o a; y XXX, številka 2 , 23. januar 1998 Cena 259,00 SIT UTO RNJESAVINJSKI ČASOPIS ISSN 0351-0140 9 770351 81 401 4 nksne Doao nove osenne Tema meseca: Za ženske * MK Tv ■ Is. / i"U h--*m . ” ' ' Jk '\ Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. ALPSKO MLEKO 3,2% 1/1 SUM TURJAŠKI SIR SIR LAŠČAN OLJE ZVEZDA 1/1 RIBE SARDINE 125 g SOK PFANNER 2 I DETERGENT AVA 3,5 kg AKCIJSKA PRODAJA V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH OD 23. L DO RAZPRODAJE ZALOG r 129,90 990,00 999,00 179,90 89,00 239,00 990,00 MEHČALEC CIKLAM 4 I 499,00 TOALETNI PAPIR 12/1 DVOSLOJNI 347,00 ŽARNICE PHILIPS E 27 -25, 40, 60, 75, 100 W 76,00 ' J Drugi ne - mi da! ZAKAJ? KER SO POSOJILA PO NAJNIŽJI CENI ZA UPOKOJENCE VEDNO AKTUALNA In kakšni so pogoji? - kratkoročna in dolgoročna gotovinska posojila z odplačilom do 5 let, - obrestna mera pri kratkoročnih posojilih do enega leta je T+5,99% letno - pri dolgoročnih posojilih od 2 do 5 let se giblje od T+6,99% do T+9,99% letno, - z gotovino se lahko uveljavljajo popusti pri nakupu blaga ali za plačilo storitev, lahko se tudi uporabi za odplačilo posojil, najetih po manj ugodni obrestni meri, - posojila so na voljo TAKOJ. 0 ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106 GOLF še nikdar tako ugodno, tudi na kredit. Vozila Volkswagen pri Vašem prodajalcu. Krediti, leasing, dodatna oprema, servis. Nakup vozila na obroke!!! Avtocenter Meh d.o.o. Velenje, Koroška c. 7d tel.: 063/852-955 In 856-824 OSRiONJÄ KftMIŽHiCA TRETJA STRAN 3 r0351.8140 Ustanovitelj: . : Skupščina občine Mozirje •\. Izdajatelj*. ' : Savinjske novice, Franci Kotni! Savinjska cesta 4, 3331 Nazarji telefon: 063/833-23Ö,' . ': fai;s: 063/833či? 1(3, 'i ; v žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: F ranči Kotijik. ' > / •• Stalni sodelavci: Edi itevrlč-Savinjčan, Aleksander . S\ . Benjamin Kanjir, Vida Skok, Uroš \\V ^otiiikvigor Solar,^Carolina iii Ždv^^klv yrt^i^, /Uehka Hemše Begič, Igor.. . Pečnik, Marija Sodja-KIadnik. Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Kose, Vesna Betko, Kmetijska svetovalna /služba, Zavod za gozdove xv\\ \\ Tajnica urednišjr«rar\y\;v^'N>oyCvv^V Barbara Zacirkovnlk " \\ ' \\ V\V % ' ' Računalniška obdelava: Tomaž Pajk/d \y>, ; \ ; _ • \Trseme:-. v \ S \ . \A Helena, Kotnik, mobitel 0609/647-240 Naslov uredništva: 'fj\\ NK Savinjske novice - , Savin}ska cesta. 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 Faks: 063/833-210 v'\\ savinjske.novice:« siolir.et Internet: te-iiovice , Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo . V\ najkasneje osem dr.; pred izidom xieltbäe; Bo mnenju Ministrstva 3%S\ % \\\\ informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode ^yfobinativnega značaja, za katebe/Č«; plačuje davek od prometa proizvodov ;t>o Objavljenih rokopisov in fotografy ne vračamo. /i'NN'\ Pridržujemo si pravico krajšanja \> \; besedü. Pisem bralcev in oglasov ne \\ Odpovedi sprejemamo za naslednje Mordabo kdo dejal: “Glejjih, novinarje, spet iščejo afere tam, kjer jih ni! Komaj se je ohladilo smetišče, so že našli novo kost-dom za ostarele. ” Ja, o tehproblemih je mogoče razmišljati tudi na takšen način, vprašanje pa je, če je tako najbolje. Nezmožnost dogovarjanja v Zgornji Savinjski dolini je namrečpravgotovo zadeva, ki na vseh področjih zavira naš nadaljnji razvoj. Župani in županja so v minulih treh letih svojega mandata ogromno postorili. Nedvomno veliko več, kot bi bilo postorjenega v obliki prejšnje lokalne organiziranosti. Toda ob tem se, hoteli ali ne, morajo strinjati tudi z dejstvom, da se z uspešnimi skupnimi projekti v tem času pač ne morejo pretirano pohvaliti. In žal se zgoraj omenjena (nejzmožnostdogovarjanja dokazuje znova in znova. Resnici na ljubo - dom za ostarele je tudi tak primer. Seveda je najlažje stati ob strani in opozarjati na spodrsljaje tistega, ki dela. Ne glede na to pa drži, da se vse bolj čuti pomanjkanje kompleksnega razvojnega načrta doline, v katerem bi svoje pravo mesto našle vse občine, ne glede na njihovo sedanje ali prihodnje število, in v katerem bi bilo jasno opredeljeno, katere projekte (in objekte) bodo občine izpeljale skupaj, kje in kdaj. Ker takšnega načrta ni, gre veliko ustvarjalne energije in časa v prazno, kar je še posebej zaskrbljujoče, če nam na ta račun spolzi iz rok državni denar. Tisti denar, ki ga mora naše gospodarstvo najprej ustvariti, da ga lahko uradniki poberejo in nesejo v Ljubljano, tam pa ga itak večino porabijo sami. Na periferijo pride (žal) le majhen košček. Tudi to je Slovenija, moja dežela. >xx Davidov hram: v ns Največji slovenski kupec Pi^v^nč j^Š^o „i;.;... Gorenje Velenje: ^ ^ Podelitev priznanje v ii. najlepšimpodjetj em.....Sk Občina Mozirje: Rečiška devetletka v predlogu proračuna..;...... 6 Ljubljana: parlamentu ustanovitev^ občine Solčava i........7 Zgornja Savinjska dolina: Vse večji interes za skrb'K> 'asfeairpiih?......... \ . \\ \ \\ \\. \\ \\ ,\\ \\ \\\ \\ •\\ v Pogovor z načelnikom Upravne enote Mozirje: Kdaj in kakšne bodo nove osebne izkaznice-dp;. Regijsko združenje ut seniorjev: izkušnje...........11 Glasbena šola Nazarje: H Pozitivni odmevi na .. praznični koncert.... Planinsko društvo Gornji^ Grad: .....14 Hotel Štorman-Ranč Veniše: -Pojej in zadenp.'......18 Zgodovina in narodopisje: Resnici na ljubo............... 23 Za ženske .....!.\......24 Kronika: S trafctorj ein y smrt 35 NASLOVNICA \ \\W\vOv\'vvvsSŠ>\\\y Gornjegrajski planinci na Mangrtu Foto: Ivan Fale \ Davidov hram Prihova Največji slovenski kupec Pivovarne Laško Družba z omejeno odgovornostjo Davidov hram je bila ustanovljena leta 1990 pod imenom Raduha. Njen sedež je vseskozi na Prihovi, v objektu GG-jevega Transporta, usmeritev podjetja pa je bila v primerjavi s sedanjo ob ustanovitvi precej širša. Leta 1992 se je podjetje osredotočilo na prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač in se preimenovalo v Davidov hram. Pet zaposlenih je skrbelo za oskrbo trgovcev in gostincev predvsem v Zgornji Savinjski dolini. “Največji začetni problemi so bili povezani s sklepanjem pogodb z dobavitelji,” se takratnega obdobja spominj a direktor podj etj a Dušan Žehelj, ki se z doseženim seveda ni zadovoljil. Prizadevno delo se je odražalo v širitvi trga, to pa je po drugi plati terjalo dodatno zaposlovanje. Danes šteje Davidov hram 25 zaposlenih, lani pa so odprli skladišče tudi na Jesenicah, iz katerega bodo oskrbovali Kranj in zgornji del Gorenjske vse do avstrijske in italijanske meje. Po Žehljevih besedah težijo predvsem k večjim kupcem, ti pa so razpršeni tako rekoč po celi Sloveniji: v Ljubljani, Kamniku, Domžalah, Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Laškem, Slovenskih Konjicah... Trg je širok, konkurenca pa številna in neizprosna. “Na gostinskem področju se vse bolj posvečamo starim, dobrim gostilnam, saj je pri njih lastništvo praviloma nesporno in ve se, kdo tam dela.” Na splošno pa se Davidov hram srečuje s perečim problemom nelikvidnosti kupcev in finančno nedisciplino. Država zaenkrat še ni veliko storila, da bi se situacija izboljšala. Podob- V prostorih Ohčine Nazarje je bilo minule dni nadvse živahno. Odziv na javni razpis za izbiro izvajalca gradnje osnovne šole je bil namreč izjemen. Na občini bodo ponudbe zbirali do 30. januarja, nakar bosta morala svoje delo opraviti razpisna komisija in občinski svet. Sicer pa v občini zaključujejo akcijo priključevanja novih telefonskih naročnikov in uporabnikov sistema kabelske televizije. Možnost priključitve na omenjeni sistem se je ponudila tudi krajanom Prihove, ki so se nanjo pozitivno odzvali. Širitev kan alizacijskegasis tema je vceloti končana, opravljen je tudi tehnični pregled. V praksi to pomeni, da se lahko na kanalizacijo priklopi vsako nazarsko gospodinjstvo in da je s tem obremenitev okolja bistveno zmanjšana. Občina skupaj s krajevno skupnostjo Šmartno ob Dreti pripravlja projekt razširitve tamkajšnje mrliške vežice. V teku je pridobivanje gradbenega dovoljenja, temu pa bo sledil razpis za izbiro izvajalca. Pri nazarski mrliški vežici so medtem postavili javno razsvetljavo, sredstva zanjo pa so se natekla iz naslova grobarin. In še na eno pridobitev so opozorili na občini: gospodinjstvav stanovanjskih hišah Ob Savinji se bodo lahko v bližnji prihodnosti priključila na javni vodovod Letošč. POSLOVNE INFORMACIJE 1. Prejeli smo nov spisek poslovnih ponudb domačih in tujih podjetij. 2. GZS vabi na poslovno srečanje s podjetniki dežele Baden - Würtenberg, ki bo 17. in 18.3. v Stuttgartu. Sodelovala bodo podjetja iz avtomobilske in elektroindustrije, elektronike in turizma. 3. GZS in Območna zbornica za Gorenjsko iz Kranja organizirata skupen nastop na sejmu Vse za gosta (Alles für den Gast), ki bo v Salzburgu od 29-3-do 1.14.1998. Prijave se zbirajo do 16.1.1998. 4. Izšla je knjižica Kakovost v gostinstvu, priročnik za izvajanje kategorizacije nastanitvenih obratov. 5. ROMEXPO iz Bukarešte vabi na sejem CER-GLASS 98, to je sejem proizvajalcev opreme in izdelkov stekla, keramike in porcelana za široko potrošnjo in industrijo, ki bo od 21. do 27. maja 1998 v Bukarešti. Isto podjetje vabi na sejem CONSTRUCT-EXPO, sejem opreme, materialov in tehnologij za gradbeništvo, instalacij in orodij, ki bo od 23. do 27. aprila 1998 v Bukarešti. 6. Samostojne podjetnike in maiapodjetjavabimo, da koristijo brezplačno pravno svetovanje (And-jelko Tičič, tel. 852-790) in finančno-davčno svetovanje (Elstard.o.o.,Ivanka Tajnik, tel. 497-6660). Na voljo je tudi sejna soba z opremo za prezentacije, poslovne razgovore in predavanja. 7. V okolici Velenja je na voljo poslovni prostor v izmeri 110 m2 s parkiriščem in poslovni objekt v tretji fazi izgradnje. 8. Razpis učnih mest za vajence bo šel v tisk 23.I.I998. Vsa zainteresirana podjetja in samostojne podjetnike pozivamo, da do tega roka dopolnijo svoje prijave. 9. Podjetja, samostojne podjetnike, šole in druge zainteresirane vabimo na posvet o vlogi podjetij v novem sistemu poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki bo v sredo 4. februarja ob 10. uri v Velenju. 10. Združenje delodajalcev nam je posredovalo pregled izhodiščnih plač za december 1997 po SKP in po Kolektivnih pogodbah dejavnosti. 11. AKTUALNO PRI CARINJENJU (vključno s Hrvaško) je seminar, ki bo v Mariboru v torek, 10. februarja, od 9- do 17. ure. Predavajo Franc Košir, Viljem Belovič, Leopold Cankar iz CU R Slovenije in Tonkajokič iz CU R Hrvaške. 12. Frankfurtski sejem vabi na ogled sejma AMBIENTE (okrasje za dom, notranja oprema, darila, ure, slike in okvirji), ki bo do 14. do 18. februarja 1998. Več informacij dobite po telefonu 856-920 ali na sedežu zbornice Velenje, Rudarska 6a oziroma na internet naslovu www.gzs.si. Božo Lednik Dušan Žehelj: “Na prihodnost podjetja gledamo z realnim optimizmom.” (foto: F. Kotnik) na slika je v zasebni trgovini, kjer majhne trgovinice na podoben način kot so po letu 1990 nastajale, sedaj zapirajo vrata. “Moramo biti zelo previdni, zato v pretežni meri od kupcev zahtevamo avanse. Kaj hočemo drugega, če je pa poslovna etika na tako nizkem nivoju!?” nekoliko z razočaranjem razmišlja Dušan Žehelj. Davidov hram se lahko za leto 1997 pohvali s podatkom, da je bil največji slovenski kupec proizvodov Pivovarne Laško, podobno pa velja tudi za relacije s kletema Jeruzalem-Ormož in Krško. V prihodnjem obdobju si veliko obetajo od prodaje Refoška. “Ocenjujemo, da bosta letošnje in prihodnje leto nekakšni prelomnici. Trg se bo očistil, pokazalo se bo, kdo bo na njem uspel preživeti. Ker smo prisotni tudi na ljubljanskem območju in ker pomeni pivo v celoti približno 50 odstotkov naše prodaje, smo se začeli pogovarjati o poslovnem sodelovanju tudi s Pivovarno Union. Toda Slovenija je majhna, zato razmišljamo tudi o izvozu. V vsakem primeru pa lahko na prihodnost podjetja gledamo z realnim optimizmom,” je svoje misli sklenil direktor Davidovega hrama. Franci Kotnik Občina Nazarje Kdo bo gradil šolo? Franci Kotnik PODJETNIŠKI KOTIČEK Ste še v zadovoljivi kondiciji ali so vas nenehni obiski davčne službe s polnimi rokami papirjev že dodobra izmozgali? Januar je res čas, ko človek upravičeno pomisli, ali je morda bistvo vsega tako in drugačno poročanje, ali je morda vendarle pomembneje ustvarjati novo vrednost?! Pa vendar, potrebno je preiti tudi to fazo, dokler so predpisi takšni, kakršni so, oziroma dokler se ne bo na drugi strani snovalcem in tolmačem posameznih zakonov ustvarila dovolj močna protiutež, ki bo dogodke kanalizirala v še normalne tokove. V zadnjem času se kot nasprotna stranka dokaj uspešno postavlja po robu Društvo davčnih svetovalcev, ki je tudi že sprožilo določene postopke za pre-verbo ustavnosti. Nazadnje se je to zgodilo v teh dneh v zvezi s spornim pričetkom veljavnosti Zakona o prometnem davku in Zakona o prispevkih za socialno varnost. Druga tovrstna strokovna služba, ki naj bi odigrala zelo podobno vlogo, je sekcija računovodskih in finančnih delavcev, ki je zasnovana v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Ustrezna sekcija je bila ustanovljena na območju Savin-jsko-šaleške gospodarske zbornice. Vsekakor bo uspeh delovanja sekcije tem večji, čim aktivneje se bodo v delo vključevali vsi potencialni člani sekcije in čim bolj vplivni bodo posamezniki, ki bodo delovali v organih sekcije. Poleg dialoga z državo naj bi sekcija skrbela tudi za dovolj dobro strokovno usposobljenost in ustrezni kvalitetni nivo delovanja posameznih knjigovodij in knjigovodskih servisov, uredila pa naj bi tudi njihov status s poenotenim cenikom za opravljene storitve, podobno kot je to urejeno pri odvetnikih. Nenazadnje je podcenjenost tovrstnih storitev prepogosto vzrok slabo opravljenemu delu, ki ima za posledico kršitve predpisov, ki lahko povzročijo plačevanje visokih kazni. Kljub temu pa se, izgleda, nekateri kaznim zelo spretno ali pa srečno izognejo. Kako si drugače razlagati odločne, a napačne razlage posameznih predpisov s strani nekaterih posameznikov, v prepričanju, da imajo prav in da je vse nad njihovim “znanjem” navadno kompliciranje? Je pa s tem približno tako kot z gnitjem jabolk, saj gnilo jabolko hitro okuži zdravega, zdravo pa nikoli ne ozdravi gnilega... Človek si želi samo to, da bi bil splošni nivo poznavanja pravil igre na ravni, ko vsaka sapica le ne bi ogrozila težko vcepljenega poznavanja pravil pri drugih. Ste morda med tistimi, ki ste hiteli izstavljati račune za januar, si obračunali regres za letni dopust in morda še kakšen drugi osebni prejemek, preden bi stopila v veljavo nova predpisa o povišanem prometnem davku in prispevkih za socialno varnost? Ponekod, tudi v ne tako daljni okolici, so to te dni množično počeli. Pa je bila panika odveč. Že pred razglasitvijo zakona je bilo jasno, da bi morala zakona veljati s 15. dnem po objavi. Torej bi bilo za take interventne obračune še 15 dni časa po tem, ko je bil predpis objavljen v UL, v kolikor pa bi pričel veljati s 1.1. letos (kar je sicer protiustavno), kot je v zakonu tudi zapisano, pa nam prehitevanje tako in tako ne bi koristilo. Poleg tega zakon o prispevkih vendarle ni tako krut, kot so nekateri pričakovali. Dva dni zmede po objavi zakona v UL, ki je prinesel nepopravljen datum veljavnosti zakona (1.1.1998) še iz prve obravnave poslancev v lanskem letu, je danes (torek) končno prineslo rešitev v obliki pojasnila Ministrstva za finance. Sprememba zakona o prometnem davku (tar. št. 1 storitve - iz 5% na 6,5%) se prične uporabljati s 1.2.1998, ravno tako tudi sprememba zakona o prispevkih za socialno varnost. Vsi tisti, ki ste prvo akontacijo prometnega davka za petnajst dni januarja plačali po stopnji 6,5%, boste (glede na omenjeno mnenje) preveč plačani davek poračunali ob drugi akontaciji. Prav gotovo pa je večina, glede na to, da je bila izbira prepuščena posameznemu zavezancu, odvedla manjši davek, kar v luči mnenja pomeni, da vam obračunov in zneskov ne bo treba popravljati. Upajmo, da omenjena odločitev ne bo potegnila za sabo obračuna prometnega davka po stanju 31.1.1998. Mnenje ministrstva je sprožilo plaz ugibanj in ugotovitev, da mnenje ne more spremeniti zakona, ki ga je sprejel državni zbor. Zgodba se torej nadaljuje. Kaj pa davkoplačevalci? Najbrž bo treba še malo počakati, saj je zakon tako in tako protiustaven, pri tem pa imate na izbiro dve poti. Cenejšo ali dražjo, kakotkoli že zadevo obrnete. Ne pozabite, daje 31.1. rok za oddajo podatkov o odmeri dohodnine za leto 1997. Vida Skok d,0,0,______________ ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER Gorenje Velenje Podelitev priznanj najlepše urejenim podjetjem Prejšnji četrtek so v prostorih velenjskega Gorenja tretje leto zapovrstjo podelili priznanja za najboljša podjetja v okviru akcije Gospodarske zbornice Slovenije in Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa, urejena in čista. Ob tej priložnosti je slavnostni govornik, predsednik GZS mag. Jožko Čuk, med drugim dejal: “Podjetja iz leta v leto bolj spoznavajo, daje urejeno okolje sestavni del humanizacije dela, kakovosti proizvodnje in predvsem kakovosti življenja. To nedvomno vpliva tudi na boljše rezultate. V projektu sodelujejo območne zbornice, kivsvojem okolju najprej ocenijo in izberejo najboljša podjetja, ki jih potem predlagajo za ovrednotenje na državni ravni. V letu 1997 smo prvič razporedili podjetja v dve skupini, velika in srednja podjetja skupaj ter mala podjetja, saj so možnosti enih in drugih različne. Gospodarska zbornica Slovenije želi v projektu Moja dežela - lepa, urejena in čista uveljaviti spoznanje o nujnosti ustvarjanja prijaznih ter ure- Dr. Marjan Rožič, predsednik slovenske turistične zveze, je izpostavil sistem ocenjevanja za najbolj urejeno, čisto in lepo delovno okolje kot del kultur e podj etja in ljudi, ki v kolektivu delajo. Gorenje, ki ima širše zaledje na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini, na Celjskem in seveda v Šaleški dolini, nadaljuje prizadevanja v smislu visoke stopnje zavesti, tržnega in v izvoz usmerjenega podjetništva ter povezanosti z Mestno občino Velenje in šaleško turistično zvezo. V lanskoletni akciji je sodelovalo kar 62 podjetij, zato je priznanje Gorenju kot prvouvrščenemu podjetju dovolj reprezentativno in cenjeno. Gorenje si je po besedah Boruta Meha, namestnika predsednika PO Jožko Čuk, Borut Meh in Marjan Rožič ob podelitvi priznanja Gorenju (foto: Jože Miklavc) jenih delovnih okolij kot pogoja za kakovostno življenje in učinkovito poslovanje. Urejeno okolje je sestavni del celovitega obvladovanja kakovosti. Gospodarskazbornicas svojimi območnimi zbornicami in združenji učinkovito posega tudi na druga področja, ki so sestavni del proj ekta. Gre za področje turizma, trgovine in za podjetja, ki pri projektu sodelujejo kot pokrovitelji.” Gorenja, prizadevalo za istovetne cilje, kot jih zasleduje naslovni projekt, saj je vključevanje v evropske gospodarske tokove brez dosežkov na področju humanizacije dela, ekološke ozaveščenosti in urejenega okolja nemogoče. Ob pomembnih prodajnih dosežkih tega izvoznika pomeni takšno priznanje spodbudo za celoten kolektiv Gorenja. Jože Miklavc GZS Savinjsko - šaleška območna zbornica Velenje Prekomejno sodelovanje Aktivnosti velenjske območne gospodarske zbornice za učinkovitejše prekomejno sodelovanje in trgovanje se nadaljujejo po aktualnem planu, ki ga še zlasti narekuje ponudba financiranja programa Phare CBC. Razpis za prijavo projektov, ki je bil objavljen v Delu 5. januarja letos, je spodbudil številne gospodarstvenike, da so se udeležili enodnevne delavnice o tovrstnem sodelovanju z Avstrijo. Občina Mozirje Rečiška devetletka v predlogu državnega proračuna Po dolgih letih takšnih in drugačnih obljub se bo v letošnjem letu osnovna šola na Rečici končno pričela graditi. Takšno upanje daje letošnji predlog državnega proračuna, ki iz naslova demografsko ogroženih območij predvideva za začetek te gradnje 60 milijonov tolarjev. Posvet je potekal v sredo, 14. januarja, v prostorih območne zbornice v Velenju, osrednja vsebina pa je bila namenjena programu prekomejnega sodelovanja, razpisu za sofinanciranje projektov v letu 1998, predstavitvi Alpskega koncepta in razpravi o posameznih tehničnih vprašanjih. Udeležili so se ga predstavniki gospodarstva s Štajerske, Koroške, Gorenjske in avstrijske Koroške. Po mnenju organizatorjev je bilo zanimanje zelo veliko, celo večje od pričakovanega, kajti gre za velike spodbude (od leta 1994 do 1999 namenja Evropska unija za slovenske projekte prekomejnega sodelovanja kar 40 milijonov ekujev nepovratnih sredstev, k temu pa Slovenija sama dodaja še osem milijonov ekujev), hkrati pa za zelo natančna merila pri izbiri projektov in izvajalcev. Podjetniki in ekonomisti so izrabili priložnost in izpostavili številna vprašanja o posameznih nalogah. Ivan Piry iz Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj je menil, da je izkoriščanje sklada Phare hkrati tudi testiranje slovenskega gospodarstva in prilagodljivosti mednarodnim normam. Predstavnike občin in gos podarst-va je pozval k združevanju zmožnosti za izvajanje projektov in tako povečevanju možnosti za pridobitev svežih sredstev. Letošnji razpis sklada Phare predvideva sofinanciranje programov čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo v višini treh milijonov ekujev, sprednost-jo za večje projekte obmejnih občin. Za posamezne projekte je mogoče pridobiti preko 50 tisoč ekujev. Prvi rezultati so že vidni, so povedali nekateri prejemniki omenjenih sredstev, kot sta na primer podjetje Novna z Alpskim konceptom in Občina Gornji Grad z daljinskim ogrevanjem. Predstavniki mozirske občine so na sestanku, ki je bil konec lanskega leta na Ministrstvu za šolstvo, dobili zagotovilo, da bo država za to investicijo v letošnjem letu namenila 60 milijonov SIT, v letu 1999 večinski delež, v letu 2000 pa poračun. Izračun, ki še ni potrjen, predvideva s strani države vložek 210 milijonov SIT, izračunano na dan 1.1.1997. Ta vrednost bo seveda povečana glede na inflacijo. Takoj, ko bo to uradno potrjeno, bo z izvajalcem, podjetjem Cimperman, podpisana pogodba in z deli se.bo pričelo. Finančna struktura gradnje predvideva tudi krajevni samoprispevek na Rečici. Referendum za uvedbo samoprispevka, s katerim naj bi se v petih letih zbralo okoli 60 milijonov SIT, bo takrat, ko se bo z gradnjo že pričelo. Odveč je na tem mestu opozarjati na resnost potrebe za samoprispevkom. Brez njegovega izglasovanja lahko marsikaj pade v vodo. Na mozirskipbčini pa se kljub navideznemu ponovoletnemu mrtvilu dogaja še marsikaj. 12. januarja je župan pripravil sprejem za direktorje večjih firm, zavodov, duhovnike, predstavnike bank in društev. Predstavil jim je utrip občine in njihovo mesto v njej. Pred kratkim je bil sestanek predstavnikov občin Mozirje in Ljubno, podjetja RTC Golte in Zavoda za urbanizem Velenje. Zavod bo pripravil ureditveni načrt za celotno področje RTC Golte, ki sega v občini Mozirje in Ljubno. Načrti predvidevajo nove žičnice in akumulacijsko jezero, ki je predpogoj zazasneževanje.Načrtiso smeli, predvsempavprid turizmu, ki v tej panogi vse težje parira ostalim slovenskim zimsko-športnim središčem. Govorili so tudi o alpskem vrtu, ki ga na Golteh pripravljajo že dalj časa, njegova otvoritev pa naj bi bila v času spomladanske razstave cvetja v Savinjskem gaju. Novosti so tudi na področju sociale. Naročen je projekt obnove in preureditve hiše na Tratah, kjer bo varstveno-delovni center. Delanaj bi stekla in bila tudi končana v letošnjem letu. Veliko novega je tudi na področju voda. Pred časom je bila očiščena struga potoka Rečica, ki je v lanskem avgustu kar dvakrat poplavljal. Enako, morda še težje delo, čaka še v Mozirju. Čiščenja so potrebne struge Mozirnice in Trnave. Še v tem mesecu bo s strani predstavnikov države opravljen ogled korita reke Savinje. Posebno kritične razmere so od jezu v Spodnji Rečici pa do Radmirja. V tem delu od novembrskih poplav leta 1990 ni bilo večjih ureditvenih posegov. Potrebni pa so v Trnovcu, Šentjanžu, Grušovljah... Obilica dela v začetku narekuje enak tempo skozi vse leto. Problemov je veliko, vsak zase pa je velik in pomemben. Koliko jih bo ob koncu leta razrešenih, je v največji meri odvisno od darežljivosti države, ki svojo proračunsko malho prazni za takšne in drugačne namene. Benjamin Kanjir ______________________________________1_Jože Miklavc JKP KOMUNALA d.0.0. GORNJI GRAD Objava prostega delovnega mesta tajnica - knjigovodja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo srednjo strokovno izobrazbo - ekonomska ali ekonomsko - komercialna smer - najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju knjigovodstva, - obvladovanje osnov računalništva (program Windows). Prednost pri izbiri imajo kandidati s stalnim prebivališčem na območju občine Gornji Grad. Delovno razmerje se sklepa za določen čas šestih (6) mesecev z možnostjo podaljševanja, s polnim delovnim časom. Lastnoročno napisane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: JP KOMUNALA d.0.0. GORNJI GRAD, Attemsov trg 3, 3342 GORNJI GRAD. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 15 dni po izbiri. JKP KOMUNALA d.0.0. GORNJI GRAD Občina Nazarje OBVESTILO Občane obveščamo, da bo seznam telefonskih naročnikov objavljen v prihodnji številki Savinjskih novic, ki izide 6. februarja 1998. Luče ob Savinji Za cesto proti Lučam zopet ni denarja? Malodane desetletje je minilo od katastrofalnih poplav, v katerih je bila poleg ostalega temeljito “načeta” regionalna cesta med Ljubnim in Lučami. Številni še pomnimo obljube o takojšnji sanaciji in pomoči države, ki so jih širokoustno in neodgovorno ponudili ljudem v upanje in tolažbo najvišji predstavniki države. V teku časa so se menjale vlade, vendar so ključni ljudje ostajali isti, storilo se je malo, bolje rečeno premalo in zdi se, da bo usoda ceste iz preteklih let doživela še eno proračunsko ponovitev. Ljubljana Vlada predlaga parlamentu ustanovitev občine Solčava Vlada Republike Slovenije bo državnemu zboru predlagala razpis referenduma za ustanovitev dvajsetih novih občin (med njimi je tudi Solčava), za šest ozemeljskih sprememb sedanjih občin in za štiri spremembe imena in sedeža občine. Referendumi bodo predvidoma v začetku aprila. Postopek za oblikovanje novih občin in še nekatere spremembe v mreži 147 občin, ki se je začel lani, tako prehaja iz posvetovalne v zakon-odajno stopnjo. Mnenje vlade seveda še ne pomeni dokončnega števila novih občin, saj mora o vseh predlogih najprej odločiti parlamentarna komisija za lokalno samoupravo, in šele na podlagi njenega predloga bo državni zbor razpisal referendume. Po mnenju minis tra za lokalno samoupravo Boža Grafenauerja občin ne kaže vsiljevati nikjer tam, kjer volja ljudi še ni dozorela. To se je namreč dogajalo pri vzpostavitvi prve oziroma sedanje mreže občin. Po vladnem predlogu so v skladu z ustavo in zakoni izpolnjeni pogoji, da na območju sedanje mestne občine Koper nastanejo še občine Ankaran - Škofije, Dekani in Šmarje - Merezige. Na območju sedanje mestne občine Maribor je predlagana ustanovitev še dveh občin: Hoče -Slivnica in Miklavž na Dravskem polju. Iz mestne občine Nova Gorica naj bi se izločila nova občina Grgar - Čepovan. Na območju sedanje mestne občine Novo mesto naj bi poleg nje nastali še občini Dolenjske Toplice in Žužemberk. Iz območja sedanje mestne občine Ptuj naj bi se izločili novi občini Hajdina in Markovci. Na območju Kamnika naj bi nastala še občina Komenda, iz Lendave naj bi se izločil Dobrovnik, na območju sedanje občine Litija pa naj bi nastala še občina Šmartno pri Litiji. Iz občine Luče naj bi se kot samostojna občina izločila Solčava, Jezersko pa naj bi se izločilo iz občine Preddvor. Na območju Loške doline naj bi nastala še občina Bloke. Iz občine Ravne -Prevalje naj bi odšle Prevalje, sedanja občina Ruše pa naj bi se razdelila še na dve novi: Lovrenc na Pohorju in Selnica ob Dravi. Na območju sedanje občine Žalec naj bi nastala še občina Polzela. Med vladnimi predlogi za ozemeljske spremembe sedanjih občin ni omenjeno naselje Prihova. Franci Kotnik Človek dobi občutek, da ima nekdo Zgornje-savinjčane in številne obiskovalce Doline dobesedno za bedake. Tako se zdi ob podatku, da z osnutkom državnega proračuna namenili za rekonstrukcije cest dve milijardi tolarjev, kar pomeni, da je odsek ceste Ljubno - Luče samo eden od petintridesetih po vsej državi, ki bolj ali manj nujno kličejo po rekonstrukciji. Nič kaj rožnati obeti torej, razen če bo (ko to berete je razdelitev že znana) odbor za infrastrukturo in okolje pri državnem zboru zagotovil zadostna sredstva za dokončno in temeljito ureditev ceste, ki predstavlja rak rano dolini in sramoto državi. Ob tem seveda ni odveč vedeti, da država še vedno ni odmislila načrtovane Občinski svet Nazarje Sledila je obravnava odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom, ki določa, da so ustanoviteljice omenjenega zavoda vse zgornjesavinjske občine. Odlok tudi določa, da so posamezne občine lastnice zdravstvenih domov in opreme na svojem območju, zavod je le njihov upravljavec. V Nazarjah upajo, da bodo letos uspeli nabaviti novi rentgen in urediti parkirišče pred zdravstvenim domom, člani občinskega sveta pa so tudi menili, da bi bilo na tej lokaciji glede na obseg dela in število pacientov zelo koristno urediti manjšo lekarno. Omenjeni odlok je bil sprejet po hitrem postopku. Nadaljevanje seje je bilo namenjeno obravnavi delovnega gradiva o ustanovitvi Sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Svetniki so se strinjali z razmišljanjem, da bi se šibke občine v veliki celjski regiji, ki bi segala od avstrijske do hrvaške meje, verjetno “izgubile”, zato vidijo večjo možnost uveljavitve v savinjsko-šaleški navezi. U stanovitev sveta občinsicer nima neposredne zveze s postopkom regionalizacije, saj se svet ustanavlja kot svetovalni organ, ki o problematiki občin ustanoviteljic sprejema stališča, mnenja, priporočila in predloge. Temeljne naloge sveta so: oblikovanje poenote- zožitve cestišča in daje tozadevna dokumentacija še vedno v pripravi. Upati je torej, da sta poslanca in župana, Jakob Presečnik in Mirko Zamernik, uspela prepričati kolege v omenjenem odboru o nujnosti sanacije zgornjesavinjske prometne žile, če ne je tudi 91 milijonov tolarjev dotacije Phare za izvedbo modernizacije regionalne ceste Pavličevo sedlo, kateri so dodani k proračunskim sredstvom Direkcije RS za ceste, slaba tolažba. Tembolj, ker je menda Avstrija za vsebinsko odprtje mednarod-negaprehoda, ki bi služil tudi motornim vozilom, vedno manj zainteresirana. Savinjčan nih in strokovno utemeljenih stališč o skupnem razreševanju problemov s področij zdravstva, šolstva, kulture, zaposlovanja, komunale, turizma, prometnih povezav, gospodarstva in drugih področij; evidentiranje problematike ter oblikovanje predlogov za njihovo razreševanje; spodbujanje vseh oblik sodelovanja in skupnega nastopanja; pripravljanje dokumentov, uporabnih za skupne razvojne načrte; pripravljanje mnenj k predlogom zakonov, ki se nanašajo na pokrajinsko oziroma regijsko členitev Slovenije; razvijanje drugih oblik demokratičnega sodelovanja med občinami; obveščanje javnosti o delu sveta. Po razpravi so svetniki sprejeli sklep o ustanovitvi Sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline, sprejeli so tudi pravilnik o njegovem delu, za člana pa so imenovali župana Ivana Purnata. Po določitvi delovnega časa gostinskih lokalov v letu 1998 (ostaja enak kot lani) je bila na vrsti še obravnava rebalansa občinskega proračuna. Slednji se je s 193,2 povečal na 202,6 milijona tolarjev. Povečanje gre na račun znatnejših sredstev iz naslova finančne izravnave. Ob tem so člani občinskega sveta sprejeli tudi sklep o začasnem financiranju javne porabe v prvem trimesečju letošnjega leta. Franci Kotnik Podprli ustanovitev Sveta občin 26. redno sejo, zadnjo v letu 1997, so nazarski svetniki opravili v petek, I9. decembra. Za uvod so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev, ki omogoča nadaljnji razvoj oziroma širitev podjetja Mali gospodinjski aparati. Zavodice Nadaljevanje rekonstrukcije cest Kot smo v Savinjskih novicah že poročali, poteka v občini Nazarje rekonstrukcija lokalnih cest. Zaradi ugodnih vremenskih pogojev dela potekajo tudi v zimskem času, najbolj intenzivno v zaselku Zavodice, kjer si krajani prizadevajo rekonstruirati cestišče dlje, kot je bilo sprva predvideno. Rekonstrukcija ceste v smeri Tratica-Risnekov križ je bila končana že konec lanskega leta Finančno jo je omogočila občina Nazarje, predvsem je prispevala za gradbena dela, za grobi ustroj pa so prispevali krajani sami. Krajani pašo se sedaj odločili, da nadaljujejo z rekon-strukci jo ceste od Risnekovega križa skozi sam zaselek, katerega značilnost je nestrnjenost naseljenosti, kar bistveno podraži celotno investicijo. Poleg tega bodo krajani obnovili tudi odcep proti domačijam Kolšek, Podrižnek in Šošter, ki pa spadajo že v teritorialno območje občine Mozirje. Vzroki za tako odločitev krajanov Zavodic tičijo v preozkem in zelo poškodovanem cestišču, ki ga vedno znova načenja tudi ujma in v poškodbah, ki jih pušča zima, ki odnaša precejšen del cestišča po travnikih in pašnikih. Intenzivna obnovitvena dela potekajo že od sredine decembra lansko leto in so že tako napredovala, da so konec prejšnega tedna na cestišče navozili že grobi ustroj. Pred dnevi sta gradbišče obiskala tudi župan občine Nazarje, Ivan Pur-nat, in občinskitajnikjože Štiglic, ki sta nakazala možnost dodatne finančne pomoči prizadevnim krajanom omenjenega zaselka in sicer iz naslova vzdrževanja gozdnih cest, s katerimi bi tako delno krili dokaj visoke stroške investicije, ki jo bo izvajalo podjetje GG Nazarje. Glede na to, da je zaslek v preteklih letih bil zelo osamljen, pravijo krajani, so njihove zahteve po dodatni finančni pomoči upravičene in poudarjajo, daje njihov življenjskistandard nizek in jim ne omogoča, da bi sami v celoti krili stroške tako velike in pomembne investicije, poleg opravljenega lastnega in težaškega ročnega dela. Pri tem navajajo, da se tukajšnja lokalna skupnost širi, s čimer potrebe skupnosti po ustreznejšem dostopu do urbanega središča rastejo. Modernejša povezava bo tako omogočila krajnom Zavodic hitrejši razvoj in zaustavila izseljevanje krajanov, ki je bilo v preteklih letih veliko. Polona Šporin Luče ob Savinji Adaptacija ceste pri Igli Precej vode je odteklo od jesenskega deževja, ko je narasla Savinja kilometer pred znamenito Iglo spodnesla zaščitni zid in se krepko zajedla v cestišče. Po nekajtedenskem čakanju in dogovarjanju so vendarle pričeli z sanacijo ceste. N a občini Luče so nam povedali, da so najslabša dela končana in da bodo delavci ljubljanskega podjetja za urejanje hudournikov, ob ugodnem vremenu, dela do nivoja cestišča končali do konca januarja. Savinjčan Sanacijska dela bodo kmalu končana (foto: J. Miklavc) <3 -U O 3 -3 Odgovor slavnostnega govornika Moram reči, da se mi je v srce naselilo veliko olajšanje. Sedaj namreč vem, zakaj hoče vlada po vsej sili in mimo vseh razumskih kriterijev (zatopa se imenuje vlada)postaviti radar na Menini. Povem vam, zaradi sončenja. Ko je predsednik ljudske stranke gospod Marjan Podobnik, Še kot opozicijski mladenič, nabiral volilne glasove na Menini, je bilo hudičevo vroče. Ne zaradi njegovega govora in danih obljub, sredi poletja pač ponavadi sije sonce, razen če vlada ne določi drugače. Če me spomin ne vara, se je takrat mladenič iz ljudske stranke - ni mi jasno zakaj mi prav ljudska kar naprej prihaja na papir - prijetno podprt z domačo pečenko, lepo zagorel in zadovoljen vrnil v belo prestolnico. Medtem so se zgodile volitve in mladenič je postal mož. Tak čisto tapravi, ravno pravšnji za stolček podpredsednika liberalno-ljud-ske vlade. Prava osebnost na pravem mestu. Vse kot se spodobi in v skladu s predvolilnimi obljubami. Tako se je vsaj zdelo, vse do trenutka, koje sedaj že zrelega moža začel zapuščati spomin. Kar čez noč je pozabil na lastne besede z Menine, pozabil na zagotovila, ki jih je dal poslancem iz Zgornje Savinjske doline, zatajil je celo svojega zvestega sotrudnika in šefa poslanske skupine, dr. Zagožna, kipase stoje ovceprav napragu radarske lokacije. Prav mu je, Zagožnu namreč, zakaj pa ni podjtrl zgodovinskega vstopa v vlado. Obvsejpozabljivostim torej presenečenje, daje vladni podpredsednik pozabil odgovoriti gornjegrajskemu županu Toniju Riflju in Odboru za zaščito Menine, kaj bo z načrti o vojaškem radarju. Kot bi človeku odpo vedal dar govora, pa toliko je imel povedati pred volitvami. Res korajžna drža, vredna visokega državnega predstavnika, ki bo to ostal vsaj do naslednjih volitev. Celo njegovi poslanci in naši rojaki so nekam čudno onemeli, kot da jih je tacanje po koritu popolnoma uspavalo. Pa jih v parlament ni posadil Podobnik, ampak ljudje Zgornje Savinjske doline. Kaj bi dal, da bi vsaj enega od njih obšla želja in bi si prebral, kaj številni planinci pišejo o radarju. Seveda je za to potrebno priti na Menino, kjer sonce tudi v januarskem času dvigne temperaturo na 22 stopinj Celzija. Ravno prav za nekoliko obrazne rdečice. Vse skupaj seveda ni tako črno kot se zdi. Navsezadnje bo letos ponovno prilika, da se ljudski predsednik oglasi na Menini planini. Domačini bodo namreč praznovali, into nameravajo storiti dostojno, 100-letnicoprve koče na Menini. Menda bo tudi ljudsko rajanje s pečenko, lepa prilika torej, da podpredsednik vlade na “kraju zločina ” obelodani, zakaj ni več možno uresničiti predvolilnih obljub. Karvidimga, kako lep slavnostni govornik bi bil. S kravato in hlačamina črto ter z zdravo kmečko rdečico na licu. Poleg njega bi mogoče kazalo povabiti tudi bivše “zaslužnike”, ki trenutno v opozicijski senci “afne guncajo”. Njihove, zasluge, ki so si jih nabrali v bivših vladah niso nič manjše, zato bi bila planinska diskriminacija nekulturno dejanje, ki ga ne opraviči niti švic pod planinsko srajco. Moram reči, da se že-veselim proslave, bojim se satno, da bo vlada z dekretom za ta dan naročila slabo vreme. Tako kot ob načrtovanem protestnem shodu lansko leto. Tudi zaradi tega bi bilo prav, da ljudstvu spregovori podpredsednik Podobnik ob asistenci obrambnega ministra. Lahko se namreč zgodi, da ga bo potrebom! Nekdo mu pač mora držati dežnik nad glavo. Sončaricaje namreč sila neprijetna bolezen:pušča posledico, kisejilaično pravi izguba spomina in odgovornosti do lastnih besed. Savinjčan Zgornja Savinjska dolina Vse večji interes za skrb ostarelih? V zadnji številki smo poročali o potrebah in težavah, ki vladajo na področju socialnega varstva, gre predvsem za oskrbo starejših občanov. Nič kaj vzpodbudno ni dejstvo, da dolina doma nima, čeprav ji po republiških kriterijih pripada, še manj je razveseljivo dejstvo, da je trenutno v oskrbi po vsej Sloveniji trenutno 84 ljudi iz Zgornje Savinjske doline. To pa v denarju, ki v tem primeru ne bi smel biti predmet govora, pomeni, da občine za sedanje oskrbovance plačujejo drugim domovom po Sloveniji več kot 50 milijonov tolarjev. Dejstva so torej znana, manj je razumljiva nezmožnost zgornjesa-vinjskih občin se poenotiti in skupno podpreti gradnjo doma. Kot smo poročali, so pri teh prizadevanjih najdlje prišli, in resnici na ljubo tudi prvi začeli akcijo, na ljubenski občini. Kot možno lokacijo so ponudili nekdanjo sušilnico hmelja v Radmirju. Opravljena je bila ocenitev trenutno še stoječega objekta s funcionalnim zemljiščem okrog njega, skupaj 2.500 kvadratnih metrov. Zemljišče je po zelo ugodni ceni ponudila ZKZ Mozirje, ker gre za gradbeno parcelo bi se izognili tudi stroškom povezanimi z spremembo namembnosti. Prav tako je izdelana tudi že lokacijska dokumentacija in idejni programski projekt, v katerem so prostori projektirani po metodologiji za gradnjo in opremo splošnih socialnih zavodov. Poleg tega, po navedbah županje Anke Rakun, na tej lokaciji že obstaja os- novna komunalna infrastruktura in kar je tudi pomembno, lokacija je na območju, kjer ni industrije in hkrati v .strnjenem domačem naselju. Ljubenska županja je kolegom županom in občinskim svetom ostalih štirih občin že poslala utemeljitev in prošnjo za pisno mnenje. Po prvih neuradnih odzivih vsaj v Gornjem Gradu in Mozirju ne kažejo ravno pretiranega navdušenja. Vse kaže, da se bodo ponovno uveljavili ozko zapečkarski interesi, ki znajo ugodno možnost za dolga leta oddaljiti iz Zgornje Savinjske doline. Sicer pa, če smo znani po zdraharstvu in nezmožnosti uveljavljanja skupnih interesov, bo pač še ena skupna sramota komajda zaznavna v kloaki različnih interesov, ki največkrat nimajo večinskega pokritja niti v okoljih iz katereh izhajajo. Tudi to je Zgornja Savinjska dolina. Savinjčan Ljubno ob Savinji Skupni napori za preživetje Pred časom se je ljubenska županja Anka Rakun sestala z prebivalci zaselka Ter. Sedemindvajset krajanov se je udeležilo sestanka na katerem so obravnavali različne pobude in perečavprašanja,kiso življensko vezana na celovitost in preživetje ter ohranjanje delovnih mest na odročnih kmetijah zase in svoje potomce. Zaselek Ter je interesanten ne samo zaradi neposredne soseščine Golt, ampak zaradi naraščajočega interesa za razvoj kmečkega turizma. Občina Ljubno je v preteklem letu pri ministrstvu za kmetijstvo kandidirala za sredstva, ki jih namenjajo iz programa Crpov in nekaj denarja za projekte tudi dobila. S temi sredstvi bodo skupaj z interesenti pripravili programe in pri omenjenem ministrstvu kandidirali za nepovratna sredstva. Program Crpov namreč podpira infrastrukturni ter etnografsko kulturni razvoj podeželja, zato so se kmetje zavzeli, da bi asfaltirali odsek ceste proti Tolstemu vrhu. Savinjčan Občina Mozirje Na obisku v Beli Krajini Člani mozirskega občinskega sveta in občinske uprave ter predstavniki javnih zavodov in društev iz Mozirja so se pred iztekom lanskega leta odpravili na poučno ekskurzijo v Belo Krajino. Najprej so si v Metliki ogledali vinsko klet in pokusili nekaj sort vina. Vožnjo so nadaljevali do Črnomlja, kjer so si ogledali mestno muzejsko zbirko v tamkajšnjem gradu, pastoralni center, cerkev sv. Petra in spomenik na Gričku. Nato so nadalj evali pot do Velikega Ner-ajca, kjer so jim predstavili informacijski center, ogledali so si zbirko izdelkov domače obrti, izdelovanje ljudskega glasbila ter mlin in žago v Pustem Gradcu. Popoldanski del ekskurzije so namenili ogledu Vinice, kjer je tudi rojstna hiša pesnika Otona Župančiča. Na kmečkem turizmu pri Bahorju, kjer je bila zadnja postaja, je goste iz Mozirja pozdravil črnomaljski župan Andrej Fabijan. KF Pogovor z načelnikom Upravne enote Mozirje, prof. Darkom Repenškom Kdaj in kakšne bodo nove osebne izkaznice Petega decembra lani je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen nov Zakon o osebni izkaznici. 0 tem pomembnem osebnem dokumentu vsakega polnoletnega državljana se že nekaj časa govori, zato je prav, da o tem spregovori načelnik Upravne enote Mozirje, prof. Darko Repenšek. SN: Ali nam lahko predstavite nov zakon o osebni izkaznici? Repenšek: Nov zakon o osebni izkaznici je sprejel Državni zbor 20. novembra 1997, objavljen pa je bil v Uradnem listu Republike Slovenije št. 75/97 dne 5.12.1997. Bistvena novost je v tem, da osebna izkaznica ni več obvezen dokument za vse državljane. Za državljana, ki ima kakšen drug dokument s sliko (potnrlist, vozniško dovoljenje, stalno obmejno prepustnico), osebna izkaznica ni obvezna. Obvezna je le za tiste državljane, ki drugega ustreznega dokumenta nimajo. Ne glede na svobodno odločitev za osebno izkaznico pa je njen namen služiti državljanom kot učinkovito sredstvo za dokazovanje istovetnosti, državljanstva, kot dokument za prehajanje državne meje ter nastopanje v javnem prometu. SN: Kdo ima pravico do nove osebne izkaznice in kje jo bodo državljani lahko dobili? Repenšek: Pravico do nove osebne izkaznice ima vsak državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. V izjemnih primerih, ko državljan iz objektivnih razlogov še nima urejenega stalnega prebivališča, pa zakon dopušča tudi možnost izdaje osebne izkaznice po kraju začasnega bivališča, vendar je veljavnost slednje omejena na eno leto. Pristojnost za izdajo osebne izkaznice ima upravna enota, na območju katere ima državljan stalno prebivališče oziroma, vezano na prej povedano, izjemoma po kraju začasnega prebivališča. SN: Kako pa je z veljavnostjo os-ebne izkaznice?_______________ Repenšek: Novost zakona je tudi veljavnost osebne izkaznice. Za polnoletne državljane je veljavnost osebne izkaznice omejena na 10 let, za mladoletne pa na pet. Trajne veljavnosti osebnih izkaznic, za državljane, starejše od 50 let, kot smo jo poznali po prejšnjem zakonu, sedaj ni več. Veljavnost osebne izkaznice, izdane po začasnem prebivališču, pa je eno leto. Zakon tudi sankcionira večkratno pogrešitev osebne izkaznice. V primeru, da državljan dva- ali večkrat izgubi, odtuji ali kako drugače pogreši osebno izkaznico, se nova izda z veljavnostjo le enega leta. S tem se želi preprečiti možnost zlorabe osebne izkaznice, kije zaradi njene potovalne funkcije večja. SN: Osebna izkaznica bo torej tudi potovalni dokument? Repenšek: Tako je. Zakon določa, da lahko državljan uporablja osebno izkaznico za prehod državne meje, kadar je tako določeno z meddržavnimi sporazumi. Osebna izkaznica ni enakovreden potovalni dokument potnemu listu, z njo se lahko potuje le v tiste države, s katerimi se je Slovenija to dogovorila. Ker se z osebno izkaznico lahko prestopa državno mejo, predvideva zakon tudi prepoved uporabe osebne izkaznice za ta namen, kadar so izkazani razlogipo zakonu o potnih listinah državljanov Republike Slovenije. Prepoved potovanja preko državne meje se na predpisan način označi v osebni izkaznici. SN: Kdaj boste pričeli v Upravni enoti izdajati nove osebne izkaznice?_________________________ Repenšek: Izvedba novega zakona je povezana s številnimi organizacijskimi in tehničnimi rešitvami, zato je predlagatelj predvidel, da se Zakon o osebni izkaznici, ki je pričel veljati 20. decembra 1997, začne uporabljati po preteku šestih mesecev od njegove uveljavitve, torej 20. junija 1998. Takrat bomo v Upravni enoti Mozirje začeli sprejemati tudi prve vloge za izdajo novih osebnih izkaznic. Pred tem rokom bomo državljane na ustrezen način, tudi preko vašega časopisa, obvestili, kaj potrebujejo za izdajo nove osebne izkaznice ter o njeni ceni. O tem zaenkrat ne moremo dati dokončnega odgovora, ker še niso sprejeti podzakonski predpisi. Pri tem bi rad poudaril, da bomo v upravni enoti sprejemali le vloge državljanov. Bistvena novost zakona je namreč tudi uvedba centralizirane izdelave obrazcev osebnih izkaznic na enem mestu, izdelovalec zaenkrat še ni znan oziroma izbran. Za državljane tak postopek centralizacije ne bo predstavljal nobene spremembe. Državljani bodo dali vlogo za izdajo osebne izkaznice v upravni enoti in jo na istem mestu tudi dobili, spremenil se bo le način izdelave. Sedaj obrazec osebne izkaznice izpišemo in izdelamo v upravni enoti, po novem zakonu pa se bodo osebne izkaznice izpisovale in izdelovale le na enem mestu, kamor bomo iz upravnih enot posredovali vloge s prever- jenimi podatki, izdelovalec pa bo upravnim enotam nato posredoval izdelane osebne izkaznice. Pri tem velja poudariti, da bo od vložitve prošnje do dviga izdelane osebne izkaznice potreben določen čas, zato takojšnja izdaja ne bo več mogoča. SN: Kako pa bo z veljavnostjo “starih” osebnih izkaznic? Repenšek: Glede “starih” osebnih izkaznic, ki jih državljani sedaj imajo, velja naslednje. Osebne izkaznice, izdane na obrazcih SFRJ, bodo veljale še tri mesece po začetku uporabe zakona, torej do 20. septembra 1998, medtem ko bodo osebne izkaznice, izdane na obrazcih Republike Slovenije, veljale še tri leta po uveljavitvi zakona, torej do 20. junija 2000. Ne glede na to pa bi državljanom iz Zgornje Savinjske doline priporočil, da naj z vlogami za izdajo novih osebnih izkaznic ne čakajo do izteka starih, ravno zaradi njene spremenjene “uporabnosti”. Franci Kotnik Upravna enota Mozirje Uporaba novega grba Občine Mozirje na registrskih tablicah V Upravni enoti Mozirje bomo pričeli uporabljati nov grb Občine Mozirje na registrskih tablicah motornih vozil, registriranih pri nas. V skladu z veljavnimi predpisi mora Upravna enota uporabljati na registrskih tablicah grb tiste občine, v kateri ima svoj sedež, kar v našem primeru pomeni grb Občine Mozirje. Ker je Občina Mozirje prevzela nov grb, smo v upravni enoti morali izvesti postopek za oblikovanje grba v skladu s standardi, ki veljajo za registrske tablice. Usklajena podoba grba je bila pripravljena v decembru 1997, nov grb pa bo uporabljen pri prvi novi seriji registrskih tablic, predvidoma konec januarja 1998. Lastniki vozil, ki imate na registrskih tablicah stari grb Mozirja, ga lahko uporabljate tudi vnaprej, zamenjava z novim grbom za že registrirana vozila ni obvezna. Regijsko združenje seniorjev - manager jev in strokovnjakov Nudijo znanje in izkušnje Člani regijskega združenja seniorjev - managerjev in strokovnjakov so se na (po)novoletnem srečanju zbrali prejšnji četrtek v prostorih podjetja Glin Gostinstvo v Nazarjah. Pokrovitelj srečanja je bila firma Davidov hram s Prihove. Turistično povezovanje Zgornje Savinjske in Šaleške doline Novi turistični vodniki Po pozdravnem nagovoru direktorja Davidovega hrama Dušana Žehlja je spregovoril Borut Jenko, ki je od lanske ustanovitve do konca leta opravljal funkcijo predsednika regijskega združenja. Dejal je, da so formalne zadeve sedaj v glavnem urejene, kar v praksi pomeni, da lahko člani nudijo svoje storitve v imenu združenja. Možnosti sodelovanja z gos- udeležence srečanja pozdravil Franc Mlakar in pohvalil napredek, ki ga je regijsko združenje naredilo v relativno kratkem času. Med vsemi dejavnostmi združenja je posebej poudaril svetovalno, za katero se morajo člani vsak na svojem področju kontinuirano izobraževati. V družabnem delu srečanjaso člani združenja izmenjali mnenja in izkušnje, nekateri so se Udeleženci srečanja seniorjev - managerjev in strokovnjakov (foto: KF) podarskimi subjekti je veliko, potrebno je le poiskati tiste, ki so potencialni uporabniki teh storitev. V združenju so se dogovorili, da bo predsednikovanje potekalo v rotacijski obliki - vsako leto bo to funkcijo opravljal nekdo drug izmed članov. V letu 1998 je ta dolžnost doletela Franca Miklavca, ki je v nadaljevanju opozoril na bistvo delovanjaseniorjev - managerjev in strokovnjakov. To je ohranjanje delovnih mest in ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta, posredno s tem pa tudi skrb za ohranitev osebnega standarda vsakega od članov. Paleta storitev se razteza od programskih usmeritev, marketinga, tehnologije, organizacije in financiranja vse do začasnega pokrivanja poslovodnih funkcij v gospodarskih družbah. Združenje se je pred novim letom v pismeni obliki predstavilo večjim gospodarskim subjektom in institucijam v regiji, ki jih sedaj obiskujejo in še podrobneje seznanjajo z možnostmi sodelovanja. Pri tem je Miklavc omenil tudi kodeks obnašanja, ki bi ga morali vsi svetovalci iz vrst seniorjev dosledno spoštovati. Varovanje industrijske lastnine oziroma poslovnih skrivnosti namreč ne bi smelo biti ogroženo v nobenem primeru. V imenu republiškega združenja seniorjev je tudi prvič srečali in se spoznali. Očitno je, da razpolagajo tako z znanjem kot izkušnjami, zakaj tega ne bi izkoristili? Franci Kotnik Ob zaključku 40-urnega usposabljanja po programu Turistični vodnik po regiji je pred dnevi v Velenju prejelo licence 18 novih vodnikov. Turistični, informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje na čelu s Slavkom Hudarinom, ki deluje na območju (bodoče?) Savinjsko-šaleške regije, je v sodelovanju z Zvezo turističnih vodnikov Slovenije poskrbel za izobraževanje, mentorstvo in izpite. Ob podelitvi licenc je v smislu povezovanja Šaleške in Zgornje Savinjske doline na področju turizma spregovoril velenjski župan Srečko Meh. Menil je, da je smisel tovrstnega sodelovanja v dopolnjevanju ponudbe. Z mladimi kadri, usposobljenimi turističnimi delavci, novimi zaposlitvami ter novo obliko iskanja dela na tem področju bo gotovo tudi lažje najti bližnjice in sveže ideje. Ob tej priložnosti so ustanovili regijsko sekc-ijo turističnih vodnikov, ki jo vodi Renata Natek, turistična delavka z večletnimi izkušnjami. Članski izkaznici turističnih vodnikov sta kot priznanje prejela tudi prva častna člana, župan Srečko Meh in teniškaigralka Katarina Srebotnik. Vzrok za to je na dlani - oba si namreč po svojih močeh prizadevata odpirati nove turistične poti v Šaleško in Savinjsko dolino. Jože Miklavc Društvo katoliških pedagogov Razsežnosti pedagoškega poklica Društvo katoliških pedagogov v svojih vrstah združuje učitelje, vzgojitelje in ostale, ki želijo s svojim delom pomagati k večjemu in iskrenejšemu sožitju na relaciji otrok-pedagog. Člani društva, ki delujejo na področju Zgornje Savinjske in Šaleške doline se enkrat mesečno srečujejo na predavanjih, ki jim vlivajo moči za vztrajanje v svojem vsakdanjem delu. Novembrsko srečanje je imelo namen spoznati etični kodeks društva katoliških pedagogovSlov-enije. Društvo se je odločilo za svoje člane napisati etični kodeks. To dejanje je sad razmišljanja o šolskem prostoru in spremljanje dogajanja v šolah. Učitelji imajo zakone in pravilnike, ki jih morajo spoštovati. Poleg njih pa čutijo, da je potrebna globlja notranja orientacija. To je v srce zapisan zakon ljubezni in klic Boga, ki jih notranje motivira. To je čustveno čutenje do mladega človeka, s katerim hodijo del poti njegovega odraščanja. Vzgoja je vselej pomembna in nikoli ne more biti prepuščena naključju. Poleg dobre zakonodaje in materialnih osnov je predvsem pomemben lik učitelja. Šola je takšna, kakršni so ljudje v njej. Predavanje o tej temi sta pripravila Veronika Ftičar Koselj in duhovni asistent društva, pater Silvo Šinkovec. Razgovor, ki je sledil predavanju, je v sodelujočih prebudil dejstva iz njihovega vsakdana. V njih je utrdil pravo usmeritev in jim dal poleta in moči za nove izzive, ki jim jih delo z mladimi vsakodnevno ponuja. Benjamin Kanjir Glasbena šola Nazarje Pozitivni odmevi na božično novoletni koncert OŠ Mozirje Priznanje za II. mesto Že v prejšnji številki smo poročali o prireditvi, ki sta jo pred prazniki v Delavskem domu pripravili Občina Nazarje in glasbena šola. Le ta je izvedla božično novoletni koncert, ki je bil hkrati tudi lep kulturni dogodek v počastitev dneva samostojnosti. Zaradi izjemno pozitivnih odmevov se velja koncerta še enkrat spomniti. Tudi lanskoletni božično novoletni koncert je prisrčno zaključil otroški pevski zbor glasbene šole, tokrat pod vodstvom Tadeje Cigale in korepetitorke Katje Kovač. Kot je povedala ravnateljica OlgaKlemše, seje glasbena šola dogovorila z Občino Mozirje, da bo opisani koncert izvedla tudi v dvorani mozirskega kulturnega doma, vendar ga občina zaradi prevelikega števila drugih prireditev ni mogla uvrstiti v svoj program. Mladi glasbeniki sedaj čakajo na povabilo ob kakšni drugi priložnosti, saj je škoda, da takšnega koncerta ne bi slišali tudi po drugih krajih doline. Franci Kotnik Jožko in Jaka Podbregar med nastopom Že s prvo točko je prepolno dvorano nazarskega kulturnegahramanavdušilštiriinpolletniJožko Podbregar iz Luč, kise v mali glasbeni šoli uči bariton. To je še en dokaz, da glasbena šola išče talente po vsej dolini. Iz vseh glasbenih točk je izžareval praznični utrip, ob tem pa so učenci prikazali zares visok nivo znanja. Nekateri izmed njih (Eva Ribežl, Benjamina Šuster in Karli Završnik) se pripravljajo na državno tekmovanje mladih glasbenikov. Občinstvo je z zanimanjem prisluhnilo harmonikarjema Luku Pauliču in Damjanu Sajovicu, slednji je učenec glasbene šole v Žalcu, ki sta postala ubran duo. Opravila sta že veliko nastopov po Zgornji Savinjski dolini in v Žalni ter postala prava vez med obema glasbenima šolama. Igrata tudi v kvintetu harmonik, ki se je predstavil publiki v sproščeni muzikalni igri pod vodstvom mentorice Andreje Turnšek. Slednja je z njimi igrala bas harmoniko. Po besedah ravnateljice GŠ Nazarje Olge Klemše omenjena oblikakomorne igre povezuje učence iz različnih občin, ki skupaj z učiteljico gojijo prijateljstvo in ljubezen do glasbe. Tokrat so se prvič predstavili instrumenti, kot sta saksofon in citre, koncert pa ni minil niti brez nežnih zvokov violine. GlasbenašolaNazarje vsako leto na svojih koncertih predstavlja svoje delo tudi z nastopi učiteljev. Ob tej priložnosti so poslušalci prisluhnili tudi dvema, ki sta s poučevanjem pričela jeseni: citrarki Citi Galič in flavtistu Jerneju Marinšku ob spremljavi kitarista Borisa Štiha. Takšni nastopi pomenijo velik izziv za učitelje, za glasbeno šolo pa potrditev, da niso samo uspešni pedagogi temveč tudi dobri koncertanti. Damjan Sajovic in Luka Paulič sta že ubran duo Prejšnji petek so na Srednji kmetijski šoli Grm v Sevnem pri Novem mestu podelili priznanja za najbolj urejene osnovne in srednje šole v Sloveniji. Med osnovnimi šolami je zmagala Osnovna šola Gederovci, odlično drugo mesto pa je zasedla OŠ Mozirje. Ugledno priznanje osnovni šoli pomeni tudi priznanje učiteljem, učencem in mozirski občini. JM Ljubno ob Savinji Skrb za starostnike Občina Ljubno, Društvo upokojencev Ljubno in Osnovna šola Ljubno vsako leto pripravijo prireditev za starejše občane. Tako je bilo tudi letos, ko se je prireditve udeležilo rekordno število starostnikov -preko sto se jih je odzvalo vabilu. Zbrali so se v prijetnem večnamenskem prostoru, ki so ga domiselno okrasili 1 jubenski osnovnošolci, ki so poskrbeli tudi za z ljudsko pesmijo obarvan program, saj je zbranim zapel otroški pevski zbor pod vodstvom Lenke Kralj. > Sledila sta pozdravnagovoraljubenske županje Anke Rakun in predsednika društva upokojencev Franca Povha, ki je obdaril najstarejše Ljubence in Ljubenke. Po pogostitvi so zbrani še lep čas “vasovali”, se pogovorili o svojih vnukih, o zdravju in se seveda spominjali življenja na vasi kakršno je bilo nekoč. Poslovili so se z ljudsko pesmijo in obljubo, da se ob letu ponovno snidejo. Otroci iz ljubenskega vrtca pa so v prazničnih dneh obiskali tudi nekatere starejše občane. Vseh seveda niso mogli, jih bodo pa ob kakšni drugi priložnosti. Obiskali so jih na njihovih domovih in povsod so bili njihovega obiska zelo veseli. Tako so marsikateremu starejšemu občanu s pesmicami in čestitkami polepšali praznik IPP Otroci iz ljubenskega vrtca v gosteh pri Cirili Brunet Vrtec Bočna Babice v gosteh Otroci so kot sončni vzhod: vedno se ga razveseliš! Toda, če ga hočeš doživeti, se moraš zgodaj zbuditi. Zamuditi ne smeš niti prve svetlobe, niti polne žareče krogle. Če znaš opazovati, vidiš, da niti dva nista enaka. Čeprav so si vsi podobni, ima vsak svoje posebnosti in vsak te obsije s svojo toploto. Zdravstveni dom Velenje Mamograf tudi za Zgornje-savinjčanke Obisk babic v bočkem vrtcu V vrtcu Bočna že dolga leta izvajamo različne oblike skupnega sodelovanja z družinami naših varovancev kot so skupna praznovanja, izleti, delovne akcije ipd. Na tak način želimo poglobiti stike med naravnimi in poklicnimi vzgojitelji, med družino in vrtcem, ter tako prispevati k boljšemu počutju in razvoju otrok, ki so nam zaupani. Teh srečanj so se udeleževali v glavnem starši ter bratci in sestrice otrok iz našega vrtca. Decembra pa smo v vrtec Bočna prvič povabili tudi babice naših varovancev. V svojem dolgoletnem delu s predšolskimi otroki sem imela že veliko različnih predstav in prireditev za starše. Toda ta je bila nekaj posebnega. Še nikoli niso otroci s takšnim pričakovanjem čakali povabljenih kot tokrat. Ko so babice prihajale, so jih pospremili v igralnico in se vsi, kot po nekem skritem dogovoru, stisnili v njihova naročja. To je bil res nepozaben trenutek. Babicam smo nato pokazali, kako preživljamo čas v vrtcu, ki je naš “drugi domek”. Otroci so jim zavzeto zapeli in zaplesali splet narodnih folklornih plesov. Babice pa so pripovedovale o tem, kako je bilo v starih časih. Otroških vprašanj kar ni bilo konca. Mašina stara mama je prinesla otrokom tudi dve “culici” z različnimi dobrotami. Manjkale niso niti fige, krofi in doma posušeno sadje. Otroške oči so žarele od radovednosti, ko smo odpirali skrbno pripravljen dar. To srečanje je vsem, ki smo ga doživeli, popestrilo praznično obarvan december in nas medsebojno zbližalo. Za spomin smo pripravili babicam lectova srca s pravimi ogledalci in z naslednjo mislijo: “Bog ni mogel vsega narediti sam, zato je ustvaril dedke in babice!” Minka Vrtar Pridobitev Zdravstvenega doma Velenje, novi mamograf za odkrivanje obolenj na dojkah, bo koristila tudi Zgornjesavinjčankam. Na manjši slovesnosti v decembru, ki se je je udeležila tudi državna sekretarka v pristojnem ministrstvu, dr. Dunja Piškur, so povedali, daje aparatura z opremo veljala 120 tisoč nemških mark. Sredstva za nabavo je velenjski zdravstveni dom zagotovil ob sofinanciranju Mestne občine Velenje, nekaterih podjetij in države. Ob tem je bistveno tudi to, da so pridobili sposoben operativni kader, ki ga vodi dr. Celcer. Po besedah državne sekretarke Dunje Piškur ima vsaka ženska po petdesetem letu starosti pravico, da je mamografsko pregledana, tako iz preventivnih vidikov kot zaradi natančnejše diagnostike. Omenjeni aparat bo to pravico ženskam približal oziroma bistveno skrajšal čakalno dobo za pregled. Jože Miklavc TURISTIČNO DRUŠTVO SOLČAVA objavlja RAZPIS ZA NAJEM - Pod slapom in - Okrepčevalnica Rinka v Logarski dolini. V najem se dajeta oba objekta enemu ponudniku za dobo 3 let. Pogoj: - dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti Vloge z navedeno višino najemnine za oba objekta skupaj pošljite do 31.1.1998 na naslov: Turistično društvo Solčava. Najbolj ugodni ponudniki bodo vabljeni na razgovor. Odbor Turističnega društva Solčava Almanah Zgornje Savinjske DOLINE ‘ 98 LAHKO NAROČITE TUDI PO TELEEONU 833 - 230 Planinsko društvo Gornji Grad Mikavnost Mangrtove gostoljubnosti Mangrt je v mnogočem svojstvena gora. Z 2.679 metri je za Triglavom in Škrlatico tretja najvišja gora v slovenskih Julijcih. Od daleč je viden kot velika piramida. Njegovo severno ostenje se veličastno zrcali v Mangrtskih jezerih. Za planince je zanimiv, ker so dostopne poti zaradi gorske ceste, ki gornika pripelje na Mangrtsko sedlo v višini 2 000 m, kratke. Tudi zaradi njih je postal ena najbolj priljubljenih gora v Julijcih in tudi gornjegrajski planinci niso v občudovanju tega velikana nobena izjema. Triintrideset gornjegrajskih gornikov, če mednje štejem tudi svojo nepomembnost, se je sredi lanske jeseni namenilo izmeriti utrip srca skalne gmote nad ozko dolino Loga in Bovca. Jutranja zarja na daljnem vzhodu je obetala lep dan, razposajenost mladih in nekoliko manj mladih hribolazcev je čar dneva izživela v težko ponovljivo pustolovščino neobremenjenega druženja. Z najvišje točke, do katere seže cesta, krenemo po označeni poti čez travnike in nekaj skalovja. V nekaj minutah prispe druščina na sedlo, od koder je sijajen razgled proti severu. Malo nad nami je označen razcep poti. Naravnost vodi običajna pot na vrh čez melišča. Pot je primerna za planince negotovega koraka in gornike, ki želijo del vzpona opraviti po ozemlju Evropske skupnosti. Tako so namreč moja prizadevan-jazatosmer okarakterizirali gorski fosili Zotler, Krašovc in Rafl. Tudi prav, si mislim, in se pred skupino, v kateri so bili mlajši pohodniki in ženske, podam v tako imenovano italijansko smer. Pot resnično ni težka, nekaj ploščatih skal je obilno zavarovanih z žično vrvjo. In vendar, koliko nepotvorjenega čara skrivajo v sebi ledeno mrtve skale. Popolnoma spremenijo človeka, si mislim, ko pozdravljam in odzdravljam prišlekom, ki so vrh Mangrt a ta dan že osvojili. Italijani, Nemci, Slovenci, sami prijazni obrazi. Sredi Ljubljane težko prepoznaš domačega človeka. Tudi to je eden od čudežov gora. Skozi melišča in skalovje se po uri in petnajstih minutah intenzivne hoje bližam končnemu cilju. Vršno sleme in sam vrh, od koder se razprostre eden najlepših razgledov v Julijcih. Pogled na avstrijske, italijanske in slovenske vršace je dragocen. Ta dan sem bil prvi Savinjčan, ki si je oko spočil na skalnih pre- visih daljnih in bližnjih sosedov. Deset minut za menoj je iz Slovenske smeri prisopihal Krašovc. Trud je bil poplačan, gora osvojena. Premagal je strmo in ponekod izpostavljeno, vendar dobro varovano grapo. V tem, nekoliko blatnem žlebu obstajanevamost padajočega kamenja.Plezalna pot, ki je dobro označena in zavarovana, vodi čez skalovje in skozi krajšo škrbino. Počasi in previdno se vzpenjajo gornjegrajski planinci. Vrh Man-grta je kot po dogovoru vedno bolj obtežen s številnimi pohodniki, ki so izkoristili lep dan. Tuje tudi Rafl in celo nekoliko s kilogrami obložen Zotler je uspel svojo ’’malenkost” pritovoriti na vrh. Pa kaj bi tisto, pomembno je, da smo vsi na vrhu. Seveda brez štampiljke tudi ne gre. Ne zaradi prestiža ali morebitnega dokazovanja, za osebno zadovoljstvo je potrebna. Tudi obvezen planinski krst in fotografiranje za spomin ne smeta izostati. Pot navzdol je lažji del planinskega opravila. Razen za Zdenija, ki mu je zemeljska privlačnost vzela iz rok teleobjektiv. Brez hujših posledic, samo skupina kozorogov ostajašenaprej prostačlove-kove radovednosti. Celo Rafko, ki mu mojega nahrbtnika ni uspelo napolniti s kraško posebnostjo, kamen imenovano, je dobrovoljno sprejel udarce usode. V skupno tolažbo nam je priroda ob koči na Mangrtskem sedlu razkrila najlepšo skrivnost Julijskih Alp. Žametna planika je nežno valovala v zakotni rebri. Dan se je prevesil v drugo polovico. Vodja izleta Aleš Ver-šnik - Ali je odredil odhod. Blagodejna utrujenost se je razlezla po sklepih. Tudi za ta občutek se je potrebno zahvaliti gori. Nekoliko manj hvaležnosti smo “bili deležni od Rafka. Lakota je razjedala njegovo dobro voljo. Konec dober, vse dobro. Rek, ki velja tudi za stare prijatelje, do izraza pa pride v polni razsežnosti samo še v planinah. Je Zotler imel v mislih prav slednje, ko je v večernem mraku, nekateri so bili mnenja, da gre za večerno zarjo, plačal večerjo za znamenito gornjegrajsko planinsko četverico starčkov? Pa to sploh ni pomembno. Vse skupaj je vendar vredno veliko več. Savinjčan MMm Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM armar vO MATERIAL ZA: - teatralno ogrevanje - vodovod - opremo kopalna 40^ umita s radiatorji VOGEL & MOOT FERROLI EUROFIRE gorenje kopalnice UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET EKOLOŠKI KREDIT cr popust za takojšnje plačilo tr montaža cr dostava na dom OBIŠČITE NASI Mizarstvo Selišnik Luče 3, 3334 Luče Tel. 844-015 razpisuje delovno mesto vodja proizvodnje Pogoji: - višja ali srednja izobrazba lesne ali strojne smeri -tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Plača po dogovoru. Kandidati naj se javijo na naslov ali po tel. 844-015 Alojz Selišnik, dipl. ing. Bernarda Podlesnik z Ljubnega Lani že tretjič osvojila zlato plaketo V okolici Ljubnega živi dekle z imenom Bernarda Podlesnik. Stara je 17 let, hodi v srednjo šolo, posluša glasbo, kakršno imajo radi mladi, poleg tega pa je ena izmed najbopih harmonikarjev vSloveniji. Je ena izmed tistih, ki bodo dediščino naše doline, glasbo in harmoniko, prenesli naslednjim rodovom. 0 Bernardi smo pred časom že pisali, zato tokrat kratek intervju. Kdaj si se začela ukvarjati z glasbo? Kot je povedala, se je Bernarda lani tretjič grado občinstva. Nagrajena venčka narodnih Igram pravzaprav že od malega. Harmonika udeležila tekmovanja za Zlato harmoniko v je posnela v studiu Koroškega radia, je moj instrument že sedem let, glasbeno šolo Ljubečni. Že tretjič zapored je osvojila Zlato Čestitamo jizadosedanjeuspehein ji prinad- pa sem začela obiskovati pred štirimi leti. Na- plaketo, poleg te pa tokrat tudi plaketo Avgus- aljnjem delu želimo še veliko uspeha! jprej sem se učila pri Tinetu Lesjaku, sedaj pa ta Stanka. Pred dvema letoma je prejela tudi naje moj učitelj Robi Zupan. Kdo te je navdušil za glasbo? Izhajam iz družine, kjerimamo zelo radi glasbo. “Frajtonarco” igrata tudi moj oče in brat Tomaž, ki igra tudi bariton. Z bratom sva vedno tekmovala, kdo bo boljši, in v pozitivnem Čudežna moč svetih treh kraljev, ki prinašajo srečo, mir in vse dobro, ima v tekmovalnem duhu sva se oba veliko naučila. človeškem verovanju globoko in vidno mesto. Čaščenje svetih treh kraljev je bilo Vesna Retko Mozirje Kralji nosili veselo sporočilo Bernarda med nastopom Kako poteka tekmovanje za Zlato harmoniko, na katerem si sodelovala lani, in ali se ga nameravaš še udeleževati? Seveda bom še tekmovala, saj sem bila do sedaj šele trikrat. Tekmovanje za Zlato se prične s predtekmovanjem, ki je za naše območje v Nazarjah, nato sledi polfinale, v finale v Ljubečni pa se uvrsti od 25 do 30 tekmovalcev. Konec lanskega leta si bila gostja televizijske oddaje Po domače. Iz kakšnega razloga? V oddajo so me povabili že drugič. Tokrat zato, ker sem lani poleg Zlate plakete v Ljubečni dobila tudi Plaketo Avgusta Stanka, ki je priznanje za najbolje zaigran venček narodnih pesmi. In tvoji načrti za naprej? Še naprej bom izpopolnj evala znanje v igran-ju harmonike. Igrala bi tudi pri kakšnem ansamblu. vedno prisrčno, običaj pa se zopet in vse bolj vrača. Običaj prihoda svetih treh kraljev v slovenskem narodu živi že dolga desetletja. To je razvidno iz narodopisnega blaga, ki opeva to čaščenje v mnogih legendah in običajih. Liki se navezujejo na izročilo Svetega pisma, opisujejo pa kralje, ki so, kljub svojemu bogastvu, namenili poklon siromaku v jaslih. Ki šajo v domove veselo sporočilo o ki prinaša mir ljudem. Med obiskom družin kadijo s kadilnico in pojejo pesmi. Dim, ki ga ni mogoče otipati, lahko pa se občuti, ponazarja Božjo besedo. Na duri napišejo začetnice svojih imen, ki hkrati pomenijo: Bog, varuj to hišo. Običaj prihoda treh kraljev že nekaj let tudi v Mozirju. Na predvečer njihovega prihoda se zberejo možje, si nadenejo svečana oblačila in od hiše do hiše nosijo svoje sporočilo. Tudi letos sta se dve skupini, ena iz Lok, druga pa iz Mozirja (PD Jurij Mozirje), tako najprej zbrali v župnišču, kjer jih je kanonik Alojz Žagar blagoslovil in jim zaželel obilo blagoslova na njihovi poti. Obiskali so mnogo hiš in družin, ki Mozirski trije kralji pri obhodu (foto: Ciril Sem) so jih sprejele z veseljem in občudovanjem do likov, ki so jih ponazarjali. Benjamin Kanjir Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine POLETITE V TANDEMU! Izkušeni piloti DJP Finesa Gornji Grad vas popeljejo z jadralnimi pndnli nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednjih relncijah: * Golte (Medvedjak) - Mozirje.....4000 SIT * Golte (Medvedjak) - Rečica.....4000 SIT * Golte (Stari Stani) - Ljubno...4000 SIT * Lepenatka - Gornji Grad....4500 SIT * Semprimož - Gornji Grad.....3000 SIT * Logarska d. (Klemenškova domačija).....4000 SIT * Velika planina ■ Podvolovljek....4000 SIT Rezervacije in informacije: Izbor relodje je odvisen od vaših željo in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz na vzletno stezo, najem opreme in nezgodno zavarovanje. 063/843-296 ali 0609/625-960 Franc Spende iz Nazarij Dopolnjena ponudba urejanja okolice “Urejena okolica je ponos vsakega lastnika” smo zapisali pred dobrim letom in pol, ko je Franc Spende iz Nazarij kot samostojni podjetnik začel s tovrstno dejavnostjo. Stroj za pometanje je primeren tako za zunanje kot za notranje površine (foto: F. Kotnik) Za košnjo trave v vrtovih in po zelenicah, obrezovanje grmovnic in živih ograj, sajenje rož in urejanje cvetličnih gredic, popravila lesenih ograj, klopi in podobnih elementov, spomladanska in druga čiščenja se je Spende dobro opremil že na začetku. Poleg rotacijske samohodne kosilnice razpolaga tudi z nahrbtno kosilnico na nitko, strojnimi škarjami za žive ograje, da drobnega ročnega orodja niti ne naštevamo. Obseg in zvrstdejavnosti ter nenazadnjepovpraševan-je pa so ga konec lanskega leta privedli do odločitve, da nabavi še stroj za pometanje zunanjih in notranjih površin. Odločil se je za nov, sodoben in zelo okreten stroj, s katerim “prideš praktično povsod”, kot je dejal. Letošnja zima je bolj podobna pomladi, zato je mogoče marsikatera opravila postoriti že sedaj. Če jih morda sami ne obvladate ali zanje preprosto nimate časa, pokličite F ranca Špendeta na tel. 834-081 se pozanimajte. Če pa želite govoriti z njim osebno, ga boste našli v Cvetlični ulici v Nazarjah v neposredni bližini zdravstvenega doma. Breznik Mirko - po domače Lukov iz Mozirja “Največ zaslug za mojo društveno dejavnost ima žena” Naš tokratni “znanec” je bil rojen 1.1944 na Tratah v Mozirju kot edini otrok Fanike in Ivana Breznik, kar je bilo za tiste čase nekoliko neobičajno. Po osnovni šoli se je hotel izučiti za soboslikarja v Velenju, a je moral to željo zaradi oddaljenosti učnega mesta in zelo slabih prevoznih sredstev opustiti. Tako se je zaposlil v tovarni ivernih plošč GLIN Nazarje, kjer dela še danes. Z ženo Minko in štirimi sinovi (hči se je poročila in odselila) skrbi tudi za kmetijo, kjer dela nikoli ne zmanjka. Mirko je dobrovoljen mož in je že od mladih let naprej sodeloval v številnih društvih v kraju. Bil je član hortikulturnega in prosvetnega društva. Spominja se časov, ko so se pod vodstvom Franja Cesarja pripravili veliko gledaliških iger. Najboljemu je ostala v spominu Pod svobodnim soncem. Zelo aktiven je v gasilskem društvu (33 let). Pomagal je pri številnih gašenjih požarov in pri reševanju ob poplavah, ki v Mozirju (dolini) niso tako redke. Najhuje je bilo seveda 1.1990, ko je zaradi velike osebne požrtvovalnosti takih gasilcev, kot je Mirko, marsikatera družina utrpela nekoliko manj škode. Mnogokrat je pustil suho seno sredi travnika, ko je zatulila gasilska sirena in nesebično hitel na pomoč prizadetim. Aktivno sodeluje tudi pri Pustu Mozirskem, kjer je eden najstarejših članov, saj se udejstvuje vseh priprav in prireditev polnih 40 let. Že kakšen teden pred tradicionalno pustno povorko je mogoče opaziti na njihovem dvorišču “čudne naprave”. Najbolj razveseljivo pa je, da to tradicijo pridno nadaljujejo njegovi sinovi. V vseh teh dejavnostih je Mirko našel veliko sprostitve in razvedrila ob sicer napornem delavniku v službi in doma pri kmečkih opravilih. Pobarali smo ga, če se morda spominja kakšnega zanimivega dogodka v vseh letih druženja, a se je le hudomušno namuznil in rekel: “Lepo je bilo!” Najbrž je tega preveč, ali pa ni za širšo javnost. Ve se namreč, daje nekoliko nagajive žilice. Zelo rad se pošali in komu kaj “zagode”, zato je v vseh sredinah priljubljen. Iz lastnih izkušenj tudi vem, daje zelo ustrežljiv človek in da zlepa ne odreče človeku usluge, če mu le lahko pomaga, ne da bi od tega pričakoval koristi. Na koncu najinega pogovora je dejal: “To pa le napišite! Največ zaslug, da sem lahko toliko ur prebil, zlasti ob večerih v vseh teh društvih pa ima moja žena, ki me je ves čas podpirala in namesto mene opravila marsikatero delo.” Vidite, takšen je Lukov Mirko. Mirko Breznik je že 33 let aktiven v gasilskem društvu Mladinska veroučna skupina iz župnije Rečica ob Savinji v sodelovanju s kulturnim društvom prireja spevoigro v treh dejanjih SVOJEGLAVČEK V Moziriu. 25.01.1998 ob 15.00 uri Lever Danica s.p., Okrepčevalnica Dren, Rečica 59, p. Rečica ob Savinji, preneham z dejavnostjo z dne 31 1 1998. Vljudno vabljeni! PR Marija Sodja Kladnik Južna obala Peruja - raj na Zemlji (nadaljevanje iz 1. številke) Najprej smo si ogledali muzej, kjer so razstavljeni ostanki kulture Paracas, kije živela šest tisoč let pred našim štetjem. Takratni ljudje so bili ribiči, živeli so v podzemskih hišah. Zaradi suhega podnebja so se ostanki lepo ohranili, posebej tkanine in mumije. Prav strašljivo je gledati osebo, ki je živela pred več tisoč leti. Kako so govorili? Kaj so razmišljali? Tega ne bomo nikdar zvedeli. Po najdbah instrumentov (piščali in nizi školjk) in po umetelno stkanih tkaninah sklepamo, da so imeli čas za ustvarjanje lepega in prijetnega. Naprej smo se odpeljali v puščavo, dol z glavne ceste. Srhljivo! Kaj če se nam pokvari avto? Peljali smo se do morske obale, katere rob se dviga kakih 100 m visoko nad morjem. Kakšen pogled! Strme pečine, spodaj pa razpenjeni valovi Pacifika. Ko nam je vodička rekla, da se bomo spustili do vode, ji skoraj nismo verjeli. l\i je prostor samo za tiste, ki imajo krila. V naslednjem zalivu se obala položneje spušča dol. Hodili smo po mivki in odkrila sem, da to pravzaprav ni takšna mivka kot pri nas: drobni delci kamnine. Tu je mivka iz zdrobljenih školjčnih lupin. Kakšno moč imajo valovi, nam je bilo jasno, ko smo našli trupla morskih levov. Thdi ti odlični plavalci niso vedno kos razburkani vodi. Malo smo plezali čez skalovje v naslednji zaliv. Na koncu je bilo treba teči skozi naravni predor, ki so ga zalivali neukročeni valovi. Ko si videl, da prihaja nizek val, si na vso moč tekel. Voda te je na sredi ujelain zalilanekje do kolen. In smo prišli v veliko naravno votlino, ki jo imenujejo Katedrala. Veličastno! Človek bi kar obsedel tam, meditiral in poslušal Pacifik, kako rohni! Pa je treba nazaj, po pikajoči školjčni mivki, moji obžuljeni podplati so me zapekli, da sem se takoj obula. In nazaj skozi puščavo do ribiške vasi Lagunillas. Tu je bil predviden postanek za kosilo in kopanje. Vasica je bila skrita v globokem zalivu. Valovi so bili tu precej manjši. Čeprav voda ni bila topla, sem se vseeno odločila za plavanje. Samo enkrat sem imela možnost plavati vPacifiku. Držala se me je smola, v nahrbtniku nisem našla kopalk. Kaj pa zdaj? In sem šla plavat kar v spodnjem perilu. Kako ogromni so valovi kljub zatišju. En pelikan bi se mi skoraj vsedel na glavo. Pogumno sem plavala in čez čas opazila, da me tok nosi ven na morje. Na vso moč je bilo treba plavati nazaj. Ko sem se oblekla in šla malo pogledat okoli hiš, sem opazila ob zidu zadnje hiše žalostno prikazen. Ženska je bila, stara kakih trideset let, oblečena v umazane cunje inje čepela ob zidu kot kakšen zavržen pes. Kaj pripravi človeka, da dobesedno neha obstajati kot človek in postane žival? Ponudila sem ji mandarino, obotavljajoče jo je vzela, brez veselja, kot avtomat in jo pojedla. Potem je pa spet občepela. Ker ostali potniki še niso bili pripravlje- ni na odhod, sem šla malo naprej peš po cesti in po obali zaliva. Tli so bili celi kupi velikih školjčnih lupin, ki jih je naneslo morje. Hitro sem poiskala nekaj lepih za spomin. Že mi je trobil kombi s ceste, hitro sem tekla tja, res ga ne bi rada zamudila in prenočevala sredi puščave. Izlet mi je bil tako všeč, da sem šla naslednji dan še enkrat in si vse v miru ogledala in uživala. Imela sem srečo, naslednji dan smo v zalivu pod muzejem lahko opazovali jato flamingov. To so ptice z rožnatim perjem in dolgimi nogami, simbol Peruja. Ko jih opazuješ v migljajočem zraku, se ti zdijo neresnični, kot čudovite rožnatoškrlatne prikazni. Še danes se rada spomnim napisa iz naravnega rezervata Paracas: PRIJATELJI OBISKOVALCI: ČLOVEK JE DEL NARAVE, ZATO JO VARUJE, NE UNIČUJE! (se nadaljuje) Ljubno ob Savinji Mladostna energija premaga vse ovire Redke so dandanašnji hiše, do katerih še ne vodi utrjena pot za jeklene konjičke - cesta torej. Nekatere pa se še vendarle najdejo in ena takšnih stoji v strmini dober kilometer iz centra Ljubnega v smeri Luč. Nosi hišno številko Rore 17. Za njeno obnovo sta se odločila zakonca Pustoslemšek. Vsakršno tovrstno delo je kajpak nemogoče brez potrebnega materiala. In slednjegaje najlažje pripeljati. Kaj pa če te možnosti ni? Potem mora svoje opraviti človeška iznajdljivost, vendar vedno tudi to ni dovolj. Včasih človek preprosto ne zmore vsega sam in potrebuje pomoč. Pustoslemška sta za material za podložne betone spravila do hiše s pomočjo sorodnikov in škripca, nov problem pa se je pojavil pri obnovi strehe. Kako spraviti do hiše nekaj tisoč kosov strešne opeke? Marija Pustoslemšek je korajžno stopila do ravnatelja ljubenske osnovne šole Rajka Pintarja in ga zaprosila za pomoč učencev. “Tega še doslej še nismo delali, vendar bomo poskusili,” je s predlogom soglašal Pintar. Dogovorjenega dne so se otroci pod vodstvom učiteljice Marije Grohar skupaj s Pustoslemškovimi prijatelji in sorodniki lotili dela in ga nadvse uspešno opravili. Zakonca Pustoslemšek pa se za pomoč vsem sodelujočim, še posebej ljubenskim osnovnošolcem, prisrčno zahvaljujeta. Franci Kotnik Savinjske novice 833-230 TRGOVINA JN krajcar tel: S41-512 _ ___. _„ __ NPK 15-15-15 NPK10-20-30+3Mg NPK 6-12-24 KAN 27% 1.499.00 1.799.00 1.599.00 1.199.00 VSA GNOJILA SO AGROUNZ AVSTRIJA. (foto: Marija Sodja Kladnik) Hotel Štorman - Ranč Veniše Pojej in zadeni (ter se veseli) Prvo sredo v letošnjem letu je bil v hotelu Štorman na Venišah svečani zaključek nagradne akcije Pojej in zadeni. Gostje, ki so v Štormanovih lokalih od začetka novembra do konca decembra pojedli za več kot tri tisoč tolarjev, so s kuponi sodelovali v nagradnem žrebanju, kjer je na najbolj srečne čakalo sto lepih nagrad. Kandidatov zanje se je nabralo stokrat več. “Lahko mi verjamete, da mi je bil vedno v največje veselje zadovoljen gost, ki je tudi najboljša reklama in zagotovilo, da se bo še vrnil. Zdaj, ob tem zaključku se je moje spoznanje še bolj poglobilo in resnično sem vesel, da je igra dosegla tako velik obseg in navdušenje.” S temi besedami je zbrane goste, bilo jih je okrog šestdeset (povpraševanje po vstop- nicah je bilo bistveno večje, vendar je bilo število omejeno zaradi prostora), nagovoril Zvone Štorman. Vsem gostom se je iskreno zahvalil za dolgoletno zvestobo in obljubil, da se bodo v vseh njegovih gostiščih še naprej trudili z novimi idejami in izzivi. Gostje od blizu in daleč so to sredo zvečer (nihče ni razmišljal o tem, da je naslednji dan povsem običajen delavnik) uživali v pestrem razvedrilnem programu, ki so ga začele članice plesne skupine Des demona iz Žalca. Svoje plesne sposobnosti so nato pokazale mlade Velenjčanke, ki so si nadele ime N-ergy team (intervju z njimi smo objavili v pre- jšnji številki), za njimi pa je v družbi kanadskega Slovenca Mika Orešarja stopila na oder Irena Vrčkovnik. Vili Resnik se je z mikrofonom podal kar med goste in tako je temperatura pred žrebanjem najlepših nagrad vztrajno rasla. Dodatno so jo dvignile še manekenke v oblačilih butika Zlati D iz Žalca, za humoristično točko pa je skupaj z gosti na odru poskrbel lastnik turis- tične agencije Dober dan iz Šempetra, Edi Masnec. Program je povezovala simpatična Ida Baš, žrebanje pa je budno nadzorovala komisija v sestavi: prof. Boža Škerjanc, ravnateljica srednje gostinske šole v Celju, Romana Dobnikar Šeruga, urednica Nedela, Ivan Purnat, župan občine Nazarje, Franci Trstenjak, urednik Radia Ognjišče, in Zvone Štorman. Slednji je tudi izžrebal dobitnico prve nagrade - tedenskega paketa za dve osebi na Kanarskih otokih - Marijo Goropevšek iz Šešč pri Preboldu. Marija je z možem Matjažem po telefonskem obvestilu prihitela na Veniše in osebno prevzela nagrado. Takole je srečneže žrebal Vili Resnik Med vsemi sta imela največ sreče zakonca Goropevšek iz Šešč pri Preboldu - seveda jima je prvi čestital Zvone Štorman Drugo nagrado, tedenski paket za dve osebi v hotelu Štorman, je dobil Vlado Vrbič iz Velenja, tretjo nagrado, vikend paket za dve osebi v hotelu Ajda v Atomskih toplicah pa gnocchi Časa Linga, glazirano korenje, brokoli z mandeljni, solata Nisoas. In za konec še Veniško presenečenje. Njam, njam. Gostje so bili s celotno ponudbo več kot zadovoljni Vrbičev someščan Miha Glavaš. Seznam dobitnikov nagrad je objavljen v vseh Štormanovih gostiščih. S tem pa ponovoletno veselje na Venišah še ni bilo končano. Gostje so uživali ob bogati večerji, ki so jo tvorile naslednje jedi: tihožitje morskih globin, beefsteak Rančeros s peper-onato, starofrancoski telečji frikase, riž po orientalsko, Člani ansambla Happy band in Irena Vrčkovnik so poskrbeli, da so ob plesu in dobri zabavi gostje kakšno kalorijo tudi izgubili, operativni vodja nagradne igre in kajpak tudi zaključka akcije Božo Kozjak pa je namignil, da lahko kaj podobnega v Štormanovih gostiščih pričakujemo tudi v letošnjem letu. Tekst in foto: Franci Kotnik Občina Luče objavlja na podlagi 6. člena Statuta Občine Luče (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št.1/95), Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Luče (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 2/96) in sklepa občinskega sveta občine Luče z 27. redne seje, dne 8.12.1997 in v sodelovanju z SKB banko iz Celja RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje malega gospodarstva v občini Luče 1. Za posojilo lahko zaprosijo: -samostojni obrtniki oz. podjetniki in gospodarske družbe v zasebni lasti, ki bodo na ta način pridobljena sredstva vložili v razvoj in razširitev poslovanja, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. proglasitev podjetnika oz. na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oz. gospodarske družbe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev. Sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju občine Luče. 2. Skupni okvirni znesek posojil znaša 20 milijonov SIT. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, graditev, adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme, - odpiranje novih delovnih mest povezano z ustanavljanjem novih enot malega gospodarstva, - priprava projektne dokumentacije za izgradnjo poslovnih prostorov, - ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov. 4. Pogoji pod katerimi se dodeljuje posojilo: - najdaljša odplačilna doba 5 let - obrestna mera TOM + 5% -višina kredita praviloma ne presega 70% predračunske vrednosti investicijskega projekta - rok koriščenja posojila je praviloma najkasneje v treh mesecih po sklenitvi posojilne pogodbe - anuitete polletno, obračun in plačilo obresti mesečno 5. Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije: - opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite, - razširjajo obseg poslovanja in odpirajo nova delovna mesta v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, - ustanavljajo nove proizvodne in storitvene zmogljivosti in ustvarjajo možnost nove zaposlitve, - da je naložba usmerjena v doseganje višje kvalitete proizvodov in storitev ter zagotavljanje ekološko neoporečen proces, - zagotavljajo boljšo oskrbo občanov. 6. Vloga posojila mora vsebovati: - kratko predstavitev prosilca, - poslovni načrt - oris razvoja programa s pričakovanimi učinki, - dokazilo o registraciji obrtnika, samostojnega podjetnika oziroma družbe, - dokazilo o začetem postopku pridobivanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. registracije na sodišču, - obrtniki in samostojni podjetniki predložijo davčno napoved za preteklo leto in polletno poročilo o poslovanju, če je razpis objavljen v drugi polovici leta, - podjetniki (gospodarske družbe) predložijo izkaz uspeha in premoženjsko bilanco za preteklo leto ter BON 2, - samostojni podjetniki in obrtniki predložijo potrdilo o plačanih prispevkih in davkih, - gradbeno dovoljenje ali priglasitev del, če gre za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov, -kupoprodajno pogodbo, predračun ali račun če gre za nakup poslovnih prostorov ali opreme, -zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojila, - druge podatke, ki jih zahteva banka. 7. V posojilni pogodbi sklenjeni med banko in posojilojemalcem se določi obveznost, da posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe oz., da je bila sklenjena na podlagi lažnih podatkov, takoj vrne indeksirano posojilo ali neodplačani del indeksiranega posojila z zakonsko obrestno mero. Prav tako posojilna pogodba vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor v treh mesecih po delitvi kredita le-tega ne koristi, možnost koriščenja odvzame. 8. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, da je v preteklosti že imel kredit, ki ga ni vračal ali če oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. 9. Vlog podjetij oz. gospodarskih družb, ki ne poslujejo vsaj pol leta, ne bomo obravnavali. 10. Rok za oddajo prošenj je 30 dni po objavi v Savinjskih novicah na občino Luče, Luče 106, Luče. 11. Komisija za javne razpise bo najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu sprejela sklep o dodelitvi posojil in ga posredovala vsem prosilcem najkasneje v osmih dneh. 12. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo njivo 2, Mozirje, objavlja na podlagi sklepa upravnega odbora z dne 23.12.1997 zbiranje ponudb za prodajo poslovnih prostorov v Konjskem vrhu 4 1. Predmet prodaje je: - 34/100 nepremičnine, vpisane pri vi. št. 76 k.o. Konjski vrh, ki v naravi obsega tri poslovne prostore v izmeri 73,70 m2, 52,50 m2 in 72,20 m2, skupno torej 153,40 m2 ter -zemljišče pare. št. 419/3 nerodovitno v izmeri 46 m2, vpisano pri vi. št. 101 k.o. Konjski vrh. 2. Ocenjena vrednost nepremičnin iz 1. točke znaša 14.000. 000.00 SIT. 3. Upoštevane bodo vse ponudbe, ki bodo poslane v zaprti kuverti z oznako PONUDBA do 10.2.1998 na naslov prodajalca. Pravico do nakupa imajo vse pravne in fizične osebe, ki vplačajo 100.000. 00 SIT kot varščino na ŽR 52810-601-20514 in o tem predložijo dokazilo do predpisanega roka. Plačana varščina se kupcu vračuna v ceno, drugim udeležencem pa se vrne takoj oz. najkasneje v roku 5 delovnih dni po izbiri. 4. Pisna ponudba mora vsebovati: ponujeno ceno in plačilne pogoje ter potrdilo o vpisu v sodni register za pravne osebe oz. potrdilo o državljanstvu fizične osebe. 5. Nepremičnina je naprodaj po sistemu videno - kupljeno. 6.0 izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v roku 7 dni od odpiranja ponudb. 7. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo najkasneje v petih dneh po prejemu pisnega obvestila, daje izbran, kupnino pa mora plačati pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe. 8. Davek na promet nepremičnin in vse druge stroške, povezane s prenosom lastništva, plača kupec. 9. Ogled prostorov je po predhodnem dogovoru in vse dodatne informacije v zvezi s prodajo nepremičnin na tel. št. 063/832-206, vsak delavnik od 8. do 14. ure. 10. Če nepremičnine po tem razpisu ne bodo prodane, bodo oddane v najem, zato lahko zainteresirani ponudniki v svojih ponudbah navedejo, ali so zainteresirani za najem in pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni skleniti najemno pogodbo. 11. Prodajalec na podlagi tega razpisa ni zavezan k sklenitvi pogodbe z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom. V NAJEM DAJEMO CCA 25O M2 POSLOVNIH PROSTOROV, PRIMERNIH ZA PISARNE ALI TRGOVSKO dejavnost. Možnost parkirišča. Prostorje energetsko in KOMUNALNO UREJEN. Informacije na tel. 831-621. Opravičilo občanom Najprej bi se rad iz srca opravičil občanom, ki so me volili, od mene pričakovali rezultate, jaz pa sem jih razočaral. Povem vam, da sem se dolgo boril in vztrajal, a na koncu ne morem in nočem več sodelovati pri takšnem vodenju občine. Zahvalil bi se tudi vsem občinskim svetnikom, ki so mi v posameznih pobudah le stali ob s trani, pa čeprav na koncu nismo dosegli ničesar. Želim jim več uspeha v sodelovanju z županom v področjih, za katera so zadolženi, jaz namreč z njim nisem mogel doseči sodelovanja. Nikakor se nisem strinjal z občinsko politiko, ki jo vodi naš župan s svojo ekipo. Na večini sej se s predlagano vsebino, ki je bila predstavljena občinskim svetnikom, nisem strinjal in to v razlagah tudi povedal ter ob glasovanjih izrazil. Z namero, da bom odstopil, sem en mesec prej seznanil tudi predsednika občinskega sveta. V tistem trenutku sem še bil sposoben spremeniti svojo odločitev, če bi se sodelovanje z upravo izboljšalo. Toda g. župan je še naprej o vseh zadevah odločal kar sam. Naj vam poskušam razložiti vsaj par zadev, za katere sem bil s strani občinskega sveta zadolžen, pa nisem imel najmanjšega vpliva na sprejemanja odločitev. Slabo sodelovanje in prva nezaupanja so bila že kar na začetku ob slepomišenjih okrog radarjev na Menini planini. Ko je Občinski svet ustanovil Odbor za boj proti radarjem in ko so se pregledali vsidokumenti, smo ugotovili, da naše občinske službe v Gornjem Gradu sklep o nasprotovanju gradnje niso poslale na nobeno ministrstvo Republike Slovenije, ampak samo na Upravno enoto v Mozirje. Že iz tega je razviden odnos do še sedaj perečega problema radarjev. Pri urejanju prostorov za občinske urade je bilo porabljeno ogromno denarja. Pri razpravah o proračunu oziroma rebalansih sem zahteval, da se zberejo stroški prenove in opreme, ki se je nakupila, da bi dobili o tem uporabno informacijo. Tega obračuna občinski svetniki nismo dobili nikoli. Podatek je ostal skrit v proračunih večih let, tako da se ne vidi, koliko denarja se je zapravilo za fotelje, s tole, mize in podobni inventar, ki se je po pisarnah že večkrat zamenjal. Če bi se nekaj tega denarja uporabilo za barvanje fasade Zadružnega doma, temu ne bi nasprotoval nihče. Toda takšnega predloga g. župan ni nikoli dal, kot nas nikoli ni seznanil z načrti o prenovi občinskih prostorov. Ker smo v ta dela vložili veliko milijonov tolarjev, mislim, da bi občinski svetniki lahko bili seznanjeni s kakšnim načrtom prenove, ne pa da se je vse to kar sproti porajalo v glavah občinske uprave. Občina Gornji Grad prispeva glede na število prebivalcev najmanj sredstev za šport in rekreacijo v naši okolici. Vse okoliške občine dajo več denarja iz svo- jega proračuna pa imajo nekatere manjše število prebivalcev. Pri sprejemanju proračuna sem na to opozarjal in zahteval ter predlagal spremembe, pa ni nič pomagalo. Tako se je dogajalo tudi na drugih področjih. Kar pomislite, koliko denarja se je porabilo recimo za kmetijstvo ali obit. Skoraj nič. Iz proračuna pa ni bilo težko dati denarja za Podjetniški center v Mozirju, ker je naš župan na dogovarjanjih z veljaki denar obljubil že kar v naprej. N a našem občinskem svetu smo o tem razpravljali šele potem, ko smo v Savinjskih novicah že lahko prebrali, da smo prispevali denar iz našega proračuna. Sodelovanje v Odboru za družbene dejavnosti je bila prava polomija. V ta odbor spada šolstvo, zdravstvo, šport, ter socialno in otroško varstvo. Odboru ni v vsem svojem obs toju bilo potrebno pripraviti niti enega predloga ali sprejeti kakšen sklep, ker je o vseh teh področjih odločal kar g. župan sam. Ob ustanavljanju Komunale spet ne-dogovarjanja-zaposlovanja brez razpisov, urejanje poslovnih prostorov brez načrtov, nabavljanje opreme itd. itd. Nezmožnost dogovarjanja s prejšnjo Komunalo Mozirje, stiske ljudi, ki bodo ostali brez dela, pa so naši znanci, sokra-jani. Vse to nam pove, da je bilo večino narejenega brez posluha za človeka, občana, kateremu naj bi služili zaposleni v občinski upravi in mi občinski svetniki. Da to zavirajo v Občini Mozirje, pa boš g. župan verjetno moral res dokazati, če se s takšnimi dokazi celo hvališ. Občani pa morajo takšne nesposobnosti prenašati s plačevanjem velikih položnic za odvoz odpadkov. Vsi se strinjamo, da se vprašanje odpadkov mora rešiti, toda ne z nerazumnim zaposlovanjem v našo komunalo. Mislim, da sem še v Upravnem odboru Komunale. Toda če me ljudje vprašajo, koliko zaposlenih ima to naše podjetje, jim moram odgovoriti, da ne vem. Področje, v katerega sem dregnil -plače občinskih funkcionarjev in v občinski upravi. Po informacijah o nepravilnostih sem bil s strani občinskega sveta zadolžen, da te stvari preverim. Ko sem se oglasil pri samostojni referentki za finance, sem izvedel, da so plače tajne in da ne morem dobiti nobene informacije. Z dolgim nosom sem odšel domov, zvedel pa nič. Tako nam občinskim svetnikom, ki bi naj odgovarjali za takšne stvari, ni bila predstavljena druga informacija kot ta, ki smo jo dobili iz proračuna, da za plače v Gornjem Gradu porabimo okrog 20 milijonov tolarjev - brez Komunale. Kot ugotavljam pa naš g. župan ne gleda kaj veliko televizije, saj bi drugače videl, da imajo s plačami v občinskih upravah kar veliko opravkov tudi v drugih slovenskih občinah. Ker sem bil pri občinskem svetu zadolžen za informiranje, sem sprožil tudi vprašanje o ponudbah za priklop na kabelski sistem iz Celja ali Velenja, za kar naj bi prišle tudi ponudbe. Povsod v okolici urejajo to Krajevne skupnosti, samo v naši občini to ureja župan sam. Ker sem tudi vOdboru KRS G.Grad, sem bil še toliko bolj začuden, da nisem bil o tem nič informiran. Zaradi tega upravičeno smatram, da so v ozadju spet kakšne igrice z občani. V zadnjih dveh letih sem skoraj na vsaki seji zahteval, da se krajane obvesti o izgradnji toplovodnega omrežja v G. Gradu.Infonnacijajeprišlavjavnostpo moji oceni prepozno, saj so si sedaj že skoraj vsa gospodinjstva predelala ogrevanje na plin ali kurilno olje. Zaradi dogovarjanj in razprtij krajevnih veljakov bomo krajši konec potegnili krajani. Ne vem, na čigavo pobudo in v katerem interesu je bilo tudi to, da že pred mojim odstopom nisem dobival več gradiva za seje občinskega sveta. Gospod župan je s svojim odstopom od kandidature za državnega svetnika vsem pokazal, koliko je cenjeno njihovo O domu za ostarele za področje bivše mozirske občine se ž e dlje časa razpravlja in piše, saj so potrebe že sedaj zelo velike, z odlašanjem pa se bodo samo še povečevale. Ker doslej še ni bila realizirana že precej stara zamisel o takšnem domu na Brdcah v Mozirju, si v zadnjem času prizadevata le-tega zgraditi tako občina Ljubno kotobčina Gornji Grad. Podpisani upokojenci in člani skupine za samopomoč v Mozirju podpiramo zamisel o takšnem domu na Brdcah ter v tem članku navajamo objektivne razloge, ki dajejo prednost tukajšnji lokaciji. Več kot polovica prebivalcev območja bivše občine Mozirje, ki bi mu bil dom prvenstveno namenjen, živi v sedanjih občinah Mozirje in Nazarje, na tem področju pa je tudi največ starostnikov potrebnih domske oskrbe. Ta lokacija bi bila tudi najbolj ugodna za večino tistih, ki bodo potrebni le dnevne oskrbe, prenočevali pa bi doma. Tudi takšnih starostnikov je največ na področju teh dveh občin. Lokacija Brdce je dovolj oddaljena od glavne ceste, ima lepo sončno lego in nudi mnogo možnosti za gibanje v zdravem naravnem okolju. Bližina cen-tra kot je Mozirje, bi ncdvomnovvsakem pogledu olajšala oskrbo doma. Pomembna je bližina zdravstvenega doma z več ambulantami, tu je tudi izven časa ordinacij stalni dežurni zdravnik. Tako v Mozirju kot v Nazarjah pa so tudi nekatere specialistične zdravniške ambulante. Za nujne prevoze v bolnišnice Celje, Topolšico ali Slovenj Gradec ima Mozirje zaradi krajših relacij nedvomno veliko prednost pred drugimi kraji v obeh dolinah, kar je lahko v kritičnih primerili še kako pomembno. Bližina kulturnega doma, izredno bogata knjižnica ter številne kulturne prireditve v domu in kraju, vse to bi ned- delo. Kar tri izredne seje občinskega sveta so bile potrebne, da je lahko kandidiral, potem pa se je samovoljno odpovedal kandidaturi - kot sam pravi: “po analizi, ki sem jo naredil pri sebi”. Ne vem, kako še lahko po tem dejanju, ki nima nobenega opravičila, pogleda v oči ljudem, ki so mu zaupali in ga podprli. Zakaj je potem sploh kandidiral? Na koncu pa še tole: ko sem se odločil za občinskega svetnika in ko sem videl, da ste me tudi občani podprli, sem bil pripravljen sodelovati pri razvoju občine Gornji Grad in za to žrtvovati tudi veliko svojega časa. S časom pa sem ugotovil, da nimam nikakršnega vpliva na ta razvoj in da pri takšnem početju ne morem več zastopati ljudi, ki so me izvolili. Zato mislim, da me boste razumeli in me zaradi mojega ods topa ne boste preveč obsojali. Upam, da ste iz tega pisanja dobili občutek, da : V TEJ ŽUPI NE BOM VEČ PLAVAL! Zdenko Purnat Novo naselje 43, G. Grad vomno mnogo pomenilo bodočim varovancem na Brdcah. Tudi dejstvo, da bi bil dom v neposredni bližini šole, bi mnogo pripomoglo h koristnemu sodelovanju med domom in šolo, saj je socialna in humana vzgoja naše mladine še kako potrebna. Predvidena izgradnja rekreacijskega centra ob šoli v Mozirju bi bila za mnoge stanovalce doma nadvse koristna, kar dokazujejo izkušnje tudi v drugih podobnih primerih v Sloveniji. Bližina Savinjskega gaja bi pomenila za varovance vrednoto in prednost, ki je nima noben podoben dom v Sloveniji, saj spada večina starejših ljudi med velike ljubitelje narave in cvetja. Za vse varovance ali njihove obiskovalce, ki bi bili vezani na avtobusni prevoz, predstavljata Mozirje in Nazarje stičišče obeh dolin. Iz Mozirja so pogoste in ugodne avtobusne zveze. Podpisani člani skupine za samopomoč v Mozirju podpiramo dosedanja prizadevanja občine in občinskega sveta ter drugih institucij za izgradnjo takšnega doma za ostarele na Brdcah v Mozirju. Želimo, da bi svoja prizadevanja za njihovo izgradnjo še povečali, da bi se ta nadvse koristna zamisel tudi čimprej uresničila: Mozirski upokojenci izjavljamo, da smo pripravljenivsiučaju referenduma za tovrstni samoprispevek po svojih močeh pomagati in sodelovati. Od vseh organov v občinah Ljubno, Luče, Gornji Grad in Nazarje pa pričakujemo, dabodo uvideli vsestransko prednost mozirske lokacije, ter da se bodo pridružili naporom za izgradnjo skupnega doma za ostarele na Brdcah v Mozirju. Ludvik Es v imenu 25 članov skupine za samopomoč pri Centru za socialno delo Mozirje Dom za ostarele - kje in kdaj Nova BMW-jeva serija 3 Zgodovina BMW-ejeve trojke sega že kar krepko v zgodovino. Prav gotovo je to eden najbolje prodajanih avtomobilov v Evropi v svojem razredu. Vešča mladostna oblika, dinamika in že na daleč viden športni pridah zbuja skomine predvsem mladostno povzpetnemu poslovnemu razredu. Vendar se vsaka oblika enkrat postara in čas je za nove moči. Nova serija 3 prihaja v letošnjem letu tudi na slovensko tržišče in prav gotovo bo prodajna uspešnica leta 98. Kvaliteta izdelave in novo podvozje, ki je povzeto po seriji 5, naj bi novo “trojko” pripeljali na vodilno mesto vzgornjem srednjem razredu. Spred- Oblika novega modela je povzeta po starejšem bratu serije 5. Vrata se ne odpirajo več v streho. Značilne prednje luči in “ledvičke” povzdigujejo BMW 3 v zgornji srednji razred. nja in zadnja vodila so iz aluminija, kar naj bi prispevalo k večji udobnosti in boljši legi na cesti. K večji varnosti naj bi prispevale svoj delež tudi odlične zavore in varnostne zračne blazine, ki jih je kar šest. Sprednji dve, stranski dve in še dve dodatni, ki sta shranjeni v strehi in ščitita glavo ob stranskih trkih. Motorji so že znani, vendar so doživeli malenkostne spremembe. Paleta se začne z modelom 318i s 118 KM, sledijo pa 320i s 150 KM, 323i s 170 KM in 328i s 193 KM. Povsem nova pa bosta TD1 motorja z direktnim vbrizgom in variabilnima turbinama, ki bosta dosegala visok navor (od 250 Nm dalje) in moč od 130 do 170 KM. Notranjost je malce prostornejšain obdelana z novimi kvalitetnimi materiali, kar novi trojki daje videz bogatega razreda. Povpraševanje bo gotovo veliko, upajmo pa, da ne tudi cena! IGOR Kangoo v salonih RSL Ime mije Mbuni. Živim v savani Serengeti, skupaj z ženo Wabibo. Čez dan se podiva okrog in loviva črve. Ponoči pa se zlekneva pod drevo. Življenje tukaj je lepo. Moti edino prah v sušnem obdobju, ko nimava kam odložiti kontaktnih leč. Pa bo že! Komaj čakam nedelje, da se odpraviva na izlet do jezera, kjer se kopamo z najinimi prijatelji. Zopet bo največji užitek, ko se bomo “naložili” v najinega Kangoojčka in oddirjali malce naokoli. Jambo! Tako nekako bi se slišala prijetna zgodbao novem renaultu kangooju tam nekje v daljni Tanzaniji. Zadovoljstvo in užitek pa sta očitno enaka povsod po svetu. Dnevi odprtih vrat v Renaultovih salonih, ki so potekali od 15. do 17. januarja, so napovedali začetek prodaje “nove katrce” imenovane kangoo. No, roko na srce, o starem R4 ni več ne duha ne sluha, mogoče nanj spominja le oblika. Vendar se že na daleč vidi, da je to avto, ki je namenjen nekoliko drugačnim ljudem in drugačnim družinam. O tem smo se prepričali v salonu RSL v Mozirju. Oblika resnično spominja na stari, zanesljivi R-4, še bolj pa na berlinga. Prav zaradi tega se bo gotovo priljubil mladim. Vrata spredaj so dvojna, zadnja so le enojna, na desni strani, in to drseča, kar omogoča elegantno vstopanje potnikov v primeru tesnega parkiranja. Pri prtljažnem prostoru lahko izbiramo med klasičnimi dvižnimi vrati in dvojnimi vrati, ki omogočajo lažje odpiranje v mestni gneči. Z dolžino 3-995 mm ponuja kangoo razveseljivo veliko prostora. Za potnika in sopotnika kot tudi na zadnjih klopeh je udobja več kot dovolj. V prtljažnem prostoru pa še vedno čaka od 600 do 2.600 litrov (ob podrti zadnji klopi) praznega prostora. Ha, še bazen lahko peljete tam zadaj. Notranja oprema je v stilu “veliko plastike in kovine”. Vendar narejena z okusom. Odlagališč za drobne predmete je tudi dovolj. Paketa opreme sta znana iz ostalih renaultov, in sicer RN in RT, pa še opcijski, ki ponuja vse, kar si dandanes v sodobnem avtomobilu tega razreda lahko zaželite. Motorji so zaenkrat trije. Dva bencinska in eden dizelski. Bencinski z 1,2 litra in 60 KM je malce šibkejši od prav tako dobro znanega 1,4-litrskega s 75 KM. Dizel pa streže z 1,9 litra gibne prostornine in 65 KM. Ta različica je bila na voljo tudi za preizkus. In občutki? Usedeš se nekoliko visoko, kot v mercedes A razreda, motor ne zataji, da je dizel, vendar vleče lepo, spontano, brez da bi ga razganjalo od moči. Vožnja je naravnana na udobje “po francosko”, zavore imajo po potrebi ABS in skrbijo za zanesljivo ustavljanje vozila. Ob mirni uglajeni vožnji, saj se razumemo - kangoo ni kenguru za divjanje po safariju. Na voljo je velik prtljažnik, velika preglednost skozi velika stekla in ugodna cena od 17.000 nemških mark dalje. Kdor ne verjame, naj se 24. januarja odpravi v Kranjsko Goro, kjer bo Kangoo Challenge. IGOR Gornjegrajski sodni okraj čevljar - Matevž Kopušar, krojač -Srečko Trepl, kovač - Anton Ogradi in žganjar - Peter Ručigaj. Sd Frančišek Ksauerij (Radmirje): Piše: Aleksander Videčnik (nadaljevanje) V prejšnji številki smo poudarili, daje pod navedeni sodni okraj sodilo 9 občin. V nadaljevanjih se bomo razpisali tudi o njih. Bočna Občina je tedaj zajemala 6 vasi, skupaj 374 hiš in 2419 prebivalcev. Vsi so bili slovenske narodnosti in katoliške veroizpovedi. Bočna je imela svoj občinski urad, župnija pa je bila v Radmirju (sv. Frančišek). Šolo so imeli dvorazredno, tako v Šmartnem ob Dreti kot tudi v Radmirju. Šola v Bočni pa je bila eno-razredna. Tudi v Šmartnem je bil sedež župnije. Zanimivo, tako v Šmartnem kot v Bočni je tedaj deloval poštni urad (poštna oddaja). Župan je bil Ivan Zagožen, vodja poštne oddaje v Bočni Peter Ručigaj in načelnik Krajnega šolskega sveta Franc Štiglic. Trgovci z lesom: Franc Štiglic, Matevž Kopušar, Ivan Purnat, Anton Levar, Anton Zagožen, Franc Strmšek in Urša Zavolovšek. Podatek velja za Bočno. V Bočni so bili tile gostilničarji: Ivan Purnat, Marija Strnšek, Franca Frid, Matevž Kranjc, Matevž Kopušar in Martin Tevž. Ključavničar -Franc Žmavc, kolar - Franc Miklavc, Gregor Duplink, župnik, vodja pošte Marija Moser, načelnik Krajnega šolskega sveta Ivan Štiglic, nadučitelj Josip Terčak, požarno brantbo je vodil Ivan Štiglic. Trgovine: Marija Moser, Neža Žverko in Liza Natlačen. Gostilne: Marija Moser, Ivan Časi, Franc Natlačen, Franc Rajter in Anton Irmančnik. Kovač je bil Josip Založnik, krojač pa Franc Fludernik. V Št. Joštu je bil gostilničar Franc Remic, v Št. Florjanu je bil čevljar Anton Čeplak, krojač Anton Kranjc in tesar Franc Potočnik. V Št. Lenartu je čevljaril Jurij Rak, tesaril pa Franc Trbovšek. Šmartno pri Gornjem Gradu (sedaj Šmartno ob Dreti): Jakob Kitak, župnik, vodja šole Ivan Burdijan, pomožni poštni eks-peditor je bil Martin Zidam. Trgovca z mešanim blagom - Marija Zagorc in Martin Blekač. Gostilničarji -Franc Remic, Jožefa Remic in Jožef Remšak. Ivan Rosenstein - kovač, Franc Cigala-kolar, Janez Vodopivec - mizar in Jožef Skok - čevljar. Nasploh opažamo, daje bilo tudi v malih zaselkih kar dosti rokodelcev in kar bode v oči - veliko gostiln! Ponoči kruh spi (nadaljevanje) V sodobnem času so cele države ogrožene od lakote. Milijoni ljudi umirajo zaradi nje. Zdi se, da kaj takega v razvitem svetu ni mogoče. Žal pa je tako! Nekdanji nemški politik Willy Brandt je leta 1986 izdal knjigo pod naslovom Organizirana blaznost. V njej opisuje vzroke za lakoto v sodobnem svetu, ki je največkrat posledica nespametne politike različnih vlad, seveda pa ponekod tudi vremenskih prilik. Še istega leta so sklicali mednarod- no konferenco Lakota v svetu v Madridu. Dogovorili so se, kako pomagati trpečim ljudem, toda v glavnem je ostalo pri dobrih sklepih na papirju. Pozneje smo doživljali še veliko podobnih konferenc, toda po svetu še vedno strada ogromno ljudi. Tam, kjer kruha ni, je zlo, je stradanje. Kruh je tisočletja glavni prehranjevalec človeka. Borba za mir in blagostanje pomeni v bistvu - boj za vsakdanji kruh. (konec) Solčavske vislorije 9 Na neki kmetiji so bili opoldne pri južini, ko je vstopil tuj možak. Gospodar ga je povabil, naj pride k mizi. Zaradi lepšega se je mož nekoliko branil, na ponovno vabilo gospodarja pa je le prisedel. Po kosilu se je lepo zahvalil, hkrati pa je povedal, da je brez službe. “Če imate kako delo zame,” je rekel, “bi ostal pri vas.” Gospodar je videl, da je možak še krepak človek, zato mu je rekel: “Dela imam dovolj. Če se na kmečko delo kaj razumeš, lahko kar ostaneš. Kakšno boš pa plačo zahteval?” “Ne bom preveč lakomen,” je rekel tujec. “Dali mi boste hrano, obleko in tobak. In ker sem takole nekoliko na smešno udarjen, vas bom kdaj kakšno uganko vprašal, vi pa mene, da bo bolj veselo. Če vam v vsem letu ne bom vedel pravega odgovora vsaj na eno uganko, mi ne boste dolžni ničesar več; če vam bom pa na vse uganke pravilno odgovoril, mi boste dali neko malenkost, ki še sami ne veste, da jo imate. Mislim, da vam to ne bo preveč.” Gospodar si je mislil: “Thdi jaz jih nekaj vem, ni šment, da bi ti v vsem letu ne zastavil take, da ne boš vedel odgovora nanjo.” Udaril je v nastavljeno desnico in tujec je postal njegov hlapec. “Kako pa ti je ime?” ga je še vprašal gospodar. “Kar Burkelj mi recite, bo kar dobro tako,” je rekel hlapec. O svoji preteklosti pa ni maral govoriti. Burkelj je bil dober hlapec in gospodar je bil zadovoljen z njim. Delo mu je šlo od rok, da se je gospodar čudil. Vsako delo je znal, vse je ob pravem času storil, za vse je že v naprej vedel, kaj je treba in kako. Gospodarstvo je uspevalo in dobra volja se je z Burkljem naselila v hišo. Ugank je vedel neznansko veliko in gospodar je kmalu obupal nad tem, da bi Burkelj na katero njegovo ne vedel odgovora. Med letom pa so prigospodarili majhnega kričačka. Vsi so ga bili veseli, vsi so ga radi imeli, najbolj pa Burkelj. Ta ga je z očmi kar požiral. Gospodar je to opazil, pa se je domislil;”Kaj pa če je Burkelj eden od ta spodnjih?” Skrbelo ga je, izdal pa se ni. Leto, odkar je Burkelj nastopil službo, je potekalo pri najboljši volji vseh, le gospodar je tuhtal. Zadnji dan pred iztekom leta je po južini rekel hlapcu, naj malo počaka v sobi. Sam je stopil v lopo, kjer so na žebljih v steni visela sita za sejanje moke. Vzel je najbolj gosto sito, stopil z njim v sobo, spustil hlače dol, nastavil sito in krepko spustil vetrove. Pomolil je sito Burklju in rekel:”Zdaj pa povej, skozi katero luknjo je šel!” Burkelj je vzel sito v roke in ga ogledoval od obeh strani, pa ne z očmi, ne z nosom ni mogel ugotoviti prave. Postajal je zmerom bolj nemiren in rdeč v obraz, tedaj se je pa gospodar na široko zasmejal:”Tak, tak sirotej si ti, da še tega ne veš! Ti bom pa jaz pokazal pravo.” Zamahnil je z roko in pokazal zadaj na hlačah:”Skozi tole, vidiš, skozi tole je šel, ti pa iščeš po situ!” Burkelj je prebledel, iz oči se mu je zabliskalo, zaloputnil je vrata za seboj in odšel tako hitro, da mu gospodar ni utegnil reči: ”Pa srečno!” (se nadaljuje) /‘Ctesn.ičJie Zaljubljenost in norost sta navidezni nasprotji z enakim bistvom. Razlika je, da se norost konstantno kontrolira v mejah sprejemljivega in zaljubljenost tolerira v mejah norosti. Savinjčan Resnici na ljubo... Izšla je zbirka Slovenija total, ki opisuje posamezna območja naše domovine. V knjigi o savinjsko-šaleškem območju zasledimo nekaj nedorečenosti. Te bi lahko v določenem smislu vzbudile pomisleke med preživelimi Zgornjesav-inčani, ki so doživljali kalvarijo druge svetovne vojne v domačem okolju. V delu, ki opisuje Gornji Grad, navaja, da so leta 1944 partizani požgali tamošnjo graščino. Res je, da je bilo tako. Toda, da bi ohranili cerkev, kjer okupator ne bi našel zavetja za svojo posadko, so vmesni del zgradbe minirali in tako preprečili, da bi ogenj prešel na cerkev. Dobro, to je podrobnost, ki morda turista res ne zanima. Tam, kjer se predstavlja Nazarje, navaja, daje bil samostan leta 1944 požgan. Dejansko je bil v tistem delu, ki gleda proti Savinji, s topovskim ognjem obstreljevan iz okolice Mozirja, zadet in poškodovan. Streljali so Nemci, ker so tedaj partizani že zasedli samostan. Res pašo partizani požgali graščino Vrbovec v kateri je bila nemška policijska posad-ka. Milo rečeno pomanjkljivo je opisan požig Solčave. Pove le, da je bila leta 1944, razen cerkve in župnišča, v celoti požgana. Požigalcev ne omeni! Naj povemo, da so konec oktobra 1944 iz Železne Kaple vdrli nemški policisti in druge oborožene enote in vas z okolico vred požgali. Zgorelo je 260 stavb, v pregnanstvo so samo iz Solčave odpeljali preko 100 prebivalcev z otroki vred. Tisti, ki pomnijo ta dogodek, so še danes pretreseni nad krutostjo in neizprosnostjo pripadnikov 13. policijskega polka iz Železne Kaple. Po tem, ko so vse hiše izropali, so jih požgali, ljudi, živino in vse, kar je bilo kaj vrednega, odvlekli tja preko Olševe. Torej Solčava ni bila kar po naključju požgana! Obstoja listina z dne 30. decembra 1944 iz Železne Kaple, ki navaja, daso požigalci tja pripeljali kar lep plen - 84 govedi, 12 konj in 115 ovac. Žalostno karavano na smrt utrujenih in izmučenih ljudi so vodili skozi kraj, da so se revežev lahko nagledali tudi tisti, ki so ob tem pogledu uživali. Seveda so bili med prebivalci Železne Kaple tudi taki, ki so se jim pregnanci smilili in bi jim radi pomagali, pa niso smeli. Toliko okoli požiga Solčave. Zanimivo, za zadrečke kraje od Nove Štifte do Šmartnegaob Dreti ni nikjer omenjeno, da so bili prav tako v tem obdobju plen plamenov istomen-skih storilcev. Kako je moralo biti ljudem ob pogorelem domu, in to tik pred zimo, ni treba omenjati! Mislim, da je pomembno taka dogajanja ustrezno in objektivno opisati. Posebno tedaj, ko govorimo o požigih enih, je pošteno povedati, kako so ravnali v tem času drugi, pa čeprav gre za nemško soldatesko. Naš ponižni molk je voda na mlin novodobnih “nadljudi”, ki nam že spet želijo ukazovati in deliti vzvišene nasvete. Nikakor ni prav, da zatiskamo oči pred resnicami iz preteklosti, kakor tudi ni bilo prav nekdan- je prepričanje, daje treba zgodovino pisati od leta 1945 naprej! Končno gre za to, da so take in podobne knjige pogosto vir mladim raziskovalcem ali že kar šolarjem, ki seveda ne poznajo dogajanj v nedavni preteklosti. Potem pa predstavljajo določeno obdobje narodove zgodovine na pomanjkljiv način. Ob nepoznavanju lastne zgodovine je kaj lahko (podatki iz leta 1905) (Ljubno Trg s petimi vasmi. Ima 353 hiš in 2488 prebivalcev, od teh so 4 Nemci, ostali pa Slovenci, vsj pa rimsko katoliške vere. V kraju sta občinski in župnijski urad, šola je dvorazredna. Na Ljubnem imajo zdravnika, babico in poštno-brzojavni urad. Delujejo: pošta, hranilnica in posojilnica in požarna bramba. V kraju je tudi orožniška postaja. Trg Ljubno Franc Kolenc, župan, Josip Dekorti, župnik, Peter Wudler, vodja šole, dr. Vit Červinka, zdravnik, Ivan Pernat, vodja orožniške postaje, Roza Černovše, načelnica poštnega urada. Fried rili, gozdarski uradnik. Hranilnici in posojilnici je načeloval Ignac Fludernik, Vzajemno zavarovalnico pa je vodil Ivan Budna. Trgovci: Franc Ks. Petek, Karol Druškovič, Fortunat Osovnik in Josipina Bratanič. Gostilne: Franc Ks. Petek, Alojz Klemenšek, Ignac Fludernik, Frančiška Krolnik, Polona Žmavc in Anton Podpečan. Lcsotržei: Franc Hribernik, Josip Valte, Josip Kodel, Alojz Klemenšek in Martin Juvan. mogoče, damladi ljudje napačno ocenjujejo potek dogodkov nekega obdobja, posebno še medvojnega. In še to, nobena vojna ni brez hudih pretresov, ki se globoko zarežejo v spomin ljudi. Ne glede na to, kako ima nekdo v spominu neka dogajanja, pa je treba vsaj v zgodovinopisju ostati načelno in dosledno pošten, pa je to komu všeč ali ne! Gostilni in mesariji: Josip Piki in Josip Benda. Krojača: Franc Turk in Matija Jamnik. Čevljarji: Josip Globočnik, Josip Konšak, Formirat Plesec, Filip Škrubej, Ignac Boršnak in Tone Sem. Kovač: Franc Lichtenegger. Ključavničar: Srečko Benda. Sedlar: Josip Prislan. Mizar: Josip Kopušar. Klobučarja: Franc Ermenc,st. in Franc Er-menc, ml.. Urar: Janez Globočnik. Sodar: Matevž Slatinšek. Slikar: Josip Špeh. Usnjarji: Ivan Krajnc, Josip Kopušar in Jakob Budna. Mlinarja: Martin Juvan in Franc Lichtenegger. V kraju Ter so poslovali: Franc Juvan in Franc Čire j kot lesotržca, Janez Hervatski, čevljar. V kraju Savina so poslovali: Martin Juvan, Josip Zupan in Franc Šušnik, lesotržci. Franc Plesec pa je čevljaril. V kraju Primož najdemo: lesotržce - Josip Ermenc, Franc Jeraj in Alojz Pungartnik. Kovač je bil Jakob Brunet, krojač Franc Fludernik in zidarski mojster Franc Marovt. 3ščemo stare fotografije T Na Ljubnem je bil šah tudi pred drugo svetovno vojno čislana igra. Na sliki iz tridesetih let so mladi šahisti: Batlnov, Gregorcev, Poberinov, Ledeničar in Pekovski. Sliko so nam poslali Marčinkovi z Ljubnega. Gornjegrajski sodni okraj OGLEDALO DUŠE Prvo LETOŠNJO PRILOGO NAMENJAMO BRALKAM, KI SO SITE SPISOV O HUJŠANJU, SPREMEMB PA Sl VSEENO ŽELIJO. Zato smo na nekaj straneh SKUŠALI STRNITI OSNOVNE NAPOTKE ZA DANAŠNJE ŽENE, MAME IN USLUŽBENKE, KI NE RAZMIŠLJAJO O NAJEMU SVETOVALCEV ZA OSEBNO UREJENOST, KI NIMAJO ZA VOGALOM SOLARIJA IN LEPOTNEGA KIRURGA ..., VSEENO PA BI RADE NAREDILE NEKAJ ZASE - TUDI NA PODROČJU MEDSEBOJNIH stikov. Zato se ne OBREMENJUJTE Z NAINOVEJŠIMI DIETAMI, NE IŠČITE VZORNIC NA TV EKRANIH, AMPAK SE SEZNANITE, KAKO LETOS POUDARITI LASTNO LEPOTO IN SE BOLJ SPROŠČENO PREDSTAVITI. Pri TEM PA IMEJTE VES ČAS V MISLIH, DAJE TELO OGLEDALO DUŠE. Bonton Pripravila: Karolina Vrtačnik TRENDI Poslovno. Letos bomo nosile preproste in kratke etui obleke z dolgim blazerjem enake dolžine. “In” so enobarvne (pla-tinastosive) obleke in črtasti blazerji v enaki osnovni barvi. Romantično. Nežne obleke pastelnih barv in široka krila s čipko in satenom so tisto pravo za novodobno romantiko. Prosti čas. Klasično, s pridihom indijske eksotike ali pa športno v “capri” stilu. Zvečer. Glamurozne vezene obleke, prefinjeni dekolteji, naramnice z biseri... Hlače. Posebej široki modeli bodo hit prihajajoče pomladi. Kombinirajte jih z oprijetimi puliji v prostem času, za službo pa oblecite še blazer v stilu 80-ih. Natikači. Brez njih si ženskih nog letos ni mogoče zamišljati. Zapovedane so vrtoglavo visoke pete. Poznavanje smernic boste izpričale z izbiro kovin-skosvetleče barve. Na kratko o vsem, kar rade pozabimo V dvigalu. Ženska vedno prva vstopi in izstopi, vendar v nekater- Predstavljanje. Mlajši se vedno predstavlja starejšemu, moški ženski in človek z nižjim položajem tistemu z višjim. Ženske med predstavljanjem ne vstajamo, ampak se na lahko poklonimo (razen v primeru, če nas kot mlajšo predstavijo starejši ženski). Roko poda najprej ženska, pri tem rokavice ni treba sneti. Nedopustna žalitev pa je, če ponujene roke ne sprejmemo, četudi smo na primer umazane od dela. V lokalu. V lokal vedno prvi vstopa moški. Pri odhodu najprej odide skozi vrata ženska, ki tudi najprej sede za mizo. Hrano in pijačo naroča moški po posvetu z ženo, ki prva prebere jedilnik. Prva začne jesti ženska, a šele, ko sta postrežena oba. Pijačo vedno toči moški. Ženska nikoli ne kliče natakarja; to je nevljudno. V lokalu odlagamo torbice in rokavice na stol poleg sebe in ne na mizo. Pri mizi si lahko diskretno popravimo ličilo, a le, če znamo to storiti (skoraj) neopazno. ib bontonih priporočajo, da vstopi prvi moški. S tem prepreči, da bi ženska po nesreči vstopila v prazno. Medsebojni odnosi. O njih ne pripovedujte prijateljem, če pa se z nebom razidete, v nobenem primeru ne smete zahtevati vračanja daril. Prav tako jih ne smete sprejeti sami, četudi vam jih vaš bivši želi vrniti. O bivšem (fantu, možu ali prijatelju) nikoli ne govorite slabo. Velja tudi za sedanje! Na plesu. Če ples odklonite, vam razloga ni treba pojasnjevati. Velja pa pravilo, da tega plesa ne smete odplesati z nikomer drugim. Če se plesa udeležite, večera ne smete presedeti. Kdor se odpravi na ples, je plesalec (plesalka). Če zaprosite za ples vi, vas izbranec ne sme odkloniti. Prireditve. Pripadnica nežnejšega spola sedi praviloma na desni. Če je na levi boljši razgled, ji moški prepusti ta sedež. Dva moška jo vzameta v sredino. Uporabiti smete le naslonjalo desnega sedeža. Če ste zamudili začetek, stopate do sedeža vedno obrnjene z obrazom proti ljudem. V gosteh. Ni sramota, če pridete prvi; nekdo mora biti prvi. Dovoljeno je zamuditi največ 15 minut, cvetje za gospodinjo je obvezno. Izročamo ga vedno brez pa- pirja. Plašč odložite sami v predsobi; ni treba, da vas na to spomni gostitelj. Če kdo narobe pove kakšno besedo, ne bodite nevljudne in ga ne popravljajte z razkazovanjem svojega znanja. Pogovori. Varujte se pregovora: “Ni razgovora brez obrekovanja” in zato avtorice priloge vsaj ob tej številki ne opravljajte preveč! Stilistkina razmišljanja Moda za visoke in majhne Žensk z idealno postavo je malo in ni jim treba skrbeti za posrečen izbor barv, vzorcev in šivov, ko izbirajo obleko. Vse druge pa, če ste visoke: Nosite dvodelne obleke z več vodoravnimi rezi in šivi. Širok pas, velik ovratnik in široka krilaso vaše linije! Jopice in jakne naj bodo daljše, nikoli pa si ne privoščite (pre)majhnih torbic. Čeprav vam pristojijo tako rekoč vsa pokrivala, naj imajo klobuki široke krajce, če se odločate zanje. Manjše ženske: Izbirajte oblačila z navpičnimi šivi in rezi, enodelne obleke, poudarjene šive, obrobe po dolžini, kratke jopice in majhncžepe ... Ker morate na korekcijo postave paziti še bolj od visokoraslih, se izogibajte velikim vzorcem ali karom ter vodoravnim črtam ne glede na njihovo širino. Drobni, nevsiljivi vzorci in vzdolžne črte so tisto pravo za vašo postavo. Primerjalni test šmink in krem Visoka cena ne zagotavlja kakovosti Iz revije VIP, ki jo kot revijo brez oglasov izdaja Zveza potrošnikov Slovenije, smo si tokrat sposodili dva testa: Objavljamo ugotovitve o kakovosti krem za občutljivo kožo in mednarodnega primerjalnega testa šmink. Raziskave so pokazale, da najdražja kozmetika ni nujno najboljša. Celo nasprotno! odnesle Margaret Astor, Sebamed, Ellen Betrix in Jade. Pri kremah so strokovnjaki vzeli pod drobnogled 13 izdelkov. Ocenjevali so kozmetični učinek (vlažilni in gladil-ni učinek), reakcijo kože in embalažo (velikost škatlice glede na vsebino, kaj je zapisano na deklaraciji in ekološki vidik). Zelo dober vlažilni učinek imajo kreme Synergie, Sebamed, Jade in Oil of Olaz, zadnji dve ter Ellen Betrix in Sans Soiicis pa tudi zelo dobro blažijo hrapavost kože. Slabše je bila ocenjena le Juvena, ki je dobila končno oceno komaj “zadovoljivo”, čeprav je bila med testiranimi vzorci najdražja! Kritik je bila deležna tudi že omenjena Sans Soucis (premastna, lepljiva...). Pri kožnih reakcij ah so jo najbolje Ekološki kriterij postaja v primerjalnih testih enako pomemben kot kozmetični. Raziskovalci poudarjajo, naj ne kupujemo krem za obraz, ki nimajo zapisane sestave. Tako sta kremi Oil of Olaz injade dobili slab- šo končno oceno kljub siceršnji kakovosti. Sicer pa so bile kot dobre spoznane kreme Avona, Margaret Astor, Nivea, Satina, Sebamed in Synergie, oceno zgolj zadovoljivo pa Aok, Ellen Betrix, Jade, Juvena, Oil of Olaz, Sans Soucis in Vichy Sensium. Najdražja šminka je najslabša Najprej slaba novica: Idealne šminke ni, ker določene značilnosti medsebojno niso združljive. In še “dobra” novica: Najdražja šminka je bila najslabša, torej lahko kupu- jemo tudi manj drage preparate. Sedaj pa k izsledkom! V testu, ki je zajel kar 15 šmink, so skoraj vse dobile dobro oceno. Izjema so le For You, Jade in Revlon colourstay lipcolour, ki pa je najdražja preizkušena šminka. Najbolje se je odrezala šminka Lancester, sledita pa ji cenovno zelo dostopni Margaret Astor in Ellen Betrix (optimalnaup-orabna vrednost), ki sta tudi med uporabnicami dobile visoko oceno, saj je večina izjavila, da bi si jo takoj kupile. Omenjene šminke so tudi test temperaturne obstojnosti dobro prestale. Zelo dobre ocene je dobila tudi šminka Manhattan ultra care, ki je sicer skoraj najcenejša. Nasvet: Ko se boste naslednjič odpravljale v drogerijo, vzemite s sabo VIP ali pa Savinjske novice in vaša krema ali šminka bo zagotovo prava! Območno svetovalno pisarno ZPS lahko najdete tudi v Velenju na Efenkovi 61 b. Številka njihovega telefona in faksa je 861-620. Drogerija MAXI S Collistarjem do vrelca mladosti Še pred nekaj leti je veljalo kot pribito, da se staranja ne da upočasniti, kaj šele prikriti. Če nič drugega, so ženska leta izdajale starostne pege na rokah. Sedaj pa nič več, obljubljajo kozmetični strokovnjaki priznane italijanske znamke Col-listar. Prisluhnili so jim tudi v mozirski drogeriji Maxi COrabnerjeva hiša) in se založili z ustreznimi preparati. Po odzivih strank so se dobro odločili, saj so fluidi in drugi izdelki na podlagi vitaminov in blažilnih rastlinskih izvlečkov izjemno učinkoviti. Seveda pa ni dovolj le mazanje s kremami, pa naj so še tako kakovostne! Preparate lahko optimalno sprejema le čista koža, zato v Maxiju (tel.: 833-464) ne manjka Collistarjevih čistilnih emulzij z mehčalnim učinkom. Lahko pa izberete tudi globinske čistilne kreme ali gele... Kolekcija je zasnovana tako, da nudi vsaki ženski izbiro lastnega negovalnega programa. Posebej so se posvetili zreli koži in razvili fluid za obnavljanje kože z Aloxal komplexom. Zasno- van je na povsem naravnih kislinah, ki koži vračajo napet in sijoč videz že po nekaj dneh. Proti staranju kože na rokah pasi lahko omislite dragoceno (ne pa drago) formulo na osnovi riževega škroba, vitaminov ... Po uporabi starostne pege presenetljivo hitro izginejo, roke pa so spet lepe kot v času mladosti. Da o izginjanju rdečih žilic z občutljive kože obraza (kuproza) niti ne govorimo ... Sploh pa, kaj bi pisali! Odgovor je v Maxiju v Grabnerjevi hiši! PR Trgovina SANDRA Obleka in cena - oboje po želji S svečanimi oblekami je v naši mali dolini včasih kar križ. Ali jih ni ali pa so tako zelo drage, da se v njih že v kabini kar poslovimo. Saj veste: enkrat poroka, drugič maturantski ples, pa razne slovesnosti... Razkošne toalete pa naj se ne bi ponavljale. Kje je rešitev? V trgovini Sandra, ki domuje Na trgu 3 v Mozirju. Unikatne toalete iz njihovega salona običajno ne presegajo 20 tisočakov, ceno pa lahko vnaprej oblikujete same. Tako se je namreč odločila prijazna lastnica Mojca, ki vsak petek med 16. in 19. uro gosti modno kreatorko. Ta pričara prve skice, svetuje materiale, skupaj z vami izbere dodatke... Vi pa poveste ceno in sanje postanejo resničnost. V pomladnem času jih že tretjo sezono uresničujejo predvsem maturantkam, ki se v unikatnih kreacijah vrtijo na parketu plesnih dvoran. Vendar se je treba za tako sešito toaleto v Sandri (tel.: 831- 981) oglasiti vsaj mesec ali dva pred svečanim dogodkom. Toliko časa približno potrebujejo, da ugodijo željam naročnic “v sezoni”, ko je naročil največ. Opozarjajo pa, naj stranke pred pogovorom s kreatorko (ta je brezplačen in neobvezen) vsaj malo dodelajo lastno zamisel. V Sandri namreč ni katalogov ali starih skic, s katerimi bi si lahko pomagale pri izbiri v trgovini sami. Saj veste, unikatna obleka je samo ena... PR Za izvrstno počutje Mesec zdravja in lepote brez hujšanja Še kakšen mesec in skrivanju telesa pod debelimi puloverji in plašči bo odklenkalo. V pomladnem dehtenju bo vzbrstela vsa narava. Zakaj ne bi v ta najlepši letni čas zakorakale sveže in mladostne? Ponujamo vam osemindvajsetdnevni program lepote. Uresničite ga in spremeba vas bo navdušila! 1. DAN Osvežite se drugače: pri tuširanju ali kopanju v kadi zdrgnite telo s ščetko ali rokavico za masažo. Če dodate vodi še malo morske soli, boste še uspešneje zatrle mrtve kožne celice in obenem izboljšale cirkulacijo. 2. DAN Dan začnite s kozarcem tople vode z dodatkom nekaj kapljic limoninega soka. Skušajte cel mesec piti po šest kozarcev vode dnevno - včasih postano, včasih svežo. Odličen način za čiščenje organizma. 3. DAN Od danes ne pijte ne kave ne pravega čaja. Oba napitka uničujeta pomembne vitamine in vas de-lata napete in nervozne. Pijte zeliščne čaje, oslajene z medom in malo limone. Kamilični čaj pred spanjem vas bo pomiril. 4. DAN Odrecite se cigaretam in alkoholu ter vztrajajte! 5. DAN Uredite si nohte in polepšajte roke. Odstranite tudi najmanjšo sled starega laka in umijte roke v mlačni vodi. Odstranite tanko kožico, režite jo vedno v isti smeri. Roke namažite s kremo, po pol ure pa nohte znova nalakirajte. 6. DAN Zvečer se rešite odvečnih dlačic. Po posegu privoščite koži dobro vlažilno kremo. 7. DANSkušajte se osredotočit i na to, da ostanete umirjeni in vsako težjo situacijo obvladujte z odhodom na zrak. Nekajkrat globoko vdihnite. Nocoj se odpravite v posteljo bolj zgodaj, osvežite se s toplim napitkom brez kofeina in teina in se okopajte v vodi, polni dišeče kopeli. Ne trudite se ostati budni -vaše telo potrebuje in si zasluži počitek. 8. DAN Ste morda zapostavile svoje noge, ki vam tako zvesto služijo? Debela koža na stopalih in odrgnjen lak na nohtih nista tisto, kar si zaslužite, mar ne? Noge namočite v toplo, ne prevročo vodo. Dobro jih obrišite, pristrizite nohte (naravnost) in odstranite debelo kožo ter stopala namažite z vlažilno kremo, nato pa posujte z 2; blagovnimi znamkami: (ARKU {•vt* A*. tmröü V oblačilih priznanih blagovnih znamk ELKROJA ste samozavestni, opazni in modni! Pri svojem delu uporabljamo standard ISO 9001. TELEFON: 063/833-011 FAX : 063/833-545 otroškim pudrom. Nalakirajte nohte. g. DAN Lasje si zaslužijo posebno pozornost. Če jih pogosto umivate, poiščite najblažji šampon in lasišče po umivanju dobro zmasirajte. Mandljevo ali olivno olje pa bo kot nalašč za suhe lase. 10. DAN Razmislite o novi pričeski. Obiščite frizerja, ki poznavaše lase. Resnično vam nič ne more dati bolj novega videza kot striženje in nova barva las. n. DAN Posvetite se obrazu. Za začetek ga temeljito očistite, odstranite mrtve celice in zmasirajte. 12. DAN Nadaljujte z masažo obraza. Uporabljajte naravna olja, posebej za podočnjake. Na ta način obrazu zagotovite potrebno vlago. 13. DAN Savna je potrebna tudi obrazu. V vročo vodo vlijte malo rožmarinovega olja in pokrijte glavo z brisačo. Nad posodo vztrajajte pet minut. Nato osvežite obraz, pred ogledalom pa naredite nekaj osnovnih vaj za obrazne mišice. 14. DAN Pripravite si obrazno masko iz naravnih sestavin ali pasi omislite že pripravljeno masko. 15. DAN Ugodite utrujenim očem in si položite na veke koščke svežih kumaric ali tople vrečice kamiličnega čaja. 16. DAN Naj vas nekdo zmasira z eteričnimi olji. 17. DAN Bodite pogumne! Stuširajte se s hladno vodo in zdrgnite z rokavico za masažo. 18. DAN Danes se okopajte v topli kopeli in ponovite masažo celega telesa. Na koncu se zmasirajte z losjonom. 19. DAN Gotovo ste se že dogovorile za obisk zobozdravnika. Želimo vas le spomniti, da ne pozabite! 20. DAN Vaše roke so tudi danes utrujene od naporov. Zaslužijo si obilen nanos vlažilne kreme, ki jo lahko pustite prek noči, če si nadenete tanke bombažne rokavice. 21. DAN Nohte namočite v mandljevo olje in jih ponovno uredite. 22. DAN Spet si pripravite kopel za noge, le da tokrat dodate tudi malo morske soli. 23. DAN Noge si zmasirajte s siv-kinim oljem in ponovno uredite nohte. 24. DAN Preglejte svojo garderobno omaro. Rešite se vsega, kar ne potrebujete in služi zgolj kot počivališče prahu in zbirališče moljev. 25. DAN Obleko, obutev in druge osebne stvari očistite, operite in prezračite. Če je kaj treba popraviti, storite to takoj! 26. DAN Bodite nemilostni s predalom za perilo! Kupite si kaj novega - to vas bo razveselilo. 27. DAN Posvetite se svojemu načinu ličenja. Poiščite strokoven nasvet in se izognite neredu in improvizaciji. Odločite se za moderne barve in kombinacije. 28. DAN: Vse štiri v zrak! Privoščite si kozarček dobrega vina, čestitajte si za izvrstno izkoriščen mesec. Obljubite, da boste obdržali vsaj nekaj novo pridobljenih navad. Marjana Rahten Cesta v Loke 14, Mozirje Tel 063/833-689 Mobitel: 0609/635-715 Se priporočamo r" zlatarstvo Zlatarstvo ROŽIC Na trgu 7 v Grabnerjevi hiši v Mozirju tel.: 063/832-200 Bliža sc VALENTINOVO ZLATI NAKIT JE LEPO DARILO Odprto: 8.00- 12.00J5.00-19.00 sobota: 8.00 -12.00 Boutique o 5 CM i MARCUS O • e© i co co GO Na trgu 1, v Grabnerjevi hiši v Mozirju • O) • • • Za najstnike, mlade in mlade po • • o £ srcu oz. vse tiste, ki se radi oblečejo k» športno - elegantno in udobno. o Ugodni pScacilni po g°i» Vse naredim sama Sadno pomlajevanje Na obrazne maske vse prerade pozabljamo, čeprav učinkujejo naravnost čudežno. Vsa umetnost je v tem, da si pred nanosom le-teh obraz očistimo s čistilnim mlekom ali soparo, po “posegu” pa dobro namažemo z vlažilno kremo. Mask ne nanašamo na kožo okrog oči in ustnic. In če bi rade povsem naravne sadne maske, kreme in čistilno mleko brez konzervansov in s točno določenim učinkom, berite dalje: JAGODE - Zapirajo pore, kožo hranijo in krepijo, primerne za mastno in suho kožo. Utrujeno kožo osvežijo z dodatkom smetane. Maska: Na obraz položimo narezane jagode ali pa zmečkane v kašo. Čistilno mleko: Zmešamo enake dele mleka in jagodne kaše. Hranilna krema: Žličko zgnetenih jagod premešamo z žličko zmehčanega (neraztopljenega) masla. CITRUSI - So bogati z vitaminom C, “stiskajo" kožo in ji dajejo čvrstost. Maska: Limonov sok razredčimo s kančkom mleka. Za roke: Limonovemu soku dodamo malo mlačnega olivnega olja ali zmehčanega masla. LUBENICE & DINJE - Prve osvežujejo mastno kožo, druge jo pomlajujejo in čvrst-ijo. Maska iz lubenice: sadni kaši dodamo malo beljaka. Maska iz dinj: Zgnetena dinja je odlična maska za suho in utrujeno kožo. BRESKVE - So polne vitaminov in zelo hranljive. Maska: Breskova maska (nanašamo sadno kašo) je zagotovo najboljša izmed vseh znanih. Rivon Niman Prodajalna zanjo in zanj Prodajalne Rivon Niman, ki domuje Na trgu 36 v Mozirju, marsikomu ni potrebno več podrobno predstavljati. Prodajalna je namreč znana tako v kraju kot izven njega. Kljub temu pa ne bo narobe, če ob tej priložnosti opozorimo na njeno aktualno ponudbo. Rivon Niman ponuja artikle iz lastne proizvodnje in proizvajalcev Mira ter Casucci. Glede na trenutne vremenske razmere, prave zime ni in ni, se bo njihov surovinski sestav postopoma spremenil:,volno bo zamenjal bombaž. Zimska oblačila bodo deležna velikega posezonskega znižanja, ki bo doseglo tudi 40 odstotkov. Če upoštevamo, da so cene v prodajalni že sicer zelo ugodne, bo to naravnost idealna priložnost za nakup. Pletenine, katerim v Rivonu Nimanu namenjajo precejšnjo pozornost, so namenjene predvsem dekletom in ženskam. To so krila, jopice, puloverji in kompleti. Posamezni modeli se lahko dopolnjujejo z drugimi, kar je gotovo še ena prednost. Pletenine imajo ob pravilnem vzdrževanju dolgo življenjsko dobo, res pa je, da so po svojem namenu boljši del garderobe in niso namenjene za vsak dan. Pri programu športne trikotaže velja opozoriti na pes ter izbor trenirk in mikic, ki so na voljo tudi za otroke. Prodajalna Rivon Niman je bogato založena tudi z artikli blagovne znamke Casucci. Gre predvsem za hlače - kavbojke, teh imajo moških in ženskih vedno vsaj deset modelov, ter športnih srajc različnih barv. Pomlad je, kot rečeno, pred vrati. V Rivonu Nimanu dajejo za prihajajočo sezono velik poudarek naravnim materialom, ki se lahko vzdržujejo in so zelo kvalitetni. Seveda bodo pri njihovem oblikovanju upoštevali aktualne modne trende. Prodajalna Rivon Niman, Na trgu 36 v Mozirju, je za vas od ponedeljka do petka odprta od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Plačilo je mogoče tudi s karticami Visa, Activa in Eurocard, pri nakupu blaga v večjem znesku lahko s čeki plačate na dva ali tri obroke. Telefonska številka, kjer boste dobili vse podrobnejše infor-. macije, je 832-013, ne pozabimo pa še na pomembno stvar: če vam karkoli od kupljenega ni povsem prav, vam bodo v Rivonu Nimanu z veseljem popravili. Le oglasite se pri njih! PR Savinja Mozirje - poslovalnica SAMO Obleka naredi človeka, Savinja Mozirje pa damo... Pravijo, da obleka naredi človeka. Pregovor nedvomno drži, saj se vse prevečkrat ocenimo zgolj na prvi pogled, po videzu. Še posebej ženske, ki pa že dolgo vemo, da samo obleka ni dovolj. Za brezhiben videz so odločujoči modni dodatki; tako čevlji kot torbice, seveda pa prave dame ne pozabijo niti na rute, pasove, nakit, nogavice ... Kje bomo vse našteto izbrale? V Savinjini poslovalnici Samo (tel.: 833-325) Mozirje obljubljajo, da prav v njihovi trgovini, saj so izvrstno založeni. O trditvi smo se prepričali na lastne oči in poslovalnico Na trgu 30 tudi obiskali. Malo smo se pomudili med kupci in prodajalko komaj ujeli, da nam je namenila hi-V Savinjini poslovalnici SAMO pec žasa Do 12 februar imajo tako dobro izbiro za ja imajo namreč sezon- ženske, da osupne celo moške sko razprodajo obutve. Ker so jo znižali do 30 odstotkov, kupcev ne manjka. Slednji so še posebej zadovoljni z bogato ponudbo Alpininih proizvodov, ki so ne le cenejši, ampak tudi modni. Zares v koraku s časom, v aktualni črni in rjavi barvi. Če pa izbirate čevlje za slovesno priložnost, prav tako ne bo težav: salonarji v črni in beli barvi so vedno na voljo. K dobrim čevljem pa se poleg pasa poda tudi lepa torbica. Na primer iz domžalskega Toka, ki je v Samu dobro zastopan. Lahko izbirate med elegantnimi dnevnimi modeli, pa pisma za večerne priložnosti in nepogrešljive poslovne torb(ic)e. Zamlade po letih in stilu pa seveda ne manjka nahrbtnikov, pa čisto mini torbic, ki prihajajo iz Italije in so tudi cenovno nadvse dostopne. Zaprihajajočo pomladno-polet-no sezono pa so na voljo tudi “odštekane” in moderne različice v strupeno zeleni ali oranžni barvi. Ker pa spomladi rado dežuje, si lahko v stilu omislite tudi dežnik. Pa če je obleka še tako usklajena s čevlji in torbico, to še ne zadostuje, vsaj za nežnejši spol ne. Malodane nujno je, da si pripnemo uhančke, nadenemo verižico, daljše lase pa uredimo s primerno sponko. Ste že uganili? Seveda, spet vas bomo napotili v Samo, kjer se lahko odenete v domiselno oblikovan nakit, ki bo lepo zaokrožil vašo podobo. Da pa bos te trgovino zapustile res “kot iz škaltlice”, naj še omenimo ponudbo nogavic Polzela: V zalogi so tudi debelejše bombažne z modnim vzorčkom, kar pa cene niti ne dvigne. In ko boste že ravno na blagajni: Zamenjajte še denarnico pa paščekzauro, da ne boste rekle, da vas na to nismo opozorili. PR maim Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. 041/695-061 Vam nudi veliko izbiro otroških pits pajacev po ugodni ceni. Kavbojke SEXES, WEST BLUE, BIG BOSS Trenirke otroške še vedno od 1,310 SIT dalje! Pestra izbira spodnjega perila za odrasle in otroke! radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU ]1C7,8 Mhz[ Zahvaljujemo se občinam Ljubno, Luče in Nazarje za njihov finančni prispevek za prvi Almanah Zgornje Savinjske doline. Uredništvo VIDETI NEVIDNO SLIŠATI NESLIŠANO DOŽIVETI NEDOŽIVETO OBČUTITI OKUSITI... SPOZNAVANJE NESPOZNAVNEGA GLASBA MEDITACIJA MULTIVIZIJA POPOLNA VPRAŠANJA POPOLNI ODGOVORI ORGANIZATOR: SKUPNOST ZA ZAVEST KRIŠNE, ŽIBRETOVA 27, LJUBLJANA 3.2*98 od 19h do 21h v Narodnem domu (dvorana v Mestni občini Celje) Trg celjskih knezov 9, Celje KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Planinski vol ima na avstrijskem Štajerskem dolgoletno tradicijo. Pri skupnem stanju govedi v obsegu 402.000 znaša delež volov 7.200 komadov. Od tega se trži približno 1.000 komadov pod tržno znamko ALMO. Najnovejše tržne analize so pokazale, da je mnogo potrošnikov, ki dajejo veliko prednost kvaliteti govejega mesa. Za goveje meso s tržno znamko je zmeraj povpraševanje in to s stalno tendenco rasti. Krog potrošnikov za ALMO se sestoji iz zmeraj več potrošnikov, ki so na osnovi spremenjenega odnosa do narave in okolja spremenili tudi svoje življenjske in prehrambene navade. Kupce zanima, pod kakšnimi pogoji je bilo meso proizvedeno. Zahteve EU dajejo reji volov dodaten zagon. Leta 1988 so štajerski kmetje ustanovili interesno skupnost za ekstenzivno rejo volov (Steireland Almochsenfleisch). Člani se morajo držati natančnih proizvodnih smernic. Kvalitetna proizvodnja je tudi za rejca finančno zelo zanimiva. Medtem, ko so pitanci razreda R samo 45 ATS, doseže ALMO vol 51 ATS, v razredu U pa celo 53 ATS. KRITERIJI ZA PROIZVODNJO ALMO VOLOV: 1. ČLANSTVO Člani lahko postanejo le lastniki kmetij, katerih kmetije ležijo v gorsko višinskem območju. 2. STAROST VOLOV Zgornja meja starosti za znamko ALMO je maksimalno 30 mesecev. 3. ZDRAVJE Skrbna reja živali jeza ohranjanje zdravja nujno potrebna. Vse Živah so pod kontrolo veterinarja. 4. KASTRACIJA Izvedena je v starosti dveh do štirih mesecev. 5. DOKUP Če se voli dokupujejo morajo biti kupljeni iz kmetij s planinsko Almo - tržna znamka planinskih volov pašo. Minimalno jih morajo predhodniki rediti tri mesece. 6. REJA Predpisana je poletna planinska paša. Pred dogonom in izgonom živine iz planine pa naj bo paša tudi na domačih površinah. Ko so živali v hlevu (obvezni so boksi za prosto rejo na globok nastilj), morajo imet prost izhod. 7. KRMLJENJE V poletnih mesecih je to planinska paša z mnogovrstnostjo trav in zdravilnih zelišč. Za zimsko krmo je najprimernejše seno in silaža z dodatkom domačih žitaric. V končni fazi pitanja se priporoča-jo dodatki rži za optimalno prekritje z maščobo in svetlo barvo maščobe. Dovoljeno je dodajanje mineralnih snovi in vitaminov. Prepovedana je uporaba antibiotikov in uree ter ostalih ke-mosintetičnih dodatkov. TRŽENJE Trženje mesa z znamko ALMO se odvija izključno preko strokovnih lokalnih institucij. Tako meso ima fino nitasto strukturo mesa, intenzivni okus po govejem mesu, lepo marmoriranost, svetlo pokritje z maščobo ter močno rdečo mesno barvo. Ti faktorji so izrazite kvalitetne karakteristike, ki karakterizirajo ime ALMO. Proizvodnja ALMO je učinkovit primer za gorsko višinske kmete, ki z naravnim in z zdravim načinom vzreje ohranj a-jo kulturo podeželja in zagotavljajo kvaliteto osveščenemu potrošniku. Taka vzreja je zelp primerna za izkoriščanje planinske paše, saj se tako porabi manj dela. V primerjavi s kravami molznicami je ta usmeritev še posebej primerna kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Vir: Landeskammer Jur Land - und Forstwirtschaft in Steiermark, strokovni sodelavec: ing. Stockner,referent: dipl. ing. Wintschnig Kmetijska svetovalna služba: Vida Ribič Dohodnina 97 Obdavčeni dohodki Obdavčljivi dohodki v letu 1997 so: - plače in nadomestila plače, povračila stroškov, nekatera nad zneski, določenimi z uredbo vlade - stimulacije in bonitete v zvezi z delovnim razmerjem - regres za letni dopust - odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade in enkratne solidarnostne pomoči nad zneski, določenimi z uredbo vlade ter drugimi iz delovnega razmerja - pokojnine in nadomestila ZPIZ - nadomestila pri drugih izplačevalcih in priznavalnine - drugi prejemki, vključno z nagradami in podobnimi prejemki - plače iz tujine na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v Sloveniji - pokojnine iz tujine - prejemki za priložnostno opravljene storitve in posle - prejemki učencev in študentov prek študentskih in mladinskih servisov - katastrski dohodek -dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti - dobiček, dosežen s prodajo delnic in deležev v kapitalu, ki so bili dobljeni kot del plače v prisilni poravnavi - dobiček, dosežen s prodajo ali menjavo nepremičnin - dobiček od prodaje vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu - udeležbe pri dobičku oziroma dividende - obresti na dana posojila fizičnim in pravnim osebam - najemnine - avtorski honorarji - prejemki za izume, znake razlikovanja in tehnične izboljšave. Za dohodnino za leto 1997 so obdavčeni vsi navedeni dohodki, ki so bili prejeti v obdobju od 1.1.1997 do 31.12.1997 v gotovini, na žiro račun, tekoči račun, hranilno knjižico, vbonih, s plačilom kakšne storitve za zavezanca itd. V letu 1997 prejeti dohodki, ki se nanašajo na več let, tudi gredo v dohodninsko osnovo, a dohodnina se obračunava drugače. V Ur. listu RS 1/98 so že objavljeni obrazci za napoved dohodkov za leto 1997. Pomembno je opozorilo, da se ne bo oddajalo napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od PRVE prodaje vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podj etij, ne glede ali so bili vrednostni papirji in deleži prido bljeni na podlagi certifikatov ali z gotovino. Za navedeno prvo prodajo bo v obrazcu za napoved odmere dohodnine za leto 1997 potrebno v razdelek C vpisati: katere vrednostne papirje, koliko, po kakšni ceni in komu so bili prodani. Božena Knapič Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: Bodite pozorni, da ne boste zastirali ogreval, še posebej na njihovi spodnji in zgornji strani, ter da pred ogrevala ne boste namestili pohištva; to namreč onemogoča razširjanje toplote. Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in v Celju, Prešernova 27, tel. 441-413- Zaradi odsotnosti predavateljev bo predavanje POSTOPEK MOLŽE - MASTITIS (mag. Zorkova in g. Valin-ger) v četrtek, 5.2.1998 ob 9- uri v sejni sobi Zadruge Mozirje in ne 29.1., kot je bilo prvotno objavljeno. KSS Mozirje ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Gozdarskim nasvetom ob rob (Razmišljanja ob novem letu) Časi se spreminjajo in mi z njimi, pravi latinski pregovor, ki mu lahko dodamo, da se svet sprem-inja in Slovenija z njim; spreminjajo se tudi družbene in moralne vrednote, ki določajo naše medsebojne odnose, tudi naš odnos do narave in okolja. 0 problematiki okolja je bilo v preteklem letu precej govora, v svetu in pri nas doma, predvsem v zvezi z idejo o biotski diverziteti, pestrosti rastlinskega in živalskega sveta v naravi. Človek že dolga desetletja naravno pestrost, vede ali nevede, hote ali nehote, vendar zanesljivo slabi in siromaši: z onesnaževanjem okolja, s tehnološkim “razvojem”, tudi z nes pametnimi političnimi odločitvami. In vendar se časi spreminjajo, žal nevedno inv vsem na boljše. Nedvomno imamo pri nas še vedno relativno ohranjeno naravo in izredno lepo krajino. Neki tujec mi je pred kratkim dejal, da bi morali Slovenci na Brniku in na vseh mejnih prehodih postaviti velika vrata z napisom “Nacionalni park Slovenija” in pobirati vstopnino. Teh nacionalnih vrednot se, žal, vsi ne zavedajo, zato se postavlja vprašanje, ali bomo znali te naše zaklade ohraniti tudi v pogojih tržnega gospodarstva, neusmiljene evropske konkurence in kapitalskih lastniških odnosov? Pri tem so strokovni ukrepi in argumenti premalo; potrebna so prizadevanja širše javnosti, zavest lastnikov naravnih dobrin in nenazadnje politike. Ob slovenski vrtičkarski mentaliteti, kjer vsak skrbi le za svoj “vrtiček”, bo enoten naravovarstveni konsenz težko doseči. Zakaj takšno razmišljanje ob začetku novega leta? Zato, ker je to čas, ko pregledamo prehojeno pot in si postavimo cilje za naprej. Ob tej priliki vas želimo spomniti, da bi v prihajajočem letu tudi vi vstavili svoj kamenček v naš krajinski mozaik in ob tem potisnili v ozadje osebne ali politične interese. Dovolite, da si vas bomo v prihajajočem letu drznili včasih tudi opozoriti na to! To dokazuje, da kljub problemom z veliko mero optimizma zremo v prihodnost. Veseli smo, da se vam lahko zahvalimo za vse, kar ste dobrega storili za gozd in naravo, posredno pa tudi zase in za nas vse. Hvala, ker ste naklonjeni gozdu in naravi, hvala za pomoč in sodelovanje, hvala za ustvarjalne misli in besede. Dovolite, davam v letu, v kateregasmo pravkar zakoračili, zaželimo zdravja, osebne sreče in notranjega miru; naj vam to leto nakloni veliko vedrine in zavrti življenje v takšno smer, da bo težav čim manj. Mi pa vam obljubimo, da bomo držali pesti za vsakega izmed vas, da vam bo življenska pot tekla po čim lepših pokrajinah. Za življenje smo pomembni vsi - naj nas to obvezuje in osrečuje! Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Nazarje Toni Breznik Kotiček za ženske Barve za različne tipe žensk Poleg barve oči pri ličenju upoštevamo tudi barvo las in kože. Glede na te tri dejavnike lahko ženske razdelimo na dva tipa: 1) Hladni tip ženske - t.i. LUNA Pri tem tipu ženske prevladuje modra barva. Odtenek modre vsebujejo lasje, oči in tudi koža. - Lasje - so zelo temno rjavi ali črni, zelo svetli, skoraj beli ali pa pobarvani vijolično oz.temno rdeče (barva melanc-ane) - Oči - so modre ali črne - Koža - je navadno zelo svetla LIČENJE - Uporabimo barve, ki imajo za osnovo modro barvo, npr. roza, bordo, vijolična, modra 21 Topli tip ženske - t.i. SONCE Pri tem tipu prevladuje rumena barva, njeni odtenki pa so opazni v laseh, očeh in tudi polt je nekako rumenkasta -Lasje - so lahko svetli (vendar z odtenkom rumene barve, ne bele), rdečkasti (oranžni ali rjavo-rdeči) ali rjavi -Oči - so ponavadi zelene ali rjave -Koža - je temnejša -LIČENJE - Uporabljamo barve z oranžno osnovo: rjava, zelena, rumena, oranžna... Moji predlogi so leneka opora, površna razdelitev. Predlagati natančne barve za posamezne barve kože, las in oči je precej nesmiselno. Barv je na stotine, samo rožnata, naprimer, ima več deset odtenkov. Mogoče boste ugotovili, davam modra, ki vleče na zeleno (turkizna) barva ne pristoji, medtem ko dobijo vaše oči poseben sijaj z odtenkom modro-vijolične barve. Treba je raziskovati in poskušati. Ravno tako kot odtenkov barv, je tudi odtenkov oči na stotine. Pa ne samo to. Še veliko večje različnih okusov. ( Naslednjič: Lastnosti posameznih barv) i as Vrt na podeželju je povezan z naravo Pozimi imamo čas premišljevati in načrtovati svoj novi vrt ali izboljšavo obstoječega vrta. Vrt na podeželju ali kmečki vrt združimo z naravo, da bo del širšega naravnega okolja, s katerim ima enake naravne danosti: podnebje, nadmorsko višino in vrsto tal. Podeželski vrt je obdan s sadnim drevjem, ki se vanj najlepše poda. Sadno drevje občudujemo pomladi v najlepšem cvetju in jeseni, ko je polno plodov. Če želite, da se vaš vrt ujema z okoljem, k sadnemu drevju ne sadite visokih iglavcev, kot so npr. bori ali smreke. V okvir sadnega drevja se lepo podajo manjša ali srednje velika razkošno cvetoča listnata drevesa: magnolije, okrasne jablane, japonske češnje, glogi, javori, dreni in podobna. Če želite v vrt privabiti ptice, boste vsadili plodonosna drevesa in grme: jerebiko, mokovec, divjo češnjo, šmarno hrušico, češmin, japonski šipek, panešplja, ognjeni trn. Namesto žive meje zasadimo prostorastoče cvetne grme, prednje pa preprogo raznih sencoljub-nih trajnic. Na prostorno kmečko dvorišče se poda hišno drevo: lipa, oreh, stara jablana ali hniška, češnja. Zakaj bi morali imeti vrtove zasajene le z vrtnarsko gojenimi rastlinami? Vrt lahko uredimo tudi drugače, z našim domačim rastlinjem. V Sloveniji je doma toliko različnih in zanimivih naravnih rastlin, da ni treba kupovati veliko gojenih. Potrebno jih je spoznati, vedeti kakšno rastišče potrebujejo za us-pevanje. Če bomo izbrali pravo rastišče, bodo kasneje uspevale kar same. Naravne rastline nam bodo v vrt privabile tudi metulje, ki jih je vedno manj po travnikih. V vašem vrtu lahko posadite vsaj najbolj znane in lepe slovenske divje rastline, kot npr. med grmi dišeči volčin - navadni in blagajev. Od dreves je zelo lepabodikaz zimzelenimi listi in rdečimi plodovi. Med rastlinami so primerne tevje, različne lilije (kranjska, brstična), zali kobulček, jegliči (kranjski, dolgostebelni), Vardjanov košutnik. Ob koncu zime vam bo prvi zacvetel črni teloh, za njim pa spomladanski žafrani, zvončki, jetrniki, narcise. Ne pozabite na vijolice in šmarnice. Preveč jih je, da bi jih lahko našteli. Tiste bolj pogoste lahko prinesemo iz narave in si jih posadimo na vrt. Redkih rastlin, botaničnih posebnosti pa ne smemo prinašati iz naravnih rastišč, ker bi tako ogrožali njihov obstoj. Pri nekaterih si pomagamo tako, da naberemo njihovo seme (npr. jegliči). Na žalost v Sloveniji še ni vrtnarije, ki bi se ukvarjala z vzgojo naravnih rastlin. Kakšno od njih boste lahko dobili v ljubljanskem botaničnem vrtu. V svojem vrtu načrtujmo čimbolj naravno vrtnarjenje, s čim manjšo uporabo škropiv in raznih kemičnih sredstev, da si vsaj ne bomo zastrupljali svojega neposrednega življenjskega okolja in da pridelamo vsaj nekaj zanesljivo zdrave povrtnine in sadja. V vrtu se ne borimo več z boleznimi, škodljivci in pleveli. Poskušajmo jih preprečevati in pravočasno ustavljati v njihovem razvoju. Veliko veselja pri urejanju vrta vam želim! Zeleni Franček Meseca januarja, pozdravljen. Pravijo, da je januar bolj mrtev mesec in da se v tem času ne dogaja kaj posebno zanimivega. Kakorkoli žeje, zame je bil res precej nezanimiv, saj sem zaradi pomanjkljivega zdravja smela večino časa prebiti med dobro znanimi štirimi stenami. Tako je prišlo do takšnega namesto do drugačnega bobenčka. To, da se plani ne uresničijo vedno, je papirju bolj kot ne vseeno, kako pa je všeč tebi, tega sedaj še ni mogoče vedeti. Bobenček želi spoznati kakšno prijetno kontaktno osebo, ki bi pomagala s kakim svojim nasvetom, kritiko ali prispevkom. V primeru tvoje odsotnosti bo bobenček šel svojo pot in ob njegovi izbiri neustreznih podatkov si pripiši pripombe pod: vmešavanje z zamudo. Na začetku leta še zbiramo ideje in predloge, zato: oglasi se. Pod šifro: Kritika je dobrodošla, ideje pa so lahko tudi tvoje. "V upanju, da bo oglas dosegel svoj namen, čakam poštarja”. Lep pozdrav, BOBENČEK l.r.. V tej številki pa nekaj specialitet za tvoj vohalni sistem in nekaj za zadovoljnejše bivanje tvojega telesa na tem svetu. Seveda te stvari sežejo tudi do duše, ki bo ob teh prejetih dobrotah še bolj vesela in zadovoljna s tabo. Takele stvari mi prihajajo na pamet januarja, ko sem na prisilnem mirovanju. Če želiš, preberi te posledice. AROMATERAPIJA Če še nimaš porcelanaste posodice, svečk in majhne stekleničke z eteričnim oljem in svoje sobe še nisi tako zadišavil, da bi tvojo mamo zaskrbelo, da se boš zadušil, potem ti to stvar priporočam. Ni kdove kako drag šport, a v tem času je prav zanimivo opajanje nosu z zanimivimi vonjavami. Posebno primerno je to opravilo za romantične duše, saj jim bo takšno dišavljenje s kako lepo glasbo v ozadju pričaralo prijetno bivanje v topli sobi. Eterična olja pridobivamo iz koncentriranih esenc trav in dreves. Aromaterapija je raba teh olj v terapevtske namene za odpravljanje težav kot so: nespečnost, stres, mozolji, postarana koža, depresija in živčna napetost. Vonje tolmači tisti del možganov, v katerem je rudi sedež čustev. Zato vonji močno učinkujejo na tvoje počutje. Različne vonjave delujejo vsaka na svoj način. Vonj jabolk zniža krvni tlak, prijetni vonji, kot sta vonj sivke ali breskve, lahko omilijo bolečino, eterična olja pa lahko spreminjajo tudi razpoloženja: jasmin, ilang-ilang (kanangino olje) in poprova meta lajšajo depresijo, garanija in bergamovka preganjata anksioznost, vrtnica in nagelj pa vračata moč. Tako, sedaj veš, kaj je pametno ovohavati, če te muči kakšen problem. Razredčena eterična olja lahko uporabljaš pri masaži. Masaža je že sama po sebi prijetna in zdravilna, eterična olja pa njeno učinkovitost še povečajo. Olje bergamovke deluje antiseptično, zato ga uporabljaj, če imaš težave z aknami ali mastno kožo in če se ti mastijo lasje (ne pred sončenjem). Evkaliptus deluje antiseptično in poživljajoče ter je učinkovit pri zdravljenju kašlja, prehlada in bolečin. Majaron blaži bolečine, pomirja, greje in krepi; lajša tegobe kot so bolečine ob menstruaciji, nespečnost in glavobol. Lahko okrepi krvni obtok in je koristen po telesnem razgibavanju. Rožmarin deluje poživljajoče, krepi spomin in jasno razmišljanje. Sandalovina deluje antiseptično in pomirjevalno, uporablja se tudi pri aknah. Tako. Zdaj pa na delo. Pri masaži mora biti prijetno obema, tistemu, ki masira, in tistemu, kije "predmet obravnave". Ureja: Slavica Slapnik Radio Slovenija Magnifico v oddaji lzštekani Kdo ne pozna medijske blagovne znamke lzštekani? Kdo ne pozna plošče "lzštekani na Radiu Študent, 1. del”? Kdo ne pozna plošče Orlekov "Bunkovc party-ja", ki prinaša celoten nastop iz oddaje lzštekani? Kdo ni še nikoli poslušal nobene "izštekane" oddaje? No, ja, verjetno vasje kar nekaj takih. Že zaradi omejene slišnosti Radia Študent, kjer je oddaja domovala skoraj pet let, če ne zaradi česa drugega. Toda z novim letom izgovorov ni več! Večkrat nominirana in lani tudi z Viktorjem nagrajena oddaja se namreč seli na 2. program Radia Slovenije. Na sporedu bo vsak tregi oziroma predzadnji petek v mesecu v večernem terminu od 22.25 do 24.00. Potekala bo v živo iz različnih študijev nacionalne radijske hiše, neposredno na valove 2. programa. Za oddajo še vedno stoji njen avtor in skrbnikJure Longyka, znan tudi pod psevdonimom Vaš Omiljeni DJ Jure. Njena oblika ostaja enaka: zmes prijetnega pogovora, zanimivih arhivskih posnetkov in v živo, na poseben način odigrane glasbe. Gostje prve oddaje 23. januarja bodo Roberto Magnifico in njegovi Pismejkers. Kako bodo zveneli? Kaj bodo igrali? Bodo s seboj pripeljali posebne goste? Kaj Magnifico počenja po uspehu filma Stereotip in izidu istoimenske plošče? Kdo sploh igra v njegovi spremljevalni skupini? Če vas mučijo ta in podobna vprašanja, oddaje pač ne smete zamuditi. Do prvega prestižnega radijskega dogodka v novi seriji lzštekanih podrobnosti namreč ostajajo skrivnost. Pa še to: če vam poslušanje prve oddaje nikakor ne uspe, ne obupajte. Druga bo na sporedu 20. februarja. Gostje: Tanta-druj. Srečn'ga, pa zdrav'ga vsem skupaj... at first. L-| "j Sledoč slovenskim trendom za vključitev v evropske I— I -0 - integracijske tokove namenjam današnje novičke ** U'1^§SC tujim glasbenim skupinam. Saj pravimo, daje vse, kar je tuie, bolje, kajne? Konec koncev je tudi sosedov kruh najslajši. Sloveniji se v marcu ponovno obeta zanimiv glasbeni obisk. 15. marca bodo ljubljansko halo Tivoli "napadli" melodični pun-kerji Green Day. Njihov koncert bo eden izmed številnih v okviru evropske turneje, ki so jo pričeli že decembra lani. Namen je predvsem promocija njihovega albuma Nimrod. Medtem ko Greendajovci na veliko potujejo po svetu, pa si skupina Mettalica gradi svoj image malce drugače. Pripravlja namreč film, ki bo v bistvu zapis koncerta, ki so ga imeli oktobra lani v Teksasu. Film bo imel preprost naslov Metallica-Live. Obstaja verjetnost, da bo glasba iz tega filma izšla tudi kot koncertni album. Sepultura je kljub odhodu pevca in glavnega avtorja Maxa Cavelere obdržala svoje ime. Sedaj mrzlično izšejo novega pevca, saj bi po njihovem mnenju le takšna zasedba skupine lahko ohranila skupino takšno, kakršna je bila do sedaj. Medtem pa je Max s svojo novo, zaenkrat še neimenovano skupino, posnel prvenec. Album naj bi izšel aprila letos. Na koncu pa še nekaj za vse ljubitelje velikih bogastev. Najbogatejši glasbenik v Veliki Britaniji je pevec David Bowie. Njegovo premoženje znaša okoli 550 milijonov funtov, kar je več kot ena in pol milijarde nemških mark. Verjetno je eden redkih, ki ga ne more omamiti niti glavni dobitek na našem lotu. Pa brez "faušarije", prosim. Alenka Lokostrelski klub Mozirje Mozirski lokostrelci na evropsko prvenstvo Drugi vikend v januarju je bil v Ljubljani mednarodni lokostrelski turnir, prvi za slovenski pokal v letu 1998. Udeležilo se ga je 159 tekmovalcev, med njimi tudi člani Lokostrelskega kluba Mozirje. V Sanski konkurenci je Štefan Ošep s 579 krogi zasedel drugo mesto, Dušan Perhač je bil s 577 krogi četrti, ostali mozirski lokostrelci pa so se v tej kategoriji uvrstili takole: 19-Karničnik, 24. Satler, 37. Šket in 38. Smodej. Pri članicah je bila Bernarda Zemljak s 554 krogi druga, pri veteranih pa s ta Miran Borštner in Janez Pelko zasedla drugo oziroma četrto mesto. Prejšnji konec tedna je bil mednarodni turnir v Novi Gorici, na katerem je nastopilo 121 lokostrelcev. Mozir-jani so bili tokrat znova uspešni. Pri članih je Štefan Ošep je spet osvojil drugo mesto (589 krogov), Perhač Nazarje Srečanje sodnikov Slovenski košarkarski sodniki so organizirani v šestih regijskih društvih. Območje Savinjske doline in Zasavja “pokriva” društvo, ki šteje 35 članov, ti pa so si za letošnje novoletno srečanje izbrali Nazarje. Njihova gostitelja sta bila Tomaž Križnik in Radovan Hlačun, edina člana omenjenega društva iz Zgornje Savinjske doline. (572 krogov) je bil tretji, Satler 17., Šket 22. in Smodej 24.. V konkurenci članic je bila Bernarda Zemljak ponovno druga (561 krogov) in tudi pri veteranih sta Miro Borštner (554 krogov) ter Janez Pelko (510 krogov) ponovila svoji uvrstitvi izpred tedna dni. Med kadeti je Renato Šporn zasedel drugo mesto. V začetku marca bo v Nemčiji potekalo evropsko dvoransko lokostrelsko prvenstvo. Slovenska reprezentanca bo štela devet predstavnikov, med katerimi bodo trije iz Lokostrelskega kluba Mozirje: Bernarda Zemljak, Štefan Ošep in Dušan Perhač. Franci Kotnik Tovrstna srečanja in razni strokovni seminarji so priložnost, dasekošarkar-ski sodniki med sabo bolje spoznajo, saj se sicer sorazmerno redko videvajo. Sodijo namreč v različnih košarkarskih ligah na različnih nivojih. 23 udeležencev tokratnega srečanja si je tako pred dnevi ogledalo sa- mostansko knjižnico pri frančiškanih in farno cerkev, nakar je sledila še okusna večerja, ob kateri so se sodniki pogovorili o novih obveznostih, ki jih čakajo na košarkarskih igriščih. Franci Kotnik Košarkaški sodniki savinjske in zasavske regije v Nazarjah (foto: F. Kotnik) Športna zveza občine Gornji Grad Nova članica OKS Po nekaj zapletih, ki so vjanskem letu spremljali ustanovitev gornjegrajske športne zveze, sejeta očitno pobrala in zaživela v duhu, ki pritiče zdravemu športnemu nadigravanju. Poleg rednega dela, kateregaizva- potrjenananaslednjisejiskupščine jajo skladno z dogovorjenim pro- OKS, vendar je bila športna zvezaže gramom, je bila zveza vzačetkuleta uvščenavseznamčlanicolimpijske- sprejeta med člane Olimpijskega ga komiteja, komiteja - združenja športnih zvez. Savinjčan Uradna polnopravnost članstva bo Snowboarding - deskanje na snegu (drugič) V prejšnjem prispevku sem omenil, da obstajata dva sloga deskanja na snegu: alpski slog in prosti slog; za prvega se po svetu odloči približno tretjina deskarjev, prosti slog pa dosega dvotretjinski delež. Pri nas je zaradi visoke popularnosti smučanja malo drugače, zato delež alpskega sloga, ki je bolj podoben smučanju, presega prosti slog. Sloga sta opisana na shemi, kjer so podane bistvene značilnosti in prednosti posameznega sloga, povsem vaša pa je odločitev, katerega boste izbra- li. Najbolj navdušeni deskarji imajo kar dve deski - alpine in freestyle, tako da lahko izbirajo, kako bodo- dosti kleči in sedi, in rokavice, ki ščitijo pred poškodbami zapestja. Sicer pa so zadovoljiva tudi smučarska oblačila. Na koncu bi dodal še nekaj o varnosti. Deskarji lahko bolj ostro zavijajo, tako da se njihova krivulja zavoja razlikuje od smučarjevih. Predvsem pri zavojih, ko je deskar s hrbtom obrnjen proti strmini, je zavoj drugačen od smučarjevega, to dvoje deskali. Drugače pa v tehniki ni bistvenih razlik, le da se posamezne stvari (vožnja po robniku, tekmovanja med vratci) lažje izvedejo z alpsko desko, druge (skoki, vožnja po celcu, grbinah, triki) pa lažje z desko za prosti slog. Za začetnike je ustrezna deska kateregakoli sloga, le da ni tekmovalna, ki je ozka in dolga ter tako zahteva dobro tehniko. Mislim pa, da imajo specializirane trgovine s tovrstno opremo dovolj izučene trgovce, ki vam lahko pomagajo pri izbiri opreme. Pri obleki izberite nepremočljive hlače, ker se pri deskanju pa lahko privede do trčenj, zato imajo v nekaterih državah že ločene proge za deskarje. Vendar so nesreče pogoste le na zapolnjenih smučiščih (Krvavec), pri nas na Golteh pa varnost ni tako kritična. Še enkrat poudarjam, da se tehnika deskanja razlikuje od tehnike smučanja, zato vsaj na začetku previdnost ne škodi. Sedaj pa veselo na sneg! Tistim, ki boste raje ostali zvesti smučem, pa bo prihodnjič namenjen prispevek o smučanju na smučeh s poudarjenim lokom - carvingu. Franc Miklavc S TRAKTORJEM V SMRT V sredo, 7. januarja, se je okoli 16. ure pri upravljanju s traktorjem smrtno ponesrečil 46-letniJože D. iz Primoža pri Ljubnem. S traktorjem je vozil gnoj po cesti na strmo pobočje. Ko je gnoj raztovoril s prikolice, je skušal vozilo obrniti na cesti, vendar mu to ni uspelo. Zato je naročil svaku, da z vitlo na traktorju ovije jekleno vrv okoli jablane, nakar se je po pobočju spustil proti domačiji. Pri vožnji se je ročica reduktorja iz prve prestave sprostila v nevtralni položaj, zaradi česar motor sam ni več zaviral. Takrat se je jeklena vrv pretrgala oziroma je popustil vozel na njej. Voznik je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal preko ceste na strmo pobočje, kjer se je traktor prevrnil in pod seboj pokopal voznika. Jože je v nezgodi utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. . V Tatvina lesa na Creti 9. januarja je ob 14. uri Alfonz Z. po telefonu obvestil dežurnega na PP Mozirje, daje neznanec v njegovem gozdu na Čreti posekal drevesa bukve in zaščitenega gorskega javorja. Patrulja je opravilaogled krajakaznive-ga dejanja in ugotovila, da je neznani storilec posekal dve drevesi javorja in eno bukev ter s tem lastnika oškodoval za 405 tisoč tolarjev. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo. , Pobegnil pred policisti IN POŠKODOVAL SLUŽBENO VOZILO 9. januarjaso policisti PPP Celje zaradi storjenih prometnih prekrškov v Mozirju ustavljali voznika neregistriranega osebnega vozila znamke Zastava Jugo, ki ga je vozil “stari znanec” policije in sodnika za prekrške, Simon K.. V vozilu sta bila še dva sopotnika. Simon tudi tokrat odredbe pooblaščenih uradnih oseb ni upošteval, ampak je z vožnjo nadaljeval. V Trnovcu je Simon zaprl pot vozniku službenega vozila, zato sta se vozili oplazili. Simon je kljub temu še vedno nadaljeval z vožnjo. Na makadamski cesti se je nato ustavil, eden od potnikov v vozilu pa je proti policistu vrgel kamen. Kamen jepolicis ta zgrešil, poškodoval pa je steklo na vratih službenega vozila PP Mozirje. Zoper Simona K. bodo policisti PPP Celje in PP Mozirje podali več predlogov sodniku za prekrške ter kazensko ovadbo. Vlom v osnovno šolo na Ljubnem 9. januarjaob 6.30 uri so bili policisti obveščeni, daje preko noči neznani storilec vlomil v prostore OŠ Ljubno. Iz prostorov šole je odtujil denar. Storilca še niso odkrili. PO ZRAKU PREKO Ljubije 14. januarja ob 4.10 uri je 31-letniJože B. iz okolice Rečice vozil osebni avtomobil iz smeri Letuša proti Mozirju. V Ljubiji je začelo vozilo zaradi neprilagojene hitrosti zanašati, Jože pa je izgubil oblas t nad njim. Vozilo je zaradi tega trčilo in oplazilo poslopje ob cesti nato papreskočilo potok Ljubija in se ustavilo ob ograji. V nesreči so se hudo telesno poškodovali voznik in potnika, 24-letni Uroš B., in 29-letni Martin S., oba iz okolice Mozirja. Vsi trije so ostali na zdravljenju v bolnišnici Celje. Na vozilu in objektih ob cesti je nastalo za okoli milijon tolarjev materialne škode. Poglejmo nazaj, toda glejmo naprej Časi se sicer spreminjajo, kljub temu pa lahko včasih rečemo, da se zgodovina ponavlja. V Zgornji Savinjski dolini je trenutno vnočatema-tako zadnjeSN -lokacijaza izgradnjo doma ostarelih. Ker ti pač niso narkomani, se jih naši ljudje ne otepajo, in tako so nastali problemi. Vročine, če to je, ne nameravam ohlajati, še manj segrevati, rad bi le napisal nekaj o podobnih prizadevanjih Gornjegrajcev pred točno šestdesetimi leti. Dovolj dolgo je od tega, da o tej zadevi ljudje -izjeme niso pravilo - ne vedo nič. Vsekakor je treba v nadaljevanju najprej povedati, da je imel Gornji Grad v času med obema vojnama status klimatskega okrevališča. Letovanje v takih krajih pa se je v tistih časih kar splačalo. Povratne vozovnice, na jugoslovanskih železnicah so namreč imeli izletniki v teh primerih zastonj. Zato ni slučaj, da se je poleti tu kar trlo turistov. Od leta 1938 naprej si je Gornji Grad lahko obetal še več. Državni zavod za zavarovanje delavcev je namreč razpisal zbiranje ponudb za ustanovitev velikega rekreacijskega centra za svoje tuberkulozne člane. V njem naj bi okrevali po opravljenem zdravljenju v bolnišnicah. Center kot tak naj bi bil za vso državo. V prvi fazi je šlo za izbor lokacije in za eventuelno uporabo obstoječih poslopij. Proučevanje lokacij - tudi glede na klimo - je trajalo dve leti. Zmagal je Gornji Grad. Posebna komisija, ki je delovala na raziskovanju lokacij - v njej so sodelovali tudi strokovnjaki iz drugih držav-je zatrjevala, daso tu najidealnejši klimatski pogoji. V vseh primerih ugodnejši kot na Golniku, ki jebil nazadnje pravzaprav edini resnejši konkurent. Projekt je obsegal obstoječo graščino in gradnjo še enega tolikšnega objekta s pomožnimi poslopji, bazeni, igrišči itd. V letu, ko naj bi gradnjastekla je prišla vojna, med njo do brezumnega požiga graščine, enoumje po vojni pa je tudi bilo zgolj brezumje. Kako naj si sicer razlagamo, saj oblast ni dovolila -pisalo se je že leto 1948 - da bi graščino obnovili. Krajani so namreč pod vodstvom turističnega društva (Martin Voščič), ohranjen je namreč arhiv, zbrali ves potreben les za ostrešje, strešno opeko in drugo, niso pa mogli dobiti dovoljenja za obnovo. V graščini so hoteli narediti sobe za turiste, kajti ti so že leta 1946 spet “navalili”, kot pravimo. Bilo je čez 2300 nočitev, vseh pa zaradi prenočitvenih nezmogljivosti niso mogli sprejeti. Gornji Grad pred 60. leti v podobni situaciji kot je tokrat, ni imel sreče, čeprav je kazalo dobro. Danes bolj slabo kaže. Če to ne pomeni, da tokrat bo več sreče, pomeni pač, da razočaranje bo manj boleče. Janez Mavrič Attemsov trg 8, G. Grad V spomin na Pohorski bataljon 1943-1998 Pietetno čustvo in dolg do zgodovine, ki se je godila na naših tleh me obvezuje, da osvežim ta spomin. Na Pohorju na gozdni planoti pri Treh Žebljih ni več videti sledov poslednje bitke Pohorskega bataljona, le zemlja je prepojena s krvjo borcev in bork. 8. januarja 1943 jih je v neenakem boju z okupatorjem štiriinšestdeset omahnilo v smrt. Končane so bile vse želje in upanje, ni pa bilo končano njihovo poslanstvo. Še mrtvi so s svojo veličino lomili moč okupatorja. Pet domačij v Zgornji Savinjski dolini pa je ostalo brez mož in sinov. Franc Breznik iz Trnavč star 21 let, Anton Kramer iz Rečice star 29 let, Slavko Mlinar iz Šentjanža star 23 let, Franc Natlačen iz Radmirja star 20 let in Franc Štiglic iz Radmirja star 34 let. Za njimi so ostale rane, ki se nikoli ne zacelijo. Edini preživeli borec Pohorskega bataljona Franc Kunaver iz Ljubljane star 29 let in ranjen v obe roki je končal svoj Križev pot kot talec 30.6.1943 na Ljubnem ob Savinji. S svojo krvjo so prepojili slovensko zemljo, zato jim v Narodnoosvobodilnem boju pripada častno mesto. Vera Poličnik, Spodnja Rečica 34 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, stare mame in sestre Drage PUNCER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, še posebej pa tistim, ki ste nam v najtežjih trenutkih nudili tolažbo in pomoč. Vsi njeni Obvestilo Alojz Jamnik s.p., Juvanje 5, p. Ljubno ob Savinji z 31.3.1998 preneha z obrtno dejavnostjo - mizarstvo. Obvestilo Jože Mali s.p., Šmiklavž 62, Gornji Grad preneham z dejavnostjo kmečki turizem z dnem 31.12.1997. Kje so tisti lepi časi, ko smo srečni še bili, ko Tebe smo imeli, a zdaj Te od nikoder ni in pogrešamo Te vsi. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman Te išče, nič več ni tvojega smehljaja, utihnilje tvoj glas. Bolečina in samota sta še vedno pri nas. V SPOMIN 15. januarja je minilo 15 žalostnih let, kar je svoje mlado življenje pahnil v smrt naš dragi Jože ZAGOŽEN iz Zg. Pobrežij Zavedno boš ostal del našega življenja in spomin nate bo ostal vedno živ. Tvoj prostor v hiši pa nenadomestljiv. Hvala vsem, ki se z mislijo in prižgano svečko ustavite ob njegovem mnogo preranem grobu. Tvoji domači Visoko v planini imel si svojo domačijo. Kamorkoli se ozremo tvoja dela jo krasijo. Zakaj si moraljo prerano zapustiti? Zakaj so tvoje želje in načrti morali ugasniti'? ZAHVALA V 47. letu starosti nas je nenadno zapustil dragi brat in stric Jože DETMAR p.d. Murčev iz Ljubnega ob Savinji Iskreno se zahvaljujemo sosedom, znancem, sorodnikom in vsem njegovim prijateljem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Hvala g. župniku Pušenjaku, cerkvenim pevcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Žalujoči: sestre Ida, Milka, Slavka z družinami ter brat Zdravko in Tinka. Žalprekmalu se končala moja pot je. In našel sem svoj mir, nič bolečin, le spokoj, zato ne jočite, dragi moji, za mencj. ZAHVALA V 69. letu življenja nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, bratin stric Jože KAKER iz Tiroseka 22 v Novi Štifti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, podarili cvetje, sveče, darovali za maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja gasilcem Nova Štifta, praporščakom za zadnji pozdrav, g. župniku Jožetu Belaku zalepo opravljen pogreb, pevcem za zapete pesmi, Antonu Strnadu za ganljive besedE ter sodelavcem ETA Kamnik in Menina iz Šmarce. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN dragemu očiju in dragi mami, Toniju Jožici JÜRJOVCU JURJOVEC (25.I.1935 - 17.2.1988) (6.4.1939 - 27.I.1996) Prerano sta odšla, a v najinih srcih sta ostala, kot delo vajinih pridnih rok, nikoli ne bosta zares odšla... Hvala vsem, kiju imate v lepem spominu in postojite ob njunem grobu. Vajini Alenka in Tatjana Neizrečene besede, nedokončano delo, vse je pogreznjeno v nemo tišino, vse v bridko, bridko bolečino. V SPOMIN 21. januarja mineva leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga Jožica MAJKO iz Gornjega Gradu Vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob, prižigate svečke in prinašate cvetje, iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Franca KLANČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izkazano spoštovanje in spremstvo na njegovi zadnji poti, g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi pevcem in govorniku. Še enkrat hvala vsem. Vsi njegovi ZAHVALA ob smrti dragega očeta in dedija Andreja KORENJAKA iz Praprotnikove ul. 5, Mozirje Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spoštovali in se v tako velikem številu poklonili njegovemu spominu. Iskrena hvala vsem za številna sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darovane svete maše. Iskrenahvala gospodu župniku za globoke besede in lepo opravljen obred, društvu upokojencev za govor in pevcem za prelepo odpete pesmi. Vsem, ki ste karkoli dobrega storili zanj, iskrena hvala. Vsi domači ZAHVALA Prišel je trenutek, ko boš za vedno ostala samo v našem spominu Angela BRIC, roj. Tevž Šmartno ob Dreti 75 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in delili z njo življenjske radosti, bili z njo vnajtežjih trenutkih, počastili njen spomin in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za nego in nesebično pomoč osebju bolnišnice Slovenj Gradec, onkološkemu inštitutu in ambulanti Nazarje. V izzveneli tišini - Vsi tvoji Oh mama, le zakaj ste nas H.,. zapustili vi? Naš dom zdaj je prazen, v njem življenja večni! Moja solza na grob vas zbudila ni, le spomin na vaše nauke mi upanje budi! V SPOMIN 16. januarja je minilo dve leti, odkar nas je zapustila naša mama in stara mama Elizabeta RETKO iz Poljan Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in se je spominjate! Vsi njeni In videl sem, kje so življenja prodi in daje kratka pot in da vse mine in kratka slast in dolge bolečine in da nikdo ne ubeži usodi. (A. Gradnik) V SPOMIN očetu, staremu očetu in pradedu Viktorju KOLENCU Minili sta že dve leti, 17. januarja, odkar si nas tiho zapustil. Spomini nate so ostali. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga radi spominjate. Vsi njegovi VETERINARSKO DEŽURSTVO 19-01. do 25-01. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419 26.01. do 01.02. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417 02.02. do 08.02. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831 017,831-418. Delavnik: 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: 7. do 8. ure. izdaj a zdravil - vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki, tel 0609-631-933 KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609- 649436. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. • ••••••••••••••••••••••••••••it« DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 19.01. - 25.OI. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 26.01. - 01.02. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263, 02.02. - 08.02. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150, Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15-00 do I6.3O ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. ••••••••••••••••••••••••••••••c Novitete v knjižnici Mozirje: 1. Strokovna literatura: Jean: Govorica znakov * Belak: Veliki dnevi4 Bluestein: Vzgojabrez stresa * Barrett: Vedeževanje z dlani, Sanje, Tarot, Grafologija * Cvetko: Knjiga o epilepsiji * Mikeln: Nove meje slovenske svobode * Zagorc: Sprostimo se * Loehr: Tenis v glavi 2. Leposlovje: Lovrenčič: Karnska kraljica * Carr: Navidezna vez * Carr: Žalostinka za izgubljeno ljubeznijo * Lovšin: Pankrti: teksti * Estes: Vrtnar duše * Kušar: Svila in lan * Clark: Kje sta otroka * Becker: Lažnivec Jakob * Pesem o Rolandu ‘Jukič: Nekdo je igral klavir4 Benn: Dvojno življenje * Baricco: Svila 3. Mladinska literatura: Velthujs: Žabec je junak, Žabec in ptičje petje4 Karpov: Šahovski priročnik 4 Applegate: Zgodbe iz Agrobaha4 Novljan: Povabljen v knjižnico 4. Videokasete: Casper 2. del 4 Milina mojega srca = Grace of my Heart4 Nori božič = Jingle all the Way4 Ognjeno srce = Heart of Fire4 Emma = Emma4 Zadnji preživeli = Last man standing4 Okus po Minnesoti = Feeling Minnesota4 Vojna zvezd = Star Wars Novi filmi v videoteki TRAGAL Vran 2 4 Polkovnik Chabert4 Saint - Svetnik4 The Scout - Lovec na talente 4 Destiny turns on the Radio - Ko zaigra usoda4 Anakonda4 Harriet the Spy - Mala vohunka 4 Lethal tender - Smrtonosni tok 4 Weekend at Bernie’s 2 - Vikend pri Berniju 24 Keys to Tulsa - Trupla se zbirajo v Tulsi4 The portrait of a Lady 4 Portret dame KINO MOZIRJE 24./25. U998 VULKAN - pustolovski Režija: Mickjackson Vloge: Tommy Lee Jones, Anne Heche Izbruhnil je vulkan. Njegovo središče je predel Los Angelesa. Mesto na to nočno moro ni pripravljeno, neskončni potok ognjene lave se zahrbtno plazi skozi ulice. Bo mesto preživelo? 31.1./1.2.1998 UGRABITEV - akcijski triler Režija: Wolfgang Petterson Vloge: Harrison Ford, Gary Oldman, Glenn Close Ameriški predsednik je v Moskvi napovedal vsesplošno borbo proti kriminalu in terorizmu. Skupaj z ruskim predsednikom sta namreč zaprla nevarnega ruskega terorista. Vendar je letalo ameriškega predsednikana povratku tarča ugrabitve. Predsednik gre sam v boj proti teroristom... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. KINO NAZARJE 24./25.1.1998 KRVAVO OBZORJE - znanstvcn/fant. srhljivka Režija: Paul Anderson Vloge: Laurence Fishburne, Sam Neil, Kathleen Quinlan Do zaključka redakcije nismo prejeli vsebine filma. 31.1/1.2.1998 JUTRI NIKOLI NE UMRE - akcija Režija: Roger Spottiswood Vloge: Pierce Brosnan, Jonathan Pryce Medijska moč je lahko smrtonosno orožje. Če informacije pridejo v napačne roke, lahko spremenijo celo tok zgodovine. Tega se zaveda tudijames Bond, ki je na lovu za medijskim magnatom, ki mu je veleizdaja le stvar dogovora in mu Zalivska vojna pomeni le nove točke v gledanosti njegove TV odda-je... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 17. URI. DO 31.1.1998 KINOPREDSTAVE V KINU IJUBNO ODPADLO. CENA KINOVSTOPNICEJE 450 Sit. Priloga prihodnje številke Savinjskih novic: SAVINJSKE ROJENICE ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 833-080, 833-101 SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARNO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! Cvetke in koprive POJEDINA “MIIIJAV” ODPADLA Iz dobro obveščenih kvadratov, ki so blizu reki Dreti, smo izvedeli, daje pred kratkim najavljena (menda že tradicionalna) mačja pojedina odpadla. Vzrok je bilo menda nenadno izginotje več prijaznih muckov, ki so jih v Zgornjem Zadretju polovilizaslastno pečenko. Ko je to prišlo na uho veterinarski inšpekciji, so v nekem gostinskem lokalu opravili inventuro in... glej ga, šmenta, zares našli nekaj muckov, ki niso več mijavkali. Tu se naša zgodba konča, čeprav bo verjetno še dolgo krožila od ust do ust od Šmartnegaob Dreti do Gornjega Gradu. Tam je namreč izginilo največ mačkonov. (EVALEAMUELLER PRESS) ČAST MOZIRJANOV Prebivalci spodnjega dela mesta Mozirje so zelo počaščeni, ker jim navkljub temu, da so njihovastavbnazemljiščauvrščenav I. kategorijo, kar pomeni tudi najvišje pristojbine, kanalizacija od drugod čudovito teče po površini. Idilične posnetke nameravajo uvrstiti v nove promocijske materiale mesta in doline. (KOMUNALA NI KRIVA PRESS) KJE BO JEMAL Nobena skrivnost več ni (o tem so poročali celo regionalni časopisi), da je našega odgovornega urednika po dolgem času znova srečala sreča. Zgodilo se je v hotelu Štorman na Ven-išah, kjer se je odgovorni v konkurenci treh moških in ene ženske potegoval za naslov najbolj duhovitega. To mu je ob bučnem navijanju njegovega omizja sicer uspelo (za nagrado je dobil povratno letalsko vozovnico za Dubrovnik), vendar se je z odgovorom na vprašanje, zakaj imajo ženske mesečno perilo, zameril svoji ženi. Odgovoril je namreč, da zato, da imajo možje vsaj nekaj dni v mesecu v postelji mir. No, tudi to bi še preživel, toda zdaj člani omizja zahtevajo, da jih vzame s sabo v Dubrovnik. (NA VIDIKU JE BANKROT PRESS) Je odgovorni urednik tudi Ireni Vrčkovnik obljubil, da bo šla zraven v Dubrovnik? (foto: JP) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T n OVEN od 21.3. do 20.4. V tem obdobju bo v vašem razumu obstajala določena zmedenost, odsotnost in iracionalnost: pretirano sanjarjenje ali domišljija vas lahko zato lahko pripelje do konfuznih idej in s tem povezanih razočaranj. Prav tako vam zmedenost lahko povzroči pozabljivost ter nejasno ali čudno komuniciranje. Nejasni boste v pogovorih, zato bodo sogovorniki nebliko zmedeni in vas bodo zaradi tega napačno razumeli, vi pa boste zaradi tega razočarani. V tem obdobju se izogibajte neiskrenim in nemoralnim ljudem. Lahko se zgodi, da bi nepremišjeno dali nenavadne izjave, ki bi lahko povzročile konflikte in vam ustvarjale notranji nemir. Kontrolirajte svojo agresivnost in prenagljenost. V ponedeljek, 26. januarja, bo Sonce tvorilo kvadrat s Saturnom, dan bo nevaren, izogibajte se konfliktov. BIK od 21.4. do 20.5. V tem obdobju boste v svojem razmišljanju opazili večjo domišljijo, fantazijo ali intuicijo. Močne inspiracije in navdihi bodo precej verjetni. Besedno izražanje bo zato lahko obarvano z izredno bujno domišlpjo. Zaradi vaše povečane tankočutnosti boste morda včasih občutili razpoloženje in občutke drugih ljudi, br vas bo navdalo z dobrim razpoloženjem. Vaša globob notranja poduhovljenost z izredno domišljijo vas lahko pripelje tudi v bntokte z bolj umetniškimi, duhovnimi ali celo ustvarjalnimi ljudmi, luna v tehtnici vam podarja miren in idealističen dan, primeren za druženje z otroki. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. V tem obdobju lahb naletite na besede ali informacije, ki vam bodo ustvarile določeno živčno napetost ali razdražljivost. Zaradi vaših neobičajnih idej bo v komuniciranju obstajala nenavadnost. Vzrok temu bo svojevoljno izražanje prepričanj, ki ne trpijo ugovarjanja. Partner z vašim obnašanjem ne bo najbolj zadovoljen, zato se izogibajte prenagljene jeze ali nepremišljenih izjav, ki vas lahko pripeljejo le v konflikt. Koristno bi bilo, če bi svoje zamisli in ideje dodatno analizirali in jih kasneje uresničili v praktični obliki. 21. januar je bil zelo ugoden dan za vas, saj je Sonce tvorilo sekstil z Merkurjem, kar pomeni, da je bil dan prijeten, podjeten in zelo pozitiven za pisanje in trgovanje. Izkoristite pozitiven aspekt za urejanje zastarelih stvari, ki vas še čabjo. RAK od 22.6. do 22.7. kJ Q V času, ki je pred vami, bo obstajala izredna bistroumnost in globina razmišljanja. Razumevanje bo zato izredno temeljito in analitično, kakor tudi globina koncentracije in zbranosti. Zaradi miselne aktivnosti in ostrine boste lahb prišli do novih spoznanj. Deležni boste tudi globokih pogovorov z ljudmi s prodornim umom, ki vam bodo ponujali nove izzive na poslovnem področju. Zaradi izredne ostrine misli in prepričljivosti imate v tem obdobju veliko sposobnost premagati nasprotnika. Vaše podzavestno razumevanje misli ali motivov vam je lahko zelo v pomoč. Vpliv torej izkoristite tam, kjer je potrebna ekstremna mentalna globina za reševanje določenih problemov. LEV od 23.7. do 23.8. V tem obdobju bodo vaše potrebe po naklonjenosti, ljubezni ali nežnosti precej večje. Vaša prijaznost in naklonjenost bo obrodila sadove. Harmonija in skladnost s partnerjem vam bosta ustvarjali močna čustvena zadovoljstva. Vsa pozitivna čustva v tem obdobju bodo posledica vaše izredne prilagodljivosti partnerju. Možni bodo tudi kontakti, družabna srečanja in vsi ti spremljajoči dogodki vam bodo ustvarili veliko čustvenega zadovoljstva, ki ste ga zadnje čase tab pogrešali. Vpliv torej prinaša zadovoljstvo v ljubezenskih zvezah. Instinktivno boste razumeli potrebe svojega partnerja in mu želeli ustreči. Naklonjenost s strani žensk bo tudi povečana. Opazno bo tudi povečano zadovoljstvo v družinskem krogu. DEVICA od 24.8. do 23.9. V času, ki je pred vami, so možna romantična in razburljiva doživetja v odnosih z ljudmi ali samo z nasprotnim spolom. Čustva se bodo razvila precej naglo, intenzivno, lahko se zaljubite na prvi pogled. Vpliv lahb prinese nenadne in razburljive, dogodke ter pospešen življenjski ritem z naglimi spremembami. Zaradi velike spontanosti bodo možne nove avanture ali pustolovščine. Na delovnem mestu boste zelo privlačni in lahko boste popestrili odnose z drugimi ljudmi. Vaša spontanost se bo odražala v veliki originalnosti ali po neobičajnem okusu, ki ga boste imeli v odnosu ali v ljubezni v tem obdobju. Zaradi potrebe po razburljivosti oziroma določeni svobodi.obstaja nevarnost za neobstojnost v zvezah. <$l Ufe ni TEHTNICA od 24.9. do 23.10. V tem obdobju boste morda slišali besede, ki vas bodo ““ vznemirile. Aktivnost mšega uma bo izredno močna, toda prenagljena, nemirna in nestrpna. Obstajala bo tudi želja in tendenca do prepričevanja ali besednega nadvladanja ter obenem nepopustljivost v stališčih. Vsaka nepravilna ali nepravična beseda bo zato lahko sprožila vašo razdražlpvost in neivozo. Pri tem boste lahko precej kritični in ostri v besedah. Iskanje napak in nezmernostvas lahb pripelje do prepirov. Pričakujete lahb tudi nekoliko napete pogovore ali komunikacijo z drugimi ter ostre besede ali kritiko od drugih. Naj vam damo še nasvet. Vaše kritične pripombe bodo sicer bistre, vendar jih uporabljajte pod nadzorom in le tam, kjer so potrebne. Izogibajte se pretirani iskrenosti in globokim razpravam ter poskušajte razumeti tudi drugačna mišljenja. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. V tem obdobju boste morda nezadovoljni s svojim uspehom v okviru družbe. Željo po določenem uspehu ali napredovanju bo zato precej nestrpna. Morda boste želeli tudi na hitro napredovati. Zaradi vaše nepotrpežljivih bodo dejanja lahb sprožila konflikte z družbenimi normami ali avtoritetami. Vaši pogledi bodo torej diugačni od javnega mnenja, kar vas bo morda vodilo v spore, pregovarjanja ali prepire. Napačne sodbe ali ekstremnost glede politike vas prav tako lahb vodi v nesmiselne razprave. Ker boste v tem pogledu preveč borbeni, nestrpni ali drugačni od drugih, se izogibajte vsem filozofskih razpravam glede družbenih pogledov. Vaša borba. proti vsem pravilom ali odredbam bo pretirana. Izogibajte se tudi finančnim in drugim nepotrebnim izdatkom. STRELEC od 23.11. do 21.12. V tem obdobju bo kreativnost vašega uma izredno povečano. Vaša reagiranja bodo zato zelo iznajdljiva in obenem zelo ' nagla, bistroumna in prodorna. Tudi v besedah ali pogovorih se bo pokazala izredna inspiracija, dinamita izražanja misli in sprejemanja odločitev. Vaša intuicija in inventivna potreba bo v stalnem iskanju novih, drugačnih in bolj izvirnih aktivnosti. Prav tab bo obstajala velika potreba po svobodnem in neodvisnem delovanju in aktivnostih, kjer ne obstajajo omejevanja in pravila. Pričakujete lahko torej veliko presenečenj, izvirnih in nekolib neobičajnih aktivnosti ter nove, precej neobičajne odločitve kot sicer. Koristno bo predvsem lam, kjer je potrebna hitrost odločitve, bistro reagiranje ter originalnost in kreativnost. KOZOROG od 22.12. do 20.1. V tem obdobju bo aktivirana vaša potreba po izpolnitvi željo, ki so povezane z romantičnimi hrepenenji ali celo nestvarnimi zadevami. Želja po duhovnosti, romantiki ali sanjskih in nerealnih aktivnostih bo nekoliko večja. Duhovna aktivnost bo zato precej povečana. Morda vas bo prevzela neka duhovnost, glasba ali umetnidca aktivnost. Vaše želje in iniciative bodo torej nekoliko zasanjane in nerealne, vendar vam bodo ustvarjale veliko zasanjanega in romantičnega zadovoljstva. V tem mesecu se varujte tudi virusov, saj bo vaša odpornost precej zmanjšana. No delovnem mestu je možnost novih dogovorov, zalo ne bodite črnogledi, mogoče vam bo pa le uspelo. VODNAR od 21.1. do 20.2. * /VM AVK V času, ki je pred vami, bo z vami tar težko, saj boste precej trmoglavi in razdražljivi. Vaša reagiranja bodo zato prenagljena in večkrat zelo burna. Tudi v pogovorih, predvsem pa pri fizičnih opravilih, se lahko pokaže svojevoljno in netolerantno obnašanje in izražanje misli. Prav tata boste imeli veliko potrebo po svobodnem in neodvisnem delovanju, kjer ne obstojajo omejevanja in pravila. Vaše sprejemanje odločitev bo zalo prenagljeno in nestrpno, kor vos lahko vodi v določene nezgode ali celo poškodbe. Vaša želja po osvoboditvi notranje napetosti, ki se bo pojavila, bo zelo velika in močna. Pričakujete lahko torej obdobje nepotrpežl jivosti, nestrpnosti in s tem povezanimi presenečenji. Vsa fizična opravila opravljajte previdno in sami. RIBI od 21.2. do 20.3. V tem obdobju lahko pričakujete povečano izražanje čustev. Zaradi tega boste imeli uspešno obdobje v medsebojnih odnosih in v družabnem življenju. Tudi v družinskem življenju boste občutili veliko notranjega zadovoljstva in s tem določen uspeh. Zaradi tega lahko pričakujete uspešno obdobje. Ker bo vaše reagiranje plemenito, optimistično in velikodušno, vam bo to lahko ustvarilo določene koristi v okviru medsebojnih odnosov z ljudmi, ljudje vam bodo ustrežljivi in bolj kot običajno naklonjeni. Izredno pozitivna energija omogoča napredovanje na vseh področjih. Zaradi vaše dobre volje in optimizma vam bo partner naklonjen in wša čustva do njega se bodo še poglobila. Izjemno dober aspekt za utrjevanje medsebojnih odnosov. S® [p®ff®dffiS (^®0®(§ ffi®®fe®08 SffiV ®fc®08©88 Obogatili so se čez noč in nihče jim ničesar ne upa očitati podnevi! Parlament zoper našo dolino Denarja za ceste ni in ga ne bo! Varčni poslanci so že lani sklenili varčevati na račun svojih davkoplačevalcev. Naredili so nam veselje in nas iz majhnih državljanov povzdignili v velike davkoplačevalce. Na vprašanje, zakaj ni nikogar od vlade v našo dolino, da bi si stanje ogledal na lastne oči, smo dobili odgovor: -Vemo, da so vaše ceste v slabem stanju, zato nas še dlje časa ne bo blizu. Tako nam nihče ne mogel očitati, da smo mi tisti, ki uničujemo vaš asfalt. -Se zato vedno pripeljete v Logarsko dolino s helikopterjem? -Naš namen je vsekakor varčevati z vašimi cestami. -Kaj pa hrup, ki ga s preleti povzročate v alpskem prostoru? Mar ne boste sprejeli zakona o varstvu našega naravnega okolja? -S tem bi lahko resno ogrozili naše varčevalne ukrepe glede vaših cest. -Torej kanite vseeno postaviti radar v krajinskem parku Menine planine? -Mi verjetno ne. -Kdo pa? -Kakšni delavci najbrž. -Takšni iz vašega varčevalnega sistema plač nižjih slojev? -Varčevati je treba. -Tudi pri vaših plačah? -Tudi. Za leto 1997 si sploh še Že zdavnaj bi nam "od države" poslali denar za ceste, a še niso našli dovolj majhne kuverte! nismo izplačali štirinajste plače. -Se ne bojite izseljevanja prebivalcev iz doline? -V ta namen imamo namen zgraditi radar. -Hvala za pogovor. -Hvala vam. -Ni zakaj! -Od....! Ulfra Tavrl Parlament zoper naš standard Denarja za vas ni in ga ne bo! Delajte pošteno in pošteno vas bodo okradli! Standard naših davkoplačevalcev smo preverili v bližnji tovarni izdelovalnih delov za nadaljno predelavo v odpadni material. Tja smo prišli ravno med delavsko malico. Videli smo delavca, ki je prišel iz menze in nekaj žvečil. Povedal je, da žveči košček olupka od salame. O razmerah v tovarni ni hotel govoriti, ker je pazil na olupek. 'Veste," je rekel, "je skoraj še neuporabljen od salame druge klase in ga moram vrniti, ker je last kantine." Ugotovili smo, da stanje še ni kritično. Delavci imajo kdaj pa kdaj še salamo v ustih. Goflo Tavrl foto: Blenda Tavrl Nasveti izpod odeje Berite, če nimate svojih problemov - Imam prijatelja^ ki ima sestro dvojčico, ki pa trdi, da ni njegova dvojčica. Kako je to mogoče? -Verjetno je njen brat zdaj kakšnih sedem let starejši. Z leti se starost med ženskami in moškimi razide v prid ženskam. Če vam mečejo polena pod noge, pridite kdaj z motorko v službo! OBVESTILO ZARADI DOLGE LETOŠNJE JESENI JE ZIMA PRELOŽENA NA POMLAD. mali OGLASI Nudimo obrtniške usluge. Popravljamo tudi vse, kar ste naredili kot sam svoj mojster. Prodam uro s kukavico skupaj s ptičjo hrano. Le zakaj bi ob nedelj ah postavlj ali svoj e zdravj e na kocko in se športno izpostavljali raznim j zlomom in boleznim, ki domujejo na planem? j ! Ostanite lepo doma in berite našo novo prilogo! PRILOGA NASVETI Za vaše boljše zdravje: -pojdite na piano in se čim bolj športno izpostavljajte, -ne poležujte doma med branjem kakšnih revij, časopisov in njihovih nedeljskih prilog, -ne nasedajte raznim nasvetom v revijah in časopisih, še posebej tistim v nedeljskih prilogah ne! NAKUPI V TUJINI Izkoristite cenene izdelke! S premeščanjem naših meja, ko vsa evropska unija in širše sili v slovenske regije in zadrečja so nastale nove možnosti za nakup izdelkov na vzhodu. Poslujte preko naše Nedeljske priloge in si pravočasno naročite artikle, ki jih boste drago in težko prodali v svoji trgovini: -smuči Holte z vgrajeno vlečnico -avto Muskvič z avtobusnim voznim redom vseh avtobusov v državi -šibrovko z nastavljivim avtomatskim streljanjem na tuje domače živali v vašem vrtu (priloženi obrazci osmrtnic) -glasbene kasete bližnje-vzhodnih skupin (ob nakupu treh kaset iste skupine vam katerakoli druga skupina pride igrat na vaš pogreb) -kurjabedranovih kokoši (vzreja kokoši poteka pod pokroviteljstvom Inštituta Jožeka Tavrla v Nebeški-junijski krajini v Ukrad-Ijevini. Z muting genetskim inženjiringom so izlegli kokoši s štirimi bedri. Kupce naprošamo naj z morebitnimi naročili še počakajo. Nismo še preverili ali so bedra štirinožnih kur okusna, ker so presneto hitre in nismo še nobene ulovili. -hallo pizza-ledenica (naročila sprejemajo za mesec dni vnaprej, ker je rok dobave pogojen z dolžino poti iz Zakav-kozjega) Pohitite! Količine so neomejene! Deza in Muck Tavrl OBLJUBLJENA DEŽELA IZRAELCEV SESTAVIL: METOD ROSC KROŠNJAR, BRANJEVEC TIP SUZUKI- JEVEGA TERENSKEGA AVTOMOBILA MESTO NA SEVERU KONGA JEZERO NA ŠVEDSKEM ČLAN PROTESTANT. LOČINE V ANGLIJI ANIMIRANI FILM GLAVNO MESTO GRČIJE MARGARET ASTOR URBAN ILEŠIČ PUŠČAVA NA SEVERU ČILA ETNIČNA SKUPINA V JUŽNI AMERIKI SLOVENSKA PESNICA (META) SAVINJSKE NOVICE UNIČITI, RAZVELJAVITI INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA V HIMALAJI RIMSKI BOG SMRTI IN PODZEMLJA GOROVJE V SAHARI ZAZNAVA S TIPANJEM NEMŠKA KIPARKA (EMY) POLUKSOV BRAT DVOJČEK PRITOK ISERE V JV FRANCIJI ZVEZDA, KI ZAŽARI IN IZGINE NABIRALEC ZDRAVILNIH ZELIŠČ PRISTANIŠKO MESTO NA VZHODU SICILIJE UTEMELJITELJ CINIČNE ŠOLE ZELENICA V PUŠČAVI LJUBKOVALNA OBLIKA IMENA ZINKA ČEBULA (narečno) PRISTANIŠČE ZA JAHTE GORA V STARI GRČIJI, SEDEŽ BOGOV SL. OPERNA PEVKA (KSENIJA) ŠVIC. KOLESAR (BEAT) UJEMANJE GLASOV V BESEDAH AMERIŠKI PISATELJ (GREY) IRIDIJ OLIVER ZUPANIČ JAPONSKA LUKANA OTOKU KJUŠU IZTOK REMS STIK DVEH PLOSKEV GEOM. TELESA BOKSARSKI UDAREC JADRANSKI OTOK FRANCOSKA HAZARDNA IGRA HINAVCI, SVETOHLINCI HUMORISTKA PUTRIH VRSTA OGLJIKO- VODIKA SAMOSTOJEN SOLISTIČNI NASTOP VODNA ŽIVAL MESTO NA ZAHODU VENEZUELE IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): uüüüiüJ ARUAKI: Etnična skupina v Južni Ameriki BOREN: Jezero na Švedskem JEU: Francoska hazardna igra ROEDER: Nemška kiparka (Emy) ZBERG: Odličen švicarski kolesar (Beat) Rešitev prejšnje križanke: Stanislava, varstvenik, Ana, rojak, karbid, Lee, Talj, mina, nota, pozdrav, as, tlaka, rdečica, Anika, Ravnikar, Kenija, Poreč, APA, Itaka, kovanec, RN, sin, Kreka, tkalec, Ikar, Iračan, Lari, kasa, Galati, Ihan. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike Almanaha Zgornje Savinjske doline '98: 1. Veronika Polanšek, Bočna 87, Gornji Grad; 2. Marija Oprčan, Praprotnikova 14, Mozirje; 3. Uroš Krejan, Varpolje 14a, Rečica ob Savinji; 4. Miro Prašnikar, Sp. Kraše 30, Šmartno ob Dreti. Dobitniki prevzamejo nagrade v našem uredništvu v gradu Vrbovec v Nazarjah. Čestitamo! Rešeno križanko iz 2. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 30. januarja 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje CAFFE-TROPIC iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. CAFFE-TROPIC .o* PRAŽARNA ŽALEC 718-285 Kava Tropic vam je na voljo na številnih prodajnih mestih v Zgornji Savinjski dolini. Kmalu za vas tudi dnevni bar v Žalcu. NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to. .. i I MIZARSTVO NADLUCNIK SANDI j Po konkurenčnih cenah izdelujemo kvalitetne vrtne ute, manjše vikende I (brunarice), pasje ute ipd. Tel. 063/832-951-I TRGOVINA IN MIZARSTVO lukač, sp. rečica j Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnjakvalitet-I nih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, oknapo naročilu... Možnost plači-I la na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. I ANTENE IN RTV SERVIS j Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-I erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-I 194. I RTV PURNAT I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televiz or ih radio, tudi na vašem J domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. j DELNICE I Gorenje, Atomske toplice, Telekom, Žito, Cinkarna in druge odkupujemo, j Inf. tel.: 063/483-970 ali 063/730-033. I ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p. J Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov, j Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747. I IZDELOVANJE LESENIH PREDMETOV I Maček Marjan, Vransko 113 - Izdelovanje in prodaja karnis ter možna j dostava. Tel.: 063/725-547. j SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV J nastavitve gorilnikov in rezervni deli. Termotehnika Naraločnik Bernard I s.p., Ijubno, Janezovo polje 9. Tel. 841-556. I MAKE-UP I Ličenje za poroke, mature, obletnice, praznovanja. Tečaji ličenja, svetovan-I je pri zakrivanju nepravilnosti na obrazu in nakup ličil. Podarimo vam I osnovni material za ličenje. Tel. 063/844-447,061/133-73-37. I ODKUP HLODOVINE I Hlodovino smreke vseh kvalitetodkupujemo.Cenaugodna. Tel. 841-413 j Gože). I ODKUPUJEMO I delnice Gorenja in ostalih podjetij. Tel. 063/485-049. j URARSTVO - HOBI - IGRAČE I Žrebanje novoletne nagradne igre “Lego poster” je bilo 10.1.1998. Sreč-I ni nagrajenec je: Matija, 7 let, iz Solčave. Čestitamo. j URARSTVO - HOBI - IGRAČE I Z novim letom se pričenjajo novosti v Lego programu in nove nagradne i igre! Tel. 841-084. j MIZARSTVO KRZNAR BRANKO I Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet, i Tel. 843462. j POGREBNE STORITVE ANUBIS j Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, i Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. I DELNICE GORENJA j vseh serij odkupujemo za gotovino po najvišji ceni. Tel. 0609/651-646. I IZVAJANJE GRADBENIH DEL I Novogradnje, adaptiranje, fasade, zunanje ureditve, pleskarska dela -I Gradbeništvo Ostervuh, Florjan 168, Šoštanj. Tel. 063/881-206, 0609/ j 620-853. Ugodno prodam hišo z vrtom. Živko Kraševec, Loke 29, Ijubno. Prodam kamp prikolico z vso opremo za kampiranje, odlično ohranjeno. Inf.: 841-528 ali 841-008. Prodam Opel Kadet 1,4 i Expression, 1.91, reg. do 12/98, cena po dogovoru. Tel. 841- 673.__________________________________ Stajico otroško, mrežasto, zložljivo, prodam za 5000 SIT. Tel. 831-665. Prodam spalnico, pralni s troj, hladilnik s skrinjo. Tel. 841-306. Prodam kombinirani bojler in hladilnik s 501 skrinjo. Tel. 833-382. Prodam seno, večjo količino, dobre kvalitete. Tel. 845-317. Prodam prašiča 180 kg. Tel. 834-078. Prodam 2 kozi, stari 8 mesecev. Tel. 843-044. Peč na petrolej, sobno, skoraj novo, prodam poceni. Tel. 832-440. ProdamNissan Prairie 2.0, temno siv eno-prostorec, prevoženih 4X000 km. Tel. 841-084, Rupnik. Prodam smuči RM190 cm + oprema, cena 100 DEM. Tel. 845-026. Za simbolično ceno prodam moški in ženski plašč št. 50-52 in 38-40. Tel. 843-638. Prodam hišo v Mozirju, primerno za obrt. Tel. 061/715-715. Prodam Z1300,1.78, registriran do maja 98. Tel. 063/834-178. Prodam mlade morske prašičke. Tel. 834-072. Prodam elektromotorja 15 kW, 1400 obratov in 9 kW 1400 obratov, tel. 841-104, 841-608 in 041/686-579- Prodam centralno peč EMO 20, rabljeno eno sezono za 200 DEM. Tel. 831-869. Viličar 2A s polnilcem, elektro agregat, skoraj nov, prodam. Tel: 833-415. Prodam domačo volno, sivo ali belo. Tel. 844-127. Prodamjugo Koral 55, rdeče barve, 1.88, prevoženih 70.000 km, 2. lastnik. Tel. 885-379-______________________________ Prodam prtljažnik za Golf II. Tel. 843-644. Hrčke dolgodlake, zlatorjave, prodam za 350 SIT po kom. Tel. 063/831-533- Prodam mlado kravo, 9 mesecev brejo. Tel. 832-046. Prodam dvosobno stanovanje v Nazarju, staro 13 let, 63 m2. Tel. 832-398. Prodam zapravljivček - voz za vprego konj. Tel. 063/863-713. Ugodno prodam obračalnik za Tomo Vinkovič. Tel. 063/843-240, zvečer. Prodam R 4 GTL, 1. 87, neregistriran, ali menjam za Zastavo kombi 9OO AK. Cena po dogovoru. Tel. 844-102, Aleš. Prodam kompletno elektro gradbeno omarico. Tel. 063/843-240, zvečer. Prodam Kawasaki KMX 125, 1. 92, prevoženih 28.000 km, lepo ohranjen, zelene barve. Tel. 843-475. Prodam BT 50,1. 87, sive barve, lepo ohranjen, cena po dogovoru. Tel. 832- 388.__________________________________ Prodam bukova drva. Tel. 831-256. Prodam telico sivo rjavo, staro 9 tednov. Tel. 844-378. Prodam njivo 5 50 m2, blizu bencinske črpalke na Ljubnem. Tel. 843-196. V centru Gornjega Grada prodam hišo, delavnico in nekaj zemlje, možna zamenjava. Tel. 063/843-196. Prodam več manjših telic, ter kupim 1 teden stare bikce, ali menajm. Tel. 885-412. Prodam svinjo za zakol. Tel. 841-345. Tipo 1,7 D, 1.95/6, prodam. Tel. 834-084. Telico simentalko ali sivko visoko brejo od dobre molznice kupim. Tel. 841-083. Prodam napravo za odsesavanje žagovine (ventilacija). Tel. 843-590. V Nazarjah prodamo opremljeno dvoinpolsobno stanovanje. Inf. tel. 832-082, po 20. uri. V Dobletini prodam njivo cca 46 arov. Tel. 832-139- Video kamero Sony CCD-TR750E HI8 HIFI stereo 24x200 m, stabilizator slike. Malo rabljena, odlično ohranjena, dodatna oprema, torbica, praktično ročno stojalo. Tel. 833-349. Boksarje čistokrvne mladiče brez rodovnika, cepljene prodam. Tel. 832-749. Prodam satelits ki sprejemnik z anteno in TV sprejemnik za 30.000 SIT. Tel. 834-135 zvečer, 833-230 dopoldan. Prodam R 4,1.88, reg. do aprila 98, rdeče barve, cena po dogovoru. Tel. 063/831- 134._________________________________ Prodam otroško posteljo in torbo za nošenje dojenčka. Tel. 843-288. Prodam snežni plug. Tel. 832-045. Prodam BTV Topline s teletekstom - dobro ohranjen. Tel. 843-424. Prodam Golf Rabit, 1.1995 in stanovanje v Mozirju. Tel. 832-736. KI I* O N 1» brezplačni mali oglas do 10 besed 1 3. Številki S i\ ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. n ULTRA, d.0.0. NAZARJE Vabimo »as na ugodne nakupe v naše Imovine v Možinu. Hazariah in Vatpoliu: 7\ ^MHi NAMIZNO BELO VINO GROZD - VINAG.....b......C....... 139,90 SIT/1 GAVRILOVIČEVA PAŠTETA 100 gr...............149.90 SIT/ kom "AVA” PRALNI PRAŠEK 3.5 kg„......./l.J:.........799,90 SIT/kom JABOLKA NA ZABOJ .............. 49,90 SIT/kg POMARANČE....^.......4...........................OD 99,90 SIT/kg DALJE! V tednu, ki prihaja, bomo v Mozirju na avtobusni postaji odprli novo poslovalnico - DISKONT JATA. Ze zdaj vas vabimo, da se otvoritve udeležite, pripravljamo vam ugodne nakupe. /v Iščemo za določen čas samostojno trgovko, možnost redne zaposlitve, informacije na tel. B32-806. Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 FIVE 5V PLUS 4/94 37.000 920.000,00 CLIO RN 1,2 5V 9/93 37.200 960.000,00 R 19 RT 1,4 5V 9/92 106.000 1.300.000,00 R 19 RT 1,4 4V 7/93 94.000 1.400.000,00 R 19 RT 1,4 4V 10/93 110.000 1.365.000,00 R 21 TXI 12/92 157.600 1.320.000,00 LAGUNA V6 9/94 155.000 2.550.000,00 TRAFIC FUR SPS 2/95 100.000 1.690.000,00 VOLVO 460 1,9 TD 6/96 51.000 3.070.000,00 VW SHARAN 2,0 CL 3/96 87.000 3.570.000,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI ■ um d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT r Sj sssssssssSäSSg NT d.d, POSLOVNA ENOTA NAZARJE tel. 083 / 832 - 011 AKCIJSKA PRODATA I WD40 od 21.1. do 25.2. 200 ml........S29 SIT 400 ml........929 SIT (Cene so s prometnim davkom > Celje - skladišče D-Per 7/1998 mvzA PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PRO._.____ MOZIRJE l\ lil lil III lili 5000005703,2 COBISS Q BLAGOVNICA ODDELEK SPORTA Do 40% znižanje zimske športne konfekcije zao UGODNO Moške smučarske nepremočljive rokavice2,800 SIT Mlelsk Family shop 30% posezonsko razprodajo vsega blago do28.1.98,