I. letni tečaj, število: 24.
1914. junij 14.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp hodi .  ..............2 K,
če samo edne...............3 K.
Za amerikance, če jih več vküp bodi . . . . .. 4 K 20 f, če samo edne . . . . 5 K 40 f.
Cena vsakoga falata domá je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. Cserföld, Zalamegje.
Na té naslov se naj pošilajo t naroč nina, glási i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Nedela po risalah drüga, ali po Malomtelovom.
„Niki človek je veliko večerjo pripravo ino pozvao je moge“ (Luk. XIV. 16.)
Človek ki je veliko večerjo pri-pravo, je sam G. Jezuš Kristuš. Za človeka se imenüje zato, ka nam svoje telo dava pri toj večerji jesti krv pa piti. Bog pa nema tela i krvi. Vnožina, štera je pozvána, je ves človečanski narod. Vsi smo dužni k sv. obhajili, ali prečiščavanji hoditi. Pa jih le tak malo bodi. Kajje tomi zrok ? Prvi zrok, da Zakaj lüdjé ne hodijo radi k sv. obhajili, je grešna düšna vesi. Poslü-šajmo samo njihove izgovore. Tei so ednáki k tem v denešnjem evangeliji pripovedanim. „Na njivo morem iti“ — „na senje mi trebe iti" — „što de mi konja česo“ — nemam si kaj obleči“ — it. d; Pa če pride krčmena zabava, gostüvanje, ali drügo svecko goščenje teda včasih je obleka včasih ne trebe nikam iti, včasih je márha lehko brez česanja. Skažlivci! Tü od-krivate, da k Jezuši samo zato neščete hoditi ka ga ne štimate. Če bi ga lü-bili, bi ga obiskavali, bi ga v srci ob-državali, kak v njem obdržite vsako reč, štero količkaj malo, cenite. Vkraj zato z vašimi ogovori. Ne ga tü drüge falinge, kak vaša posvetna, grešna, poželiva düšnavest. To si ščistite, pa bo včasih Čas za sveto obhajilo.
Ne hodijo lüdjé k obhajili tüdi zato, ka ne vejo haskov njegovih. Vse, kaj je zemla sada že prinesla od svojega i bo do svojega obstanka — je nikaj proti onomi, . šteroga samo edno vredno sveto obhajilo obrodi.
„Ki jé moje telo i pijé mojo krv, v meni ostáne i jaz v njem" (Jan. VI. 57.) právi G. Kristuš. To je, ki je, i ne zapravla njegovoga tela i krvi, ki se vredno prečiščáva, on dobi miloščo
posvečüjočo, po šteroj so njegova lepa düša nateliko olepša, da je celoga sveta vsa lepota proti njej ta najvekša grdo-ba. Pa po to lepoto ne bi hodili ? Telo, štero zagnili, z lepi mi cunjami pokri-vamo, düšo, štera ne more mreti, bi pa ne voščili v to lepoto obleči ? Ven-dar spreglednimo ednok i vervajmo Jezuši. Verimo, da v njem ostanemo on pa v nas, če se vredno prečistimo i kem večkrat to včinimo, tem glcble pridemo v njega i on v nas, to je tem več njegove svetosti i lepote dobimo. Kak človek, ki v hranilnice deva po dügnr ietah prihranjene peneze vsako leto i vsaki den več má — tak mo i mi meli. I ne pozabimo drage düše ! Tá lepota tá svetost dühovna se bo v nébi plačüvala. Ki je nema, ne pride v nebo. Ki málo má, málo plačo dobi, ki pa veliko, veliko zaslüži. Tá pláča nebeska pa bo večna, premeniti se več ne bo mogla. Zato pa glédajmo zdaj k coj, da si düšo kem bole olepšamo. Gostokrat, če le mogoče vsaki den zato k prečiščavanji prihájajmo.
. Sveta maticérkev nas vči to, kaj sem više razložo pa to tüdi, da nam sv. obhajilo odpüsti malo grehe. Ki nema na düši smrtnoga greha, nego samo male, če z temi Prihaja k pre-čiščávanji, se njemi odpüštijo, Jezuš v njem na ime tak veliko lübezen vužgé, kda v njega stopi, ka se nagnenje do teh malih grehov raztrga, düša je odüri i ostávi. I kak máli grehi, ráv-notak vnogo kastig časnih, štere bi mogli na tom sveti, ali pa v vicah premágati, se nam odpüsti pri sv. ob-hajili. Jezuš sam právi „Pridite k meni vsi, ki s trüdite i ste obteršeni i jaz vas olehkotim" (Mát. XI. 28.) 01eh-šanje od málih grehov i Vnogi kašlig nam dá on, kda k nam pride. I Ie bi se ga ogibali ?
Vredno sv. obhajilo, če je pogost-
no, nam správi odičeno vstanenje. Jezuš sam to obeča ,,Ki je moje telo i pije mojo krv, ma žitek vekivečen, i jaz ga obüdim na sodnji den'1 (Jan. VI. 55.) Pogosto vredno sv. obhajilo správi žitek vekivečen, za düšo po smrti záto ka da štanovitnost v dobrom do zadnjega, leti pa odičeno vstanenje na sodnji dén. Telo, štero se je vredno ebhájalo, dobi, kak nas vči sv. Tomaž aquinski, posebno svetlost, diko lepoto; i kem večkrát se je tak pre-čistilo, tem lepše bo. Zveličani novoga zakona zato bodo v lepoti tela preko-sili one stároga zakona, ki so, ne meli priliko se prečiščavati.
Ali ne pozábimo, da Jezuš té mi-lošče samo tistim obeče, ki jejo njegovo telo i pijejo njegovo krv i ne, ki je samo kušajo, ali koštávajo. Ki ednok-dvakrat brgosne samo v skledo, pravi mo : té nešče jesti, samo drega v hráni, ravnotak ne je ešče tela Gos-podovoga, ki samo odnok-dvakrat na leto se prečisti. Dostakrat, gostakrat, k obhajili. — Možje slovenski! posebno na vas mislim i vas pobüdjavam i vas rátam k Jezuši. Ne bi meli vole vi lepo düšo meti, odičeno stánoti, se zveličati ? To jaz ne dara valati. Vi ščete tüdi pri Jezuši biti. Vi ščete tüdi z Marijov i z Jožefom i z jezerimi ple-menitoga roda i moškoga spola svetnih, ki so se radi prečiščávali se v nebi radüvati! Zato pa tne držite se vkraj od stola Gospodovoga. Krüh več-noga zitka se tü tomi. Hodile konči po nedelaj, naj vam ga lomimo. Dajte priliko dühovnikom, da vas bodo mogli prečiščavati. Zdrüžite se po vesnicah i zglasite se pri svojih popéh, da bi se vi radi večkrat prečiščávali naj dajo prosvete na to i|čas za to odločijo. Zdaj slavno vladajoči sv. oča je poseben blagoslov podelo vsem tistim možom, ki se za pogostoga obhajila ražširjanje brigajo.
5.
NOVINE
1914. jutiií 14.
Slovenski možje ! ne pozábite, na-vuk materecerkvi, šteri právi, da je sv. prečiščávanje „zaloga prišestne dike“ i tüdi ne reči lepe Slovenske pesmi ,Düsa, štera njega vživa, se ne po-gübi.“ Pridite zato, o Ie pridite po-gostci k sv. obhajili!
Krščanski navuk.
Kaj ne sme meti na düši, ki se šče vredno prečistiti ? Ne sme meti na njej smrtnoga greha.
Ki nema smrtnoga greha na düši, kelikokrat sme iti k obhajili?
Sme iti vsaki den; pa če šteri den vünehá, slobodno drügoga ide, naj samo med tem smrtnoga greha ne včini.
Kakši namen naj ma tisti, ki se ščé prečiščávati ?
Té namen naj má, da je to žela Jezušova i njegove materecérkvi.
Ki zato bodi k obhajili, naj ga lüdjé za svétoga májo, ali naj ga ne držijo za hüjšega od ovih, ma dober namen ?
Ne, nego grešnoga. Ki tak dela, včini greh gizde, Jezuša ne razveseli, nego razžali.
S EN OD MORE.
Kda sen me obdá,
Kda tam sam domá,
Kde siva,
Premila Mi Müra tečé,
Te mérno in srečno Je moje srce.
— Vsneh tam sam na vodi, Me ziblo valovi,
Si spevlem, si igram.
Šče nemim tüd‘ribam Jaz genem srca,
Pa močna mi roko Batrivno veslá.
Po bistri valovi,
Po srebrnoj vodi Neséjo,
Zenéjo
Moj gingavi čim Moči nepoznáne,
Valovom podáne:
Vu strašen grob moj.
Zdaj zobstom je veslo!
Zdaj več je že kesno!
Se čun zavrti:
Pa v grozno votlino,
Vu globko vodino Se dol pogrozi. —
* * *
Pa sen mi premine I lüje krajine So znova, so znova Pred mojmi oči.
Pa srce mo‘ revno Mi spet žaječi:
Sen smrtni je slajši ÍK valovi domači,
■Kak radost, vesélje Le celga svetá,
Ki me več ne gene,
'Či ne je domá!
Mirosláv.
Zakaj ščejo prostozidrje iz šol spravili krščanski navuk?
Oni pravijo, da zavolo znanstva, narodnoga düha i vekše izobrazbe. Lažlivci! Te pa brez vere je prava znanost, istinsko domoltthje i plemena izobražba ? Je vás morebit ne krščanstvo vzgojilo, v pámeti obrüsilo ? I iz zahvalnosti je vi zdaj tajiti narae-nite? Sram vás bodi! Pa sramüjte se zatogavolo tüdi, da vi krščanskoga na-vuka v šoláh žato neščete trpeti, naj morete državni red sprevrči, matercér-kev podreti. Oblast šatanova, dela po vás, pa to vi sarai posvedočite.
Somogyi Béla prostozidar je pred-tem, ka so v Budapešti ti nepritájelje materecerkvi začeli trobiti proti krščansko mi navuki, je govor držao, šteroga so prostozidarske novine: „Kelet“ ob-javile. Iz toga govora se prepričajmo, drági čtevci, kak pogübonosen navuk je prostozidárski. Mi glejmo samo te poglavitnejše poteze toga govora! »Po šoláh se novi odvetek more odgojiti... zmago, čerávno po punti ona pride — menjšina vučenih dobi... Dosta lüdih more naš namen podpirati ... Na Francozkom je zato poduk v držávnih rokáh i maticerkév je iz šol stirana... Na Portugalskom tüdi, kda so kralestvo podrli, so vzeli dühovnikom oblast do šol . . . Mi za sébe dosta düš moremo to je pa mogoče samo skoz šol, skoz vučitelov. Pa mi to zdaj moremo za-četi. Mi vučitele že zdaj moremo go-jiti. Vküpdržati moremo že naših mislili vučitele . . . Naše nakáne moremo med vse vučitele raztrositi, ki po ves-nicah samo od popov posojene novine čitejo. Če so vučitelje naši, do lehko včili, kaj do šteli . . . Jaz sem tüdi vsepovsod včio, kaj sem šteo, da žan-dara že ne do za vučitelov hrbefr posla vili. “ Té Somogyi Bela je profesor v meščanskoj (pörgarskoj) šoli v Bu-dapesti i vrejüje z drügimi vréd »Uj Korszak* (Nova dóba) imenüvani list, šteroga brezplačno pošilajo na stotine vučitelom i šteri vučitele podpihava, naj na vero nikaj ne dájo. V tom listi zdaj pá nabirajo dare, da bodo mogli svoje peklenske namene čem bole raz-širiti.
Prostozidarje namenijo vučitele svoje stranke na to tüdi dobiti, naj svojo vero povržejo i z materecerkvi vüstopijo.
Vsaki razumen človek more spre-viditi iz teh, dozdaj povedanih rečih, da je prostozidarstvo nevarna küga, štere se moremo ognoli v kakšojkoli podobi pride do nás.
Ešče edno reč k tem. Kda so v Pešti prostozidarje besneli proti krščáns-komi navuki, da se ne bi včio v šoláh ravno te je Slovenske dühovnike na-govárjao, prostozidar Dr. Cifrák János sobočki fiškališ v sobočki i lendavski!! novinah, da če ščejo dobri domolübi biti, naj proti dovoljenji ministerskomi ga H vogrski včijo. Pa prej zato, ka slovenski narod to žele, ka on prej nešče, ka bi se v njegovoj maternoj reči glaso. .
Po ve j te meni, razumni Slovenci, je ne to vse edno, kaj v Pešti i v Soboti želejo? Vse edno. Da navuk v šoláh ne včiti, ali ga pa med slovens-kov decov vogrski včiti, šteroga jezika ona ali nikak, ali zadostno ne razumi je edno delo: navuk vü z šol. Lepa hvala gospod na tanáči, ali ne pos!úh-nemo ga!
Dom i svet
Pravda od penzije vučitelov i pro-fesorov, ki neso v držávnih šolah, je pred državni zbor položena po Janko-vich ministri. Poleg té pravde se po-digne pokojnina katoličanskih vučitelov, ali več do mogli zato k njej tüdi pla-čüvati a ne doségne pa li ne pokojnino-vučitelov držávnih šol. Država nekšo malo podporo tüdi pridá.
Ljüdomorec. V Šopronskoj župa niji leži občina: Nagyhöflány. V toj je eden 23 let star dečko Tomšič Augusta strelo Krauser Ludovika z že-nov i hčerjov, zato, ka ga je tá slednja ne štela za moža vzéti. Zatém je pa v srdáh v cerkveni türem odišeo i z se-bov vzeo na stotine patronov, z šterimi je na vsakoga strelo, ki se je k türmi približávao. 19 lüdij je tak zpostrelao, i rane. Cerkev i oltár je tüdi vse raz-strelao. Dva dni je .to trpelo: Žandarje so ga tüdi ne mogli vzmiriti. Na pli-vanoša reč je te doliprišo — orožjé prekdao i je zvezani odpelan v Kis-marton. 200 patronov je ešče meo, kda so ga vlovili.
Nova stranka, protiverska ali ra-dikalska je nastanola v Budapešti. Namen njoj je, naj se velikašov zborovánje zbriše, se sme narod drastiti, naj se velika imánja smejo odávati, náj še cerkvena imanja vkráj vzemejo, verske šole naj državne postánejo, verski navuk naj se zbriše, cerkev i država naj se razpitata, ženske naj tüdi majo vo-lilno pravico, polodelske váme naj se žbrišejo. — MoIimo naj se vjalovijo té hüdobne nakáme.
1914. junii 14.
NOVINE
3.
Punt V albaniji, Puntarje pred glavnim mestom; Durazzom stojijo, strelba se čüje od vseh krajev, katoličanski albanci pobegnejo nemir je ve-liki i v kratkom zevré po celoj deželi pa klali se bodo bratje ednoga jezika i edne krvi. Velesile namenijo ladje ta poslati — ali do tečas kaj vse se ne zgodi tam. Kral pobegne v Skoder — Konzulje tüdi vsi namenijo oditi zavolo nevarščine velike. Lüdstvo se seli iz Durazzo-ja.
Višešnji pastir v VeržejiJ
Drügoga toga meseca so milosti-ven gospod Grof Mikes János naš püšpek obiskali z svojim tajnikom in poglavarom sabočke okrogline salezi-janski zavod v Veržeji in njega pre-bivavce. Obeselilo jih je, da so tüdi tam najšli ovce iz svoje črede, ki so ž njimi vogrski govorili. Sprejeli so jih z igrov notranji gojencev. Govo-rili so g. ravnatelj zavoda v nemš-kom jeziki, potem pa g. ravnatelj vog-rskih salezijancov, iz Szent-Kereszt-a v latinskom jeziki, in nazadnje klerik novic vogrin iz Budapešta vogrski. Po kratkoj jüžini so * poglednoli vse tüdi najmenše, hižice zavoda. Jako se njim je vse depadno!o. Dali so tüdi privat "*¾üdíjencö vógrškim klertkom, pri šteroj so njim naročili, da naj se včijo po dühi castillivoga Don Boska, ka jpotem je oni domo v svojo püšpekijo spravijo, pokazajoč tak, da preveč že-lejo meti salezijance, ki tak nevtrüdno skrbi j o za blagor düš, posebno pa mladine, štera se vtaplja vneverstvi, če se [ne vzgaja po krščanskom, — Bog daj, ka bi se kem hitrej spunila ta žela, našega višešnjega pastera. Omenimo ešče to, da je pri sprejemi počastila püšpeka vsa Slovenska dühov-ščina ljutomerskoga dekanata pod vod-stvom dekana i nažoci je bio tüdi ok-rajni glavár ljutomerski. Vešešnji pastir je po obiski izjavo da Veržejskoga samostana več ne püsti grajati, tak je vse tam v redi najšo.
Višešnji pastir na grobi Ivanóciovom.
Kda se je firma vršila pri Sv. Bedeneki, je višešnji pastir pohodo grob tü počivajočega velikoga zagovor-nika slovenskoga lüdstva i vküpzbra-nim fárnikom tüdi razložo, da je zato med nje prišo fírmat, naj počasti svojega nepozabnoga dobroga dühovnika Dr Ivanóci Franca ki je tü bio rojen i
tü počiva. Genlivo je bilo viditi gda je té veliki gospod dolpoklekno pri grobi svojega dühovnika i njegovih prostih starišov pa s skuznatnimi očmi vtekno na njega tisti šopek korin (rož) štere je pri sprejémi dobo.
Glási.
Pétletno VOZO je dobo Marič Fe-renc ki je pri Sv. Jürji letos januára 4-ga v Rafaelovoj krčmi svojega srd-nika, ki se je ž njim miniti ščeo, k smrti smekno. Té se je zvao Brtalanič Ludovik..
Keliko dečkov je falilo pri soboč-kom vojaškom (štelinga) nabori ? Ravno 250. Ti so se brščas v Ameriki veči-noma
Ogenj. Na Gornjih-Slavečih se je Ficko Matjaša dvoje dece z šibicami zmenjalo i hišo vužgalo. Dokeč je pomoč prišla, je hiša z decov vred zgo-rela.
Mrtvec je zgoro. V Čerensovcih je vmro Kelenc Ferenc bivši máli žu-pan. Kda so domači ga odišli notri-jávit pri dotičnoj oblasti, je mačka go-rečo svečo prevrgla, od štere se je obleke mrtvecova vužgala. Če k dobroj sreči ne bi doma® pohitroma domo prišli, bi ešče hiša zgorela, ne samo obleka i goraje telo mrtveca.
Bitje. Rekrutje so se v Čerensov-cih pri „Fáni“ i na Bistrici pri „Sabo-li“ zbili. Magdič Jožefa kmeta, so bist-rički t k namlátili,. da so ga mogli z ranami v Soboto v bolnišnico odpelati. Jeli lepe krščanske jakosti so to ?.
Spaka v cerkvi so napravili pri Sv. Jürji zaodvečara pred božov slüž-bov i vsakojačke nespodobnosti eden ovom gučali trijé dečki. Eden je bio z Srdice, eden z Nuskove eden pa z Rajs. — Najboše je takše ftice g. plebanoš! naznaniti naj ne motijo lüdij v pobožnosti. Cérkev je za düše i ne za nemo stvár.
Treznost v Polanah. Jako lepi zgléd sta postavili obe Polani za časa firme. Krčmé so prazne bilo — botri i botre so svoje firmance k svojemi domi spravili i tam je pogostili po krščanskom redi. Tak je prav. Dajte si vsi vino z krčme rajši domo prinesti i doma je zavživajte. Krčmári to ne kvár, vam pa nezmeren hasek.
Marije Pomočnice slovesnost se je na risalski pondelek jako lepo vršila v Veržeji. Nešteto naroda je vküp prišlo posebno Štajerci. Vogrski slovencov je malo bilo. Meša je bila pod milim ne-
bom. Predgao je ljutomerski dekan. Pre-cesija je bila velikanska, v šteroj se je Marije pomočnice podoba okolinosila. Slavnost se je dokončala z blagoslovom z Nájsvetejšim pred kapelov.
Razgovor na risalski pondelek. Pri Sv. Križi pita štajerski si o venec vogrskoga: Kam se pelaš? V Veržej, odgovor! té. Prvi na to: Ki v Veržej, ido, v pekel ido. Popom naj samo kaj dájo, pa včasi dobijo blagoslov. Tak je, trdi en tretji štajarec nato. Naš pa právi: To samo vi tak gučite drügi nišče ne. — Zgodilo se je pa po precesiji, da je naš šlo venec štajers-koga tüdi v Veržeji opazo. I kda ga ovarao, ga pitao: No prijáteo, ste vi tüdi v pekel prišli. I on — je zanemo.
Nova mestna stranka je nastanola v Szombathelyi, štere namen je ovirati vpliv i oblast, szombathelyskih pros-tozidarov.
Bitjé. Dnes tjeden je pá bitje bilo pri ,Saboli" na Bistrici. Ednomi mašinisti z Radmožanec, ki se je z Lotmerka pelao domo, so nogo potrli — drügim pa glávé vse razmesarili i obleko razcotali. Gori pozovemo do-tično oblást: čerensovsko notarošijo, domačo županijo i lendavsko sodnijo na té grozen neréd v toj krčmi.
Zdávanje. Z Soboto nam pišejo: V tükajšnoj katoličanskoj cerkvi se je poročo preminočo nedelo vrti širiteo naših novin Gregor Matjaš, kolarski májster z Dokležovja z devojkov Rezar Rozalijov z Rakičana. Mladima zakons-kima Želemo obilno sreče pa božega blagoslova.
Bik ga je OSmrtO. Z Makol pišejo: Kmet Jakob Hosar z Statenberga je te dneve napajo svojega bika. Živinče je v svojoj hüdobiji napadnolo kmeta pa njemi je zmečkalo prsi. Sirmak je zavolo doblenih ran naskori potom mro. Zapüsto je ženo pa več male dece.
Z žaložom mesa se je zadávo. Na čüden način je zgübo svoje živlenje 60 letni hlapec Stipan Anton. Obedüvao je v ednoj krčmi pa je v takšoj nag-lošči jo, ka njemi je žaloš mesa prišeo v sapnik. Nažoci je bilo več lüdi, pa so njemi, nej mogli pomagati, ka se je li zadüšo. Zdravnik je že prišeo prekesno.
Dansko redarstvo pa pijane!, či zadobiša danski redar na kakšem jav-nom prostori pijanca, ga sprevodi domo. Tiste, ki so do nezavesti pijani, majo dotečas v zapori, ka se streznijo, pa je te sprevodijo na dom. Stroške, šteri nastanejo pri prévažanji ali pa či je potrebno, pri zdravlenji, more plačati tisti krčmar, gde je pijanec nazadnje pio. Krčmar ešče zavolo toga lejko zgübi krčmarsko pravico.
4.
NOVINE
1914. iimii 14.
Proščenje v Bratoncih. V lepoj bratonskoj kapeli, štera je postavlena na čast Mariji Pomočnici, se je na risalski pondelek obhajalo proščenje. Či ravno ka je bilo vreme ob-lačno, pa se je ponüvao dešč, je zato vnožino lüdi prišlo vküp. Predgo i sveto mešo so meli beltinski kaplan, g. Berden, ki so nam v lepom govori razlagali, kak velka pa zmožna naša Pomočnica je Marija. Vse se je vršilo v najlepšem redi, pa se je celi den nej pripetilo nikaj, ka bi delalo nečast občini.
Nova meša je dnes pri Sv. Bede-niki štero Bogi darüje Serec Alojz Mir-ko iz réda premonstratenzov. Novo-mešnik je zleženjá z Tišine. Tišinska fara je pá dála ednoga dühovnika ma-tericerkvi, komi kak svojemi vučetniki nigdašnjemi Želemo vse dobro, posebno dobro dühovništvo i veliko lübezen do svoje domovine i svojega siromaškoga slovenskoga lüdstva komi naj bo na pomoč z svojov vučenostjov. Na vno-ga leta.
Smrt. Ivko Ivan plebánoš Štrigov-ski so 8-ga toga meseca mrli.
Dári na málopolansko kapelo. Drü-ga Roža s. Oršole: Hozjan Kata 1 K, Hozjan Maria 1 K, Hozjan Kata 1 K, Ho¾jan Ana 1 K, Horvát Maria 1 K, Tompa Léna 1 K, Prša Maria 1 K, Bedernják Orša 1 K, Copek Kata 1 K, Vuk Kata 1 K. — Od Lipe : Žerdin Jožef 20 f, Žerdin Ivan 40 f, Žálig Martin 50 f, Pétek Jožef 20 f, Tkalec Andráš 20 f, Zver Fereuc 20 f, Zadra-vec Audráš 20 f, Matjašéc Števan 20 f, Düh Ana 20 f, Horvat Martin 20 f, Matjašéc József. 1 K, Düh Števan 20 f, Forjan Iván 20 f, Horvát Jožef 20 f, Matjašéc Matko 1 K, Forjan Marko 20 f, Forjan Matjaš 60 f, Zadravec Matjaš 20 f, Matjašic Matjaš 40 f, Tomec Verona 1 K, Pál Ana 20 f, Padarič Klára 40 f, Zadravec Števan 60 f, Zadravec József 1 K, Pál Ivan 20 f, Düh Števan 60 f, Zver József 20 f, Litrop Števan 20 f, Čászár Števan 1 K, Zver Miklós 40 f, Rác ludovik 40 f, Žena njego 40 f, Čurič József 40 f, Pucko Martin 40 f, Pücko Števan 30 f, Pücko Ana 60 f, Verebec Števan 40 f, Zver Klára 40 f, Zver Martin 40 f, Zadravec Števan 20 f.
Raznotere reči.
Ka vse lüdje jejo. Na to Pitanje eden taljanski list eta piše: Žabe, pu-že, žive ostrige pa že napol gnjile klünače jejo na Fracoskom, na Tal-
janskom pa na Španskom. Mehikan-com so papagaji najlübša jed. V Braziliji jejo edno vršio mravel v kravjoj ali pa v kakšoj drügoj masti ocvreto. V Saimi je hrana z mravlinjih belic nekaj jako dobroga. V Maroki jejo z velkov slastjov kobilice, štere po travi skačejo ; pravijo, ka so boše, kak naj-boši raki. Pečeni pavuki so najvekša slačica prebivalcov v Novoj Kaledoniji. Kitajci jejo pésje meše, v vini küha-ne podgani, ftičja gnjezda pa sviloprej-ke (to so tiste gosanice, ka svilo pre-dejo). Na Antalih jejo krokodilske pa želvine belice; ta zadnja jejo s slastjov tüdi po ništernih drügih deželaj.
Kak se živali samé vračijo. Pi-sateo dr. Müller je od toga napisao dugo razpravo, v šteroj pravi eta: Gda žival zboli, leži mimo na senčnom, zračnom mesti. Pije vnogo vode pa se kople. Gda zgübi pes ték do jela, išče neprestanoma trávo, štera pomaga ža-lodci prebavlati, pa štera čisti droba Tüdi goveda pa ovce iščejo zdravilno travo, gda zbolijo. Gda se mačka preh-ladi, se ide na sunce segrevat. Pisateo je ednoj mravli odtrogno obe trepetal-nici, pa jo je te püsto na tla poleg mravlinjeka. Okoli ranjene mravle so se zbrale včasi drüge mravle. pa so njoj škropile rane z svojov tekočinov. Ranjena mravla je naskori ozdravila pa je dale opravlala svoj poseo. Gda se je njegovomi psovi ranilo oko, je odišeo v tmičen hodnik, pa se je ne pokazao na svetlo več dni. Od časa do časa si je oslino taco pa si je gla-do oko, V sedmih dnevaj je ozdravo.
Za krátek čas.
Všoli.
Vučiteo: Na, deca, šteri zna, koga mo-remo lübiti?
Dete; Vsakoga človeka moremo lübiti.
Vučiteo: Zakaj moremo vsakoga človeka lübiti?
Dete : Záto moremo vsakoga človeka lübiti, ár je vsaki človek naš bližnji.
Vučiteo : Te pa pijánce pa manjáke tüdi moremo lübiti?
Dete: Pijánce pa manjáke tüdi moremo
lübiti.
Vučiteo: Zakaj moremo pijánce pa manjáke tüdi lübiti?
Tinek (gori skoči): Záto moremo pijánce manjáke tüdi lübiti, ár so oni naši očevje!
Kaj je to ?
Što prosi, tistomi ne trebe, što ródi, tistomi tüdi ne, komi pa trbe, tisti pa ne ve zato, (Skrinja mrtvomi.)
Nej za pobolšati.
Gospodič: Jaz vam povem gospá N. ka se mi celo mrzi živlenje krčmeno.
Gospá: No zdaj se te li oženite.
Gospodič: Vi máte prav; jaz se oženim lehko, vendar té nazaj dobim gustuš k živ-lenji krčmenomi.
Gospod je svojemi slugi naročo: .Dnes-pride k meni šest gostov, pri pravi záto dober obed. Mislim da bi bilo dobro, či bi tele bujo/ — ,,Ka pa bode sóst lüdi s ; celim teletom g polovica njim ga bo ostála in se pogübila." — „No te pa samo pol teleta buj“, njemi právi gospod.
Stric: „Kak je to Kárek, ka si ti telko-krát bit od svojega očó?.
Kárek: „Záto, ka so oni bole močni. kak jaz.
Zupan: »Zakaj ste pa vučitelovo marolo vkradnoli?"
Tát: „0ni bi jo tak ali tak kjór püstili.“
»To je čüdno pri mojoj kravi“, právi mladi Košár k Golombiši, „od tisti mao ka je tele od njó edegnáno, celi den i celo no& müče, nego kak jaz netri t štalo stopim, je živinče včasi mérno i začne jesti.
,Ja, ja", pravi zvito nakraj potegnivši čobe Golombiš, „to se čiste lehko razloži;. Kda te krava vidi, te vsigdár misli, ka jo njéno tele znova tü“.	_	.	.....p
Dvč razbojnika sta sedela v svojoj lüknji pred večórom njuvoga soda, bilo pa edno nedelo večer i sta mela tak zváno večórjo ob-sojencov. „Tó tjeden se dobro začne", právi eden, „obglávili me bodo ali to tüdi boli?"
„To ti jaz za istino nevem povedali", odgovori te dragi, ,jez mo tüdi vütro obpr-vim obglavleni".
To je tisti stroj
(mašin), z šterim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kravi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator R.T.
Budapest, VI., Lomb-utca 11.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján SzombatheIyen.