St. \ 38. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za VM loto 8 g. — k. „ pol leta 4 „ — „ četrt „ 2 '20 „ sobota 26. novembra. III tečaj. 1870. Po posti: vae leto 10 g. pol —k leta .r> „ — četrt „ 2 n 00 „ Vredništvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplats) hii. it. 179. Oznanila: Za navadno triitopno vrstn se plačuje : C kr. če se tiska lkrat, 5 „ „ „ „ 2krat» 4 „ „ „ „ Škrat, veće pismenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (itempelj) za 80 kr. ou Kr, Rokopisi se ne vračajo, dopiii naj se blagovoljno frankujejo. prazno m se narodi tiči sle-Pru —m - - . časih tam strast gojila, kjer bi trebalo ljubezni in pri- STa tlelo, brez odl»*nii|ii! jazn09t. kako £e jo tam 5opirila priatranBka ošabnost> V očigled nevarnostim , ktere je rodila prusko- kjer je bilo treba široko gnz delati avstrijskemu čustvu, francoska vojska, želel je naš presvitli cesar okolo „sebe kako se je pozabljalo na ljudske koristi, kako se je zbrati zastopnike svojih narodov." Cesar je od teh za- zgubljal iu tratil dragi čas. Kamen se je narodom od-stopuikov pričakoval pomoči in obrambe, ali vsaj dobrih valil, a po pesnikovem se zdaj narodom godi: dasi-svetov. Pričakovanje cesarjevo se je moralo razbiti, ravno si ne želu nazaj upa in strahu, kteroga jim je do-Kakoršna je sedanja avstrijska politična postavodaja, ne našal državni zbor, ostalo je vendar srce more krona nikdar v svojem parlamentu imeti zasto- srečno ni. Kaj pa zdaj, kam i u kako V tako panih svojih narodov in ljudstev: volilni red je nepra- povprašujejo. vičen, decemberska ustava v mnogih krajih nepriznana, V sredi med dvomi zunanjimi nevarnostimi v drugih nevoljno priznana in mržena. Svetovalci od strasti in političnih sleparij nnemožena država vladajoče hiše, ki so spoznali nevarnosti grozeče vslad Vsak političen otrok sprevida, da bode vsaka teh ne francosko-pruskih spletek, ki so spoznali, da je cesarju varnosti neizogibljivo potrkala na državne duri in da treba v taki dobi okolo aebo imeti zbrano vse svoje je vsnka teh nevarnosti velika dovolj, da v prah zgrudi narode ali vsaj njih opravičene zastopnike, morali bi nesrečno Avstrijo, ako se v zadnjem trenotku ne omami bili kroni v tej nevarnosti in zarad nevarnosti priznati, in ojači. da jo kroni zdaj in po sedanjih postavah nemogočo Zadnji čas je! Parlamentarna strast in okolo sebe zbrati svoje narode. Kronini svetovalci pota bodo zdaj vsaj nektere mesece molčala, tega niso storili. Mašili in gradili so naš decemberski sija ali za prav zedinjena Nemčija bode imela „reichsrath- in krono sleparili, da je to ljudsko zastop- nekoliko opraviti, predno pobota svoj račun na Fran-ništvo. Zmašili in zgradili ga niso, kajti Cehi — velik coBkem in predno prebavi dežele, ki so tako nagloma in odločiven faktor v njora niso zastopani, drugi narodi padle v pruski žolodec. Rusko-turško krizo bodo ne-80 nevoljni gledali sedeti svoje poslance v dunajski koliko časa še gasile diplomatične note, vsaj toliko parlamentarni kolibi. časa, da Nemčija osvobodi svojo oboroženo in okrvav- Isto tako se godi v drugi polovici naše države; kjer Ijeno roko na Francoskem, cesar želi zastopane vse svoje narode, tam sedi, govori in Toliko dobe še ima Avstrija, da se ojači — ako odločuje samo magjarski narod, vsi drugi so vedno kontu- ima še kaj moči v Bebi. Tu se ne bode Brnelo več lah-macirani, in vladar ga nima svetovalca, ki bi mu po- komisij eno eksperimentirati: zdaj ne moremo več kazal to kontumacijo, to fikcijo ljudskega zastopa, ktera čakati. In vendar na Dunaji mislijo na nove ekspe se tam šopiri, kjer vladar želi pravo ljudsko zastopništvo riraente, na stara zdravila, pomagati si hočejo — okolo sebe zbrane vse svoje narode. zmešanim ustavovernim ministarstvom, ' Naravska stvar je, da taki zastopi niso mogli za- „coalitionsministerium". Vladar še zdaj dostiti svoji nalogi in cesarjevi želji. Opozicija nema- valcev, ki bi mu brez okolišajev pokazali nevarnosti in gjarskih narodov na Ogerskem vsaki dan raste, in na ga pozornega storili na tiste narode, kterim je kaj do Ogerskem še dolgo ni rečena zadnja beseda. Naš dr- obstanka države, med ktere pa Nemcev in ustavover-žavni zbor se je razšel popolno nevspešno. V zunanjih nežev no moremo in ne smomo šteti, zadevah ni spregovoril ne ene besedice: mutast in slep Kdor bode v teh priznano osodopolnih časih hotel je molčal iu mižal ne le glede nevarnosti izvirajočih rešiti Avstrijo in dinastijo in ž njo zvezane narode, od Nemčije. V njegovi slepoti ga jo zasačila še druga, no bode smel politikovati po starih šablonah, no bode veča nevarnost — rusko-turško vprašanje. Lažnjivo za- smel rešitve iskati niti v decemborski ustavi niti * stopništvo dunajsko lesen jače ni niti s besedico črhnilo oskosrčnih historičnih tradicijah: Avstrija in nj on tudi o tej drugi nevarnosti, dasiravno jo dobro vedelo, vladar zdaj potrebuje politikarja, ki da ga je cesar za to zbral, ka bi mu svetovalo in po- bodo svojo politiko koncipiral v velikom magalo v nevarnosti. Brez vsacega vspoha tudi glede stilu. Ali je kdaj Gališkn imela toliko avtonomijo, notranjih vprašanj sojo rnzšol državni zbor. Vsi so bili kakor jo zdaj tirja v znani svoji resoluciji, ali jo kdaj menda tega veseli: vladar, ki v njem ni našel svetnika, obstajalo češko državno pravo , kakoršoo zdaj kterega jo želel; ministarstvo, ktero jo za vso svojo tirjajo, ali so kdaj Slovenci živeli v oži zvezi s Hrvati, ustavovernost želo le nehvaložnost, očitanje in nozaupa- to ne smo zdaj avstrijskega politikarja motiti. Tako nje, tako da je skoraj jokajo se milosti prosilo in — malo no kakor no meja mod Cis in Trans, potrpljenja; manjšina tako imenovano „državopravne zdaj Avstrijo rešiti, naj ne kole dlako niti opozicijo11, ki v tem zboru ni mogla nič dosoči, nego da uiti o narodni podlugi : nanulom mora zadostiti bodisi je pozabila na sklepo deželnih zborov, iz ktorih so je b pomočjo historičnih načel ali narodno idejo ali v zvezi rodila, in da si je v tej obupnosti prostovoljno sama enega z drugim, Bicor mora propasti Avstrija, njona usta zamašila, se sama k molčanju obsodila — po ki- dinastija in uaj/.votejši njenih narodov. Upniki narodi tajsko proparala svoj politični trebuh; večina ustavo- so svoje tirjatve oglasili, dolžnik država jih mora likvidirati, i nekim kar imenujejo nima sveto- Kdor hoće o historični potom so bomo zadovoljni oklenili drug druzega in vai okolo svitlo cosarsko hišo in ne bojimo se nobeue ne varnosti Iz Nemčije potisnena Avstrija so bode še bolj potiskala proti iztoku. Naši privilegirani politikarji že Ko so zadnjič zacvililo duri dunajske losenjače, zdaj stočejo, da hoče Ruska našo državo spravit- ob ko se jo iz nje izmuzal zadnji poslanski kandidat za vos vpljiv med turškimi Slovani. Ako stoji potiskanje različne parlamentarne apanažo in sinekire, odvnlil se Avstrije proti iztoku, ako stoji da bode Avstrija potro jo pravi kamen vsem ljudskim prijateljem, vsem na- bovala simpatij mod južnimi Slovani, potom naj država rodom, ki so nevoljno gledali, kako se je v nevarnih [zlasti in nemudoma zadosti južnim Slovanom, kterim more verne stranke sama, ki jo vso svojo umnost zbraln vi osebi enega govornika, ki pa ni vedel nič novoga povedati, nobenega sveta dati, in je le dokazal vladno nesposobnost te stranke — ko bi še kaj ljudi bilo, ki bi takih dokazov potrebovali. noposredno pomagati, ker žive pod njenim žezlom, potem naj jej bode ena prvih političnih skrbi, da se ustanovi državopravua politična skupina vseh južnih Slovanov v Avstriji. Vladar ga zdaj nima svetovalca, ki bi mu vse to razložil. Ker pa je nevarnost sedanjega časa ravno to-'ika za dinastijo, kakor za narode, je dolžnost rsoh narodnih zastopnikov, da se izven parlamenta, privatno zbero, razgovore in dogovore, da svoje težnje in cilje precizirajo, in v velikem državnem pismu zbero, narodu predlože, oglasijo, podpišejo, potem pa sami stopijo pred vladarja. Ako ima Avstrija obstati, mora vladar slišati tak izjav pravega domoljubja t A časa je malo. Vi, kterim je narod izročil svojo osodo, bodite si zdaj zvesti svoje dolžnosti, ravnajte po tem: in hvaležna Vam bode dinastija in narodi. Ako pa zdaj tirate vatlarsko in osebno politiko, vredni ste ne le ostre obsodbe prihodnosti, ampak tudi očitnega zaničevanja sedajnosti 1 Na delo, brez odlaganja I Opombe k kriiiijakeiiiu šolstvu. V Ljubljani novembra meseca. [Izv. dop.] (Dalje.) Vlado ali vsaj nektere njene organe blezo slaba vest grize zarad nepostavnega ravnanja z novomeško gimnazijo. Zato ko je c. k. nadzornik Holcinger zastran toga v začetku preteklega meseca opravičeval in nedolžnega delal, češ on o vsej prenaredbi frančiškanske gimnazije v državno realno nič vedel ni: vsega je kriv le njegov tovariš c. k. nadzornik Vrečko. Ker je Holcinger pričo več učiteljev tako govoril, mu moramo verovati, da je resnico govoril. Pred nami oni časniŠki razglas ali preklic g. Holoingarja nima nikakoršne veljave, ampak nam le od druge strani znači prečudni (da so bolj nevšečno ne izrazim) Holcingerjev značaj. Holcinger lansko leto natanko preiskuje stanje novomeško gimnazije, tem natančneje, ker je z mnogimi predsodki tje prišel. Slabi predsodki se zgube kakor sneg pred solncem; c. k. nadzornik očitno izreče, da je zadovoljen s stanjem gimnazije. Vsled take očitno izrečene pohvale se bi nikdo ne bil nadejal znanega zaukaza, da se gimnazija ima oo. frančiškanom vzeti in v državno roalno spremeniti. Razglas je prišel tako nepričakovano, kakor strela z jasnega neba. — Gospod c. k. nadzornik v uradnem pismenem poročilu o frančiškanski gimnaziji ni vsaj drugače poročal, kakor je po sklenenem nadzorovanji v učiteljskem zboru govoril ? Koliko prašanj bi tu stavili ! Kako se razni dogodki, sklopi in besede mod seboj ujemajo! Vsakakor cela ta zmes prečudno znači osebni značaj c. k. nadzornikov in njuno uradno delovanje. Pa pustimo to stvar, ker nam ni dosti mar, ali sta oba c. k. nadzornika prenaredbo novomeško gimnazije nasvetovala, ali pa je Vrečko to sam brez vse [Iolcingerjove vednosti storil. Nam gre tukaj le za faktum, da se je šola prestrojila. In to prestrojenje, ta faktum je tudi nopostaven. Deželni šolski svet ima vsled dotičnih postavnih določeb — ne kake staro postave n. pr. učnega načrta, ki pri tem primerljaji tudi o „Landesschulraiu* govori, — ampak vsled jasnih paragrafov nove postave decemberske dobe o takih pre-naredbah se posvetovati in jih določiti. Zakaj c. k. vlada to stvari v dež. šolskem svetu ni sprožila ? Ali jej je tudi za to časa primanjkovalo? 1817 Vlada je vsled drugodnih skušenj morala vedeti, da se stare gimnazije črez noč brez vseh priprav ne morejo spremeniti v realne. Kaj tacega se že celo ni moglo zgoditi s frančiškansko gimnazijo v Novemmestu-Tu jej je za tako važno prenaredbo primanjkovalo potrebnih prostorov, potrebnega orodja in doloma potrebnih učiteljev. Da pri tako prenagljeni prenaredbi novomeške srednje šole v državno realno višo gimnazija tam še celo potrebnega orodja, manjka, mi ni treba na drobno razkazovati. Kako je za risanje in naravoslovje, zlasti za ločbo preskrbljeno ! Nekoliko najpotrebniših učiteljev je nemško, pa osebno pokroviteljstvo c. k. nadzornikov od vseh vetrov skupaj zmedlo. O začasno nastavljenem ravnatelji Zindlerji sem že govoril. Njemu manjka najpotrebniših lastnosti in zmožnosti, ki jih mora slednji ravnatelj naših srednjih šol imeti. Novi nemški ravnatelj se tudi po znanji svojega predmeta in po didaktično-pedago-gičnem ravnanji nikakor ne moro meriti z izvrstnim frančiškanom Bernardom. Ponemčevalna vlada vrine novi gimnaziji ravnatelja novinca — tujca in pa za vrata stavi zvodene može, kakor sta mnogozaslužni ravnatelj Bernard, pa zadnji frančiškanski voditelj Ladislav. In to se godi pod taistem ministerstvom, pod taistimi c. k. šolskimi nadzorniki, ki so v Gradcu pustili ravnateljstvo prenarejene benediktinsko gimnazije v rokah poprejšnjega ravnatelja benediktinca Peinlicha: in vendar je Peinlich le stari gramatikalni učitelj, ki po novi postavi (niti po oni začasni od 30. avgusta 1849, niti po zadnji defiuitivni od 24. julija 1856) ni nikakoršne učiteljske preskušnje napravil. C. k. vlada je pri prenaredbi benediktinske gimnazijo skušala pomiriti nejevoljne benediktinco, zlasti grama tikalca ravnatelja Peinlicha, kteremu je določila 400 gold. letne osebne doklado (Personalzulage). Sicer se je Peinlich pri tej priliki skazal pravega moža, ker še rečene osebne doklade sprejeti ni hotel. Ali je c. k vlada slavnim našim frančiškanom v Novemmestu tudi enake milosti delila? Vsaj pisatelj teh vrstic o tem nič slišal ni. Glejta gg. Ladislav in Bernard, ko bi vidva Nemca, ali še bolje, nemskutarja bila, ko bi bila pri zadnji volitvi za odpadnika Kljuna, ki ga jo eks porter Auspitz pri svoji tožbi pred dunajsko deželno sodnijo tako lepo opisal, glasovala, ko bi bila v vaši gimnaziji, po mestu in po Dolenjskem ncmčevati po magala, v kratkem ko bi bila nemškutarila in k večemu s kakim neotesanim kmetom kranjsko špraho govorila; bila bi tudi vaju in vašo gimnazijo enaka vladna milost doletela, eden izmed vaju bi bil postal tudi ravnatelj sedanjo državne realne gimnazije. In drugih pet nastavljenih učiteljev? Ha zim enegajkoncesije dajemo. Mi smo in ostanemo zvesti Avstrijani, našinca — prirodoslovca — so sami tujci. Ali c. k.'toda mi to nečemo ostati za vsako ceno, ne za ceno vlada res misli novomeški realni gimnaziji na noge po- ponižanja, mi se nečemo deti na mizo darovanja na-magati z onim učiteljem, ki je bil mnoga leta v izvan- rodnostnjakov položiti, mi se nečemo odreči vodstva, ktero redni službi gradski gimnaziji pritaknen ? Ce res nima nam gre, ne po sili, ampak naravno, ktero se nam pa popolnoma postavne skušnje, bi ga tudi pri nas uasta- hoče po umetnih sredstvih pritlnčiti in zatreti." Večina viti ne smela. Čudno, da je potujčeui Stajerc Šel iz poslansko zbornice je temu govorniku gromovito plo-Gradca v Novomesto. skala. — Vsi svobodoljubni, posebno pa vsi neuemški Graf Oerindur, Avstrijani naj si dobro k srcu vzamejo besede: „Mi Erklare uns den Zwiespalt der Natur. smo in ostanemo zvesti Avstrijani, toda mi to nečemo Tedaj c. k. nadzornik Vrečko, kako je z vašim ostati za vsako ceno." — Tudi mi Slovenci nečemo za zlo enakim soimenakom ? ceno ponemčevanja Avstrijani ostati, — posiljeni se Ostalih štirih mi ni treba opisavati. Razun enega bomo obrnili tje, kjer se bo naša narodnost spoštovala rojenega Šlezijskega Čeha so vsi Nemci, ki ne znajo in propada branila. — Kaj čakajo naši poslanci pri sele besedice slovenski. Pred leti so me razna opravila danjih razmerah na Dunaji, da se vrata lesenjačo pred dalj časa mudila v Celji ; eden izmed nastavljenih Nemcev je bil na ondešnji gimnaziji ravno takrat za suplenta. Pri tej priliki sera več slišal od malega mo-žicoljna, ki se ni samo zunaj šole ampak blezo tudi pri poduku jako čudno, da ne rečem smešno vedel. Kako bo v Novemmestu shajal, bo prihodnost pokazala. Lepa prenaredba frančiškanske šole v državno realno, ki je vsled ponemčevalne protekcije dobila posvetnega ravnatelja in posvetno učitelje Nemce, ki jezika svojih dijakov šo brcati ne znajo! In takim možem, ki se niti po joziku niti po mišljenji in dejanji ne skladajo z Novomeškim in Dolenjskim prebivalstvom, je c. k. vlada izročila nalogo, prestvarjeuo državno gimnazijo na boljše noge spraviti! Ti tujci — Nemci — pri naših Dolenjcih nikoli ne bodo dobili zaupanje niti zase niti za njihovo šolo. (Dalje prih) I) o |M s i. Is Izubijane, 22. nov. [Izv. dop.J Glede na govore zakletih sovražnikov slovanstva v gosposki in poslanski zbornici državnih poslancev na Dunaji pri adresni debati se mora vsak količkaj misleč naroden slovensk čitatelj časopisov vprašati, kaj vendar še naše poslance na dunajski državni zbor veže, ker hi vendar morali spoznati, da od sedanje večino državnega zbora Slovenci le trohice pravičnosti nimamo pričakovati. Ne morem si kaj, ka bi ne navedel tukaj, kako se jo iz usti 1 v poslanski zbornici Nemec Fux : rekel je nam reč: „Doba, v kteri nemške zastave zmagovalno vihrajo in vspehi Nemcev tudi prsi avstrijskega Nemca navdi hujejo, taka doba za nas (za Nemce) ni za to priprav ljena, da bi mi koncesije prejemali, ki se nam velikodušno ponujajo, taka doba je le za to primerna, da m škotskimi vrati zaklenejo? — Kaj bodo pa prinesli iz sedanjega drževnega zbora svojim volilcem? — Ali še no razvidijo, da na Dunaji lo dragi čas tratijo, da jih tam prav čisto nič treba ni ? — Naj hitro popuste družbo ošabnih in vlndeželjnih nasprotnikov narodne ravnopravnosti, naj sc za vselej poslovijo od dunajskega državnega zbora, ter naj se vrnejo v svojo domovino, kjer jih čaka mnogo važnega dola za pripravljanje ze-dinjenja z južnimi brati Srbo-Hrvati. —r.— Iz Ljubljane 22. nov. [Izv. dop.j „Novice" so omenilo vest, ktero sem jaz v ilustracijo Dežmanovega značaja že prej poročal o njegovem pismu do ministra Stremayer-a glede učiteljev na realki. Ta vest se je kosmate Dežmanove kože tako neljubo prijela, da jo kot faktični vrednik — ne Tagblatta, ampak samo rubriko „lokale s — napisal odprto pismo gosp. dr. Bleivveisu, ktero se kakor glista vleče skozi tri predele Tagblatta. Sploh smo že vedeli, da Dežman nima posebno spretnega peresa, da je nekdaj, ko jo zagotovil neko polemiko, ktere j ni bil kos, celo nekega strokovnjaka milo prosil, naj mu pomaga, — da je žo tako slab v peresu, bi ne bili verjeli. Tu jo umetnost, z mnogimi, nepotrebnimi besedami n i č povedati, pritirana na vrhunec. — Celi spis je, kakor ga je nekdo imenoval, — duševen abortus — in niti čitatelji Tagblatta mu ne bodo vedeli hvale, kajti čemu dolgo brati in slednjič ne vedeti kaj. „Le čevljp sodi naj Kopitar!" ali po domače: Dežman naj le rubriko „lokales" polni, zato ima talent. Pa vendar, odprto pismo je jako zanimivo, kajti koj od začetka dokaže gosp. Dežman, da Še dan denes 4 vrsto slovitega nemškega epos-a „Thierfabel aus Krain" iz glave znn, kterega jo že leta 1801 tiskal za makulaturu«1 namene. Nasproti nam je paše veduo dolžen dokaza, ka ni pisal ministru pisma v takej obliki, ktera bi žalila učiteljn na realki. To ni ravno Pisma i/Dunaja. III. Pustiva drugo za drugikrat, pojdiva enkrat v rajhsrat, v slavno „lesenjačo" pred škotskimi vrati, kteri se nedobrovoljuo muza žo naš hribrovski volivec, ki je ni nikdar videl in je no bode. Lesenjača! Jaz ne vem, kdo je naš jezik obogatil za to besedo, ali je bil v novih besedah hitro iznajdljivi danični gospod, ali Linkolnov neprijatelj rajni „Slovonec", ali — sem bil jaz sam. Naj bode kakor hočo, to je gotovo, da sem o tej besedi, še predno jo je „Tagblatt" v „holzbude" preložil, od kranjskega kmečkega politikarja, kteri je nekoliko iz naših listov vedel, kako državni „kanceljnar Bevust" Slovane k zidu tlači, čuden pojem našel. Mož je mislil, da je ta „lesenjača" res ena lopa ali koliba iz desk, kakor se delajo o semanjem dnovu, ter da se tam „možje k cesarju poslani" shajajo iu (morda celo pri pipi tabaka) ukvarjajo eni za večji, drugi za manjši davek. Kakor sem bil svojega kmečkega prijatelja tačas podučil, tako tudi zdaj „lesenjačo" v varstvo jemljem trdeč, da so tapecirarji, umeteljni tesarji in stavbarji žo poskrbeli, da cislajtanska legislativa precej solidno sedi. — Z galerije, kamor si z vstopnico prišel, glodaš globino kakor v Danijelovo jamo ; samo da tu ni lovov terouč pred vzvišeno zvonečim prvosednikoin sode in momljajo na levici ustavoverni in na desnici bog ve kakovi Poljaki in drugi, tudi naši Kranjci z goriškim črnetom. V debati jih ne iščiva, saj pri adresni debati govor naših ni bil dolg. Dr. Kosta je rekel dvakrat vmes „nein!" kakor si v časnikih bral, in vsega je i>ilo dovolj. 21. t. m. so delegacije volili. Ob 11. je bil začetek napovedan , a ob enajstih ni bilo še žive duše, samo moj znanec Brnndstetter je sam in samcat nekaj Čečkal na zapisnikarjevem Btolu. Pol ure je trajalo, predno so počasi prikapali; smiliti se ti jo moral stan strežaj, ki je v kotu za zvonec molzel in molzcl, dokler se je fervaltungsratoni in drugim velikanom zljubilo svoje prostore zasesti in tak strašansk šunder delati, da zapisnikar sam svoj protokol ni umel, beroč ga s tako blabrajočim glasom, kakor pri nas ber. či molijo o Pon-ciji Pilatuži in gmajni svetnikov, potom ko imajo žo dar v malhi. Med tem so si državni svotniki menda dobra jutra voščili, Poljak je bvojo „Gazoto Narodovvo" študiral in tovarišu komentiral , Seidl strašno onih paketov v svojo omarnico skladal, lks je ležerno cviker na postavodajni svoj nos uateknil in dame na galeriji fiksiral. Ipsilonjo pak so jako neestičnu obe roki v žepo pri hlačah uteknili in lazili med klopmi sem ter tam. A propos! Roke v žepih. Co mc no vem kako vi ješ. ne mogel bi ti bolj splošnega karakteristika o državnih poslancih dati, nego je to držanje rok. Vrag ga vodi, kdo se je prvi začel tako držati, mogoče da jo v izgledni Angležki že tako, a nalezljivo je, ker skoro nobenega , kteri tri gravitetično korake stori za stoli ali okrog stenografovske mize, ne boš našel v drugačni pozituri. Psihologično se ta prikazen dajo tako razlagati, da to držnnje, ki vselej pomeni nekako brez-skrbnost, tudi tu hočo reči : „dokler sem jaz tu, ne bo ustave konec, jaz, no, — — — !" Seidl, postavim, ki štajersko Slovence zastopa! Ah, jaz vem, da se njegova prva ljubezen , dasiravno mora gotovo zdaj že zelo o-cvetena biti, znova v njega zaljubi, ako bi ga z galerije videla , kako roko po državnozbornko klasično v svojih „neizrekljivih" držeč, s ponosno škripajočimi črevlji koraka od Rochbauerske stranice mimo ministorskih sedežev naprej in skozi durico v stenografski bureau, kjer so njegova modroBt so ve da ne zaklada, ker drži se pametni mož modrega pravila, da filozof ostaneš, ako molčiš. Zraven njega sedeči lopolasati gospod Brand-stotter sicer tu ni Zgovoren kakor pri mariborskom fliitzu, vendar jo agilon in gibljiv. Kakor živo srobru vrti se in vrši se na levo in desno, nazaj in naprej, povsod kažoč, kako ima osobna znanja, ki jim jo nadležen. Kader pogleda proti galeriji, proti desnici, proti ministerskim praznim stolom, vidiš interesantni njegov nhudi pogled." kteri to ima uničiti. Slovenci? Tam v poslednji klopi srednje dosnice so zopet seli. Mala falanga — pardon ! malo pohlevno krdelo petih mož sedi v eni klopi, Svetca so porinili lehko, kajti faktum je faktum, *) in jaz dogodbico Se dandenes trdim, kakor poprej. Kar se tiče oporekanja Dežmanovega, da je gosp. Bleiweis zajemal „aus der cloake des Slovenski narod", odgovarjam, da v tej zadevi Dežman ni kompetent. Dežman ima namreč kot vrednik rubrike „lokales" od tam prekidanega blata tako zabasan nos, da se mu vso gnojnica zdi, kar je pa naravno, kajti dopisi a la Konšek i. t. d. niso kar bodi. Ce se pa, ljubi gospod Dežman, pritožujete, ka Vas narodna stranka policijsko nadzoruje, je popolnoma nepotrebno, ker Vas cela ustavoverna stranka nadzoruje in Vam pred hišo stavi dva policaja. Ali Vam morebiti tudi ne zaupa? — Koristno jo Vaše odprto pismo tudi zbog tega, ker kažo Vašo ničetnurnost. Kdo bi si bil prej mislil, da ste Vi že z ministri govorili 1 In kako šegavo Vi to poveste! Kak6 umetno sestavljen je Vaš odgovor ! Ko Vam „hochgestelltc per sbnlichkeit" zagotovlja, da botoVi še imeniten mož,** Vam jo žal, da niste koj povedali, kdo je bil ta možak — in v ta namen sramežljivo v svoj odgovor vpletete besedo wexcellenzB — late qui splendeat — minister (Schmerling) je tako djal. Pa ravno Schmcr lingovo geslo jo bilo: wir kbnnen vvarten", s tem gCB-lom slobodno razpolagate pri svojej slavi. Sicer pa, gospod Dežman, ostaneva prijatelja, kakor doBedaj, jaz Vas bom policijsko nadzoroval, po potrebi na prste nakrcal, in ker ste že Vi sami izrekli, da je dogodba Vas se tikajoča za „cloako", bom še zanaprej gnoj kolikor ga bote producirali, nosil na dostojno mesto. Nemško gledališče je pri koncu svojega začetka Gosp. La Fontainu se jo odvzelo vodstvo, ker ni nič več izplačeval, na njegovem mestu sta pa gg. Mahr in Leskovic, ki imata za ta posel mnogo časa, pa prav malo, ali nič sposobnosti. Nemški modrici bo v Ljub ljani kmalo odklenkalo, ker se že kavalirji branijo daljega plačila. — Žoleznica iz Ljubljane do Trbiža šo vedno ni odprta. Monda vendar ni preveč trdno zidana, ker je sedaj že druga komisija odrinila, da jo obhodi in vse predmete, stavbo in moč pregleda. Dež slednjih dnij pri prstenih nasipih itd. menda tudi ni koristil tako, da se bo — v kratkem odprla. Politični razgled. Razne stvari. *) Mi tu lo konstatiramo, da Dežman našega poročila ni nikjer direktno oporekel. To nam jo za zdaj dovolj. Po daljših polemičnih lavorikah z Tagblattom ne hrepenimo Vrodn. **) Ali bo Efijalt, Herostrat itd. tudi imenitni možje V t Dežman, domislilo se, tla jo velik razloček med „beriihmt in „beruchtigt". Kar pa se tiče Dežmanovih „neumnih de rakov", je znana stvar, kolikokrat in kako ljtibeznjivo j Dežman z Mladoalovonei koketiral, a vselej dobil od njil le pelina. Vredn. za avantgardo v pred poslednjo. Študiral sem jih vse O samem Kosti, ki jo zaael krilno mesto rajuega To-mana, pisal bi lehko en vesel listek in pravil veselim Slovencem veselo-obairno, kako originalno se naslanja, kako svoj svinčnik suče, kako visokovratno preko zbornice šota, s svitloprstanim kazalnikom na durih nabiti dnevni red sam sebi kažo, in potlej državnozborsko roko v pozituro donoč poskočno in s svojim posmehom sčasoma zopet nazaj pride na mesto k flegmatično sedečemu Murniku , kteri jo Bvojomu tastu Horaku sosed. Vse in šo marsikaj, postavim o našem grofu Barbi, kteri je za namestnika v delegacijo voljen , bi govoril, — ali saj znaš, da smo sklenili „zlogo" in da sem jo jaz sam vroče zagovarjati začel, in zlogo bi morda že z listkom prelomil. Slovenci pa prokleto malo prenesemo, resnico neradi še tačas, kader je v veselem licu. Torej ne bom pohujšanja dajal, dasi so ga no bojim tako, da bi si baš rajši mlinski kamen na vrat ovešal. Kor si pa o Slovencih govoriti sam prepovedujem, uiti o druzih za denes več nočem. Mogočo da bom drugokrat pri volji, ako so vos „rajhsrat" no razprši, kader bodo enkrat delegacije na nogah. Ugibljo se pač tako in vem, da državni poslanci, sosobno uekteri iz desnice, sami nimajo vero v dolgo življenje svoje postavodajne velikosti. In potlej so druga zgodovina Ni več dvomiti, da dobimo novo ministerstvo,! — (G. Dežman) nas v Bvojem odgovoru g. dr. ki ima biti neka mešanica. Imenujejo se grofflartig iz I J. Bleiweisu v „Tagblatu* tako v nič devlje, kakor da gosposke zbornice in ustavovernež Hlumecki iz Mo-jbi bil „S1. Narod" nnjzadnji „Schmierblatt" celega av-ravske. Herbst se je naravnost odrekel, ravno tako Jstrijskega cesarstva. Da pa drugod v Avstriji in posebno baje tudi dr. Klaudv, kterega je bil g. Taaffo na Dunaj j zunaj Avstrije niso ljudje Dežmanovega mnenja, dokaz pozval. Tako daleč bi torej bili že srečno dospeli, daljo tega, da glavni evropski organi naše članke citirajo, se nobeno pomenljivo ime ne bode hotelo dati v to J kakor glasila javnega slovanskega mnenja v Avstriji, rabiti, da bi zdaj prevzelo v roke naše notranje borna-1 Na priliko ima imenitni italijanski v Florenci izhaja-tije. Stvar je jasna. Z decembersko ustavo ne gre :1 joči list „11 Diritto", glavni organ italijanske demokra-torej nočejo možje opozicijonalno stranke iti v mini-lcijo, v svojem broji od 23. novembra 1.1., št. 327 uvodni sterstvo, ki se vedno baha s svojim ustavoverjem ;1 članek pod naslovom: „Gli Slavi in Austria ed il con-spravljanjo na podlagi decembersko ustave jo slepajflitto russo", kjer poudarja važnost mnenja avstrijan-oskušnjn,torej ne moro v to pristati niti ustavovernež I skih Slovanov o iztočnem pitanji, in da Italijanom po-iti državopraven opozicijonalec. Treba se bodo prej j kaže, kaj Slovani o tem mislijo, prinese v prevodu naš li kasnej odločiti ali za federacijo, ali za strogo cen-1 dotični uvodni članek in potem članek „Politike". — tralizacijo, s ktero smo pa žo zdaj prišli toliko kakorjToliko v tolažbo g. Dežmanu za zdaj, da se osvedoči, na boben. I da nismo po svetu ravno tako zaničevani, kakor si on Po tolikih težavah so se 24. t. m. v Pesti sešle dole-|v svoji bujni domišljiji predstavlja. — gacije. Za zdaj so se še komaj kostituirale. Cislajtanskil * (Nov časopis.) G. V. Raič bode z novim bornici bodo predsedoval Hopfen, podpredsedoval knjezlletom začel vredovati in izdajati nov slov. časnik in je Jablonovski,ogerski predsedujeBitto. Beust je gotov s svojo j razposlal sledeče vabilo na naročbo : „ Komur so znane rudečo knjigo." Vidi se iz nje, da je mož pokratil mnogolrazmore Slovencev bivajočih v Trstu in tržaški okolici, dražega časa za svoje note, s kterimi pa nič ni opravil. I in komur je mar za razvoj in napredek slovenskega Rudeča knjiga ima 140 velikih strani, v njeh 159 di- naroda, mora živo čutiti, da je slovenski časopis v naj-plomatičnih pisem, 44 teh pisem govori o stanji našel važnejšem mestu slovenskega primorja neobhodno po-države glede prusko-francoske vojske; drugih 70 notltreben. Vsakega Slovenca, ki opazuje marljivost naših govori o zahtevah iztočnega vprašanja; 36 not se pečaljužnih sosedov in vidi, kako sovražni nam živelj [od dne z rimskim vprašanjem. Beust je še dodal knjigi dvoje I do dne krepkejše korenike poganja, mora srce boleti, pisem, ki govorita o Gorčakovi okrožnici v rusko-turŠkihjda proti tacemu, našemu rodu pogubnosnemu gibanju, zadevah.- Vsem tem pismom je Beust obesil na čelo nimamo ni najmanjše obrambe. Vzroki, kterih tukaj še večo razpravo, v kteri skuša pregledno opisati našo I nočem omenjati, so žalibog že lani „Primorcu" a letos zunanjo politika. Je pač bilo treba to zunanjo politike, L Jadranski Zarji" zaprli pot v javnost. Dasi je po ki je ravno letos kazala ubogo Avstrijo v vsej nezmož- tacih neprijetnih skušnjah težavno, lotiti se vnovič dela nosti. Beustova pisma o rusko-turških zadevah so pre-lin oživeti list, ki je moral vsled neugodnih okolščin ponižna in pripovedujejo, kako jo ta stvar duhove raz-1 nehati, stopim vendar upapolno pred slovenski narod dražila. Čegave duhove neki? Duhove naših diplomatovi z resnim prepričanjem, da bode pomogel v našem pri-menda ne, ker o teh duhih nismo še mnogo opazili! I morskem mestu političnemu listu zopet na noge. Po-V Berolinu so je odprl severno-nemški državni I sobno tržaškim okoličanom in goriškim Slovencem je svoje zbor s prestolnim govorom, kterega je predsednik zvez-ldni v Trstu izhajajoči Primorec še v dobrem spominu* nega kancolarijakega urada Delbriick bral. Govor pravi, I Na občno zahtevanje tržaških rodoljubov začno torej v da bi se zdaj lahko storil mir, ko bi francoska vlada Trstu pod mojim vredovanjem ob novem lotu, Primorec ne bila proti njemu. Mirovni pogoji bodo morali biti I zopet v poprejšnji obliki izhajati dvakrat meseca, in primerni vojnim žrtvam, dati Nemčiji tako granico, da I sicer vsako prvo in tretjo nedeljo. Primorec hoče so bode mogla braniti proti poželjivemu francoskemu I ostati v političnem obziru zvest starim svojim načelom, napadanju in da so morajo južno-nemške države osvo-jter krepko in neustrašljivo boriti se za naše svete pra-boditi onega nevarnega vpljiva, kterega jo Francoska vice 1 Premnogo Bkušnjo naš uče, kako malo je držav-dobila vslod svojih poprojsnjih zmag. Glede rusko-Inim oblastnijam mar zar opravičene tirjatve Slovencev, turških zadev pravi, da je upanje, ka se mir ohrani jZeleli smo na primer osnovati v Trstu delavsko društvo, onim državam, ki zdaj mir uživajo. Na dalje naznanja, naša želja bila je zavržena; prosili smo dovoljenja za da je Badenska in Hesonska sprejela dogovorjeno osnovanje telovadnega društva, tudi ta prošnja nije ustavo nemške zveze, tako tudi Bavarska in da se j našla pri državnih mogočnikih milosti. Slovenec, plačuj bodo dalo tudi z Wirtonberško še pogoditi. Vlada davko in klanjaj se svojim gosposkam! to je vse, kar tirju 100 milijonov kredita. Na bojišči se vse skriva v tajnost. ima za nas državni zakonik; treba jo toraj, ako Borolinci I hočemo zavživati z našimi sodržavljani v enaki meri pač pripovedujejo, da so bo streljanje na Pariz v kratkem I državljansko pravice, stopiti pogumno na bojišče. Mo-začolo, ali pa da se uda glavno mesto. S tem pa le J rali bomo sicer še dolgo boriti se, vendar zdvomiti ne pokrivajo bvojo zadnje hibe in zadrege. Znana stvari smemo: borili se bomo za pravico in zmaga bo naša je, da je Prusom še dolgo nemogočo začeti z bumbar- Z vesoljem moram omeniti, da sem pridobil za Primorca diranjem, in kor so zdaj začeli streljati na zunajneI izvrstno moči, ki ga bodo duševno podpirale, želeti je oklepe, da no upajo, ka bi se Pariz udal, ki jc bajelsamo, da mu tudi v matorijaluem oziru vsaj toliko podpore vendar-le dobro prehranjen. Od bitke pri Orleansu so I priteče, da bodo se stroški poplačevali. »Primorec" Francozi dobili nov pogum, tako da se skoraj neverjetno j volja: Za celo leto 2 gold. 50 kr., za pol leta 1 gold. glasi, ako iz Borolina telegrafirajo, da je francoska|30 kr., za četrt leta 70 kr. Uljudno se tedaj obračam vlada prosila, naj bi bo z nova začeli pogovori o po-1 na vse rodoljube, da moje podvzetje podpirajo z obilimi mirjenju, a da bi bila Pruska le potem pripravna v maročili. Naročnina naj se blagovoli pošiljati pod na-dogovore privoliti, ko bi Francoska naprej obljubila,!slovom: „Vekoslav Raič poste restante v Trstu." da odstopi FJzasijo in Lotringijo. Prusom se sploh (G e r m o n i k.) Kakor vsi ženijalui pesniki ima vsak dan alabeje godi in često so bili že v malem te-1 tudi naš Proširen nesrečo, da mu ne dado miru. Vsak, peni. Vsega vendar šo ni konec. kdor se s poezijo baha, pa nima izvirnih misli, se spravi Rusko - turško vprašan jo šo ni stopilo iz I nad Prosima in ga prestavlja. Tako tudi gosp. L. Ger-stadija diplomatičnih not. Nadvladala upanje, da nelmonik v Ljubljani. Izdal jo knjižico „zwei balladen", pride do vojske. Vendar Rusija vodno oborožujo, Odesa so utrjuje, Kinburn dobiva večo posado, vso reserve na jugu se sklicujejo, za živež in vojno potrebščine se pridno preskrbujejo Anglija in Turčija se groziti, drugo države mirovno pišejo, amerikanski listi pak naravnost začne. Slovanski kronist Nestor pravi: „Vedo no iz- izrekajo svojo veliko simpatije za Rusijo trde, da mora vestno, kdo odoljot: ini ili oni?" Anglija obmolčati ali pa se takoj na boj pripraviti. namreč: »Turjaška Rozamunda", „Povodnji mož" in uvodni sonet. Ker nam no pripušča prostor se dalje pečati s tem izdelkom, rečemo v kratkem, da je pri celej knjižici najbolje to, ka jo je Giontini založil a „Vereins-Buchdruckerei" v Gradcu tiskala. — Kaka je Turjaška Rozamunda v „Nibelungen-Versmass" si vsakdo lehko domneva, kteri je razumel gospod Gerroonik-a — dess herz so finster und so wild — mitično rimo: „extrem auftollen und juchheen — ist emplanglich fur ideen." — Ker pa g. Germonik s prestavo samo na sebi Prezirna ni še zadosti žalil, dodal je šo nekoliko svojih poezij, o kterih sam pravi, da jih je pustil „mitlaufen." Na vsak način je g. Germonik „Zukunftsubcrsetzer", kar kaže tudi letna številka 1871 (!) na knjižici. ♦(Isterski Šolski nadzornik.) Njegovo veličastvo je imenovalo dosedanjega gimnazijskega profesorja v Gorici, g. Antona Klodiča, za šolskega nadzornika drugega roda in g. minister Stremavr mu je izročil nadzorovanje ljudskih in srednjih šol v Istri, z uradnim sedežem v Poroči. * (Šolski svet.) Iz av. Miklavža pri Ormuži so nam piše: „Tukajšni krajni šolski svetovalci so imeli dne 20. t. m. nemirno sejo pri bokalu vina. G. svetniki so se najprej napili sladkega vinca in potem so je začelo — posvetovanje o šolskih stvareh? — o ne, ampak velik hrum iu kreg. Namesto da bi sklepali šoli na prid, sukali so raje kozarce in se z izrazi: norec, hempa itd. drug proti drugemu povzdigovali. Konečni vspeh te seje je bil : eden je dremal, drugi je spal, eden je veselo pel, drugi se je cmeril ali jezil, eden je sedel, drugi pa ležal. Šolstvo v takih rokah mora res krasno napredovati! * (Ravnatelj goriške kmetijske šole) g. dr. Ohlsen je poklican za ravnatelja kmetijske akademije v CaBerto na Napoljskem, kamor odide sredi meseca januarja. Vsled tega izpraznjeno mesto v Gorici jo zdaj razpisano do 20. decembra t. 1. Letna plača te službe znaša 1500 gld. * (Preširnova beseda) se bode 8. decembra napravila v Gradcu v „Steinfelder Bierhalle na Miinzgraben." gospodine Vidovec, so, postavimo, slovenski profesorji, ki učijo na nemških ali italijanskih učiliščih iu sploh slovenski uradniki, ki se poganjajo za službe pri neslovenskih oblastaijah in celo za tako v tujih deželah, — sami politični metulji. Sicer ni res, da je tukajšnja kmetijska družba popolnoma italijanska. Jaz vem, da šteje med svojimi udi prav veljavne Slovence, in celo v društvenem odboru so nekteri. Ona družba izdaja zraven italijanskega tudi slovenski kmetijski list, kterega ureduje skreni Slovenec. Trdim še več : Ako bi goriški Slovenci lo resno hoteli, bi postala kmetijska družba v malom času v s a j toliko slovenska, kolikor je naš deželni odbor. To v dokaz, da podpirate svoje perfidne napade tudi z lažmi. Vašim pojmom pa o političnih metuljih, naj primerjam svojo: „Politični metulji v Avstriji so v mojih očeh tisti možje, ki se s u-čejo v političnem življenji po dunajskih vetrovih." Poznate kterega, gospodine Vidovec? Da je dr. L. oče mojega dopisa o dogodkih v deželnem odboru, je res ; kajti on mi je vse to povedal, kar se je v odboru govorilo in godilo, sicer bi jaz tega ne mogel vedeti, ker, kakor dobro veste, ne sedim v odborovih sejah; tudi mi jo dr. L. dal prepis protesta in odpovedi. Pri vsem tem pa je dopis moj in jaz sem zraven g. vrednika za njegov zapopadek odgovoren. Zdaj bi mi no ostalo menda druzega, nego spol-niti, kar sem v svojem „poslanom" obljubil; pa gospod Vidovec mi ni dokazal nobenega levenja, nobeno nedoslednosti v polit, žh ljenji — temuč le svetu razkril zraven svojo nepremišljenosti, tudi grdo perfidnost, in tedaj se prav rad odpovem nevšečnemu poslu razkrivanja, temveč, ker se on plašno skriva v svojo polževo hišo. Ne bora so na glavo postavljal, da poz vem osebo in koterijo, od ktere prihajajo napadi na me, ljubo bi mi bilo, da bi je ne poznal tako, kakor-šna je. S tem končam od svoje strani za vselej ta prepir; Tebi pa dragi „Slovenski Narod" ostanem vedno zvesti dopisnik E. Klavžar. V Gorici, 22. nov. 1870. \a tisoče ljudi ima zahvaliti svoje lepe lase edinemu, najzanesljivejšemu in najboljemu pripomočku za lasno rast (haarvvuohsmittel). Ni je stvari, ki bi lase na glavi bolj branila in v rasten ji podpirala, Duplika in konečno pismo. Bi ali ne bi odgovoril, sem si mislil, ko sem že pozno v Novicah bral drugi napad na mojo raalonkost, ktera je, kakor se vidi, mojemu nasprotniku in morda šo kakemu njegovih tovarišev zelo zoperna. Ako bi no šlo za obrambo svoje časti, ki je bila prav brez nobenega vzroka napadena, bi najrajše molčal, kajti prepir v lastnem taboru, med nami Slovenci, gotovo ni in ne more biti brez škode, posebno v sedanjih časih, ko bi morali združiti vse svoje moči ter siožno braniti se neprestanih napadov mnogobrojnih zunanjih nasprotnikov. Pa čast gro čez vse in vsak poštenjak je v dolžnosti, da se varujo vsacega madeža, ki bi mu jo utegnil oskruniti. Tedaj naj spregovorim nekoliko v obrambo. Z očitanjem nagrado v prvem Novičinem dopisu, zadovajočim mojo osebo, je pokazal gosp. Vidovec pravega moža nevredno nizko mišljenje; v odgovoru na moje „poslano" je pa očitno razkril vso svojo perfidnost, ker edino v dosego svojih namenov nalašč ne razločuje političnega od socijalne g S življenja. Ako bi nalašč tako ne ravnal, moral bi ga imeti za bedak a. Da sem se tačas, ko smo priprave delali za Šem-paski tabor, v prvo začel nekoliko vtikati v politične reči, je istina, poprej bi se raalolctnemu niti ne bilo pri8tvalo; da jo pa že pred to dobo moje srce vselej 7. enako gorečnostjo za naš narod bilo, je tudi istina. Slovenska družba mi je bila od nekdaj najljubša in narodnih veselic sem se vselej s posebnim veseljem udeleževal. Otresito prah od ostalih listov rance „Domovine", razgrnite jih in prepričali se bodete iz popisov zabav tominsko in goriške čitalnice, da sera pri vsaki priliki, kader in kolikor mi jo bilo le mogoče, svojt' slabe moči poskusil v slov. deklamacijah in v slov. petji. Ljubezen do naroda našega pa ms ni iu me no bo nikdar zapeljala do take neumno prenapetosti, da bi zarad nje sovražil druge narodo in se ogibal družbo poštenih Nemcev ali Talijanov. Taka družba me ni in me ne bo izneverila narodu. Še bolj perfidno (ali, če hočete, bedasto) je oči tanje levenja, ker sem prošnjo podal za tajnikovo službo pri c. k. kmetijski družbi v Gorici, ki je kakor pravite, popolnoma laška. Soditi po Vaši premodri logiki, Isdatnli in vrodnik Anton Tom»>* kakor po vsem svetu tako znana in sloveča, od mediciničnih avtoritet preRkušena, z najsijajnejšimi in ču-[>) dovitimi vBpehi kronana, od Nj. c. kr. apostoljskega veličastva cesarja F r a n z a Jožeta 1. avstrijskega, kralja ogerskega in češkega itd. z izključljivo c. kr. 4>rivilegijo za ves obseg c. kr. avstrijskih držav in vseh ogerskih kronovin s patentom 18. novembra 1865, št. 15.810/1892 odlikovana Resedina pomada za kravžljanje (nesedti-Krau^l-Pomade), pri ktere redni rabi se celo najbolj gola mesta na glavi popolnoma z lasmi obrastejo, sivi in rudeči lasje dobe temnejšo barvo ; ona lasna tla čudovito okrepča, popolnoma in v malih dneh odpravi vsakojak oprhljanje in luskinanja, za vselej in v kratkem ustavi izpadanje las, dajo lasom naravno svetlobo, lasjo dobijo valovite p®i®fe@r in jih brani, da v pozno starost ne osive. Zarad svoje jnko prijetne vonjave in krasne zunanje oblike je poleg vsoga kinč najlinoji toaletni mizi. Cena ene steklice s podukom (v 7 jezikih) I gld. 50 kr., s poštnim pošiljanjem I gld. 60 kr.a. v Prodajalci done dostojne odstotke. Fabrika in glavna centralna razpošiljavna zaloga za drobno in debelo pri Karlu Polt-u parfumeur-ju in lastniku većih c. kr. privilegij na Dunaji, Hernals, Annagasse 15, v lastni hiši, kamor uhj se pošiljajo vsa pismena naročila, in kjer se naročila iz provinc za poslan gotov denar ali proti poštnemu povzetju najhitrojo izvršujejo. Glavne zalogo so edino pri gospodih: Viktor Grablovvitz, li'karju „rum Mohren" v Gradcu, Murvorstadtplatz; na dalje pri Eduardu Mahni, Matija Fiirstov sin, dišavarskemu kupcu v Ljubljani, trgovec z nirnberSkim blagom v Beljaku in A. Hlldelist v Celovcu. (4) \ It Kak°r P1'' vsakem izvrstnem fabrikatu, poskuSajo se tudi pri tem že ponarejanja in načenja; torej prosimo, naj so kujici obrnčnjo le na gori omenjene zaloge in naj pravo Kesedino po-inado za kravžljanje od Karla Polta na Dunaji izrecno zahtevajo, kakor naj tudi pazijo na gori tiskane marke. Lastniki: Dr. Joi« Voćnjak In dragi. Tiskar Edaard Jannehltz.