— 28 — PRIRODOPISNO - NATOROZNANSKO POLJE
L   e   v.
darcem pobije lahko konja ali vola, z repom tudi lahko človeka podere. Ta grozovita žival se šteje k mačjemu plemenu in ima kakor sploh vse mačke zel<5 ostre in raskave zobe.
Lev živi v Afriki in sosednih deželah vroče Azije. On je najmogoč-niša, najpogumnejša in najderzniša žival. Pa dnevi rad spi v kakem ter-njevem gozdu, včasih pa tudi že podnevi oprezuje in gleda, kje se bo najlože dobila za večerjo kaka tolsta pečenka. Proti noči se uavadno prebudi, vstane, strese z grivo, zapusti svoj berlog iu z gromečiin rjovenjem naznanja, da gre na r6p. Po uro daleč se sliši njegov rjoveči glas, kteri zbega vso naravo. Gozdne živali se plahe skfivajo, živina v ograjenih stajah je od strahii vsa mokra, privezane kamele in konji se hočejo siloma odtergati in pobegniti, ovce in koze se zaganjajo iu spenjajo na ograjo žalostno meketaje, psi tulijo in cvilijo, popotnika obide strah in groza, pa tudi v koči spečemu pastirju serce nemirno bije. Pravijo, da človeka napade sarao takrat, ako ga draži in če je posebno lačen. Ko se je približal kakih 10 — 12 stopinj, vleže se na tla ter potein skoči na svoj plen; ako se mu skok ne posreči, pravijo, da ne skače rad v drugo. Njegovi zobje so tako močni, da z njimi vse kosti zdrobi in da v gobcu lahko celo govčdo seboj vleče. Vsak dan mora imeti najmanj po 15 funtov mesa. Mlad se da ukrotiti in se marsikaj nauči. Gospodarja ali strežaja kmalo spozna, liže rau roko in mu je livakžen. Vendar se pa ne sme ta hvaležnost preveč ceniti, kajti mačja natora v levu se nikoli ne da popolnoraa izkoreniuiti, kar nam mnogo žalostnih dogodkov priča.
— 29 —
K u k o v i c a.
Med ptičjimi plemeni je posebno kukovica (Ciiculus candrus) vredna, da si jo bolj natanko ogledamo. Gibka in tenka ptica je to, ki nam je znana po svojeiu glasnem petji, ktero čujemo v sponiladi. Ž ujo se začeuja najlepši letui čas, kajti prinese nam meliko in toplo mladoletje. Njen pervi glas z radostjo navdaja kmeta iE meščana. Kukovica je golobje velikosti; dolga je 12-13 palcev in sam rep meri čez 7 palcev. Ta ptica je tedaj veča od k<5sa                             ._—.                                            sana.   Perot-
in srakoperja,                   '     i^NS«?-'      *                   '              nici ste dolgi,
progami opi- •*««»»» i.^B«*^(swiR*iK » ...- ... . pozneje ru-javkaste in naposled rumene. Tudi perje je iz začetka bolj černo-sivo, po-zneje rujavkasto in še le naposled postaue pepelasto. Nogi iraa kratki ia rumeni, na kterib. vnanji perst lahko naprej ali nazaj obrača. Kukovico je težko videti, še teže jo pa v pest dobiti. Najlože jo boš videl, ako stojiš ob gozdneni ri5bu, ter gledaš, kedav si išče košatih drevesuih verSičev, v ktere se skriva, ter -vsa plaha iz drevesa na drevo leta. — Težko, da je stvarnik še kfcero drugo ptico s tako čuduimi posobnostmi nadaril kakor ku-kovico. Zategadel si pa babjeveruo ljudstvo veliko ve o njej pripovedovati. Tako n. pr. mislijo prosti ljudjč, da se kukovica v jeseni lahko v skopca spreraeui, drugi zopet pravijo, da ima tak človek vse leto dosti denarjev, kteri s polno mošnjo slisi pervikrat kukovico kukati. Kolikorkrat kukovica pri svojem dohodu svoje ime zakuka, toliko goldinarjev bo žito veljalo; ako kukovico zmerjaš, dobiš po vsem obrazu pege. To ia še vec drugih ne-umnih kvant si pripovedujejo bedaki od kukovice, kar jim pa ne smeš ver-jeti, kajti v vsem tem ni prav nobene resnice.
Najčudnejša posebnost kukovice je ta, da ona ne izvali sama svojih mladih, pa jih tudi ne hrani, ampak poišče si gnjezdo drugih manjih ptic, navadno malih pevek, kteriin svoja jajca podmeta ter jim tudi vso skerb za raladiče prepusti. Takih ptic, ki raorajo na kukovičinih jajcih sedeti, iinamo več kot 40 verst, izmed kterih naj omenim le penico, pastaričico, taščico, slavčeka, k6sa, ščinkovca, steruada, škerjanca in gerlico.
Kedar kukovica čuti, da bo treba znesti jajce, berž si poišče gnjezdo z jajci kake druge manje ptice. To pa vselej tisti trenotek, kedar valeča ptica zapusti za kvatek čas svojo zalego. Berž se vsede na gnjezdo iu znese eno jajce.   To se ve, da malim pticam tako podmetanje ni nikakor všeč
— 30 —
in se dostikrat zaganjajo va-njo, da bi jo odpodile. Ali kukovica je moč-nejSa in se ne da z lepa odpraviti. Kukovičina jajca imajo tenko lupinico, pa so le nekoliko debelejša od jajec tiste ptice, kterej So podlozena. Jajca tudi niso vsa enaka, nektera so višnjelkasta, nektera zelenkasta, druga zopet rumeno-bela, skorej vsako je drugače pisano in ima drobne pegice po sebi. Ta jajca mora tiija ptica valiti in potem še požrešnega mladiča, ki zeld hitro raste, ne samo v gnjezdu zraven svojih ljubčekov terpeti, ampak ga tudi hraniti s težavno nabranim živežem. Pač je sirota mala ptičica, ktero je kukoviea obiskala! In kakošno plačilo ima za tolikanj skerbno odrejo? Navadno pomeče mlada kukovica svoje manjše družice iz gnjezda, da potem toliko lože v njem počiva in se bahato šopiri.
Sploli je kukovica pri Slovencih zel6 cenjena ptica. Njenega pri-hoda se vesele stari in mladi, mali in veliki, ter pravijo, da ona spomlad v kljunu prinese. K nam pride navadno okoli sv. Jmja ter si poišče svoj stanovitni kraj, kjer se precej napove s svojim prijetnim kukanjem. Otroci se je zel6 razvesel^, eden drugemu pripovedujejo, drug dvugega poprašujejo: kdo je že letos kukovico slišal?
V poljedelskem oziru je kukovica zeld potrebna in koristiia ptica. Ona se redi od žužkov, posebiio od kosmatih gosenic, kterih skoraj nobena druga ptica zobati ne rnore.
Gosenčje dlake se prijemajo njenega želodca, da je včasih znotraj ves kosmat kakor kožuh, zategadelj pa tudi popolnoma neobčutljiv proti ostrim, gosenčjiin kosniatinam. Kosmatine, glave, koža in drugi aeprebavljivi go^ senčji deli, zamotajo se v ujeneru želodcu ter se potein v podobi krogle iz-veržejo.
Konec meseca avgusta nas stare kukovice zapuščajo, malo pozneje tudi mlade, ter odhajajo v srednjo Afriko.