Poštnina plačana v gotovini. Leto LXV., št. 2 Ljubljana, ponedeljek 4« januarja 1932 Cena Din i.— ixnaja vsaK da^ popolne izvzemši nedelje in praznike. - Inseratl do 80 petit tSrl ŠZT\ vrst Din 2f>0. od 10O do 300 vrst d Din 3.—. večji inseratl petit vrsta um 4,- Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. - > SI o venski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Dtn 12.—. za Inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. fLna.fljeva ulica 6U 6 Telefon št. 3122. 3123. 8124. 3125 m 3126. POUK ItMlE: MARIBOR, Grajski trg št. 8 —--— CELJE, Kocenova ulica 2. — T*L 190, NOVO MESTO. Ljubljanska c. tel St. 26. JESENICE Ot Kolodvoru 101. — — mm Račun pri poštnem čekovnem zavodu v LJubljani St. 10.3ftl. PIVI JUGOSLO VENSKI SENAT Včeraj je Ml izvoljen prvi jugoslavenski senat — Volitve so se izvršile v najlepšem reda in ob impozantni volilni udeležbi Beograd, 4. januarja. V vsej državi so se vršile včeraj volitve senatorjev. Jugoslavija je s tem dobila svoj prvi senat, ld bo gotovo mnogo pripomogel k uravnovešenju našega političnega življenja in skupno z Narodno skupščino iskal najuspešnejša pota in sredstva, da prebrodimo sedanje težke čase in dosežemo gospodarsko in kulturno povzdi-go ter napredek in blagostanje vsega naroda in države. Kakor novemberske volitve v Narodno skupščino, so tudi včerajšnje volitve v senat dokumentirale politično zrelost našega naroda ter prožile vsemu svetu nov dokaz, da koraka Jugoslavija čvrsto po poti, ki jo je začrtal naš modri vladar. Volitve so se izvršile po vsej državi v najlepšem redu. Udeležba pri volitvah je še daleko večja, kakor je bila pri volitvah v Narodno skupščino, dasiravno so bile tokrat vremenske prilike skrajno neugodne ter so snežni zameti mnogim volilnim upravičencem onemogočili, da bi izvršili svojo državljansko pravico in dolžnost. Dasiravno dopušča volilni zakon za senat poljubno število kandidatnih list, ker za volitve v senat niso predvidene državne kandidatne liste, marveč kandidatne liste za posamezne banovine, se je tudi pri teh volitvah manifestirala popolna enoduš-nosL. V vseh banovinah razen v zetski je bila vložena samo po ena kandidatna lista, le v zetski banovini sta bili dve kandidatni listi. To je le nov dokaz, kako jalovi so bili izgovori propagatorjev abstinence pri novemberski volitvah v Narodno skupščino, ko so se izgovarjali na to. da jim zaradi predpisov zakona, ki določa kandidatno listo za vso državo, kandidatura ni bila mogoča. Tokrat bi bili prav lahko vložili svojo kandidatno listo, toda tega niso storili in so s tem le dokazali, da jim ni do resnega in stvarnega dela, do resničnega dela za dobrobit ljudstva, marveč da bi hoteli še nadalje uganjati demagogijo in da imajo na umu le svoje strankarske in osebne koristi. Gotovo pa je veličastna zmaga jugoslovenske ideje pri no-vemberskih volitvah tudi marsikomu izmed njih odprla oči Pa vse to je danes več ali manj postranskega pomena. Včerajšnje volitve so le še bolj ojačale vero v napredek in srečno bodočnost Jugoslavije in v tem tiči njihov glavni pomen. Rezultati Podrobni rezultati volitev so nasled- nji: Beograd, Zemun In Pancevo: volilnih upravičencev 65, oddanih glasov 57; izvoljen: Jovan Stanković, bivši minister in univerzitetni profesor, namestnik Mihajlo Djukić, trgovec in podpredsednik Trgovske zbornice. Dravska banovina: volilnih upravičencev 1113, oddanih glasov 1051, v odstotkih 94.5; izvoljeni: dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani, dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani, dr. Janko Rajar, upokojeni veterinarski delegat Jugoslavije na Dunaju, dr. Miroslav Ploj, bivši veliki župan v Mariboru in delegat v reparacijski komisiji; namestniki: dr. Alojzij Goričan, odvetnik in župan v Kranju, Ivan Sancin, biv-ik in župan v Kranju, Ivan Sancin, bivši kmetijski načelnik v Ljubljani in Jakob Zadravec, industrije« v Središču. Savska banovina: volilnih upravičencev 664, oddanih glasov 621; izvoljeni: dr. Stanko Šverljuga, bivši finančni minister; dr. MarKc Kostrenčič, minister za socialno politiko; dr. Ljudevit Gaj, bivši veliki župan; Petar Teslić, industrijec; Franjo Kukuljević-Saksin-ski, bivši veliki župan; Toma Jalžabetić, posestnik; Ljubomir Tomašič, odvetnik; Ivan Gmajner, odvetnik in Peter Dobro-vić, posestnik. Dunavska banovina: volilnih upravičencev 927, oddanih glasov 885; izvoljeni: Košta Timotijević, minister brez portfelja; dr. Stanojlo Vukčevič, zdravnik in bivši predsednik Narodne skupščine; dr. Emil Gavrilo, novinar; Milan Markovie, odvetnik; Stevan MihalČič, duhovnik; Miljutin Petrovič, upokojeni j predsednik okrožnega sodišča; Antun -Vidaković, banski svetnik in posestnik i ter Milan Polovic, novinar. I Drinska banovina: volilnih upravičencev 509, oddanih glasov 498, izvoljeni: Atanasije Šola. bivši minister; Pavle Vujič, ravnatelj gimnazije; Matej Popović, duhovnik: Šerif Arnautovič, ravnatelj Vakufa in Stjepan Janković, profesor v pokoju. Vrbavska banovina: volilnih upravičencev 225, oddanih glasov 211, izvoljeni: Pavle Ubavić, prota; dr. Vaso Glu-šac, ravnatelj gimnazije v pokoju in Asimbeg Alibegovič, trgovec. Primorska banovina: volilnih upravičencev 143, oddanih glasov 118, izvoljeni: Nikola Preka, minister; dr. Uroš Desnica, odvetnik in dr. Ivo Maktrović, odvetnik. Zetska banovina: volilnih upravičencev 360, oddanih glasov 333, za listo Marka Raduloviča 193, za listo Gavrila Cerovića 140; izvoljeni: z liste Marko Raduloviča Marko Radulovič, sodnik in dr. Aleksa Stanišič, državni svetnik v p., z liste Gavrila Cerovića pa nosilec liste. Moravska banovina: volilnih upravičencev 842, oddanih glasov 824, izvoljeni: Dimitrije Klicanović, odvetnik; Miloje Jovanovič, bivši minister; dr. Vlada Mitrović, inženjer in univerzitetni profesor; Milan Simonovič, bivši minister in narodni poslanec in Krsta Ra-dovanovič, sodnik Kasacijskega sodišča v pokoju. Vardarska banovina: volilnih upravičencev 590, oddanih glasov 579, izvoljeni : Vaso Bogojevič, veleposestnik; Petar Kostić, ravnatelj gimnazije v pokoju; Trajko Hadzi-Boškovič, trgovec; Spira Hadži-Ristić, predsednik Trgovske zbornice in industrijec in dr. Džafer Sulejmanović, zdravnik. Verifikacija mandatov V teku današnjega in jutrišnjega dne bodo volilne komisije izročile celokupno volimo gradivo z vsemi potrebnimi spisi glavnemu odboru, ki se sestane že danes v Beogradu pod predsedstvom dr. Subotiča. Glavni odbor bo v teku prihodnjih dni pregledal vse spise, ugotovil pravilnost volitev in izdal izvoljenim senatorjem potrdila o izvolitvi. Takoj nato, verjetno še koncem tega ali v začetku prihodnjega tedna, se bo novoizvoljeni senat sestal, da tudi s svoje strani verificira mandate. Zasedanje Narodnega predstavništva Čim bo to delo končano, se bosta sestala senat in Narodna skupščina k skupni svečani otvoritvi zasedanja Narodnega predstavništva. S tem bo po ustavi predvideno Narodno predstavništvo konstituirano ter bo moglo takoj pričeti z rednim delom. letov Umesten predlog za rešitev zadolženih kmečkih posestev potom koftverzife kmečkih dolgov j se baš te dni vršila tozadevna posvetovanja. Poslanci dunavske banovine so se- Beograd, 4. jan. V krogih narodnih poslancev, ki so imeli preko božičnih in novoletnih parlamentarnih počitnic priliko podrobno proučili položaj v svojih volilnih srezih, se živahno razpravlja o uujno potrebni akcill za razdolžitev kmečkih posestev. Agrarna kriza, ki vlada že dobri dve leti. Je hudo prizadela poljedelce, a splošna gospodarska kriza je soravila v bedo tudi kmete v drugih pokrajinah, kjer sicer poljedelstvo ni glavni vir njihovih dohodkov. Lesna kriza je na primer hudo udarila tudi kmete v dravski banovini. Upajoč, da se bo skoro obrnilo na bolje, so se kmetje zaceli zadolževati. Padec cen živine in drugih pridelkov pa jim sedaj onemogoča, da bi dolge odplačevali in marsikdo ne more več rrtti kriti obresti. Zaradi tega neusmiljeno poje boben In kriza Je vsak dan večja. V krogih n?rodnih poslancev Je sedaj nokreti'ena akcija za razdoJJitev kmetskih posestev. V posameznih banovinah so stavili predlog, ki predvideva konverzijo kmetskih dolgov. Po tem predlogu naj bi se privilegirana agrarna banka s posebnim zakonom pooblastila za izdajo bonov po 25, 250 in 500 zlatih dinarjev do višine treh milijard. Za kritle teh bonov, ki bi imeli nespremenljiv tečaj in ki bi v tuzemstvu služi'i kot plačilno sredstvo, bi služila vsa zemljišča. V določenem roku bi morala agrarna banka kriti vse prijavljene kmetske dolgove. Kmetje bi lahko v dolgih letnih obrokih polagoma odplačali ta dolg, ko bi se splošne gospodarske prilike izboljšate. V zvezi s to akcijo se mnogo razpravlja o reviziji celokupnega davčnega sistema. T0 bo ena prvih nnfog Narodnega predstavništva. Revizija davkov naj bi kolikor mogoče olajšala položaj kmetskega prebivalstva m mu takoj pomagala prebroditi sedanjo krizo. Obveznost civilnega zakona v ČSE Z navi m državljanskim zakonom bo uvedena v ČSR obveznost civilne poroke Praga, 4. januarja. Načrt novega državljanskega zakonika za Češkoslovaško jc bil pred oz en sedaj še v precled posebn; komisiji. Novi d-^žavl^anfici t&kon pred\ideva med drugim obevezen civilni zakon. Po zakonu iz Leta 1919 sta brla desedaj na Češkoslovaškem civilni in cerkveni zakon enakoveljavna. Z novim zakonom pa bo uvedena obCi«.;atna civilna poroka. Komisija Sestanek Laval - Macdonald Pariz. 4. jan. d. »Echo de Pariš« potrjuje, da bi bilo popolnoma ustreženo želji ministrskega predsednika Lavala, če bi se sestal z angleškim min. predsednikom Macdoual-dom pred pričetkom reparacijske koaferon-ce, ker bi se hotel prej razgovorit. y vp Višanjih, ki bodo prišla v razpravo, ter sporazumeti se z angleško vlado o vprašanjih reparacij in dolgov. Laval je pred nekaj dne v: sporočil angleškemu odpravniku poslov v Parizu, da bi se rad sestal z angleškim ministrskim predsednikom bodisi v Parizu, Londonu p H pa kje drugje. Lesni kontingent za uvoz v Francijo Pariz. 4. januaria. A A. Havas poroča, da je v uradnem dekretu o kontingentiranju uvoza izdelkov lesne industrije v Francijo določen za Jugoslavijo kontingent za uvoz navadnega lesa na 5763 ton. Pri tem niso vračunani pragovi. Ta kontingent se lahko uvozi iz Jugoslavije v Francijo v prvih treh mesecih 1932. Dalje se lahko uvozi kontingent 280 metrskih stotov dog. utemeljuje ta svoj predlog s tem, da civilni zakon mnogo bolj odgovarja značaju če-šk os lova Šoka pravnega reda kakor pa cerkveni zakon. V bodoče bo imela na Češkoslovaškem poroka zakonsko veljavo le, če bo poleg cerkvene poroke izvršena tudi civilna poroka. Samo cerkvene poroke v bodoče če3koe»lovn,ški zaikon ne bo priznaval za pravno veljaven. Češkoslovaško posojilo v Franciji Praga, 4. jan d. češkoslovaška pogajanja v Parizu za najetje posojila, ki se vrše že od srede decembra, potekajo ugodb » češko-ak vaška bo dobila 500 milijonov franKov posojila. Načelno 70 sporazum ž«» iosežen. Načrt posojila bo mreri tožen 12. januarja t. I. francoskemu parlamentu v odobritev Strlbernv oproščen Praga, 4. januarja. Danes dopoldne ob 9. je bila razglašena sodba v procesu proti bivšemu prometnemu ministru StHberne-mu, ki je bil obtožen zaradi korupcije. Stri-brny in soobtoženi zlatar Sizhrovsky sta bila oproščena. Ponarejanje ni m unskih potnih listin Bnkareftta, 4. jan. Polici-»a je odkrila tolpo ponarejevalcev potnih listov, «1 so v inozemstvu ponarejevali rumunske potne liste ter jih oddajali ruskim vohunom ki so no-teli potovati v Rumunijo Potni M sci g0 bili ze.«o dobro ponarejeni. Doslej so bile aretirane tri osebe, in Gandhi aretiran Včeraj je indijska vlada odredila aretacijo Gandhija in Bathela — Kongresna stranka ho razpuščena Borabav, 4. jan. V zvezi z ukrepi indijske vlado proti novemu pokretu državljanske nepokorščine je indijski podkralj včeraj odredil aretacijo vodi telja indskih nacionalistov Gandhija ii predsednika kongresa Bathela. Ob enem je bil aretiran tudi vodja kongresne stranke Subhers Bose. Pričakuje se, da bo vlada sedaj proglasila kongresno stranko za ilegalno ter da jo bo razpustila in zaplenila vse njeno premoženje. Gandhi |e bfl na aretacijo pripravljen ter nf bil presenečen. Gandhi in Bathel sta zaprta v kaznilnici v Fo-onu. Bose je bil aretiran v vlaku, ko se je vračal Iz Bombava v K al k u to. Bathel je tik pred aretacijo izdal na narod proklamacijo, v kateri po-vdarja. da pomeni ta ukrep inditske vlade pričetek težke borbe, ki pa mora tokrat dovesti do končne odločitve. Indski narod naj cto pripravljen na skrajne žrtve, vendar pa v tej borbi ne sme seči po nasilju. Za svojega namestnika ie imenoval Bathel člana Izvršnega odbora nacionalnega kongresa Babu RaJendra Pra-sata. Vest o aretaciH OandhHa In ostalih voditeljev ie izzvala med nacionalisti silno razburjenje in v vseh večjih mestih fe prišlo do velikih m krvavih demonstracij. Budhistični menihi bodo branili Kitajsko Postavili bodo v bran vojsko 200.000 menihov in proklamirah »križarsko« vojno proti Japoncem Londcn. 4. jan. d. Kakor poročajo Iz Šanghaja, je nova japonska ofenziva v Mandžuriji zbudila v krogih budhističnih menihov na Kitajskem, ki jih cenijo na 800 tisoč, veliko razburjenje. Budhistični svečeniki so se baje odločili, da bodo branili Kitajsko proti tujim vpadnikom z orožjem. Pred vsem nameravajo zbrati vojsko 200.000 mož, ki bi se uprla Japoncem, če bi nameravali prodirati preko velikega zidu. Listi izražajo mnenje, da bi bila taka vojska budhističnih menihov glede na verski fanatizem. asketsko skromnost in njihovo strogo disciplino zelo nevarna nasprotniku. Japonci zasedli Činčan Peking, 4. jan. d. Japonska letalo so včeraj popoldne obstreljevala ćimčau z bombami. Pozneje je pričelo streljati na mes-to tudi japonsko topništvo. Po zadnjih vesteh se je kitajska garnislja ener-Sifino upirala japonskemu prodiranju Mandžurski guverner maršai Cvangsulijang, ki biva v Pekingu, je po naročilu nan-kin&ke vlade odredi] kitajskim četam, ki se nanajajjO severno od velikega zidu in štejejo 15 tisoč mož, naj se upro orodira-jo6Jm japonskim četam. Kitajske izgube v preteklem tednu se cenijo nad 1500 mrtvih in ranjenih. Včeraj je dospelo ▼ Peking 200 ranjencev, nadaljnji transport pa je Se na poti. Ranjenci v vojnam ozemlju morajo silno mnogo pretrpeti. Na stotine jih Je zmrznilo v snegu In mrazu. Tokio, 4. jan. d. Večji del vedske generala Hamnre je včeraj ob 5. popoldne vko- rakal t čmčau, ne da bi naletel na kakšen odpor. Japonske izgube v času sedaj uspešno končane ofenzive se označujejo kot malenkostne. V vojaških krogih izjavljajo, da bo sedaj vzpostavitev reda in miru t južni Mandžurtti naglo napredovala. London, 4. jan. AA. Reuterjev posebni dopisnik poroča iz Mutkdena, da so se vse kitajske čete umaknile iz CLnčava in se umikajo proti zapadu. Japonski general Honjo ie odredil, da vkoraka prva Japonska divizija v činčasi jutri in d* odredi vse potrebno, da se ohranita red in mir. Zejeznieke proge S L O V E N S K T NAROD«, dne 4. januarja 1932 fitev 2 Karel Goričar Ljubljana, 4. januarja, te snoči je is Celja prispela vest, da je umrl po dolgotrajnem bolehanju znani veietrgovec s papirjem m šolskimi potrebščinami ter knjigarnar g. Kari Goričar, solastnik tvrdke Goričar & Leskov-dek na cesti Kralja Petra Pokojni je bil rojen 12- decembra 1S67 v ogledni narodni družini Goričarjev ▼ Mozirju, r» katerega sta izšla tudi nje gova dva brata dr. Josip Goričar, bivši av atrijski konzua v Niču, In nas generalni konzul v San Franciscu, ki ae je med vojno kot 6Jan Ju gos lo venskega odbora v Ameriki posebno odlikoval pri delu za Jngoslovensko - češkoslovaško vzajemnost Dragi brat pokojnika Maks je pa znan naši javnosti, ker je pri državnozborskih "volitvah kandidiral v konjiškem srezu s^judsko sok> je pokojni obiskoval v Mozirju, potem se je pa izučil trgovine m toč let služboval tudi pri anami tvrdki GI-antini v Lo ubijan i, kjer ima še sedaj pol no dobrih prijateljev. Svoje znanje je šel izpopolnit t Linz v slovrto tovarno učil Grubauer, kjer se je specljali-ziral v tej stroki Ko se je vrnil iz Lraaa, je stopil v zvezo z g. Francem Leskovškom, ki je imel tedaj v Celjju znano Zvezno trgovino. Leta 1909 sta družabnika odprla v poslopja hotela >Beii vol< veletrgovino s papirjem, ki je tako dobro uspevala, da sta čez dve leti že lahko kirpila poslopje, kjer je ie sedaj ta po vsem štajerskem sloveča veletrgovina s papirnimi potrebščinami in knjigarna. Do leta 19>21 sta družabnika vodila obe trgovini, tedaj sta pa Zvezno trgovino opu •tila ter svojo trgovino pri >Belem volu* ra»v*Ja v veletrgovino. Celih pet iet sta ae družabnika pred vojno trudila da bi bUa dobila knjigotrško koncesijo, kar so jim pa tedanji Nemci m nemškutarji kot zavednima slovenskima trgovcema s vs-sLlo skušali preprečiti. Sele tik pred sve tovno vojno se jima je posrečilo doseči to za naše naoijonalno življenje v Celju prevažno koncesijo, da smo v Celju dobili njo tudi veliko sjovensko knjigarno. Pokojni Kari Goričar in njegov družabnik 2. Fran Lepkovšek sta vodila trgovino z velikim uspehom in najboliSim razuma van jem, dokler koncem septembra minulega leta Goričarja ni bilo več v trgovino, ker ni mogel več zmagovati težke črevesne bolezni. Pomoči je iskal pri vseh domačih zdravnikih, in tudi v bolnici, prav tako pa tudi v Zagrebu. Ker se je bolezen naglo slabšala, se je težko bolni Goričar odpeljal zdravit se v Gradec, od koder se je vrnil o Miklavžu znatno boljši v največje veselje svoje družine in vseh celjskih narodnjakov. Bolezen se je pa naglo zopet poslabšala in včeraj zjutraj je bil tako slab, da je moral takoj v bolnico, kjer so ga operirali. Dve uri in pol trajajočo težko operacijo je pacijent prenesel, vendar je pa njegovo slabo srce ob 17. odpovedalo in je izdihniL Pokojni je bil visoko izobražen mož svetovnega obzorja, izvrsten trgovec, še posebno je pa slovel po svoji srčni dobroti. Pri vsem svojem delovanju v javnem življenju je bil vedno mirno premišljen ter je zato vž val največje zaupanje v vseh krogih. Dolgo let je bil mestni občinski svetnik, upravni svetnik Mestne hranilnice ter elan in podpornik vseh narodnih društev. Za pokojnim žaluje vdova Ani ter hčerki Kinki in Draga, ki obiskuje učitelj šče v Ljubljani. Pogreb pokojnika bo jutri ob 15.30 iz mrtvašnice javne bolnice na celjsko okoliško pokopališče. Pokojniku časten spomin, njegovi ugledni družini in sorodstvu pa naše najiskrenej-še sožaljej Imenitna prva neoeija Prva v mesecu in letu — Trije fcralfi v kinu — Najuspešnejša nabiralna akcija LJubljana, 4. januarja Nedelje so sicer vse imenitne kolikor toliko, med njimi so pa nekatere, ki ;ma-jo še poseben pomen in značaj imeni tli o-9&. Včerajšnja je bila seveda kar preime-nitna. Predvsem zaradi tega, ker ni bi!<* 4e prva v mesecu, temveč je bila tudi pi-Ta v letu. Bila je tudi prva pošteno zasnežena in mrzla. Sicer bi pa morali njeno imenitnost meriti kar na vatle, že samo iz športnega vidika. So pa seveda še drugi, nešteti vidiki, kdo bi jih omenjal. Poznalo se je že na zunaj, da ni bila navadna nedelja. Ljubljana ie bila še vedno svečano odeta s snegom, ker ie začel ing pihati šele proti večeru. Toda na sneg po cestah smo se že itak navadili, težko bi ga pa tudi pogrešali kmetje, ki so se posebno včeraj vozili po mestu s sanmi tako bahato, kot da so prišli v Ljubljano na oglede. Sneg je pa tudi najfeDŠa mestna dekoracija ter se prileze povsod, kot da so ga predvidevali v regulačnih načrtih. Prav posebno se je s snegom okoristila Prešernova muza, menda zaradi dostojnosti, čeprav ji te čednosti ni še nihče priznal. Bila je pač prva in še imenitna nedelja v letu, zato je povsem prav, da je tudi muza svečano odeta. Sploh so postali naši kameniti in bronasti velikani zadnje čase kar čez noč čudno dostojanstveni. In čudno je. da se še doslej niso oglasili umetniki, odnosno umetniško Čuteči ljudje, ki bi protestirali zoper mater prirodo, ker je tako samovoljno popravila, odnosno pokvarila naše javne umetnine. Pomislite vendar, kakšen škandal bi bil, če bi kdo posadil našemu preimenitnemu Prešernu kuharsko kapo na glavo! Stvar bi prišla seveda tudi v časopise, tudi v ilustrirane (inozemske!), pohujšanje bi bflo vsesplošno. Zdaj je stvar v bistvu enaka. Kralj našega Parna-sa je pokrit s pravo pravcato kuharsko kapo ter stoji sredi prebele Ljubljane kot na sramotnem stebru, pa tudi sicer v jako čudni pozi — v roki drži sneženo kepo kakor da jo bo vsak hip treščil v obličje Ljubljane, na sredo Marijinega trga. Prizor je skoraj karnevalski. Čudno je, da se še niso oglasili Ljubljančani s svojo običaji;,, frazo: — Kai poreko tujci? Stvar je pa še tem bolj tragikomična, ker je naš čestitljivi Valvasor pokrit s čako sv. Florijana, popolnoma enake oblike, kakršni so bili klobuki naših cenjenih dam v predzadnji modi. V tem primeru bi morale povzdigniti glas tudi dame. Gre za og'ed mode, dame vendar ne morejo dopustiti, da bi jih zasmehoval Valvasor, ki jc " o vrhu vsega še zgodovinar. (Saj veste, da dame še prav posebno mrze zgodovinarje, ker se Davijo s starožit-nostmi) V paradi so rudi ostail spomeniki. Trubar ni več glasnik, saj je, revež, pokrit s strašilom. Vodnik je pa tako smešen, da se smeje sam sebi. Sicer se pa gode te dni v Ljubljani še vse bolj čudne stvari. Menda zadostuje še ta -rimer: Včeraj so posetili kino Matico pravi pravcati kralji. Dostojanstveno so vstopili v dvorano v vsem sijaju in veličanstvu. Ljudje so seveda kar okameneli. Kralji so oa stopali svečano med špalirjem vzdolž dvorane v ospredje. Zasedli so tri najlepše prostore v prvi vrsti tik pod platnom Sele, ko so kralji že nekaj časa sedeli, so se ljudje osvestili in zasedli prostore. Vsi so ta dogodek komentirali kar hrupno ter nespoštljivo. Krohotali so se tako. kot se še menda niso pri nobenem filmu. Dočim navadno komaj čakajo začetek nima, se tokrat še zmenili niso zanj. Vsi pogledi so se osredotočevali na kraljih, na platno so gledali ljudje kot na postranski dogodek. Zlata zvezda, ki jo je držal dostojanstveno Boltežar na dolgi preklji visoko nad glavami, je privlačevala poglede kot hip-notizerjeva palica. Marsikdo v ozadju ves čas predstave ni mogel pozabiti refrena pesmi *— — darila bi vam dali pa revni smo sami«. Saj so kralji pred predstavo pridno nabiraH prispevke pred kinom, da so se potem lahko postavili v vsem kraljevskem veličanstvu v kinu. No. kar se tiče kraljev te vTSte, moramo priznati, da so hvalevredno agilni, ne poznajo nedelje in ne noči za oddih, neprestano so na nogah ter se tudi z uspehom njihove akcije ne more meriti nobena druga akcija. Tudi pomožne akcije bi se lahko zgledovale po tei fenomenalni kraljevski podjetnosti. Ce bi kdo nabiral prispevke za brezposelne tako marljivo in s takšnim uspehom, bi jim ne bilo treba reflektirati niti na sneg. S tem pa seveda ni rečeno, da zavidamo kraljem njihovo uspehe, ali da smo jim nevoščljivi, moramo jim le čestitati in jih staviti za zgled drugim nabiralcem, ki gotovo ne vedo, kako je treba stvar zagrab'ti. da se obnese.* * Ti so jo namreč zagrabili pri obeh koncih. 2e od božičnih praznikov se vleče ta najnovejši način beračenja in našemljeni fantiči so tako predrzni, da te pridejo nadlegovat celo v poznih večernih urah in zvone po stanovanjih, da bi človek nri-sliL, da se podira hiša. Dobro bi bilo. da oi se policija seznanila s temi »kralji«, ki jih je v mestu od dne do dne več. Ker smo se namenili govoriti o imenitni nedelji, bi bilo treba seveda povedati še kaj o nji, vendar pa upamo, da si po teh migljajih lahko mislite sami, kakšna je bila in saj je bila včeraj v Liublja-ni zastopana vsa naša ožja domovina ter bi bile besede premalo slovesne. OCAVICt KUUC Iz policijske kronike Ljubljana, 4. jauu&rja. Begijski konzul dr. Milan Dular je prijavil policiji, da je 31. decembia okrog 11.45 ba*zu tivolskega gradu tovorna avto št. 2139 povozil njegovega psa jazbečar)*, ki je bil vreden 6000 Din. Avto je šofiraJ Franc Zadnik, ki zatrjuje, da je pes sam skočil pod avtomobil, dočim zatrjujejo nekateri očividci, da je sicer vozil počasi, da pa m dajal signalov in da ae tudi ni zmenil za poziv, na; pazi na psa. Vpokojen-eriHi stražniku Josipu Ba-lohu, stanujočemu v Suvobordki ulici, je neto do iz hiše štev. 35. odpeljal kolo znamke »Re-cord« vredno 1750 Din. — Brezposelnemu šoferju Francu Zajcu je nekdo z obešalnika v predsobi stanovanja ▼ FkmjaneJc uti-d 19 ukradel 300 Din vreden suknjič. Napadalci na traSikantko Mervarjevo aretirani Roparski napad |e bfl dobro pripravljen In dogovorjen — Napadalci izročeni sodišču Ljubljana, 4. januarja. V soboto smo poročali o drznem roparskem napadu, ki je bil izvršen na Gradu na trafikantko FranČiško Mervarjevo in njeno hčerko Frančiške Rop pa se ni posrečil in so napadalci že v rokah pravice. Gre za brezposelnega ključavničarja Sengerja. Fanta so prepeljali na policijo, kjer je bil v soboto temeljito zaslišan. Sprva je seveda tajil udeležbo pri ropu m zatrjeval, da je bežal zato. ker je videl bežati druge in je mislil, da koga zasledujejo. Izgovor mu seveda ni pomagal in ko je videl, da ni izhoda iz zagate, se je uda! in priznal rop, izdal je pa tudi svoja tovariša, ki sta sodelovala pri roparskem napadu. 2e v soboto popoldne je policija na podlagi . Sengerjeve izpovedi aretirala zidarskega pomočnika Vladimirja Babni-ka, stanujočega na Viču, in ključavničarja Vinka Drapka. Ta je bil prav za prav inicijator napada in je zasnoval načrt. Na Silvestrovo so se sestali v neki predmestni gostilni, kjer je Drapek Babniku in Sengerju dejal, da bi kazalo napasti trafikantko Mervarjevo, češ da gotovo nosi domov denar. Vedel ie natančno, da stanuje na Gradu in da odhaja okrog & ali 9. zvečer z vogala Rimske in Tržaške ceste, kjer ima trafiko, domov na Grad. Zalezoval jo je že popreje trikrat in si vse dobro ogledal. Nadebudni fantje so odšli potem v neko drugo gostilno, kjer so zasnovali razbojniški načrt Nekoliko pred 8. so zapustili gostilno ta se ustavili blizu traf ke. kjer so pazili, kdaj bo Mervarjeva zapustila trafiko. Ko je ta nekoliko po 8. odšla, so krenili za njo po Rimski cesti in Igriški ulici do dramskega gledališča, kjer so opazili, da se je Mervarjevi pridružila še ena ženska. To je bila nanreč njena hčerka. Obe sta odšli po Študentovski ulici na grad. Mlajša je nosila pod pazduho aktovko in napadalci so bili prepričani, da je v njej denar. Babnik in Senger sta Mervarjevi prehitela in pohitela naprej n« grad. kjer sta čakala na tretjem ovinku v zasedi, dočim i ima je Drapek sledil. Nekaj časa je šel za njima, potem ju je pa tudi on prehitel in odšel k tovarišema ter jima povedal da je »zrak čist« in da bo napad lahko izvedljiv. Potem se je obrnil in krenil nazaj. Kako je bil izvršen napad, smo že poročali. Babnik je napadel starejšo Mervarjevo in jo podrl na tla. Senger pa mlajšo in ji po kratkem ruvanju iztrgal aktovko. Oba sta s plenom pobegnila na begu se jima je pridružil tudi Drapek. ki je bil na preži, da napadalcev ni nihče motil. Ubrali so jo po strmih ovinkih navzdol, toda na krike napadenih žensk, ki sta glasno vpili na pomoč, so bili opozorjeni pasanti tn so napadalce zasledovali Ko so iz Študentovske ulice oribežali na Vodnikov trg, so jim bili pasanti že za petami. Babnik je čul, kako je nekdo zakričal: »Stoj, sicer streljam!« in v strahu je vrgel proč aktovko, v kateri je bilo za 1000 Din kolekov in znamk, pobegnil proti Zmajskemu mostu ter izginil v temi* Drapek se je že popreje potuhnil, dočim je imel Senger smolo. Magistralni uslužbenec Ahčan in akademik Danilo sta ga zasledovala. Bežal je čez Vodnikov trg za mesarska stojnice in tekel ob obrežju Ljubljanice, kjer sta ga oa dohitela in besno se branečega izročila dvema stražnikoma. Policija je napadalce izročila sodišču. Požar na Dolenjski cesti Ljubljana, 4. januarja. Snoči okrog 21. je nenadoma nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Usenrka na Dolenjski cesti ŠL 23. V poslopju je bilo mnogo sena in drv, ki so se užgala. Ogenj se je zelo naglo širil in bila je velika nevarnost, da se razširi tudi na poslopje bivše vnovčevalnice. K sreči je ogenj takoj opazH neki pasant in odhitel na policijsko stražnico, od tam so pa telefonično obvestili gasilce. Kmalu so prispeli poklicni gasilci pod vodstvom načelnika Furlana. istočasno pa gasilci z Barja pod vodstvom načelnika g. Vrbinca in kmalu za tem: rudi ljubljanski prostovoljni gasilci pod vodstvom načelnika g. Josipa Turka. Združeni gasilci so takoj stopili v akcijo, napeljali so cevi in začeli gasiti. Gašenje je bilo zelo naporno in težavno, motorna brizgalna poklicnih gasilcev je nad dve uri brizgala vodo v goreče gospodarsko poslopje. Ki ie v njem neprestano tlelo m se sproti vž-igalo. Požrtvovalno so sodelovali tudi prostovoljni "asilci, pohvaliti je pa zlasti izredno naglico barjanskih gasilcev, ki so bih med prvimi na kraju požara. Po večurnem gašenju se ie posrečilo gasilcem ogenj omejiti in preprečiti, da se ni razširil. Morali so pa ostati vso noč na straži, ker je bila nevarnost, da se tleče seno znova vname. Sele davi okrog 8 so se zadnji gasilci vrnili v Mestni dom. Skoda znaša okrog 40.000 Din. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno. Na kraj požara je odšla tudi kormsija mestne občine, ki je ugotovila, da so bile v gospodarskem poslopju nakop.čene zaloge sena in drv brez dovolienja mestne občine.__ »Svetnik" na Šentjakobskem odru >Deviškega Jakoba« smo pred kratkim videli v zvočnem filmu s slavnim komikom Bressartom v naslovni vlogi in s k orn paprik) in opremo, ki je mogoča le v filmu. Arnold-Bachova burka je v filmu izpolpol-niena tudi s celo vrsto efektnih scen da spada med najučinkovitejše komične filme, a kljub vsemu temu in privlačnosti imen najznamenitejših igralcev je burka na Šentjakobskem gledališkem odru dosegla popoln uspeh. Satira je namreč le s poslovenjenimi imeni lokalizirana, a vsi igralci sa vstvarib tako pristno domače tipe,, da je igra delovala kakor originalno slovensko delo. Večje pohvale o igralcih sploh ni mogoče napisati! Že zaradi evetohlinstva, te še vedno bohotno razvite lastnosti vseh slojev našega preljubega naroda, je >Svetr.ik« tako prstno nas, da gotovo še vedno vzbuja tudi Mražanje, kakor se je ogromna večina naše javnosti nekdaj zgražala nad Cankarjevim >Pobuišanjem<. Dolina šenMorjanska je si cer postala malo bolj mestna in svetolilm-Stvo se je atrailo v močne organizacije,^ «U* je vsestranska hinavščhia prišla do splošnega vpliva na vse sloje, a izveličavna morala je vedno bolj Jakobova, čeprav se te organizacije ravno ne imenujejo »Društva za povzdigo morale« ali Zveze za rešitev palih deklet Na Novo leto in v soboto je bila predstava slabo obiskana. Seveda, ljudje so počivali po Silvestrovem pozabljen ju na moralne dolžnosti in si zdravili moralnega mačka, ugibal sem pa celo, če morda svet niš t vo rt deviStvo v Silvestrovem sproščenju življenja res Že morda n sta izgubila veljave in ne vlečeta več. Ali nekaj je bilo pa vendar drugače v skromnem šentjakobskem teatru kakor v drami ali operi ob takih prilikah Ce je drama slabo obiskana, ao prazne lo- že in dragi sedeži, tu so bile pa prve vrste polne, zadaj je bilo pa še dosti prostora. Prav lep dokaz, da je v naših srednjih slojih še dosti zdravega. In ti zdeavi obiska, vale: so napravili tako reklamo, da je bila snoči dvorana do zadnjega kotička polna najzadovoljnejših poslušalcev. Sijajno burko naj še ponove, saj bi bila velika škoda, Če bi tako dobre satire ne videla vsa Ljubljana. Režiral je g. Karus in vsi igralci so mu pomagali z vsemi svoj mi močmi ter ustvarili tako nerazdeljivo celoto s svojo neprisiljeno naravno igro. da so gledalci poza-bli na teater. To igranje tudi ni več virtuoznost, temveč resnica, da ni mogoče nobenega igralca pohvaliti posebej, saj eo bili vsi skupaj enota — živo in pravo življenje. Prav vsi imajo enake zasluge, ker je tudi najmanjša vloga s skupno igro postala bistven del te v vseh podrobnostih zaokrožene enote. Kosakov gospod sodni svetnik iz Kranja, Bučarjev Morala, Moserjev prototip premetenega š>pisarja Ovčjaka, Lavri-čev talijansko sesljajoči Costa, Kuncev grofovski Skala ali pa Milka ge. Bučarjeve, arčkana frklja Marica gdč P'rčeve in h\-?aJLa Ivica gd&ne. B Wrischtr>ve imajo torej za frapantno pozivlje nje satire prav take zasluge kakor s krajš"..m* violam, zaposlena gospoda PetrovOIe in Zalamik ter gdčnL Koščako7a in Gor]upora Z vseh strani vzorno Igrano burko naj torej ponove še v Ldubljanl, sApirajO nai pa z r.Jo oči tudi po veed deželi. Narodi!** Gledališče Drama. Začetek ob 20. Ponedeljek. 4. jarraarja zaprto. Torek, 5. januarja C vrček za pečjo. Red E. Sreda. 6. januarja ob 15. Peterekove po-s£odnje sanje. Zelo znižane cene. Zadnjič v sezoni; ob 20. Trije vaaki svetniki. Zjikžane cene. Ljubljanska drama vprizoni v torek dne 5. t. en. v običajni zasedbi in režiji ura-mo »Cvrček Za pečjo« za red E. Po troji vsebini je drama »z občutena. Pn prei* a vi aodehije tudi kvartet opernega orkestra, ki izvaja Lzvirne Golmarkove glasbene koma-de, In eo napisani za to dramo. »Peterčkove poslednje sanje« 50vČ. na odru naše drame. Izmed vseh Go.ievih mladinskih iger so se tako mladimi kakor odraslim najbolj priljubile »Peterkove poslednje sanje«. Na »vetih Treh Kraljev dan popoldae se igrajo 30-Dč na na i v m odru, kar je največji do^az o priijubnoefti dela. Ker se bo delo potem odstavilo iz repertoarja ki ker so cene globoko znižane od 20 Din airvzdol, opoezarjamo prav posebno Se na popo.dansko predstavo 6. t. m. V vk>gi Peterica nastopi rmadi Mitja Goreč, ostala zasedba kakor običajna. Zvečer ob 20. uri n apraizmk Svetih Treh Kraljev se ponove »Trije vaška svetniki« tudi po zružasiih cenah. Opera. Začetek ob 30. Ponedeljek, 4. januarja zaprto. Torek. 5. januarja Carmen. Red B. Sreda, 6. januarja ob 20. Dežela smtldjaia-Znižane cene. Bizetovo opero »Canncn«j nanovo naštudirano in inscenirano poje naša opera ; v torek dne 5. t. m v običajni zasedbi. Re- j zija Kreftova. Dirigira Tavnatelj PoiiČ Na Svetih treh kraljev dan sta v operi dve predstavi in sicer popoludne ob 15. uri opereta »Masco t ta« v običajni zased-ni. Zvečer ob 20. uri pa se poje prvič v letošnji sezon, slavna francoska opera »L*iiza« z ga. Gjungjenac v naslovni viogi. Na svetih treh kraljev dan je * operi samo ena predstava in sicer ob 20 uri Leharjeva opereta »Dežea *nehlvaja« v ob'čan>* zasedbi. Za predstave ve4ja>o znižane operne cene, J KOLEDAR Danes: Ponedeljek 4. januarja, katoličani: Risobert, Dobromir, Tit; pravoslavni 22. decembra: Anastazije. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Morilec med nami. Kino Dvor: Tom Mix — Prvi na cilju! Kino Ideal: Noci na Bosporu. ZKD: >Tabu« oo lb. v kinu Matici. Koncert Glaabene Matice ob 20. v Unlo- nu. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Banovec. Kongresni trg" 12: Ustar, Sv. Petra cesta 78: Hočevar, Ljubljana VII, Celovika cesta 34. g Zvočni kino Idea' | Trio največjih umetnikov Conrad Veidt Heinrich George Trude v. Molo v filmu, izdelanem po romanu Claude Farrčre-a Noči na Bosporu Film velike ljubezni in trpljenja težko preizkušene žene Iz diplomatskih krogov DANES! PREMIERA! DANES! Predstave ob 4^ H *•» H 8. tn 9. url Premiera Silma „M" Nase stoletje je rodilo zJočmce Lan-drua, Kisa, tiarmanna, Kiirte-na in Matu-ško, kriminalne propalice, ki imena človek sploh ne zaslužijo. Fantazija največjega pisatelja si ne bi mogla izmisliti takih grozovitosti, kakršne so v resnici počenjale te zveri v človeški podobi. Pomis.i-mo samo na atentatorja MatuSko, ki je snoval naravnost peklenske načrte, kako bi ubil čim več ljudi. Da nam pokaže veliko nevarnost takih moralnih propahe za poštene ljudi, je izdelal sloviti režiser Fritz Lang svoj veleiilm »M«. Predstavlja nam zločinca takega kova kot je bil Kurten. Seksualno kriminalni tip. ki je zvabil k sebi mlado deklico na potu iz šole in jo umoriL Ta mož je bil zločinec brez pajdašev, torej popolnoma neznan. Za svojim zločinom je dobro zabrisal vse sledove. Vse mesto drhti v paničnem strahu. S panično mrzlico delujo ves moderni policijski aparat velemesta, v filmu vidimo podrobno delo in vse metode raziskovanja modernih kriminalistov, mučno delo policijskega uradništva, skratka lov za tajinstvenim morilcem. Policija dela na vse kriplje, toda pravi morilec se ii izmika. Tedaj se organizira še podzemni svet in zasleduje zločmea na svojo pest. Ne toliko, da bi bila maščevana krivica, temveč zato, da bi končno imeli sami mir pred večnim preganjanjem I strani policije in opetovanimi racijami. In tu vidimo zopet velenapeti lov, ki ga vprizore zločinci sami. Najbolj napeti so ravno ti prizori. Tu vidimo vlom v veliko banko no radi denarja, temveč ker so končno zavohali zločinci sled za dolgo iugi s Teboj. Zato ne moremo razumeti, kaj Te je žalilo in težilo sedaj. Nisi nam zaupala svoje boli. n^j nam razodela svojega boja, ki ai ga bila v žalostnem srcu. Nisi iskala leka svoji ranjeni duši. Pred seboj si videla samo en cilj in dosegla si ga. In za sv. večer, za večer ko se je rodil On, ki je pr nesel mir na zemljo, so položil Tvoje tru-pio v naročje matere zemlje m um'rilo se je srce. Z neizmerno boljo pa plakajo za Teboj tvoji ljubljeni starši, sestrice ter bratca in Se marsikdo Na večer pa je ▼ tihi žalosti š> evetje na Tvoiem prezgodnjem grobu povesilo svoje glavice k tlom. Spavaj sladko, duia zla ta I >SLOVENSK! N A R O D<, dne 4. januarja 1932 Btra 3 Senzacija prvega reda! T a ji iist ve ni morilec! Vse mesto v paničnem strahu! Kriminalna policija in zločinci sami ga mrzlično zasledujejo. Aretacija in obsodba! MORILEC MED NAMI Kriminalni slučaj dusseldorfskega vampirja, ki je pretresel z grozo in strahom ves svet v filmu, ki ga je izdelal sloviti mojster-režiser Fritz Lang Danes premiera! Predstave ob 4. in 9 % Elitni kino Matica Telefon 2124 nevne vesti — Odlikovanje. V soboto smo objavili ukaz o odlikovanju članov vlade in drugih odličnih predstavnikov naše javnosti. Med bivšimi člani VZS je bil odlikovan z redom Jugos!ovenske krone IH. stopnje vseučiliški profesor v Ljubljani dr. Milan Škerlj in ne Škaria, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Poleg že objavljenih od-likovancev so bili odlikovani iz dravske banov;ne še profesor v Ptuju Anton Ko!a-rič, kanonik v Ljubljani Josip Šiška, župnik v Stari Cerkvi Jožef Eppich. župnik v Dobrepolju Anton Mrkun, vpokojeni župnik v Šenčurju Blazij Grča, župnik pri Sv. Emi Josip Piepelc industrijec v Tr-*'ču Edmund Glanzmann, industrijec v Tržiču Andrej Gassner, veleposestnik v 2a!cu Franc Roblek, notar Fran Tavzes iz Gornjega Logatca, notar Štefan Šink iz Škofje Loke, odvetnik v Dolnji Lendavi dr. Janko Pipuš, odvetnik v Radovljici Franc Kobler, odvetnik v Ljutomeru dr. Marko Stanjko, vrvar in posestnik v Domžalah Josip Adamič, lekarnar v Črnomlju Špiro Vrankovič in profesor v Ljubljani dr. Pavel Pestotnik. — Izprememba zakona o telegrafu in telefonu. Uradno se razglasa: Vs»ako telegrafsko in telefonsko sporočilo, ki se daje po telegrafu in teiefonu za javni promet, je podvrženo plačiki predpisanih pristojbin. Plačevanja teh pristojbin pa so oproščena: 1. nujne služben* telegrafska sporoč la državni h oblasti in ustanov ter državnih organov, ki so odposlani po dhižibenccn po-sflu, v medsebojnem odnosaju in v odnosa-ju z občinskimi oblastmi; 2. nujna telegTai-sfca ©poročna občinskih oblasti, kadar odgovarjajo državnim oblastem in ustanovam v četo državnih, nujnih postih; 3. nujm telegrafska sporočila oblasti m ustanov ter nujna telegrafe/ca in telefonska sporočila občinskih oblasti v medsebojnem ocfciošaju in v odnosa ju z državnimi uradi in ustanovami v primeru vojske ali mobfluzaci jk*ister g. Ivan Pu-celj za njim v imenu odstotnega bana pomočnik g. dr. Pirkmajer, končno pa še narodni poslanec dr. Bogomil Vosnjak. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št. 85 z dne 31. decembra objavlja zakon o ureditvi agrarnih odnošajev v prejšnjih krajinah Južne Srbije in Črne gore. pravilnik o uporabi in izvrševanju ukrepov za zaščito zoper živalske kužne bolezni in za njih zatiranje, uredbo o draginjskih do-kladah državnih vpokojencev, zakon o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za pospeševanje narodnega gospodarstva, zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih in zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o naseljevanju v južnih krajinah z dne 11. junija 1931. — Uredba o cenah kruhu v obrtni in maloprodaji. Ban dravske banovine je izdal uredbo z veljavnostjo od 1. januarja 1932, ki so z njo določene cene kruhu v obrtni in maloprodaji na ozemlju dravske banovine. Beli kruh (iz pšenične moke 0) stane Din 4.40, polbeli (iz pšenične moke št. 4 s 30% primesjo moke št. 6 ali ržene moke) Din 3.80. črni kruh (iz pšenične moke št 6 s 30% bele moke) Din 3.20 za 1 kg. Ta cenik mora biti nabit v proda-jalnih prostorih. —T Uradni dan Zbornice za TO I v Mariboru. Zbornica za TOT opozarja vse interesente, da se vrši prihodnji uradni dan zaradi praznika Sv. Treh kraljev izjemoma že v torek 5. t. m, v pisarniških prostorih Gremija trgovcev (Jurčičeva ulica 8-11.). — Bled. Na praznik dne 6. t. m. se vrši ob 20. uri v Sokolskem domu Koroški večer s predavanjem o temi >Koroška nekdaj in 6edao*, pevsk.mi in godbenimi točkami ter dramatično sliko >V Korotan!<, k! jo je napisal J. špicar. Po aporedu pro sta zabava. Prijatelji slovenske Koroške, posetite prireditev v obilnem številu! 5n — Smuški tečaj na Krvavcu (1700 m) bo od 13. do 24. januarja, ne pa od 6. io 17., ka&or je bik) pomotoma javljeno. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem pa nespremenljivo vreme. Včeraj je bilo v se-verozapadnih krajih naše države deloma oblačno in mrzlo, iz jugozapadnih pa ni vremenskega poročila. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu —0.5, v Ljubljani 2.1. Davi je kazal barometer v Liubliani 765.1. temperatura je znašala —2.4. — Lani je umrlo 3236 Zagrebčanov. V Zagrebu je umrlo lani 3236 prebivalcev, kar pomeni, da znaša umrljivost 3.2%. Zanimivo je, da umira v Zagrebu več moških, kakor žensk. —Burja prevrnila dva vagona. Na Hrvatskem Primorju, posebno na Sušaku, je razsajala od četrtka do sobote zvečer tako močna burja, da je odnesla z neke hiše streho in prevrnila dva vagona osebnega vlaka, ki je bil krenil iz bakarskega pristanišča K sreči je prevrnila vagona v hrib in ne na nasprotno stran v prepad — Zaklati Jo je hotel, ker ga nI marala. Včeraj opoldne se je odigrala v Zagrebu pretresljiva ljubavna tragedija. Mladi zidar Ludvik Rendll Je napadel v ljubosumnosti svojo prijateljico Anko Komar ter Jo zabodel pod vrat in v desno roko tako. da se je vsa okrvavljena zcrrudHa. Potem je vrgel nož proč ln pobegnil. Ranjeno dekle so prepeljali v bolnico, njeno stanje je težko. Policija išče bojevitega zidarja ki je brez sledu izginil. — Umoril prijatelja, da M živel z njegovo prileinico. Cigana Joco Kesič in Lazo Jovanovič v Neradinu pri Mitrovici sta se tako dobro razumela, da sta si delila celo Jovanovičevo priležnico, 46-letno rusko emigrantko Akulino Kulakovo. Prvotno Jovanovič ni vedel, da ima njegova p rile žn i ca ljubavno razmeje tudi s Kesi čem, pozneje je pa zvedel in sklenil iznebiti se svojega prijatelja. Kasič je imel pa tudi priležnico, 38 let staro Zorko, še bolj grdo kot Akni i na. Prijatelja sta se začela prepirati, nekoč sta se tudi pošteno stepla, nekega dne je pa Kesič navalil s sekiro na Jovanovića in mu presekaj lobanjo. Zagovarjati se je moral pred sodiščem in obsojen je bil na 8 let težke ječe. Pri boleznih želodca, črevesja in presnav-1 janja privede uporaba naravne >Franc Jožef o ve« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša to., hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška stro-kovnjaška izvedenja povdarjajo, da se »Franc Jožefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. Franc Jožef ova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. JUTRI 5. t. m. v „UNIONU" BOŽIĆNICA S SEJMOM Propagandnega društva Iz LuJhtiane _Jj Sokolska prireditev v opernem gledališču. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. •kraljice Mariue uprizore pod pokroviteljstvom Jugoslovenske Sokolske Matice in v prid fonda za zgradbo sokolskeea Okrevališča Sokoli - diletanti dne 8. t m. v dramskem gledališču s sodelovanjem orkestra Sokola I. novo narodno i>gro naše obče poznane, priznane ki priljubljene sestre Manice Romanove >Krst Jmgovi-čev<. Ker se vsa prireditev vrši v proslavo kraljičinega rojstnega dne, z ozirom na njen dobrodeJen namen in ker je predstava obenem premiera novega dela naše Manice, ki je igro posvetila Sokolstvu, je dolžnost vseh bratov in sester, da se >pol-nošteviino predstave udeleže, fc —Ij Spored jubilejnega koncerta pevskega zbora Glasbene Matice, ki se vrši drevi ob 20. uri v veliki un ionski dvorani. Dirigent ravnatelj" Polič. Gallus Jakob: Noli laudarl in A ve Maria, Leban Avgust: Zadnji večer, Nedved Anton: Nazaj v planinski raj. Foerster Anton: Ljubica. Mešani zbori. Ipavec Benjamin: Kajne, da čuden sem. Jenko Davorin: Vabilo. Adamič ■talil: Scherzando. moški zbori. Premrl Stanko: Gorak a pri.no vodika In Kapelica. Pavčič Josip: Žabe. ženski zbori s snrem-Ijevaivem klavirja. Alt - sok) v žabah poje ga. Framja Bernot - Gok>bova, Adamič Emil: Zaman pod oknom. Krete Gojmir: Kakor bela golobica. Lajovlc Anton: Pomladni spev Ln Zeleni Jurij. Oster Slavko: Oče naš. Adamič Emil: Primera. Kogoj Marij: Bairčica. mešani zbori. Slovenske narodne: Hubad Matej: Je pa davi elanca pala. Kogoj Marij: Stoji, stoja mi polje. Marolt Franc: Pojdem u rute. Dev Oskar: Majolka. Tiskani -program se dobi v pretprodaji pri večerni blagajni m pri bi^je-terjih po 3 Din. _ Opozarjamo, da ae vrši po koncertu v koncertni dvorani prijateljski sestanek na čast zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki proslavi z današnjim koncertom v veliki unionski dvorani 401etnico svojega obstoja. K prijateljskemu sestanku vabimo vse prijatelje slovensike pesmi in Glasbene Matice. —lj Manifestacijsko zborovanje Narodne odbrane. Včeraj dopoldne sta priredila oblastni odbor in krajevna organizacija Narodne odbrane v Ljubljani v veliki dvorani Kazine manifestacljeko zborovanje, ki je privabilo toliko članov in prijateljev te naše najvčje nacijonalno - obrambne organizacije, da je bila dvorana nabito polna. Mnogo đe bilo med prisotnimi tudi županov, ki so prišli včeraj v Ljubljano volit senatorje. Govorili so predsednik oblastnega odbora dr. Capuder, delegat centralnega odbora iz Beograda prof. Gvjorgjje Angjelič, narodni poslanec župnik Barle. tajnik centramaga odbora Uroš Bjelič, za stopnlk mariborske Narodne odbrane dr. Miloš Vauhniik in polkovnik Novakovič Zborovanje je pokazalo, da je pognala ideja Narodne odbrane že tudi pri nas globoke korenine. —lj Kanalizacijska dela v igriški ulici so ustavili zaradi neugodnega vremena, ulica je za osebni promet odprta. Hoja je precej otežkocena, ker so na poti veliki kupi materijala, čez katere ljudje plezajo, če hočejo priti naprej. Umestno bi bilo, da bi materijal deponirali drugje in očistili cesto, da bi bil osebni promet vsaj nekoliko olajšan čez zimo, ko je itak pot dovolj slaba zaradi snega in blata. —lj Spominjajte se krilatih pevcev. Pritisnil je mraz Ln ž njim pomanjkanje hrane za naše krilate pevce. Glad jih muči in mori, zato so se približali človeškim bivališčem, da nas poprosijo pomoči spričo svojega stradanja ln prezebovanja Potresajte jim zrnja, drobtinic, ostanke hrane na napnšče in balkone. Kdor biva v bližini vrta aH kdor ima vrt, daj siromaškom drobne koščke neslanega k>ja, maka ali orehovih jedrc za ljubke senice ln dru ge ptice pevke. Z uničevanjem sadnih škodljivcev in lepim petjem ae ti bodo poleti izkazale hvaležne. —lj »Tabu< triumfira tudi v Ljubljani! Včerajšnja premiera ZKD filma >Tabu<: j* pokazala da je ime slovitega, žalibog prerano umrlega mojstra režije F W M ur-nana, znano tudi v Ljubljani Njegov zad nji, pa tudi najlepši film iz dežele prav laične lepote, z otokov Bora Bora v Južnem morju — prekrasni film >Tabu< je občinstvu izredno ugaja*. Polno zasedena dvorana je pričala da al publika iell takih filmov. Vsebina filma je krasna obenem pa ganUrva. Predstavlja ns.m rvrenovedano linbezen dveh mladih src Na"on§i pa 90 čarobni naravni .posnetki i* melodična glasba havajskih kitar. Slava filmov >Be-le sencec m >Poganska Uubezen< je zasenčena Glede na ta velik uspeh In vse obče pr:znanje, ki ga je bL film deležen pri včerajšnji premieri, je ZKD aklenUa obdržati ga še nadalje na sporedu La bo predvajan film še danes Ln jutri, vsakokrat ob 6 zvečer v kinu Matici. Ne zamu dite tega filma, ki je po svoji lepoti Ln globoki vsebini tak, da ga ne bo zlepa doseglo drugo filmsko delo. Cene nizke, da si lahko ogledajo najširši krogi labodjo pesem velikega mojstra F W. Murnaua. Dr. M. U. ALBERT TRTNIK se je preselil v Gradišče 8 d, poleg drame. —» Ordinira od V210 — la in od 4 — 5 ure —lj Ljubljanski Sokol opozarja ponovno svoje članstvo na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 10. januarja v društveni telovadnici v Narodnem domu (vhod z Bleiwelsove ceste) z običaj nim dnevnim redom. Obenem vabimo članstvo na sestanek v torek 5. t m v društveni pisarni zaradi razgovora o kandidatih za prihotritot', Josip Mini in Srečko Kumar. Za nocojšnji koncert so na razpolago še sedeži sprednjih vrat in pa še dovoljno število stojišč, tako da dobi lah ko še vsakdo, ki namerava koncert pose titi, vstopnico _ stojišče. Popoldne je predprodaja v Matični knjjigami, od pol 8. dalje pa pred unionsko dvorano. Začete»k koncerta je točno ob 20. uri. —lj Najlepša božićnica. Jutri ob 20. se vršd ena najlepših božičnic s sejmom. Propagandnega društva v veliki dvorani Uniona s plesom. Božičku Laketbradi se bodete iz srca nasmejali, poleg tega sode i uje Jazz Negode, pevske točke, božična drevesca bodo bajno razsvetljena, dvorana pa t režiji aranžerjev dekorirana. Darua se sprejemajo jutri popoldne v dvoran! Uniona. Vabimo vse Člane hi ljubitelje folklore. Prosimo točno. Pristopajte V društvu. — Odbor. 7n Iz Cel]a _c Trgovska nadaljevalna šola v Celju. Po božičnih počitnicah se prične reden pouk za I. razred v ponedeljek 4. januarja, za n. in UJ. razred pa v torek 5. januarja 1932, vsakokrat ob 1«. —c Občni zbor Sokol&kega društva v Celju bo četrtek 14. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. članstvo naj se zbora poinoštevllno udeleži! —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima tekoči teden do vključno petka 8. t m, lekarna >Pri Mariji pomagajc na Glavnem trgu. —c Sreski gremij trgovcev v Celju na številna vprašanja svojm članov glede delitve raznib daril ob običajnih prilikah sporoča naj se članstvo striktno ravna po okrožnici, ki je bila vsem članom razposlana 12 decembra 1930. —c Pevski zbor obrtniškega naraščaja. Drevi ob 19. se bo vršila v tukajšnjem Obrtnem domu pod vodstvom p evo vod j e g Peca šegule že prva pevska in pa tam buraška vaja celjskega obrtniškega naraščaja. V«i, ki so se priglasiti (doslej se je priglasilo ie nad 80 vajencev), naj pridejo sigurno drevi v Obrtni dom. Vsi gg. mojstri ln mojstrice pa se naprošajo, da po-skrbe po svojih močeh, da bodo njihovi vadanot točne ki rodno povečali vade. _c Dijaški ples se bo vršil v soboto 9. januarja z začetkom ob 20. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Vsa društva so naprošena. naj to upoštevajo pri even-tuelnih svojih priređivah. _c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje ln okolico bo jutri dopoldne od 8. do 12. v gremijalni pisarni v Razlagovi ulici 8. _c Obrtno gibanje v letu 1931. V preteklem letu je bilo v Celju oa novo prijavljenih 36. odjavljenih pa 27 obrtov Prostih obrtov Je blK> prijavljen b 48. odjavljenih pa 17. rokodelskih obrtov prijavljenih 26, odjavljenih 6. koncesljoniranih obrtov prijavljenih 7. odjavljenih 4, industrijskih obrtov prijavljenih 6. odjavljenih nič. _C Prošnja usmiljenim srcem! Prejeli smo v priobčite v: Invalid brez nog. bivši trgovski pomočnik in trgovec, reduciran, oče treh otrok, se obrača z vdano prošnjo do gg trgovcev, trgovskih nastavljencev ln nastavljenk, naj mu vsaj malo ublaže težak položaj Naslov se izve v celjafti po-družn ici >Jutra<. Tudi rekordi Miss Gloria, »ambulančni okvire največjega londonskega zavoda za žensko parado, se lahko pohvali z redkimi rekordi, ki se pa o njih malo piše. Fotografirana je bila namreč ie 50.000-krat in v tem pogledu je gotovo prekosila tudi najslavnejše filmske zvezde. To pa še ni vse. Te dni je dobila iz Amerike dve ženitbeni ponudbi, eno iz Kanade, drugo iz Argentine. S tem je dosegla prvi tisočak njena edinstvena zbirka pisem, ki jo v njih fantje in vdovci iz vseh krajev sveta snubijo. Da bodo čitatelji lažje razumeli svetovno slavo miss Glorie, naj omenimo, da se ta slavna Angležinja »posoja« tudi za kratke filme ali fotografije, ki kažejo prednosti najrazličnejših kozmetičnih sredstev. Njeni filmi gredo po vsem svetu, njeno fotografijo so priobčili dnevniki in revije vseh narodov že neštetokrat. V petih letih svojega delovanja je oblekla 30.753 oblek, promeni-rala in zvijala se je pred neštetimi očmi, ki so kar požirala njeno dražestno postavo. Dom samomorilcev Samomori se množe po vsem svetu m francoski zdravnik Sahrt-Joet bi rad pomagal ljudem, da bi v obupu ne segali po samomorilnem orožju. Njegov predlog je na prvi pogled zelo čuden. Mož pravi, da bi bilo treba zgraditi dom samomorilcev, opremljen z vsem udobsitvom, ki bi ifh spremljalo na oni svet. Proč z običajnim obeSanjem. skakanjem v mrzlo vodo, streljanjem in sttrašno smrtjo pod vlaskom! V domu samomorilcev, na mehkih preprogah, kjer bi igrala godba, bi si samomorilec končal življenje vpričo svojih dragih, ki bi ga lahko spremili do zadnje postaje življenja. Zadnjič bi si segli v roke, znancem ki svojcem bi lahko še naroča, kar bi mu težilo srce, potem bi pa ostal v sobici sam in spustili bi v njo omamni plin, ki bi ga prijetno omami in uspaval. £e!e, ko bi že trdno spai bi soustih" v sobico smrtonosni strupeni plin. To bi bila idealna smrt. Življenja naveličani človek bi sladko zaspal in bi se ne zbudil več. Kakšen namen bi imel ta >istem javnih samomorov? Dr. Salirt-Joet meni. da bi si pri tem načinu samomora mnogi premasiliJL Samomori gredo po njegovem mnenju večinoma na račun hipne duševne potrtosti in zmedenosti. SarrH>morilci, ki jim v zadnjem hipu rešijo življenje, sežejo le redko drugič po samomorilnem orožju. To ye najboljši dokaz, da gre res samo za trenutno duševno zmedenost. Ce bi torej nvrrvl samomorilec v svoj dom, kjer bi pred samomorom še povedal, kakšen popre b hoče imeti m sploh kako se misli posloviti od sveta, bi si gotovo premislil. Samomorilcem je treba dati po mnenju pariškega zdravnika možnost, da svoj sklep dobro premislijo. Vprašanje je seveda, koliko samomorilcev bi šlo v tak dom in ali bi ne ostali raje kar Dri starih načinih samomora. Božični prazniki na morju Ob zvokih ve sen h poskočnic in najboljšem razpoloženju razigranih množic so odpluli za letošnje božične praznrke iz New Yorka mnogi parnUci velikih pa rob rodnih družb na krožna potovanja v subtropičue in tropične ameriške kraje. Najbližji cilj so bili Bermudi, oddaljenejši pa Havana. Cu-racau. Zapadna Indija in Venezuela. Parobrodne družbe so v polni meri izrabile svoje brodovje, ki počiva zaradi gospodarske krize že dolgo v pristanišču. Prebivalci New Yorka. ki nimajo blizu mesta primernih športnih središč in ki se bridko pritožujejo nad ostrim podnebjem, so pa iznašVi nov način praznovanja božičnih praznikov m silvestrovanja. Najdaljša krožna vožnja traja 12 dni. ki hitro minejo med pestrimi svečanostmi in plesnimi prireditvami na krovu parnika in v luksusnih dvoranah krasnih hotelov pod iasnim nebom, kjer človek tako rad pozabi na oblačno in dolgočasno podnebje severa. Poleg tega pa tam daleč zunai ne velja prohibicija in v pamiškm barih se lahko človek pošteno napije dobre kapljice namesto osovraženih sadnih sokov. Zato ni čuda. da je bH naval na pamike tako velik in da je mnogo Newyorčanov preživelo božične praznike daleč od doma ca morju. 8trao 4 >SLOVEN8KI NAROD«, dne 1 januarja 1932 ^tev 2 Krnile Gaboriaa; U3 velemesta Roman Paul je bil sicer silno prestrašen, vendar je pa poskusil nadaljevati svojo igro, hotel je tajiti, braniti se... Toda na Lecoqov migljaj je privedel policaj damo v razkošni toaleti: Zoro-Rozo. In mladi slepar ni čakal, da izpregovori ona. — Priznam, — je zajecljal ves objokan, — vse priznam: bil sem zapeljan, pregovorili so me... Grozili so mi... Oprostite. Lecoq ga je zaničljivo pahnil od sebe in pokazal na F lavi jo, rekoč: — Mene nikar ne prosite odpuščanja, temveč tole damo. Vojvoda de Champdoce je že hotel ves obupan oditi iz te nesrečne hiše, kamor je bil prišel poln radosti, ko ga je slavni policist odvedel k oknu in mu dejal; — Ti lopovi so vas osleparili samo na pol, gospod vojvoda. Otrok, ki ga iščete, živi in oni ga poznajo. Pa tudi jaz ga poznam in jutri vas odvedem k njemu. XXXV. Držeč se Lecoqovih navodil je Andre potrpežljivo čakal v bolnici Beaujon, kakšen bo konec igre, ki jo je igral namesto njega slavni policist. Da, še več, imel je v sebi toliko energije, da je znal hJiniti popolno brezskrbnDst, ki je z njo preslepil Mascarotove agente. Vsak dan mu je izročil bolnik na sosedni postelji skrivaj pismo z obvestilom o vseh dogodkih; Andre je vsako pismo skrivaj p reči tal in sežgal. Toda čas je hitel... dnevi so minevali enolično in Andre je bil že začel izgubljati potrpljenje, ko mu je sosed odkrito izročil pisemce, ki ga je p recital in radostno vzkliknil. — Igra je dobljena, — mu je pisal slavni policist, — nevarnosti ni več. Prosite jutri zdravnika, naj vam napiše listek, da lahko zapustite bolnico. Oble-cite se lepo in... najdete me pri vhodu v bolnico, kjer vas bom pričakoval ... L. Andre še ni bil čisto zdrav, roko je moral nositi še na podvezi. Toda to ga ni moglo zadržati. Vstal je zgodaj zjutraj, oblekel najlepšo obleko, po katero je bil poslal domov, se poslovil od skrbnih strežnic in odšel. Zunaj se je pa zaman oziral po svojem zaščitniku. 2e je razmišljal, kaj početi, ko je naenkrat pridrdrala pred bolnico odprta kočija. Andre je takoj spoznal častitljivega gospoda z zlatimi očali, ki je urno skočil iz kočije in pri-hitel k njemu. — Zakasnil sem se za pet minut, — se je opravičeval slavni policist, — zadržal sem se tam ... In ko se mu je začel mladi slikar na vse pretege zahvaljevati, je dejal Le-coq smeje: — Sedite k meni, pomeniti se moram z vami. Vreme je krasno, odpeljiva se v Boulonjski gozd. Izvošček, poženite! Andre je prisedel k policistu in čudil se je veliki izpremembi njegovega običajno tako mirnega obraza. Začelo ga je skrbeti, kaj je z Lecoqom. — Ali se je vam pripetilo kaj hudega, gospod? — je vprašal. — Kaj še! — Zdi se mi namreč ... Ah! Moj obraz se vam zdi čuden, kaj ne? Utrujen sem, ker sem vso noč pregledoval papirje Mascarotove tolpe. Poleg tega pa prihajam iz prefekture, kjer sem bil priča tragedije, ki me je razburila, mene, vajenega še hujših stvari. Razum Martina-Rigala ni prenesel katastrofe. Nesrečnež je preveč ljubil svojo hčerko. Bil je od nje nasilno ločen dobro vedoč, da jo zapušča orez imetja, omoženo z malopridnežem, ki ga je zaničeval. Vse to ga je tako potrlo, da je zblaznel. Namesto kaznilnice ga čaka umobolnica. Umakne se kazni ljudi, ne uide pa strašni božji kazni. — Martin-Rigal je zblaznel! — je šepetal Andre. — Da. In veste, kakšna je njegova blaznost? Ima fiksno idejo, da sta Paul in Plavija brez sredstev, brez zavetišča, brez kruha... Prepričan je, da namerava Paul spekulirati z lepoto svoje žene in živeti na račun njenega sramotnega življenja. In Rigalu se zdi, da sliši obupne klice svoje hčerke na pomoč. Da sliši ta proseči glas. Cesto kliče čuvaje, pokleka pred nje in jih roti, naj ga izpuste vsaj za en dan, za eno uro, češ, da se vrne, čim opere hčerkino čast. In ker nočejo uslišati njegove prošnje, skuša iztrgati mreže svoje celice tako, da ga morajo zdaj privezovati k postelji. Videl sem ga upadlega, izmučenega obraza, s krvavimi očmi in peno na ustih; tulil je liki zver od bolesti in divje jeze. Spozna! me je in nehal je preklinjati, da me je mogel vprašati: — Slišite Flavijin glas? Mladi slikar se je zdrznil. — In te muke bodo trajale morda leta in leta. Za hip je zavladala grobna tmina. Andreu se je smilil ta falot, ki mu je hotel iztrgati Sabino, umoriti jo. — Bitka je torej dobljena, — je nadaljeval Lecoq. — Dr. Hortebize se zvija ta čas v strašnih bolečinah. Zastrupil se je bil, toda strup ga je razočaral in zdaj traja njegova agonija že štiriindvajset ur. Catenaca čaka najmanj deset let prisilnega dela. Pa tudi druge ribice so ob-visele v mreži. Martin-Rigalovi papirji so mi dali orožje proti ostalim lopovom. Perpignan, Van Klopen in Verminet pojdejo deloma pred poroto, deloma pred kazensko sodišče. Usoda Toto-Chupina še ni odločena. Iz strahu pred kaznijo se je sam javil; to mu bodo šteli v dobro. Toda vse to ni moglo v polni meri zadovoljiti mladega slikarja. — Kaj pa Croisenois? — je vprašal tiho. Slavni policist se je nasmehnil. — Hočete reči, da dvomite o meni, — je odgovoril. O ... gospod! — No torej, pomirite se. Obljubil sem, da ime grofa de Mussidana ne bo izgovorjeno. Croisenoisu se je posrečilo odnesti pete. Včeraj je prenočeval v Bruslju v hotelu de Saxe v sobi št. 9. Rudokopna družba v Tifila bo obravnavana kot navadna sleparija. Ker denar še ni bil izplačan, bodo vsi deleži vrnjeni, Croisenois bo pa obsojen in con turna-ciam na dva meseca ječe. Mladi Gaston Gandelu pa dobi svoje menice nazaj. Kočija je drdrala po glavnem drevoredu Bulonjskega gozda. Lecoq je za-klical izvoščku, naj se vrne. — Prišla je ura, ko vam moram povedati, zakaj sem vas oni dan pozdravil kot vojvodo de Champdoca, — je dejal Lecoq. — Slutil sem, kdo ste, toda podrobnosti iz vašega čudnega življenja sem zvedel šele snoči. In ne da bi čakal na odgovor je povedal kratko vsebino obsežnega zvezka, M ga je bil dal Mascarot citati Paulu. Kolumbov zemljevid najden V knjižnici starega seraila v Stam-bulu so našli turško kopijo Kolumbovega zemljevida. Kolumb je narisal ta zemljevid po svojih prvih vožnjah. Pomen te najdbe je zato tako velik, ker gre za edini izvod Kolumbovega zemljevida. V Stambulu najdeno turško kopijo je izročil 1. 1517 sultanu Selimu I. njegov admiral Piri Rejis. Pester, na pergamentu risan zemljevid pa izvira že iz 1. 1513, kar je razvidno iz admiralove pomorske knjige Bachrije iz 1. 1521. Vse kaže, da je ta »Novi zemljevid Indijskega morja« identičen z zemljevidom, najdenim v starem serailu. Admiral Piri Rejis je označil ta zemljevid izrecno za kopijo zemljevida Krištofa Kolumba. Profesor berlinske univerze Deiss-man je deloval v Stambulu poleti in jeseni 1. 1921, da bi katalogiziral v serail-ski knjižnici grške rokopise za generalnega ravnatelja turških muzejev. Slučajno se je mudil v Stambulu tudi orijentalist bonnske univerze profesor Paul Kahle, ki izdaja knjigo Bachrije admirala Piri Rejisa. Deissman ga je prosil, naj pregleda orijentalske dokumente. In lahko si mislimo radostno presenečenje bonnskega učenjaka, ko je našel kopijo Kolumbovega zemljevida. Kahle meni, da so Turki našli zemljevid pri ujetem Špancu, Kolumbovem tovarišu. Časi se fzpreminjnjo — Pozna se ti, prijatelj, da nisi več samec. Sedaj nimaš več raztrganih nogavic. — Vidrš, to h bilo prvo, kar mi je žena v zakonu vtepla v glavo. ■ m mm m. Zahvala V sani blagim srcem, ki ste se spomnili ob bolezni in smrti mojega nepozab-•ipca soproga Alberta Tušarja se vdano zabvaAJutJe za vse nosote in spremstvo, za cv€*tje, izražena sožalja ter za vsa tolažila v globoki t/ugi M4ei Tuftarjeva. St. maša - zadušnica se bo darovaia t četrtek dne 7. t. m. ob pol 7. zjutraj pri Sv. Petra. Bog plačaj