi bil bolj pošten in bolj vdan službi božji in spoštovanju du-hovnikov).“ Te lepe lastnosti, ki so podedovane od naših pradedov ter so našemu narodu zajamčile obstanek, je treba i v bodoče ohraniti, jih skrbno negovati in okrepiti. Nič nas ne moti, ako naši protivniki te pojave označujejo s sramotilno besedo: klerikalizem. Mi dobro vemo,'da je to katolicizem, istinski in dejanjski katolicizem. Naši nasprotniki se trudijo, da pod raznimi firmami: pod jugoslovansko, pod naprednjaško in pod socialistično firmo razširjajo svoja pogubna načela med vsemi sloji našega naroda, zlasti med mladino. Zoper kriva načela sprejemamo borbo na celi črti in na vseh poljih. Preverjeni smo, da bomo zmagali. Saj nam zatrjuje sv. Avguštin: „Zmagati more samo resnica, zmaga resnice pa je ljubezen.“ Ravno ta ljubezen je nam najmočnejši nagib za poučno in vzgojno prosvetno delo med narodom, katero ima namen, da ljudstvo obnovi in preobrazi v narodnem, družinskem in socialnem življenju. V to svrho smo slovensko domovino prepredli z obširno in razsežno mrežo raznovrstnih prosvetnih organizacij, katere so krepke, solidne in uspešne, ker visijo, da se poslužim Jorgensenove prispodobe, na močni niti od zgoraj. Danski pisatelj Janez Jorgensen pripoveduje v svojih »Parabolah« tudi tole priliko: Bilo je lepo septembersko jutro. Travniki so se svetlikali v rosi in skozi zrak so jadrale bleščeče niti bežečega poletja, lina teh niti je obvisela vrhu drevesa in zrakoplovec, rumeni in črnopisani pajek,'je zapustil svoje lahko vozilo in stopil na trdna tla drevesnega listja. Prostor pa mu ni ugajal in zato se je po niti, ki je visela z drevesa spustil doli v veliko trnovo ograjo. Tu je bilo dovolj odrastkov in vej, da se je med njimi mogla razpresti mreža. Pajek je to storil ter je svojo mrežo obesil na nit, ki je visela od zgoraj in po kateri je sam prišel doli. Bila je velika in lepa mreža, ki je imela to posebnost, da je navidezno visela v zraku, ako ni kdo opazil fine niti od zgoraj. Dnevi so prišli, dnevi so prešli. Da bi lažje lovil muhe, je pajek razširil svojo mrežo v visočino in dolžino, kar mu je omogočila nit od zgoraj. Mreža je bila razpredena po celi širini ograje, in ako je ob mokrotnih oktobrskih jutrih na njej viselo vse polno bleščečih kapljic, je izgledala kakor bisernat pajčolan. Pajek je bil ponosen na svoje delo. Ni bil več on mala stvarca, ki je na tanki nitki prijadrala skozi zrak brez vinarja z žepu, samo s svojimi predilnimi žlezicami. Bil je velik, krepak pajek, ki je imel največjo mrežo v celi ograji. Nekega jutra pa se je pajek zbudil s prav slabo voljo. Vso noč ga je zeblo in tudi zdaj ni bilo videti niti enega solnčnega žarka in niti ene muhe v zraku. Lačen in brez dela je pajek sedel v mreži. Da bi se razvedril, je napravil obhod po mreži, pregledal je vse niti, ali so dobro pritrjene. Vse je bilo v redu, samo pajek je bil siten in čemeren. Naenkrat zadene na skrajnem robu svoje mreže na nit, ki se mu je dozdevala neznana. Odkod ta nit? Vse druge niti so šle sem in tja, in pajek je dobro poznal vsako vejico, kjer so bile pritrjene. Ta pa ni šla nikamor, to se pravi: šla je navzgov v zrak. Pajek se postavi na zadnje noge ter gleda in gleda, kam gre nit. Cim dalje je gledal, tem bolj se je jezil. Ni se več spomnil, da je nekega septembrskega dne sam prišel po tej niti doli. Tudi se ni spomnil, kako koristna mu je bila ta nit, ko je svojo mrežo delal in razširjal. Zato je to nit kratkomalo pregrizel in pretrgal. In kaj je bila posledica? Cela umetniško izdelana mreže-vina se je porušila, in ko se je pajek zopet zavedel, je ležal med trnovimi listi okoli glave ovit v malo, mokro cunjo. V enem hipu je izgubil vso svojo srečo in krasoto, ker ni razumel pomena in koristi niti od zgoraj. Nit, od zgoraj ! Ljudje svobodnjaškega mišljenja se ne brigajo za njo, ker puščajo v nemar božjo resnico in milost. Zato se njihov) delo končno zruši, ali pa ostane brez plodov. Mi pa naše prosvetne organizacije, ki obsegajo ves narod ter so v prvi vrsti namenjene naši mladini, pritrjamo na nit od zgoraj in zato upamo, da bodo kakor v preteklosti, tako tudi v bodočnosti delovale uspešno in za narod blagonosno. Dekliške zveze v Italiji. V prosvetnem listu „Naš Colnič“, ki izhaja v Gorici; je podal Dr. M. Brumat zanimiv pregled o delovanju dekliških organizacij v Italiji. Da bodo naše ženske organizacije spoznale kak duh veje med italijansko žensko mladino, zato podamo nekaj važnejših misli iz Brumatovih člankov. Razmere v Italiji so slabše ko kje drugod. Ljudstvo je kljub številnim škotijam in številnemu duhovništvu versko zanemarjeno, svobodomiselstvo pa nastopa odločno in predrzno. Razmere se slabšajo od dne do dne, strastno sovraštvo do vere in verska brezbrižnost narašča. Italijanski pisatelj Francesco Olgiati pravi, da je Italija sicer razširila svoje meje, da pa še ni postala bolj krščanska. Ugotavlja, da so tisoči in tisoči italijanskih src podobni Jezusovi domovini, ki je oskrunjena od Turkov. Njegbvo mnenje je, da bo bodočnost Italije polna solz in nesreč, ako se v Kristusovem duhu'ne prekvasi in prenovi. To obnovo Italije je prevzelo v prvi vrsti v svoj program italijansko ženstvo. Vse ženske, stare in mlade, so združene v »Ženskem kat. udruženju« vendar tako, da imajo žene svoje odseke in dekleta zopet svoje. Dekliška organizacija se je posebno na željo papeža Benedikta XV. močno razširila. V enem letu so izvedla dekleta svoje organizacije v 78 škofijah. Ustanovile so 700 krožkov z več ko 50.000 članicami. Italijanske dekliške zveze so nekoliko različne od slovenskih. Italijanska organizacija je v prvi vrsti verska in v drugi vrsti šele prosvetna. Že njeno geslo je značilno: Fortes in fide, kar pomeni: močne v veri. Pomembno je tudi njeno drugo geslo: Evharistija, apostolstvo, junaštvo. Za apostolsko delovanje je treba velikega duševnega junaštva, neustra-šenosti, požrtvovalnosti, vztrajnosti, nesebičnosti: vse te čednosti pa prejema apostol od presv. Evharistije. Ali ne manjka po naših dekliških organizacijah tu in tam junaštva? Ali ne .lezejo nekatere članice vedno bolj in bolj v žrelo modernemu nestvoru in se mu udinjajo v svoji obleki, pri svojih zabavah, na plesu? Dobro bo, da si zapišejo tudi naše dekliške organizacije na svoj prapor besedo: junaštvo, ki bo dekleta prisililo h globokemu verskemu življenju. Italijanska ženska mladina je posvečena Brezmadežni Devici Mariji, ki je najlepši ženski vzor, v katerem sta utelešena dva najvzvišenejša ženska vzora: devištvo in materništvo. Pa še tri druge deviške zaščitnice časti: sv. Nežo, ki se ni udala brezvestnim in nevernim razuzdancem sv. Rozalijo iz Viterba, ki je z vsemi silami branila sv. Cerkev in kljub svoji mladosti (umrla je 1. 1258 stara šele I8 let) veliko koristila katoliški stvari ter sv. Ivano d’Ark, ki je podala krasen vzgled nadnaravnega dekliškega junaštva. Zelo lep je program italijanskih dekliških zvez. 1. V osredju stoji vzgoja deklet k odkriti in neustrašeni izpovedi ter obrambi kat. vere, k udanosti do sv. Stolice in otroški ljubezni do Kristusovega namestnika, sv. očeta. Posebno žene morajo ljubiti sv. Cerkev, ker je ona povsod zagovarjala žensko čast in enakopravnost. Še dandanes so žene pri poganskih narodih zaničevane, manj vredne sirote, ki jih sme mož mučiti kakor hoče ali pa tudi ubiti. Manj pravic imajo ko domači psi, najgrša opraviia morajo opravljati, pri tem pa stradati in vedno živeti v strahu, da bodo prišle pri možu v nemilost, ki se bo nad njimi neusmiljeno maščeval. Cerkev pa uči, da žena ni možu sužnja, ampak enakovredna družica, ki mu pomaga nositi težo življenja. Kjerkoli se je širila prava vera, povsod so se je žene prve oklenile, ker so spoznale v njej svojo dobrotnico, svojo rešiteljico. Moderni brezverci hočejo iz žene napraviti zopet sužnjo svojih nizkih poželenj, teptajo žensko čast, kupiti si jo hočejo za denar. Gorje ženi, ki pride v roke tem modernim hinavskim brezvestnim možem. Oropajo jo vsega, kar je dobrega v njej, zbudijo v njej žival, ki ima končno veselje, če more drugim škodovati. Tako daleč pa ne bo nikdar prišlo dekle, ki javno in zasebno odločno priznava verska načela in po njih živi. Vera ji pripomore ohraniti žensko nežnost in devištvo. 2. Italijanske organizacije povdarjajo versko , umsko, nravstveno in socialno vzgojo deklet, ki jih usposobi, da morejo zanesti v življenje družine in domovine ono plemenitost mišljenja in delovanja, ki odgovarja katoliškim načelom in dejanjskim potrebam. Verske mlačnosti, omahljivosti, površnosti je v veliki meri krivo to, da ljudje nimajo prave samostojnosti v mišljenju. Slepo posnemajo po drugih slabe navade, slepo verujejo še tako velikim neumnostim, ki jih slišijo ali pa berejo v časnikih in tako postaja njih vera od dne do dne bolj mrtva. Žal, da so tudi ženske zelo nesamostojne v svojem prepričanju. Dokler je ženska v cerkvi, joka vsled ginjenja in prisega Bogu in Mariji zvestobo ter jima za večno podari svoje srce, ko pa izven cerkve ujame kak bolj topel moški pogled, je pa njeno srce naenkrat vse v ognju samo za ta moški vzor in če tudi spozna, da nima njen „vzor“ nobene v^re ali pa prav pasjo vero. So med ženskami v tem oziru izjeme, ki potrjujejo le splošno pravilo. Dekliške organizacije želijo zanesti v ženske glave malo več luči, da jih vzgojijo k odločni samostojnosti v mišljenju in delovanju. Posebno važna je pa nravna vzgoja. Ženski poklic je silno resen. Koliko samozatajevanja, koliko žrtev zahteva materinski poklic! Mati, ki ni močna^ v trpljenju — postane nesreča za družino. Le žrtev in odpoved delata ženo veliko. Kako pa naj nosi žena svoje težko breme, ako je v mladosti bila udana vedno le lahkomiselnosti, zabavam, plesom, nečimernosti? Društva morajo tako vzgojiti dekleta, da bo vsakdo spoznal iz njihove obleke, iz obnašanja in občevanja s tovariši in tovarišicami, da se zavedajo svojega visokega poklica. Društvo, ki bi vzgojilo samo dobre igralke, pevke in telovadki nje, bi napravilo mnogo premalo, ali pa nič. 3. Italijanske dekliške organizacije pripravljajo dekleta, da bodo mogle prav izvrševati svoj poklic v družini pa tudi velikodušno se posvečati verskemu in socialnemu apostolstvd, kakor to zahteva sedanjost. Delovanje žene je tiho in neopaženo, pa zelo pomembno. Skrivnost njenega vpliva je v njenem srcu. Žena vzgaja značajne otroke, ženska najbolj vpliva na mladeniča in na moža. Mož, ki je v javnem življenju trd in neizprosen, je pred ženo mehek ko vosek. Res je, možje vladajo svet, res je pa tudi, da so ti svetovni vladarji zelo pod ženskim vplivom. Ker je pomen ženskega tihega delovanja tako velik, zato je nujno potrebno, da so žene dobre in poštene, tako da bo njih vpliv na moške blagodejen, ne pa škodljiv. K temu pa morajo žensko mladino vzgajati ženske organizacije. 4. Kaj pa zabave ne poznajo nič italijanska dekleta, se že radovedno sprašuješ? Tudi to imajo v svojem programu. Že omenjeni Francesco Olgiati piše: Med drugimi moramo prav posebno priporočati dekliškim krožkom, naj postavijo med točke svojega programa živo, prisrčno, močno in sveto krščansko veselje. Dekliški krožki morajo negovati pravo veselje ne toliko z zabavami in prireditvami, ampak z gojitvijo čednosti, ki so nujne za trajno veselje. Skromen človek, kije hvaležen za vse dobro kar je prejel, ki si ohrani čisto srce bo tudi vedno vesel. Ali niso postale naše slovenske Dekliške zveze v nekaterih krajih precej okorne in se ne morejo vživeti v spremenjene razmere? Tem svetujemo, da gredo malo v šolo k italijanskim ženskim organizacijam ! A. Boštele: Pesem. Sredi sinjega morja jadro se blesti, sredi mojega srca rožica cveti. V megli je vtonilo jadro, samo val šumi, roža je ovenela, le spomin skeli. Društveni prostori. Društvenih domov j, imamo zeloJJ malo, posebno še na Štajerskem. Ljudje nimajo pravega smisla za skupno prosvetno delo, vsake večje žrtve se bojijo. Zato so pa tembolj hvalevredni oni kraji, kjer so si prebivalci sami postavili lepe društvene domove, kakor v novejšem času posebno v Središču, Frankolovem in Konjicah. Pri svojih sestankih in zborovanjih je navezano društvo navadn® na milost radodarnih posestnikov dvoran, na župnišča, kaplanije, posojilnice itd. V isti sobi imajo sestanke Orli, Dekliške zveze, Mladeniška -društva, delavske organizacije in še mnogo drugih. Te sobe so, žalibog, večkrat tako zanemarjene, tako nesnažne, tak* puste, da je treba izrednega navdušenja, ako hoče človek vzdržati v njih. Vsak gre le z nevoljo in skoraj s studom v tako ledenico in je vesel, da jo more prej ko prej zopet zapustiti. Veliko krivdo na mrtvilu v naših organizacijah nosijo taki neprimerni društveni prostori. Ni menda samo v enem kraju društvena soba obenem tudi shramba za staro orodje, za moko ali celo — za drva. Ali more član in članica v taki ropotarnici najti svoj drugi dom? Ali se bo počutil človek tukaj domačega, veselega? Društveni prostori morajo vzbujati v društvenikih smisel za red, lepoto, umetnost. S priprostimi sredstvi in nekaj dobre volje se da mnog* napraviti. y Za red v društveni sobi je odgovoren gospodar, ki naj strogo pazi, da bo vsako društvo osnažilo prostore takoj po sestanku. Ak* društvo tega noče storiti, naj to izvrši gospodar na stroške dotičnega društva. Ključ od sobe naj ima samo gospojdar. Sicer bo društvena soba ob prepovedanem času polna nepoklican h gostov, ki bodo uganjali vse mogoče neumnosti (kadili, pili, se tepli), samo pri rednih sestankih bo prazna Ako je vstop vedno vsem prost, bo tudi prej ko v enem letu oprava pokvarjena, najlepše slike bodo izginile. Zato ni v tem oziru gospodar nikdar dovolj strog in previden! Na vratih bodi nabit natančen hišni red in seznam dni, ob katerih so sestanki. K večjemu pol ure pred sestankom naj se soba odpre za člane. Splošno načelo more biti: v društvenih prostorih je kajenje prepovedano. Ravno tako je prepovedano vsako razgrajanje, žvižganje in preklinjanje. Društvena soba ni gostilna, zato bodi tudi obnašanje temu primerno. Nekam so me povabili na sestanek. Napovedan je bil ob sedmih zvečer. Pridem točno. Soba je bila zaklenjena, vse prazno. Ob pol osmih pride predsednik in me potolaži, da bo ob osmih že »vse v redu«. Potrpežljivo čakam na ta red. Res proti pol deveti uri se privalijo trume fantov. Čevljev si ni osnažil nobeden pred vratmi. Soba je bila kmalu lepo tlakana z blatom. V sobo so prikadili skoraj vsi. Ostra gosta megla dima je legla na pluča. S cigaretnimi odpadki so postlali tla in ' jonov litrov šnopsa v skupni vrednosti približno 2 in pol milijard dinarjev. — Vsled alkohola umre dnevno v Jugoslaviji 500 ljudi, na leto torej 183.000. .Za čašo vinca rujnega, , pošten kristjan življenje da . . . Razposlali smo vsem Dekliškim zvezam pole za četrtletna porodila. Ker nobena organizacija brez urejenega poslovanja ne more obstati, je skrajni čas, da se tudi v Dekliški zvezi vpelje neka enotnost. Pošiljajte »am redno točno izpolnjena poročila, da zamoremo dobiti pregled o Vašem Rovanju. Ne smatrajte tega za kako težkočo ali celo za nepotrebno pisarjenje — s tem boste izvežbale le same sebe. Lepa knjiga. V Mariboru je izšla knjiga: Ob skrivnih virih, ki jo je spisal prvoboritelj w*ladjnskega gibanja na Slovenskem prof. dr. Jož. Jeraj. V preprostem pa vendar pesniško vzvišenem slogu odkriva pisatelj vsem, ki čutijo stisko srca in težo življenja prastare, a vedno sveže viri vere in božje neusahljive narave, ki so človeštvu vsikdar T dnevih obiskanja božjega, v trpljenju najboljša opora. Ko se poglobiš v to knjigo, 8e vzbudijo v tvoji duši sveta čustva. Kakor zamaknjen prisluškuješ tihemu, iskrenemu spevu o veselji, o ljubezni, ki tako prisrčno, tako vabljivo zvem iz vsake vrstice. Duša sledi z rastočim notranjim veseljem in hrepenenjem pisatelju, tenkočutnemu spozna-valcu človeškega srca, na njegovem poletu od vira do vira. Kako notranje zadovoljstvo čutiš v srcu že pri prvem viru: Kraljevsko delo. »To pred vsem razločuje umetnike od navadnih ljudi, da ne delajo zato, da bi jih ljudje hvahli . . . temveč za-radi stvari savne«. Ako si z dušo pri delu je, najmanjše opravilo, ki ga storiš, kraljevsko delo. Iz vsega mod- mega vrvenja in šuma, iz zabav in napornega dela si zaželi duša samote, miru. Človek se je čisfo razbil in ra/.blinil v nepretrganem družabnem 'u društvenem delu ter zanemarja svojo duševnost, zato mu je življenje kljub vsemu Požrtvovalnemu delu tako pinto in prazno. »Če ni naša notranjost čista in iskrena, je vse, kar z rokami storimo, nepopolno, nedovršeno in nezadostno«. »Mi vsi smo zunaj Sebe, ker ne iščemo Boga v samem sebi, v svojih dušah« (str. 11). Ker se ljudje niso navadili samozatajevanja v samoti, je tudi zakonsko življenje mnogokrat zelo nesrečno. 'ste si pa zakonca pridobila zmisel za zatajevanje pred zakonom v samoti, bosta *nala medsebojne posebnosti upoštevati in prem igati v sebi prevelika nasprotja (Živ-'j en j e po dva str. 18). Spev čistega veselja, himna svete ljubezni doni iz vseh poglavij v knjigi. Zatopi se v iepe misli odstavka Narava«, prisluhni pomenljive pesmi *vonov, udaj se uživanju »Sreče gorske župnije«, zapoj s pisateljem nežno Prisrčen slavospev svoji -Domovini«, zasanjaj ob viru »Ljubezen« lep sen o prvi, čisti ljubezni, ki ti je bila tako vzvišena, tako sveta, da te je dvigala do nebeške blatnosti, pogrezni se v tajinstvene globine »Nevidnih vencev«, dvigni svoj pogled proti vzorom svetnikom iz katerih odsevajo »Izčiščene duše — vedno imaš občutek, ko da hodiš po solnčni pokrajini, kjer te vabi vse k t.hemu veselju mala rožica in opojno dehtečo drevo, krilati pevec, ki se dviga proti nebu in ubrana pesem zvonov, ki jo Prinaša lahen vetrič iz neznanih dalj. In kaj naj rečem o ostalih poglavjih? Samo tole: Prečitaj jih sam in priznati boš moral, da so pisana z vso dušo, zato pa najdejo tudi toko lahko pot k duši. Ko sem odložil knjigo »Ob skrivnih virih« mije bila v duši tako svečano-resno tazpoloženje kakor ga opisuje Keppler v svoji knjigi: Mchr Freude. »V duhu sem gledal«, tako pravi »tisoč kodrastih glavic, tisoč modrih očesc me je z žalostnimi solznimi pogledi, prosilo: prinesi nam veselja, tako ga pogrešamo. In za temi kodrolasci so se pojavili drugi obrazi, veli in nagubančeni, izžeti in •zpiti in njihov moten, top pogled je obupno rotil: ne govori o veselju, saj ga ni nikjer. Pa te žive mrliče izpodrinejo sveži obrazi, jjolni življenja in upanja in njihove čiste oči me prisrčno prosijo: Da le govori o veselju! Povej nam kaj moramo storiti, da bomo v tem na veselju ubogem času našli sami veselje in ga bomo mogli tudi dnigim prinesti.« Vse te iskalce sreče in veselja, tudi potrte in obupane duše popelje dr. Jeraj v Svoji knjigi v s\etlo deželo ljubezni, veselja, sreče. — Knjigo naročite v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Stane 15 Din. Kaj kupiš v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru? Tiskati daS lahko knjige, vabila, cenike, kuverte, sploh vse, kar hočcS. Kupl5 lahko: 1. Vsakovrstni papir črtan in nečrtan za pisanje, pisma, ovijanje, risalni papir, kuverte, svileni in prešan papir za kinč, zvezke trdo in mehko vezane. 2. Peresa, svinčnike, radirke, črnilo, rudečilo, barve, ravnila, sploh vse pisarniške potrebščine. 3. Trgovske knjige vsake vrste 4. Molitvenike, šolske učne knjige, vse zabavne knjige, povesti i.t.d. 6. Rožne vence, svetinjice, podobice, kipe presv. Srca Jez. in druge, podobe, slike, križe i.t.d. — Ako želiš kako reč, piši dopisnico in dobiš po pošti. SL & K najboljše in najvarnejše pri SpodnjEŽtajErsliililldsliiposojilnici, f.z.zo.2. Maribor. Stolno s ki obrestuje po >% >” JLO°/o oziroma po dogovoru. % DENAR £ Na drobno! 1 S Na debelo! | 2 si prihranite, ako kupujete manufakturno blago "v Celju, „priSolncuw. | Velikanska izbira vedno svežega vsakovrstnega oblačilnega blaga. Vsled S velikega nakupa so cene konkurenčne. Za obilen obisk se priporoča 2 ALOJZ DROFENIK | Mera poštena I o Postrežba točna! i!M°x°i°ioi°iL°i°M°M°i°i°ioioioioT°t°roi°Yoi°roi°ioMoioxoioraioXoi°ioior°i°i°ioXoroit<>xo'roiorojoT<>totot<>ii 2, I •s l a Brata RODE&MARTINCIC,Celje TISKARNA KNJIGOVEZNICA, IZDELOVALNICA GUMIJASTIH STAMBILJK se priporoča za vsa v njeno stroko spadajoča dela, koja se točno in ceno izvrše