POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto VI. — št. 21 CENA 8 DIN Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva in uprave*. »Posavski tednik«. Krško 56 — Telefon 33 — Čekovni račun pri NB FRU Krško, štev. 615-T-145 — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 350. polletna 180, četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko / KRŠKO, DNE 30. maja 1953 glasilo socialistične zveze delovnih ljudi okraja kksko Okrajni ljudski odbor za V. redno sejo Stanje v našem gostinstvu ni najboljše Postrežba na nizki stopnji — nerealne prijave o prometu — slaba davčna disciplina in močne tendence utaje — težnja po ukinitvi državnih gostišč — kader je strokovno na nizki stopnji Z^ V. redno sejo, ki se bo vršila dne 5. junija, je okrajni ljudski odbor pripravil predvsem dva važna problema. Prvi to najvažnejši je vsekakor problem gostinstva v okraju, a drugi jc predlog odloka za uvedbo okrajnih taks (o čemer jc priobčen posejbea članek ,v tej številki našega lista). Že na zadnji seji je bila izvoljena komisija z nalogo, da s pomočjo državnega aparata zbere in prouči problematiko gostinstva v vseh teh sektorjih (državnem, zadružnem in privatnem). Podatki kažejo prav zanimivo, toda prilično siabo sliko našega gostinstva v okraju. Razmeroma pozno, toda še Vedno pravočasno je okrajni ljudski odbor postavil to vprašanje na dnevnj red, saj ravno iz tega gospodarskega področja uhajajo milijoni iz rok družbe v žepe špekulantom, ki nosijo včasih nekateri tudi socialistično firmo. Postrežba je v mnogih gostiščih na zelo nizki stopnji. 'Gostinska podjetja, predvsem državnega in zadružnega sektorja, poleg alkoholnih pijač ne nudijo gostom niti hladnih, še manj pa toplih jedil, kakor tudi ne brezalkoholnih pijač. Nekatera gostišča formalno poslujejo kot zikupnžki, v bistvi« pa so privatni gostilničarji. Kakšen odnos Imajo do družbe, lahko vidimo že iz naslednjih podatkov: Za leto 1951 so zakupniki to privatni gostilničarji prijavili le za 3,668.120 dinarjev prometa, komisija pa ga je ugotovila za 5,774.772 din. Za leto 1953 je od strani 2S obratov (od skupno 60, ker komisija še ni končala delo) prijavljenega prometa za 11,552.000 ciin. ugotovljenega pa za 13 milijonov 540.900 din. Prijavljen čisij dohodek znaša 645.461 din, ugotovljenega pa je 2,259.000 din. V nekaterih občinah se opaža mečna tendenca po ukinitvi državnih gostišč in predaja teh v roke privatnikov. Po navadi tssti, ki v občinskih ljudskih odborih zagovarjajo tako politiko, ne vodijo računa o finančnem poslovanju, o postrežbi, kadru in razvoju državnih gostišč itd. Pri takem odnosu do socialističnih podjetij, zlasti še tam, kjer imamo med uslužbenci samega podjetja interesente za privatno gostinsko cbrt, je prav gotovo, da bo podjetje kmalu šlo v likvidacijo. he nekaj kontrolnih pregledov, ki so bili zadnji čas izvršeni, je pokazalo, da ni bila plačana trošarina za 24-381 litrov vina. Koliko pa je bilo vsega vina utajenega ni mogoče ugotoviti, temveč si lahko samo mislimo. Tudi strokovni nivo gostinskega kadra v glavnem ne odgovarja današnjim potrebam. Od 133 zaposlenih v gostinstva je le 18 kvalificiranih, ostali pa so poHcvalificirani in nekvalificirani ljudje. Komisija je predlagala okrajnemu ljudskemu odboru več zaključkov, ki bi obstoječe stanje v gostinstvu izboljšali. Verjetno bodo najbolj uspešni tisti zaključki, ki bodo občinske ljudske odbore predvsem ekonom- sko zainteresirali, da gostinska podjetja socialističnega sektorja dobro prosperirajo. Potrebne bodo tudi eksemplarične administrativne mere v cilju preganjanja špekulacije in malverzacije v gostinstvu. Poleg tega ne bo odveč zainteresirati volivce, da preko svojih zborov dajejo kritiko takemu poslovanju. Mogoče se bodo našli modrijani in trdili, da zanj niso dani pogoji. Ali je res tako? Dobri primerni, ki jih imamo tudi v našem okraju, tako trditev odločno odklanjajo. To Je jsamo voda na mlin tistih, ki želijo, da se socialistični sektor ne samo v gostinstvu, temveč tudi drugod raje danes nego jutri likvidira. Jasno pa je, da socialistično gostinstvo ne napreduje, če ga vodi špekulant — človek, ki se zanj ne briga. tta&voš jugoslovansko* italijanskih odnosdv Zadnje vesti , Kakor vedno doslej, je vodilna italijanska stranka — krščan-sko-demokratska — v ielji, da si pridobi čim več volivcev, pričela tudi v sedanji predvolilni kampanji z zahtevami, naj se vse tržaško ozemlje priključi Italiji. Te teze si prisvajajo sedaj poleg njenih zaveznikov v predvolilni borki tudi opozicijske stranke. In tako ne mine dan, da se ne bi tu ali tam kak govornik spotaknil ob Trst, Istro in Dalmacijo ter tako dokazal, da bi priključitev STO Italiji pomenila v resnici samo uvod za širšo ♦akcijo«, naperjeno proti jugoslovanskim krajem. Gre torej za odprte imperialistične težnje po tujem, ki se ne razlikujejo od nekdanjih fašističnih. To resnico je v svojih govorih v Slavonskem Brodu in v Batajnici potrdil maršal Tito, ko je govoril o naših odnosih do Italije. To resnico je potrdil tudi tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ko je na tiskovni konierenci v torek zvečer odgovarjal na številna vprašanja domačih in tujih novinarjev. Pod takimi okainostml se jugoslovansko-! tali jonski odnosi ne morejo zboljšati. Predsednik italijanske vlade in vodja krščanskih * de mokro tov* De Gasperi je v predvolilnih govorih skušal odgovoriti maršalu Titu. Zadnji tak »poizkus* je njegov govor v Vittorio Venettu, ki ga Italijani časte kot simbol zmage po prvi svetovni vojni, ko so zasedli našo Primorsko, Istro in se v Zadru celo vsidrali na dalmatinsko tto. Omenil je 'troj- ta način bi si De Gasperi rad zagotovil vso obalo od Tržiča do Pulja, pozneje pa pi to področje razširil do Reke in morda še dalje. O tem, da so mesta v gospodarskem pogledu odvisna od svojega zaledja in da so !ta-tijanskg mesta ob obali plod sistematičnega naseljevanja italijanskega življa skozi stoletja, je seve molčal. Tovariš Tito je prejel številne Čestitke Tov, Tito Je za 61 rojstni dan sprejel Številne čestitke in tople želje od delovnih kolektivov, množičnih organizacij in predstavnikov javnega življenja, da živi še mnogo let. titova Štafeta avto- MOTO DRUŠTEV V ponedeljek, 25. maja, ob 6,40 sp prispeli v Krško člani avto-moto društva iz Celja, kjer so predali štafetno palico in mapo našim motoristom. ‘Štafeto je v imenu avto-moto društva Krško pozdravil' tov. Malešič.1 Iz Krškega je krenila, štafeta z dvema avtomobiloma in petimi motoristi proti Brežicam. Brežiški motoristi pa so ponesli štafetno palico in mapo v Samobor, kjer so jo predali Hrvatom. Vmo obvesti'o 1 Vsem »Svobodam« in kultumo-umetnlškim društvom v okraju! V nedeljo dne 7. junija ob 9. uri se v mali dvorani prosvetnega doma v Brežicah vrši občni zbor okrajne Ljudske prosvete za krški okraj. Pozivamo vse delegate izvoljene na občnih zborih posameznih društev, da se občnega razsvetljuje in oplemeniti ali zbora zanesljivo udeleže. Dele- če hočete kažipot, ki usmerja ta gati, ki bi se iz tehtnih razlo- nagon Zato je pravzaprav naj-Sov ne mogli udeležiti, naj to te {U&u da išče znanja. pravočasno javijo na okrajni Zdravstveni, delavci imamo odbor LP ter določijo namest- vsak dan prililio videti in oce-nike. Vsa društva so dolžna iz njevati delo posameznih mater, svojih sredstev Izplačati delega- Ne mislim tu na tiste redke pri-tom stroške za udeležbo na mere, ki komaj se zasluzijo to Teden matere in otroka od 1. do 7, junija SKRBNA MATI- * ZDRAV OTROK Napisane so debele knjige o materi, o vzvišenosti in težavah njenega poklica, o njeni vlog moralne vzgoje otrok, kakor tu di o skrbi za njegovo zdravje Mati je tista, ki spremlja vsak utrip svojega otroka od zibelki skozi vsa otroška leta, do zre lostne dobe. Ona prva opazi najmanjšo spremembo na svojem ljubljenčku, ona mu nud, prvo pomoč, ona je najzvestejšs bolniška sestra, ki prečuje pri otroški postelje! dolge noči ir končno je tudi zdravnik, ki po maga z vsem zdravniškim znanjem in ume najlepše potolaži ti. In končno je mati tudi V službi preventive, saj pazi ne vsak korak, na vsako početje svojega malčka. In prav naše slovenske matere so si priborile v tej brigi' za svoj naraščaj velik sloves. Se v šoli sem nekoč slišal, da ustvarila nov krepak rod, ai.se ne bo strašil življenjskih viharjev in bojev. Da pa bo vsaka mati kos svoji težki nalogi, se — «— 1Mlražev,ti >» kaj se naša socialistična družba toliko zavzema za pravilno in čim popolnejšo vzgojo mater. Materinska ljubezen je slep nagon, znanje pa je tista luč, ki svoji možnosti, najlepša nagrada pa ji bodo zdravi otroci. R-r občnem zboru. OO LP Krško. Za proslavo se pripravljajo ____- _____,___ ___ V Brežicah bodo v bolnici večja' dolžnost matere' da išče opremili sobo za čakajoče nosečnice, kjer bodo dobile od medicinskih sester vsa strokovna navodila o prehrani dojenčka in porodni zaščiti dojenčka in matere. V Artičah bodo žene poleg ostalega sporeda organizirale tudi predavanje ze zdravstveno ime. in M žive v prepričanju, da je bilo z rojstvom glavno Sprelet ie zakon o zemljiškem sklad m zakon o nravnem peiižain verskih skn mašila delo končano. Mislim na mnoge prosvetljenost kmečkih žena. Pretekli teden je zasedala Zvezna ljudska skupščina, ki je med dragim razpravljala in sprejela tudi zakon o zemljiškem’ skladu in zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v Jugoslaviji Zakon o zemljiškem skladu matere, ki se mučijo in trpijo ob bolnem otroku, iščejo nasvetov v sebi, okoli sebe, a dostikrat zaman. Take matere, polne dobre volje rade vzamejo v roke kakšno knjigo, ki govori o V Čatežu pripravljajo žene pogostitev otrok in Otroški sejem. Tudj v Kostanjevici in Krškem poleg drugega pripravljajo žene otroške sejne, katerih ki bodo socialistične tako po notranji organizaciji kakor po načinu dela. Že iz tega se vidi, da ne gre za agrarno reformo v starem smislu besede, kajti vse tisto, kar izhaja iz predvi- zdravju otrok, ki rade pobite so otroci posebno veseli, na kakšno predavanje in z zado- v Bodbočju so se žene odlo-voljstvom prihajajo v otroško 6jje, da bodo organizirale zdrav-posvetovalnico po nasvete. Med stveno predava.nje. takim; materami moramo potem : Na Vidmu bodo priredile že- iskati tistih čudovitih zdravni- ne otroški srečelov in izlet, kov, ki znajo ozdraviti otroka, določa zemljiški maksimum ta- denih ukrepov, naj ne povzroča ko sedaj kakor v bodoče 10 ha -----------“ ----------------* obdelovalne površine. S tem se znatno omejujeta kapitalistični razvoj na vasi in stalno sistematično izkoriščanje tuje de- Videmski pionirji so obiskali maršaia Tita nad katerim so že vsi obupali. _______ Nekajkrat sem osramočen razcepljenosti posesti, marveč stal pred materjo, ko se mi je naj združi zemljišča in naj na zahvaljevala ob pogledu na i Ve:iko je bi!o vesel je in raz-temelju tega ustvari nove od- zdravega debeluščka, pa sem si , burjenj6| ko s0 dobil; pionirji noše med ljudmi. nuslal, kako majhna je tukaj : ^demske šole odgovor od mar- w , Po uveljavitvi tega zakona moja zasluga. »Ti mati si pre- Tit q novabilom da la-lovne sile. hkrati pa se prenaša se bodo ukinili še zadnji ukre- bedela pri vroči glavici dolge ,, 22 maia obi>'čeio žreb težišče boja za napredek kme- pi> k, M „mejah kmečko po- noči, dajala obkladke, trepetala j L™ določil ifi nloniriev W vseh tijpke proizvodnje na kmetijsko sest. Dovolil se bo prost pro- in jokala, vendar tolažila. - i je do1 1 16 Flonir3ev a vse zadružništvo in na druge oblike m(»t z zemlin v okviru Dostav- t,-. kmetijskih organizacij, ki edino lahko v naših socialističnih po- gojih prevzamejo to nalogo. Iz besedila zakona vidi, tla predvsem srednjega kmeta, vaške reveže in ljudi brez zemlje. 10 ha obdelovalne zemlje je pri nas tista površina, ki jo lahko povprečna kmečka družina v met z zemljo v okviru postav- Res da zdravje naroda, za Uenega zakonskega maksimuma. zdrav’ m$adi rod skrbe v prvi Po daljši razpravi, kjer je so- vrsy matere. Zato bo prav, če bo obdeloval, in snoval takšne oblike kmetijske organizacije, no izjavo, pa kateri naj bi STO , pripadal Italiji, govoril je o za- '■ glavnem obdeluje z lastno de-hodni civilizaciji, ki je nekam lovno silo. S tem pa bo dobr-Beograd. — Posebna jugoslo- višja od vzhodne (tej pripadamo šen del vaških revežev zlasti v Vanska delegacija je na čelu s tudi mil). Pokazal se je celo žitorodmh predelih (Vojvodina podpredsednikom Zveznega iz- ; »pripravljenega* pogajati se z in Srbija) dobil zemljo, ki jo vršnega sveta Milovanom Djtia- našo vlado o Trstu na podlagi som odpotovala z letalom iz *nepretrgane etnične črte*, po Beograda v London, kjer se bo kateri naj bi Jugoslavija dopu-vdciežila kronanja britanske stila razkosanje STO tako, da kraljice Elizabete II. V delega— ' bi mesta z italijansko večino po- ciji sta §e državni tajnik za zu- ; vezali z ozkim pasom čisto na- nanje zadeve Koča Popovič in j šega ozemlja in jo priključili Italiji, Jugoslavija pa bi dobila v zameno čisto slovenske kraje v Italiji in na področjp STO Na načelnik generalštaba JLA generalni polkovnik Peko Dapče-vič. Ljubljana. — Podpredsednik Slovenske izseljeniške matice in za neko republiko v Osrednji član Izvršnega sveta LRS Tomo Ameriki. Brejc in tajnica Izseljeniške New Delhi. — Predsednik in-matice Zima Vrščaj sta odpeto- : čbjske vlade Nehru je z letalom vala na obisk našim izseljencem odpotoval v London, kjer se bo v Zahodni Evropi. Med enotne- udeležil kronanja britanske kra-sečnim potovanjem bosta ob- Ijice Elizabete II. Med svojim iskala Francijo, Nemčijo, Belgi- bivanjem v Londonu bo prisojo in Nizozemsko, kjer se naha- stvoval tudi konferenci vladnih ja jo največje skupine sloven- predsednikov držav britanske skih izseljencev. Največ jih je skupnosti narodov (Commom-v Zahodni Nemčiji (čez 25.000) wealtha). in v Franciji (okrog 7000). Slo- Tripolis. — Ameriški zunanji venska izseljeniška matica želi minister Dulles je z letalom pri-na ta način ugotoviti, kako ži- spel v Tripolis. Razgovarjal se vij o in delajo slovenski izse- je s člani libijske vlade in ame-ljencl. riškimi funkcionarji v Libiji. Mfmehen. — Mimchensfca po- Sodijo, da se je ameriški mini-licija je zaprla lastnike nekate- ster razgovarjal 0 upestavitvi rib tovarn v tem mestu zaradi ameriškega oporišča v tej drža-ilegalnega izdelovanja orožja, vi. Po razgovorih je Dulles v Poročajo, da so v teh tovarnah j spremstvu Ha-olda Stassena izdelovali določene vrste pušk ' odpotoval v ZDA. delovalo tudi več duhovnikov, se jasno ' je bil soglasno sprejet tudi za-upošteva kon o pravnem položaju verskih skupnosti v Jugoslaviji. Pomen tega zakona je v tem, da se s pravnimi predpisi nadalje izpopolnjujejo ustavne norme in podrobneje določajo pravice in dolžnosti verskih skupnosti na eni strani in državnih organov na drogi strani. On bo pripomogel k ureditvi odnošajev med krajevnimi verskimi organizacijami in krajevnimi organi oblasti. štirih razredov. 21. maja so se zbrali na postaji Videm-Krško. Z lepimi besedami so se posloviti od njih pionirji osnovne šole m gimnazije iz Krškega. V Beogradu jih je čakala slovenska učiteljica tov. Ida, ki je že prej uredila vse potrebno za - bivanje v Beogradu. POPRAVEK i Drugi dan so jih popeljati v V prejšnji številki se je v salon, kamor naj bj ob 10. uri tretjem stolpcu na prvi strani prišel tov. Tito. Pionirji so se vrinil tiskarski škrat in se na- razporedili v krogu in čakali, slov pravilno glasi: »Duhovšči- toda ne dolgo. Kmalu se je na na krškega okraja o urejanju stopnišču pojavil Maršal in po odnosov med državo in cerkvi- zdravil navzoče: »Zdravo dje- se ob tednu »Matere in otroka«, ki ga letos praznujemo med 1. in 7. junijem, zavedamo tudi te važne naloge naših mater. Dobra in poučena mati nam bo jo«. V dneh 13 in 14. junija t. I. se bo vršila v Brežicah ob priliki 380-Ietnice smrti Matije Gubca tradicionalna proslava. Poleg nastopa kulturnih društev iz Slovenije in Hrvaške ter okrajnega telovadnega nastopa je proslava združena z velikim kmečkim zborovanjem in kmečkim sejmom. Zaradi čim boljše izvedbe proslave naj organizacije Soc. zveze delovnih ljudi, LMS stopijo takoj v stike s KZ in ostalimi množičnimi organizacijami ter društvi ter organizirajo množične obiske te pomembne proslave in zborovanja. Množične organizacije iz bližnje okolice Brežic naj organizirajo obisk na okrašenih vozovih. V oddaljenejših krajih organizirajte dovoze obiskovalcev z avtomobili col« V pozdravnem govoru je opomnil pionirje na njih dolžnost, da morajo biti pridni, poslušni itd. Potem so se vrstile : čestitka za čestitko. Videmski pionirji so mu podarili album , s slikamj iz celega okraja. Po-i tem jih je tov. Tito popeljal v ! jedilnico, kjer je bila bogato ob-1 ložena miza z vsemi. vrstami dota avtobusi, v to lahko poljubno » eno ali dvemi brot. Od tam so šli v verando, _ i- • _ 2 s V«zvn czx cp ? M"nr5rt1nm cTilruli 380 letnica smrti Matile Gubca Slovensko-hrvaški festival v Brežicah 13. in 14. "uniia 1953 s vrbo stopite takoj v stike s podjetjem SAP v Brežicah, ki je pripravljeno v primeru zadostnega števila udeležencev vpostaviti v nedeljo, 14. junija progo po vsem okraju. Na skupnem nastopu mešanih pevskih izborov bodo zapeli: j 1. Gobec »Pesem o svobodi«. Z. Mihelčič »Pesem mladinskih delovnih brigad«. 3. Gobec »Bohor«. 4. Internacionalo (enoglasno - novo besedilo) s spremljavo godbe na pihala. j Moški zbori pa zapojejo: 1. Hajdrih »Jadransko morje«. 2., Simoniti R »Le vkup, le vkup uboga gmajna«. 3. Internacionala (kot mešani zbori). Posamezni zbori nastopijo I pesmimi. kjer so se z Maršalom slikali V nedeljo 14. junija dopoldne in sedaj težko pričakujejo slike, se bo vršila šahovska tekma med okrajem Krško in Zagrebom. Šahovski odseki odnosno društva naj najkasneje do 5. junija 1953 javijo število tekmovalcev In to ločeno mladince ta starejše. V soboto, 13. junija t. L ob 20. uri bo na grajskem dvori- saj to jim bo lep spomin obisk pri maršalu Titu. Isti in drugi dan so si videmski pionirji ogledali še mesto, živalski vrt, muzej itd., v nedeljo zjutraj so se pa morali poslovati od glavnega mesta. Lep je bil ta izlet; in vedno se ga bomo radi spominjali. šču v Brežicah uprizorilo Hrva- Maršalu Titu pa obljubljamo, ško prosvietno društvo Žago- da bomo vztrajni in marljivi raca »Matija Gubec« iz Zagre- učenci, da bomo nad vse ljubili ba Begovičevo dramo v treh našo socialistično domovino, dejanjih »Matija Gubec«. ob tej priliki se pionirji vi- V nedeljo 14. junija bo pa ob demske šole zahvaljujemo vsem 18. uri na grajskem dvorišču uprizorilo TVD Partizan iz Krškega: lika Vašte — Srečko Štaut »Vražje dekle«, tgodovin-(Nadaljevanje na 2. strani), podjetjem in ustanovam za materialno pomoč, k; so jo nuditi in s tem omogočili obisk pri maršalu Titu Najlepša hvala! P. Kravos BREGE V sredo so se vršile v Bregah sektorske volitve v osnovno or- OOSPOOMSKE zanimivosti Najmodernejša tovarna v BiH V moderno opremljeni tovar- ni orodja v Trebinju sc je začela montaža strojev.. Tovarna ganizacijo Socialistične zveze, bo proizvajala spiralne svedre, Od 80 članov je bilo navzočih — 'J- - ----1 J------ 50. Poleg ostalega so razpravlja- li tudi o gospodarskih in socialnih problemih. V občini Šentjanž Občinski odbor SZ je razmeroma dobro pripravil volitve v ošnovne organizacije SZ, ki so se v petih vaseh tudi že izvedle. Odbor je izdelal skupno referate vsem članom občinskega odbora, ki so odšli na članske sestanke, kjer so se tudi izvedle volitve. Med članstvom SZ je izredno veliko zanimanje zlasti za novo vlogo SZ v družbenem življenju in o drugih gospodarsko-političnih problemih. Tako so v občini vsi volilni sestanki povprečno 70 odstotno obiskani. Izostanek gre predvsem na račun starih, bolnih in tistih članov družine, ki ne morejo zaradi otrok zapustiti doma. Živo se razpravlja tudi o kandidatih za odbore osnovnih or-voj koksa ter v 50 m visoki1 ganizacij. V večini so v odbore stolp s silosi za 2000 ton premo- j izvoljeni najbolj aktivni in so-ga so gradisovci vgradili 11.000 cializmu predan} delavnj ljudje, prm betona in 2100 ton armatu- j V nekaj dneh bodo volitve iz- re. Kolektiv sedaj gradi drugi ' ____________________ del koksarne, ki bo imel prav tako dve bateriji in ostale omenjene naprave. TOVARNA USNJA »BORIS KIDRIČ« V BITOLJU JE PRIČELA OBRATOVATI V okviru proslave rojstnega dne maršala Tita je pričela obratovati tudi tovarna usnja Volitve v odbore Socialistične zveze dobro potekalo valje za navoj in drugo. Po svojih tehničnih napravah in objektih za delavce bo to ena izmed najbolj modernih tovarn v Bosni in Hercegovini. Nova tovarna stekla v Skoplju V Skopju grade novo tovarno stekla, od lani pa že postavljajo stroje. Letno bo dajala steklarna 150 ton optičnega, 4800 ton ravnega in upognjenega stekla. Steklarna bo pričela obratovati že konec letošnjega leta. Graditev koksarne v Zenici V prvem delu zeniške koksarne je »Gradis« že končal gradbena dela. Dve baterij} (vsaka ima po 39 koksnih peči), rampo za nabijalni stroj, rampo za razkladanje koksa, stolp za gašene j e koksa rampo pre- vedli tudi v Šentjanžu, Krmelju in drugod. IZ BREŽIC V Brežicah se je dne 26. maja vršila VI. redna seja občinskega odbora SZ, kjer so predvsem razpravljali o volitvah v osnovne organizacije SZDL. Zadolžili so posamezne člane, da napravijo točen seznam članov SZ ter održe po sektorjih predvolilne sestanke. Občinska konferenca SZ in volitve novega občinskega odbora SZ v Brežicah se bo pa vršila v nedeljo, dne 7. junija ob 9. uri dopoldne. IZ PODSREDE V nedeljo, dne 31. maja, be v Podsredi ob 10, uri odkritje spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja, Po odkritju bo sledil tudi pester spored. Vljudno vabljeni! Catefke toplice pred sezono Njihova zgodovina Menda ni človeka v našem okraju, ki ne bi vedel kje ležijo Catežke toplice, zato mi o tem ni treba dajati podatkov. Tople vrelce v omenjenih toplicah so našli leta 1797. Toda velikanska poplava, ki je bila 27 let pozneje, je vrelce zopet zasula, nakar so jih ponovno odprli leta 1854. Takratni lastniki toplic so bili grofje Attems iz Slovenske Bistrice, ki so bili, tudi lastniki brežiškega gradu. Prve toplice je z dovoljenjem lastnikov zgradil brežiški frančiškan Zagorc, ki jih je tudi opremil z zasilnimi kabinami. Takrat so vodo črpali z ročnimi črpalkami. Hišica za goste je štela le 6 sob. Take so bile Ča-težke toplice vse do leta 1924. Omenjenega leta so zgradili zdraviliški dom in restavracijo z odprto verando. Po osvoboditvi so leta 1951 zgradili novo restavracijo, vilo ter uredili park. Uvedba lokalnih taks In prometnega davka V svrbo zagotovitve sredstev; trošnje alkoholnih pijač v go- Po radioaktivnosti so Čatežke toplice prve v Jugoslaviji — DS je predvidel 10-letni perspektivni plan Dodatek za otroke in otroško varstvo Komisija za varstvo matere, otrok in mladine Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS je 19. maja imela svoje zasedanje, kjer so razpravljali o vprašanju reforme dodatkov za »Boris Kidrič« v Bitolju. V po- i otroke in sistemu otroškega var-izkusnem obratovanju je tovar- 1 stva. Po zveznem merilu je bil na, od aprila meseca. Pred- ; jan} planirani znesek za doda- ’ tek za Otroke prekoračen za 8 milijard din, v letošnjem letu pa bo treba predvidena sredstva zvišat] za 14 milijard ob sedanji gospodarski situaciji. Reformo otroškega dodatka (so ugotovili) je treba dobro sednik mestne občine Bitolj tov. Božinovski je prerezal vrvico in s tem je bil spuščen v pogon prvi stroj v veliki' dvorani. Gostje so pregledali celokupni proces dela v tovarni, katere gradnja je trajala 2 leti. ne delovne sile kot v tovarnah usnja. Okrajna skupščina ZB Omenjena tovarna je ena naj- proučiti in zato so sklenili, da modernejših v Evropi. Stopnja j republiški zavod za socialno za-mehanizacije je takšna, da se ; varovanje pripravi različne po-del°^ opravlja s 30a/» zmanjša- j datke in postavi kalkulacije za ostalih j različne variante reform. Šele I ti podatki bodo lahko omogočili diskusijo o predlogih za reformo, ki naj jo predlagajo repu- V nedeljo je okrajni odbor bli^, d? julija’ Pl3ud™o ZB polagal svoj letni obračun }e.hbll° v nS mer-odaP' dela. Poleg navzočih 70 delega- nfh mestih diskutira o zmzanju tov je prisostvoval občnemu otroskega doda*ka za 1000 dm zboru tudi sekretar Glavnega m 80 P°vsem brez Podlage go-odbora ZB tov. Bertoncelj. ! vortce, da bi se ta dodatek zni-Poročilo o delu odbora kakor zal na 900 din ali celo na 500 tudi zunanje političen pregled dbl* je podal predsednik tov. Dra- Ugotovljeno je bilo tudi, da zahteva znižanje dodatka isto- gan. Na področju našega okraja časno intenziviranje otroškega obstaja 24 zvez in 2 pododbora, i varstva. Zato so sklenili, da iz-vendar te zveze ne delajo tako, dela aparat republiškega Sveta kot bi morale. Predvsem se to za zdravstvo in socialno politi-nanaša na zgodovinsko sekcijo,j ko osnutek širokega perspektiv- Cft /HA /-lATVArt i —AA A aI.maIm! 1 »» A/t A A A 4* Arf A ff **/>♦**-! V toplice prihajajo vedno no- Jugovzhodno od restavracije vi gostje. Toda saj ni čudno, nameravajo zgraditi odprto ko-voda Catdžkih toplic je po ra- pališče, kar bi privabilo mnogo dioaktivnosti prva v naši državi, gostov iz okolice, predvsem pa Radiotermalna voda doseže +57 iz Zagreba. Sezona kopanja bi do +60° C in ima 10.72 Mache- trajala od maja do oktobra, ker ovih enot, vendar zdravljenje bi bila voda topla. Predvidevani tako uspešno kot bi bilo si- jo, da bi gradnja kopališča stala cer, to pa zaradi pomanjkanja okrog 20 milijonov, kar pa prostora. Sedaj so sobe oprem- uprava sama brez dotacij ne Ijene s tremi posteljami, uspeš- bi zmogla.' nejše bi pa bilo zdravljenje, i . Zaradi prenatrpanosti bodo ako bi imel vsak gost svojo nad restavracijo zgradili še eno sobo, ker po kopanju se vsak nadstropje s hotelskimi so nasilno poti j mi, zaradi česar «bi bilo zdrav- ljaYo odloku o uvedbi'lokalnih j nega davka od vstopnic za ki- ^^ijem ^n^traja • ^Tudi^lpaMcJ' bodo morali ks m prometnega davka. nomatografske predstave ter P^ene s la. jumjem m ^ , dm da bo hlajenje 3°! Stane v sezono' din, izven vode v.kabini možno regulirati, nje pa 580 din, pri čemer so; občinskim ljudskim odborom za nujne komunalne investicije bo okrajni ljudski odbor na podlagi pooblastil, ki mu jih daje Zvezna uredba o lokalnih taksah in prometnem davku na seji, dne 3. junija t L,,razpravljal o odloku o uvedbi lok«" taks in prometnega davka. stinskih obratih (5% od prodajne cene),, od nakupa in prodaje nepremičnin (10% od stopenj zvezne tarife) in od loterij ter ostalih iger na srečo (15Vo). Razen tega se predlaga uvedba 5°/o lokalneg a promet- ; nega davka od vstopnic za ki- : nomatografske predstave ter razpravljal Okrajni ljudski od-j Ta davek bi spadal na račun bor, bi znašali dohodki lokal- j prireditelja ter bi prodajne ce- nih taks in prometnega davka v času od 16. 6. do 31. 12. 1953 okoli 8,000.000.—. S temi dohodki bi v glavnem razpolagali občinski ljudski odbori, razen z dohodki taks pri registraciji motornih vozil. Občinski ljudski odbori bi lahko iz teh dohodkov vršili razne komunalne investicije, ki so v vseh občinah nujno potrebne in za katere v letošnjem letu še ni možno preskbetl sredstev iz proračuna hiti iz ostalih osrednjih sredstev. Med takšne komunalne investicije bi v glavnem spadala popravila ali pa novogradnje javnih zgradb, gradnja vodnjakov in studencev, ureditev občinskih cest in mostov, skratka vse investicije, ki bi služile širokemu krogu občanov. Dohodek od taks pri registraciji motornih vozil bi pa ne vstopnic ostale nespremenjene. Odlok o uvedbi lokalnih taks in prometnega davka bi začel Vštiti trije obroki hrane, stanovanje in kopanje. Uprava toplic ima lastno vrtnarijo, katera oskrbuje kuhinjo veljati od dneva, ko bo o njem 1 z zelenjavo in povrtnino, razpravljal Okrajni ljudski od:' Delavski svet uprave Čatež- bor in ga sprejel, oziroma od ... dneva, ko bi ga potrdil Izvršni perspektivni plan, Id svet LRS. V. F. I približno takole: kih toplic je predvidel 10-letni izgleda Literarni veeer pionirjev is Krškega okraja Delo pionirjev na gimnaziji v | vib in resnih sestavkov za prvi Krškem je živahno. Pionirska1 organizacija uspešno vodi delo svojih krožkov. Eden najživah-nejših krožkov je fizkulturni, dramatski ih literarni. Četrtošolci se pripravljajo na izlet. Mnogi bi ne mogli iti, ker služil izključno kot dopolnilno1 nimajo denarja. In to vpraša-sredstvo za vzdrževanje širo-: nje je spretno rešila pionirska kega omrežja okrajnih cest. : organizacija, ki jc priredila Predlog vsebuje lokalne takse *CP in pester literarni večer, na vloge, odločbe in potrdila, 'fhaja dijaški ki jih izdajajo ljudski odbori, literarni list »Brstje«. Pod spret-Nadaije takse na odločbe, s ka- n11«.!11 natančnim vodstvom to-terimi si obrtni obrati pridobijo varisice Domnik urejujejo pio: pravico izvrševanja obrti, za “N1 svoj bst ros lepo. Sestav i glasbo v javnih lokalih in pri- 50 Pisani v lepi slovenščini, reditve s plesom ter točenjem pesmice so primerne, risbe }z_ okusne; skratka, list dosega , - - ----- - - alkoholnih pijač, takse za »«. -• - . . , ker se do danes nima okrajni \ nega plana otroškega varstva, obešanje firme, takse na pse in svoj namen, vzgaja pionirje '"“*“**' ’ ki bi ga Svet za zdravstvo in ; takse za registracijo motornih estetskem duhu, da bodo znali socialno politiko postavil pred j vozil. I uživati, vrednotiti m nekateri ljudske odbore. j Lokalni prometni davek bi se tPo Slov. poročevalcu) pa uvedel po predlogu od po- odbor točnih podatkov o žrtvah fašističnega terorja in padlih borcev Prav tako je s partizanskimi otroki, kateri pa nikakor ne bi smeli biti sirote. Kar se tiče zbiranja podatkov lahko rečemo, da so to občinske zveze vzele vse preveč šablonsko; podatki so bili v veliki meri ali pomanjkljivi ali pa zelo površno napisani. V preteklem letu je bilo.odkritih 6 spominskih plošč in 2 spomenika padlim borcem ter talcem in spominska plošča v Sevnici, ki je bila odkrita političnim zapornikom, katere je leta 1941 rešila brižiška četa. Zelo slabo so se tudi občinske j zveze odzvale pozivu glavnega j odbora ZB z opisovanjem spo-! minov izpNOB. Partizanske patrulje, ki so bile v lanskem letu organizirane, so dobro potekale in dosegle svoj namen. Srečelov Rdečega križa v okraiu K š ro Kakor smo v Posavskem ted- ' Za srečelov je določenih 100 niku že objavili, pripravljamo dobitkov v skupni vrednosti večji srečolov, katerega čisti do- ,360.000 dinarjev. Glavni dobit-biček bo v pomoč našim zdrav- j ki so: radioaparat, kuhinjska stvenim sekcijam pri njihovem oprema, vprežni konj, 5 prm delovanju v letu 1953. Na čast- drv, 2 toni sonovškega premo- tudi ustvarjati. Iz »Brstja« je zbrala tovarišica Domnik nekaj pesmi, šalji- Popravek Članek, objavljen v 18. številki našega lista, z dne 5. maje 1953, ni povsem točen, zato vnašamo sledeči popravek: Ekonomija v Pišecah ni dala maronije v*Reeerjevem gaju posekati in uničiti zaradi dobre i ! ne da bi se pri tem topla (radioaktivna) voda mešala z navadno vodo. Tudi uspeh zdravljenja bi bil na ta način dosti večji. Da bi ogromno toplotno energijo povsem izkoristili, bodo v doglednem času napefjali cevi okrog toplih " gred v vrtnariji in bodo s tem povečali donosnost vrtnarije, predvsem v začetku sezone. Za razvoj turizma v tem predelu Posavja je nujno izboljšanje cest. Avtostrada. bo po načrtu potekala 1 km od toplic. Od te "bodo do toplic zgradili novo asfaltirano cesto. Vsa dela po navedenem načrtu bi stala približno 34 milijonov dinarjev ,kar je vsekakor lepa vsota. Toda čez leta se bo ves vloženi denar, prav tako tudi trud kolektiva, bogato poplačal. V'pr«J Is sSpvorl dijaški literarni večer. Vmes je bilo še nekaj glasbenih točk, ki so program še poživile. Pesmi v prvem delu literarnega večera so bile žalostne. Bile so izraz notranjega doživetja dijakov, ki so * marsikaj težkega preživeli. Močno so doživljali izgubo očeta ali matere, vtisnil se jim je v spomin tudi žalosten dogodek v soseščini. Notranje doživljanje jih je prisililo, da dajo vsemu dušica — nastala je pesem. Vendar pri vprašanje 1. Že več mesecev nekaterih smo občutni, da je me boU grlo Imain na maiem precej spretnosti m tekočega , ičku nvecojšnjo belkasto pe-ritma, to predvsem v pesmi 3 - P J včasih me peče, »Delavec« in »Vetru« (Likar, s® koc gnvjuu pa se je približal dijak Arh, ki <,^ei£da J k0maga. Kaj mi se je s spretno preprostostjo yoc-°> vživel v dogodek, ko so se je storiti. _ . fantje na vasi odpravljali na Vprašanje 2. Levo nogo imam vojsko. od Režnja navzgor vso modro Literarni večer je bil prisr- pegasto. Večkrat mi tudi oteče, čen. Vse od prvega do zadnjega To se ponavlja vso amo In poje bilo toplo in kar je največ mlad. Najprej sem misnla, da vredno — doživeto. j ie ozeblina. Kaj naj storim.-1 Želimo še več takih večerov! Odgovor 1. Dokler ne vem za vašo starost Vam na vprašanje Občni zbor Avto-moto ne morem odgovoriti. Vsekakor i, iz „p bo m gre verjetno za odmrlo tkivo društva V KrSKem sluznice po gnojevem vnetju. Prejšnji teden se je v Krškem V razspoznavo z drugimi slični-vršil občni zbor Avto-moto mi obolenj, moramo tudi misti- čen e jamskega lesa, temveč ker društva, katerega se je udeleži- ti na posledice eventualne ra- nem mestu pokroviteljstva tega ga, 2 toni premoga iz St. Jan- ga je potrebovala za vinograd- lo le 45 članov, kar je vsekakor nitve na jezičku; na primer z __________ • j_______•»- v • n ; w_ aaa i ______________a m . .-»a« aI-a c+oKpo Diivlrm T a4-,1«a iToein »rprlriD ' ak'G TVITH!fiMTYMY rihin V .t'ialt na tilKOZVSUO srečelova je tovariš Lojze Colarič, predsednik Socialistične izveze delovnih ljudi okraja Krško. V sklad dobitkov so prispevali v gotovini ali materialu: Rudni Senovo 1 konja in 2 toni premoga, rudnik Št. Janž 2 toni1 prodaji ža, 300 kg umetnih gnojil, 200 ske stebre na Riglnu. Lojalno graje vredno,' ako pomislimo, ribjo k -čico) ali na takozvano kom. zareznih strešnikov, 6 m! popravljam svojo napako, če je da šteje društvo 180 članov. levkolakijo sluznice — vslcdraz- .. . o deiu omenjenega društva v raščanja površin in globljih de- bil to res edini njen namen, pridobiti zadostno množino lesa za nov vinograd na ta način. Mislim, da bi ekonomija kljub „ . temu lahko prizanesla krasnim Srečke so v tisku in bodo v maronijem, če že ne vsem, vsaj sukna za obleke, 1 sod, 100 11 trov. Od ostalih 90 dobitkov Ima vsak vrednost najmanj tisoč dinarjev. Prirejena je bila tudi tom- i premoga. Celuloza Videm 5 prm j srečk bd vršila° pcsebna^komisU naj!cpslm- Razumljivo je, da ne bola, čigar čisti dobiček sta si deliki Okrajni odbor ZB in ob činska zveza Krško. Izvoljen je bil drv in zvitek celuloze, Preskr- | ja "pri OORK krškoTdnc ’so.'ju- i vidim? da^dnhrinp0« ba Senovo 9950 din. Vinarska ; nHa vidim, da 8e dobrine, kt zadruga din, Vinarska Kostanjevica 15.000 nija 1953. Izžrebane številke srečk bodo objavljene v Posav- ravnodušen, sem jih pred 30 leti v korist občanov s trudom in s stroški pomagal, nov 11-član- din, Zadružno trgovsko podjetje ! skem tedniku 4. julija 1953. Ti- L^zskrhnn „hm „ničniein dzorm od— «- - j* « ^ bodo lahko dvignili dobitk* ta- bo rad priznal, da so maro- isjLtzssts&^ KS!«;-- Pristavljam še. da maroni ni čisto uničen v Pišecah in okolici, imamo še precej posameznih dreves, vendar toliko jih ni kot jih le bilo v Recerjevem gaju. Jakob Medved nadučitelj v pokoju skl odbor ter nadzorni odbor,: Posavje Krško 10.000 din. Po-narodni heroj tov. Hočevar Al- trošnja Krško 10.000 din, Sploš-binca pa je bila izvoljena za no trgovsko podjetje Sevnica '•esinega predsednika.________. 10,000 din, Jugotanin Sevnica 1 stalitrski sod, Kopitarna Sevnica 5000 din, Sindikat Kopitarne (Nadaljevanje s 1. strani) sko igra v štirih dejanjih in treh slikah: Vstopnice za obe igri dobite i Mizarska delavnica Dobova v predprodaji, pričenši z 8. ju- mizo in 4 stole. Pletllnica Dobo-nijem v Drž. založbi Slove- ( va 6 kom. pletenin. KZ Scvni-mjc, poslov. Brežice , ca 5000 din, KZ Krško 300 kg ^,S1" k35r-£S SS1 »t81 KZ BizeUsko , pe,v, 1,5000 dm, KZ Videm 4000 din, ' ™ KZ Št. Janž 3000 din, KZ Stu- denec 2000 din, KZ Brestanica 2000 din, KZ Bistrica 2000 din, KZ Blanca 5000 din, KZ Artiče 3000 din, Mestna mesnica Krško 1 šunko, Krajevna mesnica Brestanica 1 šunko, OK ZKS Krško več raznih knjig, OO SZDL Krško več raznih knjig, LO mestne občine Vidcm-ICrško razni inventar. Mulej' Joško, Krško 4 okrasne marmornate izdelke, preteklem letu nimamo mnogo povedati. Vršil se je le šoferski tečaj za amaterje, katerega je obiskovalo 53 tečajnikov. Izvoljen je bil nov odbor, ki si je zadal kar lep načrt za te- lov sluznice, gnojavo vnetje mandeljev, davico, na jetični čir, ki pa kaže bolj rumenkasto obloženo podlogo z izpodkopanimi robovi. Včasih sc tudi primarni .efekt sifilisa izraža na škem, v nekaterih primerih pa podjetja, na podlagi naših na- s 2000 din, Opekarna Brežice 200 ■ kaziL Kupujte srečke, ker » m,™?.! J?,rf:",ih ltr™likov; tem koristite dobrodelni orga-'**” " ~ ' nizaciji Rdečega križa in same- mu sebi! Okrajni odbor RK Krško niška društva, zbori se bodo proslave udeležili. da nam najkasneje do 5. junija javijo na naslov: Okrajni odbor LP v Krškem, število udeležencev in to ločeno za moški, mešani zbor in pionirske zbore Pionirski zbori iz bližnje okolice Brežic, ki bodo nastopali na proslavi, naj si organizirajo prevozna sredstva ločeno od ostalih obiskovalcev, tako da bodo po končani proslavi lahko odšli domov. -Zaradi čim uspešnejše izved Kako je s popravilom zob šolskim otrokom na Raki? uspešnega zdravljenja Piscu članka »Iz Rake« v 4 stolpcu na 3. strani »Posavskega __ tednika« z dne 23. maja 1953 želim dati sledeče pojasnilo: Želji prebivalstva na Raki in okolici, da bi obiskal njihove otroke zobozdravnik, je iz objektivnih vzrokov zelo težko ustreči. Enkratna ali dvakratna akcija ne bi dala pozitivnih OhnGr if-gv rezultatov, ker zdravljenje zob ueoul„r Tone, Krško 2009 din, zahteva v večini nrirrterov l?-; proslave prosimo, da se gor- Pšeničnik Franc, Pišece 299 din, daljše zaporedno zdravlleni« navodii točna držite in do! Šerbec Erik, Kriko razne knjige. Razen te»a je večina nuine«a določenega roka javite število j Vsem darovalcem najlepša hva- zobozdravstvenega instrumen-uaclezencev. la! tarja neprenosljiva, brez tega pa ni zob. O preobremenjenosti zobozdravstvenih delavcev mislim, da ni potrebno posebej poudarjati. Zainteresiranim na Raki! in okolici bi pomogel le obisk j koče leto. Sklenili so, da se bo- sluznici jezička, vendar ta je do vsi člani ujleležilj Titove neboleč. Podobne rane nasfane-štafete, v doglednem času bodo jo tudi pri zastrupljenju z ži-popravili društveni avtomobil j vini srebrom. V starosti pride in motor, organizirali bodo 4 ! v poštev tudi rak. predavanja za pionirje o avto- I Govorite tudi o izpiranju z mobilistiki, aktivnim članom bo galunovo vedo, to Vani ne bi omogočena kondicijska vožnja, j priporočal v nobenem primeru, v Krškem bodo organizirali mo- Grgranje in izpiranje ust ima torne dirke, vršil se bo šoferski danes bolj simboličen pomen, tečaj, nadalje so sklenili, da bo- Zdravilni učinek z grgranjem do za člane priredili v leseni ne more vplivati na bolezen, ki krožno vožnjo najbrž po Slove- j jc sajela sluznico v globino. Iz-niji. ! pitanje v glavnem vlaži usta. Kakor je razvidno so si na- Tri gnojavi angini ati odmrtju pravili velik načrt, vendar z tkiva sicer koristi neko iko iz-dobro voljo in agilnostjo novih p tvhje ust s -hipenaanganom, odbornikov ga bo lahko izvesti, ki el-. '. 1 v-'inkuje na ta ns- ------------------------------ čin, da odv.-.ame neprijeten in Naše zobne ambulante v odvraten duh. Lahko tudi izpi- okraju s takim modernim sred- ra te z _2 °/o vodikovim prekisom, stvom ne razpolagajo, po svojih kamiličnim ali slezavim čajem, močeh si pa kolektivi dovolj Zelo dobro deluje tudi Izpiranje prizadevajo, da v mejah mož- s slano vodo. nosti vestno izvršujejo svoje Zaradi taka pisane slike bedelo. ' lezni sc je težko odločiti, ne da avtomobilske zobne" ambulante, I ?bt koncu Priporočam, da se bi videl sam Vaš primer, za ka- katerega naj skušajo doseči ori 1 v mteresu zas*lte ljudi prijavi tero od omenjenih »nežnosti «re. Stomatološki kliniki v* Ljub- i v?ak Prime.r mazaštva pristop- Svetujem Vam, da greste k - • 1 srmimim e. ti. zdravniku. Odgovor 2. Bolezen, ki jo omenjate, je verjetno ozeblina, ali pa posledica začetnega zastoja krvi v nogi. Svetujem Vam, aiumaroiosin KimiKi v J-.JUD-! 7 / . . ---- liani. Ta prevozna avtomobil- i n,m drzavmm orSanom. in srt n ska zobna ambulanta, ki je naj- j modernejše opremljena, saj' ima celo rentgen, je pa name-n»ena za še oddaljenejše krate -obnih Raka. ambulant kot IG , v q v nogi. ovirrujaia > *. je p O?(WnCltl narocn’HO i da vršite vsakodnevne kopeli (Nadaljevanje na 3. strani) KMETIJSKI RAZGLEDI Čas košnje je tu! Seao i@ treba rcma kositi otavo pa pozno IMovice in dopisi iz našifi krajev Senovo ŠUSMARSTVO NA BLANCI Na Blanci nimamo obrtne ši- i spodbudo za varčen j e, kakor ‘ bo tudi omogočil potrebnim za- Organizacija ZBNOB na Se- j družnikom najemanje kredita. , ... , , . . novem si močno prizadeva, da ! Delovni kmetje pridejo pogosto : T1/3® al* kr°Jaca- ■1!..pa mno2° Tožko w M« k**, Pravilo, k, J. mnogokrat pi- Pri zgodnji kolnji imamo to-1 g ' MTS jS 5*2, 'SS& 155*"£ti2 £%&&& saj nam je lanska letina dala sano m še večkrat izgovorjeno, rej najmanj surovih vlaken ter 5 • u-, 1 oorcev. z,e zlasti pn živim m pri ujm*h ? , Pn-irphnn ^ rio h,- c-p H, sE£Hlir£FE El HJtIE ii HaBHkCEE ! jrss ^si jo prodajali pod ceno. Popasli ( tetne trave v cvetju, nam da še beljakovine: seno rane koš-1 s‘a na vrsto natančnejša razde- smo marsikje travo, da bi tako seno bogato z beljakovinami, ki nje jih ima kar" 82»/' imeni ali številkami, da jih bo v knjigah mogoče razlikovati. Tudi označba strukture zemlje je več ali mani važna za vsako parcelo posebej-2, Preden začnemo z evhdenco (s knjigovodstvom), moramo napraviti popis .(inventuro) gnoja, semen strojev, goriva in sploh Vc,~<.a h'rco. iii je namenjeno (Nadaljevanje z 2. strani) nog, po možnosti z masažo. S ure. ČEŠNJEV NARASTEK Z REZANCI: Široke rezance skuhamo v osladkanem mleku, k] smo mu pridejale košček presnega masla. Kuhane stresemo na cedilo, da se odcede. Primešamo jim tri rumenjake, malo vanilij evega sladkorja in še sneg treh beljakov. Primemo kozico za narastke namažemo z maščobo, denemo vanjo najprej plast rezancev, nato plast oslajenih češenj in tako ponavljamo. Na vrh denemo nekaj koščkov presnega masla, al} polijemo Knjige in računi nam bodo , vse skupaj z nekaj žlicami olja. pokazali, kaj se nam splača go- j Spečemo zlatorumeno v srednje jiti, pri čem' bomo razpoložljivo I vroči pečici, delovno silo najbolj koristno ....................... uporabili, kje in kakšno gnoje- j Vmmonclt a nannvpr! nje najbolj pomaga, seme in ne- ! Vf6n!8nSKa napO/eU broj dmgih ugotovitev, . i za čas od 28. maja do 4. junija Marsikdo bo rekel, da s ' V drugi polovici tekočega ted- sledki, bomo uvedili šele kasneje, ko bomo preusmerili način proizvodnje. Kakšne koristi bomo imeli še od knjigovodstva? činsko in okrajno konferenco SZ. Zedinili so se, da se bo občinska konferenca vršila dne 14. junija, za katero bodo izvolili najmanj 50 delegatov. V diskusiji je tov. Smrdelj, šolski upravitelj poudaril, da so nastale težave pn šolskem pouku. Nekateri starši ne pošiljajo svojih otrok k rednemu pouku. So tudi primeri, ko starši preveč obremenjujejo svoje otroke z raznimi poljskimi'deli, kar ima za posledico, da otroci ponavljajo razrede. Sprejet je b"il sklep, da bodo odbori SZ vzgojno vplivali na roditelje šoloobveznih otrok, da bodo ti redno pošiljali svoje otroke k pouku, še posebno pa bodo po- hotel prisvojiti kolo. Krivca so j Ivan Sribar, 10-letni kmečki predal; ljudskim oblastem ! sin" iz Goleka. je padel s kolesa Samski delavec Ivan Pečnik : in se močno poškodoval na .žito Brezovice pri Boštanju je votu. ukradel nekega večera novem- j bra 1950 iz veže gostilne Kol- ! Motorist Ivan Zupančič je vo-man v Šmarju dvokolo Ferda z-i po cesti v smeri Zagreb, Urbiča, istega dne prav tam : prod "njim pa je po sredini ce-drugo kolo Franceta Šalamona, i $te vozila neka ženska dvokolo, oktobra istega leta pa iz veže ' v- trenutku, ko je hotel motor brivskega salona Mlinarič v : rist Župančič kolesarko prehi-Šmarju Mlinaričevo kolo Ob- j teti. je ona zavila v levo, aio-sojen je bil na 11 mesecev za- • tori st pa je pri zaviranju pa-pora. j del. V istem času je 'po cesti Občinski' uslužbenec Martin ; v =rnrri Zid .ni most privozil to-Dolinšek iz Ra dne št. 10 pri Bo- : vorni avtomobil »Potrošnje« — Stanju se je neupravičen o pečal i Kršk0 po desni strani, ki je v s trgovino ter je v letih 1950 in neposredni blaard pred venesre-1951 nakupoval c d zasebnikov čer.ccr.r avtomobil zavri in je pa tudi v trgovinah razne dele tako ne. cesti ležečega Zupančič svečalj skrb tudi tisti mladini, dvokoles jih sestavljal in pro- ' ča vlekel še nekaj metrov ki je zapustila šolo, da ne bo zapadla pod razne nemoralne vplive, ki se ravno na Velikem Trnu čestokrat pojavijo. C. dajal naprej z dobičkom. Pre- : seboj, kupčeval je tudi s kolesi iz Ponesrečeni . motorist je bil »trgovske zveze« s nre j navede- takoj odpeljan v brežiško' bolnim Pečnikom ter je bil obso- mišnico, kjer se zdravi. tem beste utrdili krvotok. Kar j takšnim knjigovodstvom ni mo- I na naglo poslabšanje s pogostim se tiče zatekanja noge, pa je ' goče pričeti. Res, da je za pre- ! močnejšim dežjem, z nevihtami najboljše zdravilo — počivanje. ‘ prostega, izgaranega človeka za- in ohladitvijo. Konec tedna raz-Zlsstt prj nočnem počitku naj četek nekoliko težak. Ni pa ne- j vedrit.ev. V začetku naslednje-bo noga podložena in oteklina mogoče! Niivske površine lahko : ga tedna po prehodu krajevnih bo spirAneia izmeri vsak. ki pozna nekoliko j neviht nastop lepega vremena. Dr. Mirko Krištofič geometrije. Tudi domač otrok, ■ Sredi tedna zopet prehodne k j obiskuje višje razrede osnov- j krajevne nevihte, ne šole. je temu kos. ’ Ocenitev materiala tudi ni težka niti ni vezana na mnogo Odgovor na vprašanje F. K. Cerklje. Zavod za socialno zavarovanje ! v Ljubljani Vam je na podlagi izvedenih dokazov priznal 25 službenih let za pokojnino, do-čim Vam preostale službene dobe 2 let in 8 mesecev ni priznal, čeprav bi Vam po Vašem mne-n,u moral priznati kot delovno dobo tudi čas (2 leti in 8 mesecev). Zoper odločbo Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani ste vložili pritožbo že pred 4 meseci ter do. danes še niste dobili odgovora Ce ste pritožbo poslali Zavodu za socialno zavarovanje, ki je odločbo izdal, jo je ta odstopil pritožbenemu organu in jo bo ta tudj gotovo rešil Ker se zadeva vleče že 4 mesece. Vam svetujem, da zaprosite urad, ki Vašo pritožbo rešuje, naj to pospeši. , rasa. Največ dobre volje in truda je potrebno za same obračune in kniiženia. Vendar je ob primerni izmridVivosti in dobri volti ter zamudi časa (največ tri do štiri ure tedensko) ta trud dobro poplačan. Od tega bi imela korist tudi družba Poleg posameznikov b] Imela družba korist zlasti iz sledečih razlogov: Kmeta-proizvajalca bomo zelo približali kmetijski zadrugi, ker bo odpadlo samopodcenjevanje zadružnika, češ. da ni zmožen kontrolirati poslovanja, posebno knjigovodstva v zadrugi. 7, ugotovljenim rentabilitet-nim računom bo raslo zanimanje in intenzivno obdelovanje zemlje, strokovna plat kmeta se-bo uspešno dvigala, družbi bo nudil koristne predloge za smer in način proizvodnje. Preračunano bo odpadlo nerentabilno gnojenje manj koristnih in mešanih kultur. Prav bo. če bi vprašanja knji-vodstva načeli sami napredni kmetje bodisi v okrajnem glasilu ali pa v okviru domače zadruge. Ali ne bi bilo koristno če bi KZ organizirale v zimskih mesecih strokovne tečaje in predavanja, kjer bi razpravljali o načinu vpdenja knjig v kmečkih gospodarstvih? Mogoče bi bilo prav, da bi K7 iz razpoložljivih lcultumo-pro-svetnih fondov črpale sredstva za morebitno tiskarne brošur ir knjig, katere bi brez dvoma služile podvigu kmetijstva. -jak Lojze Avsenjak BBEMSFEe Kadar kol; nanese kje beseda , so ga sosedje naprošali, naj pri- , . , na rudarje, pač slehernik pomi- j de pomagat. Pa je, polh, zadre- J® matl resno zba>a zanp sli na težke, zgarane roke, na | njegov strah je bil docela ne-do vratu zablateno obleko, na ! upravičen, kajti Nande se je ta-blede, izmučene obraze in glo- | ko obnašal bojda že kar tisto boko vdrte oči, skratka na ćlo- I uro po rojstvu: n: se dri in ve-veka, ki dela pod najtežjimi i kal, kakor to delajo, nekako delovnimi pogoji. No, in vsak \ obvezno, vsi novi državljani, tak slehernik bi v glavnem kar j temveč je koj po rojstvu previd-pogodil, ker lahek rudarski po- j no zapri male oči in tirdno zašel res ni. Toliko bolj čudno je i spal. Ta spanec se ga ie držal torej bilo, da je vanj zlezel tak ; kakor klop in se ga drži, bogme, človek, kakor je bil Nande še danes, ko dedec že zdavnaj Povh, ta medved, počasen in ni več Nandek, ampak mu je ce-premrl, a velik in močan kakor lo Nande premalo, tako silno je gora in debel kakor pitanec v j od takrat spremenil svojo po-jutru pred zaklonom. Ni bil nad- ! dobo. ležen ne vsiljiv, pa ne surov in I Tole je bilo povedano le toli-ne robat, še manj ujedi j iv in ko, da smo brž spoznali njegov zbadljiv. Malokdaj mu je prišla nagel razvoj. Treba pa je začeti iz ust lena beseda, pa še takrat spet od kraja Tisto z Nandeko-jih je brž zaprl, kakor da bi mu vim spanjem ni bila šala. Ko je bilo žal za njo, in bi se bal, da novorojenček neprenehoma spal bj mu ne ušla še katera. A ta prvj in drugi dan, pa tretjega »Sramuj se, dremuh! Da mo- dopoldne, 'je bilo sicer čudno, 1 ta drcmavec zaspal v klop gre-reš večno spati! Saj se boš živ ; vendar sta teta in mati pripise- de, ko n; nit- prej previta! šol-spremenil v gnoj! Vstani!« j vali to stvar zgolj naključju, ske ^odpustnice ki mu jo j c bil In vsemu temu je. vedno ena- ! Zavaljenca sta hranili pač tako. izročil učitelj. Pa sv j je tud: poko pritrkavala močna brca. da sta mu ne silo odpiral: ustka zne j e n- pogledal, češ d:, o Nande je postal močan fant. in mu pehali vanje, kar se jima tudi redi v njej silno zsspeni Dela na kmetih ne manjka, pa je zdelo najbolj koristno za nje-1 (Nadaljevanje prihodnjič) govo življenje in napredovanje. Toda fant se ni zbudil niti tretji dan, - pa tudi polovico četrtega ne: Takrat ga je tata vzela v ro-! ke in ga stresla tako trdo, da se »Kaj boš kar spal? Kdo te bo pa živel?!« In dete je zares odprlo oči in tako obstalo nekaj časa. Toda očke so postajale vedno manjše in se naposled za majhno špranjico popolnoma skrile Takrat sta spoznali obe, mati in teta, da bo fant sicer živel, da bo silnega teka. močan in zdrav kot korenina, drugače pa bo ostal zaspanč najbolj čiste vrste In vse, do pike tako se je spolnilo. Nandek je zadremal doma na podstenju. s kosom kruha v roki, ali je zaspal v šoli, ko je učitelj predaval o tigrih in divjih mačkah! Vsakoto-liko ga je zbudila njegova palica ali le prehudo nategnjena ušesa. Tako se je zgodilo da je Pionirski dan na Senovem V svežem pomladanskem jutru se je nedeljsko sonce prijazno nasmehnilo pionirjem in jih predramilo iz sanj: »Le hitro na noge, pionirski dan je!« Ob devetih so že hiteli po cestah preko senožeti na senov-sko cesto. Prihajali so z vseh strani, gostje pa iz Koprivnice m Antona. Napolnili so kinodvorano do zadnjega kotička. Njih živahno in nestrpno čebljanje se ni poleglo, dokler niso pogasnile luči Tedaj pa so sc radovedne otroške očj zazrle v platno, po katerem so drsele slike z napeto vsebino iz naše narodnoosvobodilne borbe. Gledali so jugoslovanski film »Zastava«. Le kdo bj mogel zgodovinske dogodke opisati tako živo kot so jih prikazale slike? Tako so po predstavi ugotavljali pionirji gostje, ki so v opoldanskem odmoru polegli v senco in čakali na. popoldanski program, se sladkali z rogljički in tešili žejo s sladkim malinovcem, ki ga jim je Društvo prijateljev mladine na Senovem nudilo za cenen denar. Popoldne se je vršila v šolski dvorani svečana akademija. Pionirska godba je 'zaigrala, nakar je spregovoril pionir Niko. Prisrčno je pozdravil goste in domače pionirje ter jih v duhu popeljal v dobo pred 380 leti, ko so naši predniki pod vodstvom slavnega puntarja Matije Gubca dvignili pest proti izkoriščevalski graščajski gospodi. Za govorom so sledile še recitacije, pevske, godbene in plesne točke. Nastopil je tudi Kekec, k so ga posebno najmlajši navdušeno pozdravili. FlžKULTURA Po uspeli akademiji se je nad 600 pionirje uvrstilo v četvero-redc in v spremstvu godbe odkorakalo na telovadišče. V soncu in pomladi ter ob veseli pesmi je mladina ta dan dala duška svojemu mladostnemu razpoloženju. Na Selm! 1. junija se vrši sejem bravici in Zagorskem selu. V Kralj evcu Savi se bo vršil svinjski sejem 4. junija. 2. junija se bo vršil svinjski sejem v Velikem Trgovišču, I. junija bo sejem v Boštanju. V nedeljo, 24. maja so se odigrale športne igre društev Partizana okraja Krško, ki jih je izvedlo TVD Partizan Brežice v Brežicah na novem stadionu, ki še rti dogotovljen in bo šele pozneje ofidalna otvoritev. , . Dopoldne bi se morale odigrati partije v namiznem tenisu. Kakor je bilo prej določeno, bi od vsakega društva morali nastopiti po 4 igralci. Tekmovalce so postavili samo Krško in Brežice. Do odigranja pa ni prišlo vsled neupoštevanja določil od stranf igralcev Brežic, ki so zahtevali, da nastopita samo po dva igralca. Krško je poslalo na tekmovanje tri moštva po 4 igralce to je člane, članice in mladince. Nato se je odigrala na igrišču pri gimnaziji samo ena tekma v Du- j v odbojki Brežice—Krško. Zma- galo je po boljš$ igri moštvo Brežic z rezultatom 3:0. Moštvo krškega ni igralo podrejene vloge, saj so vodili v tretjem setu z 9:1, in ni znalo izkoristiti prednosti. P O D I E T J E E obvešča vsa industrijska podjetja ter vse svoje odjemalce,4 da je ustanovilo v obratu Radvanje-Maribor REMONTNO DELAVNICO ZA POPRAVILA VSEH VRST ELEKTROMOTORJEV TRANSFORMATORJEV ELEKTROŠTEVCEV IN INSTRUMENTOV Prevzema tudi vse vrste frafo- in dinamoolj v čiščenje z modernimi čistilnimi napravami! Cene zelo usodne! Kvaliteta zajamčena! REMONTNE DELAVNICE MARIBOR - RADVANJE Engelsova ul. 82 — Telefon 31-86 Igralcem Krškega bi bilo priporočati trening in povezano igro ter opustitev medsebojnega govorjenja, ki samo moti igralce. Popoldne so se igre nadaljevale na stadionu in to v nogometu. Nastopila so tri moštva mladincev: Sevnica, Krško in Brežice. Senovo žal ni poslalo moštva. Igralo se je po točkovnem sistemu. Posamezne igre so prinesle sledeče rezultate: Sevnica—Brežice 1:0 Krško—Sevnica 2:2 Kliko—Brežice 2:2 Bsfečč pripoveduje... že- da za- Prvo mesto je z zmago nad Brežicami doseglo moštvo Sevnice, ki ni pokazalo tehnične igre, pač pa je igralo zelo borbeno. Po prikazani tehnični igri bi zaslužilo ob kaj večji sreči moštvo Krško, ki je predvedlo najboljšo -Igro v tem tekmovanju. Glavna tekma se je odigrala z zakasnitvijo vsled tekem mladinskih moštev, ki so bile odigrane po 2x20 minuti Nastopilo je prvo moštvo Brežic in Kr-čkega. Igralo se je samo 2x35 minuti Moštvo Brežic so predstavljali večinoma igralci JLA, ker se je drugo moštvo »Kluz« fuzioniralo s Partizanom Brežice. Igrišče je bilo slabo pri-j pravljeno ter jamasto, visoka . travd je ovirala regularno igro. ! Sodil je dobro Alfred Istenič, j Tekme na tem stadionu so po ! presledku 3 let zopet privabile ; veliko število gledalcev, ki so bili zadovoljni s tekmami z ijo, da se stadion dogradi, bodo deležni še več lepih in nimivih iger. KEGLJAČI V nedeljo, dne 24. maja je moštvo zagrebške »Lokomotive« v sestavi 10 kegljačev tekmovalo na Vidmu z domačimi kegljači. Rezultat igre je bil 281:204 lesov v korist domačih kegljačev. Za tem so odigrali še prijateljsko igro, v kateri so zmagali gostje. RIBICI SO SE SPORAZUMELI V dnevnem časopisju smo že večkrat čitali o neurejenih raz- , merah med ribiči našega okraja i ip mislim, da je prav, če omenim tudi kako smo uspeli to urediti. Znano nam je, da ves čas obstoja ribiške zadruge nismo dosegli nekih vidnih uspehov v ribiškem športu. Vsakdo je lovil kjer in kakor je hotel, kot na primer: nastavljanje nočnih vrvic, lov z lučjo na Krki, kri-žak na Savi itd. Mislim, da se moremo Se posebej pozabavati zkrižakom,v kolikor je to sploh športen ribolov. Imamo le redke izjemne primere ribičev-krl-žakarjev — ki se zadovoljujejo z 10-15 ribami, dočim bi ostale lahko uvrstili med poklicne ribiče, ker svoj plen ( po več sto komadov dnevno) prodajajo. V svrho dokončne ureditve tega vprašanja so se dne 26. V. 1953 sestali na OLO Krško predstavniki posameznih ribolovnih področij, kakor tudi ribiške zadruge in obeh društev. Sestanka sta se tudi udeležila član republiške ribiške komisije in sekretar OK ZKS Krško. Navzoči so obdelali nejasna in doslej sprana vprašanja, in sicer prvenstveno o bodoči obliki ribiške organizacije, načinu izvajanja ribolova in prevzgoji tian- 2e zadnjič sem omenil borbo za olje na Senovem, kjer so se zastopnice nežnega spola obkladale z lepimi in očarljivimi imeni, kakor »Linda, k ..., kuz-la«. To prerekanje je na poslo-vodjo tako vplivalo, da je zbe-doseženo zal v slrln Hi listal žal v skladišče, ostali nameščen ci pa so začeli za pulti jokati. Bila je naravnost božanska slika, ki bo ostala še dolgo, dolgo v spornimi takratnim obisko-: valcem trgovine. Skušal sem pozneje ugotoviti pomen besede : »Linda«, vendar se mj to ni po- j srečilo, tudi nisem ugotovil ka- i kega izvora je. Zato bi prosil ! tovarišico, ki je jo »lepo« ime ! rabila, naj mi sporoči, iz katerega besednega zaklada nasmeje in pravi: ti lahko rečem, črpa ta izraz. Mimogrede sem se oglasil pri j da ni to nič čudnega in pekovskem mojstru in ga prosil i je upravni odbor dovolil nično se mi »Edino kar znajdi se!« Iz Senovega sem jo mahnil na Veliki‘Kamen, bilo je ravno v četrtek 14. maja (vnebohod), v KZ sem si hotel nekaj kupiti, vendar so jo že ob dveh popoldne zaprli. Najbcrž se je uslužbencem KZ mudilo k večernicam. Radoveden sem tudi, kako je možno, da je lani nastal na blagu primanjkiaj v vrednosti nad 100.09 din, letos pa imajo višek 100.000 din. Poslovodja mi je zaupno povedal, da mu da la- za recept, kako pridem pri sedanjem zaslužku v razmeroma kratkem času do hiše, gozda in drugih zemeljskih dobrin. Iro- K ING KINO BREŽICE predvaja dne 29., 30.-in 31 maja ter 1. junija glasbeni barvni velefikn o življenju slavnega italijanskega tenorja »VELIKI CARUSO«, Carusa poje Mario Lanza. Sodelujejo člani newyor- ! ške »Metropolitan opere«. Filmske novosti 19. j KINO SEVNICA predvaja 30. in 31. maia »PASTORALNA SIMFONIJA« — francoski film. Seiieeinii Ali si že naročil svojcu v inozemstvu „PasavsH! teiiir Hiiiiiiiiiii Ijiti razpravi so prišli do sledečih zaključkov: Likvidira se dosedanja Ribiška zadruga in ustanovi Ribiško društvo za okraj Krško, ki bo imelo ribiške družine z določe- j nim vodnim področjem. Člani1 dosedanje ribiške zadruge postanejo člani novoustanovljenega! društva in se vključijo v eno! izmed družin,, tako da so lahko i športni ribiči iz Sevnice in dru- j god vključeni v družine ob Krki. Naloge bodočih ribiških družin so, da se ribiči vzgajajo in znavajo med sabo, a na drugi strani borijo za čistost naših vrst in izločijo iz svoje srede vse one, ki nimajo pogojev za naziv športnega ribiča. Naloga I družin na Savi pa naj bi/bila, odpraviti poklicni ribolov in prevzgojiti svoje članstvo v športne ribiče. Da rešimo vsa ta vprašanja in izvedemo likvidacijo ribiške j zadruge, bo ta sklicala dne 31. V. 1953 ob 9. uri sestanek 1 vseh ribičev v prosvetni dvorani Brežice. i Upamo, da bo sleherni ribič prišel na ta sestanek, ker bo že s tem'dokazal, ali je vreden, , stva v športne ribiče. Po teme- 1 da ostane v naših vrstah. hko z eventualnim viškom pri-je nastali primanjkljaj. Čudna so pota gospodova. Ko sem se vračal iz Senovega na postajo v Brestanico, so mi Brestaničani z velikanskim zadovoljstvom pripovedovali, da je sod za škropljenje: cest že gotov in upajo, da bo tudi kmalu stopil v akcijo. Upajmo! 25. maja na rojstni dan našega maršala Tita sem se sprehajal po okraju in se veselil z ostalim prebivalstvom ljubezni, ki j o izkazuj e naš narod svoj emu voditelju tovarišu Titu. Povsod so bile razobešene zastave v počastitev rojstnega dne. Nemalo pa sem se začudil, ko sem se vrnil v Krško in nisem opazil niti ene zastave, čeravno je v Krškem precej državnih ustanov. Skušal sem najti opr&viči-! lo, ali površnost, alf pozablji-! vost. Mogoče (sem si mislil), da | Krčani zaradi tega niso izobesi -i li zastav, da jim ne bi kdo oči-| tal, da spadajo zastave v pro-j slavo binkoštnega ponedeljka! 1 Uredništvo »Posavskega tednika« je imelo namen razobesiti zastavo, ako bi imeli proštom uredništva okna na cesto, Ker i pa so okna na dvorišče, bi te zastave itak nihče ne opazil, zato je uredništvo tudi ni razobesilo. V Brežicah sem bil priča zgo-1 govinskemu dogodku, ko so se 4 pionirji trgovskega življenja v našem okraju, bivši ravnatelji OME, sestali in se hoteli dati slikati v večen spomin potomcem. Na žalost do slikanja ni prišlo zaradi enega člana, ki zaradi neobrite brade ni bil fotogeničen, a po obisku olepševalnega spo- j salona pa fotograf ni imel več časa, da bj ovekovečil četvori-co. Potrebno bi bilo vsekakor, da dogovore za ponoven sestanek realizirajo. Odborniki občinskih ljudskih odborov naj bi zastopali interese svojih občanov, zato so jih volivci tudi izvolili, v ponedeljek so bile v malih Vdenicah, občina Kostanjevica volitve v osnovne organizacije SZDL, vendar občinski odbornik, ni uspel, da bi se tega važnega dogodka udeležil in pomagal • pri volitvah, kajti »prisiljen« je bil, da beli in čisti cerkev, med tem časom, ko so njegwi volivci zborovali. Pozdravlja Vas Pepče Dobriča Ćosić: DALEČ JE SONCE... Praviš, da je prišel za ljevalca,« si je Jovan sproti Iz-narednika in dobil četo pod po- misijah veljstvo H6, tri sto hudičev, pa-j »Kaj praviš, s!uqo je dobil? meten cmvek.Ta se ti je vedno ^ ze;0 rad imam Vaša, toda že ;epo znašel. Ko smo b;b na Ko- j nekdaj je bit komolčar ka-sovu, ti je v hiš, nekega ar-, kor vsi drugi. Danes se, dragi navtskega bega skutni nekakšne moj, vsak bori zase. Pametni zlatnike. Pravijo, da je zaradi tega zabodel amavtovo hčerko. Samo kdo bi vedel, če je res. Sam ni tega nikdar priznal V Cačku pa si je napravil hišo. Služba nama tega ne prinese. Jaz sem trpel kot pes, hranil vsak sold, pa si vendar nisem mogel napraviti hiše... Tak tako praviš, četni komandir! Pameten človek. A jaz, vidiš, še vedno kaplar! Oficirji — prekleto seme -- dobivajo čine po vsakem boju s partizani, mi pa, na primsr jaz: ni in ni, ničesar ni.. Ko se pojavijo komunisti, nam oficirji obljubijo čine. zvišanje plače .. .