C. C. Post ale. — Esce ogni mercoledi e venerdi —16. novembre 1921 Posame zna Itevilka 25 stotink Izhaja vsako sredo in petek. Stane za celo leto 15 L * » pol leta 8» » » četrt leia 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. st si V GoncL v sredo 16. novembra 1927 Letox. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdaje konsorcij »Gor. Strar že«. — Tisk Katoliškf tiskarne v Gorici. Ri> vu Piazzutta St. 18. Uprava in uredništvo- ulica Mameli Itev. 5 (prej Scuole). Teles, int. itev. 30$ Zct snago in red. Če opazuješ po raznih naših vas seh naše kmečke in druge hiše in tudi naše ljudi, te marsikdaj ne; prijetno dime, ko vidiš, da gospo; dari pri nmogih nesnaga in da mno; gi ne poznajo nobenega veda. Kar se javnih prostorov in cest tiče, vcmo, da posameznika ne za; dene nobena krivda. Za morebitne grehe na ieh krajih nosi odgovor; nost občinska uprava, ki je mnogo; kje z delom preobložena ali izčrpa* na. Odgovornot pa nosi vsak posa* meznik za svoj dom, svoje bivališče. Du vhida tu snaga in red, to je nje; gova dolžnost. Pomislimo samo, ko; liko udobnejše in prijetnejše je bU vanje v snažnem, svetlem stanova; nju, kjer je vsaka reč na svojem mestu kot bivanje v kakih zuduhlih, umazanih prosiorih, kjer je vse kri; žem razmetano, da skoro prestopiti ne mores. Kako je prvo stanovanje zdravo in kako so v drugem razpas sene kali najrazličnejših bolezni. In kako se postaviš s svojim čednim, prikupnim domom, če te obišče ne; znanec, medtem ko mogoče tvoj sosed z občutkom sranm v srcu vodi svojega gosta v svoje zakajeno in zanemnrjeno domovanje, kjer mil ne more nuditi niti snažnega stola. In kukino sodbo si napravi potent tujec? Skrbimo zafo vestno in z ljubeznijo, da bo naš dom, naše stanovanje sna/.no in zdravo, da bo vladal na dvorišču, pred hiso in pred hlevi red. Kar velja za domačijo in bivališ; če, to mora veljati v polni meri se: veda tudi za njene prebivalce. O nori modi in potratnem lišpanju, kateri je ponekod podvržen zlasti ženski svet, smo ze večkrat pisali in jo obsojali. Ravnotako pa moramo grajaii, Ce mnogi, — med temi so večkrat tudi taki, ki se na zunaj šo; pirijo —, ne skrbe za snago svojega telesa in za čistoto svoje obleke. Iz; postavljajo se s tern raznim bolez; nim in tudi njihova osebnost trpi radi njihove nemarnosti. Oboj; no je pa škodljivo in rodi lahko zle posledice. Zato brigajmo se, da bo naša obleka vedno dostojna in čista \ in ne štedimo z vodo pri umivanju I svojega zivota. »Zdrava duša v zdravem telesu«, pravi pregovor. Ko skrbimo tedaj za snago in zdravje po zgornjih ! nuvodilih, delamo posredno hidi za zdravje naših duš in naših src. Tudi v tern pogledu je ireba po naših va; seh marsikaj zboljšati, ozdraviti. Notranjost mnogih naših ljudi je le prepogosfo do vrha natrpana z nes snago. Neodkritosrčnost in zavid; Ijivost, prepirljivost in obrekljivost in še druge razvude so ponekod za; strupile vasko zivljenje. Iztrebimo to nesnago iz nas in napravimo zdrav red v medsebojnem občeva; nju med sosedi. Vemo, da so ljudje, ki kujejo iz neprijateljstva med vas; čani kapital. So tudi taki, ki se po: sluzujejo neodkritosrčnosti, da bi pridobili ljudi za svoje namene. Ne posnemajmo jih! Zgradimo in ustvarimo po naših vaseh zivljenje zaupanja, značajnosti in mcdseboj; ne ljubezni, da bo zivljenje lepo i in znosno med sosedi! Kaj se godi po svetu? iM.ed Združenimi državami se* verne Amerikc in med Francijo se je zadnje mesece bil tih, a zato tern hujši boj. Šlo je za gospodarska vprašanja, za earine. Francija je, kot znano, letos poleti sklenila z Nemeijo trgovsko poßodbo, v ka- teri je Nemeiji zagotovila predno- sti in ugodnosti: ki jih nima nobena druga država. Takoj so se oglasile tudi druge državc in zahtcvale zasc iste carinske olaišave, kot jih uživa Nemčija. Posebno Združene clrža? ve severne Amerike so potrkale na vrata Francije in precej ener^ieno pobarale, kaj misli Francija storiti z amerikanskimi izdelki. Francozje so od^ovorili tudi precej odločno. Beseda je dala bescdo. Pisarili so sem in tja. Zadnje dni se je stvar zakljueila. Obe stranki sta nekaj odnehali. Ko se je zadeva že na^i» bala h koncu, je znani amerikanski strokovnjak za narodno gospodar? stvo Fr. H. Symonds napisal članek z naslovom »Francosko;amerikan? ski carinski spor«, v katerem opo= zarja na dalekosežne posledice ca? rinske borbe. Pomen carinske borbe. Symonds piše: »Resnienc vrcdno? sti, za katere je šlo v zadnjem pre= piru med Washinijtonom in Pari* zom radi nove franeosko*ncmške carinske pogodbe, so bile razmero« ma malcnkostnc. Pomen tcßa do- t^odka pa je bil, ako u,a motrimo z cvropskeßa stališea, zelo velik. Ne? razpoloženje, ki ga je ta prepir vzbudil v Evropi, jc vzrastlo iz dveh eisto razlienih okolnosti. Prva je amerikansko prodiranjc v Evro- no, ki se javlja v vsakem kotu sta? rc-ga sveta, druqa pa je zavest, da hoče Amerika Evropo osamiti, ji odvzeti vsako odločilno besedo in jo izključiti z amerikanskega trga! Amerikansko prodiranjc pa ne ob? stoji v prisotnosti amerikanskih le* toviščarjev v Evropi. Lctoviscarjev se Evropejci ne bojijo, nasprotno, še marsikateroneumnost jim odpu* sti jo, ako le prinesejo dolarjev. Ev= ropejee namrcč vedno bolj razburja prodiranje amerikanskih tvorniear? jev na evropski trg. Ako qres v ki? no, vidiš tarn prav ^otovo ameri* kanske filme. Cestne železnice ima* io kot ßlavni okrasek naznanilo a- rnerikanskega brivskeßa orodja. Za* nesljivi amerikanski avtomobil iz* polnjuje svojo naloßo od Rokav- skeßa nrcliva do skrajneßa Urala. Amerikanski stroji orjejo polja, a= merikanski pisalni stroji so vdrli celo v zunanja ministrstva velesil. Skratka, prisotnost amerikanskih izdelkov se ne da utajiti niti pre* tirati. \T nasprotju s tern pa je vsak ev* ropski narod imel priliko, da je spoznal amerikansko politiko iz* kljuecvanja. Naši (amerikanski) cas rinski zak'oni branijo kot kitajski zid evropskim tvorničarjem vstop. Naši zakoni o priseljevanju zadr* žujejo milijone in milijone, ki tvo* rijo v drußih državah težko in po* ßubno breme brezposelnosti. Celo naši poskusi v čednostnem življe* nju imajo za Evropo posledice. Prc* poved vživanja alkohola je moßoe* no francosko vinogradnistvo skoro unieila.« Evropa se brani. Symonds nadaljuje: »Amerikan* ska nevarnost za Evropo je torej obsežena v dveh besedah: prodira* nje in izkljueevanje. Evropa je de* set let z rastoeo razburjenostjo pro- ueevala amerikansko nevarnost. Iz tega proučevanja jc že izvajala nauk. Po evropskcm pojmovanju je poscst mogoenega in rodovitne* ga ozemlja v notranjosti politienih in carinskih mej glavna podlaga amerikanskega procvitanja. In na nedoločen, zclo nedoloeen način se je Evropa ogledala po kakršnikoli obliki kontinentalnega sestava, ki bi vsaj v neki meri posncmal ame* rikanskega, odpravil pogubno med* sebojno ožje tekmovanje, omogo* čil syetovno tekmovanje z Zdruze- nimi državami v inozemstvu in za* drževal amerikansko prodiranje na evropski trg. In ta francosko*nem> ska carinska pogodba končno ni bi* la prvi, ampak drugi korak v tej smeri. Prvi je seveda bil veliki je* klcni in žclezni kartel, ki je nepo* sredno sledil ureditvi francosko* nemške zunanje politike v Locar* no. Ob koncu vojne je Francija za* sedla v Alzaciji in Lotaringiji naj* vi čje ležišče železa v Evropi. Ncm= čiji pa jo ostal skoro cnak delež premaga. Po Locarnu sta obe na= rn'.'ni industriji spoznali, da bi bila neizogibna poslcdica nadaljnih spo» rov skupen polom in zato sta u= stvarili kartel, ki naj bi sc razteg* nil tudi na druge pomcmbnejše pro* izvajalce, t. j. na Češko, Belgijo in Luksemburg. Nova francosko*nems ška carinska pogodba jc logični drugi korak v tej smeri. Angleška smer, Vzporedno s tern razvojem na celini je šel razvoj v Angliji. Dose* daj ]c anglcška težka industrija odklanjala vsako udeležbo pri ev> ropskem kartelu. Glavni vzrok za to je bilo pae upanj-e, da si bo An? glija ustvarila sama svoj sestav na podlagi britanskega svetovnega ce* sarstva. Evropske celinskc države se trudijo, da bi ustvarile carinske pogodbe, ki bi jih varovale ameri* kanskega prodiranja. Angleška via* da pa skuša pri svojih prekomor* skih kolonijah in dominijonih do> seči priznanie prednosti za Anglijo. Vprašanje vojnih dolgov. Z vprašanjem carin je neizogib? no združeno tudi vprašanje vojnih dolgov. Evropa trdi, da ji je popol* noma nemogoee narediti tri stvari hkrati, namreč: poravnati dolgove, plačati privatna povojna posojila, najcta v Ameriki in kupovati in prevzemati izdelke, ki preostajajo Ameriki. Zato je Evropa prepriča* na, da bo Amerika prej ali slej er* tala evropske vojne dolgove ali pa znižala carinske meje. Nekateri ce* lo verjamejo, da se bo oboje do* scglo.« Posledice za Evropo. Symonds končuje: »Enostavna resnica je, da so samo strasti in globoko sovraštvo, ki ga je povzro* čila vojna in povečale mirovne po* godbe, prcprečevale take pogodbe. Gospodarski nered, ki je sledil voj* ni, je bil še večji kot politični. Ta* ko stanje pa mine. Ako se narodi še tako sovražijo, vendar na skup* ni poti, ki pelje do koristi, lahko postanejo prijatelji. In zajemljivo jc, da sta ravno nemški in franco* ski narod pokazala pot v to smer. ' Poleg tega pa morajo Francozje tarn kupovati tvorniške izdelke, kjer prodajajo svoja vina. Ker pa severna Amerika izključuje vsa vi* na, zato bodo Nemci uživali to prednost, kajti Nemci so priprav» ljeni zamenjati svoje blago za vino. V resnici kaže, da bodo iz sedanje* ga razvoja stvari v Evropi vlekli Nemci največje dobičke. Nemci so svojo industrijo uredili po ameri* kanskem vzorcu; sprejeli so ame* rikanske načine in so pripravljeni s svojimi carinami poveeati svojo' zunanjo trgovino. Končni sklep zadnje carinske borbe je torei ta, da Nemeija po* lagoma vzpostavlja svojo predvoj* no moč. Politična nadvlada se ji je sicer zmuznila, zato pa se je z vso svojo staro močjo in spretnostjo posvetila borbi za gospodarsko nadvlado. In ako bo sploh kdaj ka» ka evropska država sprejela boj z Ameriko, bo to gotovo Nemeija.« Sklepne misli. % Tako pravi Fr. H. Symonds. Pa ni osamljen v tej sodbi. Od povsod se oglašajo strokovnjaki, ki potr* jujejo njegovo' mnenje. Razmere v Evropi se urejujejo. Poeasi se bodo popolnoma ustalile in takrat se bo zopet začelo tekmovanje, ki se bo končalo s ^opolnim porazom ene skupine. Vprašanje je seveda, ka* tera bo tista skupina. Okno v svet. Francosko s jußoslovanska pogodba. V petek 11. novembra sta Briand in Marinkovic slovesnp podpisala prijateljsko pogodbo med Francijo in Jugoslavijo. Korošec o francoskosjugoslovanski pogodbi. Dr. Korošec je v razgovoru s so* trudnikom bclgrajskc »Politike« iz- javil, da so Slovenci sprejeli vest o podpisu francosko * jugoslovanske pogodbe z izrednim zadovoljstvom. Obnovljena srbsko«hrvatska koalicija. Radic in Pribičevic sta združila svoji stranki v parlamentarno in politieno zvezo. Nova zveza je ze= lo podobna predvojni srbsko*hr* vatski koaliciji v budimpeštanskcm državnem zboru. Politični krogi jo razlagajo kot poskus enotne fronte preeanskih pokrajin. Francoski državni proračun znaša 42 milijard frankov. Od tch odpade 21 milijard na plačevanje dolgov, 9 pa na armado in mor* narieo. Zakon za zaščito države v Romuniji. Romunska vlada je predložila parlamcntu zakon za zaščito drža= ve, javnega reda in monarhije. Czernin o »Anschlusssu«. Nekdanji avstro*ogrski zunanji minister grof Czernin je nedavno izjavil, da jc združitev Avstrije z Nemčijo neizogibna. Ruska opozicija. Stalinova skupina je sklenila iz? ključiti iz komunistične stranke Trockega, Kamencva in Zinovjeva in jih vreči z vseh odgovornih mest. Kamenev je poslanik v Ri* mu. Verjetno je, da bo radi ome* njenega sklcpa odpoklican. Vodite* Iji opoziciie bodo z izključitvijo iz stranke izgubili vsako zakonito podlago za boj proti sedanji vlad* ni večini. Stran 2. »GORIŠKA STRAŽA« Beneš bo odstopil? Češki listi pišejo, da se zunanje* mu ministru Benešu majejo tla pod nogami. Kot njegov naslednik se imenuje dr. Hodža, sedanji naučni minister, ki je prav te dni v Angli* ji, kjer se, kot trdijo, vpeljuje v zu* nanio politiko. Obravnava proti macedonskim dijakom. V Skoplju se bo v kratkem pri* eel proces proti zaprtim macedon* skim revolucijonarnim dijakom. Zagovarjala jih bosta dr. Trumbie in Drljcvic. Angleskosegiptovska zveza. Egiptovski ministrski predsednik Sarvat paša je bil pred kratkim v Londonu, kjer se ie s Chamberlai* nom razgovarjal o sklenitvi zveznc pogodbe. Sarvat paša je z izidom razgovorov zelo zadovoljcn. Fan Noli v Moskvi. Bivši albanski ministrski pred* sednik Fan Noli je, kakor poroča berlinsko glasilo ruskih emigrantov »Rul«, prišel v Moskvo. Nemški listi poroeajo, da je bil izvoljen v predsedstvo komunistiene interna- cionale. DNEVNE VESTI »Goriška Straža« zaplenjena. Zadnja številka »Goriške Stra* že« je bila zaplenjena. Priredili smo drugo izdajo. Prefektura nam je poslala sledeei odlok. Štev. 3927/Gab. Goriški prefekt, vpoštevaje, da elanek z naslo* vom »Žalostno pismo«, objavljen v 80. številki lokalnega periodiene* ga lista »Goriška Straža« z današ* njim datumom, lahko s kritiko ukrepov, ki jih je politiena oblast uporabile proti nekaterim društ* vom, in s tern, da tistim ukrepom pripisuje neresniene, javni nravno* sti škodljive poslediee, ustvari v prcbivalstvu tako duševno stanje, ki bi ga nagnilo k odporu proti iz* danim odredbam ali kakorkoli vz* budilo živo razburjenje, ki bi lah* ko vplivalo na javni red; glede na kr. odredbi od 15. julija 1923. St. 3288 in 10. julija 1924. št. 10881; odrcja zaplembo zgoraj imenovanega lista in naroča goriškemu kvestorju, naj poskrbi, da se bo ta ukaz izvršil. Odgovorni urednik »Goriške Straže« je dolžan v prihodnji šte? vilki lista objaviti ta odlok ali iz* vleeek iz njega. Gorica, 11. nov. 1927. leto VI. Prefekt: Cassini. Profesor Kržišnik umrl. V nedeljo 6. novembra je umrl Jožef Kržišnik, profesor zgodovine na knezoškofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Star w bil 55 let. Vsi, ki so ga poznali, vedo, da jc z njegovo smrtjo zadela šentvid* sko gimnazijo velika izguba. Pokoj* ni je kot kaplan služboval tudi v naših krajih, namree v Črnem vrhu nad Idrijo. Razpuščena društva. »Edinost« od 11. novembra poro* ea, da je tržaški prefekt razpustil »Zvezo mladinskih društev« v Tr* stu, ker je bilo nieno delovanje protinarodno in ker je po razpustu skoro vseh njenih članic obstojala bolj po imenu nego dejansko. Ra- di protinarodnega delovanja je bi- lo razpušeeno tudi »Trgovsko izo- braževalno društvo« v Trstu. POZOR NA BANKOVCE! Opozarjamo, da vsi bankovci po 25 lir, ki jih je izdala država ali Has lijanska banka (Banca d' Italia) ali neapeljska banka (Banco di Napos li) ali sicilijanska banka (Banco di Sicilia) zgubijo dne 31. dec. 1927 veljavo. Državni bankovci po deset in pet lir stopijo iz zakonitega obs toka dne 31, dec. 1927 in bodo zgus bili svojo veljavo 30. juniia 1928. Bankovci po 1000, 500, i00 in 50 lir, izdani od neapeljske banke in od sicilijanske banke so bili odtegnjes ni iz zakonite^a obtoka dne 30. jus nija 1927 in bodo zgubili svojo ves Ijavo dne 31. decembra 1930. Do tega dne jih bodo vsi denarni za- vodi brez obotavljanja sprejemali. Naj opomnimo, da bankovcev, ki so odtegnjeni iz zakonitega obtoka, zasebniki sicer niso dolžni spreje» mati, pač pa jih sprejema.jo denar* ni zavodi in drugi uradi. Oblika novega državnega zbora. V Rimu je te dni zboroval Veli- ki svet fašistovske stranke, ki se je bavil z vsemi važnejšimi vprašanji notranje in zunanjc italijanskc po* litike. V svoji seji dne 10. novem» bra je doloeil tudi smernice, po ka* terih bo sestavljeno bodoee Ijud- sko zakonodajno zastopstvo. Poro« eilo o tern vprašanju obscga 12 toek. Prvi odstavek se glasi: »Vsak sestav narodnega zastopstva mora izhajati iz sedanjega položaja v Italiji, to se pravi: unieenje vseh političnih strank, ki so fašizmu na? sprotne, obstoj ene same politiene stranke v službi vladc, pravno pri= znanje velikih proizvajalnih in go* spodarskih organizaeij naroda, or? ganizacij, ki so sindikalno^korpo* rativna podlaga drzave.« Nasled« nji odstavki urejujejo vprašanje kandidatov. Sedmi odstavek govo- ri o volilni pravici, ki se bo določe? vala po sindikalnih prispevkih in torej ne bo splošna in enaka. De* scti odstavek določuje število po* slancev, ki jih bo 400 mesto seda- njih 560. D van a j sti elen pa govori O' senatu, ki bo ostal bistveno ne* spremenien. Poroeilo se koneuje s pozivom na pravosodnega mini? stra, naj izdela vse potrebne zn> konske naerte in naj jih v januarju 1928. predloži Velikemu svetu. Koliko je miličnikov? Po uradnih podatkih je bilo v 5. letu fašistovskc dobe sprejetih v milieo 40.000 ernih srajc. Če odšte* jemo tiste, ki so bili v tern letu iz* kljuecni iz milice šteje le^ta sedaj 8074 eastnikov in 211.000 midičnikov in naeclnikov eet. Časnikarstvo na univerzi. Na berlinski univerzi so ustano? vili stolieo za easnikarstvo. Zasedel jo bo kak izreden profesor. Noblova nagrada za literaturo. Švedska akademija je podelila Noblovo nagrado za literaturo za 1. 1926. italijanski pisateljiei Deled* da. Grazia Deledda se je rodila 9. oktobra 1873. v Nuoro v Sardiniji. Ko je bila stara petnajst let, je iz* dala svojo prvo zbirko novel. S se* demnajstim letom je napisala svoj prvi roman »Fior di Sardegna« (Sardinska cvetka). Vse njeno pi- satcljsko ustvarjanje je bilo posve- eeno skoro izkljueno Sardiniji in sardinskemu prebivalstvu. — No? blova nagrada je odlikovanje, ki ima svetoven pomen. Vsako lcto se zanjo potegujejo največji učenjaki, misleci, državniki in pisatelji vsega sveta. Pogodba o odpravi vizumov na potnih listih med Avstrijo in Čchoslovaško stopi v veljavo 1. ja= nuarja 1928. Red zlatega runa. Španski časopisi pišejo, da bo kralj Alfonz 1. 1929. sklical zboro* vanje vitezov zlatega runa. Člani tega reda so skro vsi vladarji in nekatere druge odlicne osebnosti, n. pr. Poincare, knez Biilow itd. Clan je tudi bivši nemški cesar Vi* ljcm. Kako se bodo neki ti prija* telji pogledali, ko se bodo sestali? Princ Umberto, prestolonaslednik se bo zaročil z belgijsko princezinjo Marijo Josi* pino. Poljski socialisti in delavska diktatura. Glavni odbor poljske socialistic* ne stranke je sprejel sklep, ki se glasi, da delavska diktatura ni združljiva s socialistienim program mom. Vremenske nezgode v naših Gorah. V noei od srede na četrtek prej* šnji teden je morala pretrpeti Soška dolina, zlasti njen zgornji del, straš* no neurje. Divjal je grozen vihar in dež je lil ko iz škafa. Soča in njeni hudourni pritoki so silno na* rasli in med divjim bneanjem valili proti dolini skale, grušč in drva, lo* mili drevesa, odnašali in podirali mostove in izpodjedali ceste. Vihra je med tern pa bieala drevje, pre* tresala hi'se in dvigala strehe. Bila je grozna, strahotna noe, ki bo osta* la v spominu vsem, ki so jo pretr* peli. Kakor reeeno se je neurje naj* hujše zneslo nad Zgornjo soško do* lino. Bovec sam, ki je na višini, jo je izkupil najcenejše. Največja ne« sreea je zadela posestnico Marijo Lajner, kateri je nevihta razkrila hi* šo. Veliko hujše je pa bilo v Čez* soči, ki leži v nižini ob Soei. Vo* dovje je preplavalo del polja in . vrdlo tudi v vas. Grozni vihar je ! pa pokončal ali zlomil okrog dvaj* set streh. Koliko strahu so pretrpe* li ubogi Čezsočani v temi in nalivu, bojee se najhujšega, je težko do* povedati. Veliko škodo je napravila povo* denj na cestah in mostovih. Cesta med Soeo in Bovcem je porušena na mnogih krajih in jc vozovni pro* met ncmogoe. Tudi ccsta med Bov* cem in Kobaridom je na več krajih trpela. Pri Tolminu je Soea prepla* vila polje in je bila nckaj easa uki* njena zveza med Tolminom in Sv. Lucijo. V Baški in Idrijski dolini so vo* de tudi moeno narasle, toda do po* plav ni prišlo. Po tern nalivu jc pritisnil mrazin je zaeelo zadnje dneve po naših gorah snežiti. Po Šoski dolini je sneg zapadel do bližine Ave in Ro* činja. Na Trnovskem pogorju so pod snegom že tudi obronki proti Vipavski dolini do Vitovelj. Kot slišimo je sneg ponckod do 70 cm visok. Nepričakovani obilni sneg je napravil precej zamud v železni* škem in avtomobilnem prometu, ki so bile pa takoj ostranjene. Vse kažc, da se nam obeta dolga, ostra zima. Ha grobu Simana Gregorcico. Kmalu bo prišel 24. november, tisti dan, ko se mnogi spomnimo Simona Gregoreiea, pesnika naše zemlje in našega srea. Dne 24. no> vembra 1906 je pesnik zatisnil trud* ne oei. In dva dni pozneje smo ga spremili, tisoei in tisoei bratov, na poslednji poti proti planinskemu raju, proti cerkvici Sv. Lovrenca. Oj tc/ka pot, oj to/na pot, ko od srea srec se loči, mi spremljamo tc žalujoči, saj ti na vekc greš od tod! Tarn gor mu je tekla zibelka, na Vrsnem. Mislimo, da se najlepše spomnimo njegovega spomina, če danes pogledamo v Gregoreičev rojstni dom in gremo tja na grob, ki nikoli pozabljen ne bo. Zato pri* obeujemo naslcdnje poroeilo: Roistna hiša Simona Gregoreiea stoji na Vrsnem št. 17. V njo je vzidana plošea, na njej bereš: V tej hiši se je rodil 15. okt. 1844.1. pesnik SIMON GREGORČIČ Umrl je v Gorici 24. novembra 1906. Ozidje, ki si zmožno bilo, da velepevca si rodilo, ti, ako šc tako si malo, na vek se boš veliko zvalo. Plošei se pozna, da je bila razbi- ta na pet kosov, ki so sedaj lepo zloženi in vzidani, da tvorijo zopet oeloto. Plošča je namree med voj- no zginila s hiše. Ko so se ljudje po vojni vrnili domov, so jo našli ne* kje v grmovju. Bila je še cela. Na* ložili so jo na voz, a jo premalo za* varovali za prevoz, tako da se jim je med potjo razbila na pet kosov. Spomladi 1. 1926. so jo vzidali v no* vo hišo, in sicer brez vsake slo* vesnosti. V tej hiši gospodari sedaj pesni* kov neeak, sin Antona Gregoreiea, ki jc sprejel 1. 1882. Holza. Ker sem prišel v Vrsno na delavnik ponol* dne, sem moral govoriti v hiši sa* mo z Antonovo vdovo, mater jo se* danjega gospodarja, na pol'ju sem pa dobil veselega Ignaca Gregorei^ ea, drugega pesnikovega neeaka, ki zna menda vse striceve pesmi na pamet. Na Vrsnem živita še sedaj dve pesnikovi sestri. Sel sem Simona Gregoreiea ob= iskat na grob. Preprost, a prisreen spomenik nam kaže mesto, kjer poeiva to, kar je bilo na Gregorei- eu umrljivega. Pod pesnikovim re* liefom bereš: SIMON GREGORCIC 1844—1906. Pod tern napisom nam kaže re= lief mornarja, ki rešuje med hudim viharjem čolnie iz divjih valov. Spodai je napisano z velikimi čr- kami: Naš eolnie pogube otmimo! Leršega, za naš čas pomembnej= sega nagrobnega spomenika pač ni bilo mogoee postaviti Ciregorčiču. Na levi strani tega napisa here- mo še: Pridi, zvezda naša, pridi, jasne v nas upri oei! 1920. Na desni strani pa: Naj moj dom te zopet vidi, zlata zvezda sreenih dni! 1920. Ta dva napisa sta bila torej do* dana po vojni. Grob tudi danes ni pozabljen. Dva šopka še svežih planinskih cvetlic (planika, ruševje (rododen* dron) in spominčice) sta bila polo* žena na grob. Saj je Gregorčič danes najvernejši tolmae misli in želja tisoeev .. Ta grob nam je danes res svetišee ... Tudi jaz sem pokleknil na grob našcga vidca in se zatopil v misli neme. Ti, ki si nosil v svojem sreu vso našo bol, ki sedaj že zreš solnčno* jasno lice, obraz ljubezni in resni* ce, ti veš, da se ne prepiramo z Bo* gom. Bog že ve, kaj dela. Prepriea* ni smo, da živi v tebi še sedaj vsa ljubezen do našega rodu, ki si jo tako lepo izražal v življenju in je nas učil. Saj vzori niso doma na zemlji zapuščeni, tudi tvoji so se porodili iz večne luei in žive v tebi . še danes. Prosi za nas, da ne oma* I gamo! Ne daj, da bi veljala tudi o tvojem grobu beseda o pozabljeni zemlji . .. | Pomirjen sem odhajal od Gre* goreieevega groba. O, solnce je! Je, ker ga v globini duše eutimo! Da, tukaj jc klasični kot Gori* ške! Pod goro Krnom se je rodil v vasi Krnu Simon Rutar, Krnovo poboeje je dalo vse tri Gregoreiee: pesnika Simona, pisatelja Simona mlajšega in politika dr. Antona (h. št. \5). V bližnjem Kobaridu sta bila doma pesnik Pagliaruzzi in skladatelj Volarie, uro od Kobarida v Kredu se je rodil pesnik dr. Joža Lovrenčič, od Sv. Lucije ob Soči sta dr. Ivan Pregelj in Kragelj, preva* jalec Homera. — Pozdravljena lepa deželica gorska, ti zibelka naših velikih mož, ti zibelka in grob na* šega milega Simona Gregoreiča. - »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Za gledališča. Jugoslovanski državni proračun za 1. 1928.—29. določujc, da smejo državna glcdališča porabiti vse svo* je dohodke. Poleg tega jim nakazu* je še velike denarne podpore. Vsa tri državna gledališča (Belgrad, Za- greb, Ljubljana) bodo dobila 33 milijonov 300 tisoč dinarjev. Od tega odpade na Ljubljano 6.300.00Ö dinarjev. Državno podporo bodo dobila tudi dežcina gledališča, n. pr. slovensko gledališčc v Mariboru. Obravnava proti ogrskim komunistom, ki se je že dolgo vršila v Budimpe* šti, se jc prejšnjo srcdo zaključila. 35 obtožencev je obsojenih, 10 pa oproščcnih. Ko je predsednik raz* glasil obsodbo, je občinstvo vpri* zorilo velike nemire. Velika nesreča v rudniku. V premogovniku v Št. Janžu na Dolenjskem jc v torck izbruhnil požar. Vncli so sc gorljivi plini. Požar se šc vedno širi. Trijc rudarji so sc zadušili. Škoda je velika. Aljehin in Capablanca sta do 11. novembra igrala 27 par? ti.i šaha. Stanje je šc vedno isto. 4 je dobil Aljehin, 2 Capablanca, 21 jih je neodločenih. Vremenske nezgode. V triglavskem pogorju na Go* renjskcm je prcjšnji tcden divjal hud viha_r. Nalivi so povzročili, da je voda prestopila bregove in po* plavila polja in vasi. V Bohinjski Bistrici stoii voda po hišah. Padala je tudi toča. Polja okoli Ljubljane so poplavljena. Kralj krstni boter. Uslužbencu radiopostaje v Bel* gradu Pctru Rodiču sc je nedavno rodil scdmi sin. Mcd srbskim naro* dom je star običaj, da kumujc sed* mcmu sinu kralj. Zato sc je Rodič obrnil z zadcvno prošnjo na kralja Alcksandra. Kralj je prošnji ugo* dil. Pri krstni ceremoniji je zasto* pal kralja polkovnik Rajičič. Tako je prav! V Mctzu v francoski Lotaringiji jc uboga vdova z desctimi majhni* mi otroki zadeki v loteriji milijon frankov. Radi tc srcčc sc pa ni prav nič prevzela. Rekla je, da bo dcnar porabila za izobrazbo in boljšo bo=- dočnost svojih otrok. Kako se godi Nemcem v Alzaciji? Poincarc, ki ga smatrajo Ncmci za svojega največjcga nasprotnika, je imel aprila meseca na univcrzi v Strasburgu govor, v katcrcm je slovesno priznal, da je potrcbno, da se otroci nemških staršev učijo tudi nemščinc. Novi prosvetni šef za Alzacijo-Loreno, g. Pfistcr, je šolskim nadzornikom treh depart* manov v Alzaciji razposlal okrož* nico, ki vscbujc navodila za pouk v ljudski šoli za leto 1927—28. G. Pfister ugotavlja, da sc je direktna metoda v poučevanju francoščine obncsla. Kljub temu pa naj sc uči* telj nc drži strogo tc mctodc, am* pak naj rabi za razlago tudi nemški jezik. Okrožnica priznava, da v Al* zaciji prevladuje nemščina kot ob* čevalni jezik in »ncmščina je splo* šno ostala obredni jezik vsch trch izpovedanj; nemščina je tudi ko* ristna v gospodarskem in praktič* nem življenju.« Prosvetni šef odreja radi tega, da »mora biti sola dvojc* zična v krajih, kjcr jc ncmščina ob* čevalni jezik.« Do letos je pričcl pouk nemščine šele v 3. razredu. »Kcr se pa otrok začne učiti pri osmem letu vcronauka — namreč v nemškem jcziku — je potrebno, da se pripravi na to, da ga bo razumel. Radi tega prcdpisujemo, — pravi okrožnica — da sc učcnec v dru* jjcm šolskcm lctu od drußega pol* letja dalje, ko bo znal pravilno čitati francosko, pričnc učiti čitati nem* ško, v začetku v latinskih, potcm v nemških črkah.« V 3. razredu se poučujc nemščina tri ure na tedcn; veronauku, tudi v ncmškem jeziku, so pridržane štiri ure na teden. Kaj je novega na deželi? Rihemberk. V soboto dne 5. t. m. sta se tu poročila mnoßoletna, vrla, zvesta in požrtvovalna člana našega cerkv. pevske.^a zbora Danijcl Z.!4onik in xMarija Kodrič. Njuni pcvski tova- riši in tovarišice so iima pri poro- ki, ki se je vršila s sveto mašo, lepo pcli. — V imenu vse.^a zbora jima vošči vso srečo v novem stanu Fle* ketur.Bas XIII. Ledine. Dne 14. t. m. se \o poročil tu u,- Dominik Žakelj iz čislanc tukajš* njc rodbinc z tfdč. Marijo Lazar iz Dolnje^a Vrsnika. G. Dominik Ža= kelj ie bil načclnik ^asilne^a dru* štva in vesten ccrkveni pcvec. Do prihoda sedanjc^a ^. župnika je tudi sam poučcval petje. Sploh je bil vseskozi zelo delaven in zave? den mladenič. Gasilno društvo se mu tem potom prav iskreno zahva* ljuje za ves trud in požrtvovalnost v prid društva. G. Dominiku in njeijovi mladi družici žclimo prav iz srca obilo sreče v novem stanu. Sv. Križ na Vipavskem. Zopet jc zasekala neizprosna smrt ^loboko vrzel med mladino naše občine. Ugrabila je če ne naj* boljšetfa, <*otovo pa ene^a najbolj* ših mladcničev, nadebudne^a in kot mravlja pridnej|a Franceta Ina^ rno iz spoštovane družine Inamo iz Plač. Podle^el je po kratki, a mu6 ni bolezni v tržaški bolnišnici. Po* kojni jc bil eden ^lavnih stebrov bivšega Prosvetneaa društva, vee* kratni predsednik, bla^ajnik in knjižničar. Na domaeem odru je bil poznana osebnost. — Bil je vnet za vse dobro in koristno, pies in drugc fantovske norčije a,a niso mi* kale. Kako je bil pokojni iiriljubljen in spoštovan pri občanih, dokazujc dejstvo, da La je članstvo domaee hranilnice in posojilnice že pred leti, vkljub nje^ovi mladosti, izvo> lilo v nadzorstvo. Ko izrekamo u= žaloščeni družini naše iskreno so* žalje ob britki izgubi, želimo da bi vsa mladina naše občine sledila nje^ovemu z^ledu. Pokojniku pa ohranimo med nami trajen spomin. Veena lue naj mu sveti. Dra^i France, na svidenje nad zvezdami! Srpenica. V ]>etek, dne 11. t. m. smo poko* pali mater bivše^a obe. tajnika ^. Antona Trebšeta, ^o. Jožefo Treb* še. Po dol^em življenju, ki ^a je vse^a z brezsebično liubeznijo da* rovala svoji družini, i_e bla^a žena po kratki bolezni preminula v lepi starosti 84. let. Do zadnjejfa je o- hranila vse svoje izredne duševne moči in neprestano skrbela za dom. Po<*reb ob asistenci bovške^a de* kana, kaplana in domačcsia qospo^ da je bil nadvse velieasten. Vsa Sr* penica je sledila rajnki na njeni po> slednji poti v lepšo domovino. N. p. v m.! Preostalim pa naše iskreno sožalie! Bilje. Vrendar smo dobili po doli»ih le* tih čakanja nove zvonovc iz livarnc De Poli v Vidmu. Zadnjo nedeljo 1 Hi je posvctil prevzvišeni knez in nadškof v škofi jskem dvorcu v Go= rici, nakar smo jih slovesno prepe* ljali v domačo vas. Trijc vozovi, na katerih smo jih vozili, so bili bo.<4ato in okusno okrašeni. Tudi vpre^c in konji so bili posuti s eve* tjem. Edino zvonovi niso bili nie oveneani, ker so tako izredno lepo izdelani, da bi cvetje zabrisalo njih ponosito krasoto. Pri zadru^i je ča* kala zvonove oßromna množica do- mačinov, ki so se razvrstili v veli* eastno procesijo in jih spremljali skozi vas do cerkyc, kjer je imel ! slovesno pridigo o pomenu in lepo* ti zvonov g. D. Doktorie. Zabvalna pesem, ki je zadonela po pridigi po našem svetišču, je prihajala res iz srca. Ker je vlada priznala le 1900 j kii teže zvonov, so se Biljenci odlo- 1 čili, da krijejo stroške še za nadalj* njih 575 kg. Tako imamo sedaj kra* sno zvonilo D F G — imenovano božično zvonilo —, kar daje veli? kemu zvonu poudarek in mogoe* nost. Izkušeni kolavdatorji bodo zvonove poskušali in prepričani smo, da bo njih sodba izvrstno iz* padla. Medtem ko bo stroj tiskal te vrstice, bodo novi zvonovi že peli slavospev Bogu iz biljenskih lin. Ncdcljska slavnost jc bila prav lepa in spodbudna, škoda, da jo je kalilo slabo vreme. Voznike in njih spremstvo je močil dež vso pot od Pcdgore do Gorice in iz Gorice do Bilj. Kijub temu so naši vrli ljudje vztrajali in s tem pokazali, kako ljubijp svojo hišo božjo in kako se radi žrtvujejo za podvig njene le* note. Zahvala gre tudi cenjenim botrcam in botrom, ki so se izkazali res kot vneti in požrtvovalni po* speševatelji našc cerkve in njene* ga najdražiega okraska — zvonov. Tudi vsem drugim dobrotnikom, ki so se na kakoršenkoli način potru* dili, da smo dobili krasne nove zvo> no\'c in da je njihova posvetitev tako lepo izpadla, prisrena hvala. Ob koncu naj sc spomnimo še g. kurata, ki se je mnogo pehal in mnogo drezal, da smo dobili zvo* nilo, katercga smo vsi veseli. Bog mu poplacaj njegovo delo! Sedlo. Čc nam bodo dopuščali stroški, naročimo še tretji zvon za vika* rijsko cerkev sv. Križa. Soglasje zvonov bi bilo potemtakem e\ fis1 gis1, ako zvonar doloei glas 2 sta* rima zvonovoma e1, gis1, ki tehtata približno 13 kvintalov, in tako on sam prevzame odgovornost za na? taneno rntonacijo novega zvona. Upati je, da se intonacija dobro po* sreči in da bomo imeli dobro zvo* nilo, kakor ga že davno imajo vse fare v »kcbariškem kotu« in bližnji Benečiji. Cerkveno oskrbništvo, ki vodi' nabavo novega zvona, se pri* poroča svojim župljanom in drugim dobrotnikom za dobrohotnc pri^ spevke, ki se zabeležujejo in po* trjujej'o z lastnoroenimi podpisi na nabiralni poli. Nihce naj se ne kesa denarjev, ki jih bo dal; vse= mogoeni* Bog vam bo to povrnil, in ee bodo vaše duše na oncm svetu od file-danja božjcga obličja zadržane, bodo prav ti zvonovi vaše žive verne brate k pobožni prošnji za vas opominjali in vsem živim in mrtvim služili! Od pondeljka naprej se vrsijo pri sv. Kri'zu v Sedlu duhovne vaje bolj za mladi svet in tudi za druge vernike. Vodi jih preč. g. dr. Mirko Brumat, stolni vikar v Gorici. Tudi okolieani se lepo vabijo k obilni udeležbi, kajti vsi se moramo za* vedati, da je tudi duša nekaj vred« na in da se tudi za Boga splaea kaj /rtvovati. Žabnice na Koroškem. Pretekli teden smo imeli žalosten pogreb 25*letnega fanta Jožefa Ro* senwirta, ki je služil pri letalcih in sicer zadnji čas v (Japua prov. Ca* serta v južni Italiji. Vkljub temu, da je imel le ljudsko solo, je ven* dar precej napredoval in postal in* štruktor v letanju. 29. oktobra se je ponesreeil. Pripeljali so ga do* mov. Pogreb je bil 3. novembra. N'elika vdelcžba domaoih kakor tu* di nekaterih tovarišev iz Capuc je prieala o vcliki priljubljenosti po* kojnega. — Par dni za tem sta pa umrla še dva druga Žabničana in sicer: Vincenc Mošic, oee našega kolesarja, in Tomaž Oicinger (Pec). — Vsem trem veeni mir, preostalim pa iskreno sožalje! Nekaj veselega je Pa to, da pri* dejo z decembrom v Žabnice dvc čč. sestri*rcdovnici iz Tomaja pri* rediti nekak zimski šivalni tečaj in sploh poueevati ročna dela. Tako ne bo treba mnogim deklctom hoditi na Trbiž. Drežnica. Že par let se pogovarjamo, da bomo napeljali elektrieen tok, ki bi služil za razsvetljavo in mlin v vasi Drežnici. Sedaj, ko je z dovo<* ljenjem vse v redu. je treba samo zaeeti z dclom. Sedaj sicer še ne vidimo, kakšne koristi bi bilo za obeino, a kesali sc tcga ne bodemo. Gotovo bi tudi stranske vasi ne ostale brez luei, ako enkrat uredi* mo. sorej, pogumno naprej! — Pe* karno jc odprl pred par meseci g. Rakuseek Mirko iz Drežnice. Kak* šna korist je za obeino, vidimo še* le sedaj, ker dobivamo svež in oku' sen kruh. Torej z umom in sreem naprej, sovraštvo, sebienost nazaj! Levpa. Dne 8. t m. je umrla v goriški bolnišnici usmiljenih bratov g.a Rozalija Levpuščck roj. Pirih. Ne* pričakovana vest o njeni smrti je žalostno zadela vse one, ki so jo poznali, a še bolj pa njene sorod* nike in prijatelje. Pokojnica, hei veeletnega župana in sedanjega občinskega naeelnika v Kalu pri Kanalu, je bila blaga in dobrohotna žena, pridna gospodi* nja tcr skrbna mati treh še ncdo^ raslih otrok, ki so ostali prepuščeni dobroti sorodnikov, ker se njih oče in mož pokojne žene nahaja v A* meriki. Na lastnc prošnje in na prizadevanje sorodnikov je bila dvakrat prepeljana v Gorico, kjer je sedaj tudi pokopana. Zal nam je, da nc počiva v našem rojstnem kraju, da bi tako lahko vsi na nje> nem grobu molili za njeno dušo! Spodnja Idrija. Živinski semenj na dan sv. Mar* tina, zadnji v tekočem letu, je prav za prav slabo končal. Na semenj so prignali samo devet glav živine. Tudi kupčija je bila zclo slaba. Sploh se opaža, da zadnji eas živin« ski semnji propadajo. Vzrok bo najbrž v tem, ker je cena živini ta* ko nizka. Cudno, se povprašujejo ljudje, kako da ima pa po meanicah meso kljub temu tako visoko cenoi Saj bi sorazmerno s padlo ceno pri živini morala pasti tudi cena mesu po mesnicah. Pa žal, tarn drže »tare ccne. Morda imajo nekateri raesar* ji kako predpravico? Pač pa moramo omeniti, da so bili na tem semnju dobro zajstopa* ni kramarji s svojo robo, Cesar do« sedaj ni bilo opažati. Toda radi slabega vremena je bila menda kupeija bolj slaba. — Nenavadno zelo zgodaj smo letos dobili tudi po dolini snei'. Sneži kakor v najhuj&i zimi. Radi visoko zapadlefia snega je oviran ves promet. Za lepim po' letjem in jesenjo kaže, da bo na* stopila zgodnja. in dolga zima. Idrijske novice. Prizadetim vpokojencem v Idriji. Deputacija vpokojencev v Idriji sc jc pretekli tedcn ponovno ogla* sila pri tajništvu K. D. Z. v Gorici, da bi posredovalo pri pristojnem uradu, da izplaca pokojniske za* stänke tistim vpokojencem, ki jih do danes še niso prejeli. Vpokojen* ci so bili toliko bolj iznenadeni, ker jim je rudniška uprava pisme* no zagotovila, da jim bodo pokoj* ninski zastanki izplaeani pri pri* hodnjih plaeevanjih. Tajnik K. D. Z. dr. Bitežnik je posredoval pri pokrajinski zakladnici in je ugoto? vil naslednje: Plaeilni nalogi so bili za vse vpokojence že pripravljeni. Dejansko izplaeilo se je zategnilo, ker je med tem izšel odlok o zni> žanju draginjskih doklad. Zato je treba sedaj vse plaeilne naloge še enkrat pregledati in če bo potreb» no popraviti. Prizadeti smejo sko* ro z gotovostjo prieakovati izpla* eilo zastankov do konca novem* bra. Le v skrajnem slueaju preveli- kega dela bi se moglo izplaeevanje zavleči za par dni. Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Pisma naših izseljencev. Iz Aumetz=a v prov. Moselle v Franciji nam pišejo: Nedelja 4. septembra 1927. je bil zelo lep dan. Bla^oslovili smo za=> stavo tukajšnjc^a slovenske^ja dru» štva. Slovcsnosti so se udeležili za* stopniki državnih in cerkvenih ob? lasti, mnosio okoliških društev, se* dem godb in na tisoče domačinov. Poscbno so nam pomagali uradniki rudnika, ki so dali na razpola.^o de* iavce, ki so delali oder in vse dru^e potrcbnc stvari. Skoraj vse stroškc ie plačal rudnik. Koliko žrtvujejo Francozje za nas! Pozdravljeni! Mi* hael in Marija Bevčar. Gospodarstvo. Zakol prešičev. V »Goriški Straži« smo že poro- čali, da je treba plačati od vsakcga prešiča, ki sc La zakolje, prcdpi? sano takso. Nekateri občinski na- čelniki so oprostili te taksc kmetc, ki so zaklali prešiča za lastno dru- žinsko potrebo. Na tozadeven sklep, ki so ^a prijavili prefckturi, jim je ta odgovorila, da ministrska okrožnica od 23. oktobra 1926 št. 163 ne dovoljuje prav nobcnih izjem od te takse. Torcj v smislu navedene okrožnice morajo tudi kmetje, ki zakoljejo prcšiča za do* tnaeo rabo, plačati predpisano užit« ninsko taksa Če ie prešič bolan, ^a mora preiskati živinozdravnik. Ako jc meso užitno, jc treba plačati užitninsko pristojbino; če pa meso ni užitno, ni treba plačati takse. O občinskih davščinah. Mnojjc občine so predpisale za 1. 1926. in 1927. davek od najemnins skc vrednosti (Tassa sul valore lo* cativo). Ugotovili smo, da so pred* pisali ta davek tudi za kmečke hiše. Davkoplačcvalce zato opozarjamo, da so oprovščene te.Lja občinske^a davka naslednje hiše: 1. hiše, ki niso v nobenem času leta opremljene s pohištvom>; 2. kmečke hiše, ki služijo iz* ključno zu stnnovünje poljedelcem ali pa zu shrumbo pridelkov in zU vine; 3. industrijska poslopja; 4. prostori javnih in zasebnih šol ter dobrodelnih ustanov; 5. gostilne in zdravilišča, Kdor je oproščen imenovanega davka, naj vloži prori davčnemu prepisu (»Avviso d' Accertamento« ali »Notifica«) rekurz tekom 20 dni, ko ga je prejel. Članom K. D. Z. je pripravljeno prirediti rekurz taj* ništvo. Tržne cene dne 14. novembra 1927. Česen L 1 do 1.10 kg; zelje sveže 60 do 70 cent, kg; zelje kislo L 1.60 do 1.80 kg; cvetača L 1.10 do 1.30 kg; čebula 90 cent, do 1 L kg; fi/ol navaden L 1.80 kg; coks L 2.20 kg; solata endivia 80 do 90 eent. kg; krompir 50 do 60 cent, kg; paradiž* niki 60 do 80 cent, kg; grah svež L 2.60 do 2.80 kg; repa kisla 20 do 30 cent, kg; radio L 1 do 1.60 kg; špinača 60 do 80 cent, kg; zelena (šelino) 70 do 90 cent, kg; fižol v stročju L 1.80 do 2.20 kg; motovilec L 1.40 do 1.60 kg; vrzotc 30 do 40 cent, kg; kost an j L 1.10 do 1.30 kg; jabolka L 1.40 do 2.60 kg; maroni L 1.70 do 2 kg; hruške L 1.60 do 3 kg; namizno grozdje L 4.50 do 5 kg; svcže maslo L 14 do 15 kg; presno maslo L 17 do 18 kg; mleko L 1 do 1.10 liter; jajca 65 do 70 cent. kom. Valuta. Dne 14. novembra si dobil: za 100 franc, frankov 72.15 za 100 belg. frankov 254.50 za 100 švic. frankov 353.90 za 100 češ.-slov. kron 54.42 za 100 dinarjev 32.28 za 1 sterling 89.02 za 1 dolar 18.?.<> Novci po 20 frankov 70.50 za 100 avst. kron 0.0256 do 0'0262 „ Vojno s odškodninske obligacije, dne 15. XL: 71.70. do 72.45 Lir do 258.50 „ do 355.90 „ do 54.72 „ 3253 „ 89.22 „ 18.42 „ 72.50 „ do do do do Iz sirokega sveta. Napredek ruskega letalstva. 8. novembra so ruske strokovne zvcze izročile rdeči armadi 30 le=> i tal, ki so jih nabavili s prostovoljs nimi prispevki svoiih članov. Na- biranje se je vršilo z geslom »Naš odgovor Chamberlainu.« Tudi poklic. V Londonu živijo ženske, ki se bavijo edino s tern, da predlagajo primerna imena za novorojcnčke. Angleške žrtve v svetovni vojni. Anglcški štatistični urad je ugo* tovil, da znaša število v svetovni vojni padlih angleških vojakov in mornarjev 1,069.825 mož in ne, kot so prej mislili, okroglo 900.000 mož. Telefonski pogovori s parniki. Ncmška državna pošta dela po? skusc za brcz/ično telefonsko zve« zo med suho zemljo in parniki, ki plujejo po visokem morju. Doseda* nji poskusi so se dobro obnesli. Povodenj v Hercegovini. Nad selom Popovo poljc se je utrgal oblak. Voda jc povzročila mnogo škode. Vee hiš je poško^ dovanih. Vlom v Karlovo vilo. Pred kratkim smo poročali o vlo? mu v vilo bivšega romunskega pre? stolonaslednika Karla. Sedaj pa javljajo pariški li'sti, da je vlom iz* vršii bivsi romnnski podkonzul na Dunaju Radoi in sicer po naročilu politične policijc v Bukareštu. Nova zarota v Mehiki. Mchikanska policija je odkrila novo zaroto proti sedanjemu dr= žavnemu redu. Središče zarotnikov je v severnem delu Mehike. Poli* cija je zaprla številne gospe čla? nice zveze za brambo verc. Osum> liene so, da so zarotnike podpiho- vale. Zaprt je bil tudi duhovnik I Anton Rodriguez. Kakor kaže, v Mehiki še ne bo mini. Nesreča na morju. V četrtek 10. novembra je priplul v beneško pristanišče parnik »Cra* covia«, ki je last tržaškega Loida. Razburkano morje ga je vrglo pro- ti plitvim mestom, kjer je nasedel. Na pomoč mu je prišla vlaeilna ladja. V istem hipu ie dospel v pri* stanišee neki drugi parnik in trčil v pomožno lad jo, ki se je vsled dobljenih poškodb potopila. Mo* štvo se je rešilo. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Vtič Andrej, St. Peter St. 76: üb pri. liki /j»lasitc sc v našcm tajništvu. I'rcjeli smo v Vaši zadevi zadovoljiv odgovor iz Rima. Treba je napraviti ncko novo pros šnjo na ministrstvo, ki j(; moratc Vi pod» pisati. 2. Trest I., Budunje si. Ml: Vaša pokoj* ninska prošnja sc nahaja v prcgledu in v kratkeni lahko pričakujetc rcšitve 3. Lazej Franc, Št. Vid št. 66: Ni mogočc doseči, da hi se Vam pri/nala pokojnina tudi prcd oktobrom 1926. leta, ker bi bilo to proti /akonu. 4. Nusdorfer Franc, ZemurnVipava št. 5.1 Vaša prošnja se nahaja sedaj v pregledu in pričakujete lahko v kratkem rešitve. 5. Terčič Anton, St. Maver St. 7: Ob pri« liki zglasite se radi Vase pokojninske prošnje v tajništvu. 6. Bajc Ivan, Budanje ; Dolga Poljana: V Rimti ni hilo mogoče najti Vaše prošnje. Ko imate drugo opravilo v Gorici, zglasitc se tudi v tajništvu, da nam pojasnite za* devo. Če bo mogoče, vlo/imo novo prošnjo. 7. Čadež Ferdinand, Vipolze št. 92: Ob priliki zglasite se v tajništvu radi Vaše po» kojninske prosnje. 8. Mlakar Valentin, Novaki: Vaše pros? njc ni bilo mogoče najti v Rimu. Sporoeite nam natančno, kdaj in kam stc vložili pro.šnjo; ee imate poštni odve/ek priporo» čenega pisma, pošljite ga nam. I 9. Skočaj Anton, Fojana St. 11: Vam ni I bilo mogoče izplačati pokojnine, ki Vam je ' bila priznana / min. odlokom št. 9012 dne 2. 10. 1924, ker Vam je bila nakazana po* torn zakladnice v Poli, namesto potom za« kladnice v Vidmu. Dne 7. 2. 1927 je pla* čilni oddclek pokojninske komisije v Rimü naročil zakladnici v Poli, da izroči celoten akt zakladnici v Vidmu. Po preteku ncko» liko dni, je treba posredovati pri zakladni» ci v Viclinu, da Vam izplača pokojnino. Ko imate drugo opravilo v Gorici, zglasite se j tudi v tajništvu. 10. Hadalin Val., Novaki St. 10: Vaša prošnja sc nahaja v pregledu. Potrcbni so pa dokumenti, ki jih je komisija zahtevala od županstva. žc meseca aprila t. 1. Podre» zajte pri zupanstvu, da odpošlje čimprej zahtcvane dokumente! 11. Meiek AL, Novaki št. 18: Vam je bi* la priznana pokojnina že z min. odlokom št. 61503 /. dne 5. sept. 1927. Zakladnici v Vidmu je bilo tudi žc naročeno, da Vam izplača pokojnino. 12. Bevk Jernej, Novaki: Vam je bila priznana pokojnina z min. odlokom št. 61738 z dne 21. 9. 1927 in siccr L. 729 let» nih. Plačilni nalog je bil tudi že odposlan iz Rima na zakladnico v Vidmu. Tajništvo. ZAHVALA. Podpisani se zahvaljuje zavaro? valni družbi »Danubio«, katera mi je izplačala totalno škodo, katero sem trpel o priliki zadnjega požara v Cerknem. Obenem priporočam imenovano zavarovalno družbo vsem prijateljem, znancem in so* rodnikom. Franc, Rojc, vlg. Figovc oštir Cerkno 46. POZOR: nezmožni v krojenju — nudi se Vam prilika na deželi pridobiti si popolnoma zanesljive in preskušene kroje. Naslov pri upravi. POZOR11 Velika zaloga mrtvaških potreb? ščin 20% ceneje kot povsod dru? god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberg st. 3. Listnica uredništva. 5. J., Štunjel: Vaše upanje se Vam, žal, ne bo vresnicilo. Vase pritozbc glede oddajanja del so si? cer opravičcne, toda so tako brid* ke, da bi jih mnogi ne prenesli, zato dopisa ne moremo priobčiti. Po? zdravljeni. Znbnice: Razlogi, ki niso odvisni od nas, so nas prisilili, da smo do^ pis skrajšali. Bog živi! Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: P. n. g. Ivan Stolfa v Breginju 10 L, T. D. 50 L. — Srčna hvala! ZAHVALA. Podpisani se tern potom zahva* ljujem slavni zavarovalnici »La Fondiaria« ter njenemu gbivnemu zastopniku gosp. Dragot'n Starec iz Barkovelj, za točno in ];ravilno izplaeilo odškodnine za pogorele mi premicnine in nepremicnine. Tabor ? Rihenberg, dne 10. no? vembra 1927, Anton Cebron. Mlekarna v Ravnah pri Batah išče izurjenega mlekarja. Oglasiti se je v teku 14 dni. Plača po do^ gOVOTU. FRAIVC SAUjVIK OORICA. - VIA. CARDUCC1 25 - GORICA Velika zaloga kmetijskih strojev znamke Mayfarth, slamoreznic, plugov itd. šivalnih strojev in dvokoles Lastna mehanična delavnica ZOBOZDRAVNIŠKI ATELIE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9.—12. Zfli'od Dr. BONCIHA-FINETTI TRST, Via Fablo Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Za^otovljcno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10- 12 in od 15—17. PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). Naznanjamo Yam, da irnamo veliko izbero zimskega blaga, moškega in ženskega perila, pletenk itd. Imamo tudi mno- gih moških izdelanih oblek, sukenj in površnikov POZOR I Lastna krojačnica, kjer izde- lujemo obleke po meri; blago za obleko si vsakdo lahko izbere po lastn cm okusu. C(Mie zmerne ! STRUCHEL &. PALUDETTO GORICA - Corso G- Verdi 7 (zraven zelenjadnega trga). proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po= sebno priporoeljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenic,v= po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. za zobe in usf sst Dr. LOJZ KRAI6ÜEB sprejema v GORICI Piazza della Vittoria štev. 20 Teod. Hribar (nasi.) » Gorica CORSO VERDI 32 - « (hiša Centr. Posoj.) Villkfi zaloga Mega plafna iz znam tuvarne REgrnchari I Reymonn, «sabo- irstno blago za porotence ttahop tudi VEliHa Izbira mošhega In žcnsksga sufatm. Biaao solidno! Cene zmerne 8